"PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ČITATELJE PROLETAREC Official Organ Yugo»lav Federation, S. P. - - Glasilo Jugo»lovan»ke Socialistične Zveste — GLASILO — PROSVETNE MATICE J. & Z. ŠT. — NO. 1623. Ia>w" M MSSM «ts« Mttsr, Im i 1W7. st Ms »Mt slftss at CUtssfs. ML. s—m tfc* Act sI Cm^mi st MmiI J, i«;k CHICAGO, ILL., 19. OKTOBRA (October 19), 1938 Publi.hetl Werk|y at 1801 S. LawnJsl* Ave ♦ LETO—VOL. XXXIII. hitler se igra evropskega M mačka 99 "MIŠI" NAJ SE POKORIJO, DA JIH NE POHRUSTA! Nemški diktator posreduje v sporu med Čehoslovaki in Madžari Angleži in Froncozi posvarjeni pred spremembo vlade, ki ne bi ugajala Hitlerju! Slabo prikrita zahteva, da bo najbolje, ako London in Pariz zatreta sleherni ostanek politične demokracije Zadeva a Hitlerjem »e obra- ranov že zahtevala, da ne da ča iz slabega na slabše, kar ai- Daladier ju diktatorsko moč za* cer ne preseneča, pač pa člo- prihodnji dve leti. V Angliji »o veka vznemirja. Monakovska tudi krogi, katerim se zdi ta HITLERJEVA KARIKATURA SE2GANA zmaga je napravila nemškega diktatorja tako prevzetnega. ideja zelo prijetna. In če angleški in francoski delavci ne da je pripravljen ukazovati že bodo pravočasno stopili splet-vsemu svetu. Ko je minuli te- karjem za vrat, se utegne zgo-den govorili v Saarbruecknu, kjer je sporočil svetu, da bo Nemčija nadaljevala z utrjevanjem vzdolž francoske meje— tako Hitler demonstrira svoje d Hi, da bodo šle vse njihove politične svobodščine po vodi. Gospodar Evrope Hitler se nedvomno smatra prijateljstvo", ki ga je oblju- za nespornega gospodarja Ev- bil Fran ic i ji — se je obenem rope, zato je vedno bolj pijan spet spodtaknil ob ostanke de- monakovskega vina in njegova mokracije v Angliji in Franciji aroganca ne pozna več mej. Boji med naciji in ■/ •• a r\r katoliki v Avstriji i\onvenci|a AUr *_ « . ; , ~ _ " \ t, x j ., , ' PrsJ kratkim j« prišol » Union Cilj. N. J., voJjs s«« ter dejal, da je nemogoč« traj- Kaže, da je prepričan, da se je privri#Ilc.* Frit, K«hn, a. ki f„*orii ok pr.iiki pro.i.rlj.nja HitUrj.*. no prijateljstvo z državami, ki prelevil v velikega hudega ma- im««* ▼ Monskovsm. Rturj«*! iaiki »inpatilari in vojni veterani pa so imajo kakršen koli ostanek de- Čka, dočim SO ostale evropske *pri«oriK demonstracij« proti njom« in moi i« moral bežati pod poli' »riskik nacijslah mokratične vladne oblike. Chamberlain in Daladier sta O. K., ampak . . . Hitler sicer nima nič proti Chamberlainu in Daladierju, ki sta y Monakovem kapitulirala pred njim; njiju smatra države postale miši in miške, s katerimi se lahko igra po mili volji in jih — hrusta. Ker po Monakovem doživlja še vedno nove zmage, ne da bi se mu bilo treba poslužiti topov, je to z njim čisto naravna stvar. Kdo v njegov koži bi se ne cijsktm varstvom is masta. Hitlerja, kakor kaša slika. Demonstranti so istočasno snigali karikaturo za svoja prijatelja, s katerima opilf če b, ^ tako umjka|j pred Predzadnjo soboto zvečer je nacijska drhal na Dunaju vdrla v nadškofijsko palačo, razbila več* oken in kosov pohištva, vrgla nekega priletnega | duhovnika skozi okno, da si je zlomil obe nogi, poleg tega pa | skušala dobiti v roke dunaj-| skega nadškofa, kardinala In-nitzerja, kričeč: "V Dachau z njim!" (V Dachauvu se nahaja veliko naeij.sk o koncentracijsko taborišče.) Dasi so na-eijske oblasti pozneje vzposta-vile red in obdale nadškotgovo palačo z močno stražo, pa je videti, da so prršli izgredi po "namigu od zgoraj", da se izvede pritisk na kardinala In-nitzerja, ki daje razumeti, da ie bo boril proti temu, da bi katoliška cerkev v Avstriji izgubila vsak vpliv pri vzgoji Urok. To se je pokazalo dan pozneje, ko so avstrijski duhovniki raz prižnic čitali njegovo okrožnico, v kateri poziv-ja starše, naj pošiljajo svoje otroke v verske šole in jih versko vzgajajo tudi doma. Teden poprej je bil v avstrijskih cerkvah prečitan nacijski odlok, da ni več verouk šolski obvezen predmet. Boj med naciji in katoliško hierarhijo v Avstriji nas zanima le kot kroniste. Znano nam je, da Innitzerju ne gre za ka- proti pogajanju z John L. Lewisom Nov dokaz, da ne bo miru med organiziranim delavstvom Amerike, dokler ne bo delavstvo pritisnilo na svoje voditelje, da prenehajo s pogubnim bojem Zadnjič smo poročali, da je kladamo ljudi z diktatorji, iz-predsednik Roosevelt naslovil j dajalci, Judeži itd." Tudi on zna sovražiti, je dejal, toda treba je služiti interesom ljudi, na konvencijo Ameriške delavske federacije, ki se je vršila v Houstonu, Tex., apel, da "pu-1 ki so nam zaupali vodstvo, sti vrata odprta za pomirjen je s CIO". Toda konvencijo so Svari Pred reakcijo kontrolirali VVm. Green in nje- Tobin je dalje posvaril kon-govi prijatelji, katerim tiči | venci jo, naj ne ignorira javne-strah pred izgubo vpliva in po-j ga mnenia. kateremu se upira zicij tako globoko v kosteh, da medsebojni boj organiziranega ae oči vid no boje združitve z delavstva, in nevarnosti delav-unijami CIO. Zato ni bilo pri- stvu sovražne zakonodaje, ki čakovati, da bi konvencija kre- bo prišla, ako bo ostalo delav-nila na pot pomirjenja s CIO. istvo razcepljeno ter s tem igra- Lewir mora iz CIO! !,0 g0V°ritf o sedečih stavkah , je grmel. In res je konvencija sprejela "Tudi meni ne ugajajo vsa de-poročilo odseka za resolucije, Janja CIO. Ampak jaz vidim, ki odgovarja predsedniku Roo-|da so med ljudmi, ki jih obso-seveltu, da ne more biti govora jajo, isti ljudje, ki so nas kri-o miru, dokler ne bo vržen iz žali v prejšnjih časih." Njegov CIO — John L. Lewis, obenem apel je naletel na gluha ušesa, s svojimi pribočniki, katere no-| Dobiti ni mogel niti zagotovila, ročilo označa za "komuniste", | da bo federacija skušala delo-dočim njega imenuje "avto- vati za pomirjenje. krata". Poročilo j* tudi zelo upa dobro izhajati. V Angliji in Franciji imajo ae demokratično viauno oniiko in lahko se zgodi, da Chamberlain in Daladier padeta, na njuno mesto pa pridejo možje, ki niso Hitlerjevi prijatelji, na primer kapitan Eden, bivši angleški zunanji minister, ali zaradi Mo-nakovega odstopli lord angle* ške admiralitete Alfred Duff-Cooper, ali VVinston Churchill, njim, trepetali pred njrm, ga celo prosili za posredovanje? Slovaki in Madžari Najnovejši tak slučaj je bifla prošnja čehoslovakov, da bi Hitler posredoval v njihovem sporu z Madžari. Slednji zahtevajo od Slovakov velike kose obmejnih pokrajin, vključi vši mesti Bratislavo in Koši-ce. Slovakom se zde te zahteve pretirane in ker se niso mogli V s . .Glavni sopisje na kratko poročalo. <]ainfmsk' Ka oiata, dr. Volitve v Jugoslaviji Minuli teden je ameriško ča kritično napram Rooseveltu. kateremu očita politične zveze z Lewisom, kateremu da je že ki je držal isto pozicijo v voj- !!fTi/ff" 1 sporazumeti z Madžin\ je'pri- šlo zadnje dni do hude napeto- bi priAli do besede laboriti. Potem bi bilo prijateljstva konec. Krik po diktaturah Z drugimi besedami, Hrtler hoče konec vsake demokracije v Angliji in Franciji! S poedU nimi možmi, ki imajo vso oblast v svojih rolJah, se je lažje pogovoriti — to se je pokazalo v Monakovem. Njegov poziv je našel odmev v Franciji, kjer je organizacija nacionalnih vete- VERUJEM... Slavni češki pisatelj Karel Ca pek je v težkih dneh republike naslovil na češko ljudstvo poziv, v katerem izpoveduje med drugim: "Ne gre samo za boj za nit tla, temveč tudi za nase duhovno prizadevanje. Ne obupujte. Moralnih pozicij za nobeno ceno ne smemo zapustiti. Naša narodna vera, vera husitov, Komenske-ga, Masaryka, je vera v pravičnost in ljubezen. Ne verjemite zluf tudi če bi začasno na videz doseglo kakšne uspehe. Doživeli bomo, da •e bo Babilon laži in nasilja zrušil za stoletja. Kolo zgodovine se ne da ustaviti, vse človeštvo ne bo posurovelo in te poneumnilo. Na svetu ne bosta trajno vladali ne-spamet m zla volja. Ta boj •e bo bil, bodisi danes ali čez leto. Nai položaj bo vedno trden, kajti svojega duha si bomo ohranili, tudi če svety propade." To je svetla vera. Tisti« ki jo izpovedujejo iz dna srca, ne morejo biti zapisani smrti. je princ regent Pavel razpustil jugoslovansko narodno skupščino ter odredil nove volitve dne 10. decembra. Kako se bo-bo vršile te volitve, poročila ne povedo. Zadnje volitve so bile javne in kandidirati so mogli le kandidati vladne stranke, kar pomeni, da voliici niso imeli prilike do svobodne izbire. Gestapo lovi mark»isie Odkar so Hitlerjeve čete zasedle sudetske češke pokrajine; je Hitlerjeva tajna policija rim je tudi on pomagal pripraviti pot v Avstrijo. sti in na obeh straneh je »koncentriranega mnogo vojasštva. • ~ . , , , Zdi se, kakor bi Hitler dajal T Ge*taP° — Pr,(lno na ravi "na v«™> . nikar ne pristane na vse zahte- ve .. . Drugače je težko razumeti nenadni odpor čehoslo-vakov. Ko to pišemo, še ne vemo, kako bo to vprašanje rešeno. Ampak Hitler je bil na-prošen za .posredovalca rn to je bil nov triumf zanj. O končni rešitvi bo odločni on, najbrž tako, da bodo Madžari dobili nekaj manj kot so prvotno zahtevali, toda dovolj, da se (Nadaljevanje na 2. strani) to je v jeie in koncentracijska taborišča vse opozicionalce, v prvi vrsti marksiste, katerim se ni posrečilo uiti preko meje. Pri tem ji pomagajo vse ostale nacijske oblasti. Prebivalstvo nacijskih kazenskih taborišč se bo zdaj precej pomnožilo. Dejstvo, da ta taborišča vobče obstojajo, je zadosten dokaz, da Hitler in njegovi pobočniki varajo sami sebe, ko se širokou-stijo, da "stoji Nemčija za Hitlerjem kot en mož". ke socialne ali politične refor-Hitlerja me. ki bi olajšale položaj av-urednik praškega strijskega ljudstva, temveč lista Prager Tag- zgolj za vplivanje katolUke IVeč kot enkrat nudi! pomoč Iz Rudoil 1 nomas in cerkve na tamošnjo šolsko vz- fstagea razloga je konvencija njegova žena sta izvršila samo- gojo. Tudi nam je znano, da je astro obsodila zvezni delavski mor v znak protesta proti Hit- bil v črnih dneh, ko je nasilje odbor, češ, da je bil vedno pri-lerjevi zasedbi čeških obmej- pokopalo avstrijsko demokra- stranski in naklonjen le Lewisu ni h krajev. Vzela sta smrtono- cijo, na strani Dollfussovega. jn CIO. To je vzrok, da je kon- sno dozo spalnega praška. V I terorja. Zato kot socialisti pač[vencija naročila svojim vodite- 'čUniTpremnogih unijah fede ^ismu sorodnikom in policiji ne moremo imeti nobenih sim- — sta izjavila, da "ni več bodoč- patij zanj sedaj, ko jih je za-nosti za nemško govoreče ljudi čel dobivati od nacijev, kate-v čehoslovakiji". Thomas je bil ?A(\. Prager Tagblatt je pa najvplivnejši v nemščini tiskan neodvisen list v čehoslovaftki. Nova šiba za delavce Sedeči sta v k ar j i, ki so v juliju za stavkali pri McNeely &. Priče Leather Co. v Philadel-phiji, so bili obsojeni od porote na plačilo pet tisoč dolarjev odškodnine tej družbi, ki je v tožbi trdila, da je znašala škoda na usnju v zalogi vsled "sit-downa" $40,000. Toženi so bili stavkarji, 204 po številu, ne unija, ki je stavko vodila. Tako visi nad delavci, ki računajo na tak način boja za izvojeva-nje boljših razmer, nova šiba, s katero jim bo grozil delodajalec. (Nadaljevanje Ameriško oboroževanje Predsednik Roosevelt je izjavil zadnji teden, da ne bo mogel urediti proračuna za prihodnje leto, dokler ne bodo j)onovno proučene obrambne potrebe dežele. Zaradi tehničnega napredka bodo namreč potrebne tehnične obrambne spremembe, ki bodo najbrž stale tudi več denarja. V času, ko je ves svet v blazni, samomorilni oboroževalni tekmi, tudi Ameriki ne more biti priza-nešeno s temi stroški, b. katerih bi se inače lahko zgradilo ogromno dobrega in i>otreb- na 4. strani.) nega. Kaj nam prinašajo letošnje jesenske volitve? Diktatura v CIO Vodstvo A. D. F. predvsem očrta Lewisu, da je diktator, ki ne dovoli unijam CIO nobene avtonomije, ne polaga računov o dohodkih in izdatkih in da se pri tem opira na pomoč komunistov. Kar se tiče pomanjkanja demokracije, se sicer tudi Ijem (po njihovi lastni želji, racije ne morejo preveč pohva-kajpak), da skušajo v zveznem Iitit a]j to je bilo pozabljeno, senatu preprečiti potrditev Do- Krik o komunistih na vodstvu nalda Wake fielda Smitha, ka- CIO so seveda pobrali pri kapi-terega je predsednik Roosevelt ta listič ni reakciji, ki bi s tem ponovno imenoval v delavski rada diskredHirala industrijsko delavsko gibanje. (Tudi A. D. F. se bo še otepala tega pečata, ki ga danes pritiska na CIO. na veliko veselje burbon-cev!) Vendar je treba reči, da bi bilo marsikaj drugače, ako bi vladala resnična demokracija v vseh ameriških unijah— tudi drugače, kakor si želijo današnji vodje A. D. F. odbor. Tobin pogorel Hoj proti sprejetju omenjenega poročila je vodil Daniel I. Tobin, vodja unije voznikov, največje unije v A. D. F. (309,-200 članov). Tobin je zagrozil, da bo njegova unija izstopila iz federacije in šla popolnomu svojo lastno pot, ako ne bodo razlike med A. D. F. in C. I. O. kmalu izravnane. Ko mu je predsednik federacije Green odgovoril, da je bil Levvisov edini mirovni predlog ultimat^ za brezpogojno predajo od strani A. I). F,, g« je Tobin zavrnil, tla so njegove besedo smešne in navaden humbug. Mož je med drugim dejal, da "se ne pride nikamor, ako ob- Posledice? Sklep konvencije najbrž ne bo blagodejno vplival na CIO, ki bo imel prihodnji mesec svojo prvo ustanovno konvencijo. Možno je, da bo ta konvencija sprejela sklep za znamenje, da A. I). F. zapira vsa vrata za sporazum ter ustanovila iz CIO (Nadaljevanje na 2. strani.) Vojni hrup, ki ga je v Evro- ti nji. Bodočnost ni pi povzročil Hitler, je v ameri- rožnata. ški javnosti kar preveč zasenčil vprašanje, kaj nam prinašajo letošnje splošne volitve — kaj dobrega, kaj slabega \ Oči vseh so bile uprte v Evropo, kjer so se komedijanti igrali z dinamitom in usodo evropskih ljudstev. Za volilni boj doma ni bilo običajnega zanimanja. videti bas ne bilo treba prispevati nekaj j New Jerseyju in drugod. In več od svojih dobičkov za splo- važno za nase gibanje je, da je Roosevelt je imel v prvi polovici svojega drugega termina opraviti s hudim nasprotovanjem njegovim reformam v kongresu. Marsikatera njegova reforma je bila pokopana, ker je začel kapitalizem, ki je pod njim prišel spet do sape, vedno šno dobrobit ameriškega ljudstva. čim več teh kandidatov izvo-1 Ijenih, Čeprav le v krajevne u- In vendar so Rooseveltove rade, kajti le tako se ljudstvo reforme silno pomanjkljive, lahko seznani z vzorno in po- Vse skupaj je zgolj krpanje steno socialistično upravo, da nezmožnega sistema, ki ne zna nas bo spoznalo in si nas za- več drukef?a kot padati iz ene pomnilo, kadar bodo spet vo- krize v drugo. Ker se tudi le- litve. Več Mihvaukeejev, Read- In vendar je to vprašanje naj- močnejše vplival na člane kon-važnejše za nas gresa. Ameriški kapitalizem bi Vojna nevarnost v Evropi šeira(1 **>et docela vzel vaieti v od daleč ni minula; in kongres sv°Je roke in Podil konjička po je tisti, ki odloča naAe stališče tiMti ?,adki ki V(X,i v Pre* v slučaju vojne. Pa to ni še vse. iz Ipta Naša dežela je še vedno daleč Roosevelt bi rad nadaljeval od gospodarskega okrevanja, s svojimi reformami, da bi bilo Gospodarska kriza nas še ve- vsem dobro in nikomur hudo. tošnji boj ne bije v znamenju fundamentalnih sprememb ali zdravljenja pri koreninah, ne moremo pričakovati resničnega, trajnega izboljšanja razmer, naj se že Rooseveltova "čistka" obnese ali ne. V enem ali drugem slučaju bodo potrebni nadaljnji obliži in krpe, krpe in obliži, da se vse skupaj ingov in Rridgeportov, pa bo naše gibanje hitrejše napredovalo in čas resničnih, fundamentalnih reform, ki bodo res prinesle deželi ozdravljenje, bo toliko bližji! Drvenje za "prijatelji" iz demokratskih ali republikanskih vrst le zavlačuje ta čas brez ozira na poedin-ce, ki so morda dobrih misli, a dno drži v svojih krempljih. Kapitalistični burbonci mu na- nekako obdrži pri životarenju. . tcm k0|ej,ca v mogočnih - -i .. _ _ 1 _ _ — _ _ 1____A__J_i_ » _ T r« , i ■ . i . o__! _ I' i! .iiaia Ln n. . . Brezposelnost se noče zmanjšati. Beda tare na milijone ljudi, vzlic vsem milijardam, ki so že bile potrošene v boju pro- sprotujem. reš. Roosevelt d«j« SoeJtltoti im;.mo svoje kan- mnAinah, ki so ljudstvu preveč potuhe, pa tu- didate v razne urade v več dr- . . . ___. di preveč je zapravljiv. Njiho- žavah, kakor va velika bojazen je, da bi jim Connecticutu, v New Yorku, Pennsylvaniji, ske. v bistvu nazadnjaške in protiljud- Mooney bo moral še čakati Tom Mooney, ki ie nad ve desetletji čaka v sanquen-tinskih zaporih, da ga oprostijo kazni zaradi bombnega napida leta 1916. v San Franciscu, ki mu je bila naložena na podlagi krivega pričanja podkupljenih prič, bo moral še čakati na svojo rešitev, kajti njegov zadnji apel na zvezno vrhovno sodišče mu ni pomagal. Najvišji sodni tribunal v Združenih državah, na katerega se je bil Mooney ponovno obrnil, ko je califomijsko državno vrhovno rodišče odklonilo preklic obsodbe, češ, da ni imelo te pravice, je zavrnilo njegovo prošnjo, da ponovno pretrese njegov slučaj. Proti tej odločitvi sta glasovala samo dva vrhovna sodnika, Black in Reed, oba imenovana v svoj urad od Roosevelta. Kaže, da je Mooneyjevo edino upanje zdaj prihodnji califemijski governer, ki ga lahko pomilosti. Doslej pa je vsak governer to odklonil, ker se je vsak bal zameriti cali-fomijskim industrijrkim mogotcem, ki zahtevajo, da Mooney ostane v teči kot simbol, kaj čaka tiste delavce, ki se upro sv. Molohu. Ameriški justici tega seveda ne moremo šteti v čast. PROLETAREC _ LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, lil. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah sa celo leto $3.00; za pol leta $1.75, za ietrt leta $1.00. Inosemstvo: ia celo Isto $8.50; aa pol leta $2.00. Proletarec, October 19, 1938. MANEVRI NA PORTO RIKU Val rokopisi in offlasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne ta prioMitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wcdnesday by the Ju*o*lav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor....................................................................Frank ZaiU. BusineM Managcr........................................Charles Pogorele«. Asst. Editor and Asst Business Manager........Joseph Drasler SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $8.50; Six Months $8.00. PROLETAREC 2301 S. Uwndale Ave. CHICAGO, ILL T*t*pboa.: ROCKWELL 2M4. Monakovska skrivnost Zadnje čase je bilo že toliko napisanega o evropskih intrigah, blufanju, barantanju in zakulisni kupčiji v Monako-vem, s katero je bila žrtvovana čehoslovaška, da se človeku že upira ponovno pisati o tem. Se posebno pa se vse skupaj upira človeku, ki sluti, da je bila monakovska kupčija v naprej zasnovana melodrama, katere glavni igralci (brez čehoslovaške, kakopak) 90 se dobro naučili svojih vlog, da bi svet čim teme-ljitejše potegnili za nos. Ker pa je baš ta dogodek popolnoma porušil povojno politično stavbo Evrope ter naznanil novo dobo, ki pomeni popoln prelom s staro politiko konferenc in povratek k politiki tajnih spletk in oborožene pesti, si človek ne more kaj, da se ne bi ponovno bavil s to stvarjo, ki bržkone prinaša dalekoseine posledice, o kakršnih danes niti še ne moremo sanjati, čeprav so že tako rekoč na potu. Najbolj si svet beli glavo z vprašanjem, kaj je privedlo Chamberlaina do tega, da je kapituliral v trenutku, ko je imel za seboj mogočno rajdo mobiliziranih zaveznikov in bi bil laiiko udaril s pestjo ob mizo ter povedal Hitlerju, da je njegovega blufanja dovolj? Zakaj je Chamberlain dovolil v tem zanj ugodnem trenutku Hitlerju nekaj, kar je Anglija odrekla — in preprečila — španskemu Filipu II., francoskemu Napoleonu Bonapartu in nemškemu Viljemu 13. — gospodstvo nad Evropo? Ali se je morda zbal, da bi Hitler res udaril, da bi bila angleška mesta bombardirana? Toda on mora vedeti, da Nemčija in Italija ne bi mogli vzdržati navala in blokade zaveznikov. In če so angleška mesta izpostavljena zračnim napadom, saj so nemška in italijanska v tem pogledu še na slabšem, ker bi bila bližja bojišč. Ta bojazen torej ni mogla voditi Cham-berlaina v kapitulacijo. Ali je mogoče smatral, da ni še Anglija dovolj oborožena, dovolj pripravljena? če ni zdaj pripravljena, kdaj pa bo? Saj se ie dve leti oborožuje s polno paro. In močnejša ne bo nikdar, kajti tudi Nemčija in Italija sta v oboroževalni tekmi. Morda pa je verjel Hitlerju, ko je dejal, da bo miroval, čim dobi Čehoslovaško pod kljukasti križ, da potem ne bo več misl?! na razširjenje nemških mej? Angleški državniki niso bili nikdar tako neumni, da bi verjeli obljubam, o katerih je jasno vsakemu političnemu otroku, da so brez vrednosti; zakaj bi moral biti potem Chamberlain tako neumen! Ne, tudi v tem žalclju ne tiči črni maček. Nemara se je pa bal, da bi vojna, čeprav kratkotrajna, docela uničila evropsko civilizacijo? Morda, do neke meje, čeprav ni navada angleških kapitalističnih državnikov, da bi se tresli za kakršno koli civilizacijo, ker jim gre vselej in povsod po glavi le skrb za interese britanskega imperija; in vrh tega vedo, da je doslej evropska civilizacija prevedrila še vsako nevihto. Ali se je bal, da ne bi vojna prinesla poraz Nemčiji in Italiji in s tem revolucijo in komunizem? Lahko da. Hitler mu je gotovo trobil v ušesa o tej nevarnosti ter nemara s tem vplival nanj. Ampak možno je, da se je Chamberlain bal nekaj povsem drugega — nemara je ^idel največjo nevarnost za britanski imperij v sovjetski Rusiji, ki je sama zase ogromen kontinent na dveh celinah in je tako rekoč soseda angleške Indije in vrh vsega neobčutljiva za angleško pomorsko silo ln blokado . . . Povsem možno je, da stremi politika torijske Anglije, ki jo danes reprezentira Chamberlain, za tem, da s Hitlerjem ipoetavi proti sovjetski Rusiji Stalina mogočno protiutež, v upanju, da si bosta nekega dne skočila v lase, potem pa; ko bosta njuni državi izkrvaveli in obnemogli, bo pa ona, Anglija stopila vmes in diktirala poravnavo . . . Angleškim imperialistom je vedno ugajala taka politika. Ta ipolitika je sicer nevarna in se lahko izkaže za bume-rang, to je udari nazaj in zadene Anglijo. Hitler in Stalin bi se utegnila pobotati — dandanes ni na svetu nič nemogočega — ter ai razdeliti sfere vpliva, nakar bi se Hitler lahko obrnil na zapad. Vzlic temu pa $e zdi, da so imeli v Londonu v mislih baš to politiko, vzlic vsem pomislekom in tveganju. Taka politika je zahtevala uničenje froncosko-ruske zveze; to se je zgodilo. Ista politika je zahtevala žrtvovanje čehoslovaške, da se Nemčija lahko razmahne proti vzhodu; tudi to se je zgodilo. Ne zaradi miru, temveč kot prvi korak napram vojni med Hitlerjevo Nemčijo in Stalinovo Rusijo! Saj vsa znamenja kažejo v tO smer. Morda se bo tako zgodilo. Lahko tudi, da bo angleške to-rije korenito ogoljufalo in bo Anglija prej na vrsti. Ampak tudi če se to zgodi — kdo more jamčiti Angliji, da ne bo Hitlerjeva Nemčija v takem slučaju — tepena? Kaj bi to pomenilo, jim mora biti znano. Vsekakor se lahko reče, če angleški imperialisti res igrajo tako igro, da so zašli na dokaj tenek led, ki utegne počiti; in da se prav lahko zgodi, da bo to njihova zadnja igra na svetovnem odru — izgubljena igra, pri kateri bo zaigran britanski imperij . . . ŠPANSKE MATERE STRADAJO, DA NAHRANIJO SVOJE OTROKE ERIKA MANN Na sliki j« oddelek strojnik pusk 0$. pobotnoga so i«vr»ila letala avasnaga raarinskaga kora. Ta otok bi polka Zdrui. drsav, ki ja pravkar "odbil napad** ia »rn- v slučaju vojne igral vaino vlogo pri obrambi panam-ka na San Juan na otoku Porto Rico. "Zračni napad" skaga prekopa. PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH FRANK ZAITZ 11. Brzoviak iz Cherbourga v Pariz je drvil z vso svojo mogočo naglico. Na vsi poti se je menda samo enkrat ustavil. | Približno tretjino potnikov na j njem so tvorili izletniki Srp-skog Na rod nog Saveza. l>rugi so bili Madžari, Bolgari, Francozi, Švicarji itd. Čehi, kakor sem že omenil, so imeli do Pra- *am° dobro hrano. legoval strežnika v obednici z vsakovrstnimi kapricami kakor da je scerkljanec iz kake najbolj bogate ameriške hiše. "Glej, da mu boš dal tudi kaj prida napitnine," sem ga enkrat skoro kar nejevoljno 0-pomnil. Si za Hitlerja? Nisi? Nak, on ni za politiko ampak zdaj Bort>a za obatanek je temeljna borba človeka. Ni pa potrebno, da b! morala biti živalska. Resnica ni zanimiva. Zato je z njo najtežje prodreti. Razlika med tolanim bedakom in nepismenim bedakom je |a U, da govori prvi boljšo ilovnico. — "A, G.M ge svoj posebni brzoviak (v Sloveniji pravijo ^rzec"). V vagonu nasproti nama je sedel prileten par — mož in žena. Ko hitro se je pričel vlak pomikati sta začela jesti. On je izvlekel iz kupa paketov veliko sočno kumaro — čisto svežo, jo začel lupiti in sta jo jedla brez vsega drugega. In nato čebulo ter sir. Vmes »ta nama venomer nekaj pripovedovala. Končno smo se le sporazumeli, da sta ona dva nekje iz Turčije, ne posebno daleč od Istanbula, in da govorita samo turško, armensko in za silo grško. Napisal mi je to na papir, in tudi svojo starost — nekaj nad 70 let. Tudi to sem po dolgem njegovem pojasnjevanju zapopadeJ, da je bil na obisku v Michiganu. Pri komu, tega nisem mogel razumeti. Nedvomno pri kakem izmed svojih sinov. Ona pa je le kimala, in Če je uvidela, da kakega njegovega pojasnjevanja nikakor ne morem razumeti, je tudi ona govorila v vseh treh jezikih, v vsakem po malo. Končno .sem šel na hodnik vagona k oknu, da si odpočijem. Angelo sem prepustil usodi. Pomagala si je na ta način, da je zadremala. V drugem razredu istega voza je sedel najin znanec z ladje, ki se je nama prvič predstavil za Nemca. Dodeljen je bdi namreč na p&rniku k Isti mizi v obednici, kakor midva. Pa smo se seznanili. Na ladji sem ga "prvih par dni videl vedno med skupino SNS, dasi z njo ni občeval. Zato sem ga pri večerji obgovoril "po naše". Pa ni Šlo. "Ne razumeme te," je odvrnil po angleško, štirje rjno bili pri mizi vsaki dan pri kamor potujemo, da bi med-potoma, kjer se bomo ustavljali, ne bili obremenjeni. Pa ni Šlo. So velike sitnosti s takimi rečmi. Znesli smo, kar nismo rabili, v postajino garderobo, drugo pa smo naložili na streho zelo starega, že vsega razmajanega taksija, ki pa je nas srečno pripeljal na cilj in raču nal le kolikor določa tarifa. Za to je poskrbel porter pred hotelom, ki je nam kar na glas sporočil, koliko naj plačamo vozniku. Sedel sem v taksiju tako, da sem kazal šoferju hrbet. Kar naenkrat začutim nekaj toplega za ušesom. Bil je njegov pes, ki me je oblizoval. Prej ga nisem videl. Torej koncem konca vendarle prijateljski sprejem, čeprav brez godbe in slavnostnih pozdravov. Hotel Bohy-LaFayette, v katerem smo se ustanovili, je ame Te je imel na Aquitaniji V izobilju. Bil je na vso moč proti vinu. Popije ga kvečjemu po-žirek tu in tam. Vsi štirje smo ga dobili vsako opoldne enoriški. Tako pravi reklama. So-steklenico in enako ob večerji, bo, ki sva jo dobila z Angelo, Naš Nemec si ga je pridno to- je bila prvovrstna, z vsem čil in mešal z vodo, nam pa ga komfortom za goste. Tudi cena je ostalo nekajkrati le kak ko- zanjo je bila približno ameri-zarec. ška, a za Človeka, ki gre šele Našemu omiznemu tovarišu obi*k, vzlic temu ni bila Vidu Pantiou ae je že drugi pretirana. Nazaj grede pa &va dan zahotelo s tem Nemcem nekoliko šale. "Ne verjamem, da zna nemško," je podvomil. Pa je pričel pri mizi z njim po-1 govor v nemščini. In res. Ne-J mec je moral priznati, da je v Ameriki že od mladega, da sploh ne zna drugega kakor angleško. Nato pa Vid — ne bodi len, začne pogjovor z nama v srbščini—kakor da Nemca sploh zraven ni. In je Vid trdil po srbsko vse sorte nemogoče stvari tako prepričevalno, da se Nemec ni mogel premagovati in mu je začel nazaj po angleško odgovarjati, da je ne samo v zmoti, ampak tudi zmešan. Vid pa se je zadovoljno smejal. "Torej le znaš po naše, a?" Vidu je začela tretji dan potovanja na ladji slaba presti. Prehladil se je in začelo ga je boleti oko, nato še drugo, da je izgubil vid. Angela mu je Či-tala iz jedilnega lista ter mu rezala meso. Bil je večkrat na parniku pri zdravniku, ki ga je tolažil, da ne bo hudega. A Vid se je resno bal, da bo oslepil. Sploh gre v stari kraj zato, da se okrepi. Delal je v Mil-waukeeju. Doma je iz Banja-luke v Bosni. Naj ga obiščeva, je naju vabil. Ni bilo prilike. Obiskal sem v vlaku še si najela v Parizu precej cenejšo sobo. (Dalje prihodnjič.) vseh treh obedih: on in jaz na nekaj drugih znancev z ladje. eni strani, in Angela ter Vid Pantich na drugi. Ne bilo bi prijetno, če bi se takole sešli trikrat na dan kot tujci, zato sem želel izvedeti, kdo je kdo, da bo kaj pomenka. Potnik, ki me ni razumel po naše, je nato pojasnil, da je Nemec, rojen v Avstriji, toda zdaj njegov rojstni kraj pripada Jugoslaviji. "Ha, najbrže k^je na štajerskem? Morda Kočevje?" Ne. Je iz Slavonije. V Bački ali tam nekje. Premoženje ima tam, je tolmačil na naša na-daljna usiljiva vprašanja. Prodal ga je, a denarja ni mogel dobiti v Ameriko. Zato so mu kupili karto za tja in nazaj v Ameriko kar v starem kraju, drugo pa bo itak tam zapravil. Je sicer oženjen, a žena je o-stala v Ameriki in njemu bo nekoliko spremembe prav. prijetno razvedrilo. In tako je klepetal dan za dnem ter nad- Naš stari iz Garyja je že pozabiti na neprilike s prtljago v Cherbourgu in srkal konjak, ki 90 mu ga ponujali tovariši drug za drugim. Nekaj mladih Srb-kinj ae je zabavalo z moškimi kakor je običaj na takih potovanjih. Rum ume i so peli in Madžari politizirali. Francozi so brali časopise. Naša slovenska skupina je šla na povabilo Jakoba Zupančiča v jedilni vagon — komaj smo prišli na vrsto. Bila je že 8 popoldne. Nato smo razmotrivali, kaj in kako bi v Parizu že nocoj, in kako porabimo naslednje dneve. Večer je. Na postaji smo. Drvenje, drdranje in vpitje. Ruski general vržen v zapor? Predzadnji teden so poročali iz Londona, da so svojetske oblasti aretirale maršala Vasilija C. Bluecherja, vrhovnega poveljnika sovjetske armade na Daljnem vzhodu. Inozemski poročevalci v Moskvi so se obrnili za zadevne informacije na sovjetske vladne uradnike, ki pa teh govoric niso hoteli ne potrditi niti zanikati, vsled česar se sklepa, da niso te govorice neosnovane. Posebno važnost se pripisuje dejstvu, da se mudita na Daljnem vzhodu vojni komisar Voroši-lov in podkomisar narodne o-branibe in načelnik armadne-ga političnega biroja Meklis, o čemer so sovjetski listi poročali, ne da bi z eno »besedo o-menili maršala Bluecherja. Maršal Bluecher je zadnji izmed vplivnih sovjetskih generalov, • ki so stali na Čehi rdeče armade, dokler ni Stalinova krvava čistka postavila cb steno 39-letnega maršala Tuhačevskega in celo vrsto drugih visokih .armadnih in mornariških oficirjev. Zadnja leta se je že večkrat pisalo, da Bluecher ni dobro shajal s Stalinom, ki mu ni zaijpal zaradi njegove svojeglavnosti in 6astihlepnosti. Mož je bil ie večkrat klican v Moskvo, toda je vsak tak poziv ponovno prezrl. Najbrž je še manj zaupal Stalinu kot ta njemu. In, Če so vesti o njegovi aretaciji točne, ne brez vzroka. BARCELONA, — Ena izmed umetnosti, v katerih se poučuje otroke v španskih šolah, je risanje — in otrokom je dano na izbiro, da rišejo kar hočejo. Izmed trideset teh risarjev, ki smo jih opazovali nekega dne pri njihovem opravilu, jih je tri in dvajset narisalo slike, ki so jih imenovali: "Zračni napad na mesto". Otroci so pri tem delu vedri in veseli, toda njihove risbe kažejo hiše, ki se rušijo, bombne eksplozije in polno bombnih letal pod nebom. Na eni teh risb smo videli dva otroka, stoječa v zavetju in zroča na svojo umirajočo mater . . . Ravnateljica zavetišča nam je podala kratko zgodovino nekaterih izmed otrok. "Tista le dveletna deklica, ki je pravkar shodila, je sirota iz Tortose. Njena mati je živela tam, pa je reva tekom tridnevnega bombardiranja od groze zblaznela in so jo morali spraviti v umobolnico. Ko smo našli njeno hčerko, je bila slepa od gla-dovanja in šele v naši oskrbi je spet prišla k sebi in zdaj spet vidi . . Potem nam je pokazala plavolasega dečka: "On je pribežal iz Francovega teritorija, potem ko so fašisti u-strelili njegovega očeta in odvedli njegovo mater. * Ko smo ga vprašali, zakaj je pribeža! k nam in kako se mu je moglo to posrečiti, je preprosto odgovoril: 'Jaz sem republikanec in svojo pot sem našel.' T Pomoč švicarskih socialistov Sedemnajst otroških zavetišč je bilo tu postavljenih s pomočjo švicarskih dobrodelnih organizacij, v glavnem na pobudo švicarskih socialistov. V teh domovih je našlo zavetje na tisoče vojnih sirot. Ti otroci, ki vedo, da prebivajo v "švicarskih" domovih, dobivajo za spoznanje boljšo hrano kot otroci v drugih podobnih ustanovah. Poleg zajtrka, obeda in večerje so dobivali tudi popoldanski čaj s kon-denziranim mlekom vsak dan, dokler jih niso nekega dne vprašali, ali so pripravljeni prepustiti svoje mleko nekemu drugemu, vladnemu zavetišču v bližini. In ti "švicarski" otroci so pristali na to. Eden izmed njih nam je povedal, da so to storiii zato, "da bodo tudi 'španski* otroci imeli mleko n Miši" naj se pokorijo, da jih ne pohrusta! (Nadaljevanje s 1. strani.) bodo lahko radovali. Naša napoved, da je pomenilo Mona-kovo začetek druge delitve Ev- vsaj enkrat na dan" . . . Vlada je ustanovila "otroške restavracije" v vseh večjih mestih. Mi smo obiskali dve taki "otroški obednici", kjer postrežejo s toplim kosilom štiri tisoč otrokom vsak dan. Slika, ki se je nudila našim očem, je bila kakor prizor iz "Snegulčice" . . . Videli smo na stotine majhnih miz in klopi. Prijazn-e strežnice v plavih predpasnikih prinašajo otro-kofti jedila ter skrbno pazijo na nje. Zunaj, na ulici je pa na stotine mater, ki gledajo skozi okna, kako te ljubeznive strežnice hranijo njihovo deco. Te matere so najbrž dobile manj pod zob kot njihovi otroci, ki so zdaj tako zaposleni z okusnim kosilom, da se ne utegnejo ozreti skozi okna . . . Materinska ljubezen Hrana je v teh otroških restavracijah mnogo boljša kot v katerem koli prvorazrednem, hotelu v Barceloni. Kosilo sestoji iz enega jajca, kruha ali žemlje, graha, koščka mesa in za poslastico dobi vsak otrok zraven celo košček dobre čokolade. Ni čuda, da so ti otroci spričo tako okusnega kosila skrajno vzradoščeni. To je redkost, ki je mnogi niso bili deležni dolgo, dolgo. In njihove matere stoje zunaj na ulici, gledajo skozi okna in se rado-■ftijo z njimi vred, čeprav so same lačne ... Toda dobra mati je zmirom vesela, kadar vidi svoje otroke srečne — in ker v današnji Španiji ni dovolj hrane za matere in otroke, je treba pač gledati, da dobe otroci več . . . To je bil eden izmed najbolj ganljivih prizorov, ki so se mi nudili v republikanski Španiji. Matere gladujejo, da ni treba stradati njihovim otrokom v teh dneh boja proti fašističnemu tiranstvu. Nikdar ne bom pozabila teh otroških restavraciji in pa mater, ki so s tako radostjo opazovale svojo deco pri dobrem kosilu! To je tista notranja moč republikanske Španije, ki je pripravljena ljubiti, pripravljena na žrtve, pripravljena rešiti svobodo in prostost pred fašistično reakcijo. Kdaj bodo pomagale tem ženam druge matere iz demokratičnega sveta? Prevedel I. J. Mrzli odnošaji med konvencija adf pro- "" " . . ti pogajanju z john Moskvo in Parizom l. levvisom (Nadaljevanje s 1. strani.) novo delavsko federacijo, k.i Moskovski list Le Journal de Moscovv, ki je pisan v francoščini in često odraža mnenje sovjetskega zunanjega urada, je pred dnevi iprinesel članek, v katerem pravi, da je Francija v Monakovem zapravila vse svoje zaveznike razen Anglije, o kateri pa člankar vprašuje: "Toda kdo se pa more zanesti na Anglijo?" članek poudarja, da bo izolacija cena, katero bo morala plačati Francija za monakovski sporazum, cd katerega nima niti krpice popirja, temfveč zgolj nekaj Hitlerjevih praznih ustmenih obljub. Nato nadaljuje: "Kdo ibo še kaj dal na besedo Francije, po vsem, kar se je zgbdtilo v Monakovem Kdo 'bo še hotel ostati njen zaveznik? Rumtunija in Jugoslavija se ne bosta več obotavljali prestopiti v Hitlerjev tabor. Pa Poljska — Poljska je prav gotovo izgubljena za Francijo." člankar sicer ni zapisal, da bo Moskva preklicala franco-»ko-sovjetsiko vojaško zvezo, sklenjeno v maju 1935., vprašal pa je: "Koliko je vredna zdaj, ko je Francija raztrgala svojo zvezo s Čehoslovaško?" rope po 1. 1918., se že uresni-Srbom je sobe preskrbela Cu-jčuje. In delilec je Hitler, novi nardova družba. Prtljago so gospodar srednje Evrope in jim naložili v vozove kakor Balkana. Vsi današnji*zemlje-tnala, mi pa smo poizvedovali, vidi Evrope so zanič; čez pet kako bi kar takoj poslali naše let bodo izgledali precej dru-težje kovčege direktno na cilj, gačni . . . Ponudba za Benesa Univerza v Providenou, R. I., je ponudila odstoplemu predsedniku ČSR, dr. Edvardu Benešu mesto profesorja, obenem pa izrazila pripravljenost poskrbeti tudi za njegove potne stroške, ako ibi iz kakršnega koli vzroka sam ne bil zmožen tega. Enake ponudbe so prišle tudi od nekaterih drugih ameriških visokih šol. bo hodila svoja lastna pota. To bomo kmalu videli. Vloga meščanskih listov Zanimiva je vloga, ki jo igra v sporu med A. D. F. in C. I. O. ameriški meščanski (kapitalistični) tisk. Bolj ko je kak list burbonsko navdahnjen in sovražen delavstvu vobče in vsakim socialnim in delavskim reformam, vključivši Rooseveltov "new deal", bolj Škodoželjno postavlja Greena in njegovo kliko v lepšo luč, Lewisa in C,-I. O. »pa na vse mogoče načine zasmehuje in spodkopuje vpliv med ljudstvom. Iz ljubezni do A. D. F.? Ne bodimo naivni! Zato, ker vidi v taktiki vodstva ADF dobrega zaveznika v boju burbonskega kapitalizma proti—delavstvu. Green, Frey in drugi delavski reakcionarji, ki tega v svoji zaslepljenosti nočejo videti, se bodo še kesali. Bankrotna Nemčija Dr. Melchior Palyi, bivši ekonomist v službi Nemške banke v Berlinu in sedaj profesor na chicaški univerzi, pravi. da je bil Hitlerjev despe-ratni bluf, ki se je končal « pridobitvijo sudetskih krajev, posledica dejstva, da je Nemčija v gospodarskem pogledu na psu — bankrotna; surovin je zmanjkalo, finančna sred« stva so izčrpana, produktivna zmožnost nemškega delavca je pa zelo nazadovala, ker je pod h ranjen. Zato je Hitler stavil vse na erio karto — in, hvala Londonu farizu, igro tudi dobil. S oboi I oooi lonoi i0e30c JOACHIM BARCKHAUSEN—IVAN VUK; DŽINGIS KHAN Povest o mogočnem "Gospodarju sveta" in o njegovih vojnah v trinajstem stoletju v Aziji s 301 IOE D o (Nadaljevanje.) Bitka je bila odločilna. Kdor ni padel pod udarci sabelj, je utonil v reki Indus. Sin Mohamedov, junak do zadnjega trenutka, je pognal svojega konja preko osem metrov visoke rečne obale ki planil s konjem v reko. Džingis khan sam je gledal, kako je ta odločen in drzen mož priplaval na drugo obrežje, se tam obrnil in zasmehljivo in pre-tečf pomahal Džingis khanu z razvezanim turbanom. Ali izgubljen je bil. Kajti Džingis khanova okolica se je hotela pošaliti in je planila, da ujame mladega junaka. Ostre besede Džingis khanove so jo zadržale. "Prepovedujem, da ga lovite'*, je rekel z mrkim glasom. Obrnil se je k svojima sinovoma in rekel s priznanjem: "Takšnega naslednika bi človek moral imeti." Nato ie rekel smehljajoč:—*——-— "Jutri ga »bomo itak brez vsega dobili." Ali nikdar ga niso dobili. Del armade je prodrl za njim globoko v Indijo, celo blizu Delhija. A niso ga dobili. Strašno indijsko podnebje je monjobke jezdece m»učilo nepopisno, da so umirali, omahovali in se vrnili preklinjajoči. • V začetku leta 1223 je krenil Džingis khan domov v Mongolijo. Zahotelo se mu je domov. Bilo mu je Gl let. Nekako tiudnega se je počutil. Zahotelo se mu je domačih step. Tudi nenavadne sanje so ga mučile. Nameraval je odjezditi preko Trbeta v Mongolijo. Bila je to najbližja pot domov. Naposled si je pa vseeno izbral drugo pot, namreč po tisti hoče domov, po kateri je prišel sem. Armada je vlekla s seboj na stotisoče v jetnikov, ki so bili vedno in samo zato pri življenju ohranjeni, da so jih imeli pri zavzetju indujskih mest. Bili so namreč hrana topov •pri naskoku na trdnjave in mesta. Zdaj so pa dobili drugo delo. Oskrbovati morajo armado z živili. Od vseh strani so prinašali riž. Kajti Džingis khan je jezdil po daljnih pokrajinah, po tistih, ki jih je opustošišl. Dan in noč so se mučili ujetniki z iskanjem živil. Končno je stopila Džingis khanova armada iz opustošenih pokrajin. Zopet je v cvetoči deželi. Poveljnik vjetnikov je prosil za navodila, kaj zdaj z ujetniki. Zakaj n»: šala hraniti stotisoče. Džingis khan je izpregovo-ril samo eno besedo, ki je bila navodilo: "Poklati !" ln zvečer tistega dne ni od stotisočev živel niti eden. Vprašanje prehrane je bilo rešeno. Z velikimi odmori je jezdila armada skozi Afganistan, skozi Khorasan in skozi Tran-soksan. Na obrežju reke Syr-Darje se je Džingis khan ustavil. Tukaj, v prijazni pokrajini hoče pregledati svojo vojsko. V dobi pohodov ni imel te prilike, da bi vojskovodjem in vsemu moštvu pokazal, kako jih ceni. Zdaj pa bo dana prilika. Nešteto šotorov je bilo razprostrtih po ravnini v kilometerski daljini. Poklicani so bili deželni glavarji iz zavojevanih drlav z vseh stran sveta. Istotako podložni knezi in vladarji, ki so pristali na plačevanje davka. Džingis khan je živel v svojem škrlatnem šotoru. Bil je na višku svoje moči. Ali vesel ni bil. Neka nepopisna bolečina je težila njegovo srce. Njegov starejši sin Džuči ni poslušal njegovega povelja. Ni hotel prijezditi na pregled vojske in svečanosti, ki se bodo prirejale. Džuči, tisti otrok, za katerega sam točno ne ve, ali je njegov sin, ali ni, ta otrok ga ne uboga. Občutljiv, kakor je bil že od mladosti, se ni razumel s svojimi brati in neprestano se prepiral z njimi. Zato je rajši odšel na .sever države, da se izogne bratov-skim prepijrom. Džingis khan pa je tega sina ljubil nenavadno vroče in nežno. Bolj kakor vse ostale sinove, čeprav ni vedel točno, ali je njegov pravi sin. Daroval mu je vse dežele, ki sta jih zavojevala generala Džebe in Subotai. In zdaj, na pregled vojske, na to slavnost, Džučija ni. O strašni kazni se šepeče. Kajti nezaslišana nesramnost je, ne poslušati povelj mogočnega nad mogočnimi hi poleg tega kršiti avtoriteto družinskega glavarja. Džuči v mongolski armadi ni imel ugleda. Tam, v deželah nevernikov, kjer je zdaj vla- dal, ni ničesar naredil, prav ničesar. Nobene nove dežele ni osvojil. Vladanje mu je bilo neprijetnost in vojno je sovražil. Sanjač je bil. C as je tratil samotno na lovu v stepah. Veliki Džingis khan ga ne kaznuje. Samo molči. Ali radi tega ga stiska velika žalost, ker ga ljubljeni sin ne mara* kakor razlaga njegova neposlušnost. Pa še druga skrb mori Džingis khana. Na Kitajskem je umrl stari Monkuli. Bil je eden najstarejših in najzvestejših njegovih bojnih tovarišev. "Gospodar sveta" se čuti strašno osamljenega. Ali glej! Tam ob obrežju reke Syr-Darje stoji armada. In Džingis khan ve. kaj se upodobi. Sumeče svečanosti ji daje in k zaključku svečanosti naj bodo veliki lovi, največji, kar jih pomni zgodovina. Vršili se bodo v gorah Karakitaja. In stari Diingis khan je doživel veliko veselje. Da bi bilo za lov dovolj divjačine, mu je njegov ljubljeni sin Džuči poslal mnogo tisoč medvedov, losov in volkov. Džingis khan je bil srečen. Njegov ljubljeni sin ga ni pozabil. Več kakor tisoč ljudi je delalo dva meseca za ta lov, kakor bi se pripravljala vojna. Kakšen bo ta lov? Da, nekaj nenavadnega. nevidnega še doslej. Pokrajina, v premeru pet do šest sto kilometrov je bila popolnoma obkrožena. V sredini tega ogromnega kroga je bil postavljen ogromen oder, neke vrste trdnjava, obdan z nasipi in palisadami. Imel je več vrat. Armada lovcev se je postavila zunaj ob krogu in se koncentrirano, v krogu, pomikala naprej, k sredini. Nobena glava divjačine ne more uiti in ne sme uiti. Ovire, ob katere so zadevali lovci so bile v tem negostoljubnem kraju ogromne. Ali saj so vojaki, zmagovalci v strašnih vojnah. Vodje lova so morali zdaj pokazati vse svoje strategične sposobnosti, da so prekoračili te ovire. Kakor v vojni. Skrbeti so morali, da se krog lovcev ni pretrgal. Ojačanja so morala slediti. Pretrgane zveze so morajo zopet vzpostaviti. Tempo prodiranja se mora regulirati. Lov je bil vaja za bitke. Dva meseca je trajalo, da so generaciji jelenov, losov, antilop, divjih kamel, medvedov, volkov, panterjev, tigrov priredili fanatičen pekel. Obupane zveri so vedno poskušale pretrgati verigo priganjačev, so vedno bile potisnjene k sredini k vratom odra — trdnjave. Težko delo jc bilo to, zakaj nobena zver ni smela biti ubita. Zveri so pridrvele k vratom odra-trdnjave. Prvi, ki je stopil v krog, je bil Džingis khan s svojimi sinovi. Dolge tedne je molče opazoval priganjače. Nikoli ni zinil besedice graje ali pohvale. Ali zapomnil si je vsako malenkost. Natančno je opazoval obnašanje ljudi in odredbe vodij. Zdaj je stari khan stopil kot prvi med razdivjane zveri. S sabljo v eni, z lokom v drugi roki je začel loviti in klati. Majhnih zveri ni iskal. Izbiral si je najnevarnejše in najbolj divje. Ko se je nalovil, je stopil s princi na oder in gledal na-daljno morijo. Armada je začela zdaj lov po vrstnem redu. Najprej generali, potem knezi in za njimi višji vodje. Ko so ti pokazali dovolj svoje lovske strasti in spretnosti, so sledili srednji vodje in nato podvodje. Naposled je nastopilo moštvo. Zdaj Džingis khan ni več sedel molče in zatopljen v opazovanje. Zdaj so njegove stare oči bliskale, zdaj je vrelo iz njegovih ust, pohvala ali graja . . . Zdaj je imel, kakor nikoli, priliko videti vse svoje častnike, njihovo neustrašenost, njihovo duha prisotnost, njihovo junaštvo, njihovo spretnost v orožju . . . Blazna igra. Jasno, da se bodo vodji in moštvo, ker ga gledajo oči "Gospodarja sveta" izkazali, da bodo pokazali svojo hrabrost v največji meri. To ni več igra, to je boj gladiatorjev. Tu in tam vidi Džingis khan glavarja, kako se loteva zveri z golimi rokami. Z naporom vseh svojih sil se bori in naposler zver zadavi. Bil je fantastičen boj, boj človeka z zverjo. Stari Džingis khan je predobro vedel, kaj hoče in zakaj je dal take igre. To je namreč popolna trenaža vojakov, brezprimerna tre-naža, ki samo koristi. (Dalje prihodnjič. Ihraštvom in Klubom Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v PROLETARCU 99 S* ANGLEŠKE PRIPRAVE ZA VOJNO ZASLU2NI M02JE FRANK S. TAUCHAR N« »liki »e anfUiki dalavci, ki frad« podiem.ko lavattfča u .lučaj bombnega napada v Layotnu, Anglija. V.lie "miru", ki j« bil po Chambar-lamo vem ..trdili* do.etrn * Monakovem. •• Anglija •• .mirom pridno pri-pravlja "«a vtak .lučaj". Kaša, da Angleži ne morejo verjeti nacij.kemu mirovnemu golobčku", pa če bi nekateri iimed njih ia rajii. Hitle rjeva politika ima zaveznike tudi v Ljubljani FRANK ZAITZ V Ljublj ani prednjačita, ka- Iz časopisov v Parizu sem kor nekoč, še zmerom dve sme-j razumel namig ljudi v Ljub-ri: klerikalna in liberalna. Lo-jljani. čita pa se zgolj res le v verskih "Slovenec" je vedel, da ne nazorih. A včasih so razlike j bo vojne. In vedel je to radi tega, ker je dr. Korošec, čigar tudi širšega razmaha. Ko je bila vojna nevarnost radi Hitlerjevih prorokacij nad Cehoalovaško na vrhuncu, je "Slovenec" dan za dnem v u-redniških člankih na prvih straneh z vsem mogočim naglasom poudarjal: "Vojne ne bo... Žele jo edino le ruski boljševi-ki, ker hočejo zdrobiti civili- glasilo je Slovenec", član via de. Premier Stojadinovič je bil one dni stalno v zvezi z vna-njim oddelkom angleške vlade. Njegov poslanik v Londonu mu je zaupno sporočil, da je angleška vlada na vsak način za preprečenje vojne. Spremljal pa jo je očividno enak strah. zacijo v prah in nadvladati kakor dr. Korošca: "strah pred svet s svojo krvavo diktatu- uničenjem civilizacije, ki bi jo ro . . ." poteptali ruski boljševiki." In potem naslednji dan, in i ^ K°rošec — če bi bil ve- dan za dnem je "Slovenec" z ren sin sv°ie cerkve — bi la- vso gotovostjo izjavljal, da hko vedeI in vid*l, da Hitler, vojne radi čehoslovaškega čePrav sovraži boljševike, ni vprašanja ne bo, ker bodo odgovorne velesile poskrbele, da bo rešeno na mirne načine, Rusija pa itak ne bo zraven. Cisto drugače je pisalo "Ju-tro", ki je liberalno glasilo — oziroma protiklerikalno. V Ljubljani izhajajo štirje slovenski dnevniki, toda "Slovenec" in "Jutro" sta glavna. Iz-ideta vsako jutro vsaki dan v tednu. "Slovenski narod" pa je popoldanska izdaja "Jutra" in "Slovenski dom" popoldanska izdaja "Slovenca". "Jutro" je propagiralo pomoč Jugoslavije Čehoslovaški. Cenzura je po takih člankih pridno črtala. Jugoslavija je bila (in je še) zaveznica Čehoslovaške. Ampak sedanja vlada ji je že pred kakim dobrim letom pokazala tako hladno lice, da so Cehi brez truda razumeli, kako in kaj bo v naprej s to zvezo in z malo antanto sploh. "Mar nismo bili v pravem, ko smo trdili, da se bo pereče vprašanje narodnih manjšin na Čehoslovaškem mirno končalo! prijatelj klerikalizma. Stopil Med može, ki imajo zasluge za italijanski imperializem, spada tudi sloveči laški pustolovec in zagrizen sovražnik Jugoslovanov, Gabriele IVAnnun-zio, ki je pred meseci izdihnil svojo "blago dušo" . . . Najtežje delo na svetu je pravilno analizirati človeške zasluge. Ce vprašamo italijanske fašiste, porečejo, da je bil Gabriele najplemenitejši rodoljub sedanjega časa; medtem ko smo ga Slovenci smatrali za na jpodlejšega ugrabitelja tuje lastnine in podjarmljenja nad šeststotisoč Jugoslovanov ter stvaritelja nove irredente v povojnem času. Ker je sodba o tem možu tako različna, je potrebno, da si ogledamo njegov rekord bolj podrobno. Gabriele D'Annunzio (kar pa ni njegovo prvotno ime, ker si ga je sam izbral, ko je pričel pesnikovati, da bi se bolj im-pozantno glasilo), pomeni v slovenščini "Gabriel Oznani-telj", prvi angelj v katoliški m tologiji — kar je seveda silno pomembno! Rojen je bil v mestu Pescara, provinci Ab-ruzzi v južni Italiji leta 1863. Njegovi starši so prišli tja iz Dalmacije, torej je dalmatinskega izvora (kar je pozneje izvrstno dokazal s svojim jani-čar«kim pustolovstvom nad Reko in okolico), dasi se je izšolal in zrastel v Italiji. Ko je bil šestnajstletni šolar, je že izdal prvi zvezek pesmi, kateremu so sledili drugi, in med temi tudi drame, opere in romani. Priznati .se mu mora, da je bil plodonosen in tudi precej geni-jalen literat, pa če ga imamo v drugih ozirih kaj radi ali pa nič. Kot pisatelj je bil posebno v Italiji zelo popularen ter je u-žival, posebno med ženstvom, veliko spoštovanje in naklonjenost. O njegovih številnih lju-bavnih razmerah ne bom pisal. Omenim le toliko, da "jih" je večkrat dobil po buči od razjarjenih možičkov, ki so bili zaradi njega prikrajšani na ljubezni svojih ženic, ter je bil parkrat celo pozvan na dvoboj, kar pa je seveda zaradi svojega 'človekoljubnega' značaja kratkomalo odklonil . . . In to je storil na najenostavnejši način! Ob uri sončnega kdar več ne bo, kot ne bo nobenega drugega, tudi našega ne . . . kar je povsem prav in dobro . . . Svet ne rabi nič takega! Ljudstva žele in zahtevajo pravilno urejeno življenje, namesto vsiljivih "slavnih" voditeljev, ki grade imperije zase, priprosto ljudstvo pa zasužni-jo v podjarmljenih kolonijah! Zato odločno odklanjamo narodne voditelje Annunziovega kalibra, ki s svojo domovinsko zagrizenostjo čestokrat provo-eirajo mednarodne konflikte in vzbujajo imperialistične ambicije raznih Mussolinijev in Hitlerjev. Po svetovni vojni se je An-nunzio najbolj proslul z ugrab-Ijenjem Reke (Fiume), kjer se je proglasil za diktatorja mesta in okolice. Tako je vladal svojo malo državico nad leto dni, nakar je bila Reka potom zavezniškega vpliva na škodo Jugoslavije dodeljena Italiji. Za to pustolovščino v reševanju italijanske irredente na severovzhodni obali Jadranskega morja, ga je italijanski kralj proglasil za princa "Monte Ne-voso", kar je seveda jako pri-jalo njegovi prevzetni napih-njenosti. Ta mož ima torej gotove zasluge, le da jih mi gledamo z druge perspektive kot pa jih vidi italijanska aristokracija . . . MPrinc" naj torej mirno počiva v grobu za svoje "zasluge"! Mi nismo in ne bomo točili »olz za njim. Ce pa žalujejo po njem ženske in šovinisti v Makaroniji, nas prav malo briga. In to velja za vse one, ki si pletejo vence "zaslug" na škodo svojih bližnjih! V ta razred pa aparata turi Mussolini in Hitler. Ker sta zdaj "rešila" nad tri milijone Nemcev izpod češke "eužno-sti", se mi čudno zdi, da ne o-pazita več stotisoč Slovencev pod italijanskim jarmom, ki ao veliko bolj potrebni osvoboditve zaradi hujšega zatiranja kot pa so bili oni Nemci v Čehoslovaški. Iz vsega tega pa je razvidno, da nam ie včasi nemogoče pohvaliti zaslužne može — dasi imajo velike zasluge v gotovo smer; in ravno ta dejanja so morda škodljiva za splošen blagor ljudstva . . . mu je na rep v Nemčiji m zdaj l hod ko . rotna stran. z vso moojo v Avstriji. Ampak ka „ svojjJmi 8ekundanti in Hitler je vseeno za Botra za zdravnikom čakala z gromako privatno svojmo in proti bolj- jštolo rokj jn ,eda, od kje Aevizmu To je Chamberla.nu j £ bo ikaza| na5 "oznanjeva- dovolj in dovolj je dr. Korošcu in ostalim ministrom jugoslovanske vlade. Tako so v tej zaslepljenosti izdali svojo zaveznico Cehoslovaško, izpostavili lec", je ta mirno prespaval svojega "mačka" od prejšnjega večera tja do poldneva. Dasi to ni bil posebno junaški čin, ga vendar ne moremo direktno KDOR »pozna potrebo kakšnega dela in prari dane« "Hočem," jutri »e m« pa že ne sdi ▼ažno, pojutrinjem m mu pa ne ljubi, ne bo nikdar storil nii velikega. Ne odlaiajte tU tik del in nalog, ki morajo biti da-ca" ie obnovili? preganjanju cerkev, za katero do,žjtj ^^p^tva. Ako si PROSVETNA MATICA se inače navdušujejo, izposta- izprašamo vest, bi mnogi, iz- vih visoke katoliške svečenike, med ^ ^ Wo y odobnem. med njimi proalule*« bivšega ; sll,eaju _ kar je ,eveda tudj nacijskesra agenta kardinala , na jpametnejSe v danem polo-Innltzerja za-sramovanju ki si I žaju kaju ie si nismo nie! ga je vsled svojih prejšnjih nizkotnih nacijskih in klero-faši-stičnih dejanj tudi sam pomagal priklicati nase, in sploh — storili so, da je danes položaj Jugoslavije in položaj Anglije slabši kakor je bil pred razkosanjem Čehoslovaške in bo še z vsakim dn^m slabši. Toriji v Angliji in marijonet- V fond Prosvetne matice ho vplačala društva, klubi JSZ in drujfe organizacije v juliju, avgustu in septembru 1938, kot sledi:- drugega zapomnili iz šolskih let in čitanja literature, smo si vsekakor zapomnili duhoviti rek, da je "boljše biti živ strahopetec, kot pa mrtev junak". In zdi se mi, da je na Gabriela tudi ta miroljubni aksiom najbolj vplival . . . Poleg takozvanih nepostav-l ni toriji v Ljubljani in Beogra-!nLh a,H ^radenih ljubezni je du se boje za "civilizacijo", zato so pripravljeni ugajati Hitlerju. V resnici se boje ljud- užival on kot pesnik in dramatik tudi nekaj v resnici geni-jalnih ljubezenskih afer z junakinjami njegovih iger in o-peret, za katere je pisal na- (stva, boje se industrijalne de-je na vd uit no vpraAeval ] mokracije, boj« m •ocUlisma, , M . ... "Slovenec" in svojemu tekme- ki bi jim VZel njihove kašče iz- ^ .zan^ Prikladne partije, cu "Jutru" očital, da je ščuval ()bi]ja v prid onih, ki so jim jih ^_]Z_med.n.J_,h;llk! st* b,li *v*; po krivem v vojno. napolnili. "Kdo Mploh hoče vojno, ki bi uničila civilizacijo?" se je zgražal "Slovenec", in konsta-tiral: "Nihče drugi kot tako-zvana ljudska fronta, ki je maska za komunizem v Evropi." Naznanilo Johnstown, . Pa. — Članom Slovenskega bratskega podpornega samostojnega društva tovno znani igralki, sta mu dali mnogo inspiracij — in trenutkov umetniškega užitka . . . namreč Sarah Bernhardt in Eleonora Du»e. Ali se spominjate, kako so listi in magazini pred leti divnočarobno pisali o teh treh umetnikih peresa, govora, mimike in akcije? Meni je še vse to živo v spominu. Pozneje se je Annunzio lotil tudi politike in vojaških pustolovščin. Med vojno je slovel, da je večkrat poletel z drugimi letalci vred na Dunaj ter metal letake s pozivi, naj se Avstrija poda brez nadaljnjih bojev. Sanjaril in pisal je tudi o obnovitvi starega rimskega impe-Če hoče kdo »am biti hlapec, rija, kar je pač navadna bole-Cehoslovaško, na katero se je mu ni zameriti, druge tlačiti v zen fanatičnohisteričnih narod-mogla zanesti v vsakem sluča- ; hlapčev»tvo je p« podlost, ka- nostnih patriotov. Predvideval ju. tako hladno ob strani, ka- tere ni nikomur treba prena- je, v svoji domišljiji, novo rim-kor da je sploh več ne pozna? | »ati. I sko cesarstvo — katerega ni- Ko smo prelistaval, časop.se ,Moxhafn.. naznanjam, da je v kasarni 'Zvezda . sem vpra-1 dn|Mvo .|q (>d d|>uMvj| *al ljudi: 'Kako to, da p»Š2 y en de]ež slovenilkeRa de_ "Slovenec s tako avtoriteto, -- - kakor da je organ vlade?" Skomignili so in rekli, da si lahko najdem odgovor sam. Ko sem par dni pozneje odšel, sem kupil še nekaj izdaj "Slovenca" in jih čital v vlaku. Kako je mogoče, da je Jugoslavija pustila svojo zaveznico lavskega doma v Moxhamu, kamor je preselilo vse svoje imteje to je pohištvo. Seje se bodo odslej vršile v omenjenem Domu vsako četrto nedeljo v mesecu ob dveh popoldne. — Joaeph Rogel, tajnik. Številk« društva in kraj 1, SNPJ, Chicago, 111. % 5, SNPJ, Cleveland, O. 8, SNPJ, So. Chicago, III. (za 19*7) 36, SNPJ, VVillock, Pa. 39, SNPJ, ChicHjro, 111. 47, SNPJ, Springfield, 111. 49, SNPJ, Girard. O. 64, SNPJ, W. Newton, Pa. 65, SNPJ, Breezyhill, Kan. 81, SNPJ, Red Lodjre, Mont. 102, SNPJ, Chicago, 111. 132, SNPJ, Klein, Mont. 142, SNPJ, Cleveland, O. 154, SNPJ. Sujfarite, N. Mex. 17«. SNPJ, Pinev Fork. O. 200, SNPJ, Gross, Kans. . 254, SNPJ, Bon Air, Ta. 267, .SNPJ, Kemmerer, Wyo. 274, SNPJ, Dunlo, Pa. 275, SNPJ. Mavnaid, O. Vsota 3.00 12.00 6.00 3.00 4.00 3.00 6.00 6.00 3 00 3.00 6.00 3.00 6.00 6.00 3.00 3.00 3.00 3.00 1.50 3.00 282, SNPJ, Little FalK N.Y. 12.00 333, SNPJ, Blaine, O. 2.00 344, SNPJ, Sheboygan, Wis. 12.00 387, SNPJ, Trounik, Mich. 3.00 388, SNPJ, PursRlove, W.Va. 3.00 449, SNPJ, Cicero, 111. 6.00 564, SNPJ, Uetroit, Mich. 6.00 600, SNPJ, Johnstown, Pa. 3.00 Federacija SNPJ, Ely, Minn. (za 1937) 6.00 Federacija SNPJ, centr. Illinois 2.50 3, SSPZ, Depue, III. 8.00 48, SSPZ, Arma. Kans. 3.00 226, SSPZ, Wind*or Heitrhts, W. Va. 1.00 KLUBI J. S. Z. 1, Ciiicaffo, III. 9.00 3, oWoby, III. 1.50 11, Bridjjeport, O. 6 00 118, Ca-nonsburg, Pa. 6.00 DRUGE ORGANIZACIJE Soc. pevski zbor "Sava", Chicasro, 111. 6.00 Soc. pevski zbor "Svoboda", Detroit, Mich. 6 00 Pevsko in dram. dr. "Naprej", Detroit, Mich. 6.00 Skupaj $189.50 TAJNIŠTVO P. M. KOMENTARJI Račun brc* krčma rja Hrvaški "domobranci" ali "ustaši" ali karkoli ho že, izdajajo v Pittsburtfhu tednik "Ne-zavisita Hrvatska Država". To je edini jugoslovanski list v Ameriki, kar jih dobivamo, ki ae veseli, da je Hitler pogoltnil polovico čehoslovaške. V svoji izdaji od 16. oktobra prinaša strupen članek od "svojega evropskega dopisnika", ki si je izbral psevdonim "M. S. Vrh-kapeljski", in jedro tega članka je: Čehi in Srbi so podle kreature, razbojniki, ki hočejo živeti na račun drugih narodov. Zato je prav, da je Hitler raztrgal čehoslovaško, ker je s tem "o-svobodil" druge narodnosti Mčeškega jarma". Zato tudi Hrvati ne morejo obžalovati • Čehov, kajti oni so svojo usodo zaslužili. Najbolj razveseljivo je pa upanje, da bo zdaj popolnoma pokopana trianon-ska mirovna pogodba in bodo prišli na vrsto tudi Rumu ni in Srbi, katerih po mnenju H. D." zdaj ne reši nobena sila na svetu. Namreč pred razkosanjem njihovih povojnih držav, ki so prav tako "nenaravne" kot je bila čehoslovaška. In Hrvati, Macedonci in Črnogorci bodo osvobojeni. Ne oporekam člankarju, da utegneta v bližnji bodočnosti priti na vrsto tudi Jugoslavija in Rumunija in da se bo zahtevalo od njiju, da pristaneta v revizijo trianonskih meja. Ampak njegovo politično računanje, s katerim skuša prepreča-ti naivne čitatelje, da bo posledica take revizije — svobodna Hrvaška, diši da le kaj po zadnji klopi v prvem razredu politične šole, če že ne naravnost po pripadnosti h kultu kljukastega križa, kar tudi ni izključeno. Vsak politični otrok namreč lahko vidi, da bi taka revizija — razkosanja Jugoslavije — ne prinesla Hrvatom drugega kakor povratek v stanje pred letom 1918 — povratek pod madžarsko hegemonijo, če je to tisto, po čemur hrepenita člankar in "N. H. D.", bi bilo priporočljivo, da odvržeta krinko, pokažeta pravo barvo in nehata vleči čitatelje za nos; predvsem pa da nehata buda-liti o "svobodi" iz Hitlerjevih rok, da se jima ne začno še vrane smejati . . . Nepotrebna skrb Člani bivše ruske vladarske hiše Romanov se baje ne morejo zed in iti, kdo izmed njih bo naslednik "velikega vojvode" Cirila Vladimrroviča. ki se je I. 1924. v pregnanstvu oklical za ruskega "carja". Njihove skrbi so čisto odveč. Svet se lahko še nekaterikrat na glavo postavi, preden ga bo pamet srečala, toda Rusija ne bo nikdar več napravila skoka nazaj v carsko dobo. Nikolaj II. je bil zadnji ruski car. In ruski carski naslov je danes prav toliko vreden kot nasfov egiptovskih faraonov. Kaj, nobene rdeče zastave ?! Oni dan je zavladalo veliko veselje v uredništvu "metro-polskega svetovnega dnevnika", ki sliši na ime "Ameriška Domovina". Iz Mexico Cityja sO namreč "prejeli" poročilo, da ni bilo v povorkah ob priliki mehiškega državnega praznika opaziti skoro nič — rdečih zastav, čeprav je Mehika, po zatrdilu "A. D.", čisto — socialistična država. Ljudje so nosili le mehiške zastave. Lojze In Jaka sta bila tega tako vesela, da sta takoj napila mehiškemu narodu. Zdaj se utegne celo pripetiti, da bosta kdaj zapisala dobro besedo v prilog mehiškega ljudstva in njegove vlade, ki hoče samo to, da se Mehiki prizna, pravica, da je gospodar v svojih mejah . . . "Saj, kadar bo luna mrknila trikrat v enem dnevu . . ." je dejal prijatelj France, "čika-ški kolmajnar". Zastopnik v nebesih Dne 14. avgusta so imeli v škocijanu proslavo ob priliki 80-letnke smrti slovenskega - misijonarja dr. Ignacija Knob-leharja. Navzoč je bil tudi ljubljanski škof dr. Rožman, ki je obljubil potrebne korake,.da se prišteje Knobleharja med "blažene". Skof je ob tej priliki poudaril, da se bodo morali Slovenci pač najprej zateči k pokojnemu misijonarju s prošnjo za kak "čudež", ker drugače ne bo kruha iz te moke. Rojak Franc Mrgole, ki je o tem poročal "Ameriški Domovini", zato polaga na srce dragim rojakom v Ameriki sledeče priporočilo: "V bodoče se v vseh stiskah in nadlogah zatekajte le k slovenskemu domačemu rojaku Knobleharju za pomoč. Saj on bo gotovo rade-volje vse vaše in naše prošnje prednašal pred božji prestol . . ." Tako, vidite, imamo Slovenci v svetih nebesih tudi svojega zastopnika, čeprav ni Š3 uradno potrjen . . . Krize in nadloge naj se gredo zdaj solit! Kdo se pa zmeni ? "Ne bomo se dosti zmenili, če bomo zapisali, da je kriva poraza Čehov boljševiška Rusija", piše šenklerski "svetovni urednik", ki ima zveze s samim mikadom in drugimi velikimi glavami. "Anglija, Francija in Italija so dale nalogo Hitlerju, naj ustavi širjenje komunizma proti zapadni Evropi. In ker je bila češka preveč dobra prijateljica z Rusijo, je morala pasti. In ker je tudi Ogrska prijateljica Nemčije, je prišel Hitler skoro prav do Rusije in bo pred ruskimi vrati branil komunizmu pot po Evropi. Pri zadnjih vratih bo pa stražila Japonska in tako bo moral mogočni ruski medved lepo ždeti v zapečku." Presneto vendar, to je pa veliko "modrosti" v lešnikovi lupini! . . . Ampak kdo se pa zmeni? ... Se "A. D." sama ne mari, če je ustrelila nekaj kilometrov na levo ali na desno mimo tarče .. . Ne bo konkurence "Radnički Glasnik" se hudu-jc na Normana Thomasa. ker noče posnemati komunističnih ne-tič-ne-misov ter agiitirati za demokratske kandidate v New Yorku. Mar misli, da socialisti postavljajo svoje kandidate zato, da bi delali reklamo za kandidate demokratskih ali republikanskih političnih mašin? To je njihovo delo, konkurence si pa ja ne želijo. — Kakšno mnenje ima Thomas o k on grešniku 0'Connorju in njegovih protikandidatih, bi pa uredniki "R. G." lahko razbrali iz "Socialist Calla" od 1. oktobra, pod naslovom: "A republican is bom", če jim je do resnice, o čemur me njihovo zavijanje Thomasovih besed ni prepričalo. Thomas tam napoveduje, da bo 0'Connor pogorel, demokrat Fay pa zmagal, tretji v tem boju, socialist McAlister Coleman pa nima proti sebi niti pravega liberalca, kar tudi ni dandanes dovolj. To se ne pravi hvaliti — G'Connorja! . "Kardit" vleče . . . človek, list ali karkoli že mora biti vpliven, imeti mora "kardit", kakor pravijo v starem kraju, pa dobi svojo ceno. Vzemite pittsburški "Naprej" . . . George Witkovich pripoveduje, ko je bil list še "Na-prejček" in je imel jedva dvajset naročnikov, pa mu je jugoslovanska vlada po svojih zastopnikih ponudila petdeset dolarjev na teden, ako bi pisal v prilog beograjskega režima. In samo dvajset naročnikov je imel! *Vpliv" pa takšen, da se je zdel Beogradu vreden petdeset copakov . . . Bogve, ali Jaka na fienklerju še piše tisto kolono "če verjamete aP pa ne"? . . . Akapulir smo dobili •. . "Naprej" se vprašuje: "Zveze Coughlina z avtomobilskimi magnati so znane. Kaj neki vleče Homer Martina v druščino Coughlina? Kaj je zavedlo nekatere naše slovenske napredne liste, da so tako toplo zagovarjali Martina?" Sicer nisem "šur", ali ima Jure v mislih tudi "Proletarca", ker pa je moj dvom jako Šibek, mu bom stvar pojasnil: Ta stvar je namreč veliko e- nostavnejša kot monakovski mi sterij in paecej podobna slučaju "Naprejevega" vpliva pri jugoslovanski vladi: Cough-lin nam je dal Akapulir, svet'n-co s sliko Terezije Male Cvetke in nekaj ki) srebra, ki ga Jo pred leti nakupil za Malo Cvetko, Henrjr Ford nam je pa poklonil nov avtomobil — in, nu, mi pač nismo znali tako junaško premagati izkušnjavo kakor pittsburški Jurij . . . Zdaj vemo! Presneta reč! Kdo bi si mislil? Jaz niti vedel nisem, da smo ameriški Slovenci prespali absolutno ves napredek in vse velike socialne in politične bo- je vseh Časov; in vendar je mo* ralo biti tako, suj nam "Naprej" svečano pove, da je bil to vzrok njegove ustanovitve... Vse smo prespali! In tpga niti vedeli nismo! Ampak zdaj vemo! Hvala, stokrat hvala ti, Jurij Buditelj! Ae nekaj let, pa bodo celo v Pittsburghu izpre-glcdali ... Obljuba dela dol«! Zadnjič nam je btlo sporočeno iz Ctevelanda, da je klub Št, 27 izvolil svoj publkijski odsek, katerega naloga je, dopisovati v naše glasilo, to je "Proletarca". Ampak mi še zmirom čakamo prvega dopisa . . . 0 PRIREDITVI "SLAVIJE", MATIC ' NEGA DRUŠTVA SNPJ Minula nedefljo je imelo svoj veliki dan društvo "Slavija", št. 1 SPNJ, pred pet in tridese-mi leti ustanovljeno kot vogelni kamen današnje največje, svobodomiselne in v delavskem duhu napredne jednote. Proslava te obletnice je bila tako dobro zasnovana, da je bilo lahko slehernemu .posetniku jasno, da se je članstvo tega društva v polni meri zavedalo pomembnosti 35-letnice njegovega rojstva — rojstva SNPJ. Meni bi bilo žal, če bi jo bil zamudil. Program je bil bogat in pester. Sestre Bergant — pet živahnih dekličev iz Lisbone, O. —- so ga otvorile z lepo koncertno točko, ki so jo zaigrale tako dobro, da so si v hipu o-svojile naklonjenost poslušalcev. Nato je govoril Frank Zaitz, predsednik društva, ki je na kratko in jedrnato opozoril na pomembnost "Slavijine" obletnice. Potem so pa nastopili Vad-nalovi iz Clevelanda — Vad-nalov kvartet je postal že cle-velandska inštitucija, katere ne bi radi izgubili, pa tudi či-kažani so že imeli priliko seznaniti se z njim. Zaigrali so "Sokolsko koračnico" in "Ku-ku, ku-ku", "Mlade vojake" in zapeli "Venček narodnih pesmi". Odrezali.so se izvrstno in še moj lokalni ponosje požge-čkalo, ko sem videl ,kako so se s svojim nastopom prikupili navzočim. Nato pa še en Clevelandčan — glavni odbornik Matt Petro-vich, ki je v obširnejšem govoru jedrnato pojasnil pomen proslave in cilje SNPJ. Sledil je ljubek umetni ples, ki ga je proizvajala skupina srčkanih deklic in eden deček? Prvi del programa je zaključil socialistični pevski zbor *'Sava", ki je zapel "Marselje-zo" in "Vrbsko jezer p",, obe lepo, meni je pa še posebno ugajala slednja. Ta zbor vodi pe-vovodja Jakob Muha, ki ga je dobro izvežbal. Po krajšem odmoru je bila vprizorjena Ivan Molekova skica "Iskra, ki je užgala kres", nakar je glavni tajnilfcaSNPJ. Fred A. Vider predstavil še živeče ustanovne člane "Slavi-je", pet po številu (Jože Ver-ščaj, Louis Skubic, Anton Trampuš, Mike Skočir in Martin Potokar). Potem je nastopil moški pevski abor "Prešeren", ki je lepo zapel "Venček izbranih pesmi". Z lepo in otožno koroško narodno: "Tam gor čez izaro" me spomnili na žalostno usodo koroških pa tudi primorskih Slovencev in nehote sem se vprašal, koliko Slovencev bo čez petdeset let še kljubovalo silam raznarodovanja, zlasti ko leži danes mrka senea kljukastega križa tudi nad preostalo Slovenijo . . . "Prešerna" vodi pevovodja Frank Kubina. Sledil je ponoven nastop Vadnalovih ("Imam dekle v Tirolih", "Koračnica" od Eilen-berga, "Spomini na dom" od Kreislerja, "Kaj mi nuca planinca" od Prelovca, štajerski ples in, na ponovno zahtevo od strani občinstva še več drugih točk). Program so zaključile sestre Bergant z novo koncertno točko. (Neki plesalec se je pozneje, ko so igrale za ples, tako navdušil za nje, da je izjavil, da bi ga s svojo poskočno godbo priklicale tudi iz groba. 'Seveda, če bi jih slišali", je pristavil.) 4 Program je bil vsekakor uspeh. Navzoči so bili z njim izredno zadovoljni in ploskanja je Bilo nič koliko. — Tudi zaradi poseta se ni mogel nihče pritožiti — vzlic izredno lepemu in toplemu jesenskemu dnevu je bila dvorana SNPJ nabito polna. (Clevelandčani so mi povedali, da je imel collin-woodski "Verovšek" zaradi lepega vremena malone prazno dvorano, ko je igral "Kralja na Betajnovi"...) — "Slavija" in njen prireditveni odbor si lahko upravičeno čestitata k izredno uspeli proslavi društvene in jednotine 35-letnice, na katero me bo še v poznejših letih spominjala lična pro-gramna knjižica, ki jo je uredil Peter Bernik, tiskala pa tiskarna SNPJ. — Ivan Jontez. Plesna veselica Johnstown, Pa. — Tukajšnji Citizen klub bo priredil veselico dne 22. oktobra zvečer v Slov. del. domu v Moxhamu (Johnstoun), Pa. Namen tega kluba je, pomagati pri iskanju državljanskih popirjev in ker je klub pomagal pri naturali-ziranju že mnogo tukajšnji^ rojakom, se pričakuje, da se bodo udeležili 1i«uh; 4ub«iv£. — Vstopnina bo 25 centov in imeli bomo dobro godbo. Frank Koreltz, tajnik. Veselica socialističnega kluba Burgettstown, Pa. — Naša naselbina ni mnogo oglaševana v javnosti, toda to še ne pomeni, da nismo aktivni, pač pa nam ni do tega, da bi vsa Amerika vedela o vseh naših malenkostih in ker mislimo, da preveč oglašanja nič kaj ne koristi. Klobase so lahko še tako dobre, ampak če jih prevečkrat vidimo, izgube za nas okus. Zato bom kar na kratko povedal, da bo imel naS klub št. 19 JSZ, veselico s plesom v soboto, dne 29. oktobra zvečer v Slovenskem domu v Burgetts-townu. Za ples bodo igrale sestre Bergant iz Lisbone, Ohio, kar pomeni, da vam bodo šle pete in podplati kar sami od sebe po plesišču. Tudi drugače se bomo potrudili, da se boste počutili kakor v "malih nebesih". Zato, če nočete, da bi pozneje obžalovali, tedaj, sodrugi in somišljeniki, ne pozabite priti v soboto zvečer, 29. oktobra v Slovenski dom v Burgetts-townu. — Tajnik. Lista socialističnih kandidatov Detroit,- Mich. — Dne 8. novembra se vršijo državne volita ve v Michiganu. Glavna borba se bo bojevala za governerski urad. Republikanci so na to mesto nominiralf bivšega governerja in nazadnjaka, F. D. Fitzgeralda. ki obeta na reklamnih deskah odpravo brezposelnosti. Demokratje pa lomijo kopja za sedanjega governerja, Frank Murphyja. On si je pridobil precej zaslug za razmah unije CIO v. Detroitu, zato mu Ista tvori hrbtenico v sedanji kampanji. Poleg tega ga podpirajo tudi AFL, komunisti in drugi progresivni elementi. Komunisti so za "manjše zlo'. Njih argument je, da bi z izvolitvijo Fitzgeralda dobili fašizem v državo. To naziranje je do neko meje upravičeno; ako bi ne dobili fašizem, pa vsaj skrajno nazadnjaško administracijo. Pri tem pa nastane vprašanje — kje so marksistični principi, ali smo docela pozabili nanje? Barantanje za delavske glasove vsled fašističnega strašila se ponavlja odkar je Rooieveltova administracija na krmilu. Ob vsakih volitvah vidimo na eni strani la^adnjr^kt* kandidate, a na drugi ta k oz v a ne* progresivce, ki :ias b'ufaj^ s faSizmom, ako nc volimo zr nje. Izgleda, da je to izvrsten političen trik,, kateremu navdajo široke delavske ma-e brez vsakega oklevanja. Ta bolezen se polagoma prijemlje tudi socialistično orijen-ciranfh delavcev, dokaz temu fo ameriški socialni demokrati itd. Povsem umevno je, da se je vtfled teh kaotičnih razmer znašla tudi v Michiganu državna ? ocialtstična organizacija v neprijetnem položaju, zato je dolgo oklevala glede lastnih kandidatov. Končno je dala članstvu na glasovanje in rezultat je bil, da stranka postavi lastne kandidate, kar znači, da mej večino še vedno prevladuje zdrav razum. Stranka s tem ne bo izgubila ničesar, pač pa bo dala javnosti na znanje, •Ja še vedno obstoja in da še ni pozabila na svojo važno misijo, čeravno je šibka v članstvu. Kandiiatje soc. stranke za državne volitve dne 8. nov. so sledeči: za governerja Nahum Bartlett, voditelj farmarske u-nije; za podgovernerja Ker-mit Johnson, bivši predsednik Chevrolet divizije UAM unije; za državnega tajnika Jean Sei-del, članica učiteljske unije; za državnega blagajnika Frede-rick A. Halsted ; za generalnega nadzornika Edward Mas-kievvicz; za generalnega pravnika Emanuel Seidler. Slovenskim delavcem priporočam, da izvršijo na volišču svojo dolžnost s tem, da oddajo svoje glasove soc. kandidatom. New deal nas ne bo pripeljal nikamor, ker je v bistvu še vedno kapitalističen in drugačen biti ne more. Nevv deal bo le podaljšal mizerijo delavstva s tem, da bo krpal današnji sistem, dokler se mase ne prebude in zahtevajo staro pravdo. Seveda, tudi socialistična stranka ni popolna, tudi ona strelja kozle, toda od svojega končnega cilja se še ni nikdar ločila, zato je še danes edina priporočljiva za ameriške razmere, dokler se ne ustanovi splošna delavska stranka z militantnim programom. ★ Znani Diesov odbor preiskuje te dni v Michiganu "rdeče" aktivnosti. Pravzaprav je bil ta odbor imenovan od kongresa, da preišče aktivnosti vseh organizacij in skupin, ki se navdušujejo za vse inozemske -Lzme in deloma tudi domače teroristične organizacije. Toda n« prvi pogled je razvidno, da je kongresni odsek v tem ozi-ru pristranski. Od dosedanjih preiskav je rezultat sledeči*, nacijska organizacija v Michiganu je zelo šibka. Poslužuje se istih prostorov kot komunisti na tajnem zborovanju leta 1922. črna legija je tudi zelo šibka, sestankov nimajo — aktivnosti tudi malo. Srebrne srajce (fašisti) so neznatna skupina. Ku klux klan se na novo formira skupno z drugimi organizacijami pod različnimi imeni. Nova organizacija spreiema tudi katoličane. Neameriških aktivnosti" ni odbor pri njej nič pronašel. Fašisti "nimajo" organizacije v Michiganu. Vse te neameriške organizacije so po mnenju Diesove-g* odseka "brezpomembne" in čisto nedolžne. Toda vse drugače je s komunisti — to so mojstri in prekucuhi, da nič takih! Ko Človek Čita poročila, zlasti v Hearstovem časopisju, se mu ježijo lasje, čeravno je plešast. Po mnenju dičnih sto-procentnežev iz Washingtona, držijo ti nepridipravi svoje fi-čafaje v zobeh in Čakajo ugodnega trenutka, da prekucnejo ameriško vlado s stolčka. V podporo teh argumentov navajam sledeče tajtie načrte iz komunističnega generalnega štaba : W. S. Reynolds, predsednik Ameriške legije, je podal kon-gresniku Mosierju sledečo izjavo: Komunisti kontrolirajo CIO unijo. John L. I>ewis je "a Communist for hire". V De- troitu imajo komunisti 26 zbo- rovalnih prostorov in 2 knjigarni. Najnevarnejši so pedagogi in inteligenca sploh, ker zavajajo mladino v šolah. Najbolj Imajo na piki profesorja W. Bergmana, ki v s vrh o študij in informasij obiskuje komunistična predavanja in shode. Fanta povznam že več let kot dobrega člana soc. stranke. Nadalje imajo na črni listi 80 detroitakih učiteljev-(ic), ki so obdolženi komunističnih simpatij. Med obtoženci se nahajajo poleg teh še: duhovniki, zdravniki, odvetniki in seveda še cela vrsta manjših osebnosti. Komuniste delijo v tri kategorije: v prepričane, v tiste, ki se prodajajo, in v "pink". Slednji se jim zdijo najnevarnejši. Med komuniste štejejo tudi tiste, ki delujejo v prid španskih lojalistov. črncem so po Rey-noldsovi izjavi baje komunisti obljubili t4Črno avtonomno državo", ako sprejmejo njih e-vangelij. Za vabo jim nastavljajo tudi bele ženske in v skrajnem slučaju se z njimi celo poročijo. Poročilo obsega 40 tiskanih strani in je brezdvom-no plod dobro organizirane špi-jonske mašine. Pri tej "preiskavi" Reynoldsu pridno sekun-dirata župan Reading in načelnik rdečega skvadrona Miku-liak. Pri tej akciji bo nedvomno ob delo mnogo nedolžnih ljudi, katerih edini greh je to, da simpatizirajo z radikalnim gibanjem. S praktič"*3d S. Clark St., Chica*o. — Har. 3008 H»H»M4»MIM»II»I>HM FENCrS RESTAVRACIJA IN KAVARNA ; 2609 So. Lawndale Ave. < Chicago, III. Tel. Crewford 1382 > Pristne in okusne domeče jedile j \ \ Cene smerne. Postrežba točna. < [ eeaaaaaaeg ............... ♦♦HHIIMHMMHHH1M PRISTOPAJTE K ; SLOVENSKI NARODNI I ; PODPORNI JEDNOTI ! | NAROČITE SI DNEVNIK | i "PROSVETA" i Stene se celo leto $6.00, pol leta $3.00 Ustsnsvljajte novs druitvs. Deset članov(ic) je treba za novo drufttvo. Naslov za list in za tajniitvo je: ; 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. ♦4«»»4 4»»♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦I»»i ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CIIICACO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS IVAN VUK: V deželi zorečih breskev... in slovenske govorice (Bežne slike skozi okno vlaka) (.Nadaljevanje.) I strohneli. Zakaj zbežali in se Spremljevalec pripoveduje: "Tam je Opatjeselo. Konta njevica, Nova vas. Vse te vasi na levo in desno, vse to je goriška Slovenija, vsi tam so Slovenci. Na desno je Furlanija, dalje pa Lombardija, najbolj rodovitna zemlja v Evropi. Na en hektar se pridela d9 70 kilogramov pšenice." Približa se domačin iz nižje ležeče vasi. čvrst fant, zagorel i nmišičast. Raznesk) se je po okolici, da so prišli Slovenci iz Jugoslavije — Jugoslovani in vsem se je kar zasmejalo lice. Prišel je, da nas vidi in se z nami porazgovori. "Kako je pri vas? Ali pojete kaj slovenskih pesmi?" Zmigal je z rameni in se nehote previdno ozrl. "Tako na vasi, če smo sami. V gostilni pa ne zapojemo, smemo." "Kaj pa v cerkvi?" "Drugod pojo slovenske pesmi. Pri naši pa ne smemo." "Zakaj ne?" "Naš gospod župnik ne pusti!" "Kaj je ItaJijan?" "Ne, Slovenec je. Ali zdaj je potegnil z Italijani!" * Na samem vrhu Sank Miheli čitam na stebru vklesano: "Za ta vrh je bilo mrtvih........18,900 mož . ranjenih........77,671 mož pogrešanih ..... 13,593 mož skupaj.________112.163 mož". "Pogrešanih", je vprašala zraven stoječa gospa, čitajoča to statistiko. "Kako pogrešanih?" "Kdo bi razložil", je odgovoril Slavko O. "Morda jih je raztrgala granata na sončni prah, morda so padli kam in skriti, ni bilo mogoče." "Sto dvanajst tisoč", je ponovila gospa z grozo, "že izgovoriti to številko ni lahko. In za to kamenje, za t« vrh je moralo ugasniti sto dvanajst tisoč življenj? Na povelje nekoliko ljudi?" "In sto dvanajst tisoč mater, žen, otrok in staršev je zajokalo", je dodal nekdo zraven stoječih. * Pred rpomeniki dobrovolj-cev, pred muzejem se je zopet oglasil "libera" v slovenskem jeziku. Zdaj troglasno. Peli so trije vojaški kurati. In nato "Očenaš." Zbor je zapel "Blagor mu, ki se apočije", nato pa "Oj ta vojaški boben". Slfšim tiho za sabo govorje-1 nje: nismo molili tam samem vrhu Sant Večer v Gorici. Mesto kakor mesta. Slišim italijansko govorica. Slišim slovensko govorico. Kaikor v Ljubljani, nemško in slovensko. Kak razloček? se mi vs. juje vprašanje. O, da, je razloček. Ljubljana je v državi Slovanov, Slovenci so jugoslovanski narod, Gorica pa je v državi Romanov, Slovenci ao tod državljani Italije. In pozno po noči, nekako ob dveh zjutraj, me je prebudilo ipetje. Poslušam. Slovenske narodne pesmi ao ubrano, lepo lile v tiho noč. Vstanem in pogledam »kozi okno. Tam na nasprotni strani ulice je. gostil na. Tam pojo. Naš pevski zbor poje. Lepe so slovenske narodne pesmi. To lepoto sem začutil še le zdaj tukaj, kjer ni svobode jezika, pesmi katera doni v tiho noč. Mnogo je bilo Goričanov v gostrlni ob tej uri, ki so poslušali in v oknih je bilo mnogo glav, ki so poslušale. Da, bilo je lepše kakor v Ljubljani. PREISKAVA NACIJSKEGA DELOVANM "Zakaj zgoraj na Miheli?" "Kaj ni vse eno, kje molimo?" je odgovarjal glas. "Vse to je poškropljeno s človeško krvjo!" "Tu stoje spomeniki dobro-voljcev, padlih za Italijo", je ugovarjal glas. Res je; vsi so padli na polju Časti in slave. Ali tam na vrhu pa so okopi in kamenje orošeni s krvjo naših fante* in mož." Glas se je pomešal med a-kordi pesmi in nisem dalje razumel prepira. Zaslišad se je glas predsednika "Zveze bojevnikov", bivšega vojnega ku-rata: "Jutri na Sveto goro, k Mariji gorski, da «e ji zahvalimo za pomoč, ki jo je nudila našim fantom v tistih krvavih dneh!" Zasedli smo avtomobile. RAČUN RAZPECANIH ZNAMK J. S. Z. ZA MESEC JULIJ 193S. Drlava ia •»••to a» a tj * 3 S c c I 1 ■s ss 3 S T ondonu. V Rumuniji imajo krematorij v Bukarešti, kjer je bilo lani 580 kremacij, skupno od leta 1928. naprej 4226. Z gradnjo krernatorija so pričeli v Kaunusu, glavnem mestu Litve. ) Tudi po drugih evropskih državah se ideja kremacije popešno širi. Vrednost monakovskega dogovora Odkar sta predstavnika Anglije in Francije, s posredovanjem Musollnija sklenila s Hitlerjem znani monakovski dogovor, s katerim je bil Žrtvovana Cehoslovaška, se svet vprašuje, koliko je bil ta dogovor vreden in ali je res prinesel Evropi mir, kakor je dejal angleški premijer Chamberlain? Amer ški časnikar Webb Mil-ler, ki je dober poznavalec sodobnih evropskih političnih razmer, odgovarja na to vprašanje: Po prvem izlivu veselja, ki je zavladalo po Evropi v veri, da je žrtvovanje Čehoslovaške preprečilo vojno, so se zdaj de-finitivno pojavili dvomi, da se je to doseglo. Jaz sem zasledoval krizo v vseh njenih fazah in sem zdaj prepričan, da državniki, ki vodijo usodo evrop-sk h dežel, niti od daleč ne gledajo tako optimistično na' to stvar kakor splošna evropska javnost prve dni po Monakovem. Iz verodostojnih virov sem bil poučen, da je Adolf Hitler prepričal Chamberlaina, da je Nemčija odločena postati gilav-na sila na evropskem kontinentu. Tekom svojih pogovorov s Chamberlainom je Hitler dal jasno razumeti angleškemu premijerju, da pričakuje tretji rajh, da bo dosegel politično, vojaško in ekonomsko nadob-last na evropski celini. Kakor razumem, je Hitler povedal Chamberlainu, da daje Nemčiji njenih malone 80 milijonov prebivalcev, njena politična in industrijska organizacija in "ženij" nemškega ljudstva nesporno pravico do tega. In Hitlerjevo sovraštvo do Edvarda Beneša je že privedlo do odstopa čehoslovaškega predsednika. Tradicijonalna politika Velike Britanije, katero je vedno smatrala za potrebno za svojo varnost, je vedno stremela za tem, da prepreči pojav -sospo-dujcčlh sil na evropski celini. Zgodovina pokazuje, da se jo Velika Britanija že večkrat čutila prisiljeno, ustaviti poraU moči drugih velesil v preteklosti, na primer Holandske, Španije in, v Napoleonovem času Francije. In če pride do splošne evropske vojne, se bo verjetno bila v imenu gesla: "Hitlerja je treba ustaviti!" Tridnevna debata v angleškem parlamentu me ni prepričala. da bi bila angleška vlada posebno zadovoljna z Monako-vim, ali prepričana, da monakovski dogovor res pomeni mir. Bolj ko natančno proučujemo skupno deklaracijo Hitlerja in Chamberlaina, da ne bosta njuni deželi nikdar več šli z orožjem druga proti drugi, manj se nam vidi možno, da ima resničen vpliv na mir za bodočnost. Chamberlain je bil v parlamentu deležen največjega aplavza tedaj, ko je izjavil, da se bo nadaljevalo in pospešilo angleško oboroževanje. Bivši premijer Earl Bald-win je nato otvoril diskuzijo o vprašanju mobiliziranja angleških industrij, da se zagotovi efektna izvedba oboroževalnega programa. Chamberlainova izjava, da je Hitler izjavil, da nima nadaljnjih teritorijalnih zahtev v Evropi, ni prinesla o-lajšanja (ker pač nihče ne more verjeti Hitlerju). Nekateri izmed najbolj optimističnih evropskih politfkov verjamejo, da se je doseglo vsaj kratek oddih, toda tudi oni ne izključujejo možnosti e-ventualne vojne. Kako malo vere ima angleška vlada v "mir po Monakovem" pa najbolj dokazuje dejstvo, da je sklenila, da ne bo pobrala plinskih mask, ki so bile razdeljene med prebivalstvo tekom je-dva minule vojne krize, temveč jih bo pustila ljudem . . . Velikokrat smo slišali in vsak dan imamo priliko čital i, da fašizem pomeni vojno. Nepregledna vrsta žrtev, ki ra,ste iz dneva v dan v Afriki, Aziji in Evropi, je delo fašizma. PLINSKAKURJAVA je najbolj zadovoljiva, snažna in udobna _SAMO H 15.14* MESEŠNO (* Povprečno za 8 vesočno gretje T »eioni sa 5-»obno hi.o) S "Prepričali smo se, da je plinska kUrjava docela zadovo-Ijiva v vseh ozirih, kakor nas je zagotovila plinska družba V svoji ponudbi." — Pauline Matanovich, 5235 Sawjrer At«., Chicago. PLINSKA KURJAVA JE BOLJŠA, ker je učinkovitejša ♦ Plinsko kurjavo se lahko instalira povsod. Plin je idealno gorivo, bsed class based im Kred Henders«»n's book, "The Čase for SocialiMn," is being organized. We neeart of the Sudetenland ever belong-en to necesBity. We saw the gume being played, for example, back in 1933, when the government took over the banks of the nation—not to rescue the people from the piracy of financiers, but j to save the banking racket for the bankers. When—and if—the railroads are to be made public property it will probably mean that ali of us are re-iieving a portion of us of a decrepit vvhite elephant. Then the important question vvill be— Under vvhat terms shall the trans-, fer from private to public ownership be made? Leave it to those vvho believe in the private profit system and you'll probably find out that the same par-a^ites vvho aiv milking the national transportation system will be pro-vided vvith government bonds which ' vvill guarantee their right to keep on receiving vvithout producing. —Reading Labor Advocete. No movement can survive unlcss it attracts and enlists the services of youth, for, as the older generation dies, it mu*t be replaced or the movement vvill die. Youth, hovvever, iacks the experience that brings mature judgment. It ten«ls to act in accord vvith its emotions and this mood niay lead it into a servitude that crushes it and that shackle* the next generation. It is not surprising that some young Communist.^ in Russia, dis-illusioned by the dietatorship, have tuined to a study of terrorisi acts under the old czarism in the hope of abolishing the new czarism. A similar experience is likely to come to the young Germans in the Sudeten areas of Cfert*osV»vnkia wbo »re hot for the despotism of Hitler and have fought to get under the Nazi yoke. A discouraging phase of the Czech-German struggle is the fact that German Nazi ydffc'il in Czechoslovakia on the Czech-German border, knovving the higher standard of liv-ing in the Czech Republic and having intimate knovvledge of the low living standardn aeross the Czech frontier. deliberately chose Hitler's despotism and economic privations. The Heinlein movement has been overwhelmingly a movement of young people consisting of boys of 16 and upvvard. They were lured by the bombast of Heinlein, a mediocre ireature wh<>se activities vvere en-couraged and direeted by the Berlin terrorist antl his pompous orations. They constitute the new generation, having no personal experience of th«-horrible buteherie* of the WotKI War. Swaye l by their emotions, they invited the horrors of Nazi barbarism for themselves, for the older generation and the next generation as well. Pietures of crovvds in Sudetenlaml vvelcoininfe; the arrival of Nazi troop-, show a big preponderance of young people. Bells were ringing throughout Germany as Nazi youth gave the fascist salute to"Hitler's troops, which recalls vvhat Walpole said nejrly 200 years ago of similar demonstrations in England: "They are ringing belLs toda.v; tomorrovv they will wring their hands." —>New Leader. AFL Reports Growth Opening the !>8th annual convention of the AFL, President Wm. Green reported a membership of 5,000,000, the largest in the federa-tion's history. --- "The cnpital strueture of the nation^ railroads is the greatest in his-tory and the number of vvorkers the lovvest in 40 years."—Pres. A. F. Whitney of the Brotherhood of Raiiroad Trainmen, in a letter to Roger W. Babson. Hitler Keeps Check on British Temperament In one department of the German War Bureau a small army of pay-cologists sit constantly studying photographs of mob scenes taken at the most tense moments in the worse troubled zones. From these photo« charts are compiled showing just how far the British can be pushed before putting up a fitfht. If this isn't the product of a cun-ning maniac's mind, vve miss our guess. the contrary, they sealed the peace vvith Hitler offering him vvhat he wanted, vvhile the people of Czechoslovakia had practically nothing to do vvith the-division of their land. Benes probably did his very best for The ship vvill sail from New York October 30th. Its 8,000 ton cargo will comprihe sixty-five thousand bushels of wheat, nnny tons of flour, rice, chocolate. canneil milk, canned meats and fish, canned fruits and his country, for if you vrill recall, vegetables, clothing, sho<>s and rnedi- Hitler had previously sUited that he cal sopplies. believed, "neither Great Britain nor Two thousand tons aabor at Houston voted aKainst the adoption of the i\?port of the resolution s committee vvhich in effect puts the blame for division u|m)n John L. l^evvis and makes his eli-mination from he CIO neces.-ary liefoi j unity may be had. Levvis probab)y is the main obstacle novv. The original break. hovvever, can hardly be blameween Party at the Slovene Labor Center, Satur-day October 29, sponsored by Branch ; 1, JSF. BurKctt«town. Pa. — "Veselica" sponsored by Branch 19, JSF, Satur-day, October 29, at the SNPJ Hali. t VVaukefan, HI. — Conference of JSF Branches aml ali organizations affiliated vvith the Educational Bureau, JSF, in the lllinois-Wisconsin I distriet, Sunda.v, Octoln^r 30 at the Slovene Home. NOVEMBER VVaukegan, III.—(^ard Part.v spon-sorinl by Braneti 45, JSF, Saturda.v, November 10, in the Slovene National Home. Strabane, Pa. — Dance of Branch No. 118, JSF, Saturadv, Nov. 12th at Lodge KIS SNPJ Hali. Cleveland, O. — "Zarja s" Concert in the main auditorium of the Slovene National Home on Thanksgiving I)ay, November 24th. Chieago, III. — "SavaV' Concert. Sunda.v. November 27th at the SNPJ Hali, 2657 So. Lawndale Ave. Sprinfffield. III.—"Veselica" sponsored by Branch 47, JSF. Saturday November 12, in the Slovene National Home. DECEMBER Chicago, III. -i- Nevv Year's Eve Celebration of Branch No. 1, JSF. Saturda.v, December 31, at the SNPJ Hali, 2057 So. I*awndale Avenue. Collinwood, O. — "Veselica" sponsored by Branch 40. JSF, December 25, at the Slovene Home. Girard. Ohio. — "Domača zabava" sponsored by Branch 222, JSF, Sa-turday December 31, at Nagodes in Avon Park. Branch secretaries and secretaries of ali organizations affiliated wUk jtiie Educational Bureau of the Federation are requested to keep us in- formed of the dates of their social affairs therehy enabling us to keep this calendar up to date.