Stav- 357« V Tfftai« ¥ petek, g, decembra 1916, Letam Jtu. Uhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št- 20, I. nadstr. - Vsi dop^i naj se posiiiajo uredništvu Usta. Nefrankirana pisma «e ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Tisk tiskarne -Edinosti". vpisanei "dnage:» omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. FrančiSka Atčkegt št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-37. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ... -.......... . • » za tri mesece....................• • za nedeljsko Izdajo za celo leto . ...... za pol leta................. Posamezna Številke .Edinosti" sa po « vinar Jot, eiitaretc Številke po 10 vinarjev. Oglasi se ra Ai na jo na milimetre v Itrokost! ene kolor* Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin' Osmrtnice, zahvale, poslanice, o^asl denarnih zavodov ............... mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.f vsaka nadaljna vrsta............. Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti" — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiikaga — P®2tnohrani!aičnl račun 8t. 811.652 rtinicev Kabinet, njegov usto tfUNAJ, 20. (Kor.) Jutrišnja »Wiener /eitung« priobči sledeči Najvišji lastnoročni pismi: Ljubi grof Clam-Martinic! imenujem Vas za Mojega ministrskega predsednika. D u n a i, 20. dec. 1916. Karel 1. r. Clam-Martinic 1. r. Ljubi grof C!am Martinic! Odobrujoč Vaše predloge, Vam poverjam vodstvo Mojega poljedelskega ministrstva in imenujem taj. svet. dr. Josipa Marijo Baern-reltherfa za Mojega ministra, taj svet. gen. polk. Friderika barona Georgi vnovič za Mojega ministra za deželno brambo, taj. svet. dr. Zdenka Forsterja za Mojega železniškega ministra, taj. svet. dr. Maksa barona Hussareka vnovič za Mojega ministra za uk in bogočastje, ta), svet. Oto-fcarja barona Trnko vnovič za Mojega ministra za javna dela, taj. svet. dr. Aleksandra Spitzniullerja za Mojega finančnega ministra, taj. svet. dr. Mihaela Bo-brzynskega vnovič za Mojega ministra, taj. avet. Erazma barona Handla za Mojega ministra za notranje stvari, taj. svet. dr. Josipa barona Schenka za MoJega ju-stičnega ministra in dr. Karla Urbana za Mojega trgovinskega ministra. D u n a j, 20. dec. 1916. Karel 1. r. Clam-Martinic L r. Nato slede lastnoročna pisma na posamezne ministre. Program novega kabineta. DUNAJ, 21. (Kor.) V resnem času je bila vlada poverjena z vodstvom poslov. Prevzela je iste s čustvom velike odgovornosti. Veliki cilj vlade bodo tvorili vzpostavitev popolnih ustavnih razmer, ustanovitev potrebnih predpogojev za to in ugiajenje poti za parlament. Sledeč tej poti, bo nova vlada v smislu ukaza Njeg. Veličanstva cesarja z dne 23. novembra t. 1. glede izvršitve v členu 8 drž. tem. zak. z dne 21. decembra 1867 glede izvrševanja vladarske in izvrše valne oblasti določene zaprisežene obljube, stavila predloge glede izpolnitve tega določila. Med prve naloge vlade spada sklenitev pogodbe med obema državama monarhije glede gospodarskega razmerja kakor tudi glede priprav za ožje gospodarske odno-šaje z Nemčijo. Parlamentu bodo te skupne zadeve kakor tudi trgovinske pogodbe, ki jih je skleniti z drugimi državami, predložene svoječasno v odobritev. Politična in gospodarska konsolidacija Avstrije, združitev sil vseh narodov države za rešitev velikih socijalnih nalog, ki so znatno povečane vsled vojne, pridobile na važnosti, preustrojitev vzgojevanja narodov v smeri splošne naobrazbe, nravnostne okrepitve odraščajoče mladine in državljanskega mišljenja, vsled vojne potrebna preureditev državnega gospodarstva, zace-Ijenje ran vojne, zopetna gradnja porušenega in cela vrsta ostalih nujnih vprašani bodo zahtevali od vlade in od parlamenta v došlem času največjih naporov. Ne-tx>zabiii naj ostanejo naši hrabri za varstvo in zaščito domovine bojujoči se vojščaki, za katere bijejo v Avstriji vsa srca in sveta dolžnost vlade je, da skrbi za njihove invalide in preostale. Lastnoročno pismo pokojnega Njeg. Veličanstva z dne 4. novembra t. I. glede bodočega stališča Galicije v državnem ustroju bo služilo vladi kot vodilna smer njenega delovanja. Vlada se bo, poslužujoč se obstoječih predpisov, nemudoma lotila teh nalog in upa, da jo bo javno mnenje, raz-bistreno po izkušnjah vojne, podpiralo v tem, parlament pa ji, zavedajoč se ustavnopravnega določila, šel na roko v svrho do- vršitve teli nalog. Trenotek zahteva, da se napno vse sile Občudovanja vredna požrtvovalnost prebivalstva, ki mirno prenaša bremena vojne. nalaga vladi dvojno dolžnost, da smatra za svojo prvo in trajno skrb — prehranjevanje ljudstva. Vlada nikakor ne namerava že danes stopiti pred javnost z obsežnim programom. Vendar pa smatra za potrebno, da označi splošno smer, po kateri se namerava ravnati, deleč pravičnost vsem narodom, ker potrebuje razumevanja in sodelovanja vseh onih, ki jim je na srcu bodočnost Avstrije. _ Austrijsko uradno poročilo. DUNAJ, 21. (Kor.) Uradno se razglaša: 21. decembra 1916. Vzhodno bojišče. — Mackense-nova armada: V gorovju vzhodne ValahUe zvišano topovsko delovanje. — Armada nadvojvode Jožefa: Tudi včeraj so se poizkušali Rusi polastiti nekega tunelskega oporišča pri Mestecanesti. Pet po močni topovski pripravi izvršenih napadov se je izjalovilo ob žilavi vztrajnosti hrabrega c. kr. črnovojniškega orožniškega polka pri izvrstnem sodelovanju naše artiljerije. — Fronta princa Leopolda Bav.: Pri c. in kr. četah je bil dan miren. Italijansko in jugovzhodno bojišče. — Nič važnega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Nemško uredno poročilo, BEROLIN, 20. (Kor.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan, 20. decembra 1916, zvečer. Na zapadu in na vzhodu nobenih večjih bojnih dejanj. — V skrajnem severnem cfelu Dobrudže se je do tjakaj umaknivši se sovražnik postavil zopet v bran. — V kolenu Čer ne so se po močnem ognju izvršeni sovražni napadi razbili pred našimi postojankami. BEROLIN, 21. (Kor.) Veliki glavni stan, 21 decembra 1916. Zapadno bojišče. — Armada prestolonaslednika Ruprehta: Severno Arra-sa smo angleške oddelke, ki so po močni topovski pripravi vdrli v naš sprednji jarek, zopet pregnali s protisunkom. Na obeh bregovih Somme je jasno vreme pospeševalo bojno delovanje artiljerije, kl se je v posameznih oddelkih razvilo do velike srditosti. Zapadno Ville Carbonnela so gardni grenadirji in vzhodnopruski mušketirji vdrli v močno, od učinkovitega ognja razrušeno sovražno postojanko in se vrnili po razstrelitvi nekaterih nastanišč s štirimi oficirji in 26 možmi kot ujetniki n z eno strojno puško nazaj v lastne črte. V številnih zračnih bojih in potom našega ognja je izgubil sovražnik v ozemlju Somme šest letal. — Prestolonaslednikova armada: Pri večinoma neznatnem topovskem boju nobenega pehotnega delovanja večjega obsega. Na fronti ob Aisni je bilo odbitih več francoskih patrulj. V z h o d n o bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Med Dvinskim in Na-rošklm jezerom se je od časa do časa topovski boj znatno povišal. Napadi ruskih oddelkov severovzhodno Goduziškov in severno Dvisvjatskega jezera so se Izgu-bonosno razbili. V kolenu Stohoda, severno Helenina, so Rusi zaman poizkušali nemškim brambovcem iztrgati ozemlje, ki so je pred par dnevi osvojili Nemci. Fronta nadvojvode Jožefa: Štirikratni ruski naval pri Mestecanesti na vzhodnem bregu Zlate Bistrice 9e je razbil ob odporni sili avstroogrskih bataljonov. Dalje južno je bil sovražnik iz nekaterih pred-stražnih postojank pognan nazaj. — Ma-ckensenova armada: V Veliki Valahiji se je ob gorovju povečal topovski ogenj. Do-bruška armada je vrgla sovražnika iz nekaterih postojank zadnjih oddelkov. — Macedonska fronta: Nemški lovci so višine vzhodno Paralova, za katere je bilo že toliko bojev, obdržali kljub močnim ruskim napadom. BEROLIN, 21. (Kor.) Veliki glavni stan 21. decembra 1916., zvečer. Razen artilerijskega ognja v posameznih odsekih na nobeni fronti nobenih večjih bojnih dejan). Prvi generalni "kvartirmojster: pl. Ludendorff. Bolgarsko uradno poročilo. SOFIJA, 20. (Kor.) Južno Ohridskega jezera so naše in avstrijske četne enote pridobile tal. Krog Bitolja je mirno. V kolenu Černe živahen sovražen topovski ogenj. Vzhodno Černe do Strume slab obojestranski topovski boj. Ob Strumi artiljerijsko delovanje ir. patruljni boji. Poizkus sovražne pehotne skupine s konjenico da bi prodrli proti Čifllk Tevfliku, južno Seresa, se je izjalovil. — Romunska fronta: V Dobrudži se nadaljuje prodiranje. Sovražnik se ustavlja na črti Baba-daško jezero — Denistepe — Alibejkoj Hamčarke Turkoaca. Naša konjenica je vrgla tretjo kozaško konjeniško divizijo, ki je dne 17. decembra prispela v Do-brudžo. Kozaška divizija je Imela velike izgube. Med padlimi Rusi se je nahajal polkovnik Jobdorov, poveljnik enega kozaških polkov. V vzhodni Valahiji se razvijajo operacije po načrtu. p O D L 1 S T E K. Njegov čas. Roman. Iz angleškega. — Naš mali izlet se je res imenitno posrečil, ali se ti ne zdi tudi? — je vprašala, ko ste kmalu nato skupno stopali po siopnjicah navzdol. — Gricko je bil tako ljubezniv in miren. Tako sem srečna, dragica, da inoreš sedaj odpotovati, ne da bi imela neprijetni občutek, da si odpotovala, ne da bi se bila spravila žnjim. Ko je snoči nenadoma vstal in odšel od tebe, sem se bala nekaj časa, da si ga razjezila ti. Ko sva se pa izgovarjala pozneje, je bil tako miren in ljubezniv, da je izginila vsa moja bojazen. — Da, res, — je odgovorila Tamara, ne koliko se obotavljaje, — minilo je vse čisto mirno. Ko ste prišli v dvorano, ste izvedeli, da sta Gricko in Jack z ostalimi gospodi odšla v hlev. da si ogledala znamenite konie Sonja in grofica Olga ste že bili v dvorani. Sloneli ste, kadeč cigarete, v svojih naslanjačih in ste že preudarjali, ali ne bi sami začeli igrati. Sprejeli ste zato kne-ginjo in Tamaro z veliko radostjo, in kmalu so vse štiri sedele pri igralni mizi. Tamara, ki je igrala zelo nerada, je morala zbrati vse svoje misli, da ne bi naprav-Ijala pogrešek. Tako je minila cela ura, potem pa je prišel prvi Stefen Strong in kmalu za njim ostali gospodje. Jack Courtray je bil ves navdušen zaradi konj in sploh zaradi vse ga, kar je videl. Dogovoril se je z Gričkom da pojdeta prihodnji teden na medvedji lov, in tako je videl vse v najlepših bar vah, samo ne neba, ki se je zdelo pokrito s črnim mrtvaškim prtom. Kneginja je pornignila Gričku in ga poklicala na stran. Povedala mu je, da se boji snežnega viharja in da se bo zato pač treba odpeljati bolj zgodaj. Gricko je bi" tudi njenega mnenja. — Prositi sem te hotela, da se^ Katia Turško uradno poročilo. CARIGRAD. 19. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: V ozemlju Hedžas so bili uporniki ob obali E1 Mubarek razpršeni in pognani v divji beg. V Dobrudži so ujele naše čete zopet sto mož. Na ostalih frontah nič bistvenega. CARIGRAD, 20. (Kor.) Iz glavnega stana se javlja: Perzijska fronta: 25 km severno Hamadana smo pognali z našim ognjem švadron sovražne konjenice v beg. Fronta ob Tlgrlsu: Južno Felahie smo sovražno poljsko baterijo, ki je brez uspeha obstreljevala našo postojanko, prisilili k molku. Na ostalih frontah nič važnega. __ Položaj na Grilcem. PARIZ, 20. (Kor.) »Echo de Pariš« poroča iz Aten: Položaj je ostal negotov, (ralju zvesto časopisje poživlja vlado, naj nastopa energično. Berlinsko poročilo o mirovni ponudbi je napravilo v Atenah ve-ik vtisk. ATENE, 20. (Kor.) Reuterjev urad jav-ja: Grška vlada je poslala ententi noto, v kateri opisuje položaj, ki je nastal vsled privolitve Grške v ultimat. Nota poudarja težkoče,. ki izvirajo iz dogodkov na otokih in iz nadaljevanja blokade. Grška vlada namiguje, da bo morda prisiljena, ustaviti premeščevanie čet proti jugu, dokler se ne reši sedanji položaj. LUG ANO, 21. (Kor.) Italijansko časopisje je nekako ozlovoljeno vsled izjave Lloyda Georgesa, da je bilo sklenjeno, da diplomatično prizna Venrzelosove zastopnike, kar je ravno v angleških Listih vzbudilo največje zadoščenje. V Londonu bo naibrže zastopal Venizelosa Genadios, ki je pred 14 dnevi podal svojo demisijo kot zastopnik atenske vlade. Atenska vlada izraža po časopisju radi nove povzdige Venizelosa živahno ogorčenje in protestira proti nadaljevanju blokade, ker je en-tenta že dobila zaželjene vojaške koncesije. __ MIROVNO VPRAŠANJE. AMSTERDAM, 21. (Kor.) Korespon-dent lista »Vossische Zeitung« doznava iz Londona, da je angleška vlada 19. t. m. izročila kabinetom zaveznikov načrt odgovora, ki se ima dati osrednjima vlastima. Zavezniki se naprošajo, da se iz^gijo do 22. t. m. _____ Sazonov v ruskem glavnem stanu. LUGANO, 21. (Kor.) Kakor poroča Agenzia Štefani, je odpotoval Sazonov v ruski glavni stan. Angleška zbornica. LONDON, 20. (Kor.) Lloyd George je v spodnji zbornici tekom svojega govora nadaljeval: Mobilizacija delavskih rezerv je neizogibna. Brez njih ie zmaga nemogoča. Vlada mora imeti moč, da odloči, da se mora vsakdo, ki ni pri armadi, udeleževati del narodnega pomena. Kar se tiče odnošajev med zavezniki, je enotnost cilja dosežena,'toda enotnost postopanja je še pomanjkljiva. Opozarja le na Romunijo. Zavezniki morajo hitro sklepati in sklepe hitro izvrševati. Nobena dežela ne sme misliti, da se mora brigati le za lastno domovino. Udejstviti se mora skupna fronta. Ta vojna je boj za pravice narodov, je rekel George, za čast in narodno dobro vero. Ako ne bi nastopila Anglija, bi bila Evropa poplavljena od poplave barbarstva in neukrotljivega pohlepa po moči. Zmaga Prusije bi uničila človeštvo. Zato sem od začetka vojne poznal le en cilj, namreč rešitev Človeštva pred preveliko katastrofo, ki je ogrožala njegovo blagostanje. Mi vsi stremimo po miru, toda biti mora časten mir. nikak sramoten mir, ampak mir, ki doseže cilj, radi katerega smo posegli v vojno. Tak mir bomo sprejeli z veseljem, vsakega drugačnega pa odklanjamo. V noti o nemških mirovnih predlogih ne opazim ničesar, kar bi tudi dalo najmanjši povod za domnevanje, da je Nemčija pripravljena dati zaveznikom zadoščenje in varnost. Ako je nemška vlada pripravljena, da nam da zadoščenje za preteklost in garancije za bodočnost, potem naj to pove. _ RoBlnet Clcns-Hartinlc. 21. decembra »Parturiunt montes.....« Prošlo sredo je bilo izdano cesarjevo lastnoročno pismo, ki je poverjalo tajnemu svetniku dr. pl. Spitzmiillerju sestavo novega kabineta. S prekipevajočimi slavospevi je isto nemško časopisje, ki je pet tednov prej z enako glorijo obdalo imenovanje dr. pl. Kdrberja kot edinega moža, ki more s svojimi izrednimi zmožnostmi in svojim krepkim, neupogljivim značajem dati Avstriji novo obliko, katera ji je prva in glavna življenska potreba, pozdravilo novega »ministrskega predsednika« in brez petja in zvonila pokopalo tako proslavljanega dr. pl. KOrberja v pozabnost, da ga morda ob prvi priliki zopet izkoplje iz nje s še večjo častjo in-slavo. Tak je pač običaj avstrijskega nemškega, zlasti pa dunajskega hinavsko klečeplaznega časopisja. In včeraj, ko je poteklo osem dni, ko so danzadnem vedno bolj izginjali ti slavospevi in so dunajska poročila sestavo kabineta odrivala od dne do dne. je končno prišla vest, da je tajni svetnik dr. pl. Spitz-miiller, z oziram na vsevkupni politični položaj, podeljeni mu nalog za sestavo kabineta vrnil v cesarjeve roke in da je cesar poveril sestavo novega kabineta dosedanjemu poljedelskemu ministru grofu C lam - Mar tinicu. Dunajsko časopisje bi imelo sedaj priliko, da svoje slavospeve zapoje na-nov naslov; a teh slavospevov — ut! , A . „ Značilno za reševanje obstouece ministrske krize je pač predvsem dejstvo, da je uradno sporočilo o stanju krize, izdano v ponedeljek, še poročalo, da je dobil dr. pl. Spitzmuller v avdijenci pri cesarju nalog za nadaljevanje sestave novega kabineta, dočim pa pravijo sedanja poročila, da se je že v ponedeljek grof Clam-Martinic kot »homo regius« pogajal z dr. Urbanom, da bi le-ta prevzel trg. ministrstvom da bi dr. Baernreither kot minister brez listnice vstopil v kabinet. Torkovo uradno sporočilo v resnici tudi ni imenovalo vec dr. pl. Spitzmiillerja, temveč je le poročalo da se pogajanja nadaljujejo z ozirom na vsevkupni politični položaj. Potemtakem se je dr. pl. Spitzmiiller odpovedal svoji nalogi že v ponedeljek. Brzojavka o pelje z nami; imamo samo eno sobarico in jo potrebujemo, ko pridemo v Moskvo, — je dejala. Uredilo se je tako. kot je želeia. Kneginja, Stefen Strong in Katja naj bi se odpeljali prvi, v drugih saneh pa potem Sonja in njen soprog s Sergejem in Valon-nom. V tretjih saneh bi se vozili Gricko, Tamara, Olga in Jack Courtray. Nežnejši in krotkejši kot Gricko tekom zajtrka bi ne moglo biti ni jagnje. Prizadeval si je, da bi bil z vsemi prav posebno ljubezniv, in kneginja, kateri drugače ni prav lahko ušlo kaj, je bila popolnoma pomirjena in zadovoljna, dočim pa je Tamara čutila skoraj občutek obžalovanja. Samo grof Valonne, če bi ga bil vprašal kdo. bi bil morda namignil kaj, toda on ni bil merodajen in je ohranil svoje misli zase. Začelo je snežiti. Bile so sicer posamezne snežinke, tofta zadostovale da so pospešile odhod. Bili so vsi dobre volie. smeiali so se in dražili drug drugega, in tako m opazil nihče, da Gricko Tamare niti nagovoril ni. Ona ie pač čutila to, in namesto da bi se čutila olajšano, se je je polastila hipoma velika pobitost. • . — Pri Olgi in svojem prijatelju si dobro shranjena, — ji je pošepetala kneginja. ko je stopala v prvo trojko, — in mi se vozimo tik pred vami. Pornignila ji je v slovo. , Sedaj Je prišla vrsta na knegmjo Sonjo in njene spremljevalce. Kmalu so izginile tudi te sani iz vidika. Bilo je zelo mrzlo, in ker vrancev še ni bilo, je knez predlagal damama, naj stopita nazaj v grad in počakata v salonu. _Ali se vam ne zdi smešno, da bi sedeli stlačeni v trojki kot janjci? — je vprašal Jacka, ko ste Olga in Tamara odšli v grad. — Naj le oni drugi dobro vozijo, potem dam zapreči tudi rjavce. Vsekakor pride pošten snežni vihar in veliko bolje bo, če se vozimo samo po dva v vsakih saneh. gorniem dejstvu tudi res nima časovne opredelitve »danes,c (20. t. m.), ki je le pomotoma zašla v tostvaruo brzojavko v našem listu, in je tudi naravnost nemogoče, da bi se bilo grofu Clam-Martinicu posrečilo tekom par ur, kar se ni posrečilo dr. pl. Spitzmiillerju tekom celega tedna. Da prizadevanja dr. pl. Spitzmiillerja za sestavo nove vlade niso stala na posebno trdnih nogah in odkod je pihal zanj posebno nevaren veter, kaže dovolj jasno izjava dunajskega župana v torkovi seji dunajskega občinskega sveta. Dejal je: »____Socijalnodemokratski občinski svetnik Reumann je opozarjal na novega ministrskega predsednika. Ta pa niti še ni ministrski predsednik, saj mu je po\erje-na samo sestava kabineta. In ali se mu posreči, je vprašanje. (Tako smo skoraj dobesedno enako pisali mi že v nedeljski številki. — Prip. ured.) Ne bom se spuščaj v njegov program. Toda to pa moreni reči že danes: Če bi se gospod dr. pl. Spitzmuller drznil, s pomočjo § 14. pretlačiti dolgoročno nagodbo, ki bi zapostavljala avstrijske koristi, potem najde dunajski občinski svet ene misli in naleti na odločno zavrnitev. Zahtevati moramo, da se nagodba reši parlamentarno----in ne kupi s prevelikimi žrtvami... Ce je res, da ta nova, med grofom Sturgkhom in Tiszo sklenjena nagodba pomenja ojačeno agrarno zaščito, moramo reči kot zastopniki Dunaja, da se taka ojačena agrarna zaščita ne sme udejstviti. Bil bi zločin na ljudstvu, če bi se zvišala carina na žito, živino in meso____« — Tako }e govoril kr- ščansko-socijalni dunajski župan in to ie glas vseli nemških krščanskih socijalcev. Ker se dr. pl. Spitzmiillerju tudi ni posrečilo pridibiti dr. Urbana kot predstavi-tclja nemških nacijonalcev za svoj kabinet in si tako zagotoviti oporo Nemcev, zlasti čeških, za rešitev narodnostnega vprašanja na Češkem, mu pač ni kazalo drugo kot odstopiti svoje mesto drugemu. Grof Clam-Martinic je začel pogajanja s posameznimi osebami in strankami v ponedeljek, in v sredo je že imel sestavljeno listo, ki smo jo objavili v včerajšnji »Edinosti«. Grof Henrik Clam - Martinic po dr. pl. Spitzmiillerju ni sprejel ravno preveč prijetne dedščine, ki ne obstoji samo v udej-stitvi ogrske nagodbe, ureditvi jezikovnega vprašanja in osamosvojitvi Galicije, kar je bilo prvotni Spitzmiillerjev program, temveč obsega tudi izvedbo vseh p^litično-parlamentarnih nalog, ob katerih je odpovedala pred kratkim toliko poudar-jana ustvarjalna sila dr. pl. Spitzmiillerja. Grof Clam-Martinic, o čigar politični preteklosti govorimo na drugem mestu, pripada konservativnemu veieposestvu in je v ozkih zvezah s Čehi, kakor zagotavlja graška »Tagespost«. Nemcem bi sicer njegovo imenovanje ne bilo ravno prijetno prav iz tega razloga in pričakovati bi bilo celo odločnega -mškega odpora, da mu ni designirani ministrski predsednik že naorej odlomil ost z izjavo, da hoče z vsem poudarkom zastopati avstrijsko državno misel in si je pod tem pogojem pridobil za svoj kabinet ne samo dr. pl. Spitzmiillerja samega kot finančnega ministra, temveč tudi oba predstavitelja nemških nacijonalnih in narodnogospodarskih teženj in zahtev, dr. Urbana in dr. Baernreitherja, in to s posebnim izrecnim pritrdilom nemškega »Nationalverbanda« in nemških krščanskih socijalcev. V ponedeljek se je še grof Clam-Martinic pogajal z dr. Urbanom. V sredo dopoldne je imelo predsedništvo nemškega »National-verbanda« sejo, v kateri je dr. Urban poročal o ponudbi, da bi vstopil v kabinet, nakar se je vršilo posvetovanje predsed-ništva »National ver ban da« s predsedui-štvom nemške krščansko-socijalne stranke, pri čemer se ie izkazalo, da je želeti vstopa dr. Urbana v novi kabinet, da nemške stranke ne ostanejo brez zastopstva v vladi ki je poklicana za rešitev pomembnih nalog. Nato se je vršilo posvetovale z grofom Clam-Martinicem, pri čemer se je ugotovilo, da hoče vlada dokončati pogajanja z Ogrsko glede nagodbe in nagodbe nato rešiti parlamentarnim potom. Vlada ustvari v najkrajšem času one predpogoje, ki so potrebni za plodonosno in uspešno delovanje parlamenta. V popoldanski seji je splošni zbor nemškega »National-verbanda« odobril vstop dr. Urbana v kabinet in mu zagotovil svojo podporo. Skorai neumjivi bi se za grofa Clam-Martinica, kot moža ki naj bi bil v najožjih stikih s Cehi, zdeli ti pogoji, pod katerimi si je zagotovil sodelovanje Nemcev, in to celo po češkem Nemcu dr. Urbanu, ko bi se ne bila slučajno — to se pravi najbrž neslučajno — v torek vršila na Dunaju seja predsedništva »Češke zveze«, v kateri se ie razpravljalo o političnem položaju in. tudi o vprašanju delazmožnosti parlamenta. Zveza je mnenja, da se da v tej stvari doseči sporazum potom skupnega porazgo\ora strank, in to tembolj, ker bi načrt novega poslovnika, ki ga je v zadnjem zasedanju izdelal poseben odsek. $4Wit! II. ,fcl>INOSr« ttev. 357. V Trstu, dne 22. tfrctutbra 1916. mogel rabiti kot pripravna podlaga za to. — Na zborovanju v Brnu pa je član predsedstva »CeŠke zveze«, socijalni demokrat Xusar izjavil med drugim: »Od nove vlade pričakujejo Cehi, da izključi iz programa vsako presenečenje in (te si bo pri-žadevala svoj pričam udeistviti sporazumno z vsemi narodi. Čehi upajo, da se parlament snide v doslednem času in da državi, kar ji gre. Ćeški socijalni demo-kratje so bili vedno proti obstrukciji in so zato za strog poslovnik. Mi čeSki socijalni dcmokratje in z nami tudi ostale češke stranke ne odrečemo državi podpore v kritičnih časih, zahtevamo pa, da se tako dalekosežna vprašanja, kot osamosvojitev Galicije in ureditev jezikovnega vprašanja, rešijo v parlamentu. V jezikovnem vprašanju nismo doktrinarji in želimo, da se pri rešitvi tega vprašanja varujejo koristi države in naroda. Toda le medsebojna, tudi za koncesije pripravljena sporazu-mitev in lojalnost ste trdno poroštvo za bodočnost.« To so pač dovolj iasno povedani pogoji, pod katerimi je Češka zveza pripravljena za sodelovanje pri »preuredbi Avstrije« in za to njeno stališče je vedel gotovo tudi grof Clam-Martinic, ko se je lotil sestave kabineta po ponesrečenem Spitzmiiller-jevem poizkusu. Mogoče je potemtakem le dvoje: ali je v nemškem »Nationalverbandu«, v katerem se nahaja tudi VVolfova radikalna skupina, zmagala zmernostna struja ki se zadovoljuje zasedaj z izpremembo državno-zborskega poslovnika, ki naj bi omogočila delovanje parlamenta in tako parlamentarno rešitev vseh aktualnih političnih vprašanj, kar je tudi češko stališče; ali pa je grof Clam-Martinic krenil zadnji hip s svoie Čehom prijazne poti na nemško-nacijonalno stran? Da je utemeljeno tudi to mnenje, naj navedemo tu zabeležko »Grazer Tagblatta«, ki pravi v svojem včerajšnjem uvodniku dobesedno: Grof Henrik Clam - Martinic pripada onim članom koi rvativnega ve-leposestva, ki so tekom vojne znatno iz-premenili svoje politične nazore in so danes, odkrito za potrebo nemškega državnega jezika in za osamosvojitev Galicije.« Na drugem mestu pa poroča isti list: »V seji konservativnega veleposestva je grof Henrik Clam-Martinic 10. t. m. stavil predlog, naj se izreče v resoluciji, da stranka nima in tudi noče v bodočnosti imeti ničesar skupnega z onimi češkimi politiki, ki so doslej zasledovali politiko, ki je ogrožala notranjo in zunanjo varnost monarhije in omajevala ugled Avstrije v inozemstvu. S temi politiki se mora popolnoma pretrgati stik in v bodoče ne sme biti nobene zveze med konservativnim ve-leposestvom in onimi parlamentarci. Sprejem te resolucije je bil odklonjen z majhno večino, nakar so knez Alfred Windisch-graetz, grof Henrik Clam-Martinic in več drugih članov izstopili iz stranke in naznanili izstop drugim skupinam gosposke zbornice in na najvišjem mestu. Konservativno veleposestvo je izvolilo nato kneza dr. Friderika Schwarzenberga za svojega načelnika.« Torej ali prvo, ali drugo? Najbližja bodočnost pač sama odgovori jasno na to vprašanje. Zasebna, po c. kr. korespondenčnem uradu včeraj sporočena vest javlja že popolno listo novega kabineta, v katerem bi potemtakem ostali iz Korberjevega ministrstva grof Clam-Martinic kot ministrski predsednik in voditelj poljedelskega ministrstva, minister za javna dela bar. Trnka, naučni minister bar. Hussarek domobranski minister bar. Georgi in minister za Galicijo dr. Bobrzynski. Iz bivšega Sturgkho-vega kabineta bi bila v novem dr. pl. Spitzmiiller kot finančni (v Stiirgkhovem kabinetu trgovinski) in bar. Forster kot železniški minister. Novi so: baron Han-del za ministrstvo notranjih stvari, bar. Schenk za justično, dr. Urban za trgovinsko ministrstvo in dr. Baernreither kot minister brez listnice, ali kot ga imenujejo Nemci, nemški minister-rojak, dasiravno ta naziv še ni potrjen doslej uradno. Večina kabineta je nemško-nacijonalna: dr. Baernreither, dr. Urban, baron Forster, pl. Spitzmiiller so izraziti nemški nacijonalci, bar. Hussareka smatrajo nemški krščanski socijalci za svojega, bar. Handel je sicer državni uradnik, gornjeavstrijski namestnik, a po mišljenju Nemec, bar. Georgi je vojak, bar. Schenk, doslej senatni predsednik upravnega sodišča, je rodom Poljak, dr. Bobrzynski Podiak, baron Trnka Ceh. Zaključujoč ta razmotrivanja mislimo, da ni brez važnosti, če spomnimo našo Javnost akcije, ki je pred nedolgim časom kolikortoliko razburila nemško časopisje, namreč akcije za ustanovitev parlamentarne »Slovanske zveze«, »Slovenec« je pred kratkim poročal, da je združenje slovenskih poslancev v enem klubu takore-koč gotova stvar; upamo da velja to tudi za vse jugoslovanske poslance. Pa ne da bi bila stvar »Slovanske zveze« zaspala v trenutku, ko bi bila najbolj potrebna z ozi-rom na tesnostrnjeni nemški blok? In kaj ostali nenemški narodi? AJi naj se Avstrija preosnuje tudi brez njih? Bilo bi žalostno, ako bi nas priprave za otvoritev parlamenta zatekle nepripravljene, še bolj pa, če bi nas tako zatekla tudi otvoritev sama, ki je je, kakor vse kaže, vendar pričakovati v dogledncin času! Namestnik v novi ljudski ktiMnj? in v razprodajališčih aprovizacirske komisije. Njegova ekscelenca, namestnik baron Fries-Skene je 20. t. m. predpoldne v spremstvu dvornega svetnika barona Gianza in predsednika aprovizacijske komisije, dvornega svetnika pl. Scarpa, obiskal novoustanovljeno ljudsko kuhinjo v ulici S. Giaoomo m monte št. 22, v središču najbolj obljudenega mestnega okraja. Namestnik, ki ga je sprejel referent apro-vizacijske komisije v stvareh ljudskih kuhinj, Marij Malabotich, je natančno pregledal kuhinjo in je tudi pokušal predložene mu jedi. Izrekel je napram gospodu Ma- kot zastopnik veleposestva v češki deželni zbor. Leta 1902. je bil imenovan za dosmrtnega, pozneje pa za dednega člana gosposke zbornice. Priključil se je desnici. Dolgo časa je bil stalen Član delegacij. Kot podnačelnik kluba konservativnega veleposestva v češkem deželnem zboru je večkrat nastopal kot posredovalec pri pogajanjih za češko-nemško spravo. Leta 1913. je bil izvoljen za načelnika desnice v gosposki zbornici. V zadnjem času si je mnogo prizadeval za vzpostavitev parlamentarizma. Od začetka vojne je služil v armadi kot ritmojster in je 31. oktobra t. 1. vstopil kot poljedelski minister v Koer-berjev kabinet. Veljal je do zadnjega kot prijatelj Cehov. Spitzmiiller v — drugačni luči. Čudne glasove čujemo iz lista »Rundschau«. Razvija take-le misli, ki le preveč odgovarjajo resnici: Ogrska ie imela vedno jako vlado z državnikom mogočnih osebnih svojstev na čelu. Avstrija pa je imela že leta v grofu Stiirgkhu ministrskega predsednika, ki je imel pač poguma da je izločil za delo nezmožen parlament, ki pa vkljub temu gotovo ni štet med jake impulzivne osebnosti. Med tem, ko so Avstrijo vladali potom naredb, je imela Ogrska jak, za delo voljan parlament. Te nasprotne si pojave v upravnih oblikah obeh držav so dovedie do tega, da je vpliv Ogrske na skupne stvari nadvladoval, dasi je Avstrija po številu prebivalstva in gospodarski zmožnosti močneji del. Slednjič, po smrti grofa Stiirgkha, se je zdelo, da se razmere začno boljšati za Avstrijo. Z dr.om Korberjem je prišel na krmilo močan in svojih ciljev svest si politik visokega slovesa in priznana avtoriteta, ki se je odmaknil od Stiirgkhovih in ubral nove poti. Ali — po kratkih šestih tednih so ga strmoglavili. O vzrokih odstopa Korberjevega se uradno ni nič razglasilo. Sedaj tudi niso praktično najvažneji vzroki, ki so sklonili Korberja, da je tako presenetljivo podal svojo demisijo. Glavna stvar je sedaj, da moramo računati z novim možem (tedaj še Spitzmiillerjem). Glas ljudstva — božji glas. Ta glas je smatral dr.a Korberja kot poklicanega, izvoljen pa je bil — Spitzmiiller. Nato opisuje člankar sijajno karijero tega moža v svetu visoke velefinance, odkoder je prišel v ministrstvo Stiirgkhovo kot finančni minister. Po smrti Stiirgkhovi je izginil v tmino, da je kmalo prišel na svitlo navdušeno pozdravljen po - ogrskih listih. Nas v Avstriji pa zanima, ali bo ta odlični mož dorasel visokim in težkim nalogam, ki mu nalagajo zastopanje avstrijskih interesov kot vrhno dolžnost. Takega dokaza nam je za sedaj še dolžan. Sedaj naj ga doprinese. Paralela v dunajskem listu med dr.om Korberjem in Spitzmullerjem ne zveni ravno kot kompliment, vendar tudi ne kot brezpogojna odklonitev. Je sicer znak dvomov, ali ni še definitivna sodba. Drugače češki »Venkov«. Ta list prihaja s trditvami, ki bi — ako odgovarjajo resnici — gospoda Spitzmiillerja nekoliko rehabilitirale pred našimi očmi. »Venkov« pripoveduje, da je doznal, da tudi Spitzmiiller ni hotel izpolniii zahteve nemških radtkalcev po »izvenpariamen-tarni poti«, tudi on da Jih |e napotoval v -parlament! Tu stojimo sedaj kot — oprostite banalno primero — tele pred novimi vratmi, ko gledamo gospoda Spitzmiillerja v — novi luči? Ali nemški radi-kalci niso poznali g. Spitzmullerja, ali jih je ta spretno varal, ali pa je, ko se je nekoliko orijentiral, postal konvertit, spreobrnjenec od slepo lomastečega nemškega radikalca k državniku, ki računa z dejstvi? Nu, ta vprašanja nimajo več aktualnosti, ker je g. Spitzmuller že odigral s pripravami za »veliko misijo« po okusu nemških radikalcev. Omenili smo teh stvari, ker so značilne, kako so sicer pametni ljudje obremenjeni z fenomenalnim nepoznavanjem, ali pa z lahkomišljenim preziranjem najenostavnejih resnic v naravi avstrijske države. Eno dobro pa ima nezgoda Spitzmiillerjeva na sebi: v svarilen vzgled je za vse tiste državnike — kakršnih je še precej v naši državi — ki se še danes udajajo misli, da je v Avstriji Še možen uspešen boj proti naravi — proti dejstvu, da ta država ni nemška, marveč država narodno prebujenih, zavednih, politično zrelih in izšolanih narodov, ki se udajajo blazni misli, da se to, kar ni šlo niti v XVIII. stoletju narodov v mrtvilu, posreči sedaj proti narodom, polnim življenja, zavedajočim se svoje vrednosti in — moči! Dr. Spitzmiiller v novi luči »Venkova« je res svarilen vzgled. labotichu svoje posebno zadovoljstvo na dobri uredbi kuhinje in nje neoporečnem obratu, kakor tudi na kakovosti jedil. Takoj nato si je ogledal namestnik proda-jališča aprovizacijske komisije v ulici Sa-nita in v ulici San Gacorno in monte, kjer se je istotako živahno zanimal za podrob-nosti obrata m se je tudi pri došlih odjemalcih samih informira! o postopanju pri oddajanju živil in o potrebah prebivalstva. Poslovalnica »oganizacife vodniških o-skrbnic« ostane zaprta do novega leta. »Božičnica« za vojniške sirote iz Skednja Sv. M. Magd. Spod. in Zgor. se bo vršila v Škednju v »Gospodarski šoli« (nekdanja šola »Lege nazionale«) 23. t. m. ob 3 in pol pop.Varovanci in oskrbnice ne dobe direktnega obvestila, namreč se vabijo tem potom, da pridejo ob določeni uri v označene prostore. Sirot vseh skupaj je 83. Za vse te pa je le 6 oskrbnic in sicer za 75 sirot slovenske narodnosti je le 5 oskrbnic, za ostalih 8 pa 2 oskrbnici. Da je delo slovenskih oskrbnic v tem okraiu težavno ni treba še povdarjati, zato jim gre tem večja zahvala. Pristop k »bo-žičnici« imajo le one sirote, ki so bile prijavljene pred 1. decembrom. Za one, ki so se pozneje javile, se napravi naknadna »božičnica«. Mimogrede bodi omenjeno, da je nabiranje in razdeljevanje igrač izključno akcija g.e Eme Krekich pl. Stras-soldo. Varujte svoje domove. Ker se v zadnjih časih dogajajo tatvine v hišah, kjer ljudje niso doma — kakor n. pr. ob nedeljah, ali tedaj ko nakupujejo pri aprovizaciji — opozarjamo ljudi, naj v takih slučajih dobro zapirajo svoja stanovanja, oziroma, naj se dogovore s sosedi, da bodo ti pazili na stanovanja za časa njih odsotnosti. Vodstvo mestnega slovenskega vrtca v Vrdeli, Sv. Ivan Sp., vabi na svojo bo-žičnico, ki bo v ponedeljek, na Božič, v dvorani »Gospodarskega društva« pri cerkvi ob 4 popoldne v korist »Organizaciji vojnih sirot. Vstopnina 40 vin, sedeži 20 vin. Spominska lipa v Roianu. Iz Rojana nam poročajo: V soboto, dne 16. t. m. ie rojanska ljudska šola praznovala izredno slovesnost. V spomin na čas, ki ga živimo____na dogodke, ki nam pretresajo srca. ie mladina rojanske šole vsadila pred šolskim domom lipo — simbol ljubezni do ožje slovenske in širje domovine in ljubezni do cesarja in njegove rodbine. Slav-nost je počastil s svojo navzočnostjo g. okrajni šolski nadzornik Ivan Nekerman. Ob V28 se je udeležila šolska mladež z učiteljskim zborom sv. maše v farni ro-janski cerkvi. Po cerkveni slovesnosti se je mladina zbrala na primerno okrašenem prostoru pred šolskim poslopjem, kjer je z velikim zanimanjem in posebno zbranostjo sledila določenemu sporedu. Točka za točko se je vrstila, pesem za pesmijo je vrela iz Čistih otroških grl. da se je okoli stoječim materam in odraslim ukradla skrivaj solza radosti iz oči. Izmed vsega naj posebej omenim, da je blagoslovljenje vsajene lipe izvršil šolski katehet, č. g. Musizza. Šolski voditelj g. Fr. Fonda je v lepem govoru primerno pojasnil otrokom pomen dneva in slavnostnega čina. Starejša učenka in mlajši učenec sta izborno deklamirala vsak svojo pesem, spisani nalašč za to priliko. Točno in lepo izvajano je bilo petje pod vodstvom g. učitelja Gruntaria. Okoli V610 je sdavnost končala. Otroci m starši so se vračali domov s trdno zavestjo, da: »naš je ta dom. V njem svoj smo gospod; ia*za kraljestva nam tuja ni mari! Šesto stoletje habsburški nam rod z žezlom pravičnim že tod gospodari...« Mi pa pristavljamo, da bi bik> i za naprej tako! Akcija v pomoč pomorcem in ribičem. O zasnutju te akcije smo že poročali. De-želnozborski predsednik dalmatinski, g. dr. Ivčević, ki je izvoljen v odbor, je naslovil na dosedanjega ministra za trgovino, Stibrala, pismo, v katerem se v imenu dežele zahvaljuje za to akcijo. Naglaša, da jo z zadovoljstvom pozdravljajo vsi tisti, ki si prizadevajo za ublaženje bede m nadloge, provzročene po vojni, in ki cenijo visoko važnost trgovske mornarice za gospodarski razvoj in velevlastni položaj monarhije. Posebno hvaležna za to akcijo je Dalmacija, kjer sta trgovska mornarica in morsko ribištvo močno zastopana in kjer so dotični krogi prebivalstva vsled vojne toliko pretrpeli in še trpe. Mestna zastavljalnica. Ravnateljstvo naznanfh Dragocenosti serije 137, zastavljene januarja, februarja ali marca 1915. na modre listke m sicer od štev. 1 do štev. 20.000, so na razpolago strankam do vštetega 31. decembra 1916., (*^čim se bodo pričenši z dnem 2. januarja . prodajale na javni dražbi v dražbeni dvorani mestne zastavljalnice, Corso št. 43, od 9 in pol dop. do 1 pop. To se naznanja občinstvu s pripombo, da se morejo ti predmeti rešiti, oziroma se more obnoviti njihova zastavitev vsak poljuben dan tekom uradnih ur, dokler še razpolaga z njimi mestna zastavljalnica. — One stranke pa, ki imajo zastavljene take predmete ter bi se hotele okoristiti na zelo ugodnih tržnih pogojih za dražbeno prodajo dragocenosti (zlata, srebra, dijaniantov, biserov iu hri-ljantov), se lahko obrnejo do urada mestne zastavljalnice ter zaprosijo zapred- časno dražbo svojih predmetov, brez ozira na to, kakšni seriji pripadajo. — Da se vsakomur olajša nakup dragocenosti, ki so postavljene na dražbo, bodo vsak dan od 9 in pol dop. do 3 pop. v dražbeni dvorani izložene na ogled z vzklicnimi cenami vse one dragocenosti, ki se bodo naslednje dni prodajale na dražbi. - Obiskovalci te izložbe bodo od 1 do 3 pop. v to določenemu uradniku lahko predlagali svoje ponudbe za posamezne zastavljene predmete ter vplačevali obenem določene zneske, ki se v smislu predpisov tozadevnega opravilnika sprejemajo kot neobrest-ljive vložke. — Vsa nadaljna potrebna pojasnila bo dajal uradnik, ki mu je poverjeno nadzorstvo izložbe. — Za stranke, ki imajo zastavljene predmete, velja naslednji urnik: V pondeljek, torek, sredo, četrtek in petek od 8 zjutraj do 1 pop., v soboto pa od 8 zjutraj do 12 opoldne in od 3 do 6 pop. Podpisi m v. volne posojilo. -18. Ukuz. Tržaška občina K 8,000.000, N. N. lOOtisoč; Ada Escher 20tisoč; Rastelli & Co. 15tisoč, N. N. lOtisoč; Tereza Danelon 6.400; Rodolfo Lassnik, 6.000; J. M. Teuschel, H. Volk po K 5.000; Anton Minca, Anton Rastelli, dr. Jakob srof Rota, N. N., Pantasi Basiliadls, Maks. Tenze, Olga Eisen-j schinil. P. Gastwirth, N. N., mons. škof dr. Andrej Karlin, Gustav Eppinger po K 3.000; Rlh. Aite, Marija Božič, G. Stantg, dr. Ubald Fillinich, dr. Joahin Zencovich, N. N., dr. Vficlav Svoboda, G. Levi, Scapin Franc, dr. Albert Rumer, H. Castelle-novich. Elija Lucich, Jos. Verona, Herminija Valle, G. Burgstalier, N. N., N. N., N. N., dr. Viktor Man-del, Silvij Mondolfo, Edvard pl. Strudthoff, G. Pitschen, N. N., K. Tevini po K 2.000; Jos. Weber I K 1.700; Lazar Oblath K 1.500; evangeljska cerkvena občina K 1.400; N. N. K 1.250; K. Botteri. G. Bielich-Antoniazzo, Mat. Gravisi, Iv. Grison, Al. Paolazzi, S. Sigon, Trž. rokodelska bratovščina, N N., N. N., C. pl. Fellenberg, Marija Marchich, Virginija Cattelani, Marija Horvath, Fratelli Finzi, N. N., N. N., N. N., U. Duodo, M. Novak, Antonija Novak, Marija Novak. Jurij S. Jatros, Adolf Cohen, Avgust Filippi, N. N., N. N., N. N., N. N., Iv. Pellis, Moric Wolf, N. N. po K 1.000; N. N., N. N., Viktor Perncich po K 700; Helena Perncich, prof. Anton Depangher, N. N., po K 600; J. O. Cattlnara K 550; E. Pino, Renato Pino, N. N.. dr. Silvij Perna, Ariodante Mengotti. Marija Krall-Bakoff, dr. Viktor Casagrande, Tomas Folk po K 500; Anton Le-gisa K 450, razni drugi podpisi v znesku K 900. DAROVI. K nedeljski prireditvi so prispevali: Ni. eksce-lenci namestnik in ga. soproga: 100 kron. Prevzvi-šeni g. škof 50 kron, kontreadmiral baron Koudel-ka 20 kron; g. vladni komisar dvorni svetnik Krekich-Strassoldo 50 kron; g. nam. svetnik Ed-mund Fabiani 30 kron; g. nam. svetnik Schneider 10 kron; g. J. Tavčar 10 kron; g. dr. VVilfan 10 kron, g. dr. Slavik 10 kron; g. Davorin Najdlč 5 kron; gg. redarji, ki so bili zaposleni pri veselici 5 kron; N. N. 1'10 kron; druga N. N. 2 K; ga. M. Cok 2 K- V počatitev spomina pok. Sla vola Skerla sta darovala v korist moške podružnice CMD g. Janko Trošt K 2 in g. 2an Dekleva s Kozine K 3. — Denar hrani uredništvo. Darovi, došli ees. komisarju. Ernestina Erhold-j Marinitsch K 20 za božične darove našim hrabrim: vojakom na soški fronti. C. kr. višji pomorski nad zornik Niseteo K 20 in c ' Anton Mitis K 20 v korist nike. V korist oskrbi za vračaioče se vojnike je daroval dnevnik »Lavoratore« znesek K 2000. Za božićnico so darovali: gg.: Machne 30 K, Mi-helič 20 K, Niče 10 K, dr. Just in Ivanka Pertot 20 K. Za božićnico daruje v počeščenje spomina Zlatke Geržinove Evfemija Pertot K 10. To svoto hrani uprava. _ OsaRcwstoe žtsklje ialiljev G. Stfcbel, ut. fcu; njem na debelo in na drobno. Zulcga Torr«nte 30. 7t*l Prode *e do S3. t m. pnifcitev, dovo*«i Ijanić- P tar, tigoTee. t Boršm in Boljoueu 00 inih ia Štajerske. Mni- Kupujem K 3.50. i letenin? rolno K bele cunje po K 1.50, barvane — .SJ, bomba?: £[ 6.—, volnena pokrivaJa K 4.—, rabljeno obleko K 2.— rolno K 6. Vniela Sv. Ivan it. 628, Lanzarich. Mnr?n^f?rto v ih p° i" ** j* napr^ nUlZIiglUUU vexja množina uo K 5.* K Mlekarska zvt-za ulica Valdirivo ' 810 Kupujem bele cunje po K 1?0. barv-ne _ K —"80, bombaž K 6*—, volnena po- krivala K d 60, fletenice K 4 —, rabljeno oblek-.* K 2 —, belo rolno K , sivo volno K 6- — . Zaloga ulica Gt-ppa 16. Nac*©n. 811 tla debelo sumo zu preprodajalce. NogaT ico, sukanec, pipe. milo, gumijeve podpet-nike, razni gambi, denarnic«, mazilo za čevlj«, električne »vetiljke, baterije, piaeraski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega krila, krema za brado, Ilice, razna rezila, robai, mrežic® «a brke, pletenine, arajoe, spodnje hlače, ogle lala, ustnike, razne glavnike, zaponke .Patent Knopfe" in drugo prodaja JiiOB T^F.VI. ulica 3. 2wi*elo *t«v. 19 Lepo božič o ali novoletno darilo dobite v Dramid in Zlatarnici E. JERMANN - Trst ulica Barrlera vcsch:a i«. 19. Velika izbera zlatih predmetov, zajamčen h doublč, prstanov, verižic, ovratnih verižic, medaljonovza slike, uhanov iz pozlatenega srebra ter ur Iz kovine od K 7.50 naprej. :—: Preprodajalcem popust. :— :—: Pošlljatve proti povzetju. :—: --N8. Govori s« slovansko. — C ir ir 3C 3C 51-If—IE ftelnl med pdsten, trčan naprej. Svetovnoznano, najboljša krma za hitro vzrejevanje in odebelenje živine, prašičev, gosi, rac, kokoši in zajcev. Zavitek 5 kg = K 6. Francosko žganje . kr. navtični nadzornik; naiboljše domače pomočHo proti trganju, skladu aa oslepele vol-1 zobobo!u, glavobolu in prehlajenii!. 2 steklenici K 10.— razpošilja MILAN ICRA¥ANJU Begunje pri Cerknici. ČEŠKO - BUDjrviSKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul!ci deile Post« štev. 14. vhod v Uiici Oiorgio GaiatU, zraven glavne pošte, Slovenska postrežba in slovenski jedilni iUtL Novi dohodi ze sezono. Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek. Marto Conforti, Trsi, l'. Campanlle 21 i fliil* verifcice, uhane in druge predme e, *-e fcluIUf prod.: po pr mer i ceni. Perojević,. Via Tor S. Lorenzo 10 (8. Micliele nata 13. »13 flrfrsn-rl/rt zajamčenega usnja za podp t ike in UUitžfltt krpanje 10' kj? K 10:, o6rojevMj Via Tor S. Lorenzo 10 vra a 13 (S. Michele). 8:4 Za izvežbanle o portiersKi službi Ohnfolll pri^kn kaki tfo-pici, »Ji vdovi llUiClU brez otrok, eventuelno mdi akemu vojnemn invalidu Reflektant mora biti izurjen v pisanju in pornati slovennki, i al|jun-ki in nemški jezik Brezplar na hrana in stanoVttnie. ozi orna odškodnina v denaiju Vse drugo po dogovoru. — Zglas ti se je v našom uredništvu od sobote do vštetega torka (izvzenoši ponedeljek). 30-9 ROmpMmle slovenskega,"vem' škega, italijanskega jezika In pisalnega stroja Išče tukajšnji denarni zavod. Pismene ponudbe s referencami na Inser. odd. »Edinosti« pod »Št. 15.« 3030 %Hlv(fH se kupuje do K 3. Via Barriera IrUsiljB vecchla 7. — Katz. 815 ZaRlle lete Trsi - Via Stadion 10 - Trs! Odprt ođ 8'2 zvečer naprej Cena: I. vrste K Z. II. vrste K1. GT ZOBOZDRAVNIK Dr. J« Čermdk v Trstu, ul. Posla vecchia 12, vogal ulica dalla Posta. Izdiranje zobov braz boiecine. s-s Plombiranje. :-: U H E T N i ZOiJL vsake v-ste kupuje Jakob Solitario Št. 21. Marpon Via i1 Danil dan prodalo WEi$S — Corso 1 K lisi® peSitilna vesti. Grof Henrik Clam-Martinic ie bil rojen 1. januarja leta 1863. Njegov oče je bii nekdanji predsednik državnega zbora, grof Riliard Clam-Martinic. Sedanji ministrski predsednik je bil osebni prijatelj pok. nadvojvode Franca Ferdinanda in ga je tudi spremljal na njegovem potovanju. V politiko ie vstopil leta 1894., ko je bil izvoljen 99 Tržaška posojilnica in hranilnica reglstrovfna zao vrednostnih listin, dokumentOT in raznih drugih vrednot, popolnoma Varno proti ulorau d pniaru, urejeno po najnovejšem u.ičiuu ter je oddaja strankam v najem po najnliJISl COrta^, STANJE VLOG NAD 10 MILIJO*iO*f KRON. Uradne are: »d 9 m 12 ia ri 3 do 5 m Lzpia£aj« vsak ribnik ti arijah m h