Uredništvo in uprava v tjubiiani, Gradšce 7, leve. — Tefefcn št. 77. — Nerofnirta 2 din. na mesec. — Pesctrezna številka stane 50 para. — lnse.v
po dogovoru. — Ežokcpisov ne vračamo. — Poštnina plačana v gotovini.
S strahom gledamo v bodočnost. Ta teden so se cene živežnim potrebščinam zopet znatno zvišale in vse kaže, da bodo cenc še nadalje rastle. Očividno dobro poučeni ljudje nam pravijo, da bode stala moka v dveh mesecih 35 kron kg. Naša valuta pada. Dan za dnevom čitamo v naših listih, da je Jugoslavija silno bogata država, toda kaj imamo mi od tega bogastva, ko si pa kmalu ne bodemo mogli kupiti košček kruha.
S povišanjem živežnih potrebščin bodo rastle cene tudi vsem drugim predmetom. Stvari pa, ki jih moramo uvažati, bodo zbog vedno hujšega padanja naše valute, za nas kmalu nedosegljive. Nahujše pa je, da ni pričakovati zboljšanja, vsaj v doglednem času ne. —
Ko smo pred dvemi leti opozarjali r<a naše žalostne politične razmere, ki morajo imeti s časom za posledico gospodarski polom, so se nam »pametni« demokrati smejali, brili so iz poštenosti eorca in večkrat smo slišali iz demokratskih ust, Jugoslavija je tako bogata, da jo vsa korupcijska politika ne bode uničila. Preteklo je komaj dve leti in v tem kratkem času se je demokratski stranki posrečilo, da je pripeljala tako bogato Jugoslavijo na rob propada. Pred dvemi leti so še brili norce, danes pa vidimo, kam so pripeljali demokrati državo. Nikdar ni bila izgovorjena večja laž. kakor ona o državotvornosti, ki so jo vrgli demokrati med nerazsodno ljudstvo. O državi so govorili, na svoje žepe so mislili. Najhujši naš sovražnik bi narodu in državi ne mogel toliko škoditi, kakor so škodili demokrati. Naj navedemo samo en slučaj o državotvornem delu naših demokratov. O priliki poloma velike
Kapitalizem kot gospodarski sistem »lora vsled vednega spajanja različnih gospodarstev v svetovno gospodarstvo biti vesoljen. On išče svoje koristi, kjer jih najde in s pripomočki, ki so mu na razpolago. Povedali smo že, da smo bogata država, a kljub temu nimamo zadovoljivih gospodarskih razmer. Kot eminentno bogata država ne moremo rediti niti malenkostnega števila lastnega prebivalstva, da si mora isto v velikem številu iskati kruha izven države. Naše ozemlje je skoraj ravno tako veliko, kakor ozemlje Italije. Število našega prebivalstva pa je napram Italiji naravnost malenkostno. Jugoslavija šteje' nad 13 milijonov prebivalcev, Italija 40 milijonov. Zdi se, da si mi z našim gospodarstvom ne znamo pomagati; drugače si ni mogoče misliti naše gospodarske mizerije, ki jo imamo kljub naravnemu bogastvu. --Naravno je, da raste z vedno večjim Izjednačenjem gospodarstva zanimanje vsega človeštva, povzročeno ali po potrebi ali po dobičkaželjnosti za vsa naravna bogastva, bodisi kjer hoče. In *«ko je naravno, da bodo začeli dvigati naše bogastvo tisti, ki ga bodo znali dvigniti. Sistematično delajo že danes pri nas le tujci.
In tukaj se začenja naša ločitev od splosne socijalistične taktike in mora preiti v narodno taktiko. Tukaj pridemo v konflikt s takozvano mednarodnostjo in se moramo za nekaj časa ločiti od splosne socijalistične taktike.
Do dviga našega naravnega gospodarstva mora priti; potreba bo to zahtevala! Naša industrija je šele v povojih; toda na podlagi silnih naravnih
Ljubljana, dne 26. januarja 1922.
laške banke začetkom meseca januarja, je bil vprašan velik državotvorec in bogat demokrat, kaj on misli o polomu laške banke. — In kaj je odgo-vor.la ta dika in ponos državotvornih demokratov. Samo, da bi lira ne padla, se je odrezal ta demokrat. Dvig naše valute tega državotvornika ni zanimal, nasprotno, dviga naše valute se je bal. Strašno pa se je bal, da bi lira ne padla. Tukaj imate, dragi somišljeniki, sliko, kako izgleda demokratski državotvornost v praksi. Ali ta človek s svojim mišljenjem v demokratski stranki ni osumljen; vsi bogataši, bankirji in verižniki so enakega mišljenja in ti so vsi demokrati. In mi se čudimo, da raste draginja, da pada naša valuta? Videli smo mišljenje demokratov in ti demokrati imajo vso moč v svojih rokah in kaj s to močjo delajo, to pa čutirno vsaki dan hujše na lastnem telesu, vsaki dan smo bolj lačni, vsaki dan bolj raztrgani in voditelji demokratov, bankirji in verižniki so vsaki dan bolj bogati, bolj ošabni in bolj debeli.
Radi osebnega dobička dvigajo draginjo, da postanejo sami bogati in mogočni, uničujejo našo valuto, vse pa delajo v imenu državotvornosti.
Ali je še kje kako ljudstvo na svetu, ki sc pusti odirati od lenuhov in ničvrednežev? Mislimo, da ne. Ko bi bili kje drugje taki ljudje na krmilu, bi jih prepodil vsak drug narod črez noč. — Bogata Jugoslavija bode postala za nas res bogata, ko bode srečala naše ljudi paniet, ko bodo dali vodstvo države v roke ljudem katerim je res za državo in narod. Dokler se pa to ne zgodi, dotlej bodemo imeli razmere, kakor jih imamo danes.	i
zalog sirovin v državi se bode razvijala najbrže precej hitro. Toda že danes, ko je naša industrija še v povojih, opazujemo nekaj, kar smatramo našemu gospodarskemu in socijalnemu razvoju v silno škodo. Mi opazujemo namreč, da se ustvarja naša industrija s tujo močjo, s tujimi ljudmi in s tujim denarjem. Industrija v večjem obsegu mora biti po zahtevi kapitalističnega družabnega reda zmožna vsake konkurence. Vsi predpogoji za uspešno konkurenco se dobijo lahko v državi, le eden najglavnejših ne. Nam manjka kvalif.ciranega delavstva, nam manjka delavstva za vodilna mesta, enostavno: našemu delavstvu preti ta nesreča, da se mu bodo zaprla vsa vrata za napredovanje in s tem seveda tudi zaprla vsaka možnost za socijalni in gospodarski napredek. In nazadnje mi nikdar ne bomo dosegli tiste stopnje napredka, ki je za vpeljavo socijalističnega družabnega reda neobhodno potreben, brez katerega, to lahko rečemo, je vsak socijalizem enostavno izključen. Varstvo našega delavstva, njegov dvig na ona višino, ki je za socijalizem potreben, je poklican naš narodni soci-jalizem. Narodnosti ne smatramo kot šovinistično nacijonalnost, temveč nam je ona gospodarski in socijalni pripomoček v dosego našega cilja.
Po naravi bogata, toda v vsakem drugem oziru zaostala država bode postala le predober plen tujega kapitala. Naše poljedelstvo bodo spravljali na višino tujci, industrijo bodo imeli v rokah tujci. Zbog zaostalosti našega delavnega ljudstva bodo preplavili našo zemljo s tujimi delavnimi silami.
In naš delavec se nikdar več ne bode mogel dvigniti, ostal bo suženj tudi naprej. Že danes bi mogli navesti mi slučajev, ko je ne tuji, marveč domači kapital zahteval, da se morajo podeliti mesta tujcem. Umevno, in iz kapitalističnega ozira celo potrebno. Produkti inozemske industrije si iščejo v naši državi odjemalcev. Za odjemalce pride v prvi vrsti v poštev cena, kakovost in izpeljava. Ker ima na pr. Nemčija visoko razvito delavstvo, je umevno, da bodeta kakovost in izpeljava njenih industrijskih produktov zadovoljili našega odjemalca. Z visoko razvitim delavstvom se pa da primeroma tudi cenejše proizvajati kakor z nekvalificiranim delavstvom. In posledica tega je, da bodo našemu odjemalcu pogodu tudi cene. In on bode blago najbrž kupil.
Vse to mora upoštevati tudi naša
To so socijalni sodrugi.
Nehote sem prisostvoval neki obravnavi, na kateri šo bili za priče sami »sodrugi«, ki so pričali proti bivšemu »sodrugu« v korist — kapitalista. Odkrito povedano — sram me je bilo, sram, ker sem videl d<) kam sega so-drugarstvo. K temu pojflsvju o »sodru-garstvu« se še povrnem, ko bo stvar končana. Za danes naj vam zadostuje le delna slika svetskega 'sodrugarstva.
Dobrava pri Bledu.
Tu pri nas smo v vednili križih in težavah z našim ravnateljem Beckerjem. Odkar obstoja pri nas N. S. Z. ta mož nima miru, ker se zaletava v nas kolikor le more. V naši organizaciji vidi grozno krvoločno zver, ki bo požrla vse Nemce in nemškutarje, za to tak boj. Gospod Becker! Več pameti in lojalnosti, pa nič strahu. Pustite narodne delavce v miru, ne podtikajte jim neresničnostnih dejanj, manj razglasov in laži — pa bo mir. Če nas pa izzivate seve ne moremo bit mirni. — Svaka sila do vremena!
Podružnica Narodno-socijalne zvezo v Žirlh
priredi 29. t. m. veselico s plesom v prostorih gostilne g. Gostiša v stari vasi. Ker je čisti dobiček namenjen bolnim članom, vdovam in sirotam, vabi odbor k mnogobrojni udeležbi.
Žiri.
Na Dobračevem se je vršila 6. t. m. veselica gasilnega društva, ki je bila nepričakovano dobro obiskana. Zirov-čani so s tem pokazali, da dobro razumejo kako prepotrebna in koristna so gasilska društva.
Žiri.
Pri nas se je vršil začetkom meseca javen shod malih obrtnikov in to z ozirom na novi poslovni davek. — Shodu je predsedoval g. Cankar, ki je uvodoma podal sliko o bednem stanju našega malega obrtnika in odločno protestiral proti novemu poslovnemu davku v obliki, ki je sedaj v veljavi. — Gosp. Mohorič je še podrobneje orisal, kako pogubonosen je novi poslovni davek za male obrtnike. Po debatah je gosp. Mohorič predložil resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta. Tudi mi smo načelno proti takemu davku na malo obrt — davek naj sc pobere pri velepodjetjih in veleindustrijalcih, posebno inozemskih. Našemu malemu obrtniku naj se skuša obstoj ublažiti.
Brezobzirno postopanje trboveljske
prem. družbe napram delavstvu.
Dne 16. t. m. je zapadel pri nas velik sneg. Delavec, kateri je oddaljen
industrija. Ona mora konkurirati glede izdelave, kakovosti in cen. Ker pa rabi za to epake predpogoje, kakor jih ima tujina in ker teh predpogojev doma ne najde, si mora, ako hoče obstojati, naročati enako dobro delavstvo iz tujine. S tem je započetek zapostavljanja našega delavnega človeka.
Vsaka izobrazba nekaj stane. Stala bo tudi naša. Izobrazbo našega delavstva bi moral plačati kapital. Toda ako so kapitalu na razpolago tuje moči, ne bode trosil, da bi izobraževal domače ljudi. In posledica bo, da bo import tujcev vedno večji, naše delavstvo pa se bode porabljalo le za najnižja dela.
Naše gospodarske razmere, naš socijalni razvoj nas silita na pota, ki se ločijo od onih, ki imajo za naše razmere zavezane oči in ki gledajo naš svet z nemškimi očmi.
poldrugo uro od svojega dela, ni mogel ob 4. uri zjutraj gaziti 60 cm visok sneg ter je moral ostati doma. Ta nečloveška prem. družba, oziroma vock stvo družbe, pa je takoj, naslednji dan delavca odpustila, ker vsled velike ovire ni mogel na delo. Svetujemo našim merodajnim faktorjem na vladi, da pokažejo takim brezvestnežem pot čez mejo, ako ne mislijo postopati z našim delavstvom kot gre. G. Laporniku pa v naznanjc samo to, če se čuti državljana Jugoslavije, naj v prihodnje postopa z našim delavstvom objektivneje.	Zagorjan.
IZ Ptuja.
Mnogo nepotrebnega groženja je zagnal »Ptujski list« proti po dr. P. obtoženim tovarišem: Lenarčič, Mikolctič, dr. Jenko in Zelenko. Toda javna razprava, ki se je vršila 24. okt. 1921, ni prinesla niti pičice dokazov proti obtožencem, ki je pa bila preložena v svrho zaslišanja nadaljnih prič. Ko-nečna razprava je bila razpisana za 31. jan. 1922 pri tukajšnjem kazenskem sodišču. Navzlic vsemu aparatu, ki ga je imel na razpolago tožitelj dr. Pirkmajer, je ta umaknil sedaj svojo obtožnico. Tudi tukaj ni nič pomagala njegova »železna pest«, kakor se je sam pustil pobahati v »Ptujskem listu«. Kako naj se to ujema z duševnim voditeljem ptujske »demokracije«? Tiszov, Štiirkhov režim je bil odstranjen nasilnim potom............. Tu	pa pride, tri leta
po preobratu,	vodja	okr.	glav. ter	se
baha s svojo krutostjo in to v demokratski državi.
Omenjamo le radi tega, ker zadnji »Ptujski list«	zopet	piše	neresnico	in
tendencijozno	zavija	tako,	kakor da	bi
bil kedo od naše krajevne organizacije kaznovan radi dr. P. Kaznovana sta bila dva kmeta od Št. Vidske okolice le radi tega, ker sta mu javno očitala
njegovo normalno  stanje. Sodnik
pa ni dopustil doprinesti dokaz resnice. Šta hočeš? Železna pest! Gospod Zelenko je pa vložil priziv in je upravičeno pričakovati, da bo oproščen, ker on ni žalil nikogar, temveč je le bolj jedrnato odgovoril na obdolžitev in izzivanje od strani tožitelja samega. — Kdor išče čast pred sodnijo, ta ali je nima ali pa je ni vreden.
Ptuj.
»Ptujski list« daje neke nasvete NSS iz etičnega stališča. Revšče! Rado bi postalo vol. Kaj, ko bi mi enkrat prišli na dan — na vsa ta večna zbadanja
—	z imeni »imenitnih« rodbin največjih JDS, kjer so se vršile še v polpreteklem času reči, umazane vse drugače še kakor Peskova afera. Udeleženi so bili sinovi in neki profesor, ki je dnev*
Nekaj besedi o infernacijonalizmu in narodnem socijaiizmu.
(Nadaljevanje.)
Poročila z dežele.
no zahajal k. dr. P. kot njegov najboljši prijatelj. Pometajte pred svojim pragom! Glede g. Peska izjavljamo, da smo šli v boj za njega, ker smo bili resnično prepričani, da je nedolžen. — Branili bi in bodemo tudi vsakega drugega tovariša, dokler se ga po krivici in nepotrebno napada. To zahteva to-
variška dolžnost! Ker je pa JDS le radi političnega nasprotstva izvlekla na dan
—	po tolikih letih — to čisto nepotrebno afero, je izšla ravno radi tega sama najbolj oblatena. Toraj ravno' iz etičnega stališča priporočamo »Ptujskemu listu« naj molči, da ne bo po nepotrebnem zopet pohujšanj in žrtev nedolžnih.
Socijalno gibanje.
Litija.
Zadnji čas tare naše predilniško delavstvo velika skrb in razburjenost. Vodstvo predilnice je začelo trumoma odpuščati delavstvo češ, da primanjkuje naročil in ni dela. Mi odločno protestiramo proti temu in zahtevamo Ofi pristojne oblasti, naj prepreči nakano vodstva. Zima je in beda je velika. Delavstvo trpi že itak — ne vrzite ga vsled zime na cesto! Delavcu — delo!
Sprememba zakona o začasni potnoči vdovam in sirotam po naših padllb vojakih.
Z novim letom stopa v veljavo zakon o začasni pomoči vdovam in sirotam po padlih naših vojakih, ki je po se-
danjih uredbah značilno spremenjen in izpopolnjen. Po tem zakonu bodo dobivali mnogi več kot dosedaj. Posebno regulirano je vprašanje dodatkov. Od sedaj nimajo pravice na posebne dodatke invalidi, kojih invalidnost ne presega 20, 30 ali 40 odstotkov delazmožnosti, kakor tudi ne vdove, ki so mlajše od 40 let, ter stariši padlih, ako so sposobni za delo. V bodoče se bo jemala v obzir ne samo deca, bratje in sestre padlih vojakov izpod 17 let, marveč tudi po končanem 17. letu, ako se še šolajo ali ako so stalno nesposobni služiti si sami svoj kruh. Novi zakon torej na eni strani od jemlje, da zamore na drugi strani po-trebnejšim pravičneje dodeljevati. Zadevne odredbe so že izdane vsem področjem finančne uprave.
Delavski krvosesi v Ljubljani.
Zopet se vračamo k temu žalostnemu poglavju. Na drugem mestu prinašamo odprto pismo bivših delavk tkalnice Josip Kunc et Co. V tem pismu je razkrinkana vsa gnjiloba nemške kapitalistične družbe, ki vrže sredi zime par vestnih delavk na ulico, ker so se strokovno organizirale. In zakaj to? Mar je ni postave, ki bi ščitila ubogo delavsko paro pred takimi krvosesi? T zgled a da ne! Videli bomo stališče, ki ga zavzame obrtno nadzorništvo v teni
slučaju. Iz gotovega vira vemo, da ni strokovno tajništvo N. S. Z. prejelo še nikakega odgovora na dopis, ki ga jc v tej stvari odposlalo. Apeliramo tudi na inšpekcijo dela, da si pogleda nemško Kuncovo družbo od bližje. Vsaj oblast naj se ne boji enega nemškega kapitalista — pokažite, da ste ljudje! Ščitite narodnega delavca pred izkoriščevalci, posebno pre^ nemškimi.
K slučaji-se še povrnemo.
Obrtnemu nadzorništvu v Ljubljani.
2e skoro mesec dni bo odkar nas je velenemški kapitalist Josip Kunc, tkalnica, (v stari cukrarni) vrgel na cesto brez vsake odškodnine, le radi tega, ker smo se organizirale v Narod-no-socijalno zvezo. Vršila se jc na to pri gornjem naslovu obravnava med Kuncom in dozdevnim! našim zastopnikom, katerega pa nismo mi pooblastile do zastopa. In tu nam je bila storjena velika krivica. Milostno sc nam je vrglo odškodnino petih dni, (ločim naim že po zakonu pripada 14 dnevna odškodnina.
Narodno-socijalna 'zveza se je takoj zavzela za nas in zahtevala ponovno
Krivi preroki ali S. S. D. U.
Odstranitev stanovanjske bede, ki je posledica dolgotrajne vojne in kojo je v prvi vrsti zakrivila naša osvoboditev (osnovanje novih uradov, šol in p< >d-jetij) se mora izvršiti s pomočjo občine in države s primernim stanovanjskim' zakonom, kakor so ga sklenile vse kulturne države. Država, občina in večja podjetja morajo zidati stanovanjske hiše za svoje uslužbence;
3. protestira proti neprestanem povišanju najemnin v prilog hišnim posestnikom, ki niso z relacijo 1 ; 4 ničesar izgubili marveč prav mnogo pridobili na prirastku vrednosti hiš;
4. zahteva odmero hišnega davka po vrednosti stanovanja v mestih in na deželi, progresivno obdavčenje vojnih dobičkov, zapuščin, in davek na luksuzne predmete izdelane v tuzem-stvu;
5. protestira proti sedanjemu davčnemu sistemu, ki obremenjuje nezaslišano nižje sloje. Indirektni davki, takse, trošarine se povišujejo skoro vsak mesec, medtem, ko se direktni davki niso prav nič zvišali od kar obstoja država.
Na Češkem plača davčni zavezanec. če ima čistih dohodkov 7 milijonov, dohodnine 3,183.000 K, pri nas pa komaj 1.110.000 kron. Taksa na osebne avtomobile v znesku 1.200 D letno jc na vsak način prenizka z ozt rom na gospodarsko škodo brzovoz-nih avtomobilov glede večje izrabe cest z ozirom na zdravstveno škodo, ki jo povzroča narodu. Taksa na 1 liter petroleja v znesku 2 dinarjev je horendna v primeri z takso 6 dinarjev za r liter šampanjca itd.;
6. zahteva takojšnjo ureditev državne uprave, odstranitev državnih (uslužbencev z vodilnih mest, za kataie
nimajo kvalifikacije, ker škodujejo državi in državnemu ugledu v inozemstvu. Državno upravo je kar najbolje poenostaviti in odpraviti birokratizem, zmanjšati prezentni stalež vojske in število državnih uslužbencev. Z zmanjšanjem pa se naj prične od zgoraj na ta način, da se ob sedanj.t» finančnem položaju zmanjša nemudoma preveliko število ministrstev it* ministrov na razpoloženju in <<z ut ustanavlja viceministrskih mest. Vse nepotrebne avtomobile je v državni, civilni in vojaški upravi prodati. Znižati je plače in dnevnice ministrom, predsedniku, podpredsedniku in tajnikom skupščine in našim misijam v inozemstvu. V skupščini je upostaviti štedilno komisijo, kakor jo imajo vse. moderne države;
7. protestira proti nedelavnosti parlamenta) in že 3. leta trajajočim strankarskim pogajanjem, obsoja neprestano borbo za dobro plačane ministrske stolčke, zahteva takojšen razpis novih volitev po sedanjem volilnem zakonu;
8. poživlja vlado in vse politične stranke, da v interesu države stabilizi rajo našo valuto. Da se prepreči valutna špekulacija naj vrši nakup in prodajo tujih valut samo Narodna banka. Inozemska plačilna sredstva se ne smejo v svrho špekulacije niti j>n-dobiti niti oddajati;
9. zahteva, kot zastopnik konzu-rnentov sodelovanje pri vseh javno gospodarsk. vprašanjih in poživlja, da vlada vse potrebno ukrene, da prepreči, da banke in razni špekulantje kupičijo življenske potrebščine z namenom neopravičene dražitve živil na. račum konzumentov.
Delajmo!
odškodninsko obravnavo, pa menda brezuspešno. Obračamo se zatorej tem potom do naslova z nujno prošnjo naj nam pomaga in ne nemškemu velekapitalistu. Razpišite, prosimo, novo obravnavo in nam dajte kar nam gre.
Vodstvo narodno-socijalne zveze in naše poslance prosimo naj razkrinkajo take delavske krvosese kot je Nemec Kunc in njegova družba.
V	Ljubljani, 23. jan. 1922.
Marija Skubic, Bertai Skubic, Stana Flander, Marija Zbona, Marija J’ust, Hedvika Klešnik, Rozalija Jelnikar, Marjeta Šimnovec in Marija Pavšič.
Za božične praznike je poslal pravoslavni škof Ilarion svojo škofovsko božično spomenico — svojemu narodu pravoslavnemu, in iz te spomenice bomo ponatisnili nekaj, kar ne velja samo pravoslavnim bratom, marveč vsem Jugoslovanom:	»Ne	vidimo	li,	kako
propadamo dnevno v večje zlo? In ■zakaj to. Nismo mar slobodni in ni nam morda dana moč, da se povzdignemo in ne da padamo? Zato propadamo, ker hitimo za zlom. Mar ne vidite, koliko njih teži za bogatstvom, koliko njih se bavi z veriženjem, s protipo-stavno trgovino in v veliki meri le v C. k o do države .. . In mar naj bo vedno tako? Naj mar res uničimo našo s krvjo zgrajeno Jugoslavijo le radi par
brezvestnežev? Li naj res uničimo nas močan narod z lenarenjem in grabežljivostjo? Ne! Proč z bogatstvom, proč
7.	verižništvom! Delajmo, delajmo in delajmo! Samo s poštenim delom bomo ovrgli strašno draginjo, le delo nas dvigne! Delu primaknimo še nekoliko potrpljenja, pa bo vse dobro in plodo-'nosno.« H koncu dostavlja še:	»Ne
pustimo se varati od krivih prerokov, ki nam obetajo zlato in gradove in vse to brez napora. To je vse laž in beganje ljudi. Brez dela ni življenja, brez trpljenja ne veselja.«
To so besede pravoslavnega škofa k božičnim praznikom. Tudi mi pravimo: delo, delo in zopet le delo nas reši — zato delajmo!
Haj je Jugoslaviji najbolj potrebno?
Krivi preroki so vstali in šli med narod — med delavstvo — iskat ovčic. Krivi preroki — sluge boga kapitala so na delu. Krivi preroki S. S. D.-Unijev-ci so šli med vas delavci in vas hočejo z lepimi besedami in z judeževimi groši pridobiti za — hlapce kapitalistov. Li boste res nasedli in sledili stopinjam izdajnikov delavstva? Ne! Krive preroke odslovite, če se med vami prikažejo. Povejte jim, da hočete biti svobodni narodni proletarci in ne sužnji kapitalistov. Povejte jim, da hlapčevali ne boste več. — Vi krivi preroki, pa nehajte z vašim pogubonosnim delom. Ali vas ni sram loviti na demo-
koritarske limanice poštenega delavca? ■ Zupanc, kaj te še ni oblil čut sramu? In »komunist« Curhalek še tli našel lastne pameti? Krivi preroki dajte mir! Delavstvo je sito vaših komedij, naj je bo enkrat konec! S. S. D. U. izgini, ker žalostna bo tvoja usoda.
Tovariše svarimo pred agenti kapitalistične S. S. D. U., ki ponujajo v zadnjem času delavstvu tudi denarno pomoč, samo da je njihov. Prerokom kapitalistične S. S. D. U. pokažite pot lin če ne gre z lepa — navrzit.e mu za plačilo par ocvirkov. Dol s kapitalistično bando! Dol z S. S. D. U.
Društvo stanovanjskih nalemnikov za odpravo stanovanjske bede.
Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo je imelo dne 14- t. m. v veliki dvorani Mestnega doma svoj prav dobro obiskani I. občni zbor, na katerem se je sklenilo, da se odpošlje centralni vladi, predsedstvu skupščine, vsem parlamentarnim klubom in pokrajinski vladi naslednjo
resolucijo:
Dne 14. januarja 1922' vi veliki dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani zborujoči občni zbor »Društva stanovanjskih najemnikov za Slovenijo«
1. ugotavlja, da naše zakonodaj-stvo ni sledilo potrebam časa, ni upoštevalo naših predlogov glede odprave stanovanjske bede. Radi tega se beda ni omilila, marveč celo j^ovečala tako, da propada narod gospodarsko, duševno, moralno in zdravstveno, ter postaja vedno nezadovoljnejši. Vslcd stanovanjske bede trpi naša produktivnost, davčna moč, in ugled države v ino- in tuzemstvu;
2. smatra, da je čimprejšna in zadovoljiva rešitev stanovanjskega vprašanja v eminentno državnem interesu.
Cenjenemu
Uredništvu »Nove Pravde«
Ljubljana.
»Jutro« priobčuje v svoji 19. štev. odgovore na vprašanje; »Kaj je Jugoslaviji najbolj potrebno?«
Večina odgovorov se peča z ljubeznijo do bližnjega, do domovine in države. Drugi priporočajo pridnost, poštenost, treznost, nesebičnost i. t. d. Nadalje pravi: dobrih Jugoslovanov je treba Jugoslaviji — drugega nič. Dobro! A kako vzgojiti dobre Jugoslovane? Na to vprašanje bi bilo zopet dobro razpisati nagrade.
Jaz pa bom nekaj svojih misli napisal brez nagrade:
1.	Predvsem je treba zadovoljiti malega človeka — najširše sloje. Zadovoljnost je predpogoj domovinske ljubezni. Da bodo pa zadovoljni, jim je treba olajšati njih bedo in pomanjkanje. To pa moreta storiti le narodna skupščina in vlada. A kako? Treba je znatno znižati cene kruhu ozir. moki. To ni nemogoča stvar, kakor si marsikdo misli; samo dobre volje in zmisla, neizogibne potrebe od strani vlade je treba, pa bo šlo in sicer s tem, da se vsem gruntarjem, veleposestnikom, grajščakom, agom in begom potom zakona, naredbe ali rekvizicije odvzame gotovo množino krušnega zrna po zelo znižanih cenah za revno ljudstvo cele države.
Gospodje državniki, skrajni čas je že, da se to naredi, ker s tem boste re-
šili državo, sebe in milijone obupanih državljanov. Na mah bo izKinil komunizem, kateri se na tihem množi; in protidržavni elementi ne bodo imeli več povoda v kalnem ribariti. Nasprotno pa se bo vzbudila ljubezen do domovine in države v preprostem in sedaj nezavednem ljudstvu.
2. Velika zapravljivost in potratnost se goji pri moderni modi, zlasti pri čevljih z visokimi petami. 1 ukaj se denar takorekoč stran meče. Zato naj se glede te vrste čevljev prepove prodajo, ali pa naj se jih visoko obdavči. (Op.' ured. O. dopisnik hoče s tem oči-vidno povdariti čezmerno potratnost dragocenega materijala in lahkomiselno zapravljivost.) Ravno tako naj se obdavči vse drugo luksuzno blago. I a-ko pridobljen denar naj se porabi za znižanje cen blaKa revnemu ljudstvu.
3. Da se preprečijo vedni boji in krize pri vladi, naj bod6 ministrski fotelji le častna mesta. Ministru - poslancu naj zadostujejo dijete. Preje^-mati dvojno plačo ni tiikdo upravičen. Uradnikom prvih treh razredov naj se plače znižajo, a zboljšajo zadnjim trem.
4. Vojaštvo naj se zmanjša kar najbolj mogoče, če ne — bomo izkrvaveli. Mala agrarna držav^ ne more brez posledic vzdrževati 150.000 vojakov.
5. Vsem tistim, ki so ostali med vojno doma in grabili Skupaj milijone, do-čim so revni stanovi krvaveli in umirali v strelskih jarkih, naj se za časa: vojne pridobljeno premoženje zapleni. Pa tudi drugim bogatinom in sainosta-
nora naj sc odvzame delno premoženje. S a dan torej z oddajo premoženja!
To so le nekatere stvari, ki so zelo potrebne Jugoslaviji. Izvesti pa se bodo morale prej ali slej. Ako sedanja vlada nima volje in smisla za delo, jo treba odstraniti in postaviti boljšo!
O financi in valuti ne vem mnogo; vem samo to, da je naš denar malo vreden in da je to špekulantom, veriž-nikom, prekupeem in še marsikomu drugemu po godu, ker si kujejo na račun nižjih slojev kapital in obogate kar
čez noč* — kar v normalnih časih ni bilo mogoče. Škodo ima le navadni delavec, ki mora delati le za petino predvojne plače. Zato se pa tudi nič resnega ne stori za zboljšanje naše valute. Dolgo pa tako ne bo šlo. Skoraj bi vam prerokoval, da se bo gordijski vozel presekal, katerega nočete ali ne morete odvezati — predno pa bo solnce zapustilo južno poluto.
Dol>cr gospodar — dobra uprava;
dobra uprava — vzorna država!
Iz stranke.
Dragotin Košeni:
Mizerno bolniško zavarovanje delavstva.
Sedaj je ustanovila bolniška blagajna laboratorij za. spolno bolne. Mogoče bo sedaj boljše v tem oziru; .čudno se mi le zdi, da ni skušala za ta laboratorij pridobiti najboljših priznanih špecijalistov. Da bi špecijalist dr. V., ki je nastavljen v laboratoriju, ne bil na mestu, nikakor nočem trditi. So pa lahko slučaji bolezni, katerim on v. manjšo prakso ne bo kos. Pripeti! se je slučaj, da je imenovani zdravnik zdravil bolnika več mesecev brez posebnega uspeha. Ko je pa slučaj bolnika zanesel v roke dr. D., ki je zavzel popolnoma drugo metodo zdravljenja je ozdravil v teku enega meseca. — Kakor sem že rekel, posamezni slučaji še ne zanikajo zmožnosti zdravnika; jasno pa je, da se mora krasna misel laboratorija /a spolno bolne izpopolniti in razširiti. Vode hudournika) se ne da zastaviti z rjuho, bolj sigurno se-jo zastavi z jezom. Laboratorij je na mestu, ni pa pravilno, da ga vodi en sam zdravnik. Da je število spolno bolnih ogromno, se ne da zanikati, in tako en sam zdravnik nikakor ne bo kos svoji nalogi; moral bo hočeš nočeš zdraviti površno. Tukaj se ne gre samo za bolnike, gre tudi za še zdravo ljudstvo, ki je po bolnikih vi nevarnosti.
Oglejmo si še par slučajev. Nek uslužbenec Zvezne tiskarne je obolel za neko kožno boleznijo. Blagajnieni zdravnik nešpecijalisr ga je po preiskavi zagotavljal, da bolezen sploh ni vredna zdravljenja. Zginila bo po preteku par dni; da bo pa izginila še hitrejše, naj se napudra na mestih, kjer so bolezenski znaki. Nesrečnež se je napudral in čakal, kdaj bo n.inila bolezen. Bolezen pa le ni hotela izginiti, ampak je zavzemala vse širše dimenzije. Odšel je v bolnico, iz katere se je vrnil šele čez mesec dni in še danes ni popolnoma zdrav. — Neka žena je splavila. Ležala je bolna in je bilo nujno treba operacije. Blagajn ioni zdravnik jo je, ne da bi jo prišel pogledat, zapisal za zdravi. To pa samo zato, ker je zvedel, da je bil drug zdravnik pri nji. •— Imenitno! Ce bo kdo bolan, po obisku enega zdravnika, hajdi k drugemu — in zdrav bo, ko riba v vodi.
Slučajev je toliko, da bi se napolnila precejšnja knjiga, če bi se hotelo vse navesti. Čudno je, kaj bi bilo temu krivo? Ali nezmožnost posameznikov, ali malomarnost, ali oboje. Edini zdravnik bolniške blagajne, ki je res hvale vreden, je dr. Krajec.
Se nekaj. Ce mora bolnik ostati doma, ni bolezen merodajna, koliko časa mora ostati doma. Ne. Sam, na lastna ušesai sem čul, ko se je zdravnik izrazil:	»Kdor	prosi, da bi rad
ostal doma, ta lahko ostane, kdor pa ne prosi, ta naj gre delat.« Mislim, da bi moral tistemu, ki je toliko bolan, da mu delo škoduje, zdravnik nujno svetovati, da ostane doma; nasprotno bi moral onemu, čegar zdravju delo
ne škoduje, odreči izostanek od dela. Na željo bolnika bi se v tem oziru zdravnik ne smel ozirati. Kar je ko’-listno za ozdravljenje, to se od bolnika zahteva, drugo se odkloni, pa naj prosi ali pa želi tako ali tako. Da predpisujejo blagajnični zdravniki najcenejša zdravila in se ogibljejo dražjih, če tudi bi bila včasih nujno potrebna, ni nobena tajnost. Škandalozno je dalje občevanje blagajničnih zdravnikov z bolniki. Ce delavec prepočasi odpne gumb pri suknjiču, se ga že nahruli. Revež se potem trese in stoji zbegan pred njim, da ne more izustiti besede, kaj se, da bi natančno razložil vse bolečine. Da 'se potem lahko napačno zdrahi, je utnijivo. Ljudstvo se boji blagajničnega zdrav nika kot preiskovalnega sodnika.
Po vojni se je vrnilo delavstvo v tovarne in delavnice, njihovo število se je pomnožilo, lokali so pa ostali isti. Ce se je ustanovila nova delavnica, se zanjo ni zidala nova hiša, temveč izrabilo se je kleti in podstrešja. Na ta način so nastali delovni lokali, ki še daleč ne odgovarjajo zdravstvenim potrebam in po katerih je nagneteno prekomerno število delavstva. Dalje je stanovanjski kriza kriva, da se po majhnih stanovanjih gnetejo velike družine, ali morajo stanovati celo v vagonih.Vse to je strašno pomnožilo ž-e itak veliko število jetičnih. Da bi se jetiko omejilo se pišejo brošure, piše po časopisih; da bi pa prišla bolniška blagajna na potrebno misel, da bi nastavila špecijalista za bolne na pljučih, tega zastonj pričakujemo.
Bolniška blagajna	je popolnoma
zgubila svoj pomen za delavstvo. Njena uprava zadnje čase ne misli drugega, nego kako bi svoje uradni-štvo bolj birokratično zaplankala. Sliši se, da bo zidala celo svojo palačo. Koliko bolnih je moralo umreti, da se jo bo lahko postavilo. — Pred nekaj časom so časopisi pisali, da je zahtevalo ministrstvo za soc. skrb od ljubljanske okr. bolniške blagajne 2 milijona kron za snujoče se bolniške blagajne v Srbiji. Takrat se je protestiralo. Ja>z sem pa mnenja, da je boljše, da se denar porabi za namen, v katerega je zbran, če tudi v Srbiji, kot pa da leži mrtev v blagajnah ljubljanske bolniške blagajne. — Uradnikov se brez pravega posla drenja v poslovnih prostorih bolniške blagajne polovico preveč. Kako trpek utis napravi to na delavca-trpina, ki mora tudi tiste vinarje za prispevek bolniški blagajni, trdo zaslužiti. Javno se govori, da ni bolniška blagajna nič drugega nego sinekura za ljubice in sorodnike raznih soc. dem. kapacitet.
Dalje ne gre več tako. Ce se v najkrajšem qasu razmere korenito ne i?-premene, jih bo prisiljeno izpremeniti delavstvo samo.
(Nadaljevanje sledi.)
Vsem krajevnim organizacijam N. S. S.
sporočamo, da bo kmalu potekel mesec januar in da še nismo od vseh prejeli poročila o občnih zborih. Skličite povsod čimpreje občne zbore in potem na delo. Skrajni čas je, da tudi mi pričnemo z resnim, vztrajnim in plodonos-nim delom.	Tajništvo.
LJiibljauskim krajevnim organizacijam N. S. S.
Zadnji čas so dobile vse k. o. okrožnico z navodili za občne zbore in pobiranje strankinega davka. Do danes pa se še niso odzvale in izvršile sklepe zadnje konference okrajnega odbora. Poživljamo vse k. o., da sc nemudoma poprimejo dela in ga čimpreje dovrše. Tovariši! Zdramimo se in na delo!
Tajništvo.
Litija.
V	nedeljo 6. t. m. se je vršil pri nas občni zbor krajevne organizacije NSS. Občni zbor je bi! jako dobro obiskan. Predsedoval mu je tov. Bizjak. Tajniško poročilo je pokazalo, kako je naša organizacija neumorno delovala in dosegla nadvse lepe uspehe. Po poročilu tajnice se je izreklo priznanje in zahvala odišlemu tov. popredsedniku Juvanu in tov. Mejdi, katerega se je izvolilo tudi za častnega člana krajev, organizacije. Po izčrpnem poročilu tov. blagajnika se je izvolil sledeči novi odbor:	predsednik tov. Luka
Bizjaka, tajnica tov. Zora Borštner, blagajnik tov. Robert Loos, odborniki tov. Rudolf Šegula, Franc Gorenc in Ivan Štraus za Litijo, Franc Kržan. Niko Krhlikar in Ivan Prebil za Hotič in Štefan Bizjak, Ivan Ljubič ter Pavel Muzga za Šmartno, preglednika računov tov. Josip Herman in Josip Boštjančič. Po izvolitvi je tov. predsednik Bizjak pozval navzoče, naj pri delu za narodni proletariiat vztrajajo in delajo. Občni zbor nam je zopet pokazal, da tu živimo in delamo. Posebno pohvale vredna sta naša neumorna delavca predsednik tov. Bizjak in njegova desna roka tajnica Zora Borštner. — Slednja je neutrudljiva in zelo marljiva delavka na narodno - socijalističnem polju. Tovariši! Tovarišice! Stopite tudi vi vsi na plan in posnemajte našo Zoro, pa nam bo lepša zora čimprej zasijala. Novemu odboru kličemo; »Na delo!«
Kočevje.
Pri nas smo imeli 15. t. m. občni zbor tukajšnje krajevne organizacije. Na občnem zboru se je videlo veliko zanimanje za N. S. S. Po izčrpnih poročilih raznih tov. odbornikov in po končanih debatah se je izvolil soglasno
Strokovni vestnik.
Tajništvo Nar.-soc. zveze v Ljubljani sporoča vsessi podružnicam In članom, da Je pričela 8. januarja t. 1. poslovati delavska zbornica za Slovenjo v Ljubljani. Vse podružnice in posamezni člani naj se v slučajih potreb obračajo pismeno na vodstvo N. S. Z. in le to bo interveniralo pri delavski zbornici.
Osrednje vodstvo NSZ v Ljubljani
se je takoj obrnilo na delavsko zbornico v pogledu odpusta litijskih predil-
sledeči novi odbor: predsednik tovariš Josip Šeško, I. podpredsednik tovariš Martin Sotler, II. podpredsednik tovariš Viktor Beguš, tajnik tov. Viktor Golob,, blagajnik Peter Miklavčič, odborniki V. Medved, F. Koršič, A. Kuzma,
J Andolšek, I. Gerželj, M. Klemenčič, za pregled, računov tov. J. Prelc i»
1.	Novak. Novi odbor nam daje popolno zagotovilo, da se bo pričelo v Kočevju popolnoma novo in vztrajno delo. Želimo novemu odboru mnogo uspeha v delu in mu kličemo: »Krepko naprej, vztrajajte, delajte!«
Krajevni organizaciji N. S. S. t Zagorju
potrjujemo prejem poslanega zneska 100.— Din. in prosimo obenem sporočila v kako svrho je bil znesek odposlan.
Krajevni organizaciji N. S. S. t Slovenjem gradcu
potrjujemo prejem zneska 120 Din. za strankin davek 1921. leta, ter sc zahvaljujemo. Le tako naprej in pridno nabirajte strankin davek in druge prispevke. Upamo, da nam zopet nakažete kaj strankinega davka za tekoče leto. Istodobno veljaj naš klic vserti ostalim krajev, organizacijam, ki se še niso odzvale pozivu in odposlale strankin davek za tekoče leto. Tovariši! Vsi na krov in na delo!
Šmarje pri Jelšah.
Pri nas se je začela razvijati ideja narodnega socijalizma. V najkrajšem času se sestane pripravljalni odbor in prične s pripravami za ustanovni občni zbor krajevne organizacije N. S. S. — Tukajšnji nižji krogi vedno bolj uvide-vajo, kje je propast in kje spas — zato se odvračajo od kapitalističnih strank in hitijo v narodno-proletarske vrste. O poteku delovanja Vam še poročamo. (Z veseljem pozdravljamo nove tovariše iz Šmarij — le krepko in vztrajno naprej. Op. ur.)
VABILO
na občni zbor kraj. organizacije N. S. S. v Mariboru,
ki se vrši v nedeljo, dne 12. svečana ob 9. uri v prostorih gostilne »Maribor«, Grajski trg 1.
Dnevni red:
1. Poročilo odbora.
2. Volitev predsednika, volitev 2 podpredsednikov, volitev odbornikov in namestnikov ter zaupnikov.
3. Volitev delegatov za strankin občni zbor.
4. Slučajnosti.
Za kratek čas.
Blagodejen učinek smeha. Kardinal Salviani je ležal na smrtni postelji. Služinčad umirajočega je izrabila priliko in počela po njegovi sobi pleniti in krasti vse povprek, kar jej je prišlo pod roke. To videvši si pokrije v sobi navzoča opica glavo z velikim kardinalskim klobukom, pograbi meč in se zapodi med tatove. Umirajoči kardinal je samega smeha ozdravil.
*
Praktični hranilnik. Nek huzar je imel navado, da je spravljal vse svoje prihranke v nožnico sablje in pri tem omenil tovarišu: »Vidiš, to je najboljši hranilnik.« — Na začudeno vprašanje
tovariša je odgovoril: »Povem ti. če me pridejo ljudje, ki sem jim dolžan, tir jat, jim rečem .Takoj!’ in pograbim sabljo. Toda predno mi je še mogoče, da izvlečem sabljo, pobegnejo upniki urnih krač in se samega strahu po navadi sploh več ne prikažejo blizu.«
*
Papiga. Vojaški novinec Tone Smer-kol je šel preko mestnega trga, ko opazi pri odprtem oknu papigo. Ko je nekoliko časa opazoval neznanega mu ptiča, je ta zaklical: »Dobro jutro!« — Prestrašeni novinec je naglo salutiral in v zadregi zajecljal: »Oprostite, blagorodje! Mislil sem, da ste ptič.«
Razno.
niških delavcev. Zveza bo intervenirala tudi na vse pristojne oblasti, predvsem pa pri gosp. pokr. namestniku Hribarju. Apeliramo na vodstvo delavske zbornice in na vse oblasti, tudi tem potom, da preprečijo nakano nemških velekapitalistov in da zasigu-rajo zaslužek našemu delavstvu. — Ne pustimo v naši zemlji gospodariti — nemškim velekapitalistom.
General postal čevljar.
K izpitu pred dunajsko komisijo za podeljevanje diplom čevljarskim obrtnikom, sc je prijavil tudi bivši ruski general Agabajev. Takoj po prevratu v Rusiji, se je začel baviti s čevljarstvom ter si tako služil vsakdanji kruli. Sedaj je napravil na Dunaju izpit z dobrim uspehom ter misli ustanoviti v kratkem lastno čevljarsko delavnico.
Od učenca do doktorja.
Pretečeni petek je bil v Pragi promoviran doktor filozofije g. Adolf
Fischer, ki je bil svoj čas mizarski vajenec in se je že tedaj pridro učil, kadarkoli mu je dopuščal čas. Z co. leti je vstopil v šesto gimnazij- . Za časa vojne je bil ujet v Rusiji. Posrečilo se mu je pobegniti od tani in potem je maturira! v Pragi. Novi doktor Fischer govori pravilno sedem jezikov.
Nova komunistična akcija.
»Pravda« poroča: Čim bolj se približuje otvoritev procesa proti komunističnim atentatorjem in teroristom tem bolj sc opaža čudno gibanje v komunističnih vrstah. Zadnje dni je bilo
vtihotapljenih v našo državo vse polno komunističnih brošur. Opaža se dahe, da se zopet vračajo mnogi naši z boljševiškimi idejami prepojeni državljani. Na madžarski granici je neki komunističen agitator ponujal vlakovodji milijon kron, ako ga prepelje v našo .državo. — Oj ioj!!
Ameriška pomoč gladni Rusiji.
Ameriške Zedinjene države so pri-jrravljene pomagati gladni Rusiji .s «voto 20 milijonov dolarjev. Iz Moskve poročajo, da se s i. januarjem 1922 otvori v Petrogradu borza, ki se bo bavila s prodajo raznih produktov, pripeljanih v Rusijo.
Kdor Jugoslovan
Ta Matice člani
Vabilo
na
redni letni občni zbor
IMno-socijalne tiskovne zadruge,
ki se vrši
v torek, dne 31. januarja 1922 ob S uri zvečer v posvetovalnici mestnega magistrata.
Dnevni red:
1.) Poročilo odbora,
2.) Volitev načelstvo in nadzorstva,
3.) Slučajnosti.
Kdo še ni izpolnil svoje dolžnosti?
Vsi oni, ki še niso poravnali naročnine bodisi za prošlo leto ali za naprej! Zato prosimo vse one naročnike, da to store čim prej. Vsak naj po možnosti plača vsaj za četrt leta naprej. S tem nam prihranite ogromnega dela.
Položnice je dobil ob novem letu vsakdo. Lahko pa vplačujete naročnino tudi pri krajevnih organizacijah in naših zaupnikih. Kdor nam lista ni vrnil ga smatramo za naročnika. — Naša stvar dozorevd in zato morate vztrajati! Nc plašite se nobenih groženj, ker so ničeve. Vsako nasilnost ali pritisk pa nam javite, ker bomo to porabili za svoječasni obračun. Naša stranka se krepi od dne do dne in z njo raste sila. Zato pogum!
List stane za sedaj po 2 Din. mesečno. Kmalu pa ga bomo razširili. — Pridobivajte naročnikov! Uprava.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Vsem cenjenim tovarišem in dopisnikom, kojih prispevki se radi tesnega prostora v današnji številki nc morejo objaviti, sporoča uredništvo, da se objavi vposlano gradivo po možnosti že v prihodnji številki.	Uredništvo.
Izdaja konzorcij »Nove Pravde*. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani Odgovorni urednik Vladimir Kravos*,
: s! Ščičor :
ljubljena, Židovska ulica,
priporoča slavnemu občinstvu svoje vsak den sveže pecivo.
Cene solidne. Prijazna postrežba.
Za preprodajalce in društvene prire-jU (3x3 ditve primeren popust.
111
TRGOVSKA BANKA D. D. V LJUBU ANI.
L{ \tt rK. J. k. .
Vabilo na suMpcijo delnic.
Trgovci, industrijalci in obrtniki ljubljanskega in mariborskega okrožja so sklenili ustanoviti lasten denarni zavod, kateri naj ostane v rokah izključno trgovskega, industrijskega in obrtniškega stanu in kateri naj v pni vrsti varuje interese trgovcev, industrijalcev in obrtnikov, ter se naj v najkrajšem času razširi na teritorij cele Jugoslavije.
Minister za trgovino in industrijo je 7. odlokom z dne 28. novembro 7920 št. VI. 3388 dovolil ustanovitev delniške družbe z imenom ^
Trgovska banka d..d. v Ljubljani
in so bilo tozadevna pravila od dež. vlade za Slovenijo s sklepom z dne II. januarja 1922 št. 80 22 potrjena.
Po § 5 potrjenih pravil znaša delniška glavnica 10,000 000 K in je razdeljena no 25.000 v gotovini polno vplačanih delnic po 400 K. Delnice se glase na prinosca. Delniška glavnica se bode s sklepom občnega zbora zvišala na 30,000.000 K z izdajo nadaljnih delnic.
Glasom pravil zamoremo izdati najprej osnovno glavnico po 10,000.000.K, katero oddajamo v javno subskripcijo in sicer	........
25.000 delnic po 400IK nominale.
• tgr
Ceno za podpisane delnice je pri subskripciji plačati v gotovini.
Delnice se stavlja na subskripcijo po sledečih pogojih:
1. Delnice se prepusti po kurzu 400 K več BOK za emisijske stroške. ___
2. Delnice participirajo na čistem dobičku poslovnega leta 1922.	...
3. Delnice se bodo izdale v komadih po 1, 5 in 25 delnic.
4. Reparticijo delnic izvrši pripravljalni odbor.	_	_	«r\nn
Rok za podpisovanje delnic se prične dne 20. januarja 1922 in neha dne 4. februarja 1922.
Prijave sprejemajo: V Ljubljani: Kmetsko posojilnica ljubljanske okolice ter Slovenska trgovska
delniška družba, v Mariboru pa Kreditno društvo mestne hranilnice, Orožnova ulica 2.
Vsak podpisovalec dobi od vplačilnega mesto potrdilo o številu subskribiranih delnic in o vplačanem znesku Subskribentom se bode o dodelitvi delnic poročalo. Ako bi se posameznim subskribentom ne moglo dodeliti polno število podpisanih delnic, se vplačani zneski pridrže in se bode dodelitev monj-kujočih delnic izvršila pri novi subskripciji, katera se razpiše takoj po občnem zboru. Po dodelitvi delnic se izrof e subskribentom proti vrnitvi potrdil o podpisanih delnicah začasna potrdila o številu vplačanih in dodeljenih delnic. Delnice se izroče pozneje proti vrnitvi začasnih potrdil. Po 16 pravu daje na občnem zboru vsakih 25 delnic po en glas.	.izMSS&tii.— Skfltti	CK,'«
V Ljubil Ani, dne 20. janurju 1922.'"__ _	F.	V	s
Dolenc Franc, lesni industrijalec, skofja Loka. Arnejc Ana, lesna trgovka, Jesenice. Golob Franc, tovarnar Ljubljana-Vič. Gerkman & Lenasi, veletrgovino, Ljubljana. Gaspari & Faninger, veletrgovina, Maribor. Gajšek Mariin, trgovec, Maribor. Hartman Peter, trgovec, Ljubljana. Hedžet & Koritnik, veletrgovino, Ljubljana. Hochnegger & drugovi, lesna industrija, Maribor. Hudover ik K Cm, lesna industr., Radovljica Javornik Josip, lesni industrijalec, Žalna. Ilc Ivan, lesni trgovec, Ribruca. Jug & drug, lesna trgovina, Maribor. Dr. Irgolič Fran, industrijalec, Maribor. Dr. Kobal Alojzij, Ljubljana. Kostevc Ivan, veletržec, Ljubljana. Korenčan Ivan, veletržec, Ljubljana. Koražija Ivan, trgovec, Maribor. Kravos Ivan, sedlntski mojster, Maribor. Križnič Alojz, lesni industrijalec, Maribor. LiUcg A.ojz, veletrgovec, Ljubljano. R. Lukman, veletržec, Ljubljana. Majer Fran, trgovec, Maribor. Meden Viktor, veletržec, Ljubljana. Medica Fran, veletržec, Ljubljana. Mencinger Tomaž, veletržec Ljubljana Novak Fran, brivski moister Maribor. Oset Miloš, trgovec, Maribor. Plnter & Lenard, veletrgovina, Mar bor Piv Ija-kovič Nicifor, carinsko in špedicijsim podjetje, Maribor. Pogačnik Anton, lesna industrijo, Podnart Pogačnik Franc, veletržec, Ljubljana. Dr. Rekar Ernest, lesni industr., Jesenice. Ing. Rudež, grajsrak, in lesni indudrijnlec, Ribnica. Rus Ivan, lesni industrijalec, Loški potok. Sava, lesna industrijska družba, Ljubljana. Skaberne A. & E„ veletržec, Ljubljana. Sommbiichler Franc, gozdarski mojstei, Iržic. Sepec M. & E.j veletržec, Maribor. Schmidt Oton, ravnatelj blag. oddelka Kmetijske družbe, Ljubi,ana. Schm-deritsch Alojz, trgovec, Maribor. Štancer Hinko, veletržec, Ljubljana. Stepic Peter, veletržec, Ljubljana. Popovič Janko, veletržec, Ljubljana. Tavčar Jože, veletržec in industrijalec, Maribor, roman &Keicn, veletrgovina, Maribor Valjak Gjuro. trgovec in restavrator, Maribor Weixl Vilko, veh-tržeč, Maribor. Velka Gora, lesna industrijska družba, Ribnica. Verovšck Jurij, veletržec, Ljubljana Worsche Karl,
veletržec, Moribor
M. Kuštrin
Uubliana.
Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. Velika zalog« vseh vrst gumija, kolesne in automobilske pneumatike. Glavno zastopstvo polnogumi-jastih obročev iz tovarne „WMter Martiny“.. Na razpolago je hydrnvlična stiskalnica za montiranje polnogumijastih obročev.
Centrala: ljubljena, Rimska cesta štev. 2,
Telefon št. 588. Brzojavi: Kuštrin Ljubljana,
Podružnice:
Ljubljana, Dunajska cesta 20. Telefon št. 470. Maribor, Jurčičeva ulica 9. Telefon št. 133. Beograd, Knez Mihajlova ulica štev. 3.
F. P. ZAJEC, optik
zrzrrr: Ljubljana 1 .
zaloga očal, ščipalcev, ur, zlatnine, srebrnine, itd.
A.KASSIG
Ljubljana, Židovska ul. f
I
• Zaloga uniffermskih potrebščin. 5 « kožuhovine In re^ne krzna.
» Krznarnica in izdelovanje čepic. | Nakup kož od divjačine.
S Kožuhovina, obleka, preproge Itd.
• se sprejemalo čez poletje v shrambo. f
«	C
cc	O
j Žepne, stenske, nihalne, ku-
: hinjske ure, zlatnino in sre-
:: brnino kupite najceneje pri ■
\	tvrdki
i 10911 PPH1Ž
! o Ljubljani, Stari trg. št. ZO.
»»»»■■•■•■•»•i
0
S ZMi Q po dogovoru tudi več«
• «*!*	2	0	obrestuje	hranilne	vloge
1 lupslouanshii hranilnica in
posojilnica«Celju
s Gosposka ulico št. 7 (Hotel Balkon). ----------------------
* Posojila pod ugodnimi pogoji Eskomptiranje povzetij.
S
11
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 v (lastnem poslopju).
Brzojavke: kredit Ljubljana	«	Telefon štev. 40, 457 in stev. 548
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz m valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazra v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiinim
••
o®