SOOČIŠ? OSREDK KnJižnica Mozirje ŠTEVILKA 15 LETO XL 11. APRIL 2008 CENA 1.35 EUR Tema meseca: Moj dom -moj ponos STRAN 20 GRAFIČNE STORITVE l^lurTigraf 1 Na trgu 51, Mozirje 0 1 Tel.: 839-50-80 I info@unigraf.si " Delovni čas: I od ponedeljka do petka s 8.00-12.00,13.00-16.00 - BARVNO in ČB fotokopiranje in tiskanje - grafično oblikovanje - vezave vseh vrst (spiralne, termo, diplomske nalooe ...) - izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) - plastificiranje - sprejem zahval, čestitk in malih oglasov za Savinjske novice Podrožnik Hm a Letuš? ¥&* : Zadruga mozirje Do 16. aprila lahko naročite žive živali Živali bodo dostavljene 18. aprila po poslovalnicah, kjer boste ob naročilu iivedeli tudi uro dostave. ■ beli piščanec (cca. 1 kg) 2,90 EUR/kom ■ kokoš grahasta (14 tednov) 6 EUR/kom ■ puran (6 tednov) 11,50 EUR/kom - Trgovina Šmartno, Šmartno 74, Šmartno - Trgovina Bočna, Bočna 63, Gornji Grad -Trgovina Nova Štifta, Šmiklavž 3 - Trgovina Rečica, Rečica 61, Rečica -Teh. trgovina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno - Trgovina Solčava, Solčava 17, Solčava - PC Ljubija, Cesta na Lepo Njivo 4, Mozirje - Železnina Gornji Grad, Attemsov trg 8 - Železnina Ljubno, Foršt 6, Ljubno - Železnina Luče, Luče 34, Luče 584-51-32 584-50-05 584-75-09 583- 51-35 838-8043 83943- 30 837-07-84 83944- 20 584- 12-41 584-40-24 Pizzerija °)QCS Savinjska cesta 1, 3331 Nazarje | ©srn m nareaa : http:www.izoles.si Delovni čas : Pon. - čet od 5.30 do 23. ure Pet. - sob od 5.30 do 1. ure Ned. in prazniki od 8.00 do 23. ure 1 VSAKODNEVNE MALICE 14.04. Testenine Izoles, solata 15.04. Pečenka, pečen krompir, solata 16.04. Zrezki v omaki testenine, solata Malice do 91. Hre 17.04. Krompbjev solai s hrenovko, sladica ta samo 3,3g 18.04. Ocvrt mesni kanelon, krompirjeva solata 19.04. Postrv po tržaško, kuhan krompir, solata PRIPRAVLJENE MALICE: - Vampi, - Goveji solai s kruhovo rulado NOVO v PC Ljubija Tel.: 837-07-80, 837-07-82 MLEČNI NADOMESTEK ZATRETA Fokkamel Extra PRIMEREN: - za uporabo od 4 dneva d# do odstavitve ; ' - tudi za napajalne avtomate PREDNOSTI: - zdrava teleta - veli prirast - dobiček pr 39,75 SUR ks 15 kg .id®*’ ’"“v * »Tj-U-jflavV« JJuùJJu 9BŽB Uti ® <3HiuStefEh Hrana za odrasle pse Wooffy 4 ks in 18 ks «P I8KJ Hrana za mlade pse Wooffy 4 ks DAVIDOV HRANI Tel. 03/88 fax. 03/ Loke 37, 3333 liji www.daviS! DELOVNI CAS DISKùim od pon. do pet. od 9.00 do 17.00, sgbdt UGODNI NAKUPI V DISKONTU LJUBNO VSE DELOVNE DNI V TEDNU Trgovina z obutvijo I Jurček KOPITARNA Odprto: pon. - pet. od 8. do 19. sob: od 8. do 12. ure TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE v prodajnem centru IZGÌEI Nazarje, tel. 839 02 50 in prodajalna Jurček v Parižljah, tel. 705 09 33 mammma mm ¥ t@tMp v s©®@¥® n i. ikmm @® io®@ usti vrnjeni Vabljeni v frizerski salon DALIA. Od pon. do pet.: od 8.00 do 19.00, sob. od 7.00 do 14.00. Tel.: 839 52 71 KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 31702-1 i PC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 M()Ž\(pT PUa&WAKOJ! I OSREDNJA knjižnica Tretja stran e§yi Hitra cesta - v čigavem interesu? »Spoštovani gospod minister! Prebivalci Koroške, Šaleške doline in Savinjske doline, ki prebivamo ob načrtovani trasi hitre ceste t.i. tretje razvojne osi, in smo organizirani v osem civilnih iniciativ, smo v februarju združili naše civilne iniciative v Zvezo civilnih iniciativ. Na ustanovnem sestanku smo sprejeli skupno izjavo, ki izraža naša skupna stališča do predloga načrtovane trase. Izjavo smo posredovali na vsa pristojna ministrstva, poslancem v državnem zboru, županom in drugim pristojnim subjektom. Z razočaranjem in ogorčenjem ugotavljamo, da nas vsi pristojni organi vzvišeno ignorirajo, čeprav predstavljamo več tisoč prebivalcev, živečih ob načrtovani trasi. Zato se tokrat obračamo v pisni obliki nä vas osebno in upamo, da ne bomo doživeli še ene oblike ignorance...« Zgornja odstavka sta citat prvega dela pisma ministru za promet, ki je objavljeno na spletni strani Civilne iniciative Šaleške doline. V nadaljevanju pisma člani omenjenih civilnih iniciativ izražajo nezadovoljstvo tudi nad korigirano traso hitre ceste in se sprašujejo: »Ne vemo, čigav interes je, realizirati tak projekt...« Dovolite, gospe in gospodje, da vam jaz povem, čigav interes je (tudi), da se čim prej zgradi hitra cesta po trasi, ki jo predlaga Ministrstvo za okolje in prostor. 16.848 (podatek na dan 30.6.2007) Zgornjesavinjča-nov in Zgornjesavinjčank (tudi nas je torej več tisoč) se zaveda, da je sodobnejša cestna povezava z ostalim svetom ključnega pomena za prihodnji razvoj in obstoj ne samo nas, ki danes tukaj živimo in ustvarjamo, ampak tudi naših otrok in ostalih zanamcev. Zaskrblj eni smo, ker obstaj a velika realnost, da bodo veliki delodajalci, če se komunikacije v doglednem času ne izboljšajo, začeli seliti delovna mesta v bolj dostopne regije, kar bo posledično pomenilo zapiranje številnih delovnih mest v segmentu malega gospodarstva. Od turizma, gozdarstva in kmetij stva brez spodobne cestne povezave ne bomo mogli (pre)živeti in če se bomo morali voziti v službe kam drugam, bomo za to potrebovali mnogo dragocenega časa, kar bo že v osnovi zmanjševalo našo konkurenčnost na trgu dela. Mar to pomeni, da bomo v prihodnosti živeli v nekakšnem rezervatu, kamor si nas bodo hodili kot primerek razvojno zaostale družbe ogledovat premožni in okoljsko osveščeni posamezniki? IZ VSEBINE: 15 SAŠA pokrajina: Nod decentralizacijo s figo v žepu .. 6 Mozirje: Stroji razkopali trško jedro.......7 Zdravstveni dom Nazarje: Okrepljeni s četrtim zdravnikom....8 ' Logarska dolina: Dan odprtih vrat Slovenske turistične organizacije...........9 Upravna enota Mozirje: Nov zakon o graditvi objektov....IO PGD Mozirje: Ob jubileju izdali knjigo........II Gremo na pito! Po mnenju bralcev Savinjskih novic pečejo najboljše pice v Piceriji 902.15 Mladi bobenček: Prireditve ob materinskem dnevu.16,17 ISSN 0351-8140, leto XL, št. 15,11. april 2008. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Edi Mavrič-Savinjčan, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ODBOR ZA RAZVOJ SAVINJSKO-ŠALEŠKE REGIJE SE BO ODLOČNO ZAVZEMAL ZA ČIMPREJŠNJO IZGRADNJO HITRE CESTE Plat zvona za hitro cesto V odboru, ki je bil ustanovljen na pobudo upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, so poleg gospodarstvenikov in županov še poslanci ter državni svetnik iz regije. Osrednja naloga tega nepolitičnega in neformalnega odbora bo zavzemanje za ključne razvojne projekte, med katerimi je najbolj aktualna izgradnja hitre ceste znotraj tretje razvojne osi. Vsi se namreč strinjajo, da bi morala biti cesta že davno zgrajena, vsak dan odlašanja pa pomeni vse večjo zaprtost regije in negativnih vplivov, saj naj bi hitra cesta še kako vplivala na uresničitev strateških načrtov savinjsko-šaieškega gospodarstva. CESTO UMESTITI V PROSTOR Precejšen pritisk civilnih iniciativ, predvsem braslovškeje člane odbora poenotil v prepričanju, daje potrebno odločno predstaviti številne argumente za čimprejšnjo izgradnjo hitre ceste po Zanimivoje, da v Braslovčah niso proti hitri cesti, samo v svoji občini je ne želijo. Civilna iniciativa ima sicer legitimno pravico, da pove svoje mnenje in stališča, vendar je v državi sistem odločanja, od lokalnega do državnega nivoja. Po besedah poslanca dr. Mateja Lahovnika bo morala vlada določene zadeve presekati, kar ji glede na podporo na terenu ne bi smelo biti težko. Če se cesta ne bo umestila v prostor sedaj, se po Lahovniku tudi v naslednjih desetih letih ne bo zgodilo, kar bi povzročilo izjemno negativne posledice, tako za gospodarstvo kot celotno družbo. NASPROTOVANJE BREZ PREDLOGOV Dogajanje v Braslovčah skrbi tudi poslanca Jakoba Presečnika: »V bistvu ne dajejo predlogov, samo nasprotujejo, tako zahodni kot srednji varianti. Če kdo misli, da na vzhodni varianti ne bo problemov, se globoko moti. Sicer pa odločno podpiram etapno gradnjo.« Še bolj konkreten je direktor področja gospodarjenja v BSH Hišni aparati Nazarje Boštjan Gorjup. Po njegov- em bo potrebno privatne interese pomesti pod preprogo, saj se v civilnih iniciativah očitno igrajo s prihodnostjo dveh regij. Po statističnih podatkih je Savinjsko-šaleška regija druga neto izvoznica v državi, to pa je podatek, pred katerim bi se moral zamisliti vsak odgovoren politik. »V našem podjetju se strinjamo tudi z novo rešitvijo ministrstva za okolje, čeprav bo to za nas pomenilo nekoliko daljšo vožnjo po lokalnih cestah. Sodobna cestna infrastruktura predstavlja pomemben dejavnik razvoja, zato si v BSH Hišni aparati, tako kot mnoga druga podjetja iz Savinjsko-šaleške in Koroške regije, predvsem želimo, da bi bila cesta čim prej zgrajena. Zavedamo se, da projektov, kot je ta, ni mogoče izpeljati brez kompromisov. Prepričan sem, da bo imela cesta veliko pozitivnih sinergijskih učinkov za vse prebivalce, in zato je še toliko bolj pomembno delovati konstruktivno,« je prepričan Gorjup. ODREZANA ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA? Zgornjesavinjski župani so razumljivo zadovoljni, saj je po trenutni rešitvi še vedno aktualna zahodna varianta, ki hitro cesto približa tukajšnjim občinam. Kje konkretno naj bi bil priključek, ostaja neznanka, dokler ne bo stroka pripravila detajlnih rešitev. Z vidika gospodarstva je velika priložnost, da projekte in investicije razvijejo ob tej trasi. Direktorica Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije Jasna Klepec zagovarja nujnost, da se priključek zgradi čim bliže Zgornji Savinjski dolini. V primeru, da se to ne bo rešilo v sklopu tretje razvojne osi, se lahko zgodi, da bo ostala dolina za dolga desetletja popolnoma odrezana. »Ljudje iz politike in gospodarstva bi civilnim iniciativam pravzaprav morali pojasniti, da vse drugo kot gradnja infrastrukturnih objektov pomeni ukinjanje delovnih mest. Ne morem si predstavljati, o čem ti ljudje razmišljajo, vprašati bi se morali, kam bomo hodili v službo,« dosti realno razmišlja Klepčeva. Županja in župani zgornjesavinjskih občin so izrazili zadovoljstvo, da se trasa umesti čim bliže dolini, vendar bo največje breme lobiranja na državnem nivoju na ramenih poslanca Jakoba Presečnika (foto: EMS) predlagani trasi, kjer je poskrbljeno tudi na ustrezno navezavo na Zgornjo Savinjsko dolino. Na Ministrstvu za okolje in prostor RS so oblikovali predlog, ki ga bo vlada obravnavala kot informacijo. Potreba po cestni povezavi z Avstrijo in slovenskim avtocestnim križem ne odtehta dejstva, da je bila trasa v dosedanjih razpravah predstavljena zgolj kot ideja, torej bo morala država pripraviti idejni projekt in na podlagi tega državni lokacijski načrt, kar bi se po mnenju velenjskega župana Srečka Meha lahko v najboljšem primeru zgodilo leta 2010. Na potezi so torej strokovnjaki prometnega in okoljskega ministrstva, da pripravijo korektne predloge in najdejo ustrezne rešitve. ■r. j 'i i s'affili it .i i S-^-ässäS V BSH Hišni aparati se strinjajo z novim predlogom okoljskega ministrstva, čeprav bo to za njih pomenilo nekoliko daljšo vožnjo tovora po lokalnih cestah (foto: EMS) Jasna Klepec: »Ves čas smo si vsi skupaj prizadevali, da se pametno reši gospodarsko energetski sistem v Velenju in Šoštanju, sedaj si je treba prizadevati, da se cesta približa Zgornji Savinjski dolini (foto: EMS) ARGUMENTI ZA HITRO IZGRADNJO HITRE CESTE Naslednji korakje očitno v odločni predstavitvi številnih argumentov za čim prejšnjo izgradnjo hitre ceste. Vse odločitve so v rokah države. Velenjski župan Meh je pripravljen zapirati tudi ključne cestne odseke proti Polzeli, Arji vasi in Lokovici ter tako pritiskati na državo. In ker so na bodoči trasi od Šentruperta do Velenja samo tri govorni še posebej pozorni. Primer pokrajin je namreč dovolj zgovoren, zato je trasa hitre ceste pravzaprav eden ključnih projektov, ki bo pokazal pravo vrednost savinjsko-šale-ških političnih in gospodarskih povezav. CIVILNA INICIATIVA ZAHTEVA NOVO VREDNOTENJE TRAS Predstavnike civilne iniciative iz Braslovč najbolj moti neustrezno vrednotenje predlaganih tras, zato pozivajo prometno in okoljsko ministrstvo, da upoštevata napotke iz lastnih recenzij ter da opravijo ob-jektivnejše vrednotenje tras. »V Sloveniji imamo malo kvalitetne zemlje in omejena proračunska sredstva, zato jih ne smemo zapravljati s tako slabimi reših/ami, kot je zahodna varianta te hitre ceste. Predlagamo razumno rešitev oziroma vzhodno varianto. Ta ustrezno reši cestne povezave med mesti, je cenejša za 121 milijonov evrov, izkazuje visoko rentabilnost investicije, ker bo po napovedih imela gost promet, učinkovito razbremenjuje obstoječe ceste, ohranja kmetijska zemljišča, je v skladu s trajnostnim razvojem, ker ne ustvarja nove nepotrebne trase, podpirajo jo vse civilne iniciative na tem odseku, podprta je s strokovnimi elaborati in usklajena z nacionaln- Srečko Meh (levo) podpira mnenje Boštjana Gorjupa, da se je potrebno s civilno iniciativo usesti za skupno mizo, vendar se je to v preteklosti že izkazalo za težko uresničljiv cilj (foto: EMS) občine, je realno pričakovati, da se bo našla rešitev tudi s predstavniki Braslovč. Bo ta še ugodna tudi za Zgornjo Savinjsko dolino, je seveda vprašanje, na katerega bi morali biti od- imi prostorskimi dokumenti,« je ključne argumente za vzhodno traso na osi Velenje-Arja vas povzel Žan Pižorn, član braslovške civilne iniciative. Savinjčan Na kratko Računsko sodišče pregleduje občinske finance Župan občine Gornji Grad Stanko Ogradije potrdil neuradno informacijo, da predstavniki računskega sodišča pregledujejo občinske finance. Kaj konkretnoje predmet njihovega zanimanja, župan ni želel razkriti, v vsakem primeru pa bo končno poročilo potrdilo oziroma ovrglo številna sumničenja o neza- konitem ravnanju zjavnimi financami pred Ogradijevim mandatom. Ogradi se bo o morebitnih postopkih in ukrepih odločal na podlagi končnega poročila, ki bo glede na problematiko občine služilo tudi kot vodilo pri nadaljnjem vodenju občine. EMS Most, ko bo zagotovljen Septembrska poplava je marsikaj prinesla in tudi odnesla, med drugim tudi uničila mostna lokalni cesti Kropa-Čeplje. Sreča v nesreči je, da je Direkcija za ceste RS, ki v neposredni bližini financira rekonstrukcijo državne zadrečke ceste, priskočila na pomoč in k izgradnji novega mostu primaknila 130 tisoč evrov. denar Za tolikšno vsoto so bila dela tudi opravljena. Nadaljnja gradnja je odvisna od hitrosti izbire novega izvajalca, na podlagi katere bo ministrstvo za lokalno samoupravo in regionalni razvoj zagotovilo še manjkajočih 170 tisoč evrov za dokončanje mostu. EMS Ljubno v osrčju gozdov Gozdarji vsako leto ob tednu gozdov konec maja pripravijo sklop prireditev povezanih z gozdovi in naravo. Letošnja tema je povezana s predsedovanjem Slovenije Evropski uniji, zato želijo predstaviti ohranjene slovenske gozdove in naše sonaravno gozdarstvo. V gozdnogospodarskem območju Nazarje bodo letošnjo osrednjo prireditev povezali z obnovo gozdne učne poti Savina na Ljubnem ob Savinji. Gre za prvo izmed petih učnih poti na tem območju, ki zadnja leta ni bila primerno vzdrževana, zatojo bodo gozdarji obnovili v prvotno stanje, nekoliko popestrili in skrajšali. Ob tej priliki nameravajo izdati priročen vodnik, ki bo nadomestil napisne table. EMS Velika onesnaženost okolja Predsednik Krajevnega odbora Šmartno ob Dreti Bojan Štrukelj sobotno očiščevalno akcijo ocenjuje z mešanimi občutki. Vabilu se je sicer odzvalo preko petdeset krajanov, kar pa je glede na število prebivalcev in še v večji meri onesnaženosti okolja bolj skromna številka. Prišli smo pač tisti, ki nam ni vseeno, v kakšnem okolju živimo, dodaja Štrukelj. Po pričakovanjih je okolje najbolj bremenila zelena folija od bal in vreče od umetnih gnojil, saj se je samo tega nabralo za poln kontejner. Del vzrokov za takšno stanje gre pripisati lanski poplavi, vendarse Štrukelj ob tem vpraša, kam lastniki odlagajo, da je voda lahko »vzela« in »okrasila« porečje Drete in seveda tudi Savinje. EMS Spomladansko urejanje okolja Občina Ljubno je pristopila k projektu Združenih narodov na temo Očistimo svet, ki poteka v 121 državah sveta. V ta namen bodo 19. aprila organizirali očiščevalno akcijo, h kateri so vabljeni vsi občani, društva in tudi podjetja ter javne ustanove v občini. Županja Anka Rakun je prepričana, daje v interesu vseh, da so kraji v občini lepo urejeni, kar naj bi prispevalo k večjemu zadovoljstvu tako občanov kot obiskovalcev. EMS KOMU PRIPISATI KRIVDO, DA POKRAJIN ŠE LEP ČAS NE BO? Nad decentralizacijo s figo v žepu Minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Ivan Žagar je potem, ko poslanci niso potrdili zakona o ustanovitvi pokrajin, napovedal težave pri iskanju skupnega političnega imenovalca. Po njegovem je bil rezultat jasen signal opozicije, da si decentralizacije države v resnici ne želi, kar naj bi v praksi pomenilo, da nasprotuje skladnejšemu regionalnemu razvoju. O potrebnosti pokrajin govorijo tudi statistični kazalci bruto družbenega proizvoda, ki so evropsko merilo razvitosti. Savinjsko-šaleška pokrajina bo zaživela le, če se bo politika poenotila za štirinajst pokrajin Za Savinjsko-šaleško (SAŠA) pokrajino je jasno, da bo zaživela samo, če se bo politika poenotila za štirinajst pokrajin, kar pa skoraj ni več realno pričakovati. Vse se zdi kot začaran krog, v katerem ne bo nikoli zadostnega soglasja o tem, koliko pokrajin bi bilo najustreznejše. Z bližajočimi volitvami se to vprašanje vse bolj dojema kot stvar političnega prestiža, saj ni nepomembno, komu bo ta projekt uspel. Poslanec vladne SLS Jakob Presečnik je pred tedni za naš časopis dejal, da so bile zakonske vsebine predmet številnih razprav in usklajevanj. Prav SAŠA je bila na politični zemljevid narisana kot zadnja od vseh in to potem, ko so se zanjo močno angažirale leve politične sile s poslancem SD in velenjskim pod- županom Bojanom Kontičem na čelu. Slednji je sicer v državnem zboru glasoval za pokrajine, vendar edini iz Pahorjeve stranke. Nič bolj ni v Velenju prepričljiv poslanec Zares dr. Matej Lahovnik, kjer vseskozi zagotavlja, da pokrajine podpira, v resnici pa je glasoval proti. Takoje bolj ali manj jasno, da si od politikov levice iskreno zavzema za SAŠO samo velenjski župan Srečko Meh, ki pa po njegovih besedah na državno politiko Pahorjevih Socialnih demokratov nima nobenega vpliva. Mehovo razočaranje je tako veliko, da ne bo nobeno presenečenje, če bo iz stranke celo izstopil. Dvoličnost političnih strankje v tem primeru razočarala tudi ljubensko županjo Anko Rakun. Prepričana je, da je za razvoj podeželja ustanovitev Prijazen, 3 leta star mešanec z nemškim ovčarjem, ki je večino svojega dosedanjega življenja preždel zaprt v pesjaku. Zanj se išče dom, kjer bo deležen pozornosti, ljubezni in sprehodov. Je razglisten, cepljen, čipiran in kastriran. Trenutno se nahaja vzačasni oskrbi našega začasnega skrbnika v Celju. Več info na: 040/729-015 (Irena), 031/370-798 (Andreja), poziv.velenje@gmail.com 6 v___y imu J5LJ£JD D D JVJ pokrajin nujnost, sicer pa ima tudi brez tega odprta vrata do vseh sogovornikov tako na državnem kot lokalnem nivoju. »Edini razlog za SAŠO je vtem, da se lažje dogovori in stališča uskladi deset kot 31 županov, vendar, če se zadeva ne »izide«, je potrebno počakati, da preteče še nekaj vode,« pragmatično zaključi Rakunova. V realizacijo pokrajin je trdo verjela tudi direktorica Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije (SAŠA ORA) Jasna Klepec: »Gradili smo na prepričanju, da smo sposobni imeti pokrajino in temu primerno smo krepili stacionarno organiziranost. Organizacijsko je SAŠA ORA tako postavljena, da ima glede na celjsko Razvojno regionalno agencijo (RRA) določeno samostojnost. Ob normalnem sodelovanju z župani delo uspešno poteka tudi brez pokrajin. Kot doslej, bo tudi v prihodnje potrebno črpati denar iz različnih virov in temu cilju podrediti vse moči,« ocenjuje nastalo situacijo Jasna Klepec. Vse ostalo bo več ali manj podvrženo razpravam politikov, kdo je storil dovolj, da bi pokrajine zaživele v doglednem času in kdo je projekt zaviral. Predvolilno obdobje bo za takšno obračunavanje idealna priložnost, za Savinjsko-šaleško pokrajino pa je bržčas edina priložnost že splavala po Savinji proti Celju. Savinjčan NAZARSKO OBČINSKO SREDIŠČE NAJ BI V NEKAJ LETIH SPREMENILO PODOBO Oživitev kulturnega spomenika Svet občine Nazarje je po skrajšanem postopku razglasil Bohačev kozolec toplarza kulturni spomenik lokalnega pomena. Po mnenju zavoda za varovanje kulturne dediščine, Območne enote Celje se kozolec z gradbeno razvojnega in družbeno ovati pred nadaljnjim propadanjem tudi s pomočjo razpisnih sredstev, predvsem pa si veliko obetajo od vsebin, ki jih načrtujejo znotraj kozolca. »V pritličnem odprtem delu bo kmečka tržnica s fiksnimi stojnicami, v prvem nadstropju bo stalna etnološ- Bohačev kozolec je po zasnovi in podobi posebnost tako v Zgornji Savinjski dolini, kot tudi v širši regiji (foto: EMS) zgodovinskega vidika ter estetskega in prostorskega merila uvršča med pomembnejše gospodarske stavbe na Slovenskem, zato ima njegova ohranitev izreden kulturni pomen in predstavlja pozitiven vzorec širših razsežnosti. Občina bo poskušala objekt obvar- ka razstava, v drugem nadstropju pa bodo dobile svoje mesto priložnostne razstave,« razkriva načrte direktor občinske uprave Samo Begič in ob tem dodaja, da bo z edinstvenim kulturnim spomenikom upravljal Muzej gozdarstva in lesarstva. Savinjčan MOZIRJE Stroji razkopali trško jedro Obseg izvajanja druge gradbene faze ureditve trškega jedra zajema prostor med krožiščem na eni in zaključkom prve faze na drugi Strani (foto: Benjamin Kanjir) Na razpisu, kije potekal lani oktobra je bilo za nadaljevanje adaptacije in ureditve mozirskega trškega jedra izbrano velenjsko podjetje Mins No.l d.o.o. Delavci slednjega so pred dvema letoma uspešno izvedli že prvo fazo tega projekta kot najugodnejši ponudniki pa so se prijavili tudi tokrat. Projekt druge faze je finančno ovrednoten z okoli 476.000 evri. Občina Mozirje je uspešno kandidirala na državna sredstva z naslova sofinanciranja gradnje komunalne in druge infrastrukture v občinski lasti. Za projekt so tako pridobili kar 85 odstotkov potrebnih sredstev. Obseg izvajanja druge gradbene faze ureditve trškega jedra zajema prostor med krožiščem na eni in zaključkom prve faze na drugi stra- ni. V času šestih mesecev se bo popolnoma adaptiralo cestišče, zgradila nadcestna infrastruktura, kot je razsvetljava, prometne označbe in podobno, pod cestišče se bo prestavila elektrika, telefon, kabelsko omrežje, ostali vodi, vodovod in komunalna infrastruktura. Zaradi dejstva, daje skoraj polovica trškegajedra trenutno brez kanalizacijske napeljave, se mora do konca aprila zgraditi razbremenilnik na Mozirskih tratah. Slednji bo omogočil odvod tako komunalnih kot meteornih voda tega dela Mozirja. Projekt izvedbe druge gradbene faze mora biti po načrtih zaključen do konca letošnjega septembra. Dotlej bo promet skozi gradbišče potekal izmenično enosmerno, z občasnimi popolnimi zaporami. Ob tem ne bo odveč strpnost, ki bo pregnala tudi morebitno slabo voljo uporabnikov storitev, ki so na voljo v trškem jedru. Ob tem bodo najbolj prizadeti stanovalci, kakor je povsod, kjer se gradi in razvija. Benjamin Kanjir V PRVEM TEDNU OBNOVE MOZIRSKEGA TRŠKEGA JEDRA NAJ BI LASTNIKI LOKALOV BELEŽILI 80-ODSTOTEN IZPAD DOHODKA Namesto spodbud, kamenje pod noge Ureditev prometnega režima v Mozirju že dolgo povzroča slabo voljo med vozniki in stanovalci, precej pripomb imajo tudi lastniki lokalov v samem središču kraja. Na občino in župana Ivana Suhoveršnika je bilo naslovljenih že precej peticij in zahtev, da osrednji trg ponovno odprejo za promet v obe smeri, vendar je očitno pretehtalo mnenje strokovnjakov inštituta fakultete za gradbeništvo in geodezijo, ki so potrdili, da je ureditev enosmernega prometa najprimernejša. Uvedba enosmernega prometa je v začetku med krajani naletela na odobravanje, precej bolj zadržani so bili lastniki lokalov, ki že od vsega začetka opozarjajo na negativne posledice. Lastniki in najemniki nekaterih lokalov se ne strinjajo, da uredijo trg, kot je bil pred sto leti. Lastnica trgovine Cekin Marta Posedel ne nasprotuje ureditvi, vendar primerno sedanjemu času in razmeram. Predvsem pa ne razume, zakaj jih ni nihče obvestil o začetku del pred nekaj dnevi, ko se je trg spremenil v veliko gradbišče. »Veselimo se urejenega trga, vendar ne na tak način. Občinski pred- stavniki so obljubili, da bodo zagotovili parkirišča in obvoznico, prav takoje bilo obljubljeno, da bodo dela potekala po etapah. Marsikaj smo pripravljeni razumeti, vendar je težko, še posebej če ti v tednu dni promet upade za 80 odstotkov,« je v imenu večine lastnikov lokalov spregovorila Marta Posedel. Enakega mnenja je tudi lastnica trgovine Polžek Saša Fužir, predvsem jo moti, ker izvajalci del ne delajo dvanajst ur dnevno in vsaj tako pripomorejo, da bi bil trg urejen v najkrajšem možnem času. Dejansko so lastniki lokalov ob glavni mozirski cesti v precej nezavidljivem položaju, saj je za dostop do njihovih vrat potrebna že kar akrobatska spretnost, ki pa jo stari ljudje ali mamice z otroškimi vozički ne zmorejo. Skrajno je otežena tudi dostava. Karin Bitenc, lastnica trgovine s tekstilom Kar=in pravi, da nihče od malih podjetnikov ni sposoben vzdržati do septembra, ko se načrtuje uradna otvoritev trga. »Situacija je ekonomsko nevzdržna in nihče ne more garantirati, da se bodo, potem ko bo delo končano, kupci tudi v resnici vrnili,« zaključuje Bitenčeva, ki tako kot ostali lastniki in lastnice lokalov pove, da ljudje, ki živijo od mesečnih dohodkov iz občinskega proračuna očitno ne znajo presoditi, kaj pomeni preživeti in zagotoviti eksistenco tudi njihovim zaposlenim. Lastnice trgovin (z leve) Suzana Pilih (Palma), Magda Posedel (Cekin), Saša Fužir (Polžek) in Karin Bitenc (Kar=in) ne nasprotujejo ureditvi trga, vendar pri tem ne želijo ekonomsko propasti (foto: EMS) Savinjčan V LUČAH SE STRINJAJO S PREDOROM SKOZI BREZNICO IN NOVIM MOSTOM PREKO SAVINJE Denar zagotovi jen, problem je državni prostorski nažrt V postopku priprave državnega prostorskega načrta je stroka ugotovila, da je za Luče najugodnejša izgradnja obvoznice s predorom in novim mostom preko Savinje. Hkrati z izgradnjo obvoznice naj bi se izvedle tudi načrtovane ureditve za zagotovitev poplavne varnosti. Ker je za izvedbo investicije v državnem proračunu za prihodnje leto že zagotovljenih milijon evrov, bo po besedah luškega župana Cirila Rosea nujno pospešiti izdelavo državnega prostorskega načrta za ceste. Z izbrano varianto ministrstva za okolje in prostor so soglašali tudi občinski svetniki, saj naj bi omogočala optimalen razvoj naselja in z njim povezano ustrezno navezovanje na cestno omrežje ter minimalno vpliva- la na bivalne razmere in ostale dejavnosti v prostoru. Za Rosea je bistveno, daje predlagana rešitev ustrezno oddaljena od poselitve in površin namenjenih razvoju turizma ter hkrati zagotavlja večje ohranjanje kulturnih in doživljajskih značilnosti krajine. V Lučah nameravajo vztrajati, da se pred predorom zgradita križišče in cesta za vstop v Luče z vzhodne smeri, ki bosta omogočala dvosmerni promet za osebna vozila. Za tovorni promet bi lahko bil ta odsek tudi zaprt. »V sedanjem predlogu najustreznejše rešitve je sicer predvideno križišče pred vstopom v predor, vendar je predvidena dovozna cesta za Luče širine 3,5 metra z 0,75 metra širokima bankinama. Nadomestitev obstoječega mostu, kot eden od pogojev za zagotavljanje poplavne varnosti vasi, naj bi se reševala skupaj z izgradnjo ceste, je v predlogu sicer zajeta, vendar s pripombo, da menjava mostu ni predmet hidrotehničnih ureditev, zato bomo vztrajali, da se izgradnja novega mostu čez Savinjo izvede in financira v sklopu obvoznice,« razlaga župan Rose. V Lučah računajo, da bo ministrstvo za okolje in prostor njihove pripombe upoštevalo in obenem ne skrivajo razočaranja nad počasnostjo postopkov in same izgradnje. Sodeč po zagotovljenih sredstvih naj bi se obvoznica izvedla v naslednjih dveh letih, kar pa verjetno ni povsem realno, saj naj bi bil, tako Ciril Rose, državni prostorski načrt izdelan šele v letu 2010. Savinjčan ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM Okrepljeni s četrtim zdravnikom Za zdravstveno varstvo je bilo v Zgornji Savinjski dolini vedno dobro poskrbljeno. V zadnjih letih pa so številni pacienti predvsem iz spodnjega dela doline ostali brez dveh dolgoletnih zdravnikov. Številne paciente je pred petimi leti zaradi nenadne smrti zapustil Franci Širko, v lanskem letuje v pokoj odšel Ernest Kelemen. Oba sta sicer dobila nadomestilo z novima zdravnikoma, Bojanom Leskovškom in Andrejo Podbregar Marš, zaposleni zdravniki v zdravstveni postaji Nazarje pa so še vedno bili preobremenjeni s preveč opredeljenimi pacienti. Z aprilom se to spreminja, v Nazarjah se je zaposlila še ena zdravnica, mag. Damjana Podkrajšek, specialistka šolske medicine, kar pomeni veliko pridobitev na kvaliteti preventivnega zdravljenja šolarjev v naši dolini. NAZARSKI ZDRAVNIKI PREOBREMENJENI Trije zdravniki v nazorskem zdravstvenem domu, poleg direktorice Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje Ide Pustoslemšek Kramer še Bojan Leskovšek in Andreja Podbregar Marš, so bili glede na število opredeljenih pacientov močno preobremenjeni. Takšno stanje, ko so delo, za katero so potrebni najmanj štirje zdravniki, opravljali le trije, ni pozitivno za samo kvaliteto zdravljenja, opozarja direktorica ustanove Ida Pustoslemšek Kramer. Zaposlitev novega zdravnika je bila zato le še vprašanje časa in hkrati sreče, saj le redki zdravniki, ki so na začetku svoje poklicne poti, želijo opravljati podeželsko prakso, med starejšimi pa je prostega zdravnika ravno tako težko najti. A kot kaže, imamo Zgornjesavinjčani, predvsem pa naši šolarji, le srečo, saj se je za delo v nazorskem zdravstvenem domu odločila specialistka šolske medicine mag. Damjana Podkrajšek, ki je z delom že pričela. DAMJANA PODKRAJŠEK ŽE PRIČELA Z DELOM Kotje povedala Kramerjeva, z zdravnico Podkra-jškovo službeno sodeluje že dlje časa: »S Podkra-jškovo, ki je bila zaposlena na Zavodu za zdrav-slveno varstvo Celje, smo bili zadnja leta v službeni povezavi, zato jo dobro poznamo, vemo, daje dobra zdravnica, dober človek in koje tudi sama izrazila željo, da bi iz zavoda šla spet delat v ambulanto med paciente, je bil dogovor praktično že sklenjen.« Podkrajškova bo v prvi vrsti delala preventivo, torej sistematske preglede, kar bo njeno prioritetno delo. Kot osebna zdravnica bo vpisovala tako odrasle paciente kot otroke, seveda pa ima največ izkušenj in znanja s področja šolske medicine, zato Kramerjeva priporoča, da se predvsem šoloobvezni otroci opredelijo za njo kot osebno zdravnico. Kotje za naš časopis povedala tudi novozapos-lena zdravnica Damjana Podkrajšek, je v naši dolini na začetku svoje poklicne poti že delala, priljubila se ji je tako dolina sama kot njeni prebivalci: »Odkar pomnim, imam rada to dolino, ljudi, čus-Iveno me vleče vta konec. Zadnja leta sem delala na zavodu za zdravslveno varstvo v Celju, delala sem preventivne programe, bila veliko za računalnikom in pacienti so mi zelo manjkali. Sedaj smo z zastavljenimi projekti končali, vsi se uspešno izvajajo, bili smo celo nagrajeni na evropskem nivoju in časje, da se spet posvetim pacientom. Zdi se mi prav, da tisti, ki smo radi med ljudmi, tudi delamo z njimi.« Mag. Damjana Podkrajšek: »V načrtu imam tudi statistično obdelavo zdravstvenega stanja šolarjev in o svojih izsledkih poročati tako staršem kot učiteljskemu zboru in osebnim zdravnikom po dolini. S tem želim delovati v smislu izboljševanja kvalitete življenja otrok oziroma celotnih družin.« (foto: Tatiana Golob) Podkrajškova bo opravljala sistematske preglede šoloobveznih otrok, zdravslveno stanje šolarjev bo obdelano tudi statistično, predvsem v smislu, kaj bi se dalo izboljšati tako v načinu življenja šolarjev in njihovih družin. Tatiana Golob DAN ODPRTIH VRAT SLOVENSKE TURISTIČNE ORGANIZACIJE V LOGARSKI DOLINI Predstavljena tudi naša turistična ponudba ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE Klopni meningitis na Celjskem najbolj Zgornji Savinjski dolini V sredo, 2. aprila, je Slovenska turistična organizacija (STO) v hotelu Plesnik v Logarski dolini priredila dan odprtih vrat. Izobraževalna delavnica je nudila več tem, med drugim destinacijski menedžment, predstavitev slovenskega turizma na olimpijskih igrah in predvidevanja razvoja italijanskega turizma. Sodelovali so tudi predstavniki zgornjesavinjskega turizma. Italijani vse manj odhajajo na do-pustza dlje časa. Poznani »ferragosto« avgustovske počitnice raje zamenjujejo za kratke odmore (short break), pri čemer so v prednosti bližji DirekforSTO mag. Dimitrij Piciga je med drugim povedal: »Namen desti-nacijskega mendžmentaje nadgraditi obstoječe stanje na lokalnem nivoju. Nove organizacije, ki bodo delovale po statističnih regijah, ne pomenijo birokratizacije in ne bodo same sebi namen. Lokalne destinac-ijske organizacije se bodo na ravni statistične regije povezovale v regionalne (RDO). Te bodo lahko sodelovale na raznih razpisih za sredstva, ki se bodo nato delila znotraj RDO. Predstavnik STO iz Milana je govoril o spremembah v navadah italijanskih turistov, ki so se v zadnjem času pod vplivom priseljencev z drugih koncev sveta precej spremenile. Tako ni nobena redkost, daje turist iz Itali- Na dnevu odprtih vrat STO so sodelovali tudi predstavniki zgornjesavinjskega turizma (foto: Marija Lebar) je po rodu npr. Indijec ali Afričan, kije turistični kraji, kot je Slovenija, še ohranil navade in zahteve svoje pr- posebej odkar ni več meje. Ob znani votne domovine. nasičenosti italijanskih mest s pro- V zadnjih sedmih letih so na Celjskem zabeležili 288 primerov klopnega meningitisa, lani je zbolelo 31 ljudi. Prvi primeri te bolezni se običajno pojavijo že v marcu, zato Zavod za zdravstveno varstvo Celje priporoča preventivno cepljenje. 30 25 20 15 10 5 Celjska regija spada med tista žariščna območja, kjer je okuženost klopov velika in je tudi pojavljanje bolezni pogostejše. Med območja, kjer je v Sloveniji največ okuženih klopov, sodijo štajerski gozdovi, zato med desetimi upravnimi enotami celjske regije najvišjo obolevnost dva bolnika na 10.000 prebivalcev. Bolezen prenašajo okuženi klopi, ki se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, grmovju, travi ali na vrtovih, zato je zelo pomembno, da v naravi uporabljamo zaščitna sredstva, ki nas varujejo pred ugrizom klopa. Klopni meningitis se pojavlja sezon- Število zabeleženih primerov klopnega meningitisa na območjih upravnih enot Celje, Mozirje in Velenje v sedemletnem obdobju I JI 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Klopni meningitis je resna virusna bolezen možganske ovojnice in osrednjega živčevja, ki jo prenašajo okuženi klopi. Pusti lahko trajne posledice, kot so zmanjšana delovna sposobnost, glavobol, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareza in ohromelost. beležijo prav na območju upravne enote Mozirje. V zadnjih sedmih letih so tu zabeležili 71 primerov klopnega meningitisa, kar pomeni 43 bolnikov na 10.000 prebivalcev. Najnižja obolevnost v celjski regiji je v upravni enoti Šentjur, kjer štirje oboleli v tem obdobju predstavljajo sko, največ od maja do oktobra, kar je povezano z biološko aktivnostjo klopa. Predstojnica oddelka za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje dr. Alenka Trop Skaza opozarja, da se za preventivno cepljenje še vedno odloči zelo malo Iju- metom in smetmi pa vse bolj pridobiva na veljavi neokrnjena narava. Sledila je predstavitev Slovenije in našega turizma na olimpijskih igrah v Pekingu. Predstavili so Slovensko hišo, ki sojo najeli v neposredni bližini glavnega dogajanja. Izdelan je že grobi osnutek poteka različnih sprejemov, srečanj in ostalih dogodkov, ki bodo našo domovino kot zanimivo turistično desti-nacijo napravili bolj prepoznavno. V drugem delu srečanja so spregovorili gostitelji - Zgornjesavinjča-ni. Marjana Vršnik s turistične kmetije Govc v Robanovem Kotu je zbranim predstavila ponudbo turističnih kmetij v naši dolini. Božo Plesec je orisal Moziski gaj in se pri tem osredotočil tudi na tridesetletnico, ki jo bodo praznovali letos. Marko Slapnik iz Logarske doline d.o.o. pa je spregovoril o krajinskih parkih Robanov Kot in Logarska dolina. Marija Lebar razširjen v di in da je cepivo proti klopnemu meningitisu varno ter učinkovito: »Priporočljivo je, da posameznik prejme dva odmerka cepiva še pred poletjem, tretji odmerek pa v roku enega leta. S tem se ustvari solidna zaščita pred okužbo. Prvi poživi-tveni odmerek prejme po treh letih, nato pa se cepljenje z enim odmerkom nadaljuje na pet let. Po dopolnjenem 65. letu je priporočljivo obnovilveno cepljenje na tri leta.« Cepijo se lahko tudi otroci od enega leta naprej. ID skupaj □ Celje ■ Mozirje □ Velenje SPREMEMBE ZAKONA 0 GRADNJI OBJEKTOV Pridobivanje gradbenega dovoljenja po novem V teh dneh, natančneje 15. aprila, se začenja uporabljati nov zakon o graditvi objektov, kije v veljavo stopil 15. januarja in prinaša kar nekaj sprememb. Medtem ko nekaj gradbenih strokovnjakov meni, da zakon prinaša predvsem številne olajšave investitorjem, pri Obrtni zbornici Slovenije niso takšnega mnenja. Nasprotno, trdijo, da spremembe, pomembne za obrtnike in podjetnike, prinašajo predvsem zaostritev pogojev o gradnji. Vsekakor zakon prinaša kar nekaj novosti, ki so pomembne tako za privatne investitorje kot za obrtnike, ki želijo svojo obrt širiti ali spreminjati, zato članek objavljamo v dveh delih. TUDI ZA NEZAHTEVNE OBJEKTE GRADBENO DOVOLJENJE Kot je mnenja Milena Cigale, višja svetovalka na oddelku za okolje, prostor, kmetijstvo, gospodarske in negospodarske dejavnosti na Upravni enoti Mozirje, ki se je z nami pogovarjala o novostih, katere prinaša spremenjeni Zakon o graditvi objektov (ZGO), je ena izmed pomembnejših novosti vsekakor uvedba nove kategorije vrst objektov z imenom »nezahtevni objekti«: »Gre za objekte, katerih konstrukci- Višja svetovalka na oddelku za okolje, prostor, kmetijstvo, gospodarske in negospodarske dejavnosti na Upravni enoti Mozirje Milena Cigale je pojasnila novosti, ki jih prinaša nov zakon o graditvi objektov ja ni zahtevna, bo pa po novem zanje treba pridobiti gradbeno dovoljenje po skrajšanem ugotovitvenem postopku. To pomeni, da se zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja vloži na predpisanem obrazcu, veljavnost gradbenega dovoljenja je eno leto od pravnomočnosti in ga ni mogoče podaljšati oziroma spremeniti. Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta je treba priložiti le prikaz lege objekta na zemljišču, tako daje razviden njegov tlorisni položaj in oblika na zemljiškokatastrskem prikazu, z navedbo odmikov objekta od parcelnih mej sosednjih zemljišč, nadalje značilne prereze ter oblikovanje objekta in terena, kar oboje lahko izdela investitor sam, soglasja pristojnih sogiasodajalcev in nazadnje dokazilo o pravici do gradnje.« Starzakonje predvideval možnost graditve enostavnih objektov pod pogojem, da je investitor pred začetkom gradnje ali izvedbe vzdrževalnih del pridobil lokacijsko informacijo. Če je iz prejete lokacijske informacije izhajalo, da je takšna gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom in v skladu s Pravilnikom o vrsta h zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, potem za enostavne objekte ni bilo potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja. BREZPLAČNI PROJEKTNI POGOJI IN SOGLASJA Nov zakon torej predvideva več gradbenih dovoljenj, hkrati pa prinaša tudi nekaj stroškovnih olajšav za investitorja. Jasneje namreč ureja postopek pridobivanja projektnih pogojev in soglasij. Kotje pojasnila Cigaletova, zakon prinaša novo kategorizacijo vrst soglasij in uvedbo posebnega soglasja za priključitev, spreminja se postopek pridobivanja projektnih pogojev in soglasij: »Glede rokov so novosti te, da mora pristojni soglasoda-jalec določiti projektne pogoje in jih poslati vlagatelju pri manj zahtevnem objektu v 15 dneh, pri zahtevnem objektu pa v 30 dneh od prejema popolne vloge, razen če drug zakon ne določa drugače, sicer se šteje, da projektnih pogojev ni določil in da je s tem dano njegovo soglasje.« Naprej Cigaletova pojasnjuje, da mora pristojni soglasodajalec poslati soglasje v 30 dneh od prejema popolne vloge, razen če poseben zakon ne določa drugače, sicer se šteje, daje soglasje dano. Za stanovanjske objekte je najdaljši rok za izdajo soglasja 60 dni, ne glede na določbe posebnih zakonov. Novost, ki seje bodo investitorji zagotovo razveselili, pojeta, da soglasodajal-ci niso več upravičeni do plačila taks, povračila stroškov ali drugih plačil, kotje to bilo doslej. Tatiana Golob TURISTIČNO DRUŠTVO MOZIRJE Novo vodstvo z novim programom Vodstvo društva je osvežilo program delovanja, ki bo letos še obsežnejši (foto: Benjamin Kanjir) V preteklem letu so člani mozirskega turističnega društva na mesto predsednika postavili Andreja Klemenaka. Nova moč v najstarejšem tovrstnem društvu na Štajerskem je prinesla nov zagon in prenovljen program dela. Slednjega so 28. marca obravnavali na rednem občnem zboru. Člani društva so v letu 2007 praznovali 115-letnico društvenega dogajanja. Njegovo zgodovinoje ob tej priliki osvetlil Andrej Klemenak, ki je izpostavil prizadevanja članov, da bi bilo Mozirje urejeno in prijetno bivalno okolje. V ta sklop sodi vsakoletna organizacija očiščevalne akcije, ki združi člane vseh društev v skrbi za čisti kraj in okolico. V sklopu družabnosti turisti vsako leto pomagajo mozirskim pustom pri organizaciji njihovih aktivnosti, sodelujejo tudi pri organizaciji planinskega pohoda, ki se zgodi v času praznovanja občinskega praznika. V lanskem letu so pričeli izvajati program Mozirjani potujemo, skozi katerega bodo vsako leto organizirana štiri potovanja v sosednje dežele. Polni avtobusi kažejo, da si ljudje želijo tovrstnega druženja. Slednjega v lanskem letu ni manjkalo, saj so se septembra srečali na praznovanju obletnice, najzaslužnejšim so bila podeljena priznanja. Potekala so tudi različna predavanja, decembra pa je dobrotnik božiček na trgu obdaril otroke. Program dela turističnega društva bo letos še obsežnejši. Že sredi leta bodo med novostmi uvedli ocen-jevanjejavnih stavb, gostinskih lokalov in trgovin, kar naj bi privedlo do še večje urejenosti in prijaznosti kraja. Benjamin Kanjir DRUŠTVO KMETIC ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Zaključile še eno uspešno leto Potem ko so si v soboto, 29. marca, v mozirskem kulturnem domu ogledale gledališko predstavo Čaj za dve, so se članice Društva kmetic Zgornje Savinjske doline zbrale na rednem letnem občnem zboru. Ugotovile so, da je bilo delovanje društva dobro, sprejele pa so tudi delovni načrt za letos. Največ pozornosti v društvu namenjajo izobraževanju članic. V ta namen so pripravile številne tečaje peke in kuhanja. V štirih aktivih so se odločile za tečaje izdelave aranžmajev, imele pa so tudi dva računalniška tečaja. Čez leto članice s svojimi izdelki pridno sodelujejo na raznih prireditvah po vsej dolini, članice iz Luč pa sodelujejo celo na sejmu v Celovcu - letos Društvo je med najštevilčnejšimi v dolini, saj šteje kar okoli 530 članic, združenih v 18 krajevnih aktivih. Na sobotnem srečanju se jih je zbralo več kot 120. Ta številka kaže, da so članice z delom društva zadovoljne, je pa tako srečanje tudi priložnost za druženje s sebi enakimi, za kar imajo žene na kmetijah ob obilici dela vedno premalo priložnosti. kar tri dni. Na Rečici ob Savinji so ob predstavitvi knjige Želodec in jedi Zgornje Savinjske doline pripravile pogostitev. Zelo uspešne so bile na državnem ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij na Ruju. Na dveh ekskurzijah so si ogledale Avstrijo in koroška jezera. Obiski starejših članic in mladih mamic so v njihovem programu stalnica. Dejavne so bile tudi na humanitarnem področju, saj so se vključile v zbiranje sredstev za Delejeve sTrnovca, ki jim je jesenska poplava uničila dom. Odslej bodo o podobnih akcijah članice obveščene, da bodo lahko sredstva nakazovale direktno na posebne račune, kot zahteva zakonodaja, o čemer je več povedala Bernarda Brezovnik iz Kmetijsko svetovalne službe Mozirje in s katero društvo tudi sicer uspešno sodeluje. Kot se iz leta v leto ponavlja kmečko delo, je tudi letošnji načrt delovanja društva podoben prejšn- jim, saj so članice z njim zadovoljne. Na občnem zboruje bilo podanih nekaj predlogov za ekskurzijo, nazadnje so se odločile odpotovati v Italijo in primorsko zaledje. Srečanja sta se udeležili tudi predstavnici Ženske zveze pri Slovenski ljudski stranki Nevenka Presečnik in Mateja Suhodolnik ter predstavili program delovanja. Prisotne sta seznanili s humanitarno akcijo, ki jo bo s podporo Ženske zveze 22. junija v Mozirju izvedel podmladek stranke SLS. Marija Lebar PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MOZIRJE Ob jubileju izdali še knjigo Mozirski gasilci so v preteklem letu praznovali 120-letnico delovanja. Ob tej priliki seje zvrstilo veliko prireditev, tudi slavnostna seja, na kateri so se zahvalili in oddolžili najzaslužnejšim članom ter podpornikom. Zadnji vikend v marcu je luč sveta ugledala še knjiga, v kateri so nanizali pomembnejše dogodke svoje zgodovine. Podatke za knjigo so zbrali Aleksander Videčnik, Jože Zlatinšek in Rudolf Zadnik. Slednji je zadevo uredil in pripravil do te mere, daje bila primerna za tisk in objavo. Društvo je sicer ob stoletnici že izdalo zbornik, pod katerega seje podpisal neumorni Aleksander Videčnik. Številni novi dogodki in potrjena stara dejstva so vzbudila potrebo po novi izdaji, ki so seje lotili v lanskem letu. Obsežnost delaje izdajo knjige sicer premaknila bnosti dogodka ni zmanjšalo. Pisan-za nekaj mesecev, kar pa pomem- je, kopica dokumentov in fotografij Gasilci so najmlajšim ustvarjalcem podelili knjižne nagrade (foto: Benjamin Kanjir) bodo lahko odslej služili kot veren dokaz o delu drušlva še mnogim kasnejšim rodovom. Knjigo so na pot pospremili vsi trije avtorji, ki so opisali pot nastajanja in predstavili njeno bogato vsebino. Priliko predstavitve nove knjige so mozirski gasilci izkoristili tudi za zaključek literarnega in likovnega natečaja, ki so ga izvedli v sodelovanju z domačima osnovno šolo in vrtcem. Na razpis so prispela mnoga dela, ki jih je strokovna komisija ovrednotila. Otroci in šolarji, avtorji najboljših prispevkov, ki so bili ob tej priložnosti razstavljeni v prostoru gasilske sejne sobe, so bili nagrajeni s knjižnimi deli. Ob tem pa povabljeni, da z gasilci še sodelujejo in se jim morda celo pridružijo. Benjamin Kanjir KARITAS MOZIRJE Obiskali slovenski parlament OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI OE VRTEC Cesta v Rastke 10 3333 Ljubno ob Savinji VPISUJEMO otroke v Vrtec Ljubno za šolsko leto 2008/2009 Prijavo za vpis otroka v vrtec pošljite na Osnovno šolo Ljubno ob Savinji, Cesta v Rastke 10, 3333 Ljubno ob Savinji do 31. maja 2008. Podrobnejše informacije in obrazce za vpis dobite v tajništvu Osnovne šole Ljubno ob Savinji ali po telefonu št. 839 15 70. Članice in člani mozirske karitas in njihovi svojci so se 26. marca mudili v Ljubljani. V parlamentu jih je sprejel vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik, pozneje pa so si ogledali cerkev sester Uršulink in se udeležili mašne daritve. Okoli 35 obiskovalcev je pred zgradbo parlamenta pričakal Jakob Presečnik in jih popeljal najprej na balkon velike dvorane, kjer so nekaj časa spremljali sejo poslancev in poslank, ki so obravnavali zakon o kaznovalni politiki. Pozneje sojim razkazali še prostore Slovenske ljudske stranke (SLS), kjer so se jim pridružili še šoštanjski poslanec Drago Koren, poslanec iz Postojne Josip Bajc in predsednica Slovenske ženske zveze Nada Skuk. Obiskovalcem so predstavili tisto delo poslancev, ki ga javnost bolj malo pozna. To so priprave na sprejem zakonov, pridobivanje strokovnih mnenj o aktualnih temah in dogovarjanja ter usklajevanja v koaliciji. V imenu obiskovalcev je spregovoril mozirski župnik Sandi Koren. Dejal je, da se duhovniki ne vmešavajo v politiko, vendarta ni tako slaba stvar, kot se na splošno misli. Pravje, da se kristjani udejstvujejo tudi v družbenem življenju v dobro vse skupnosti. Pozneje so se udeležili maše v župnijski cerkvi Svete trojice - Uršulinski cerkvi. Tam- kajšnji župnikje povedal nekaj o zgodovini cerkve, ki sojo k uršulinskemu samostanu prizidali v letih od 1718 do 1728. Cerkevje med najlepšimi baročnimi stavbami v Ljubljani, glavni oltar pa je delo kiparja italijanskega rodu Francesca Robbe, čigar delo je tudi znameniti Robbov vodnjak. Marija Lebar FOTOGRAFSKA RAZSTAVA ŠTEFANA MATJAŽA $ Moje stopinje Matjaževa motivika prikazuje pokrajine, koncertne posnetke, živali in ljudi (foto: Marija Šukalo) V celjskem mladinskem centru so zadnji četrtek v marcu odprli fotografsko razstavo Matjaža Štefana Stepe z Ljubnega ob Savinji. Prva tovrstna razstava mladega fotografa, ki gaje za opazovanje dogodkov skozi objektiv pred desetletjem in pol navdušil oče, nosi naslov Moje stopinje in bo na ogled vse do konca aprila. O ustvarjalcu, ki za slikanje in ohranitev izbranih motivov uporablja digitalni zapis, je spregovoril priznani fotograf Aleksander Čufar in poudaril, daje Matjaževa motivika raznolika. Prikazuje pokrajine, koncertne posnetke, živali in ljudi. Čufarje prepričan, da je Stepa fotograf, ki ga privlačijo dramatični, barviti in jasni prizori narave. Vendar ni doma samo v pokrajini, zelo dobro zna poiskati motive tudi v mestu, kjer živi. Najde in izlušči razne posebnosti, pomaga si z različnimi barvnimi temperaturami reflektorjev, ki mu osvetljujejo dogajanje. O digitalnem zapisu slike pa je Čufar mnenja, daje fotografija ostala fotografija z vsemi zakonitostmi, kljub spremembi načina zapisa. »Prva samostojna razstava je vedno nekaj posebnega, ker se avtor še išče na fotografskem nebu. Zato ni odveč tudi nasvet - iz posnetih fotografij se nauči čim več, razmišljaj, posvetuj se s prijatelji fotografi in zagotovo to ne bo zadnja fotografska razstava, ki jo bomo videli,« je Čufar spodbudil fotografa. Marija Šukalo _________________________________y ZAHVALNO ROMANJE TREH NOVIH SLOVENSKIH ŠKOFIJ V RIM, VATIKAN IN ORVIETO Krepitev prijateljske in duhovne povezanosti Od 25. do 28. marca je potekalo zahvalno romanje treh novih škofij (Celje, Murska Sobota, Novo mesto), ki jih je ustanovil papež Benedikt XVI. Zato so se škofije odločile, da se z romanjem zahvalimo papežu za nove škofije, saj smo na ta način vsi bolj povezani med seboj. Na romanje je odšlo tudi veliko romarjev naše gornjegrajske dekanije. Pot je romarje najprej vodila v Italijo mimo Benetk, Bologne, Firenc in Orvieta, kjer je bil ogled ene najlepših katedral na tem območju, zgrajene v 14, stoletju. Pot je nato vodila do Rima, kjer je bila v sredo, 26. marca, splošna avdienca papeža Benedikta XVI., med katero je pozdravil tudi vse slovenske romarje v slovenskem jeziku in zaželel velikonočnega miru. Romarji so se na grobu tudi poklonili pokojnemu papežu Janezu Pavlu II., si ogledali apostolske palače in Rim s kupole bazilike sv. Petra. Popoldne, ko smo se romarjem priključili tudi bogoslovci iz Maribora, ki smo imeli zasebno romanje, je bila v baziliki in na grobu svetega Petra slovesna in zahvalna maša, ki jo je vodil celjski Romarji iz gornjegrajske dekanije s svojim bogoslovcem škof dr. Anton Stres ob somaševanju ostalih škofov in duhovnikov ter ob asistenci bogoslovcev mariborskega semenišča. Po maši je vse zbrane romarje nagovoril kardinal dr. Franc Rode. Zadnji dan je bilo romanje namenjeno za ogled nekaterih znamenitosti v Rimu: bazilike Marije Snežne, bazilike v Lateranu, svetih stopnic... Romanje je na vse romarje pustilo velik pečat, saj se vsi zavedamo, koliko nove škofije pomenijo vernikom, saj smo le tako lahko tesneje prijateljsko in duhovno povezani med seboj. Marko Rakun GLASBENA DELAVNICA OSMINKA Nastop mladih virtuozinj dopolnil »izkušeni« tenorist Osrednja knjižnica Mozirje in glasbena delavnica Osminka sta zadnjo marčevsko sredo pripravila bogat koncert. Ljubiteljem klasične glasbe so se v mozirski galeriji predstavili pianistki Kristina Golob in Lucija Hrastnik ter gost večera, tenorist Gregor Verbuč. Golobova, ki posega po zelo težkih delih različnih avtorjev inje sodelovala tudi na različnih tekmovanjih, namreč v Osminki vztraja že sedmo leto, Hrastnikova pa svoje znanje klavirja vomenjeni delavnici dopolnjuje tretje leto. Razred zaseje vsekakor Gregor Verbuč, ki je svojo pevsko pot začel graditi šele v tretjem življenjskem obdobju. Svoj glas pili pri nekdanji jugoslovanski operni pevki Dušanki Simonovič v Velenju, sede pa tudi za klavir. A kot sam zatrjuje, je pri inštrumentu šele na začetku in bo potrebno kar nekaj vaje, preden bo zaigral pred večjim avditorijem. Marija Šukalo Pianistki Kristina Golob in Lucija Hrastnik sta poslušalcem dokazali, da se kljub različnemu »glasbenemu stažu« dopolnjujeta Dela Chopina, Liszta, Fiaydna, Mozarta, Schuberta, Dvoraka in Brahmsa so pod prsti mladih virtuozinj izzveneli prijetno tako za uho kot za dušo. Vse skupaj je s pesmimi Oj rožmarin, Preveč je sreče, Iz gozda ptice so priplule ter Ave Marija dopolnil ten- orist Verbuč ob klavirski spremljavi Golobove. Pianistki, ki se na črno belih tipkah urita ob mentorici Miri Kelemen, sta poslušalcem zaigrali tudi štiriročno in tako dokazali, da se kljub različnemu »glasbenemu stažu« dopolnjujeta. LOVSKA DRUŽINA GORNJI GRAD Tekmovali v šnopsu Gornjegrajski lovci so se konec marca pomerili v kartanju. Z namenom, da bi okrepili drušlveno pripadnost predvsem tistim članom, ki zaradi starosti ne morejo več tako aktivno sodelovati pri lovu in ostalih društvenih aktivnostih, so organizirali tekmovanje v igranju šnopsa za prvaka Lovske družine Gornji Grad. Po razburljivih bojihje prvo mesto osvojil pobudnik tekmovanja Nani Tiršek. Takoj za njim seje uvrstil Jože Fedran (Loger), kije dokazal, da pri častitljivih 85 letih še vedno zna ugnati večino nasprotnikov, tretji pa je bil Branko Jamnikar. Turnir, ki je bolj družabne kakor tekmovalne narave, bodo organizirali tudi prihodnje leto in če bodo zanimanje pokazale še ostale lovske družine, bodo organizirali odprto prvenstvo Zgornje Savinjske doline v igranju šnopsa. Sodelovanje seveda ni starostno omejeno, upajo pa, da se bo na njihovo pobudo odzvalo čim več lovskih družin, predvsem njihovih starejših članov. ID Predelava lanu Piše: Aleksander Videčnik V zadnji številki našega časopisa smo pisali o pripravi volne. Tokrat nadaljujemo o pripravi lanu za prejo. Najprej skupno mnenje nekdanjih pridelovalcev lanu - z lanom je bilo veliko dela, preden je bil pripravljen za prejo. Ni dolgo tega, ko smo opisovali, kako so lan pripravljali v Jazbinah, kot je to tedaj opisal kmet Povh. Seveda v različnih predelih naše doline pri teh postopkih ni bilo bistvenih razlik. HRIBERNIKOVO PUBLICISTIČNO DELOVANJE Dolga leta je bil Franc Hribernik učitelj v Mozirju. Nato je postal ravnatelj meščanske šole v Šoštanju, po upokojitvi pa seje spet naselil v Mozirju in pridno pisal, tako zgodovinske kottudi etnološke zapise iz Mozirja in okolice. Svoje zapise je pisal na pisalni stroj in jih vezal v zvezke. Poseben zapis je namenil tudi Šmihelu. Vseh je bilo sedem. Fran Vajd je imel vse Hribernikove zapise, ki jih je predal mozirskemu župniku Alojzu Žagarju v hrambo. V času, ko sem zbiral gradivo za arhiv Kulturne skupnosti, mije Žagar vse izvode omenjenih zapisov predal s pripombo, da bodo tako bolj na voljo raziskovalcem. Sedaj so zapisi in drugo gradivo izpod peresa Franca Hribernika shranjeni v Zgodovinskem arhivu v Celju in so dostopni vsakomur, ki bi želel iz njih kaj prepisati oziroma ugotoviti. Naredili pa smo kopije tega gradiva, ki bo na voljo v osrednji knjižnici v Mozirju - Domoznanska zbirka Aleksandra Videčnika, ki se prav sedaj ureja. KAKO JE HRIBERNIK OPISAL PREDELAVO LANU Ko ian popi pijejo, ga zložijo v kope, da se temeljito posuši. Potem ga hranijo na marofu. Nato ga razgrnejo na prostem, da se vleže, nato ga osmukajo (oriflajo). Če je dovolj dežja, je v treh tednih goden, da se, koje suh, vzdigne, poveže s srobotom v velike snope in spravi pod streho, kjer čaka na teritev. Za teritev imajo pri vsaki večji domačiji "sušno kočo", pri manjših kmetijah pa "frnažo". V kočije peč in svisli za nalaganje lanu, da se ta temeljito posuši. Ker streha take koče nudi pred dežjem varen prostor (nadstrešek), je mogoče tam treti tudi ob slabem vremenu, kar seveda pri frnaži ni mogoče. — 14 V. J Frnažaje kocki podobna jama s stranico dolgo približno en meter in pol. Pri dnu se začne okoli sedem metrov dolg rov, ki vodi na prosto. Tako jama kottudi rov sta obzidana. Jamo pokriva lesa iz gostih palic, okoli teh pa je na treh straneh približno 70 centimetrov visok oklep iz desk, tako more lan stati na lesi. TRLICE Nedaleč od frnaže sta na ravnem svetu dva stebra, na katerima je pritrjen tram pol metra visoko od tal. Zraven se zvrstijo trami za več trlic. Te se med seboj razlikujejo - "sekalke" za moške in "glajalke" za ženske. Sekalke imajo ostre jezike, ker lomijo cel lan, gladke pa so tope, da ne režejo napol izdelanega prediva. OGREVANJE Zvečer pred teritvijo nanosijo drva k frnaži in zakurijo na koncu rova, da se vlažno zidovje ogreje in osuši. Sušilec lanu imenovan "suha baba" je navadno sam gospodar in mora že ob polnoči k frnaži, da postavi lan na leso in zakuri. Medtem ko previdno nalaga drva, od časa do časa pre-rahlja lan. Dokler se vali bel dim, je lan še surov, ko pa se kadi malo in sivo, je lan suh, toje nekako ob treh zjutraj. PRIHOD TERCEV IN TERIC Ponavadi so za pomoč ob teritvi naprosili še sosede ali sorodnike. Tako so prihajali treti lan zgodaj zjutraj. Zato "suha baba" obesi na kol pri trlicah svetilko z lesenim ogrodjem, v kateri gori doma vlita lojena sveča. Moški si naložijo suhega lanu pod pazduho in ga prično lomiti. Ženske pa se še grejejo pred rovom, dokler ne dobijo v roke polstrtega lanu in z delom nadaljujejo. Ko moški odnesejo lan z les, naloži suha baba na leso drugega. Če je dan premalo, se delo nadaljuje tudi ponoči ob svetilki. PO OPRAVLJENEM DELU PRI TRENJU Predivo naložijo v koše in ga nesejo domov, tam jih čaka južina. Nato se dva moška usedeta vsak na svoj konec dolge klopi, na kateri je položen močan srobot. Enako storita druga dva. Ženske jemljejo predivo pest za pestjo iz košev in ga trikrat preganjen- ega podajo moškim. Ko je kup dovolj visok, se predivo zveže v butaro (pušl) in položi na hišno klop. Po tem opravilu se butare stehtajo in shranijo. Daje bolj veselo, se stehtajo tudi terci in terice, nato pa sedejo k mizi in dobro večerjajo. MIKANJE Predivo, kakršnega smo ga shranili, še ni primerno za prejo, treba ga je mikati. Na podstrešju imajo hranjeno težko klado, na kateri je pritrjen greben iz kovanih žebljev, podoben zobni ščetki. Po tem grebenu češe dekla ali katera od žensk pest za pestjo lanu. Kar greben izloči, druga ženska pretresa z leseno iglo po zraku in polaga čisto ter zrahljano predivo v rešeto. Koje to zvrhano polno, napravi podolgast zvitek - kodeljo. Kar pri česanju ostane v rokah, je povesmo. To in ono dobi predica, da napravi prejo. Iz kodelje bo preja za hodno platno, iz povesma pa preja za sukanec in pražnje platno. Kot lahko ugotovimo, je bilo z lanom veliko dela, da je iz njega nastalo predivo. Naši ljudje so bili tega dela zelo vešči, zato so tkanine iz naših krajev na tržišču dobile sloves kakovostnega blaga, bodisi daje šlo za sukno, raševino, hodno platno ali fine tkanine. Med znanimi tkalci z “dobrim imenom" je bil nedvomno tudi Janez Preložnik-lrnek, ki je baje izučil številne mlade ljudi v dobre tkalce. Bival in delal je na Brezjah nad Mozirjem. RAZSTAVA IKON, AKVARELOV IN GRAFIK OB 50-LETNICI SLIKARJA IN LIKOVNEGA PEDAGOGA JURETA REPENŠKA Spominčice vsestranskega kulturnika Snovati portret Mozirjana Jureta Repenška je samo na videz preprosto, saj bi ga lahko zaradi njegovih številnih kulturniških udejstvovanj doživljali vsakodnevno in zato preveč samoumevno. Repenšek je v resnici nekaj posebnega, povsem svojevrsten, celo poseben v izvirnosti, ki nagovarja sila različne ljudi. Temu dejstvu je bila podvržena tudi razstava ob njegovem življenjskem jubileju v mozirski galeriji pred dvema tednoma, s katero je Repenšek postavil na ogled zgodbo lastnega življenja. O slikarju in njegovem kulturnem poslanstvu je s tankočutno toplino spregovorila Stanka Borovšak. V pisan venček spominčic je nizala njegove življenjske postaje. Od zibeli, kamor so mu poleg starševske ljubezni položili tudi krščanske vrednote. Prav slednje so Repenšku pomagale vztrajati na njegovih poteh pevca, igralca, slikarja, organizatorja in še kaj, kar danes izstopa iz okvirjev lokalnega mozirskega okolja. V resnici je Repenšek z vsemi, ki jih je združil v Kulturnem društvu Jurij, v tem trenutku edini kulturni ambasa- dor Mozirja, skoraj samorastniški, z vsemi poleni pod nogami, ki jih je izkoristil za vzpon na vrh skladovnice. Morebiti prav zaradi tega razstava ob njegovem jubileju pomeni mnogo več kot zgolj kulturni dogodek z bolj ali manj pomembnimi obiskovalci. Zdi se, da so tokrat mozirski razstavni prostor napolnili resnični prijatelji, med njimi tudi evropski poslanec Lojze Peterle, državni poslanec Jakob Presečnik in župan Ivan Suhover-šnik, ki je vsem mozirskim Jurijem napovedal podporo tudi v prihodnje. Razstavljeni likovni opus, ki zajema tri zaokrožene celote, je predstavil dr. Damir Globočnik. Med njimi imajo posebno mesto ikone z v sebi skrito duhovno močjo. Ikona se ne riše, ampak se piše, razlaga Globočnik, kot se piše zgodba nekega življenja. Na ikoni se prebuja sveta podoba, ki je le odsev svetlobe, prebujene po ikonopiscu. Zato ikona sama po sebi na neki nezavedni ravni človeka osvobaja pesimizma in ga priteguje v bolj odrešene dimenzije, ki so slehernemu dane kot možnost. Savinjčan Jure Repenšek je bil ob življenjskem jubileju predstavljen kot vsestranski ustvarjalec, ki je kulturnemu dogajanju vtisnil precejšnjo pno vrednost S) BRALCI SAVINJSKIH NOVIC STE ODLOČILI, DA NAJBOLJŠE PICE STREŽEJO V PICERIJI 902 V GORNJEM GRADU Različni okusi, toda pica je najboljša! Priznanje za najboljše pice je Jožici Zavolovšek izročil glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic Franci Kotnik (foto: EMS) Šele ko obiščeš več gostinskih obratov, ki so specializirani za določeno vrsto hrane, lahko primerjaš njihovo dejavnost. Kitajsko hrano lahko primerjaš z jedmi v različnih kitajskih restavracijah, italijansko v italijanskih in pice v picerijah. Če se ti je v eni zdelo, da tam pripravljajo najboljše pice, lahko kasneje ob obisku neke druge picerije ugotoviš, da nisi imel prav. Toda okus se od človeka do človeka razlikuje, zato ne bomo izrekali mnenja, ta in ta picerija je boljša od tiste in tiste. Tokrat se bomo samo držali večinskega mnenja bralcev, ki ste se v šestih krogih glasovanja z ve- liko večino opredelili za Picerijo 902 v Gornjem Gradu. Lastnika Matevž in Jožica Zavolovšek sta bila pred štirinajstimi leti prva, ki sta Zgornjesavin-jčanom ponudila pice. Danes pico ponujajo na vsakem vogalu, temu primerna je seveda tudi konkurenca in zaradi vsega naštetega morajo biti vrhunske tudi pice. Nobenega skrivnostnega recepta ni za dobre pice, pove šefica gornjegrajske picerije. Vse mora biti tako kvalitetno pripravljeno, od testa, nadeva in peči, da se gosti zadovoljni vračajo. Into počnejo že poldrugo desetletje. Savinjčan ČISTILNA AKCIJA NA LEPI NJIVI Lepa Lepa Njiva Da so ljudje lahko nemarni, brezobzirni, nevzgojeni in še kaj, vemo vsi. Vseeno pa nekateri "junaki" vztrajno "delajo", da se lahko ljudje o tem vedno znova prepričajo vsako leto. Leponjivčani so se tako 5. aprila zbrali, da bi za takšnimi "frajerji" počistili. Na čistilni akciji so ugotovili, da tam, kjer osel leži (ali se pelje mimo), tudi dlako pusti. Kraj ima neke vrste smolo, da se skozenj dnevno pelje veliko ljudi. Tudi tistih, ki niso njegovi prebivalci. Prav ti predstavljajo največje onesnaževalce obcestnih področij, saj jim kraj ne predstavlja ničesar drugega kot le cesto. In priložnostno smetišče. Barbara Fužir Leponjivčani so prizadevno čistili za onesnaževalci, razmišljajo pa tudi o nadaljnjih ukrepih, ki bi takšno odmetavanje smetk skozi avtomobilska Okna preprečili (foto: Barbara Fužir) —....... 'M ;vr 43731 Naj sreča, zadovoljstvo vsak dan ti cvetita, naj ves čas smeh in zdravje ti v očeh žarita. Poljubček na vsako stran ti pošiljamo za tvoj 10. rojstni dan. To ti želimo ati in (vsi) Brdnikovi Nejcu Finkštu za 4. rojstni dan Poljubček na vsako stran, prejmi za rojstni dan, srček najin pa ti želi, da bil bi zdrav, vesel in srečen vse svoje dni! Mami in ati Otroci, ki dopoldneve, nekateri tudi popoldneve vsakdana preživljajo pod budnim varstvom osebja mozirskega vrtca, so tudi letos svoje starše, dedke in babice ter prijatelje povabili na tradicionalno prireditev. Slednja se je v dvorani mozirskega kulturnega doma zgodila 3. aprila. Na velikem odru niso manjkali niti najmlajši, ki so se jim noge šibile pod težo plenic. Malce miganjaje iz nabito polne dvorane izvabilo kopico vzdihljajev ponosnih staršev. Kako tudi ne, saj je bil to prvi javni nastop njihovih ljubljenčkov. Sledili so mali medvedki, pa indijančki, ki so zaplesali že ob domala legendarni pesmici z naslovom Kili kili jaka zaka. Kakšen mesec starejši so dodobra razmigali prstke in pripravili prostor miškam, ki so zaplesale na odru. Zajčki so zajahali urne konjičke, ki so jih ponesli tudi z odra. Prostor so namreč potrebovali plesalci dunajskega valčka, ki so ogreli roke poslušalcev. Kot zadnji so se predstavili tisti najstarejši, ki bodo še z nekaterimi plesalci valčka jeseni zasedli šolske klopi. Za pesem so poskrbeli člani vrteškega pevskega zborčka, ki je zapel ob spremljavi Antona Petka. Otroci so tisti, ki ob svojih nastopih privabijo največ občinstva. Tako je bilo tudi tokrat, saj je bila dvorana zasedena še izven robov zadnjih kotičkov. Benjamin Kanjir Na Gmajni v Radmirju je v nedeljo mladinska komisija PGD Radmirje pripravila prijetno srečanje krajanov v pozdrav materinskemu dnevu in pomladi. Druženje je pospremil nastop otrok, ki so s pesmijo, plesom in igro pozdravili navzoče, manjkale pa niso niti eksotične orientalske plesalke. Skrbno izbran program so organizatorji popestrili s šaljivim plesnim tekmovanjem, otroci pa so vse prisotne matere in žene pozorno obdar- ili z rožicami, saj: »So dnevi, so leta in so pomladi, ko se imamo preprosto radi, in so ljudje, ki jih je treba preprosto objeti!« Dogodek sta povezovala voditelja "mama Manka" in Ivan Štiglic, ki sta nasmejala tako občinstvo kot nastopajoče otroke. Na prireditvi so sodelovale tudi članice Društva podeželskih žena Toplica, ki so pripravile degustacijo in razstavo svojih izdelkov. ArtPuk Doživite višji nivo tehnologije vožnje v novem BMW 318d pod posebej atraktivnimi finančnimi pogoji. Že za tri obroke po 10.050,00 EUR* lahko postanete lastnik BMW tehnologije prihodnosti in vrhunskih storitev, posebej ustvarjenih za BMW voznike. *V treh obrokih po 10.050,00 EUR. Prvega plačate ob nakupu, drugega čez 12 mesecev in tretjega šele čez 24 mesecev. Na dan 07.03.2008 je EOM 0,00% in se lahko spremeni, če se spremenijo elementi izračuna. Izračun finančnega leasinga je zgolj informativen in velja za vozilo 318d (MPC = 30.150,00 EUR). PonudrA BMW Francai Services v Stovervj je Summit Leasing dao. Selmar d.o.o. Mariborska 119, 3000 Celje telefon: (03) 42 44 000 MLADINSKA KOMISIJA PGD RADMIRJE Pozdrav materam VRTEC MOZIRJE Prisrčnost brez napak VRTEC REČICA OB SAVINJI Oživeli igrice, ki niso del njihovega vsakdana Prvi aprilski dan so se svojim staršem in vsem drugim obiskovalcem predstavili otroci vrtca Rečica ob Savinji. Na odru kulturnega doma so ob pomoči strokovnih delavk pripravili zanimivo urico razvedrila na čisto svojstven način. Ker najmlajši ne zmorejo toliko korajže, da bi v živo zaplesali in zapeli, so pripravili video predstavitev. Na njej so lahko obiskovalci videli vse, kar se v dopoldanskem času dogaja v njihovih vrstah. Veliko več korajže in seveda smeha ter razigranosti pa so zato pripravili malo večji. Iznjihovih grlje bilo slišati veliko recitacij in pesmic. Prikazali so tudi nekaj plesnih korakov in igralskega talenta. S svojo razigranostjo so z izštevankami in igricami svojih babic mnoge spomnili na njihovo otroštvo. A danes so tovrstna razvedrila otrok le spomin, ki jih je moč videti le ob redkih priložnostih, saj niso njihov vsakdan. Marija Sukalo Najmlajši so skozi ples prikazali igre iz časov otroštva svojih dedkov in babic (foto: Marija Sukalo) ŠMIHEL .NAD MOZIRJEM Veselo ob materinskem dnevu Da so Šmihelčani veseli ljudje, je bilo slišati tudi na letošnji prireditvi, ki sojo pripravili ob praznovanju materinskega dneva. Z odra podružnične osnovne šole je bilo na zadnjo marčevsko nedeljo slišati veliko petja, igranja in dobre volje, ki je tam nikoli ne manjka. Tradicionalno prireditev so učencem podružnične šole pomagali organizirati mladi, ki so pred leti gulili klopi tamkajšnje šole. Torej domačini, ki so ponosni, da smejo bogato glasbeno dediščino ohranjati in prenašati mlajšim. Pesem in glasba sta bili vedno spremljevalki preprostega kmečkega življa, ki naseljuje bregove pod domačimi planinami. Prireditev so otvorili člani domačega mešanega pevskega zbora, za njimi pa učenci trirazredne podružnične šole, kijih poučuje Judita Marovt. Za njimi sta se predstavila mlada glasbenika, Sabina Jevšnik na klavirju in za njo Lovro Gostečnik, ki je tone ubiral na diatonični harmoniki. Vrli recitatorki sta prebirali svoja dela, za njimi pa so stopili na oder člani novonastalega ansambla, ki so se poimenovali kar Veseli Šmihelčani. Prijatelji, ki so poleg tega še bratranci, so dodobra ogreli občinstvo. Enako Gašper in Franc, ki sta s svojim igranjem že dobro poznana. Morda ne toliko kot člani harmonikarskega orkestra Z odra podružnične osnovne šole v Šmihelu je bilo slišati veliko petja, igranja in dobre volje (foto: Irena Rak) Andreja Raka, ki so se tokrat pred- še bolj bogato bero glasbenih pr- staviii in nadgradili dobro voljo, ki ireditev, ki bodo sledile v naslednjih stajo izvabila igralca v skeču. Pes- mesecih, ter glasbeni popoldan je napovedal Benjamin Kanjir OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Pisana predstava mlajših učencev Učenci OŠ Nazarje so v kulturnem domu za starše pripravili prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu. Predstava je bila zastavljena kot igra z vmesnimi tematskimi nastopi pevskega zbora, deklamacijami ter glasbenimi in plesnimi točkami. Kako otroške oči vidijo vlogo staršev, sta prikazala dva mlada igralca, ki sta morala vzgajati in ukrotiti tri nadebudne otroke. Glavni zaplet predstave so prinesli izgubljeni copatki, ki so nepospravljeni izginili neznano kam. S pomočjo otroške domišljije je copate skrila Muca Copatarica, zato so otroci pričeli iskati njen dom. Toda muca je otrokom pripravila prijetno presenečenje. Poleg tega, daje otrokom zašila strgane copatke, jim je pripravila tudi modno revijo svojih novih kreacij. Dvorana je v trenutku postala modna pista in brhke učenke so v manekenskem stilu razkazovale izvirne in domiselne kreacije. ArtPuk Predstava otrok je bila zastavljena tudi kot igra z vmesnimi tematskimi nastopi ter glasbenimi in plesnimi točkami (foto: ArtPuk) Ljudje in dogodki, Oglasi TEHNIŠKI DNEVI V OSNOVNI ŠOLI REČICA OB SAVINJI Tudi mlade skrbi za okolje Zberi, predelaj in ponovno uporabi je bila naloga učencev Osnovne šole Rečica ob Savinji, kjer so od 25. do 28. marca potekali tehniški dnevi. Učenci od 6. do 9. razreda so se poučili o vplivih onesnaževanja, radioaktivnosti in okoljski etiki, poleg tega pa so našli tudi čas za zabavo. V sklopu tehniških dni so obiskali bioelektrarno, smetišče in premogovnik, kjer so svoje znanje še nadgradili. Kljub temu da so učenci različnih starosti in pogledov na svet, so si ogledali filme in poslušali predavanja na podobno tematiko, o tem, kaj se bo zgodilo z našim planetom čez nekaj let, o spreminjanju ozračja in deževnem gozdu. S pomočjo literature so naredili lepe plakate, ki sedaj krasijo zgornjo avlo osnovne šole. Poleg tega pa so prišli do spoznanja, daje sprememba ozračja nevarna za zdravje in življenje kateregakoli živega bitja, ljudje pa uničujejo planet, katerega del so tudi sami. Učenci so izdelali papir in darilne vrečke iz naravnih materialov. Starejši učenci so spoznavali toplogredne pline in s pomočjo eksperimentiranja ugotovili razlike med trdo in mehko vodo. Učenci so se veselili čiščenja okolice, vendarjim je žal zagodlo vreme in preprečilo akcijo. Zato so se mlajši učenci posvetili oznakam za nevarne snovi, čiščenju vode, spoznavanju okoljske etike, trajnostnega razvoja in izdelovanju krpanke. Najstarejši učenci so se za dve uri prelevili v zdravnike in se ukvarjali s prvo pomočjo, kasneje so se poučili še ojedrski energiji in odpadkih. Šestošolci so se lotili izdelovanja stripa, v katerem sta glavni vlogi odigrala kmet in lovec, ki sta predstavila vsak svoj vpliv na okolje. Ugotovili so, da sodobni kmet s pesticidi in umetnimi gnojili bolj onesnažuje okolje kot lovec v preteklosti. Sedmo-šolci so izdelali plakatotropskem deževnem gozdu in opozorili na človekov vpliv na krčenje gozda, s čimer pridobivajo poljske površine. Ker je učencem ostalo še nekaj časa, so naredili še skulpture, ki lahko konkurirajo umetninam, ki so jih naredili starejši učenci. Nastja Kovačec Sedmi razred je združil moči in naredil velikanskega slona iz odpadnega materiala Kovinska industrija KLS d.d., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji Tel.: 839-32-00 Si želite spremembe? Iščete nove izzive? Bi radi delali v perspektivnem, rastočem in stabilnem podjetju, kjer cenimo naše sodelavce in nudimo dolgoročno sodelovanje in zaposlitev? Če ste sposobni in ambiciozni, sprejmite izziv in se nam pridružite kot sodelavec za opravljanje dela na avtomatiziranih in robotiziranih obdelovalnih linijah, - dela na področju kontrole kakovosti, vodenja in upravljanja merilnih sistemov Iščemo kandidate s poklicno, srednjo ali višjo izobrazbo strojne ali elektro smeri oz. kandidate z ustreznimi delovnimi izkušnjami. Tudi če ne izpolnjujete navedenih pogojev, imate pa interes delati v kovinski industriji, se nam oglasite. Iščemo tudi voznika viličarja za večizmensko delo. Če si želite postati naš sodelavec, vas vabimo, da se osebno oglasite pri nas, ali pa pošljete pisno prijavo na zgornji naslov. (foto: Nastja Kovačec) arČ(Aicva za Brezplačno vodenje transakcijskega računa za dve leti, če sklenete: • modro varčevanje za 5 let ali • rentno varčevanje za IO let banka celje Ponudba velja do 31.12.2008, če sklenete modro varčevanje najmanj v višini 200€ na mesec ali rentno varčevanje najmanj v višini 100€ na mesec. SCITI Dtopdom TEČAJ CPP I15. APRIL, (torek) ob 17.00 uri I BANKA CELJE ŠIRI PONUDBO STORITEV NA BANČNIH AVTOMATIH Na bančnih avtomatih Banke Celje, označenih s posebno oznako, lahko komitenti Banke Celje neposredno plačujete tudi posebne položnice. Prednosti plačevanja položnic na bankomatu: - plačilo je izvedeno takoj; - storitev je dostopna 24 ur dnevno; - stroški plačila položnice so nižji kot na bančnem okencu; - uporaba je enostavna. Skozi celoten postopek plačila vas z navodili na ekranu vodi bančni avtomat. Po opravljeni storitvi ne pozabite iz bančnega avtomata vzeti potrdila o plačilu in plačane posebne položnice. Bančne avtomate, ki to storitev omogočajo, prepoznate po sliki: skupina Za male in velike mojstre. SAM D.0.0 DOMŽALE VABI NOVE SAM d.o.o. Domžale je srednje veliko podjetje zjasno vizijo za prihodnost. Ukvarjamo se s prodajo vseh vrst gradbenih materialov, keramike, barv, železnine ter dodatkov za dom in okolico. Zaradi širitve poslovanja v PE NAZARJE vabimo k sodelovanju nove sodelavce na naslednja delovna mesta: 1. Prodajalec na elektro oddelku 2. Prodajalec na vrtnem oddelku Od kandidatov pod točko 1. pričakujemo: I IV ali V. stopnja elektro izobrazbe (zaželeno smer jaki tok) obvladanje dela z računalnikom (Windows, Office) zaželeno poznavanje prodajnega asortimana I komunikativnost Od kandidatov po točko 2. pričakujemo: i aranžerski tehnik, cvetličar obvladanje dela z računalnikom (Windows, Office) zaželeno poznavanje prodajnega asortimana komunikativnost Ponujamo: • delo v prijetnem in uspešnem kolektivu • zaposlitev za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas • stimulativno nagrajevanje • možnost razvoja in napredovanja • izobraževanje Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 22.04.2008 na naslov: SAM, d.o.o., Domžale, Preserska cesta 1, Zgornje Jarše, 1235 Radomlje s pripisom »za razpis« ali na e-naslov: katja.varga@sam.si Dodatne informacije o navedenih delovnih mestih dobite na tel. št.: 01-729-88-20 (Katja Seljak Varga). WWW.Sam.SI Od 2. aprila 2008 vam je nova storitev dostopna tudi na bančnem avtomatu v Poslovalnici Banke Celje v Žalcu, Savinjska cesta 20. banka celje Ko se odločimo za gradnjo hiše, večina izmed nas sploh nima prave predstave, kaj vse potrebujemo pred samim pričetkom gradnje. Pravzaprav bi se večina novopečenih lastnikov hiše strinjala, da je sam pričetek gradnje že skoraj na pol prehojene poti do lastnega doma. Iskanje parcele, zbiranje izvajalcev, ki bodo za vas gradili, lov za dokumenti, da ne omenjamo denarja, ki kar polzi iz rok, pa zemljišče še sploh ni zakoličeno. Vsekakor velja rek, da je gradnja lastne hiše res življenski projekt, ne le v finančnem pomenu, ampak tudi v smislu zahtevnosti projekta. Vendar nikakor ne gre obupati že pred začetkom zastavljene poti, odgovore na številna vprašanja, ki se zastavljajo pred gradnjo, vam nudijo strokovnjaki brezplačno na spletu. Obrniti se velja tudi na prijatelje, ki že imajo tovrstne izkušnje za sabo, nekaj nasvetov pa vam nudimo tudi pri Savinjskih novicah v tokratnji prilogi Moj dom - moj ponos. Pred branjem priloge pa je potrebno opozoriti, da se s 15. aprilom spreminja Zakon o graditvi objektov, čemur smo prilagodili tudi gradbeno prilogo. Pripravila: Tatiana Golob jHITRI|KREDIT;dojl250;00.€njaWbrolo naročilu kvalitetno in cenovno ugodno tudi izvedli. ZAGOTOVITE Sl USTREZEN TOPLOTNO IZOLACIJSKI FASADNI SISTEM !!! TNA Pokličite: (03) 705 30 57 ali (041) 642 643 TELRM05GD d.o.c IZDELAMO VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE IN ZUNANJE STROJNE OMETE TER STROJNE TLAKE, GRADIMO P0SL0VN0-STAN0VANJSKE OBJEKTE! Šešče 48/a, Prebold, tel. 03/705 30 57. 041/642-643. E-mail: termo.sgd@email.si www.termosgd.com kopijo grafičnega dela občinskega prostorskega načrta. Z dnem uveljavilve novega zakona o gradnji objektov ne glede na določbe drugih predpisov predložitev lokacijske informacije ali potrdila o namenski rabi prostora ni več obvezna v nobenem postopku. Podatke za potrebe postopka si mora organ pridobiti sam. Lokacijska informacija ali potrdilo o namenski rabi prostora z dnem uveljavitve tega zakona ni več pogoj za izvedbo enostavnih posegov v prostor. Izbiramo izvajalca del NA KAJ PAZITI PRI ZBIRANJU PONUDB IZVAJALCA? Verjetno boste pred izbiro izvajalca ki bo gradil vaš dom, preučili kar nekaj njihovih ponudb, zato je dobro vedeti,kaj naj bi vsebovala dobro sestavljena ponudba. Ponudba mora vsebovati naziv in naslov ponudnika, višino osnovnega kapitala in število registracije podjetja oziroma obrtnega dovoljenja. Vsekakor bo skupna cena del imela velik vpliv na vašo izbiro izvajalca, zato je obvezna navedba, ali je v tej ceni že upoštevana stopnja davka na dodano vrednost. Priporočeno je tudi, da so v ponudbi navedene cene za posamezne postavke del. Ne prezrite tudi opcijo ponudbe, torej, koliko časa je ponudba veljavna. OBVEZNOSTI IZVAJALCA GRADBENIH DEL Pomembno je, da kot investitor poznamo svoje dolžnosti pri gradnji in jih tudi izpolnjujemo. A prav tako pomembno je, da poznamo obveznosti izvajalca, ki bo našo gradnjo izvajal, saj si s tem lahko prihranimo marsikatero neprijetnost na domačem gradbišču. Poleg obveznosti, da mora izvajalec poznati in graditi objekt v skladu z gradbenim dovoljenjem, projektom za izvedbo in v skladu z gradbenimi predpisi, ki zadevajo objekt, mora izvajalec na gradbišču izpolnjevati tudi splošne in posebne obveznosti. Našteli smo nekaj važnejših obveznosti izvajalca: SUKOPUSKARSWO to zaključna deh v gradbeništvu GRADIČ GSM 041/684339 Proizvodno trgovsko podjetje DIANA d.o.o. Obrtniška ulica 8, 3331 NAZARJE Tel.: 03/ 58 33 626 ■ STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO, IZDELAVA RAZNIH KLEPARSKIH IZDELKOV - KLJUČAVNIČARSTVO, IZDELAVA KOVINSKIH VRAT, STOPNIC, OGRAJ, LAŽJIH KONSTRUKCIJ ITD - RAZREZ IN KRIVLJENJE PLOČEVINE, CEVI, ... ■VARJENJE ALU IN RF PLOČEVINE TRADICIJA+KVAUTETA=GARANCUA www.kleparstvo.si info@ptpdiana.si Bodoni d.o.o. trgovina, proizvodnja, stòritve VELIKA POMLADNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI 9 APRIL-MESEC KUHINJ PROMOCIJSKA PONUDBA SPALNIC DORINA HITRI KREDIT, TAKOJŠNJA DOBAVA GflR/INr Pohištvena industrija d.d. Polzela, Polzela 176 a, Industrijska prodajalna: 03/70 37 130, 03/70 37 131, www.garant.si, info@garant.si, maloprodaja@garant.si Steklarstvo Benda BENGLAS d.o.o. Loke 33, 3330 Mozirje Tel.: 03/839-45-10,031/302-121 ur ALI VAM OKNA NE TESNIJO? S predelavo starih vezanih oken v termoizolacijsko izvedbo boste PRIVARČEVALI! Nastavimo tudi okna, ki so povešena ali se ne zapirajo kot bi se morala! IZDELAVA IN MONTAŽA PVC OKEN, SENČIL, ŽELUZIJ, ROLET... Ostala ponudba: - izdelava termopan stekla - vrtanje - brušenje - fazatiranje - izdelava namiznih plošč - uokvirjanje slik - montaža na domu - itd. UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI! ^likùpìpkafttM v Špeh d.o.o. Attemsov trg 22 3342 Gornji Grad IZDELAVA IZOLACIJSKIH FASAD - DEMIT, R0FIX, BAUMIT Ne dovolite, da vas drugi "farbajo"! Info: 041 465 744, www.spehtoni.com 1. zagotoviti varnost delavcev, mimoidočih, prometa in sosednjih objektov ter varnost same gradnje in del, ki se izvajajo na gradbišču, opreme, materiala ter strojnega parka; 2. izvajati dela v skladu s projektom za izvedbo (za zahtevne in manj zahtevne objekte) oziroma v skladu s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja (pri gradnji enostavnih objektov, ki potrebujejo gradbeno dovoljenje); 3. v gradbenem dnevniku dokumentirati vse spremembe projekta za izvedbo, kijih sproti potrjujeta nadzornik in odgovorni projektant; 4. izvajati dela v skladu z gradbenimi predpisi, ki veljajo za določen tip gradnje, ter po pravilih gradbene stroke; 5. gradbišče je treba pred začetkom del ograditi oziroma zavarovati v skladu z načrtom organizacije ureditve gradbišča, kadar pa načrt ureditve gradbišča ni potreben, mora biti gradbišče ograjeno na drug način; 6. pregledati projektza izvedbo, na ugotovljene pomanjkljivosti mora opozoriti investitorja, projektanta in revidenta ter zahtevati odpravo. Čeje zaradi napak ogrožena varnost in jih odgovorni ne odpravijo, je dolžan napake javiti inšpekciji in (do dokončne odločitve) ustaviti dela; 7. Odgovorni vodja del mora med izvajanjem posameznih etap del nadzorniku omogočiti sprotno kontrolo gradbenih konstrukcij, drugih nosilnih elementov in vseh faz del, pisno ga mora obvestiti pred vgradnjo nosilnih elementov. Himer okna in vrata Potrebujete nova okna, vrata, senčila,...? Simer d.o.o., Ipavčeva 22, Celje tel.: 03 42 55 800 www.simer.si ((C* Q8Q1027) POSLUŠAJTE NAS - IZVEDELI POSTE VEČ RADIO GGLDI' Scn/in/ski vai www.radiosjBldi.si 106,2 Mhz NOVA FREKVENCA ■ V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz Janez Krivec s. p. TIŠLERJEV PRUH Cesta na Rožnik 49, Mozirje QSM: 031/682 669 Nudimo Vam: - pesek za zidavo, omet, podložni beton - pesek za ostali beton - gramoz za drenaže - tamponi 1 in 2... Z DOSTAVO NA DOM - toplotne črpalke in sončni kolektorji - centralno ogrevanje - vodovod - sanitarna keramika Površina VarioSoft bobna posnema obliko kapljic, zaradi katerih Logixx 8 previdno ter ustrezno ravna z vsako vrsto tkanine: nežen je s svilo in nepopustljiv z bombažem. Poraba vode, energije ter detergenta se avtomatsko prilagaja količini perila v stroju. Smo omenili, da je hiter? Najhitrejši na svetu. BOSCH Tehnika za življenje _______________________________________________________________________Oglasi j BENCINSKI SERVISI 24/7 Vaš zanesljivi sopotnik kamorkoli in kadarkoli greste Bencinski servisi 24/7 so odprti 24 ur na dan, vse dni v tednu in nudijo uporabnikom cenejše gorivo najvišje kakovosti. Sodobna tehnologija omogoča optimalno delovanje celotnega sistema in prinaša strankam visoko kvaliteto storitev. Zaradi popolne av-tomatiziranosti na servisu ni potrebna prisotnost osebja. Samopostrežni bencinski servisi 24/7 so zaradi svoje arhitekturne zasnove in inovativnega dizajna dobro prepoznavni, tako doma kot tudi v tujini. Zaradi standardizirane izvedbe servisa se lahko uporabnik znajde na katerikoli lokaciji, uporaba storitev pa je enostavna in hitra. Proces točenja je hiter in povsem preprost. Navodila so jasna in se nahajajo na zaslonu točilnega avtomata, poleg tega so tudi glasovno podprta in so uporabniku v pomoč skozi celoten proces od avtorizacije, točenja goriva, vse do tiskanja raču- na. Pri točenju goriva kupec na ekran enostavno odtipka ali izbere znesek, za katerega želi napolniti rezervoar z gorivom. Za tem se avtomatično izvede avtorizacija, nato pa kupec natoči gorivo kot na ostalih klasičnih bencinskih servisih. Kupcu se na koncu obračuna tisti znesek, za katerega je dejansko točil (ne tisti, ki gaje pred dejanskim točenjem izbral oz. odtipkal). Avtomat na koncu kupcu natisne še račun. Plačevanje na samopostrežnem servisu 24/7 poteka s pomočjo naprednih tehnologij na plačilnih avtomatih. Plačevanje je mogoče s plačilnimi karticami, mobilnimi telefoni, gotovino ali interno plačilno kartico 24/7. Spremljanje nivojev goriva v rezervoarjih in pravilnega delovanja vseh sistemov, video nadzor in vse ostale funkcije so nadzorovane in upravljane na daljavo. Bencinski servisi so pod stalnim 24-urnim nadzorom. Distribucija goriva je načrtovana na nivoju celotnega podjetja in podprta s sistemom za upravljanje oskrbovalne verige, ki zagotavlja optimalno distribucijo goriva do vsakega bencinskega servisa. Servisi so opremljeni s klasično opremo Prednosti bencinskih servisov 24/7: -stalna dostopnost(24 urna dan), - cenejše in visoko kakovostno gorivo, - hitrost, - najsodobnejša tehnologija, ki omogoča nadaljnji razvoj. bencinskih servisov in sistemom za avtomatsko delovanje gasilne naprave , tako da se na bencinskem servisu 24/7 lahko počutite povsem varne. PR http://mmic.mGzirje.info MULTIMEDIJSKI IN IZOBRAŽEVALNI CENTER DAMIX - MULTIMEDIJA Na trgu 7 3330 Mozirje www.avtosoIa-rclax.si Avtošola RELAX’ Mozirje, Savinjska cesta 29 o © ! Potni isćEiJ / oZ /iru gOjttj šoisiih m. sirajšoni ioioj / oi /Iru '15 ioJsiifi a j S FBÌ i| AMILA 8008 jBuntaftffta urai jjšmsLUBD mszju '/Kioamaiw ilrjs Idrurp rsdaJropjs Srotunarja/a hJäsrJ. Prijave sprejemamo do 25. aprila na: rmcBmDZÌrjsjnio ali na d3;/jkltj-2.rjs/ 55j/J; D4'J 325 352 I li II' ANI IIIII'INI Ml l/IK’ Il I Al IH I KIIKT . 11 IM»II*|-/. il-.kili m M * Izobraževanja poteka iz rnnrJulov: r m - rJelo z operacijskim sistemom (Windows) / ?. - delo 7 internetom j ~ - delo s spletno pošlo / - osnove rlela s precilpdnirami (Microsoft Dffice Word, I yet] * Skrajšana računalniško izobraževanje traja»/okviruJUšolskih ur * Računalniški tečaj bo organiziran po štiri drtTBgr^M^nCTeč.j] ali individualno po želji. vMllMMMpi''' * Skupine imajo možnost dodatnega popusta! ' * Nadaljevalni računalniški tečaji so možni po dngnvrtrr^Bf Vpisi vsak dan na avtošoli RELAX» na telefon 041-698-252 ali na dan tečaja! RELAX-ov kredit do 24 mesecev! Vse S? uredite na avtošoli / RELAX v Mozirju. 3 POUČUJEMO MLADOSTNIKE STAROSTI 16,5 LET ZA VOŽNJO s spri mi n vai ( im_Tečaj CPP 14.4. ob 17.00 tel.: 03/837-08-90 www.ortopedijaorg ORTOPEDSKA AMBULANTA v zdravstvenem domu Nazarje OBRATUJE v soboto 26. aprila, 24. maja in 28. junija NAROČANJE na tel.: 041 781 978 od ponedeljka do četrtka med 16. in 18. uro. Ordinira: Stanko OVNIČ dr.med. spec. ortoped mmsm Naročnik: En Plus d.o.o., Brnčičeva ulica 31,1231 Ljubljana Šport, Ej GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE Zaključili najuspešnejšo sezono Na zadnjo letošnjo marčevsko nedeljo so člani Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje izpeljali dve tekmi. Prvoje bilo regijsko tekmovanje za pokal vzhodne regije cicibank in cicibanov v slalomu, drugo pa odprto prvenstvo Zgornje Savinjske doline v veleslalomu. Za zaključek sezone so pretekli vikend organizirali še tekmovanje v smuku. Tekmovanja v veleslalomu se je 30. marca udeležilo kar 112 tekmovalcev, ki so bili razdeljeni v 21 starostnih kategorij. Tekma je bila mednarodno obarvana, saj so seje udeležili tudi tekmovalci iz Zagreba in Beograda. Zmagovalci v veleslalomu so postali Maja Filač, Maks Brezovnik, Anja Žibert, Dominik Klin-dič, Urša Marolt, Oskar Vrbovšek Plahutar, Maša Krajnc Plahutar, Jure Šmigoc, Nuša Suhoveršnik, Aljaž Paulič, Ana Lipnik, Žiga Plahutar, Jelko Suhoveršnik, Bojan Napotnik Fanika Krebs, Ksenja Kranjc, Katja in Marko Mlinar. Družinski pokal so Štiftar, Srečko Forte, Jaka Matijovc, osvojili člani družine Verbuč. Utrinek s podelitve najboljšim na tekmovanju v veleslalomu (foto: Milan Lipnik) 5. aprila je na progi beli zajec potekalo še tekmovanje v smuku. Udeležilo se ga je 66 tekmovalcev. Po posameznih kategorijah so zmagali Nuša Suhoveršnik, Luka Cirar, Janez Lah, Nataša Bokal in Jelko Suhoveršnik. Pomerili so se tudi starodobnih. Med njimi sta se proge najbolje lotila Petra Marolt Cajner in Janez Lah. S to tekmo so člani Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje zaključili najbolj uspešno sezono doslej. Spominjali seje bodo po mnogih organiziranih tekmah, ki so se jih udeleževali tekmovalci od blizu in daleč. Tudi po sekciji svojih Veselih Savinjčanov, ki so se lotili starodobnega smučanja in z njim "zastrupili" mnogo veseljakov in ljudi, željnih pristnega in dobrovoljne-ga druženja. Benjamin Kanjir ANDREJ MAROVT HELEŠIČ Z JURETOM ROBIČEM Kolesarjenje po Dalmaciji priprava na DOS Andrej Marovt Helešič z Ljubnega ob Savinji se je vzačetku aprila mudil na dalmatinskih otokih Mali in Veliki Lošinj ter Cers. Tja je odšel na povabilo znanega kolesarja, ultramaratonca Jureta Robiča in se mu pridružil na delu njegovih priprav na Dirko okoli Slovenije, ki bo 8. maja, in kasnejšo preko Amerike. Priprave na trening so potekale pod okriljem ministrstva za obrambo, za organizacijo in izvedbo pa je skrbel vodja športne enote slovenske vojske Miran Stanovnik, ki je javnosti bolj znan kotvečkratni udeleženec vztrajnostne motociklistične preizkušnje Dakar. Po Helešičevi oceni je bil tren- Od leve proti desni: Andrej Marovt Helešič, Miran Stanovnik in Jure Robič (foto: Miran Vereš) ing kakovosten, a težak, saj sta z Robičem prekolesarila od 150 do 170 kilometrov dnevno, in ob sicer lepem, a vetrovnem vremenu, premagala od 2.500 do 3.000 metrov višinske razlike. »Kljub vseskozi trajajočim težavam z dihali zaradi neverjetne količine cvetnega prahu iz okoliških borovih gozdov v zraku sem z velikim zadovoljstvom upravičil nepričakovano povabilo tik pred zdajci ter potrdil dobro pripravljenost, ki sem jo gradil in vzdrževal preko zimskih mesecev,« ob povratku domov ni skrival zadovoljstva Heli. Marija Sukalo € & Nov član Čukov, zelo uspešne glasbene skupine zadnjih dvajset let v Sloveniji, je Jernej Tozon iz Škofje Loke. 28-letni temnolasec je sin slavnega baritonista Tomaža Tozona, dolgoletnega člana Slovenskega okteta. Jernejev brat Miha je s Čuki že sodeloval, saj je kreator njihovih zadnjih videospotov (Mi gremo pa na morje, Pancertanc, Greva gor v hribe in Zgodba o prijateljstvu). Na avdicijo za novega Čuka se je prijavilo okrog 280 kandidatov, novo zasedbo pa bomo lahko prvič videli v oddaji As ti tud not padu?! v nedeljo,13. aprila. \/ - Ik /T pt 1 T Preko sto domačih zasedb, 8.000 izvajalcev iz vse Evrope in 17.000 skladb je bil vreden mednarodni projekt Coca-Cola Band Startup, ki ga je med 19 evropskimi državami organizirala tudi Slovenija. Zmagovalci slovenskega dela projekta, dolenjska zasedba Puppetz, po zmagovalnem singlu Sanje in jaz že predstavlja novo pesem Naj vidijo, ki napoveduje skorajšen izid prvenca Forte Balade. K ustvarjanju pesmi Naj vidijo so povabili Tomija M. (Siddharta), ki je poleg odpetega vokala za pesem napisal tudi besedilo. Alenka Nasveti, Kultura, Ljudje in dogodki KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Vzajemni skladi - medvedje četrtletje Na delniških trgih preživljamo najslabše čase od leta 2002. V prvih treh mesecih med delniškimi skladi ni takšnega, ki bi bil pozitiven. Tudi letos vodilni delniški skladi, ki vlagajo v zlato in rudnike zlata, so po treh mesecih pod vodo, čeprav so bili pred mesecem tudi do 15 % v plusu. Pravzaprav so »zlati« skladi največji poraženci zadnjega meseca. Sorazmerno dobro se držijo skladi, ki vlagajo v latinsko Ameriko. Lani najdonosnejši skladi so letos izgubili največ. Najnižje se je od novega leta spustil MP-Turčija, le malo manj slabo pa se godi še skladom, ki vlagajo v Indijo in Kitajsko ter Balkan. Povprečna izguba med 178 delniškimi skladi v prvem kvartalu znaša 15 %, v zadnjih 12 mesecih pa 10 %. Delniški skladi so v povprečju padli na raven izpred dveh let, toda, če ste vanje vložili pred petimi leti, ste še vedno v povprečju zaslužili 90 %. Med 81 delniškimi skladi, ki so obstajali vseh pet let, so le trije pod vodo, na drugi strani pa je devet delniških skla- dov prineslo več kot 200-odstotni donos, 32 skladov pa več kot stoodstotni donos. Med letošnjimi poraženci so zagotovo tudi balkanski skladi. V trimesečju je še najmanj izgubil Publikum Balkan (-21 %), sledijo mu MP-Balkan (-23 %), Triglav Balkan (-24 %), KD Balkan in NLBS Balkan (-26 %), zadnji pa je ponovno Hypo SEE Opp (-28 %). Če na balkanske sklade pogledamo še bolj od daleč, vidimo, da njihove izgube glede na tečaje pred letom znašajo med -15 % (Triglav) in -35 % (Hypo). Glede na tečaje pred dvema letoma zna- šajo balkanski donosi med +45 % (Publikum) in+14 % (KD). Med mešanimi skladi je po dobrih treh mesecih le en pozitiven, med poraženci pa so še vedno stari slovenski mešani skladi, ki so izgubili še nekaj odstotnih točk. Povprečna izguba vseh 24 mešanih skladov znaša 9,4 %. Najdonosnejši ob-vezniški skladi se z 2 % držijo nad vodo, prav vsi med njimi vlagajo v najbolj varne državne obveznice evropskih držav. Bolj tvegane podjetniške obveznice in obveznice razvijajočih se držav so po treh mesecih 4-9 % v minusu in se po donosih lahko primerjajo z globalnimi mešanimi skladi. V povprečju je 35 obvezniških skladov izgubilo 0,65 %, pri čemer se jih dvajset lahko pohvali s pozitivnim donosom, 15 pa ne. In kako naprej? Borza pretirava tako v optimizmu kot v pesimizmu. Medvedji trend, ki je ZDA zajel poleti 2000, Nemčijo pa spomladi 2001, je trajal do pomladi 2003, torej dobri dve leti. V tistem času je ameriški indeks S&P 500 izgubil 45 % vrednosti, nemški DAX pa 65 %. Trenutno je DAX kakšnih 16 % od vrha, S&P 500 pa 12 % od vrha. Tudi če smo optimisti, je razlogov za skrb precej. Mag. Borut Repše Donosi v letu 2008, do 2. aprila DELNIŠKI SKLADI MEŠANI SKLADI OBVEZNIŠKI SKLADI Prvih5-delniški Prvih 5 - mešani Pivih 5 - obvez n iški SGAM Eq Gold Mines -2% VB Smile 2% PF Euro Bond 2% PIA Europa Real -2% RCM AR Global Balanced -3% PIA Euro Govt Bond 2% SPIF America Latina IR] -2% Raiffeisen AR. Emerqinq Markets -6% SGAM Bd Euro 2% PIA Gold Stock -4% PPF Global Defensive Plus -6% SPIF Euro lungo [RI 2% Infond PanAmerica -6% Hypo Global -6% SPIF Èuro medio [Rj 2% Zadnjih 5 - delniški Zadnjih S - mešani Zadnjih 5 - obvez niški Hypo SEE Opp -28% Primus -12% SGAM Bd Us Opp C Plus -4% SGAM Eq China -29% Modra kombinacija -14% VB Corporate Bond -5% MP-INDIA.SI -32% Modri sklad skladov -14% PF Emerqinq Markets Bond -5% SGAM Eq India -33% KD Prosperità -17% VB-GoEast-Bond -6% MP-TURKEY.SI -34% KD Galileo -19% SGAM Bd Eu Hi Yield -9% KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO UTRIP REČICA OB SAVINJI Brezplačno do (avnega nastopanja Mnogi verjetno veste, da se je na javni prireditvi marsikomu težko postaviti v vlogo napovedovalca, spet drugi ne bi nikoli stopili na odrske deske, pa tudi recitatorjev v Zgornji Savinjski dolini nikoli ni preveč. Tudi zato so se v Kulturno-umetni-škem društvu Utrip z Rečice odločili, da bodo čim več zainteresiranim poskušali približati umetnostjavne-ga nastopanja, zato so pripravili tečaj za igralce, recitatorje in voditelje prireditev. K sodelovanju so povabili nekdanjega igralca in direktorja Slovenskega ljudskega gledališča Celje Boruta Alujeviča, ki je z veseljem prevzel vlogo predavatelja. Tečaj oziroma učenje nastopanja vjavnosti bo potekal do konca maja, vsak četrtek od 19.30 do 21. ure v sobi turističnega društva na Rečici ob Savinji. Udeležba na tečajuje, kar ni vsakodnevni pojav, brezplačna, vendar pa organizatorji pričakujejo, da bodo udeleženci pridobljeno znanje pokazali na prireditvah, kijih pripravljata KUD Utrip in Turistično društvo Rečica. V Kulturno-umetni-škem društvu Utrip vse zainteresirane vabijo, da se jim pridružijo v četrtek, 17. aprila, ob 19.30 v prostorih občinske stavbe na Rečici, kjer jih bo brezplačno osvajanje veščine nastopanja v javnosti zagotovo navdušilo. Marija Sukalo Portal Savinjsko doline Drage bralke, dragi bralci! V uredništvu Savinjskih novic smo se odločili, da vas povabimo k sodelovanju in hkrati na izlet z nami. Prav gotovo vam ob prebiranju naših in vaših novic ostane v spominu kakšen članek v tekoči številki, ki vam je še posebej zbudil pozornost in vam je bil všeč oziroma zanimiv. Vabimo vas, da nam sporočite, kateri prispevek v aktualni številki je to. Vsak teden bomo izžrebali enesa izmed vas, ki se nam bo pridružil na izletu Savinjskih novic. limed prejetih kuponov h 14. številke smo izžrebali odgovor Maki First iz Tiroseka. Imet in priimek: Naslov: Telefonska št.: v 15. številki Savinjskih novic mije bil najbolj všeč članek z naslovom: PRIMOŽ PLANOVŠEK IZ ROCK SKUPINE BLACK SUMMER Novo rojstvo najlepše darilo za slovo od starega imena Skupina BlackSummer je s svojim dolgoletnim nastopanjem na glasbeni sceni po Zgornji Savinjski dolini in Sloveniji postala prepoznavna rock zasedba, ki je v svojem repertoarju poleg priredb znanih komadov igrala tudi lastne skladbe. Čeravno so jih nekateri uvrščali med skupine za »gasilske« veselice, so fantje s svojimi nastopi, ki so bili iz leta v leto bolj izpopolnjeni in tudi scensko dodelani, dokazali drugače. Po kar nekaj poslovilnih koncertih je skupina sedaj dokončno zaključila kariero pod tem imenom, zasedba pa ostaja pod novo znamko LaKost. - Kdaj je skupina Black Summer začela delovati? Spomladi 1995 smo se dobili Rok Basti - Roko, Tomaž Dobrovc - Muki, Bojan Lamprečnik - Bojc, Primož Planovšek- Pimi in Robi Hribernik - Pajo ter začeli vaditi himne rock'n'rolla v Nazarjah v kulturnem domu. - Ste se poznali že od prej? V glavnem. Kmalu smo postali nerazdružljiva ekipa mulcev, kije imela željo »špilat« in »žurat« ob dobri glasbi in v dobri družbi. - Kdaj ste začeli s prvimi koncerti? Prvi odmevnejši koncert smo odigrali na igrišču na Rečici ob Savinji poleti 1995. To je bil res dogodek. Po pol leta vaje smo stopili na oder pred polno igrišče ljudi. To je bilo za nas takrat nepopisno doživetje. Vsi naši starši in prijatelji so bili na koncertu. »Kaj za vraga naši mulci zganjajo?« so se verjetno spraševali vsi po vrsti (smeh). In res, vzdušje je bilo noro. Potem je sledilo obdobje, ko smo igrali po Savinjski dolini, kjer je pač bilo mogoče odigrati kakšen koncert. Vsi lokali so bili polni »žura« željne mladine, mi pa polni entuziaz-ma komaj čakali na vsak naslednji špil. Veliko koncertov smo organizirali tudi sami in povabili vgoste NASVETI ZA MOTORISTE Izbira motocikla in kako ostati »fit« Sončno jutro je in slana še ni izginila. Sonce nežno greje zelenice in pobira zmrzal, medtem ko suzuki že brni v garaži. In da bi ostali resnično pripravljeni na izzive in užitke, ki nam jih vožnja motocikla ponuja, bomo praviloma v vsaki drugi izdaji Savinjskih novic pripravili povzetek iz nemškega urada za varno vožnjo, ki v nasprotju z našim SPV in ostalimi uradi izdaja poučne brošure ter organizira tako zelo pomembne treninge varne vožnje. Visoke kazni za prekrške so tu v drugem planu, saj le-te ne rešujejo že nastalih problemov. Vožnja motocikla je eden izmed najlepših konjičkov, kjer lahko človek popolnoma združi dovršen tehnični stroj z doživljanjem narave. VSAKEMU SVOJEGA Izbira motocikla je pomembna stvar. Je tudi ena izmed najtežjih odločitev voznikov, pa naj gre za začetnike ali povratnike. Kot prvo, smo omejeni z debelino bančnega računa, ki nam pravi, ali se odločimo za nov motocikel, ali pogledamo na trgu rabljenih. Seveda je pomembno, za kakšen namen bomo imeli motocikel. Za pot v službo, za vikend izlete, za daljša potovanja po tujini ali pa za lenobno križarjenje in razkazovanje pred večernimi lokali. Seveda so na voljo zelo različni tipi motociklov. Za daljša potovanja gotovo ne bomo izbrali super športnega modela, saj bo sopotnica trpela, pa še prtljage nimamo kam dati. Za to so na voljo potovalni motocikli ali pa vsestranski kot tudi potovalni enduro. Obratno bo za dirkališče, kjer bomo gotovo nabavili super športnega in za vikend izlete kakšnega slečenega »naked«. Za po mestu tudi skuterji in maxi skuterji ne delajo škode. Vzemite si čas in se odločite. Upoštevajte pa tudi svojo telesno konstrukcijo, saj pri velikih motociklih mogoče ne boste dosegli z nogami do tal, prav tako pa večjim voznikom nekako ne pristajajo nizki chopperji ali pa superšportniki. In nikakor ne pozabimo, moč in visoki vrtljaji so za vsakodnevno uporabo drugotnega pomena, za dirkališče pa so v svojem elementu. Navor je v dnevni uporabi mnogo pomembnejši. OSTATI »FIT« Vožnja motocikla je zahtevna stvar in ponuja popolno združitev gibanja človeškega telesa skozi naravo ob upoštevanju fizikalnih zakonov. Zdravniki jo primerjajo z jogo ali plavanjem, saj naj bi bili občutki na enakem nivoju. Da te občutke obdržimo in smo varno na poti, je seveda zelo do- brodošlo, če smo fizično in psihično dobro pripravljeni. Vožnja motocikla je naporna, saj zahteva sodelovanje celega telesa. Kdor je fizično dobro pripravljen, ima tudi daljšo in boljšo sposobnost koncentracije, kar prispeva k varni in užitkov polni vožnji. Pomembna je tudi prehrana, ki naj ne bo premastna, ampak polna ogljikovih hidratov (testenine, riž), s kakšno solato in v zmernih obrokih, alkoholu pa se popolnoma odpovejmo. Pomemben je tudi vnos tekočin, saj je dehidracija nevarna in zmanjšuje sposobnost koncentracije. Posebno v vročih dneh imejmo s sabo vedno dovolj tekočine. Igor Pečnik J skupine iz drugih koncev države, s katerimi smo se spoznali na raznih koncertih. -Verjetno niste ostali samo pri koncertih po domačih krajih? Seveda ne. Kmalu smo začeli vohljati in brskati tudi po Sloveniji, tako da smo v obdobju od 1998 do 2002 obiskali vse možne koncertne lokacije in prireditve po Sloveniji. Miš-maš -Griže, Noč ob jezeru -Velenje, Štuk-Maribor, Kranjska noč, Zeleni Gaj, klub K4 - Ljubljana in še bi lahko naštevali. Spisek je res dolg in zajema več kot dvesto različnih dogodkov. S svojim repertoarjem smo bili zelo zaželena skupina tudi na mnogih motozborih po Sloveniji. Motoristi so vedno uživali ob našem izboru komadov. Kar veliko koncertov pa smo odigrali tudi v Avstriji. - Ste kdaj nastopili tudi s kakšnimi bolj zvenečimi imeni s slovenske glasbene scene? Seveda, to je spadalo zraven. Na odrih smo se srečevali s Tinkaro Kovač, Nudi, Drinkersi, Tabuji, Plavim orkestrom, z Rok'N'Bandom, Flirti... Vseh se že ne spomnimo več. - Prej si omenil izbor komadov. Kako pa je bilo z avtorsko glasbo? Ste posneli kaj svojih komadov? Tudi avtorske glasbe smo se lotili. Po radijskih postajah so se vrteli Klošarji v originalu od skupine Kiss, Ko wiskey udari v glavo, priredba takrat zelo popularne skupine Metallica in Smrdljiva majca. Prvi dve skladbi sta priredbi, tretja pa je avtorsko deio Simona Vranjeka. Simon se nam je pridružil leta 2000, ko je skupino zapustil kitarist Bojan Lam-prečnik. V tistem obdobju smo posneli še Kmetovo pesem, katere besedilo je napisal Karei Destovnik Kajuh in Noč. - Ste tekom delovanja zamenjali veliko članov? Samo dva. Leta 1998 nas je zapustil Rok Basti - Roko, katerega je na bas kitari nadomestil Andrej Golav-šek - Drejc, pred kratkim pa je zaradi selitve na Primorsko spustil strune tudi kitarist Simon Vranjek. - Ampak Black Summerji so spet vstali od mrtvih, če lahko tako rečemo? (Smeh) Da, lahko bi se tako reklo. Ko smo si maio odpočili eden od drugega, smo se nekako zopet našli v istem kotlu Drejc, Pajo, Simon in Pimi ter v naše vrste privabili odličnega kiaviaturista Grega Beleta. Lani poleti je skupino zaradi selitve zapustil Simon Vranjek in namesto njega sedaj strune drgne Tadej Lah. - Sliši se obetavno. V skupino ste dobili dva glasbenika z veliko izkušnjami. Ali to pomeni novo plodno obdobje? Absolutno. Zadnjih pet mesecev smo se zaprli v hišico ob gozdu (studio) in pridno vadimo. Dodobra smo prevetrili star repertoar in posneli dvanajst komadovs prav zabavnimi besedili. Tako nas lahko pričakujete na odrih širom Slovenije že konec meseca aprila. Na pobudo Miha Robnika, kije poskrbel za »image« nove skupine in je »delavec« iz ozadja, smo spremenili tudi ime. Sedaj nas boste izsledili pod imenom LaKost. Menedžment je prevzela agencija H-team, ki skrbi za koncerte in promocijo domačih ter tujih glasbenih izvajalcev. Prav tako smo v dogovorih z založbo, ki nam bo izdala zgoščenko. Aprila bo na radijske valove prišla tudi naša prva pesem. - In kje se bo LaKost dalo videti? Otvoritev oziroma razdevičenje se bo zgodilo na velikem tradicionalnem kresovanju v kampu Menina v Varpolju. Ker nam je na ušesa prišlo, da so se nekateri že »zmrdovali«, češ, spetti,... saj so kot kakšni Madžari..., smo se odločili, da vsem neje-vernežem pripeljemo kot goste na ogled največjo madžarsko koncertno atrakcijo, varovanko svetovne založbe Warner music, Disco Express, in jim s tem vržemo kost. Zraven bodo nastopili še odlični domačini ICY-U. 29. aprila bomo skupaj z Disco Express nastopili tudi v dvorani Štuk v Mariboru, potem nas boste lahko videli na odrih od Škofje Loke, Slovenskih Konjic, Ljubljane, Mozirja, Kopra ... Spremljajte spletno stran www.myspace.com/lakostband, kjer bodo objavljene vse aktivnosti, tudi televizijski nastopi, radijski intervjuji ... - Na takšen način se boste torej kot skupina Black Summer poslovili od vaše publike? Da. Lahko bi si zakupili prostor na jumbo plakatu, zasuli Savinjsko dolino s cvetjem... Ampak nam seje zdelo novo rojslvo pod imenom LaKost najlepše darilo za slovo od starega naziva (smeh). Za vse, ki so mogoče spoznali svojo boljšo polovico na kakšnem Black Summers žuru ali pa si želijo od nas spomin na stare čase, smo se odločili, da prvim desetim bralcem Savinjskih novic, ki bodo pisali na naslov H-team, Lipa 53,3320 Velenje, in prvim desetim bralcem, ki se bodo javili preko interneta na naslov hteam@amis.net, brezplačno podarimo originalne majice z napisom Black Summer. ArtPuk ROKOMETNI KLUB NAZARJE Za zmago v skupini rabijo le dve dobljeni tekmi Rokometni klub Nazarjeje v letošnji sezoni, kot kaže, zelo dobro pripravljen. Po besedah predsednika kluba Andreja Ocvirka so mlajše deklice A njihova udarna ekipa, ki je do sedaj požela številne uspehe. Dekleta so na dobri poti, da ponovijo lanskoletni uspeh, ko so postale državne podprvakinje. Po odigranih 16 kolih, kjer so si priigrale le en poraz, imajo namreč tridesettočk in so vodilne na lestvici v tretji državni ligi vzhod. Za njimi, s tekmo več in tremi točkami manj, zaostajajo Celjanke. Do konca sezone nazorske rokometašice čakajo le še štiri kola in za prepričljivo zmago potrebujejo le dve dobljeni tekmi. Kar pomeni, da bodo lahko Nazarčanke zaigrale v play-off-u, kjer se bodo pomerile s prvouvrščenima ekipamo v skupini zahod in center. Dekleta pridno trenirajo, pri tem pa jim zavzeto pomaga tudi trener Jaka Mikek. Zato Ocvirk upa, da ob prizadevnosti in požrtvovalnosti deklic tudi uspehi ne bodo izostajali. Marija Sukalo Člani zasedbe Black Summer se bodo odslej pojavljali z imenom KNJIŽNICA MOZIRJE Prvih pet največkrat izposojenih knjig ODRASLI: Morgan, Sally: V objem korenin, Gregory, Philippa: Druga sestra Bo-leyn, Sparks, Nicholas: Viharna noč, McCarthy, Maureen: Ko se boš prebudila, Bradford, Barbara Taylor: Glas srca. MLADI: Rowling, J. K.: Harry Potter, Svetinje smrti, Pavček, Tone: Majnice, Moost, Nele: Zajaliza ali najslavnejši nasmeh na svetu, Blight, Peter: Osamljena žirafa, DiTerlizzi, Tony: Knjiga o škratih. Občina Gornji Grad, Attemsov trg 3,3342 Gornji Grad, objavlja na podlagi Pravilnika o postopkih izvrševanja proračuna RS (Ur. list RS, št. 50/07), Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Gornji Grad za programsko obdobje 2007-2013 (UG ZSO, št. 22/07) ter Odloka o proračunu Občine Gornji Grad za leto 2008 (UG ZSO, št. 6/07,5/08) RAZPIS o dodeljevanju pomoči za ohranjanje In razvoj kmetijstva in podeželja v občini Gornji Grad za leto 2008 I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za razvoj kmetijstva in podeželja na območju občine Gornji Grad, po pravilih za "skupinske izjeme" in pravilu "de minimis", za naslednje ukrepe: 1. Naložbe v kmetijska gospodarsh/a za primarno proizvodnjo 2. Zagotavljanje tehnične podpore 3. Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah 4. Naložbe za opravljanje storitev in trženje proizvodov in storitev s kmetij. II. VIŠINA SREDSTEV Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Gornji Grad za leto 2008 - v okvirni višini 41.800,00 EUR. Dodelitev pomoči - skupinske izjeme: 1. Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo - okvirna višina 31.350,00 EUR. 2. Zagotavljanje tehnične podpore - okvirna višina 2.090,00 EUR. Dodelitev pomoči - de minimis: 3. Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah - okvirna višina 6.270,00 EUR. 4. Naložbe za opravljanje storitev in trženje proizvodov in storitev s kmetij 2.090,00 EUR. Glede na to, da so proračunska sredstva omejena, bo dejanska višina sredstev, kijih bo pridobil posamezni upravičenec, odvisna od skupne višine zahtevkov prosilcev, ki bodo izpolnjevali vse pogoje tega razpisa. O razdelitvi in višini finančnih sredstev odloči Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja, gospodarske javne službe in prostorsko planiranje. III. UPRAVIČENCI 1. pravne in fizične osebe - ki ustrezajo kriterijem za majhna in srednje velika podjetja, kot je opredeljeno v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 70/ 2001, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: nosilci kmetijskih gospodarstev); 2. člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca dejavnosti, ko so ali se bodo registrirali za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (v nadaljevanju: nosilci dopolnilnih dejavnosti); 3. organizacije, ki so registrirane za izvajanje aktivnosti, znotraj tehnične pomoči na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja na območju občine ali Zgornje Savinjske doline za aktivnosti, ki še niso pokrite s sredstvi iz državnega proračuna (v nadaljevanju: registrirani izvajalci); 4. registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine ali Zgornje Savinjske doline (v nadaljevanju: drušlva in združenja); 5. pravne in fizične osebe - ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev. * 34 C--N 34 IV. UKREPI DODELITEV POMOČI - SKUPINSKE IZJEME 1. Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo Predmet pomoči: A. Posodabljanje kmetijskih gospodarstev naložbe v gradnjo in adaptacijo hlevov s pripadajočo notranjo opremo (oprema za krmljenje, molžo in izločke); naložbe v gradnjo in adaptacijo objektov oziroma prostorov vključno s pripadajočo opremo za primarno pridelavo medu; naložbe v gradnjo in adaptacijo skladišč za krmo s pripadajočo opremo (notranja vgradna oprema silosov, senikov in skladišč za krmne poljščine; puhalniki in drugi transporterji krme; stroji in naprave za razdeljevanje krme; mlini in mešalnice za krmo; sušilne naprave; stroji za odvzem in pokladanje krme); nakup kmetijske mehanizacije in opreme; nakup kmetijskih zemljišč v vrednosti do 10% upravičenih stroškov naložbe, če je nakup kmetijskega zemljišča sestavni del celotne investicije; nakup in postavitev rastlinjakov, vključno s pripadajočo opremo (zalivalka ali sod za vodo oz. avtomatski zalivalni sistem; oljni ali plinski grelec s termostatom in folija z zračnimi mehurčki za izolacijo). Pomoči se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih, razen za rejo toplokrvnih pasem konj, perutnine in kuncev. Za rejo drobnice se pomoči dodelijo na območjih z omejenimi dejavniki. Upravičenci: Pravne in fizične osebe - ki ustrezajo kriterijem za majhna in srednje velika podjetja, kot je opredeljeno v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 70/2001, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: nosilci kmetijskih gospodarstev). Upravičeni stroški: stroški adaptacije hlevov zaradi prilagajanja novo uvedenega standarda, temelječega na zakonodaji Skupnosti (gradbena in obrtniška dela, oprema stojišč, ležišč, privezov in boksov, električna oprema, prezračevalni sistemi, napajalni sistemi); stroški nakupa in montaže nove tehnološke opreme za krmljenje, molžo in izločke; stroški informacijske opreme vključno z računalniškimi programi; nakup materiala, opreme in stroški izgradnje pomožnih živinorejskih objektov (adaptacije in rekonstrukcije gnojnih jam in gnojišč za namen izpolnjevanja standarda nitratna direktiva ni mogoče sofinancirati); nakup materiala, opreme in stroški izgradnje objektov za čebelarjenje; nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije; stroški nakupa in postavitve rastlinjaka s pripadajočo opremo; splošni stroški izdatkov (honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški za študije izvedljivosti, nakup patentov in licenc). B. Urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov: naložbe v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali in obor za rejo gojene divjadi; naložbe v poti, ki niso vjavno dobro na kmetijskih gospodarstvih (poljske poti, dovozne poti). Upravičenci: Pravne in fizične osebe - ki ustrezajo kriterijem za majhna in srednje velika podjetja, kot je opredeljeno v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 70/2001, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: nosilci kmetijskih gospodarstev); Upravičeni stroški: stroški za nakup opreme za ograditev pašnikov z električno ograjo in pregraditev pašnika na pašne čredinke, stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino; stroški odstranjevanja skal, zarasti, ravnanja zemljišča, nasipanja: stroški strojnih storitev; stroški urejanja, obnove in izgradnje dovoznih poti: stroški strojnih storitev; splošni stroški izdatkov (honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški za študije izvedljivosti, nakup patentov in licenc). Omejitve: Pomoči se ne dodelijo za: davke, razne takse in režijske stroške, stroške zavarovanja, stroške za refinanciranje obresti, za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije, investicije za drenažna dela ali opremo za namakanje in namakalna dela, razen četaka naložba vodi kzmanjšanju prejšnje uporabe vode za najmanj 25 %, samostojen nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč, nakup enoletnih rastlin, investicije v naložbe trgovine, investicije, ki se izvajajo izven območja občine, investicije, ki so financirane iz drugih javnih sredstev Republike Slovenije EU in nakup proizvodnih pravic. Poaoiiza dodelitev pomoči: vlagatelj mora predložiti popolno vlogo, kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmetijskih gospodarstev, vlagatelj vloge mora biti nosilec kmetijskega gospodarstva in mora imeti stalno prebivališče na naslovu kmetijskega gospodarstva, vsi predračuni in dokazila o plačilih se morajo glasiti na ime nosilca kmetijskega gospodarslva; v primeru, daje kmetija vključena v sistem DDV, mora biti nosilec kmetijskega gospodarstva davčni zavezanec, kmetijsko gospodarstvo ne sme biti podjetje v težavah, kmetijsko gospodarstvo mora z investicijo prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od navedenih ciljev ukrepa, investicija mora biti zaključena pred izplačilom sredstev, na kmetijskem gospodarstvu morajo biti ob oddaji vloge, glede na vrsto proizvodnje oziroma sektor kmetijske pridelave, upoštevane vse predpisane zahteve glede okoljevarstvenih in veterinarskih pogojev ter zahtev za dobrobit živali; če je investicija namenjena izpolnjevanju teh zahtev, jih mora kmetijsko gospodarstvo izpolniti najkasneje do zaključka investicije, nosilec kmetijskega gospodarstva mora imeti ob oddaji vloge vsaj t ha primerljivih površin. Za 1 ha primerljivih kmetijskih površin se šteje: 1 ha njiv ali vrtov (GERK 1100,1130) ali 2 ha travnikov (GERK1300) ali ekstenzivnih sadovnjakov (GERK 1222) ali 4 ha pašnikov (GERK 1330) ali 0,25 plantažnih sadovnjakov (GERK 1221) ali ostalih trajnih nasadov (GERK 1240,1180) ali 0,2 ha zavarovanih prostorov pri pridelavi vrtnin, v drevesnicah in pri trsničarstvu (GERK 1190) ali 8 ha gozdov ali 5 ha gozdnih plantaž (GERK 1420). V primeru rabe kmetijskih zemljišč, kije podlaga za preračun 1 ha primerljivih kmetijskih površin, se šteje raba po GERK-ih. Polea poaoiev mora upravičenec k vloai priložiti še dodatno dokumentacijo: zbirno vlogo za neposredna plačila za leto 2008 Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba; v primeru, daje investicija večja od 50.000 EUR, je potrebno predložiti poslovni načrt, izdelan načrt izvedbe projekta s popisom del, opreme in tehnologije, ki ga pripravi za to pooblaščena pristojna institucija, ponudba oziroma predračun za nameravano investicijo oz. študijo, za projektno dokumentacijo pa račun o izdelavi, pridobljeno ustrezno dovoljenje za izvedbo investicije, v kolikor se za to vrsto naložbe izdajajo dovoljenja, gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja, naložba mora biti v skladu z veljavnimi Standardi Skupnosti, izdelan načrt ureditve pašnika s popisom del, opreme in tehnologijo paše. Minimalna površina pašnika, ki se ureja, mora biti 1 ha; izdelan načrt ureditve zemljišča z dostopi (ureditev poljskih in dovoznih poti). Finančne določbe: - finančna pomoč se dodeli v obliki nepovratnih sredstev, - najvišja stopnja pomoči znaša do 50 % upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki oziroma do 40 % upravičenih stroškov za ostala območja, - če naložbo izvajajo mladi kmetje, se intenzivnost pomoči poveča za 10 % v primeru, da naložbo izvajajo v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva. Mladi kmetje morajo izpolnjevati določila 22. člena Uredbe Komisije (ES) št. 1698/2005, - najmanjši znesek dodeljene pomoči je 200 EUR, najvišji znesek pa 4.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto, - najvišji znesek dodeljen pomoči posameznemu podjetju ne sme preseči 400.000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let oz. 500.000 EUR, če je podjetje na OMD. Cilii ukrepa: zmanjšanje proizvodnih stroškov, izboljšanje in preusmeritev proizvodnje, izboljšanje kakovosti, ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja ali izboljšanje higienskih razmer ali standardov za dobro počutje živali, boljše izkoriščanje naravnih virov. Dodatna merila za ocenjevanje: ali vsebina vloge ustreza namenu ukrepa, ali je investicija finančno upravičena, ali je kmetijsko gospodarstvo ustrezne velikosti, alije kmetijsko gospodarstvo že prejelo javna sredstva za namen investicije, prednost imajo upravičenci, ki v zadnjih treh letih niso prejeli pomoči s strani Občine Gornji Grad. 2. Zagotavljanje tehnične podpore Predmet pomoči: Med pomoči za zagotavljanje tehnične podpore štejejo: na področju organiziranja in izvedbe programov izobraževanja in usposabljanja upravičencev potem Pravilniku se pomoč dodeli za kritje: - stroškov organiziranja programov usposabljanja (predavanja, informativna izobraževanja, krožki, tečaji,...). na področju svetovalnih storitev: - honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso vzvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje. na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih: -stroški udeležbe, - potni stroški, -stroški izdaje publikacij, - najem razstavnih prostorov. Upravičenci: Upravičenci do dodelitve pomoči za zagotavljanje tehnične pod- pore so organizacije, ki so registrirane za izvajanje aktivnosti znotraj teh- Upravičenci: nične pomoči na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče na na območju občine ali Zgornje Savinjske doline za aktivnosti, ki še niso naslovu nosilca dejavnosti, ko so ali se bodo registrirali za opravljanje pokrite s sredstvi iz državnega proračuna (v nadaljevanju: registrirani dopolnilne dejavnosti na kmetiji (v nadaljevanju: nosilci dopolnilnih de- izvajalci); javnosti); registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki deluje- pravne in fizične osebe - ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnos- jo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine tjo na kmetiji, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini in so vpisani ali Zgornje Savinjske doline (v nadaljevanju: društva in združenja); v register kmetijskih gospodarstev. Omejitve: Splošni poaoii upravičenosti: Pomoči se ne dodelijo za: upravičenci morajo izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopol- že izvedene aktivnosti, nilne dejavnosti, določene v javnem razpisu, skladno z veljavno zakon- aktivnosti, ki se izvajajo za udeležence, ki nimajo stalnega bival- odajo in Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne de- išča v Občini Gornji Grad, javnosti na kmetiji; stroške za storitve povezane z običajnimi operativnimi stroški zbirno vlogo za neposredna plačila za leto 2008 Agencije RS za podjetja, kmetijske trge in razvoj podeželja; programe Kmetijske svetovalne službe in Kmetijsko gozdarske- fotokopijo dovoljenja o registraciji dopolnilne dejavnosti ali izjavo, ga zavoda, ki se financira izjavnih sredstev Republike Slovenije in EU do bo dopolnilna dejavnost registrirana najpozneje eno leto po zaključe- aktivnosti, ki so financirane iz drugih javnih sredstev Republike ni investiciji v primeru, če le-ta še ni registrirana; Slovenije in EU. dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na Poaoii za pridobitev sredstev: kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni investiciji; upravičenci do dodelitve pomoči morajo k vlogi predložiti finanč- izdelan načrt izvedbe projekta s popisom del, opreme in teh- ni načrt in letni program dela. V primeru, da se bo na javni razpis za do- nologije, ki ga opravi za to pooblaščena organizacija; delitev pomoči prijavila Kmetijska svetovalna služba ali Kmetijsko gozdar- predračun za nameravano investicijo; ski zavod, je potrebno vlogi priložiti potrdilo oziroma dokument, iz katere- pridobljeno ustrezno dovoljenje za izvedbo investicije, v kolikor gaje razvidno, da za prijavljeni ukrep ni prejela javnih sredstev Repub- se za to vrsto naložbe izdajajo dovoljenja; like Slovenije na podlagi njihovih programov, mnenje pristojne strokovne službe o upravičenosti vlaganja v k vlogi je potrebno predložiti seznam udeležencev izobraževanja, izbrano vrsto dopolnilne dejavnosti; tečaja, katerih kmetijsko gospodarstvo leži na območju občine Gornji kmetijsko gospodarstvo mora z investicijo prispevati k izpol- Grad in dokazila o njihovi vključenosti v program izobraževanja, tečaja, njevanju navedenega cilja ukrepa; pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na ustreznem gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi pred- območju in to na podlagi objektivno opredeljenih pogojev, pisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja; če tehnično podporo zagotavljajo skupine proizvajalcev ali druge naložba mora biti v skladu s Standardi Skupnosti. kmetijske organizacije za vzajemno pomoč, članstvo v takih skupinah Upravičeni stroški: ali organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak prispevek gradbena in obrtniška dela v zvezi z izgradnjo ali obnovo objekta; nečlanov za kritje upravnih stroškov skupine ali organizacije se omeji na stroški nakupa nove opreme, vključno z računalniško program- stroške za zagotavljanje storitve. sko opremo; Finančne določbe: stroški promocije; finančna pomoč se dodeli v obliki nepovratnih sredstev; splošni stroški povezani s pripravo in izvedbo projekta. pomoč se dodeli do 100 % upravičenih stroškov; Finančne določbe: pomoč se dodeli v obliki dotacij in ne sme vključevati neposred- finančna pomoč se dodeli v obliki nepovratnih sredstev, nih plačil v denarju proizvajalcem; pomoč se dodeli do 50 % upravičenih stroškov, najvišji znesek dodeljene pomoči za društva do 1.000 EUR/ pro- najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 500 EUR, največji pa gram letno; 4.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto, najvišji znesek dodeljene pomoči za organizacije do 4.000 EUR/ Skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli podjetju, program letno; ne sme presegati 200.000 EUR bruto v katerem koli obdobju treh pro- Cilji ukrepa: računskih let. boljša učinkovitost kmetijstva in dolgoročna sposobnost Omejitve: preživetja. Pomoči se ne dodelijo za: Dodatna merila za ocenjevanje: davke, razne takse in režijske stroške, ali vsebina vloge ustreza namenu ukrepa. stroške zavarovanja, stroške za refinanciranje obresti, DODELITEV POMOČI DE MINIMIS že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije, 3. Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah investicije, ki se izvajajo izven območja občine Gornji Grad, Predmet pomoči: investicije in aktivnosti, ki so financirane iz drugih javnih sred- Predmet pomoči so naložbe za sledeče vrste namenov: štev Republike Slovenije in EU in predelava kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi 1 (sad- nakup proizvodnih pravic. ja, zelenjave, žit, mleka, mesa, lesa, zelišč,...); Cilji ukrepa: predelava kmetijskih proizvodov, ki niso zajeti v Prilogi 1 ; povečanje števila kmetijskih gospodarstev, ki opravljajo dopol- turizem na kmetiji; nilne dejavnosti na kmetiji. dejavnost (storitve in izdelki), povezana s tradicionalnimi znanji 4. Naložbe v opravljanje storitev in trženje proizvodov in storitev s na kmetiji; kmetij pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov na kmetiji; Predmet pomoči: zbiranje in kompostiranje organskih snovi. Predmet pomoči so naložbe za sledeče vrste namenov: neposredna prodaja kmetijskih proizvodov na kmetijah, neposredna prodaja kmetijskih proizvodov izven kmetije, storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi, izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Upravičenci: člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca dejavnosti, ko so ali se bodo registrirali za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (v nadaljevanju: nosilci dopolnilnih dejavnosti); pravne in fizične osebe - ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev. Splošni poaoii upravičenosti: upravičenci morajo izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, določene vjavnem razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji; zbirno vlogo za neposredna plačila za leto 2008 Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, predračune za nameravano investicijo, fotokopijo dovoljenja o registraciji dopolnilne dejavnosti ali izjavo, da bo dopolnilna dejavnost registrirana najpozneje eno leto po zaključeni investiciji v primeru, če le-ta še ni registrirana, dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni investiciji. - kmetijsko gospodarstvo mora z investicijo prispevati k izpolnjevanju navedenega cilja ukrepa. Upravičeni stroški: stroški nakupa nove opreme, stroški promocije, stroški udeležbe na izobraževanjih in usposabljanjih, ostali splošni stroški. Finančne določbe: finančna pomoč se dodeli v obliki nepovratnih sredstev, pomoč se dodeli do 50 % upravičenih stroškov, najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 500 EUR, največji pa 4.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto, skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 200.000 EUR bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let. Omejitve: Pomoči se ne dodelijo za: davke, razne takse in režijske stroške, stroške zavarovanja, stroške za refinanciranje obresti, aktivnosti, ki so financirane iz drugih javnih sredstev Republike Slovenije in EU. Cilij ukreoa: povečanje konkurenčnosti primarnega sektorja, spodbujanje raznolikosti kmetijske dejavnosti. V. VSEBINA VLOGE Vlagatelji oddajo vlogo, ki vsebuje: prijavni obrazec: "vloga za dodelitev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Gornji Grad v letu 2008, obvezne priloge k vlogi, ki so predložene kot dokazila k posameznim ukrepom. Prijavni obrazec lahko zainteresirani dobijo v razpisanem roku na Občini Gornji Grad ali na spletni strani Občine: www.aornii-arad.si. VI. OBRAVNAVANJE VLOG Vloge bo obravnaval Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja, gospodar- ske javne službe in prostorsko planiranje. Odbor lahko zmanjša delež sofinanciranja pri posameznih ukrepih pri obravnavanju vlog iz naslednjih vzrokov: zaradi zmanjšanja načrtovanih prihodkov proračuna občine za leto 2008, zaradi večjega števila zahtevkov kot je zagotovljenih sredstev v proračunu. O dodelitvi sredstev upravičencem odloča direktor občinske uprave s sklepom. Upravičencem bo izdan sklep o višini odobrenih sredstev za posamezen ukrep. Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo. Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka. Zahtevek mora vsebovati naslednjo dokumentacijo: dokazila o plačilu obveznosti (originalni računi, situacije...), poročilo o opravljenem delu. Pogoj za dodelitev sredstev je sprejeti proračun Občine Gornji Grad za leto 2008. K vlogi na javni razpis predložite predračune. Dokazila o plačilu oziroma plačane račune za izvedene aktivnosti boste upravičenci, po izdanem sklepu o odobritvi sredstev, predložili skupaj z zahtevkom za izplačilo sredstev. VII. ROK ZA PRIJAVO NA JAVNI RAZPIS Vloge morajo biti oddane najkasneje do vključno 12.5.2008, oziroma mora biti najpozneje ta dan oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Prepozne in nedovoljene vloge bodo izločene iz nadaljnjega postopka, vlagatelji bodo o tem posebej obveščeni. Vlagatelji nepopolnih vlog bodo s pozivom pozvani na dopolnitev vloge v roku 8 dni od odpiranja vlog. Vloge, ki ne bodo dopolnjene v roku, ki bo naveden v pozivu, se s sklepom zavržejo. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 30 dni po zaključenem razpisu. Vlil. MESTO ODDAJE VLOGE Vloge je potrebno posredovati na naslov: Občina Gornji Grad, Attems-ovtrg 3,3342 Gornji Grad. Vloga mora biti oddana vzapečatenem ovitku z oznako "ne odpiraj - prijava na javni razpis - kmetijstvo 2008". Vloge sprejemamo tudi v času uradnih ur na Občini Gornji Grad. Kontaktna oseba: Občina Gornji Grad, Attemsov trg 3, Gornji Grad (tel. 839 18 56 - Tina Gutman ali e-pošta: tina.autman@aornii-arad.sO. Informacije o razpisu so objavljene na spletnih straneh Občine Gornji Grad: www.aornii-arad.si. Župan Občine Gornji Grad Stanko Ogradi, l.r. Veterina Mozirje d.o.o. Cesta na Lepo Njivo 10, Mozirje, tel.: 839-02-20 Zaposlimo delavca/delavko za administrativno delo. Pogoji V. stopnja izobrazbe, poznavanje dela z računalnikom, komunikativnost s strankami. Po dvomesečnem poskusnem delu možnost redne zaposlitve. Pisne prijave sprejemamo na zgornji naslov do petka, 18. aprila 2008. Šport, Črna kronika, Oglasi POLFINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA V NOGOMETU ZA DEKLICE V MOZIRJU Lučtuikam ni uspelo ponoviti lanskega uspeha V polfinalnih tekmah državnega prvenstva osnovnih šol v malem nogometu so se v mozirski športni dvorani pomerile štiri najboljše ekipe iz celjskega, zasavskega, posavskega in velenjskega območja. Po uvodnih pozdravih ravnateljice lučke osnovne šole Valerije Robnik in lučkega župana Cirila Rosea so branilke naslova iz Luč odpravile ekipo Slivnice s tri proti nič in tako med številnimi navijači zbudile pričakovanje po ponovitvi lanskega uspeha, ko so bile prve. Toda že naslednje srečanje proti ekipi OŠ Litija je pokopalo vse upe nogometašic izpod Raduhe. Po veliki napaki v obrambi so prejele poceni zadetek že v uvodnih minutah srečanja, kije pomenil tudi končni rezultat tekme in tako so se sanje o uvrstitvi v finalno tekmovanje razblinile. Tudi v zadnjem srečanju so gostje iz Tržišča hitro povedle. Lučankam je zzadetkom Kaje Gregorc sicer uspelo rezultat poravnati, vendar so tik pred koncem tekme prejele še en zadetek, kar je pomenilo končno slavje igralk iz Tržišča in le tretje mesto za ekipo iz Luč. Drugo mesto so nekoliko presenetljivo osvojile nogometašice OŠ Litija, s četrtim mestom pa so se morale sprijazniti učenke iz Slivnice. Trener Lučank in vodja tekmovanja Rajko Rudnik je po tekmovanju športno čestital zmagovalkam in jim zaželel veliko uspeha v njihovem že tretjem finalnem obračunu. »Naša dekleta so podlegla pred pomembnostjo tekmovanja in pred izjemnim vzdušjem v dvorani, zato so odigrale pod svojimi sposobnostmi. Kljub vsemu je tretje mesto lep us- peh za našo malo šolo in samo želim si lahko, da bi takšne rezultate dosegali tudi v prihodnje,« je še dodal Rudnik, hvaležen vsem, ki so omogočili organizacijo tekmovanja, ki bo, tako Rudnik, v spodbudo številnim mladim športnikom v Zgornji Savinjski dolini. Savinjčan Športnice iz Luč so dokazale, da še vedno sodijo med najboljše šolske nogometne ekipe v državi (foto: Alenka Kos) CRNA KRONIKA • NAPADEL POLICISTA Mozirje: Pretekli teden je 30-letni občan venem izmed gostinskih lokalov v Mozirju napadel policista, kije biitam vsvojem prostem času. Zaradi poškodb je bil policist odpeljan v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Z zbiranjem obvestilje bilo ugotovljeno, daje osumljeni policista napadel, ker je ta pred časom med opravljanjem službe zoper njega ukrepal zaradi različnih kršitev. Omenjeni osumljenec je v preteklosti iz istih razlogov napadel že več policistov, prav tako v njihovem prostem času. Osumljeni je bil s kazensko ovadbo priveden k preiskovalnemu sodniku, ki gaje po zaslišanju izpustil na prostost. • ZAPUŠČENO KOLO Mozirje: 31. marca popoldan je bil dežurni policist obveščen, da se pri gasilnem domu v Mozirju že dlje časa nahaja zapuščeno žensko kolo rdeče barve. Policisti so kolo pripeljali na Policijsko postajo Mozirje, kjer bo shranjeno do nadaljnjega oziroma do ugotovitve lastnika. NEZAVAROVANI PSI Policisti so v zadnjem času prejeli več klicev s strani občanov, ki sojih obveščali o psih, ki se brez nadzora lastnikov gibljejo po urbanih naseljih ali gozdovih. Vse lastnike psov opozarjajo, da so dolžni upoštevati določila Zakona o zaščiti živali ter imeti svoje pse primerno zavarovane. Zoper kršitelje bodo dosledno ukrepali, globe za takšne prekrške pa so precej visoke, tudi do 800 evrov. i Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC in DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA 66°^e • GROZIL DOMAČIM Gornji Grad: 1. aprila v večernem času je kršitelj v Gornjem Gradu razgrajal in grozil domačim ter sosedom. Policiste so prosili za pomoč, zatoje patrulja umirila kršitelja in mu za njegovo početje izdala plačilni nalog. • IZGUBIL IN DOBIL NAZAJ Nazarje: 4. aprila dopoldan je oškodovancu neznanec v čakalnici zdravstvenega doma Nazarje, v času koje bil pri zdravniku, iz žepa jakne ukradel denarnico. Istega dne v večernem času je delavka, ki čisti prostore, našla ukradeno denarnico z vso vsebino in jo vrnila oškodovancu. V tem primeru je nepridiprav iskal samo denar, ki pa ga oškodovanec v denarnici ni imel, zatoje ukradeno denarnico odvrgel. Policisti občanom svetujejo, da ne puščajo svojih predmetov brez nadzora. • ZOPET O BAKRU Nazarje: V noči na 6. april je neznani storilec v Nazarjah ukradel bakreno pločevino. Za storilcem policisti še zbirajo obvestila. • HOTEL POŽGATI HIŠO Planina: 6. aprila zvečer je želel domačin v Planini zažgati hišo. Takoj po sprejemu obvestila je na kraj odšla patrulja, kije ugotovila, da ima kršitelj resen namen požgati hišo. Ker je bil kršitelj pod vplivom alkohola in s kršitvijo ni prenehal, je bilo zoper njega odrejeno pridržanje do iztreznitve. Za kršitev mu je bil izdan še plačilni nalog. ?00i«B"E STO Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini OBVESTILO BRALCEM Bralce Savinjskih novic obveščamo, daje rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo. ________________________________________________________________ Smeti bodo udarile po denarnicah. V zadnji številki Savinjskih novic je bil objavljen članek » Smeti bodo udarile po denarnicah« sem se moral oglasiti glede na to da sem bil pobudnik smetarskih dogodkov po nastanku novih občin v letih 1995 do 2006. Verjamem, da pisec članka opisuje tako kot mu je bilo predstavljen problem odpadkov v Zgornje savinjski dolini. Vendar mu nihče ni hotel ali ni smel predstaviti problem kot v resnici je. Še kot župan sem septembra 2006 z direktorjem Komunale Gornji Grad organiziral sestanek na Agenciji za okolje z direktorico, in Direktorjem direktorata (g. Radovan Tauzes), kjer je bilo jasno povedano, daje odlagališče Podhom vevidencah Ministrstva za okolje kot podregijski center, kar pomeni daje možna širitev odlagališča. Povedano je bilo tudi, da Ministrstvo ne bo financiralo širitve ampak, da je potrebno zagotoviti sredstva lokalnih skupnosti ali privatni kapital. Po mojem preverjanju je možno odlagališče Podhom širiti, samo program, kijezato potreben občina Gornji grad ni oddala na Ministrstvo. Spomin -edini cvet, kine ovene, edina luč, ki ne ugasne. V SPOMIN Bogdanu GROHARJU (24.1.1975 - 6.4.1998) Nisi odšel. Tvojih 23 pomladi živi z nami in v nas. Tvoji: mama, ata, brat in sestra Opravil sem tudi razgovor z podjetjem, kije pripravljeno investirati v širitev odlagališča, kar pomeni da je potrebno ustanoviti javno-zasebno partnerstvo.V tem primeru ne bi bilo potrebno občin zagotavljati sredstev za novo širitev. Takšnih primerov je v Sloveniji na področju zbiranja in deponiranja odpadkov že nekaj. Ob primopredaji novemu županu sem posebej poudaril, daje potrebno takoj nadaljevati vse aktivnosti za rešitev problema odlagališča Podhom. Ustanovljena je bila komisija ki se je sestala samo parkrat in rezultati te komisije so popolna neznanka. Na predlog Velenjskega župana naj bi v tej komisiji sodeloval tudi jaz (glede na izkušnje iz preteklih let), vendarje župan občine Gornji Grad to preprečil. Žal je bila komisija namenjena sama sebi in ni dala rezultatov v korist občanom Zgornje-savinjske doline. Župan občine Gornji Grad je župane Zgornje-savinjskih občin enostavno peljal v Celje in jim rešil prob- lem tako, da bo cena odpadkov v naših občinah po moji oceni še večja kot jo napoveduje pisec članka. Da bo vstopnina na odlagališče v Celje brezplačna ne bo res, saj o tem odločajo občine, ki so sedaj vlagale v odlagališče. Po mojih informacijah bo ta cena kar velika. Treba je povedati, da so smeti tudi politika. SLS se hvali, da ima pod kontrolo vse župane v Zgornje-savinjski ( razen župana občine Nazarje) in če ugotovimo, daje Celjski župan še njihov šef, je popolnoma jasno, da je potrebno celjskemu županu pomagati pri investiciji s priključitvijo Zgornje-savinjskih občin in zato izstaviti račun. Bodo pač po novem zgornje-savinjčani plačali zgrešeno politiko gornjegrajskega župana in njegovih šefov. Bo pa zanimivo slediti odločitvam občinskih svetov, ali bodo zbrali toliko moči in se uprli neumnostim, ki jih počne gornjegrajski župan in njegovi šefi in dela s tem škodo vsem prebivalcem Zgornje-savinjske doline. Komunalno podjetje Gornji Grad je zahvaljujoč direktorju Nikotu Purnatu bilo eno najuspešnejših v Sloveniji, in danes razmišljati kako podjetje ukiniti je milo rečeno velika oslarija, ki si jo lahko privoščijo samo nesposobni župan. Že tako je v občini Gornji Grad nova politika ukinila Zavod za pospeševanje turizma (preko njega bi lahko pridobili nepovratna sredstva za razvoj turizma) in so bila pregnana dva investitorja (avtokamp Prekštan, na istem mestu možna izgradnja naselje počitniških hiš) pod vprašajem pa je že tretja investicija. Toni Rifelj Attemsov trg 9 Gornji Grad Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) ZAHVALA Žalostni sporočamo, da je na svoj rojstni dan mirno zaspal naš dragi Florijan CAJNER iz Pustega Polja (31.3.1917 - 31.3.2008) Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala gasilcem, govorniku in pevcem. Posebna zahvala tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala dr. Bojanu Leskovšku, ki se je tako trudil za njegovo zdravje, in vsem drugim, ki ste mu lajšali bolečine. Žalujoči vsi njegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Natančno določene zamude Ali zadnje čase zamujate v službo? Se vam to dogaja kljub temu, da vas budilka vrže iz postelje ob nastavljeni uri? Se vam to dogaja od konca marca? Nerazumljivo? Niti ne. Mi smo prestavili kazalce za eno uro naprej, kaj pa vi? Samo Sprožilec Zdravi ob živce V dolini imamo eno zdravnico več. Kje so časi, ko so moški lahko pojamrali zdravnikom o svojih tegobah ob šilčku domačega? Le kam to zdravo življenje pelje? Še malo pa bodo moški živeli tako dolgo kot ženske. Le kdo bo to zdržal? Tugo Mernik Tale računalnik dela račun brez krčmarja, ko se igra igro mačke z mišjo z mano, saj imam miško jaz. Preko vrste v krsto Bojda je Zgornjesavinjčanom več ali manj vseeno, ali dobijo hitro cesto bližje dolini ali ne. Kakršno je stanje v glavah prenekaterih voznikov, so očitno spoznali, da se s pomočjo hitrih cest še najhitreje pride v bolnico ali tisti kraj, kjer pri vhodu piše konec ceste. Dvojna merila za isto stvar Nekateri se ukvarjajo s športom samo zato, da imajo kondicijo za čim več seksa. Spet drugi pa se športa izogibajo kot hudič križa, da imajo čim več časa za seks. Njegova prva ulovljena miška Tudi pust ni več, kar je bil Mozirski pustnaki so v zadregi. Iz Mozirskega gaja bi jih radi najeli, da bi ponovno pustovali, ker je treba izgnati zimo iz pomladi, smučarji pa bi jim plačali, da bi mirovali, ker jim neuspeh pustnakov daljša sezono na Golteh. Hugo Mušnik Kako sva si različna! Čeprav si moški in ženska, ki preživita večino življenja skupaj, postaneta v marsičem podobna, se ta podobnost v nekaterih primerih kaj hitro konča. Moški, na primer, še vedno ne bo v zadregi, če bo ugotovil, da ima nekdo v njegovi družbi enake kavbojke, in ženska ne bo nikoli odprla svoje denarnice, ker bi se tako zelo zagledala v moški dekolte. Blenda Tavrl Po njihovih delih jih bomo pomnili Eni so se zapisali v zgodovino samo tako, da so pustili svoje kriče krače v izposojenih knjigah o zgodovini. Meni je slabo! Ne bom več vozil formule ena na računalniku! Konec je čisto blizu Optimisti pravijo: - Konec sveta se nam bliža. Kaj potem mislijo pesimisti? - Konec sveta je že tu, le da smo slabo obveščeni. Ni strahu. Ko je prišel čas za konec sveta, so se še vedno zmenili, da ga do nadaljnjega preložijo. Tako kot je tole konec Zadrečkih novic, razen če ste jih začeli brati od tu. Cvetke to koprive OBLAST ZA ZDRAVJE Zofija Mazej Kukovič, zdravstvena ministrica: »Podpiram vsako iniciativo, ki bi izboljšala stanje v slovenskem zdravstvu!« Andrej Hofer, voditelj prireditev: »Jaz pa podpiram zdravstvo ločeno od države. Zadnjič sem bil naročen pri zdravniku, pa so me izrinili in prehiteli trije državni uslužbenci.« OBLAST NA KOLENIH Anka Rakun, ljubenska županja (levo): »Ana, meni teče zadnji županski mandat. Lepo prosim, vzemite me v vašo gledališko ekipo, da mi v penziji ne bo dolgčas.« Ana Napotnik, amaterska gledališka igralka: »Predlagam, da takole na kolenih prosite pisatelja Toneta Partljiča, da napiše igro Gospa županja, da boste kot običajno imeli glavno vlogo.« LIBANONSKI PREMIER- RAŠID (1921-ATENTAT 1987) LADJEDEL- NIŠKA NAPRAVA SPOSOBNOST MIŠLJENJA, INTELEKT MESTO V NEMČIJI PRISTANIŠČE NA JAPONSKEM OTOKU HOKAIDO IME TREH PERGAMONSK. KRALJEV GRŠKA ČRKA POTROŠNJA GRŠKA ČRKA MESTO NA TAJVANU ZAKLJUČEK GESLA TRESENJE GLASU, PONAVLJAN. ISTEGA TONA KAR ODPADE PRI STRUŽENJU RT V ŠPANIJI NOGOMETU KRAJ V SIBIRIJI Z JEDRSKO ELEKTRARNO INDIJANSKA PLEMENA V SEVERNI AMERIKI PRITRDIL- NICA (DOMAČE) DRUŽINA IZDELOVAL. GODAL IZ CREMONE SLOVENSKI PEVEC- VIU INKOVSKI VLADAR ZAPOREDNI ČRKI ORGANSKE SPOJINE TEŽA EMBALAŽE, OVOJNICE ODLOČITEV SODIŠČA, IZREK NESMISEL, ABSURD NIKOLAJ OGAREV LEGENDARNI KRAU BRITANIJE MAJHEN DIRKALNI AVTOMOBIL UMETNO USNJE SLOVENSKI POLITIK- SAŠO KDOR PRESTOPI V DRUGO STRANKO KRAJEVNA SKUPNOST ANGLEŠKA PEVKA (WILDE) REČICA V ANGLIJI IME VeČ DANSKIH IN ŠVEDSKIH KRALJEV DODATEK, NAMEČEK (ZAST.) LEE AARON OTOČJE MED SEVER. IN JUŽNO AMERIKO LISTNATO DREVO Z BELIM LUBJEM VHODNO PREDDVERJE up Sii'?? Ì Portal Savinjske dolina MINI SLOVARČEK: KARAME- libanonski premier- Rašid OPITZ- nemški pesnik- Martin OTARU- pristanišče na Japonskem otoku Hokaido BELOJARSKI- kraj v Sibiriji z jedrsko elektrarno VER- rečica v Angliji KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 16. številki SN Slavica MARN, s.p. 0^^' Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655 ime in priimek NAROČ. ŠT. naslov j j j 1 j - IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI ZA OSEBNA, LAŽJA TOVORNA VOZILA, TRAKTORJE, DELOVNE STROJE IN MOTOCIKLE - KRIVLJENJE TANKOSTENSKIH CEVI • IZDELAVA RAZNIH KOVINSKIH IZDELKOV PO NAROČILU , Napovednik, Oglasi, Mali oglasi ŽIVALI - PRODAM Prodam telico, brejo 7 mesecev; gsm 041 / 783-494. Prodam bikca mesne pasme, cca 130 kg; tel. 583-51-15 ali gsm 041/354-638. Prodam kravo sivko, visoko brejo; gsm 041/783-572. Prodam kravo scharole s teličko; gsm 031/605-428 ali tel. 584-46-42. Prodam bika, sr in Is, težka 120do 140 kg; tel. 584-16-53. Prodam deset dni starega telička sivčka; gsm 041/467-374. ŽIVALI-ZAMENJAM Zamenjam jalovo telico za visoko brejo telico ali mlado kravo, pašno, mlečna pasma; gsm 041/510-409. DRUGO - PRODAM Prodam domačo svinjsko mast in ocvirke; tel. 838-12-35 ali gsm 041/271-080. Prodam novo diaton. harmoniko, kvalitetna, možno na obroke; gsm 041/596-584. Prodam kosilnico, dobro ohranjeno, vrtno; gsm 051/206-045. Prodam traktor deutz 4006 - nemški, s kabino, odi. ohranjen, cena 3.500 eur; gsm 031/280-810. Prodam traktorski enobrazdni plug; gsm 051/341-766 ali tel. 03/58441-15. Prodam priključek za kosilnico muta -okrogli priklop, za sajenje in izkop krompirja; gsm 041 /754-808. Prodam gsm philips 350 - nerabljen, 50 eur; cd avtoradio z zvočniki - ugodno; zvočniki za računalnik 5+1,40 eur; gsm 031/460-185. Prodam 5 m3 suhih gradbenih desk, debelina 2 cm; gsm 041/510409. Prodam seno prve košnje iz parne; tel. 583-54-58. Prodam hidravlično dvigalo do 350 kg, cena po dogovoru; tel. 583-16-40 -zvečer. Prodam fantovsko obleko, št. 44, sivo, za birmo, valeto, maturo ...; gsm 041/437-718. Prodam dve otroški postelji zjogijem; gsm 041/816-909. Prodam tuš kad 80 x 80 in kolo 24 col -fantovsko, izpravno; gsm 041/783448. DRUGO - KUPIM Kupim hidravlično stiskalnico za sadje 100 - 120 litrov; gsm 041 /563-686. DRUGO - IŠČEM Prosila bi, če ima kdo za oddat trosed z ležiščem - ohranjen; gsm 030/918-823. DRUGO-PODARIM Podarim lepo ohranjen monitor nec multisync 500 M, vgrajeni zvočniki in mikrofon; gsm 031/397-844. VOZILA - PRODAM Prodam ford escort, letnik 1993, cena po dogovoru; gsm 040/290416. Prodam kia spoilage 2.0, bencinar 4 WD, let. ' 96, dvojna kolesa, redno vzdrž.; gsm 041/585-813. Prodam skuter siamoto - birdie 50, let. 2001, cena 520 eur; gsm 041/783-528. NEPREMIČNINE Popolnoma opremljeno in takoj vseljivo hišo v Preboldu prodamo; gsm 031 /589-305. V najem vzamem vrt ali njivo na relaciji Mozirje - Ljubno; gsm 041/405-621. OSEBNI STIKI Preprost moški išče skromno žensko za resno razmerje; gsm 041/229-649. Napovednik dogodkov • Petek (11. aprii), ob 16.00. Kulturni dom Mozirje Območna in medobčinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov (otroški pevski zbori)______________________ • Sobota (12. april), ob 14.00. Športna dvorana Nazarje Rokometna tekma ■ Nazarje : Miiennium (deklice) • Sobota (12. april), ob 15.00. Športna dvorana Mozirje Dan odprtih vrat ■ turnir v igri med dvema ognjema • Nedelja (13. april), ob 9.00. Menina Velikonočni siaiom in odprto prvenstvo občine Gornji Grad • Nedelja (13. april), ob 15.00. Kulturni dom Mozirje Misijonski dobrodelni koncert________________________________ • Torek (15. april), ob 17.00. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Zgodbe iz stolpa___________________ • Torek (15. april), ob 18.15. Knjižnica Gornji Grad Pravljična ura za otroke: Kirni______________________________ • Torek (15. april), ob 18.00. Knjižnica Mozirje Predstavitev knjige ■ Tone Ravnikar: Po zvezdnih poteh • Četrtek (17. april), ob 19.30. stara OŠ Rečica ob Savinji Tečaj nastopanja v javnosti ______________________________ • Petek (18. april), ob 17.15. Športna dvorana Mozirje Dobrodelni nogometni spektakel ■ Vsi se radi igramo__________ MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, www.steklarstvo-tamse.com: gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, okvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33,3330 Mozirje. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.: 839-56-50. RAČUNOVODSKE STORITVE Računovodske storitve opravljamo strokovno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. V kolikor se boste odločili za sodelovanje z nami, bomo veseli novih izzivov. Vsem novim strankam ponujamo posebne ugodnosti. Gsm: 041/429-755 in tel. 03/583-36-70. Suzana Urbanc Renko s.p., Ljubija 95,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Delovni in modni natikači, čevlji, cokli; gasilniki, plinske svetilke, gorilniki, vikend plinske jeklenke. Tel. 03/83948-01 in gsm 031/513-752. Trgovina Zagožen, Slemenšek Lidija, s.p., Ljubija 121,3330 Mozirje. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1,3331 Nazarje. IŠČEMO SODELAVCA ZA DELO V SKLADIŠČU v podjetju Interdent, Dol 1, Gornji Grad. Vloge sprejemamo telefonsko na št. 031/371-999 ali pisno na naslov: interdent d.o.o., Opekarniška cesta 26,3000 Celje, fzavod _#A, zaTKSM MOZIRJE Zavod za TKŠM Mozirje Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje ztksrTKSsioi.net, www.ztksm-mozirje.si »VSI SE RADI IGRAMO!« HUMANI IfiiÜ H ®HSEE8 MOZIRJA Izkupiček je namenjen nakupu igral za vrtec Mozirje Igralci: Z. Jankovič, B. Oblak, M. Kek, Z. Zahovič, P. Vilfan , S. Udovič, M, Pavlin, M. Simeunovič, R. Pušnik, T. Hrovatič, U. Šerbec, Tof, D. Repenšek, J. Potrebuješ, Magnifico, Z. Predin, selektor: Ivo Milovanovič U. Suhodolčan, U. Čop, D. Senič, A. Zavrnik, F. Kotnik, D. Mitič, I. Krivec, U. Marolt, T. Mlinar, A. Gorjup, D. Skornšek, U. Rotnik, D. Špeh, selektor: Peter Goltnik Sodnik: Vili Kranjc Voditelji programa: Andreja Petrovič, Saša Jerkovič, Urban Laurenčič Nastopajoči: ansambel Golte, Alya, Zgornjesavinjski trobilni kvartet, otroci Vrtca Mozirje, navijaška skupina OŠ Mozirje Donatorji: Hervis, Iskrasistemi, EN-plus, Nivo, Iskratel electronics, Celjske mesnine, Gorenje, Davidov hram, Simobil, Telekom, Rudis, Avtotehna, TEŠ Medijski pokrovitelji: VTV, Moj radio, Savinjske novice ŠPORTNA DVORANA MOZIRJE, 18. april 2008 ob 17.15 uri Vstopnice (cena 10 EUR) lahko kupite v Zavodu za TKŠM Mozirje, Šmihelska 2, 3330 Mozirje, 839 33 34 To morate poskusiti! Praznujete svoj rojstni dan, diplomo, poroko... in boste povabili večje število gostov? Ste organizator večje prireditve, na kateri potrebujete tudi gostinsko postrežbo? Ste direktor in še nimate organiziranih rednih malic za svoje delavce? Pokličite Catering Gorenja Gostinstva, d.o.o.! Pripravimo, pripeljemo, postrežemo... Gorenje Gostinstvo, d.o.o. - Catering VEČJA POROČNA SLAVJA, SREČANJA IN DRUGA PRAZNOVANJA LAHKO NAJBOLJE PRIPRAVITE V NAŠI NAJSODOBNEJŠI RESTAVRACIJI OB NOVEM RAZSTAVNEM 1 PROSTORU GORENJA. • V “ -k ► - • r - /Z v //f/ ■ Restavracija Prednosti: • ODLIČNA GOSTINSKA OPREMA ZA POSTREŽBO OD 50 DO 500 GOSTOV; POKLIČITE NAS: • VELIKO PARKIRIŠČE, PROSTORNOST IN DOSTOPNOST RESTAVRACIJE; 041 745 216 • PREVERJENA KAKOVOST IN KONKURENČNOST NAŠEGA CATERINGA. GORENJE GOSTINSTVO. D.O.O. Celje - skladišče D-Per sam 5000022014,15 VARCUJEM pri samu NAKUPUJEM gradnja, obnova in nega doma V, f AEUR/kos Strešnik Donav, Bramac rdeč, črn po naročilu" Notranje senčilo + Obroba za strešno okno BREZPLAČNO Strešno okno Roto WDF 435 K WD, 740x1180 AfUA EUR/kos Strešnik Landach Verschiebe engoba, Tondach vse barve PO NAROČILU " f EUR/kos Valovitka vlakocementna plošča, 5 valna, Landini 1,25m X 0,92m, siva nebarvana PO NAROČILU " EUR/m Sekundarna kritina Tyvek Solid SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje Prodajna mesta: Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel.: 01/ 729 88 00 Latkova vas, Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 Nazarje, Lesarska 26, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 Stranje, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82 . Trbovlje, Nasipi 6a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 561 47 80 www.sam.si O.SREDNJA KNJ. CELJE