94. ittflDn. v mm. i (trn zs. on m mm iafaata vsak dan aveder, izimši nedelje in praznike, ter velja mm poa* prejeman za aistoe epska deaele aa vae leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za L|mkl|aM s pošiljanjem na dom za vse leto %4 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vae leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za ta|e Aezele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročile ^?ez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za T""**'1* se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tlaka enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovatf L Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo In apravnlztvo Je v Knaflovin ulicah št. 5. in sicer uredništvo v I. nadati., upravniitvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari Urefnifttva ielelon it 94. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik44 številka p# ie h. Upramlitra Ielelon it 85. Volilni shod no Črnem vrhu. Politično društvo „Jednakoprav- nost„v Idr ij i je priredilo minol o nedeljo dva volilna shoda, in sicer na Crneni vrhu in v HotedršiČi, ki sta prav povoljno uspela. Shod na Črnem vrhu se je vršil v dvorani gasilarne ob 11. uri in trajal do polu 2. ure popoldne. Udeležba je bila za Črni vrh naravnost ogromna, nad 300 volilcev se je udeležilo shoda, na polovico naprednih in neodvisnih kmetskih, druga polovica pa klerikalnih somišljenikov ter nekaj socialnih demokratov iz Idrije. Shod je otvoril in vodil notarski kandidat Fran Tavzes iz Idrije. Kot prvi govornik je očrta! tajnik J. Novak boj za enako volilno pravico, opozarjal na važnost sedanjih državnozbor-skih volitev, ki se vrše po novem volilnem zakonu na podlagi splošne in enake volilne pravice. Primerjal je prejšnji parlament privilegirancev in novo poslansko zbornico, ki bo sestajala iz poslancev izvoljenih po volji ljudstva. Končno je priporočal kandidaturo Iv. Grudna, posestnika na Jeličnem vrhu, ki je gotovo vreden popolnega zaupanja prebivalstva v tem volilnem okraju. Za njim je govoril kmet Fran Zagoda, posestnik iz Zadloga, kot somišljenik neodvisne kmetske stranke. S svojim izbornim govorom je žel mnogo odobravanja, a s svojo odkritosrčno besedo naletel večkrat na precejšen odpor pri navzočih klerika cih. Posestnik vitez Kaj. Premerstein je ob kratkem, a z jedrnatimi besedami očrtal sedanji bedni položaj slovenskega kmetskega ljudstva, ki mu je le v lastni samopomoči možna rešitev. V to pa je predvsem potreba, da ima kmetsko ljudstvo v državni zbornici poslance iz svoje srede, ki se bodo mogli vsekdar odločno in nenstrašeno zavzeti za interese kmetskega stanu. In ravno sedaj je prilika, da kmetski stan pokaže svojo stanovsko zavest in voli neodvisne može v poslansko zbor- nico. Kot takega priporoča kandidata Grudna, ki ga pozna kot moža Čistega značaja in vnetega za blagor slo ven« skega kmeta. Živio-klici na kandidata slede temu govoru, klerikalci pa ugovarjajo. Kandidat Ivan Gruden, burno pozdravljen, poudarja, da se hoče vedno krepko in odločno potezati za koristi tako kmetskega kakor delavskega ljudstva. Zlasti vidi potrebo, da bi cenejše oddajal gozdni erar prebivalstvu les v industrialne namene in da hoče delovati na to, da se črnemu vrhu kolikor mogoče približa železniška proga. Vsekdar bo rad uvaževal potrebe ljudstva. -Živio iu dobro-klici slede kandidatovim besedam od naprednih in neodvisnih kmetskih volilcev. Klerikalci pa godrnjajo, ker se sramujejo dati duška za svojega kandidata — možiceljna na vrvioi, Gostin-čarja. Besedo dobi župan svedre Stanovnik s Horjula, in sicer prične svojo farizejsko pridigo s „Hvaljen bodi Jezus Kristus", ki jo v tem tonu nadaljuje, a ne dolgo, ker prične huj-skati z brezverci in se ga od napredne strani odločno pozivlje, naj pove, kdo je brezverec, kar spravi slamnatega kandidata v precejšnjo zadrego. Ko pripoveduje o angeljcih, ki jih je Bog pahnil v peklo radi upornosti, se pri-čno zborov alci na glas smejati njegovim čenčam in mož sprevidi, da najbolje stori, da utihne in res je sklenil svoj hinavski govor. Za njim je govoril kaplan Pravhar, ki mu očitajo zboroTalci laž, ko pravi, daje bilo na zaupnem shoda klerikalcev v „Uni-onu" 4000 zaupnikov. Stanovniku in kaplanu sta odgovarjala J. Novak in Fran Zagoda. Prvi je primerno razkrinkal Scanovnikovo farizejstvo in brezprimerno njegovo hinavščino, ki je dokaz, kaki ljudje si že upajo izrabljati verska čuvstva ljudstva v svoje umazane strankarske namene, dalje je navedel nekaj dokazov, kako in kdo postavlja klerikalne kandidate, ožigosal Slovensko Ljudsko Stranko, ki na najgrši način slepari slovensko ljudstvo. Izpodbijal Stanovnikovo opravičevanje klerikalnih poslancev, ki se niso hoteli zavzeli pri volilni reformi za obmejne Slovence, češ, da s tem spravljajo v nevarnost celo volilno reformo, a prav ti poslanci so grozili, da onemogočijo volilno preosnovo, če se sprejme kancelparagraf. Zagoda pa je prepričevalno povedal, kakšni prijatelji so kmetu klerikalci. Kaplan je na kratko odgovarjal, Stanovnik pa ni imel več poguma prodajati svojega farizejstva. O tem poštenjaku smo izvedeli take stvari, da treba precej predrznosti, da si upa ta mož delati zgago med zavednimi Notranjci. Se ni dolgo od tega, ko so mu njegovi občani pobili okna in hišo z blatom ometali, svoje katoliško prepričanje pa je ovekovečil z neko pravdo, o kateri hočemo še natančnejše govoriti. Govoril je še socialni demokrat Štravs, kije priporočal Kopačevo kandidaturo. Kmet Zagoda je odgovarjajoč na nekatera kaplanov a izvajanja sklenil svoj govor „kdor je mož, bo volil Grudna, če pa ste barabe, bodete volili Go-stinčarjau, kar je napravilo mnogo razburjenja med klerikalci, naprednjaki pa so z burnimi klici „tako jeu pritrjevali. Predsednik Fr. Tavzes je obžaloval rabo izraza barabe radi dostojnosti zborovanja, če Zagodove besede že niso bile dostojne (kakšnih izrazov in med temi tudi barabe, se je posluževal klerikalni ekscelenca in spe dr. Šusteršič v deželni zbornici, je gotovo še v spominu slovenski javnosti), pa so bile umestne. Kdor pozna GostinČarjevo preteklost in ga voli za poslanca, pač ne more biti posebno dostojen in pošten človek. K sklepu je izrazil kaplan Pravhar zahtevo, naj se glasuje o kandidaturah, a predsednik je to zahtevo prav energično zavrnil, češ, da mu nima kaplan ničesar zapovedovati in tega tudi ni potreba, ker je volitev tajna in bo ljudstvo že na dan volitve z glasovnicami govorilo za kandidate. Kaplan si je pač mislil, kmetje si v moji navzočnosti ne bodo upali glasovati za Grudna, čeprav so po svojem prepričanju zanj, in tedaj bom lahko poročal v klerikalne liste, da je bila Grudnova kandidatura v črnem vrhu odklonjena. Kaplanu se tedaj ni izpolnila goreča želja in duška svoji jezi je dal s tem, da je pozval navzoče somišljenike, naj zakliČejo živio S. L. S. A tudi to se mu je slabo obneslo, urnebesni klici „živio Gruden" in „živela neodvisna kmetska stranka" so popolnoma zadušili glasove par klerikalnih zaslepljencev. črni vrh je govoril, govoril tako odločno , da se klerikalci opravičeno lahko boje za svojo tako trdno trdnjavo, v katero prej ali slej gotovo zasijejo žarki svobodne in napredne misli. Ogrsko-hrvatski državni zbor. Budapešta 24 aprila. Nadaljevala se je podrobna razprava o Apponyijevem novem šolskem zakonu Pri § 22, ki govori o disciplinarnem postopanju proti učiteljstvu, je predlagal posl. Jovan M a noji o vic, da se morajo pri disciplinarnih preiskavah zaslišati krajna šolska oblast in toženi učitelj. Za tako svobodo učiteljstva pa so glasovali le nemad-žarski poslanci. Posl. dr. Gratz je predlagal, naj se sprejme v novi šol. zakon jamstvo, da se ne bo neprestano vznemirjalo učiteljstva z disciplinarnimi preiskavami zaradi malenkostnih prestopkov. — Zakon se je sprejel do § 24. — Ker so na poziv ministra Kossutha poslanci neodvisne stranke večinoma umaknili svoje izpreminjevalne predloge, bo šolski zakon sprejet po nekaterih sejah, nakar pridejo na VTsto investicije za državne železnice. Teh razprav se udeleže tudi hrvatski poslanci, ki pridejo z raznimi jezikovnimi in državnopravnimi zahtevami. Zahtevali bodo na primer, naj se na hrvatski h progah ogrskih državnih železnic upelje izključno hrvaščina, tudi napisi morajo biti edino hrvatski. O teh hrvatskih zahtevah se v odločilnih madžarskih političnih krogih temeljito razpravlja. Purifikacija na Ogrskem. Budapešta 24. aprila. Odbor velike županije v Aradu je sklenil, obdačiti vse nemadžarske napise. Proti pangermanskemu in pan-rumunskemu gibanju se je ustanovilo obrambno društvo. K ustanovnemu shodu je poslala tudi vlada zastopnika, ki je povedal, da bo vlada podpirala društvo z denarjem. Položaj v Maoedomji. Sofija 24. aprila. „Dnevnik" poroča, da se je bolgarska vlada pritožila v Belgradu, da se postopa nečloveško proti bolgarskim izseljencem. Po srbskih železnicah vozijo baje izseljence v odprtih, za svinje določenih vozovih, in šele v Zemunu pridejo v človeške vozove. Bolgarskemu trgovskemu agentu v Belgradu, Kristovu, ki ima nadzorovati izseljevanje, zabranjuje srbska vlada urado-vanje. Srbsko-macedonski odbor skuša izseljence iz Macedonije zadrževati ter jih prisiliti, da vstopijo v nove čete za Staro Srbijo. — Največ se selijo Bolgari iz Macedonije v Ameriko. Bolezen turškega sultana. Bel grad 24. aprila. Zadnje dneve so došle iz Carigrada vesti, da se je sultanova bolezen nevarno shujšala. Iz Pariza so poklicali spe-jalista dr. Gilberta, ki je za notranje bolezni, posebno za bolezni na ledvicah in mehurju. Tudi protesor Behring je bil pri sultanu ter je baje konstatoval raka. Dogodki na Ruskem. Petrograd, 24. aprila. Car je sprejel predsednika dume Golovina v polurni avdijenci. Golo vin je predložil carju spomenico o dosedanjih razpravah v dumi. Car je izjavil, da veruje* v delavnost dume in da o razpustu dume ne more biti niti govora. Car se je razgovarjal s predsednikom zelo ljubeznivo. Za predsednika državnega sveta je imenovan bivši justični minister A kim o v. LISTEK. LejsRdn. Spisal L. B. ii r. Bilo je istega dne proti večeru. V farovškem salonu je bila zbrana cela vrsta tiste visokorodne gospode, ki ima odločevati v takih perečih slučajih, kjer se gre za svetost. Mize so se, kakor čisto naravno, kar ši-bile pod težo puhtečih skledic in buteljk. In v resnici se pri buteljkah najlažje razpravljajo najbolj zamotane stvari! Pogovor se je seveda sukal krog Katrine. Strežkinje, ki so vedele za kaj se gre, so se držale kolikor mogoče pobožno, in tako je imela vsa poedina nekam sveto lice. „Ekstaza!" povzame prvi škof, ki je predsedoval. Seveda so kimale vse glave in pritrjevale tej modri izjavi. Govorilo se ni mnogo, ker . . . Toda, to je postranska stvar. „Očividno izvoljenka božja," spregovori škof iznova. „S Čim pa se bavir1" vpraša župnik iz sosedne fare, o katerem se je govorilo, da prime tudi sam večkrat za plug. „1, kako neumno vprašanje !" pravi domači župnik nevoljen. „Seveda ves dan moli. Večkrat se zapre v svojo stanico in tu so jo videli čisto zamaknjeno. Bila je povsem izpreme-njena: mrtvaško bleda, ustne je imela suhe in trdno sklenjene in niti ganila se ni!" „To so simptomi ekstaze," pravi učeni dekan iz okolice. „A casus je kritičen, prenagliti se ne smemo. Zato bomo še pač ostali nekaj dni tukaj u „Prav govorite, gospod dekan" ga pohvali škof in zamolklo mrmranje omizja je značil", da je vse zadovoljno s tem ukrepom. Le domaČi župnik, gostitelj, se je držal, kot bi jedel kislo repo. Toda tu se oglasi sloveč psihiater iz mesta, ki je doslej dosledno molčal. „Ker se gre tukaj za tako resno stvar," pravi, „dovolite, da se odzo-vem tudi jaz. Audiatur et altera pars!" „Le govorite!" veli škof in v zadregi nekoliko pemežikne z očmi. Storil je to zmirem, če se mu je bilo treba zagovarjati kot prvemu zastopniku cerkve v tem kraju. „Sprva neko vprašanje," prične zdravnik, „je bolezen kot taka kaj nadnaravnega, svetega?" „Dobro. Če torej niti telesna niti duševna bolezen ni kriterij svetosti, ni Katrina nobena svetnica." „Oho, kako to? Zakaj?" je vse križem kričalo po dvorani. n Katri na boleha namreč za takozvano histerijo. To je bolezen, in sicer pretežno duševna bolezen, ki se loti le tistih deklic in žensk, ki so prenapetega, ekscentričnoga značaja. Njihov duh ne deluje normalno, vidi in čuti več in drugače nego Človek, ki ima živce normalno razvite. Mi pa, ki smo tako srečni, da so naša čutila zdrava/ne moremo pojmiti, kako deluje živčevje histeričnih žensk. A zaradi tega še nismo nikakor opravičeni pobegniti k nadnaravnemu! Če udari kdo koga po očeh, delujejo oči nekaj trenotkov abnormalno — odtod tiste zvezde, katere vidimo, a to še vendar ni nadnaravno! Katoliška cerkev ima to razvado, da se povsod, kjer zapuste človeške moči naše razumevanje, oklene tretjega sveta, Čudeža itd. To je znak onemoglosti, slabosti in lene volje, iti dalje po potu raziskavanja. Torej, da reasumiram: Katrina je histerična, a ne — svetnica!" To je bilo mrmranje in ropota-nje s stoli in kozarci! Mnogim se je sicer dozdevalo, kakor da je mož govoril resnico, toda — kaj poreče škof, če povedo svoje mnenje! In nad poštenim psihiatrom bi bil zagrmel oni slavni anatema, kot bi bili še v srednjem veku. In da še sploh živi, gre hvala edino le modernemu napredku! Konec koncev pa je bil, da se je sklenilo poslati papežu v Rim vse akte in predlog po smrti proglasiti Katrino za svetnico. . ,. IV. Nekaj let pozneje. Oni kmet, ki smo ga spoznali kot treznega poštenjaka, se je že nekaj mesecev grel pri nebeški peči. Zunaj je bila ravno zima, a v nebesih seveda tega niso čutili. Nabasal si je bil baš svojo pi-pioo, ko pristopi Bog oče k njemu, ga potreplje po očetovsko po rami in ga vpraša: „No, Štefan, kako se imaš kaj pri nas? Ti ugaja v nebesih?" „Bo že, bo že," odvrne starec, „samo dolgočasno je nekoliko. Jaz pač nisem navajen tako brez dela kje sedeti, misli pa zmerom iz spominov zajemati, tudi ne gre. Moji spomini so kmalu izčrpani." „1, pa meni na čast katero zapoj!" pravi smehljaje se Bog oče. Nekaj Časa molči sivolasi poštenjak, potem pogleda Gospodu resno in odkritosrčno v oči in pravi : „Mi zameriš ali ne, jaz ti hočem in moram resnico povedati: vse, kar traja predolgo, postane vsakdanje in suhoparno, izgubi dražest in privlačnost. Vsakomur mine s časom veselje do tega, in ni lepo, ostati zmerom pri starem, ampak lepo je, hrepeneti vedno in vedno naprej, po novem. Zato mi nebesa kot cilj vsega stremljenja ne ugajajo posebno Tudi to petje — je sicer lepo, da malo takega, ali oelo večnost bi ga ne mogel poslušati. Me že sedaj ušesa bole. Na Boga je napravila ta odkritosrčnost oČividno velik vtisk. „Prav tako," veli starcu, „td si mož srca in Odesa 24. aprila. V Sebastopo-Iju je udrlo 12 oboroženih roparjev v kurzno pisarno ter so odnesli kreditnih papirjev za 100.000 rubljev in v gotovini 40.000 rubljev. *" Varšava 24. aprila. V L u b -lin u se je policajem skril ropar Lis V neko kovačnico, od tam streljal ter ubil enega policaja. Policija je dala pripeljati topove, s katerimi so streljali na ko vačnico ter jo razrušili. Ropar je bil pri tem ubit. Dunaj 24. aprila. „N. W. A^end-blat" poroča iz Petrograda : rNastopila je popolna izprememba v političnem kurzu. Konzervativni ministri izstopijo. Stolvpin sestavi liberalno ministrstvo s kadeti." Nemški državni zbor. Berlin 24. aprila. Zbornica razpravlja o vojnem proračunu. Posl. Bebel je predlagal, naj se vojakom zviša dnevna plača za 10 feni-nigov, podčastnikom pa mesečno za 8 mark. To zvišanje bi znašalo na leto 27 milijonov mark, ki naj se prihranijo s tem, da se vojaška služba skrajša. Njegova stranka pa je tudi pri volji, dovoliti ta znesek na podlagi državnega dohodninskega davka. — Za predlog se je izrekla tudi svobodomiselna ljudska stranka. Vojni minister p 1. Einem je pač obljubil, da se zvišajo plače vojaškim uradnikom, o zboljšanju vojaških plač pa uiti crknil ni. Buri v angleški armadi. London 24. aprila. Angleška kolonijalna konferenca se posvetuje o tem, da se sestavijo burski bataljoni na konjih za službo v Transvalu in Južni Afriki. Botha je izjavil, da mu je več sto Burov že priseglo zvestobo Angliji. Socialna upraSonja. V dosedanjih svojih izvajanjih smo na kratko očrtali sociologijo in razvoj modernega socializma kot politično in združno organizacijo; odslej bomo na kratko govorili o raznih socialnih vprašanjih, ki so baš aktuvalna; pri tem bodemo posvečali posebno pozornost uredbam, ki so jih Osnovale ali pripravile dežele, občine, država ali druge korporacije, ki so v zvezi s socialnim vprašanjem in pri katerih so udeleženi tako delodajalci, kakor delojemalci. Med zakonskimi nacrti, o katerih bo imel najprvo razpravljati novo izvoljeni parlament, je najvažnejša zakonska osnova, tičoea se in v al i -ditetne in starostne preskrbe •za delavce in za druge poklice, ki SO gospodarsko delavskemu najbolj sorodni. Dasi so v tem oziru na razpolago že dolgoletne izkušnje enakih institucij na Nemškem, vendar se mora v avstrijskem zakonu ozirati na posebne uredbe, navade in nagnenje našega prebivalstva, predvsem je pa treba vpoštevati naše gmotne in gospodarske razmere, ako se hoče, da bo zakon izpolnil svoj namen napram splošnosti. Vzrok, da se tak zakon še ni uvedel na Avstrijskem, kjer smo navajeni, da posnemamo vse take uredbe v Nemčiji, je pripisovati manj žalostnim razmeram, ki so vladale v zadnjem desetletju v parlamentu, kakor okolnosti, da zahteva taktna preskrba delavcev izdatne gmotne podpore državne uprave, doČim morajo nositi stroške obeh, doslej na Avstrijskem uvedenih deUjskih zavarovanj (zavarovali proti boleznini in nezgodam) zgolj dtUvci fn delodajalci, zlasti ker tu ne pridejo vpo-štev državf samo zadevajoči stroški nadzorstva, ki ga zahteva vobce zakon v zaščito delavoev. Posamne dežele so, mislile, da bodo lahko izvedle starostno preskrbo s pospeševanjem individualne iniciative, takorekoč s premiranjem s a m oz a v a r o v a nj a. Določili so gotov najvišji znesek, ki se ima razdeliti vsako leto med one. ki so si preskrbeli pokojnino pri kaki pomožni blagajni ali pa so podpirati take blagajne z obrestnimi garancijami ali z zboljšanjem vsakokratne aktivirane rente. Ta sistem je uveljavljen v Belgiji, na Francoskem in v Italiji. Uspehi neprisiljenega lastnemu smislu za preskrbo prepuščenega zavarovanja niso nikjer zadovoljivi, število Članov pri takšnih pokojninskih društvih ako se tudi vštejejo velike, zlasti na Nemškem in Avstrijskem navadne tvorniške blagajne, je v razmerju z milijoni delavcev, ki pridejo vpoštev, prav tako neznatno, kakor so rente, ki se izplačujejo. Ves trud, vzbuditi in oživiti iniciativo delavcev, se razbije deloma na slabih zaslužkih, deloma pa na malomarnosti in brezbrižnosti. Apatija se edino lahko premaga s silo. Toda, s silo samo še ni pomagano, ker delavec, čigar mezda je že itak prikrajšana vsled prispevka za bolniško blagajno, ni v položaju, da bi od svoje pičle plače plačeval potrebne prispevke za invalidsko in starostno preskrbo. Zavarovanje proti nezgodam je izključno naloženo delodajalcem, ker se nezgoda smatra za posledico obrata, za čegar varnost je treba skrbeti podjetniku. Ali se naj skrb za starost in invalidnost nalaga zgolj delodajalcu ? Z enostranskega, delavskega interesnega stališča se mora to vprašanje potrditi. Ne vpošteva se pa to, da se podjetniki že sedaj pritožujejo radi občutnega bremena, ki ga jim nalagajo dajatve za' razne že uvedene preskrbo valne institucije, in da rodi pritisk protipritisk, ki bi se lahko Čutil v mezdah. Vsekakor se gre pri tem za gmotno vprašanje, za visokost prispevka. Prispevek pa je zopet odvisen od rente, ki bi se naj izplačevala. Račun, ki se da sestaviti na temelju izkušenj v zavarovalni stroki, dokazuje, da bi se pokojnina, ki bi odgovarjala takozvanemu eksistenčnemu minimumu, lahko dosegla samo s pii>pevki, kakršnih bi ne mogla plačevati večina podjetnikov; celo pod eksistenčni minimum nastavljene pokojnine bi povprečno ne mogel plačevati delodajalec sam. Preizkušnja materialnih predpogojev vodi do spoznanja, da niti delavec niti delodajalec sam za-se ne zmoreta prispevka za delavsko pokojnino. Vpoštevanje etičnih momentov torej kaže zopet na pot, ki se je uvaževala pri bolniškem zavarovanju, — na skupno sodelovanje obeh. Delavec si naj bo v svesti, da ni pokojnina no beno darilo, marveč produkt lastnega dela, stvar, ki jo je sam osnoval in do katere ima pravico. Delodajalec vporablja delavca, ki ga je zavaroval, za se in naj smatra preskrbo valni prispevek kot kvoto za ohrabo živega mehanizma prav tako, kakor daje v račun gotovo amortizacijsko kvoto za mrtvo orodje. Svobodna selitev in menjavanje delavoev ni nobena zapreka in noben ugovor, ker delodajalec vendar prispeva samo tako $Ql§o, doklef je delavec pji njem zaposlen, in sicer samo tfžto vsoto, ki odgovarja delu. Delodajalec, ki kaze posebno skrb za delavce, vzbuja v teh večji interes za proovit podjetja in vstvarja v njih Čustvo interesne skupnosti. Mnogoštevilni vzroki in oairi, etični, poetični in gosnodarski, v stvar-jajo potrebo, da bi bila država v tej zvezi tretja. O potrebi dejanskega sodelovanja države v tem vprašanju bodemo razpravljali prihodnjič. Ronec streljanja proti toči. Ogromna je škoda, ki jo prepo-gostoma napravi neusmiljena toča vinogradnikom, poliedelcem in vrtnarjem. To je napotilo pred 10 leti župana Stigerja v Slovenji Bistrici na Štajerskem, da je na novo poskusil s streljanjem zoper grozeče oblake v pravem trenotku vplivati tako, da bi se v njih toča ne naredila, in da bi vodene kaplje, ne da bi zmrznile, padle kot blagodejen dež na zemljo. Že v prejšnjih stoletjih so gospodarji skušali s streljanjem odvrniti škodo od svojih posestev, toda oblasti so slednjič brezuspešno streljanje prepovedale. Župan S tiger je pa uredil 1. 1897. streljanje na novo in po premišljenem načrtu s posebnimi to-piči. In glej! Zdelo se je, da se dobre nade uresničujejo, da je obramba uspešna in da bo možno obvarovati kmetovalca neizmernega gorja, ki se tako pogostoma neusmiljeno usuje iz oblakov na trudapolno delo njegovih rok. Po prvih na videz ugodnih slučajih se je hitro razširilo streljanje zoper točo po Štajerskem, Kranjskem in Primorskem, in dalje po Italiji in Franciji. Navidezni uspehi so krepko pobudili vesele nade. Deželne in državne vlade so začele prispevati s sredstvi, da olajšajo revnejšim občinam obrambo zoper hudourne oblake. Nade so se povzpele do kipecega navdušenja za zmagovito borbo zoper sovražno prirodno silo. GrOSpodarji SO se začeli shajati v deželna in celo mednarodna zborovanja, da so se posvetovali o nadaljnjem skupnem postopanju, poročali o uspehih ter izgovarjali neuspehe, ki so se vmes vendar le tudi pokazovali. Začeli pa so se zglaševati tudi učenjaki, ki poznajo prirodo ter njene ogromne sile, in glasno so izrekali, da dvomijo o uspehih streljanja. Kako morejo malenkostni streli iz raztresenih topicev ustaviti to, kar se pripravlja V obsežnih temnih oblakih, ki plavajo tisoč in tisoč metrov visoko nad zemljo in so po mnogo sto metrov debeli? Streljanje je malenkostno sredstvo zoper orjaško prirodno silo, in zatorej ne more roditi tistega velikega uspeha, ki se kaže na videz — tako so veščaki ugovarjali in svarili. Zavedali so se obenem, da popolnoma veljavne sodbe o stvari vendar ne morejo izreči. Ker se je začelo streljanje zoper točo v Avstriji, zatorej je sklicalo nase poljedelsko ministrstvo 1. 1902. mednarodni shod v Gradec. Ondi naj bi zborujoči veščaki in interesenti — torej obe stranki — skupaj strogo in temeljito, brez predsodkov in zgolj stvarno razmotrivali o vprašanju, ali so uspehi streljanja resnični ali le navidezni in kaj naj se stori nadalje. In glej čuda! Zborovalci so po resnem preudarku po večini izjavili, da se o resničnem uspehu o streljanju proti toči ne more govoriti in je treba temveč oelo priznati, da stre-U#nje najbrž sploh ni sredstvo, da bi se od njega mogel pričakovati istinit uspeh. Svetovali so obenem, da ae naj Vršijo nadaljnji poskusi s pravilnim, natančno nadziranim in pod znanstvenim vodstvom stoječim streljanjem. Avstrijska vlada ie priredila tako poskusevališče na Spodnjem Štajerskem, italijanska pa v Gorenji Italiji. Poskusi so se vršili, pa že leta 1904. je bilo na Štajerskem jasno, da streljanje zoper točo, žal, nič ne pomaga. Avstrijska vlada je spoznala, da je nadaljevanje poskusov docela brezuspešno in jih je opustila. V Italiji so poskušali na dosti večjem prostoru, rabili so najboljše to piče s 4 m visokimi nastavki, s streljanjem niso kar nič štedili, in to-piče so porazstavili še enkrat tako na gosto, kakor so zahtevali zagovorniki streljanja. Tudi vspričo teh okoliščin je bilo že 1. 1904. dognano, da streljanje ne donaša nobene ko risti in vlada je nadaljevanje ustavila. TaČas je bilo tudi že prejšnje navdušenje kmetovalcev in vinogradnikov upadlo in streljanje je začelo pešati ter ginevati po Italiji ravnotako kakor na Slovenskem. Na Francoskem so poskušali nadalje. Tam so začeli rabiti rakete, ki so se razpočile v visočini 900—1200 metrov. Čeprav ni bilo pravega uspeha, so v Italiji vendar še enkrat poskusili, da bi zadnjikrat vzpodbudili nade, kolikor jih je še bilo. Spuščali so 1. 1906. take rakete in pa 8 kg težke bombe, ki so jih iz topa izstrelili 800 metrov na visoko in še višje. Streljanje pa tudi s takimi velikanskimi sredstvi ni čisto nič vplivalo na to-čonosne oblake. Profesor Blaserna z vseučilišča v Rimu, ki je imel vrhovno vodstvo poskusov, je po teh neuspehih vladi s polnim prepričanjem predlagal, da je brez smisla poskuse še nadaljevati. Po vseh teh večletnih, strogo nadziranih in z obsežnimi sredstvi zvršenih poskusih se sme reči, da je vprašanje za vsakega trezno mislečega Človeka rešeno. S potrtimi nadam i moramo žalostno pripoznati, da ne pomagajo ne topiči, ne rakete, ne bombe in da je torej konec s tolikim upanjem zapo-četega streljanja proti toči. F. S. Dnevne vesti. V Ljubljani, 25. aprila. — „Graačak" dr. ŠusteršiČ silno ponižno in klavrno odgovarja na nase kategorično vprašanje, s čigavim denarjem je kupil in plačal graščini Boštanj in Bistrica, ki sta prepisani na njegovo ime ter sta stali nad en milijon. Izgovarja se, da ti graščini sploh nista njegova last, temveč nekega ^konsorcija^, Čigar član je tudi on in da sta se le iz praktičnih vzrokov (aha!) prepisali na njegovo ime. Da je pumpala ves denar „Ljudska posojilnica" svojemu predsedniku dr. ŠusteršiČu na ljubo brez vsakega zavarovanja, tega se pa ne upa tajiti. — Postavimo se na stališče krščanskega usmiljenja in recimo, da govori „graščak" dr. ŠusteršiČ sedaj, ko smo ga izvabili iz njegovih graščin, resnico, kar seveda Še nikakor ni dokazano! Pa recimo, da bi bilo — kaj izhaja potem iz ŠusterŠičevega pojasnila 1.) Da je dr. ŠusteršiČ si ep ari l in slep ari Še vso javnost, izdavši se kot lastnik dveh neobremenjenih graščin v vrednosti nad milijon kron; 2) da je zlorabil in še danes zlorablja kot predsednik .Ljudske po80jilniceu temu zavoda, zaupani denar za svoje privatae Špekulacije, ne da bi ^izposojeni" denar dal zavarovati, kakor to zahtevajo pravila tega zavoda. In to nam tudi zadošča — v pojasnilo, zakaj se ni upal nastopiti ta poštenjak kot državnozborski kandidat v tisti Ljubljani, ki mora po njegovih novih sanjah 14 maja trepetati pod njegovimi nogami. Zares, kogar bogovi mislijo uničiti, tega prej oslepijo! Tak človek seje drznil očitati uradništvu, izpolnjevajočemu za siromašno plačo težavne dolžnosti, da — žre in žre! In sedaj vabi to isto uradništvo v svoj tabor! če to ni vrhunec nesramnosti, potem smo res pri kraju s svojo logiko ... In mestno gospodarstvo, od čigar skupne vestnosti je zavisen blagor trgovskega, obrtnega in delavskega stanu, si hoče prisvojiti Človek, ki igra zgolj v interesu lastnega žepa va-ban-([Ue z milijonom zaupanega mu ljudskega denarja! — Ne, tako daleč še nismo, to bosta občutevala tolmi-graščak dr. ŠusteršiČ in njegov slepi hlapec Ivan Kregar dne 14 maja v kosteh in obistih. — „Slovenecu videva sicer v označenem postopanju predsednika „Ljudske posojilnice" in S. L. S. le ,juridično spretnost". Nam tudi prav — kaj več od današnje farške morale na Kranjskem tudi nismo pričakovali! Upamo pa, da tako zaslepljen niti zadnji rovtarski mežnar ni, da bi ne videl sleparije tam — kjer je preočitna. Rekri-minacij se ne bojimo. Res »e, da tudi naprednjaki kupujejo in prodajajo posestva, toda oni varno osigurajo vsak vinar izposojenega denarja in ne sleparijo javnosti z napačnimi vpisi v zemljiški knjigi, ker ne rabijo pavo-vega perja, liki „parlamentarec* ŠusteršiČ. Zategadelj priporočamo tudi somišljenikom na deželi, da stavijo na slehernem shodu, kjer bi se Še drznil nastopiti ngraščaku dr. ŠusteršiČ, nanj eno edino skupno vprašanje . S čigavim nezavarovanim denarjem kupuješ graščine r Čigav bo dobiček, čigava iz- gubaV ('emu rabiš na Dunaju pa-vovo perje „graščaka~ ? — Socijalni demokratje spet potegnjeni. Ljubljanske socijalne demokrate je včeraj neki hudomušnež zopet prav krepko potegnil. Povedal jim je na uho, da bo v Steinerjevi gostilni na Opekarski cesti napreden shod. Ob „določeni- uri so bili pri Steinerju zasedeni vsi prostori od socijalnih demokratov. Ker pa župana Hribarja, katerega so rdečkarji tako hrepeneče čakali, le ni bilo od nikoder, dasi navadno točno prihaja, začeli so povpraševati potegnjeui pivci gostilničarja, če ni pri njem na- Dalje v prilogi resnice, boljši od mnogo podrepni-kov! Kar se pa tvojega mnenja o nebesih tiče, ti moram priznati, da imaš prav. Že dolgo delam na preo-snovi nebeškega kraljestva. Tudi novodobno mišljenje se mora upoštevati." Dolgo sta se pogovarjala o tem, kako bi se daJ hišni red v nebesih preustrojiti, in Štefan je bil marsikatero pametno zinil — ko se odpro nebeška vrata in vstopi Katrina. „To je tisto dekle, ki se je tolikokrat zamaknilo v tvoje veličanstvo," jo predstavi Peter in skrbno zapre duri, kajti zunaj je bila zima. „Aha, saj res,u s temi besedami se obrne Bog oče do Katrine. »Koliko si stara?" n Triindvajset let," prizveni od njenih ust in že je ležala na tleh. „Vstaiii! Torej si še mlada! Si kaj sanjala o bodočnosti? Si delala kaj naklepe?" .Nič." „Tako, tako! Zakaj pa ne ? Cemu pa sem ustvaril mladost? Ćemu sem dal sanje mladini, upe, želje, naklepe za bodočnost? Zato, da se pomečejo v koš v mnenju, da se stori meni s tem kaka usluga? Mladost je mladost, greh je, zoperstavljati se njenemu vrvenju, njenemu genialnemu ognju!" Mar mislite, da si zaslužite ta moja nebesa s tem, da zametujete mladostna nebesa na zemlji? Kdor z malim zadovoljen ni, velikega vreden ni! O neumno človeštvo, ki iščeš v ekstremih svoj blagor!" „Gospod, kaj sem grešila s tem, da sem te ljubila do blaznosti?" Obup je donel iz teh besed. Uboga, zapeljana Katrina! „S čim si me ljubila ? Mar ne s tem, da nisi delala ničesar, da si se postila, bičala, da si pačila svoje mlado telo, ustvarjeno po moji postavi? Torej tako daleč je že prišlo zaslepljeno Človeštvo, da misli mojstra častiti s tem, da mu razbije ali spači umotvor, kateremu je vlil svojo kri? Treba bo poslati zopet kakega genialnega reformatorja na svet!" „Gospod, če sem grešila, sem grešila nevede in v najboljšem namenu! Ne zavrzi me nesrečnice, katere krivda je le to, da sem živela med znorelim človeštvom!" „Ti ostaneš pri meni," razsodi Bog oče, „a kurila bol peč, medtem ko se bo delavni, polteni Štefan radova! z menoj" . . . Strahovalcl dveh kron. Zgodovinska povest. (Dalje.) XLIV. Odkada su Mletci sagradjer.i Nije iipša vojska sakupljena, Što je vojska dužda mletačkoga, Vrime rata Cipra nesrićnoga: d vi stotine tanenih galija, Dvajest in pet velikih džemija, Šest od boja silnih galijica. Pred njima su sivi sokolovi, od latinske zemlje vitezovi: Od Mletaka bane Veniere, Od Genue Dorija Andrija; A od Spanje Ivane generale, I od Rima Kolona principe; Od lijepe zemlje Sicilije Svitli bane, Kardon generale. Kapetani, vlastela mletačka, kavaliri, gospoda maltežka, Od velika roda i plemena, Sve to trče, da Turčina siče. Hrv. narodna. V dnevih največjih bojev na Cipru je v Benetkah umrl po dolgem bolehanju dož Peter Loredan. Obžaloval je to en sam mož in sioer vojni minister Zeno, ki je za vladanja Petra Loredana imel vso oblast v rokah. Nesrečna vojna na Cipru je pripravila Žena polagoma ob vse zaupanje pri merodajnih nobilih beneških, in ko so volili novega doža, so poglavitno gledali na to, da izbero moža, ki ne bo slepo orodje v rokah Ze-novih. Novi „principe della serenissima republica," Luigi Mocenigo, je sicer pustil Zena na svojem mestu, kajti Zeno je bil najsposobnejši organizator in diplomat, kar jih je tedaj imela beneška republika, toda odločilnega vpliva kakor poprej ni zdaj Zeno nič več imel. To se je pokazalo pri velikem in odločilnem vprašanju, kaj naj republika stori proti Turkom. Zeno je zastopal mnenje, da naj republika zbere kar mogoče največ ladij in ob enem kar mogoče največ vojaštva in naj potem poskusi zavzeti zopet Ciper. Nasprotno pa je dož Mocenigo zastopal mnenje, da mora republika čim prej premagati turško brodovje, češ, potem že kako ukrene, da si zopet pridobi Ciper. Zeno je sodil, da se to ne posreči, ker , lastna beneška mornamica ne bo zadostovala, na zaveznike pa se ni zanesti. Mocenigo je temu nasproti trdil, da se zavezniki ne bodo izneverili republiki, če se doseže le ena velika zmaga nad turškim brodovjem. Zeno je svaril republiko, češ, ako ostane Ciper v turških rokah, ne bo vojnam prej konca, dokler Turki ne bodo vzeli Benečanom vseh kolonij, Mocenigo pa se je temu posmehoval. Obveljalo je seveda mnenje doža Moceniga, tekom sto let pa se je izkazalo, da je imel Zeno prav, zakaj uresničilo se je vse do pičice, kar je prerokoval. Zgradba novih ladij je hitro napredovala. Republiki se je po Zeuovi spretnosti posrečilo, skleniti zvezo s papežem, s Španijo, s Sicilijo, z republiko Genovo in z Maltezi. Beneška republika je imela zdaj na razpolaganje velikansko brodovje in vsa Venecija je zdaj vriskala veselja, trdno prepričana, da bo ta mogočna mornamica |zanesljivo uničila turško brodovje, toliko bolj ker so bili za-povedniki te mornarnioe najslavnejši admirali tiste dobe: Sebastijan Ve-nier, poznejši dož, Andrej D ori a in don Juan d' Austria. Po zavzetju Famaguste je turško brodovje takoj krenilo proti severu Združilo se je s popolnoma novim brodovjem, ki je prišlo is Carigrada. Zdaj je štelo to brodovje 260 ladij, Prilogi „SloTCMieai lirm" it 94, my2S. •prlla 1107. povedan shod. Začuden jih je gledal ta in zanikal njih vprašanje. Seveda je bilo socijalne demokrate sram, da so se tako vsedli in drug aa drugim so se izmuzali skozi vrata. — Postopanje socijalnih demokratov v Ljubljani je nekam čudno in ni prav nič drugega kot sam terorizem. Gospodje nsj si pa zapomnijo, da s takim postopanjem ne bodo prišli daleč. Na vsak način hočejo zanetiti sovraštvo med naprednjaki in seboj Zborovanja v Ljubljani sme prirejati vsaka stranka zase in je druga stranka, pa naj bodo to tudi socijalni demokratje, nima pri tem prav nič ovirati. Kadar bodo napovedani shodi naprednjakov, se bodo vršili od teh samih, Če pa bodo socijalni demokratje ali pa klerikaloi skušali onemogočiti jih, jim pa povemo, da so na razpolago taka sredstva, da bo socijaliste takoj minulo vse veselje uganjati svoje volilne manevre, če bodo naprednjaki uveljavili ta sredstva. Mislimo, da se razumemo! — Dr. Hočevarjev obod v Skocjaau pri Mokronogu. Za nedeljo dne 21. t. m. je bil baje samo v cerkvi napovedan volilni shod dr. Hočevarja. Takoj po deseti maši se je zbrala velika množica kmetov, seveda tudi otrok in žensk. Bilo je kakih 300 kmetov, a med temi gotovo tri dele zavednih. Ko je hotel dr. Hočevar govoriti, ga je nekdo iz množice opozoril, da je treba voliti predsednika. Nato predlaga dr. Hočevar župnika P. Bohinjca za predsednika, učitelja Štruklja iz Bučke za podpredsednika in enega kaplana za zapisnikarja. Nato predlaga nekdo iz množice predsednikom shoda učitelja Blagaj neta. S tem pa župnik ni bil zadovoljen in je kar pričel, da bi zborovali. Zavedni kmetje pa so zahtevali z vso odločnostjo glasovanja in moralo se jim je ugoditi. Pri glasovanju je dobil učitelj Blaganje gotovo šestkrat toliko glasov kakor župnik Velika jeza. Župnik: Mi imamo veČino. Blaganje je dobil samo 38 glasov. Velik krik in ugovori. Kmetje: Lažete! Nas je tu do tristo zavednih kmetov! Živio nas predsednik Blaganje! Dr. Hočevar in župnik grozita s kaznimi. Nekdo iz množice: Postave so za vse enake. Bodite pravični. Vi nimate niti 30 volilcev. Brez predsednika ne bomo zborovali. Učitelj Blaganje se prikaže na odru. Blaga-nja: Naj se pusti veljati ljudska volja. Župnik: Mar mislite, da imate res večino. Blaganje: Prosim, kar poglejte dol po ljudstvu. Župnik: Kakšne namene pa imate? Blaganje: Za-sigurati si hočemo besedo. Dr. Hočevar : Sprejmite podpredsedništvo! Blaganje: Hvala iepa. Se klanjam. Kmetje vpijejo: Farovž nas ne bo komandiral. Župnik: Možje krščanski, ali imate res rajši, da bo za predsednika učitelj Blaganje, učitelj Blagajne iz Hrvaškega broda ali vaš župnik, župnik Škocjanski? Silno vpitje. Kmetje: Živio Blaganje, proč s takim predsednikom, proč s farji, ti ne bodo komandirali. Župnik: Učitelj Blaganje naj bo reditelj. Kmetje: Kaj ? Učitelj ne bo za policaja! Tu ne rabimo policajev. Prepadenost med klerikalci. Župnik: Možje krščan- ski, pojdite za nami na župnijsko dvorišče, bomo pa tam zborovali. Štab gre in zrn njim kakih 60 oseb, a komaj polovico volilcev. Kaplan iz Šmarjete je pripeljal namreč kakih 20 mlečnozobov. Velikanska množica je ostala na zbo-rovališču, da se jasno konstatira večina. Takrat naj bi pogledal župnik ali pa dr. Hočevar. Ostali so vsi kmetje domaČi in tuji. Za njimi so Šli taki, ki bodo volili Čez šest let in kakih 20 — 30 pravih volilcev. Tako sijajno še ni pri nas pokazal kmet, da ima voljo se otresti terorizma S. L. S. Seveda je potem šlo vse polno naših na dvorišče poslušat mi-lodoneče obljube. Zelo imenitno se je izkazal učitelj Štrukel, a ga baje še na kosilo niso vabili. „Kdor ponižuje se sam, podlaga je — —u. I. P. — litnik ¥ Vipavi. Piše se nam : V nedeljo dne 21. t. m. je bil na dvorišču g. župana Josipa Petrov čiča Žitnikov volilni shod, ki se ga je udeležilo okrog 160 volilcev, med temi 16 duhovnih posod, 16 mežnar-je7, kaki 30 cerkvenih ključarjev, okrog 70 drugih klerikalnih podrep-nikov in krog 20 pristašev neodvisne kmetske stranke. Nadalje so pa bile častno zastopane tudi Marijine device, tretjerednice in otroci. Navdušenja na shodu ni bilo nič. Žitnik je, kakor povsod, sramotil in obrekoval svoje politične nasprotnike, zraven pa tudi lagal o shodu na Planini; govoril je tudi o prilikah, ki pa niso imele ne nog ne glave. — Lavrenčič z Vrhpolja je slavil Žitnika kot kmeta, češ, da je za časa počitnic kot študent veliko gnoja speljal, povedal je tudi, da ni Žitnik kot poslanec do sedaj še ničesar storil za svoje volilce, a če za drugo ni, pa zna saj okrog ministrov na Dunaju „kljuke pritiskat4* veliko bolje, kakor njegov protikandidat. Žitnik se nam je zdel nekako potrt in nič prav razpoložen, kakor oni, ki se pripravlja na boj, a že vnaprej ve, da bo padel ! — Korošec ali Žurman? Kakor znano, kandidira v rogaško-šmar-sko-kozjanskem okraju narodna stranka proti dr. Korošcu odličnega kmeta Vinka Žurmana od Sv. Križa pri Slatini. Dr. Korošec napada v svojem „Slov. Gospodarju" svojega protikandidata na ostuden način ter ga slika za popolnoma nesposobnega. Toda V. Žurman ima pismo, ki mu ga je pisal isti dr. Korošec pred par tedni, ko še ni vedel, da mu nastopi za protikandidata. V tem pismu pravi dr. Korošec Žurmanu: „ Obračam se do Vas, ker poznam Vašo spretnost, prosim Vas, da to veliko zmožnost porabite sedaj blagovoljno v prid moje kandidature. — Vesele praznike Vam želi udani dr. Korošec." — Ali si je mogoče misliti večje farške hinavščine! S tem se pač dr. Korošeo najbolj sam obsoja, in obsoditi bi morali njegovo neznaČajuost tudi vo-lilci, ako imajo količkaj samozavesti in čuta za poštenost. Kandidat Žurman je v rogaškem okraju zelo priljubljen mož ter mu je lani tudi dvorni svetnik dr. Ploj prigovarjal, naj bi nastopil kot kmečki kandidat, a sedaj, ko se je vdal želji ljudstva, napadajo ga Koroščevi katoliki kot cigana. ki sta jim zapovedovala admirala Ulazuli in Piali. Z brodovjem Piali-paše je hitela od Cipra ozka, lahka jadrenica, na kateri so se vozili sami srečni ljudje, vojvodinja Asunta in plemič Kržan, Tomo in Mara, zapovedoval pa je ladji kapetan Desantič. Brodovje se je v velikem ovinku ognilo beneški republiki pripadajočega otoka Krete in se obrnilo proti severu, kajti namenjeno je bilo, iti beneški mornarnici nasproti v Adrijan-sko morje. Tedaj pa je Desantičeva jadrenica krenila iz vrste turških ladij in zapeljala na desno proti otoku Antikvtira, domovini vojvo-dinje Asunte. Močno so zagrmeli njeni topovi v slovo in z admiralske ladje je zagrmel odgovor. — Težko mi je pri srcu, je rekla vojvodinja Asunta, ko je turška admiralska ladja izginila v daljavi. Spominjem se tistega dne, ko sem oblečena kot ciganka bila pripeljana na Pialijevo ladjo. Tedaj mi je povedal Piali, da odrine po zavzetju Famaguste proti severu, da napade Dalmacijo in njene otoke, da poruši in opustoši vse, da porobi in pomori vse. To bodo strašni dnevi za tiste ljudi. Piali pasa je svoje grozne, obljube le prenatančno izpolnil. Zavzel in opustošil je Dulcinj, zadnjo beneško postojanko v Albaniji, podvrgel Kotor in se pripravljal za napad na Kor-čulo in na Lošinj, ko je dobil vest, da je brodovje beneške republike in zaveznikov zapustilo pristan in da gre proti turškemu brodovju. Obenem pa je prišla od juga vest, da je kralj GjaČič s svojimi številnimi sicer jako malimi ali hitrimi in trdnimi lajami na potu, da napade turško brodovje od južne strani. Turki so sprevideli, da bi lahko prišli med dva ognja in so se vsled tega nemudoma umaknili proti jugu. (Dalje prih.) te i*n»sn akni« m* it se nam piše: Kakor smo pričakovali, tako se je zgodilo! Zloglasni „Slovenski Gospodar" se že prav ostudno zaletava v naprednega, neodvisnega kandidata Jakoba Zadravea. Škoda samo, da „Gospodar" nima boljših dopisnikov, ker to, kar prinaša ta podli list v ZadravČevi aadevi, je pač tako malenkostno in plitvo, da bi človek ne verjel, (kar pa je skrajno žalostno in značilno), da sta pomagala sestavljati ta skrpucala dva pedagoga (!) črnemu — kozlu. Klerikalni gospodje, stvarno, stvarno pobijajte nasprotnike, če pa tega ne znate, pa raje vse pustite, kakor da se smešite pred javnostjo! — »Vera v no?araestl", tako kriče zdaj klerikalni petelini po svojih listih. V tem oairu se odlikuje zlasti „Gorica". Da pride vera iz nevarnosti, priporoča omenjeni list, naj ljudje molijo za srečen izid volitev, ndazmaga — Kristus"! Dovolj žalostno je, da je vera pri Slovencih v taki nevarnosti, ko ima. vendar tako zveste čuvarje! Zdi se nam, da so vero v nevarnost spravili duhovniki sami, ki so se brigali za vse drugo, nego pa za vero! Sicer je pa udarjanje na versko stran obsojanja vredno zlorabljanje verskih čutil volilcev! Mar je klerikalcem vera! Samo za politično nadvlado jim je, kar so nekateri klepetavi „katoliški" govorniki že večkrat priznali. Boje se, da bi z naprednimi poslanci ne prišel svež, napreden duh v državni zbor in se od tam razširil po vsej državi, zato pritiskajo s skrajnimi sredstvi na ljudi, da bi volili klerikalne mračnjake. Ljudstvu se seveda ne smejo odpreti oči, ker, Če se mu odpro, zapel je mrtvaški zvon klerikalnemu gospodstvu. — Slovenska trgovska šola v Trstu. SnoČi je bil v Trstu sestanek radi ustanovitve višje trgovske šole Trstu. Udeležba je bila velika. Izvolil se je odbor iz 6 oseb, ki imajo ukreniti potrebno, da se čimprej omogoči izvolitev kuratorja in rešijo nekatera vprašanja glede financiranja šole. V začasni odbor so bili izvoljeni gg. Kornelij Gorup vit. SI a vin s ki, dr. Merhar, dr. Pretner, dr. Sla-vik in Josip Ulčakar. — Iz železniške službo. V področju tržaškega nadzorništva južne železnice se je kontrolna služba sledeče uredila: na Zidanem mostu se je ustanovila nova kontrolna ekspozitura za progo Brežice Sava in bo opravljal to službo oficijal g. Karel Gračner. Za prometne kontrolorje so nameščeni gg.: Karel Sajovic za progo Litijo-Šent Peter, Ivan Flore za progo Šent Peter-Sežana in Andrej Vrečko za progo Se-žana-Trst. Telegrafski kontrolor je postal g. Ivan PotzKuber. — Ii poStne slntbe. Poštni kontrolor g. Anton Gregorčič v Ljubljani je imenovan za višjega postnega kontrolorja v Gorici, poštni kontrolor g. Ivan Vidmar v Ljubljani pa za višjega poštnega upravitelja v P ulju. — Požtns vest. Iz Ptuja v Lip-nico je prestavljen poštni asistent g. Milan Žemljic. Ker je Slovenec, mora med — Nemce! Na ptujski poŠti je sedaj le Še eden slovenski poštni ura dni k. Škan d al! — Afera DacbS. Včeraj se je končala pred tukajšnjim okrajnim sodiščem afera Dachs, o kateri je priobčeval „Slovenec" dolgovezna poročila in jo hotel z vso silo izkoristiti v svoje umazane namene. To se mu ni posrečilo, zakaj obravnava je pokazala docela jasno, da je bila afera s klerikalne strani premišljeno inscenirana in da je obtoženka Dachs simulirala vse mogoče poškodbe edino v svrho, da je BSloveneou mogel kričati in natolcevati ljudi, ki mu tako zelo leže v želodcu, da bi jih najraje vtopil v žlici vode. Da se bo stvar bolje razumela, hočemo na kratko podati postanek te afere. Gostilničar Dachs je zadnja leta postal strasten klerikalec. Pred letom je kot klerikalec kandidiral v trgovsko zbornioo. Ker je bil obenem tudi predsednik pevskega društva „Ljubljane", smo napram njemu zavzeli isto stališče, kakor svoje dni napram Venoajzu, ko je bil predsednik „Glasbene Matice" in je na klerikalnem programu kandidiral v drž. zbor: odklonili smo priobčevanje reklamnih notic aa -Ljubljano" vse dotlej, dokler bo Dachs njen predsednik. To je seveda Daohaa in njegovo ženo močno je* silo. Lansko- jesen smo zabeležili v listo neko ovadbo, ki jo je podal proti Daehem neki trgovski uslužbenec Ta notica je dala povod, da je nas obiskala gospa Dachsova in nas morila celi dve uri, da smo se zgovorne ženice jedva mogli znebiti. Mesto da bi bila hvaležna, da ji nismo takoj s primerno odločnostjo pokazali vrat, je v svoji gostilni jela javno zabavljati na Člane našega uredništva in groziti, da se bo slasti maščevala na g. Malovrha. Vse to so potrdile pri obravnavi verodostojne priče. Pred tedni je izšel v našem listu podlistek, v katerem se je govorilo „o jezikavi krčmarioi v Flori-janskih ulicah". Ta pasus je gospo Daohsovo tako razburil, da je prišla v uredništvo razgrajat in kričat. Ker je zlepa ni bilo spraviti iz uredniških prostorov, jo je bilo treba z brahi-alno silo potisniti skozi vrata. Ta dogodek je „Slovenec" slastno porabil in napravil iz mušice slona. Pravil je, da je bila Daehsovka, vseskozi mirna m nadvse dostojna ženska seveda, v uredništvu „Slov. Naroda" tepena, obrcana in vržena preko stopnic, in sicer tako, da je bila težko poškodovana na spodnjem delu telesa in da je vsled dobljenih poškodb opasno obolela. Včerajšnja obravnava je pa pokazala, da so bile vse te trditve zlobno in podlo zlagane, zakaj zdravniki so konstatirali, da niso našli na spodnjem delu telesa niti sledu, ki bi kazal nato, da bi bila osuvana in obrcana, marveč samo neznatne marogice na rokah, kise narede zlasti pri ženskah takoj, ako se jim roka količkaj s prsti stisne Obenem so zdravniki konstatovali, daje obolelost gospe Dachsove zgolj posledica bule v spodnjem delu telesa, ki se ji dela že več mesecev. To so suha dejstva. Sedaj pa naj čitatelji primerjajo podlosti in laži, ki jih je o tej aferi nanizal „Slovenec" in ki jih je hotel fruktificirati tudi obtoženkin zagovornik dr. Pegan, ter sodijo sami! Sodišče je obsodilo go. Dachsovo na 50 K globe, g. M. Malovrha pa na 30 K. Odmera kazni že kaže, v koliko je bilo upravičeno „ Slovencevo" kričanje glede silne krivice, ki se je baje z naše strani godila ge. Dachsovi. R. P. — Glede notico .»Potegnjeni rdečkarji in klerikalci" nam je poslal g. Ivan Pavsek, gostilničar na Martinovi cesti št. 36, tole pojasnilo, ki ga rade volje priob čujemo resnici na ljubo: Dopisnik „Slov. Naroda" se je blagovolil v notici „Potegneni rdeč-karji in klerikalci" prav po nepotrebnem zaleteti tudi v mojo osebo, dasi-ravno je vedoma lagal. Resnica je, da so zbrani volilci, popustivši prostore Zupančičeve gostilne i nadalje zborovati, ampak ne pri meni, marveč v gostilni mojega soseda. Ce bi se oglasili pri meni, dal bi jim kot gostilničar drage volje svoje prostore na razpolago, ker sem kot gostilničar do tega vezan, kar mi bo potrdil vsak trezno misleč Človek. Nelepojepapo nepotrebnem kvariti resnico in s takimi dopisi h oteti Škodovati dobremu glasu moje gostilne. Če mi pa dopisnik dokaže, da je njegov dopis istinit, naj pa poleg dokaza dvigne pri meni tudi nagrado 100 kron. — Delavska zavarovalnica proti nezgodam za Trst, Primorsko, Kranjsko In Dalmacijo v Tratil. Piše se nam: Bilo bi pač že zadnji čas, da bi se razmere pri tej delavski zavarovalnici nekako pre-drugačile. Naši socijalni demokratje tako radi vedno kriče, koliko store za delavski stan, in obetajo temu zlate gradove, seveda vedno v zraku, a še vedno niso vredni prisiliti gospode, kateri imajo takorekoč to delavsko zavarovalnico čisto v svojem žepu, da bi se ti ozirali razen na italijanske podjetnike tudi na neita-lijanske. Da ta delavska zavarovalnica ni še danes v rokah ogromne večine naših podjetnikov, gre glavna zahvala našim, v prvi vrsti seveda ravno slovenskim socijalnim demokratom, katerim je predvsem menda le za odiranje delavskega stanu in narodne propasti, a kaj še za pov-zdigo tega stanu. Da je temu res tako, je najlepši dokaz, da morajo delodajalci, Če hočejo sploh kaj od te slavne zavarovalnice izvedeti, ali če je potreba storiti proračun za njo ali prjaviti nezgode, še le iskati včasih cele ure daleč človeka, ki bi bil nekoliko zmožen tega dela in katerega morajo, kakor da jim je bogvekaj storil, Še mastno plačati, Četudi pravila, o katerih pa seveda nobeden delodajalec nikoli ni slišal ni, še manj pa videl, predpisujejo, da mora predstojništvo imenovati v okrožju zavarovalnice pooblaščence in jim urediti za njih trud tudi pristojne dohodke. Da so s tem delodajalci jako oškodovani, z druge strani pa tudi sama zavarovalnica, se samo razume po sebi. Naj se pomisli samo, koliko bi bilo 7eč dohodka, če bi imela po rasnih krajih nameščene take pooblaščence, kateri bi morali gledati, da se ne vara zavarovalnica, in da bi tudi gledali in Šli na roko podjetnikom. Tudi delavoi, ki so sa delo nesposobni in s katerimi se včasih res postopa prav čudno od kompetentnih strani, so zapuščeni brez vsakih navodil kakor delodajalci. Slišijo se vedno pritožbe od ene ali druge strani, ali kaj se hoče, ko je pri naši delavski zavarovalnici tako, da te vedno tisti, ki te toži, tudi sodi. Ljudje pa, ki bi se morali zato zavzeti, in to bi bili po njih večnem kričanju sodeč socijalni demokratje, katerim je takorekoč na jeziku pri-raščen izrek „vedno za dobrobit delavstva", Še podpirajo in vzdržujejo sedanjo Čisto italijansko predstojništvo. Kaj so pa ravno socijalni demokratje storili pri zadnjih volitvah delegatov v predstojništvo te zavarovalnice za naše delodajalce in delojemalce? Nič in zopet nič. Zlezli so na komando italijanske komore pod stol in stisnili med noge tisti dolgi rep, s katerim vedno okoli sebs otepavajo. S tem so pa tudi pripomogli, da je ostala usoda naših delavskih trpinov še nadalje v krutih italijanskih rokah, ki ne poznajo nobenega usmiljenja z nami in kateri nam ne priznavajo nikakršnih drugih pravic, kakor da plačamo in molčimo. Kakor vse kaže, poj de to še dolgo tako dalje, če se ne stori kakšnih pametnih in potrebnih korakov. Dolžnost bi bila seveda naše vlade, da ne pusti tej gospodi pri zavarovalnici, da dela kar hoče, in da naloži, da se drži nekoliko bolj pravil, katera jim marsikaj predpisujejo, a se to ne vrši. Želeti bi bilo, da se iz gornjih razlogov 1.) namesto v okrožjih zavarovalnice pooblaščenci, kateri naj bi bili plačani zato, da se olajša delodajalcem dopisovanje, delanje računov in prijave o nezgode h, in da se delodajalci rešijo nepotrebnih stroškov, katere imajo dosedaj pri izvrševanju svojih dolžnosti napram zavarovalnici; 2.) bodo pri teh pooblaščencih mogli dobiti potrebne informacije glede zavarovalnice in pa razne tiskovine za prijave nezgod in sestavljanje proračunov; 3.) da bodo ti pooblaščenci kontrolirali v svojem okrožju ponesrečene člane, in se bo s tem prihranila velika vsota sedanjih potnih stroškov; 4.) da bodo ti pooblaščenci kontrolirali delodajalce in njih podjetja; 6.) da bodo dajali potrebna navodila vsem članom delavske zavarovalnice. Će se bo uvedlo to, potem bo vsaj nekoliko pomagano sedanjim razmeram, katere so naravnost škandalozne. Uvesti se to tudi mora, ker bomo delodajalci in delavci pač primorani napeti vse sile, da se nam da kar bi se nam moralo dati. Delodajalec za več drugih. — Vozni red brzovlaka in osebnih vlakov Jnine železnice ima od 1. maja 1.1. z ozirom na Ljubljano sledeče važnejše spremembe: Polnočni osebni vlak proti Trstu, ki je dosedaj prihajal ob 1*2. uri 13 min. in odhajal ob 1. uri 30 min., spremeni svoj odhod iz Ljubljane na 12. uro 40 min., kar bode odhajajočemu občinstvu gotovo ugajalo. Jutranji brzovlak proti Trstu vozi pol ure pozneje iz Ljubljane, to je ob 6. uri 4 min. Popolnoma nova sta osobna vlaka št. 77 in 7*2 med Mariborom in Ljubljano. Prvi vozi iz Maribora ob 4. uri 50 min. in pride v Ljubljano ob 8. uri 50 min. zvečer, drugi odhaja iz Ljubljane ob 7. uri 15 min. zjutraj in dojde v Maribor ob 11. uri 35 min. dopoldne. Ta dva osobna vlaka bodeta nadomestovala dosedanja mešanca, ki od 1. maja ne bodeta več služila osobnemu prometu. Pri tem bodi omenjeno, da imata vlaka št. 77 in 72 v Mariboru direktno zvezo z brzovlakom proti Duna,u, oziroma z Dunaja. Drugi brzo* in osobni vlaki spremenili so svoj vozni red le za nekaj minut. — Javna vinska pokušaja v tukajšnji deželni vinski kleti bo nocoj od 8. do 10 ure. J)o maja ne bo nobene pokušnje več. — Konj ere Jaki odsek kranjske kmetijske družbe namerava nakupiti več vročekrvnih in mrzlokrvnih, 3—6 letnih plemenskih kobil (arabskega in angleškega, oziroma pinc-gavskega plemena) za nakupno ceno 700—1000 K ter iste dobrim in za-neslivim konjerejoem za približno ceno 400—700 K prepustiti, ako se dotični zavežejo prevzeti kobilo skozi 6 let za pleme rabiti. Nadaljnji pogoj je, da se sme dotična kobila pred Šestimi leti le z dovoljenjem konjerejskega odseka, toda le zopet konjerejou na Kranjskem prodati. Konjerejoi, kateri želijo eno ali več takih kobil prevzeti, naj najkasneje do 1. junija t. 1. to konjerejskemu odseku v Ljubljani naznanijo ter ob enem nevedo, kterega plemena kobilo želijo in katero vsoto približno so pripravljeni za kobilo dati. — Uciteljstvo ljubljanske okolico naj se zbere dne 2. maja v „Narodnom domu" ob polu 10. uri na L prijateljski sestanek in ne ob polu 2. uri, kakor je bilo sad uji? pomotoma tiskano. — Is Sp. Šttke se nam piše|: Na drž. kolodvoru imajo navado, da pošiljajo ponoči klioat uslužbence, če jih potrebujejo. Budit jih hodijo ljudje, ki ne vedo, kje kdo stanuje in tako razbijajo po hišah, da je vse zbegano. Tako se je že večkrat zgodilo. Naj si vendar na kolodvoru zapišejo, kje kdo stanuje. — Vojaški nabor v Logatcu, Poklicanih je bilo 110 fantov, potrjenih k vojakom jih je bilo 17. — Dijaki mestno realko ¥ Idriji prirede v veliki dvorani „Narodne čitalnice" v soboto, dne 27. t. m. Gregorčičev večer, čisti dobiček je namenjen podpornemu društvu za idrijske realce. — Salonski orkester v Postojni priredi v nedeljo, dne 28 aprila, V „Narodnem hotelu" v Postojni v prid velezaslužnemu kapelniku g sp. Kubišta Lovrencu koncert z jako zanimivim in raznovrstnim sporedom. — Čitalnica v Novem mestu. V soboto 20. t. m. je bil v Čitalnici drugi občni zbor, ki se je končal na splošno zadovoljstvo. Uvidelo se je, kako nepotrebno je bilo vsako razburjenje, ko smo si vendar v tem edini, da se mora čitalnica predrugačiti. Ne manjka nam v Čitalnici samo prostora, ampak predvsem prisrčnega občevanja. Sedaj pač o starih Časih ni več govora. Ne samo v Novem mestu, povsod vlada neka čudna atmosfera. No-vomešcani koprne po duševnem razvedrilu, dokaz to, kako se zanimajo za dramatične predstave. Kako lopo, dobro in potrebno bi bilo ustanoviti „Čitalniško dramatično društvo", ker le na ta način bi bilo mogoče vzgojiti diletante in zagotoviti predstave. Koliko in kakšen pomen bi imelo to za splošno izobrazbo ljudstva! To je edina pot, po kateri bi se ljudstvo privedlo d > one izobrazbe, katere tako bridko potrebuje Sedaj, ko imamo gospo Reisnerjevo, smo videli, kaj se da vse z dobro in trdno voljo doseči. EaergiČno je stopala preko vseh zaprek in kljubovanja nekaterih zavist-nikov. Vobče se beseda „umetnost" in „umetniku dostikrat rabi na nepravem mestu. A gospa Reisnerjeva je umetnica Dokazala je to v različnih vlogah. Upamo, da lahko Še zanaprej računamo na njeno pomoč in da se nam ne odtegne kakor gre govorica. Naj se ne czira na malenkostna nasprotovanja nekaterih, ob-činst 70 ji bo vedno hvaležno. Naj gre stanovitno za vzvišenim smotrom — za blagor ljudstva! XX. — Važno za konj ere jce na Dclenjskem. Konjerejski odsek na merava v Šent Jerneju ali v okolici napraviti tekališce (skupni pašnik) za žre beta. Konjerejci se poživljajo najkasneje do 1. junija se zglasiti pri konjerejskem odseku v Ljubljani, koliko žrebet namerava vsak poslati na ta skupni pašnik. Pogoje se izve od konjerejskega odseka v Ljubljani. — Roditeljski sestanek. Šolsko vodstvo v Radečah pri Zidanem mostu priredi v nedeljo, dne 28 aprila, ob treh popoldne v šo i roditeljski sestanek. nO potrebi roditeljskih sestankov" govori nadučitelj Fr. Rant. „Putovanje v Carigrad" popisuje in je poočitu e s skiopt. slikami c. kr. okrajni šolski nadzornik Ljud Stiasnv. — Samomor« — Iz Celja, 23. aprila: Obesil se je v svojem stanovanju Kees, umirovljen vojaški kapelnik. Nesrečnež je bil dalj časa vodja tuk. nemškega godbenega društva, v slednjem času pa je privatno godbo poučeval. — Žalostne rodbinske razmere so ga gnale v obupno smrt. — Zaradi požiga je obsodilo celjsko porotno sodišče na 5 let ječe 841etnega kmetskega fanta Franca Krumpaka iz smarske okolice, ker je zažgal posestniku PogelŠku gospodarska poslopja, da bi na ta način preprečil ženitev svojega brata s Pogelškovo hčerjo. Obsojen: je nekoliko slaboumen. — Učiteljsko društvo za gor-njegrajski okraj zboruje dne 28 t. m. pri Sv. Frančišku točno ob enajstih dopoldne. Spored: 1. Nagovor predsednikov. 2. Zapisnik in dopisi. 3. Razgovor o letošnjih konferenčnih vprašanj t h. 4. Poročilo učitelj skel j-skega zastopnika v okrajnem šolskem svetu. 5 Izvolitev delegata za zborovanje „Lebrerbunda" v Gradcu, dne 9. maja t. L 6. Slučajnosti. — Odbor. — Uradna učiteljska konferenca za ptujski okraj bo dne 3. julija. Vabila h konferenci končujejo: „Die Konferenzteilnehmer wolien sich mit Vormerkheft und Bleistift ver-eehen." Prav po Dreflakovo. — Umrl Jo ▼ Gradcu učitelj J. Krainz, znani pisatelj nemških pravljic pod psevdovnimom „Hans von der Sann". Ime kaže, da je bil renegat. — Akad.-tehn društvo „Triglav" T Gradcu priredi svoj V. redni občni zbor v soboto, 27. t. m., ob poln 8. uri zvečer v društvenih prostorih s tem-le sporedom: 1. Čitanje ■apisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Glavna poročila tajnika, blagajnika, gospodarja in knjižničarja. 4. Poročilo klubov. 6. Poročilo revizorjev. 6. Volitve novega odbora. 7. Slučajnosti. Slovanski gostje dobrodošli I — Socialnega demokrata Kopa sa v Oorici so ispustili is preiskovalnega zapora vsled brsojavnega ukaza justičnega ministrstva. Dolže ga, kakor znano, veleizdaje, katero obdoliitev so skuhali klerikalci. — Samrt na OOStL Včeraj popoldne je v Trstu padla na oesti okoli tOletna I. V o vsi č. Koso jo pobrali, je bila že mrtva. Zadela jo je kap. — S odra Jo padel 24ietni zidar Ivan Kržan v Trstu 14 metrov globoko. Tako se je pobil, da so ga morali v bolnišnico prepeljati. — Z drevesa Je padel v Trstu 121etni Ivan Jurčič in se tako poškodoval, da je moral v bolnico. — Smrten padec. V Trstu je padel 30ietni kamnosek Ivan Kumin iz tretjega nadstropja in obležal na kamenju z razbito glavo. Umrl je par ur pozneje. — Prva hrvatska tilatelistična razstava v Zagrebu 1907. Hrvatsko filatelistično društvo nas prosi, da priobčimo sledeči spored za prireditev I. hrvatske nlatelistične razstave: Skupina A: Zbirke članov „Hi vatskega fil. društva": 1. generalne, 2. specialne, 3. zbirke pečatov, 4. celine, 5. redkosti, 6. curiosa. — B) Raz9tav-ljalci „Hrv. fil. društva". — C) Zbirke mladeži: 1. od 8. do 12. leta, 2. od 13. do 16. leta, 3. od 17. do 18. leta. — Skupina D) strokovna literatura in potrebščine: 1. Strokovna literatura, 2 strokovni časopisi, 3. katalogi, 4. albumi s tekstom, 5. albumi brez teksta, 6. potrebščine, 7. razstaviieni predmeti trgovcev z znamkami, 8. tehnični pripomočki za izdelovanje znamk, 9. essaii, 10. načrti in razno — Skupina E: Hrvatska industrija razglednic: 1. svetlotisk, 2. trobojni tisk, 3. tiskane (autotip in cinkegrat), 4. li-tografirane, 5. načrti in slike za raz-glednice. 6. zbirke razglednic. — Uboj* Snoči so pili Dolenčevi svečarski pomočniki v gostilni na Ambroževem trgu št. 7. kjer je bil tudi desetnik c. in kr. pešpolka Karel Fiirnschuss. Le temu je po naključju zvrnil nek pomočnik vrček, na kar se je začel med pomočniki in desetnikom prepir, katerega je pa go- I stilničar pomiril. Ko so o polnoči gosti zapustili gostilno, so šli svečarski pomočniki čez park na Ambroževem trgu proti domu skupaj, desetnik pa tudi mirno mimo njih dalje. Ko jih doide, ga 25letni oženjeni svečarski poslovodja Fran Uršič rodom iz Javorja pri Škofji Loki, napade in udari z metliščem po glavi in ramah, desetnik pa potegne bodalo in zada ž njim UrsiČu tri smrtonosne zabod-Ijaje in zbeži. Uršič je šel potem Še kakih sto korakov dalje, nato pa se je zgrudil na tla in v 25 minutah zadet v pljuča — izdahnil. Na lice mesta je naglo prišla policijska komisija, ki je mogla konatatovati pri Uršiču le smrt in odredila, da so njegovo truplo prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofa. Policija je nato ukrenila vse potrebno in ob l/2 3- ponoči je bil Fuhrnschuss že v vojaškem zaporu. Navedenec je baje prvotno dejanje tajil, a je kmalu vse priznal. — Prijeta goljufa. Danes je policija prijela leta 1885. v Radziechowu rojenega in Dunaj pristojnega Sig-munda Bauma in leta 1878. v Joki na Ogrskem rojenega in tja pristojnega Davida Ledererja, (oba sta po poklicu krošnjarja, po pokoljenju pa Žida) katera sta si zadnja dva dni, ker nista imela blaga za kroŠnjariti, znala Še lažjim potom prislužiti svoj kruh. Obiskovala sta gostilne in trafike ter se povsod prav dobro zabavala. Ko sta plačala, sta položivši debel denar na mizo, začela natakarico motiti, po trafikah pa v tem trenotku zahtevala le kaj drugega in med tem Časom je izginil iz mize debel denar, kakor tudi drobiž, ki sta ga dobila nazaj. Poskušala sta to umetnost marsikje, a posrečilo se je jima, kolikor je do-sedaj dognanega le v enem slučaju. Seveda ni treba posebno poudarjati, da sta, ko se jima je obrazložilo, za kaj se gre, napravila navihana Židova zelo dolge obraze in se delala nedolžna, kakor angela. Kdor se Čuti še oškodovanega, nsj se zglasi pri policiji, ali pa pri okrajnemu sodišču, kamor so ju oddali. Pripomniti je, da je policija snoči takoj, ko je dognala o goljufih, obvestila o tem gostilničarje in tobakarne kakor tudi kavarne, in le s posredovanjem teh sta prišla ptička tako naglo v roko pravice. — VOZ Ukradel. V ponedeljek zvečer je voznik Jožef Kamnar izročil š ti roko lesni voz Avgustu Novaku, O katerem smo pred kratkim poročali, kako je aranžiral veselico za društvo „ Morje" in bil nato ar eto van, ker se mu je dokazalo, da je vse veselične reči pokradel rasnim društvom, da ga pelje domov. Ker je bil Novak na prostih nogah, *je to priliko porabil v to, da je ubogemu Kamnarju edini voz prodal nekemu posestnika v diski za 42 K. Ko je imel Novak denar v iepu, jo povabil dva svoja prijatelja v neko gostilno v Šiški, kjer so dobro jedli in nič manj spili kakor 16 litrov vina. Pri tem se je junak, ki ima sicer samo eno roko, hvalil, da ima dovolj denarja in metal petaka po mizi, vina pa je bilo toliko, da je od mise kar teklo in se je neki celo natakarici smilila zlata kapljica, koje včasih marsikomu tako nedostaje. Kratko, veseljaki so tako delali i njim, da so bila še danes zjutraj tla mokra. Predvčerajšnjim pa je policija nadebudnega Novaka aretovala, ki pa že ni imel v žepu nobenega beliča več. Oddali so ga deželnemu sodišču, kjer se mu bodo gotovo oedile sline po razliti kapljici. Novak je bil že zaradi tatvine predkaznovan in je malo upanja, da se poboljša. — Ogenj. Danes zjutraj med 3. in 4 uro je opazil premikač na državni železnici Jakob Kovač na De-ghenghijevi žagi za Bežigradom ogenj in je takoj zbudil tam se nahajajoče Deghenghijeve uslužbence, da so ogenj pogasili in preprečili večjo nevarnost. Ogenj je nastal najbrže s tem, ker so padle z dimnika na leseno barako iskre. — Oozdna tatvina. Snoči je bil zasaČen neki nepridiprav, ko je v tivolskem gozdu spulil 15 mladih smrečic in jih hotel spraviti v mesto za neki vrt. — Izgubljene in najdeno reči. Postrežnica Marija Kastelčeva je izgubila deset kolkov po 1 K. — Gdč. Minka Matkova je izgubila zlat za 10 kron. _ * Najnovejie novico. Dekliška trgovska akademija. Prihodnjo jesen se ustanovi na Dunaju trgovska akademija za deklice. Ravnateljica novemu zavodu bo gdč. dr. Olga S t e i n d 1 e r. — Umori v Varšavi. V najživahnejši ulici je neki delavec ustrelil nekega krojača, njegovega sina in zeta, končno pa še *ebe. — Kuga razsaja v Kartageni. Nad 300 bolnikov leži v bolnišnioi. — Nova znamka. S 1. junijem se izdajo znamke po 12 v, ki bodo vijoličaste barve. — 40.000 pušek je naročila rumunska vlada v tovarni v Stevru. — Novi vinski zakon je sankcij oniran ter stopi v veljavo v treh mesecih. — Umorjen učenjak Mongoli v Liberiji so umorili raziskovalca dr. Volza iz Berna — Sestanek med ministrom Aehrenthalom in Tittoni-j e m bo baje meseca julija v Italiji. * Kurjeno mesto. Nekje v — Ameriki se je osnoval konzorcij, ki ustanovi tako mesto, da bodo kurjene tudi ulice. V ta namen izpeljejo dim iz dimnikov v posebne cevi pod uličnim tlakom, od tam pa v veliko votlo piramido zunaj mesta, kjer bodo močni ventilatorji. Stisnjeni dim po ceveh bo pozimi in poleti (posebno poleti) tako grel ulice, da bo takoj izginil sneg, a tudi vsaka vlaga po deževju bo takoj izhlapela. Mesto bo brez dima in blata, a temperatura bo tako mila, da se bodo ljudje lahko pozimi bosi šeta'i. Škoda, da ni tega načrta doživel Jules Verne! * Človek, ki Jo pajko. Ravnokar je minilo 100 let, odkar je umrl sloveči francoski astronom Lalande, ki je med sovrstniki slovel za naj-čud Dej šega učenjaka svoje dobe. V pariških salonih je bilo o njem splošno znano, da — je pajke. Vedno je nosil s seboj krasno izdelano škat-ljico, a kadar jo je odprl, pokazali so se najlepši, debeli posušeni pajki. In vzel je po enega ter ga s slastjo pojedel. V družbi je Čestokrat ponudil pajke tudi damam ter se iz srca smejal, kako so prestrašeno bežale od njega. Končno pa je izdal svojo tajnost grofici de Perthuis. Nikdar v življenja ni pojedel pravega pajka, ne živega ne posušenega. Lepe živa-lioe, ki jih je nosil v škatljici, so bile umetniško izdelane imitacije iz najboljše čokolade. * K|o lo največ pošt? Največ pošt je v Švici, potem pride Anglija, za to pa Nemčija. V Švici je na vsakih 11 km2 ena pošta; na Angleškem na vsakih 13 52, v Nemčiji na 13 9 km2; v Belgiji na 22 5, v Holandiji na 23 4, v Portugalski na 26 6, v Zedinjenih državah na 1408, v Avstriji na 35 6, na Danskem na 415, v Španiji na 133 2, v Franciji na 46 2, v Grčiji na 99 7, na Ogrskem na 77 6, v Italiji na 22 4, na Japonskem na 61 4, v Rusiji na 1726 in na Turškem na 2335 km-. * Kuga v Indiji. V angleški nižji zbornici je povedal državni tajnik za Indijo, Morlev, da je v Indiji od septembra 1906. do 31. marca 1907 umrlo na kugi okoli 5,012.000 oseb. Januarja letos jih je umrlo za to boleznijo 58432, februarja 98 39r in marca 171522. Najbolj so prizadete province Pundžab, Bengalija in združeni provinci Agra in O ud h. * Gledališča v Evropi. Vseh gledališč je v Evropi nad 1500 s približno 15.000 igralci in igralkami. Londonska gledališča dobe samo za inserate na gledališčnih lepakih na leto nad milijon. Volilne. In Žlindra Šusti Šusti, možak širokousti, na shodih ljudstvo kuži in s tem ekspenze služi. In Krek naš Stiki Stoki med ženstvom in otroki rad shode si prireja, „svojo" tam »modrost4* odceja. A špasar Kregar Kregi-Kregi vam vedno v strašni je zadregi — na shod v nUnion" bi moral iti, pa mož ne zna Vam govoriti. In zali naš Pogači-Gači po shodih verno ljudstvo pači — kot kavalir cesarski Dunaj, zre rajši znotraj nego zunaj. In dolgokraki Žiti-Žiti V državni zbor Vam mora priti — Brez častne tam besede zastonj bi bile vse zasede. Zgovorni Demšar Ciči-Coči bo liki reki zdirajoči pognal z govorniške tribune vse d'Uge kmalu bo imune. Nikdar GostinČar Tinci-Tinci v državnem zboru in pri vinci ne bo junakom delal skaze: saj zna na pamet svoje fraze. In kozjebradi Šiki Šuki med vsemi največji je kalmuki, prav ceneno ve gradove} iz starih prezidati v nove. In dobrepoljski Jaki-Zaki med temi zadnji ni junaki: prodaja slaboznano kramo, največ seveda prazno slamo. Telefonska m brzojavna poročila. Banjeloka 25. aprila Z veseljem pozdravljamo kandidaturo gosp. Hribarja za slovensko atolco. — Novoselški naprednjak!. Dunaj 25 aprila.Novi drža vni zbor bo sklican že v drugi polovici meseca junija in bo zboroval do konca meseca ju i;a V tem času se bo konstituiral in bo rešil proračunski provizorij za drugo polovico letošnjega l ta. OunaJ 25 aprila Nocoj je tu umrla sestra ministrskega predsednika Bečka g aoa Tereza Ali-wayer v starosti 50 let Dunaj 25 aprila »Politfsche CorrespondeLz" javi a iz Petro-grada, da se Stolvpinovo m ni-strstvo spremeni tako, da bo imelo liberalen značaj Praga 25. aprila S cesarsko določbo je vojni zapovednik v Gradcu fcm. Sučco vaty upokojen. Tem povodom mu je podeljeno baronstvo. Njegov naslednik postane bivši namestnik Šefa generalnega štaba fml. Potiorek. Č novce 25 aprila. Tu se zatrjuje, da postane bukovinski deželni predsednik Bleyleben namestnik na Moravskem, njegov brat, sodni predsednik v Brnu pa postane višjescdni predsednik v Pragi. Be'grad 25. aprila. Ministrski predsednik P a si 6 in minister Stojanovid odpotujeta v London na balkansko razstavo, cd katere pričakujejo balkanske države velikih gospodarskih koristi. Berolin 25. aprila. Princ Eitel je padel s konja in si pretresel možgane. Poslano*) ihanskim posestnikom v premislek. Dne 11. t. m. se je ihanski liberalizem stegnil. Tudi „purfelci^ mu niso nič pomagali. Tako smo Čitali v „Slovencu". Možje volilci! Gotovo Vam je znan ta izzivalec. Gotovo poznate tega hujskača. Navite mu ušesa in povejte mu, da mi Ihanci ljubimo mir. Dokažite mu, da liberalizem v Ihanu ni še „shodil", da ga sploh ni bilo in da tedaj ni mogel poginiti in se stegniti, kakor se stegne mačka, Če jo s kamnom pobije kak pobalin. čudno se mi zdi — no, pa to ni nič Čudnega —, če se govori, da se je veliko, veliko agitiralo za g. župnika, češ, če ne boste tako volili, boste morali pa šolo zidati. Nekaj resnice mora že biti na tem, farani ne lažejo. Jaz pa tu javno povem: O svojem Času sem se hotel z* to zavzeti, da bi gosposka počakala še neka) let z zidanjem Šole, da bi se kaj denarja nabralo. Gg. Flerin in Kokalj sta moji misli pritrdila, a to mojo voljo mi je podrl ... g. župnik. Oe imam pa takega nasprotnika, bi bila pa vsaka prošnja na šolsko gosposko odveč. Pa naj bo tako, kakor želi in hoče Vaš g. župnik. V Ihanu, dne 25. aprila 1907. Fran Jordan, ____________ nadućitelj. *) Za vsebino tega apisa je uredništvo • djrovorno le toliko, kolikor določa s, k on. Foulard-svila po 65 kr. do gl. 3 70 meter za bluze in obleke. Franko in že ocarinjeno se pošilja na dom. Bogata izbera vzorcev se pošlje s prvo pošto Tovarna za milo lit*iiii«-brrjr, Kiarirh. 2 107—3 belo in nežno. Glede na „Poslano" v »Slovenskem Narodu" z dne 3. t. m. g. L. Griinfelda, ki je bil svoječasno akviziter pri glavnem zastopa c. kr. priv. občne zavarovalnice „Assicurazioni Generali'' v Ljubljani, sedaj pa deluje za konkurenčne zavode, — je centralno ravnateljstvo v Trstu izdalo naslednjo m izjavo: Trst dne 18. aprila 1907. Gospod J. IM. Roger mL ravnatelj glavnega zastopa za Kranjsko v Ljubljani. Na Vaše poročilo o napadih na Vašo osebo v »Slovenskem Narodu44 z dne 3. t. m izjavljamo Vam radovoljno, da smo to zadevo preiskovali in se prepričali, da ni nikakega povoda postopati proti Vam, ter da nase zaupanje do Vas po teh napadih ni prav nič omajano. Velespoštovanjem , Za c. kr. priv. Assicurazioni Generali: 1840—1 generalni tajnik pl. Richetti I. r. |jaj|_____________________fj___^p_| - i 11 in Borzna poročila L{mkl|amaka „Kreditna banka v LJubljani". Uradni kuni dua. bora* 26. april* 11)07. Blag IT* sretrna renta ♦S svelr. kroaaka rento . . 07, ; alata . . . »fraka kronska renta . M xlata B ST/* sesojtio oet. Kranjsk« i: / , posojil« mesta Spije! »ct.-herc. železniško posojilo 1902 . . 0% *aiK-a dni. banka k. •■ ■« 1 • zsst pisma gal. Ott. hipottčnc banke . "OHtT, pest. kom. k. * 10= »c. . . — sast. ni»n»a mnersi hranilnice tast. pi«m« of**- hranilnic« . . ■ * e p«, ogr. kip. ban, obi. ogr. lofcnln* s«- tesnte d. dr. - - - * cfci ma- banht iflcf. «ok. Mt*. Tnt- Poroi..... »ricr. doionJnkOi io4. . »rior. j«I. žel. knp. »/»Vi 0»^S avair. aos. aa zel.». e. se l. 1880V, . . . , oo 1. «904 , . . , . **«k«...... p Mff. fcn^od. I. •'••tave * m w * » . bij». feank« . „ irbekc i V*. >Ofr — _ surikc...... $a*!tfks nftfao . . . 5Cr«din«J • • • • ^BOBic^lce 9 • • • 'krakovske • » • • ^juaiianskfi » . . . * vstr rasč. krta« , , . . OjT. * » • • • * >ido!fovt . . . . $*lcburskt m . t « i>*Kajskt kosi. 0 • • • 98 H) 99 9 *j 9K P.0 116 95 94 301 11260i 104-50 SW70 ICO -j 99 10 9870 100 ID 9370 117 16 94 50 11*1*0 trt* HO 11)1 50 100 H6 100 65 101 — 99 60 ■Ot, se* •_•« .t Jvžne islaznico . . t » . Državne želtraieo .... Avstr.-ogrske kanese dota Avstr. kreditno baake . . Oajakc » m ?tvno stenske , . . 'Premog oko p v Moste (Brca) Alpinske mentan . . . . >raike iet. M. dr. . . . 1?imft-Murac3Fi..... Trbsveljsee prosi. OnsK* . Avstr. orodno tow. *W*-V3 tooao sladki 100-—I ioi — IOO-— ini- 100- 100-ISO I0f>— 1.-JT-30 j 100- 10020 100«— 101 99 90, ;1R7S 99 7fc 3« 3 V 5 306-75 100 75 15" 85 258 -Hi-271 50 282 — 847 25 96 25 190 86 t\70 437 — 80 -90 -69 -46 -27*40 65-18-481 — 135 — 68 )93 1765 — 664 50 776 60 2*2 50 723 — 606 — 2680 651 26 S68 -653 -145 — n-36 19 11 3348 24 05J 117 50 9635! 2-51 484 10V7b 162 85 2*4 — «61--28150 292 257 26 106 25 191Č5 23 70 447 — 90 y<5 - 67--48" -2940 ■r 18— 491 - 136 -€81 90 1775* -665 50 777 5o 2*3 50 730 -606 - 2590 — 5b2 25 271 — 557 — 148 - 11-40 19-14 2356 24 13 1J7 70 9f> 65 2-52 h* a©ne f Budimp*&t» Dne 26. apnla 1907. T ormfn. ao oktober. . . oktober . • . ■ jiaj ... juUj . . . . oktober , . • Moauiv. -fZdržnor" !0i £Coru» 60 tO 60 50 60 60 <9 8-49 8-86 7 36 6-63 5 69 674 Meteorolosično poročilo. Vulus n%d morjem 06-2 Srednji zračni tl*k 7S80 mm „ Cas 24 S5 Stanje baro-°Pie°-. metra i?: t. — %*> e * " Vetrovi \ - i1 j Nebo ti \ 9. ^t. 734 3 14 6 brezvetrno pol. oblaČ. 7. sj. 2. pop. 733 8 731 1 8 6 I sr azah. jaano 20 5 i si. jzab. .pol. oblac. Srednja včerajšnja temperatura: 13*33 norma! e : 111. — Padavina v mm 00. t Globoko užaljena naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, :da je 'moj ljubljeni soprog, gospod Jakob Dolinar ,'gostilničarJ„pri kroni" " - danes, v sredo popoldne ob 3. uri v 55. letu svoje starosti po kratki bolezni hipoma preminul. Pogreb dragega pokojnika se vrši v petek, dne 26. t. m. ob 8.*uri zjutraj na tukajšnje pokopališče. Škofja Loka, dne 24. aprila 1907. i38i Marija Dolioar. Brez posebnega naznanila. Roncejijo za gostilDiftko obrt, *e takoj odda. Vel o tem v Vegovih ulicah it, 6, L nodstr. Učenca Xa krO]aikO Obrt sprejme Ukoj JOSIP HO JIMA 13831 Štlrabttrgott ttliet itn. S. Majhna oo takoj aiia v Ljubljani. ^ Pojasnila daje upravaiitvo „Slov. Naroda". I87i~ Motordvokolo • IP., 2 oillaira, digni mv - se zelo ceno proda. - Natančneje se iz?e in ogleda pri Fran Čudnu, nrai-fn ▼ Proioraotih 1884-1 Čevljarskega pomoči za moftkn m teusKo »Ido, sjretue^a, = sprejme takof = Ivan Zamljen^!Ljnbljaiia. 1377—1 Ura z verižico za samo K 2*—. Zaradi nakupa velike množine ur raspošilia ale-sgska razpošiljalnica : prekrasno pozla6eno 36-urno precisusko uro ankerico z lepo verižico za samo H 'i kakor tudi 31etoo garancijo. — Po povzetju razpošuja Prnako-aloaliaka ruposillooalalca P. WINDISCH v Krafeovu TJ/38. NB. Za neagajajoee denar nazaj. Y'* Proda se enonadstropna, skoro nova hiša ? Ljubljani, i iiredalni ugodnostmi. Naslov v opravoistvu „S»of. Naroda". 1389 -3 1042. :OSLlK*KJ*, SUKA* J A 1N4PISOV IN QMOV imk aR/IT/1 «MKL -uuawJSSWi TsiaOan it. 134. I Vljudno se priporoča ■ trgovina Ljubljana, 7M trs Jtev. 10. ▼olika Taloga i ooltdno 3512 Cene 61 Razpis. Za zgradbo naprave za vodno preskrbo vasi Laže pri Senožečah, politični okraj Postojna, na 10.000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoČe ponndbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne ceue proračuna naj se predlože slo 5. majnika L L Ob 12ib opoldne podpisanemu županstvu. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, je doposlati zapečatene z nadpisom: »Ponudba za prevzetje gradbe naprave za vodno preskrbo v Lažah." Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadi j še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarno varnih vrednostnih papirjih po aurzot ceni. Podpisano županstvo si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma Če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Oddaji ima končno pritrditi deželni odbor. 1364 -2 Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v občinski pisarni. Županstvo občine Laže, dne 15. malega travna 1907. Fran Zetko. AH CLIi K o E R h 4 mM & , t f/t\ Globoko znižane cene! zaradi prevelike zaloge moških in ženskih oblek in površnikov, damskih in dekliških jopic, paletotov, kril in kostumov, dalje klobukov in slamnikov 1*30-6 v Angleškem skladišču oblek 0. Bernatovič v^Ljubljani, Mestni trg št. 5. 04 21. aprila do 27. aprila 1907: SV aMHai i. in zelenjavo razpoiilja po povzetja ImtAp D*lti£ v Trsta, Via della Sorgente Itev. 7. Telefon it. 1465. 816—u Ravnokar je izšel 1. del zgodovinske povesti $tretF)Oi>eilei duel) l^ron. Ponatio Iz „Slovenakega Naroda11. Dejanje tega ljudskega romana je zajeto iz velikih bojev med beneško republiko in tnrSsim cesarstvom, v katerih bojih so igrali veliko vlogo piratje, ki so strahovali mnogo desetletij najprej Turke in potem Benečane. Vse glavne osebe tega ljudskega romana so zgo dovinnke, kakor so tudi glavni dogodki zgodevmski. Gena II, po pošti 10 Tin. več. Na prodaj ima delo L Sclroentner v LJubljani. takoj, radi pomanjkanja prostora. Naslov pove upravniitvo „Slov. Naroda". 1376 2 za LJubljano oddaja valjčni mlin v Kranja. 1368-2 iski hlev maca (3 staje) s šupo itd. se dalo v HalOOL 1370—2 Vprašanja v Lfnbliani v vili Kosler, I. nodstr. Za majev termin so OddafO 3 veliki frgovslii lokali ležeči ob Dunajski cesti, majhen lokal v Šelenburgovih ulicah 6, in malhon lokal v K o 1 i z e j u. Več se izve: Pisarna Deghenghi, Cesta na Rudolf ovo ieloznico 16. 1363-2 Pristni dobri brinjevec se dobi pri «0 lo L &BENIK0 v Spod. Sliki. Oes. kr. avstrijske tf£ državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1 Odkod iz Ljubljane |ni. zoL: 7-io zjutr«j Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. 7-17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. M-SO pre49oidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. zet, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc. i'OO popoicitv* ' ?tvbni vlak v smeri: Novo mesto, Straži-Topliice, Kočevje. 4 00 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. dri. iel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Štajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 7-08 zveOer. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 735 zveOer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. IO-23 ponodl. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod v Ljubljano Jni. teL: 7-00 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. 8*4* zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. Gorice Linca, Straže- oktobra 1906. leta. II iS predpoldne. Osebni vlak iz c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor. C**2 pouo;:ne Osebni vlak iz Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-3o popoldne. Osebni vlak iz Selctala. Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka, Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž.. Trsta c. kr. drž. ž. 8*35 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja. 8-45 zvečer. Osebni vlak iz Prage, Linca, Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel. 1134 ponoči. Osebni vlak iz Pontablja, Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. i. Odhod iz Li ubijane dri. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 lO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. IO 45 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Same v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljubljano dri. kolodvori e 49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO 89 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika 6io zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 0-55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Same v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednja-evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstn. Id zgradbo kopnite z vsebino 100 m3 v oosl Jokooco, politični okni Postojno, no 6000 K proročunleno delo In dobave se bodo oddale potom joune ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoČe ponudbe z naprivedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do L majnika 12. UTO Opoldne podpisanemu občinskemu uradu Ponudbe, katere morajo biti kolekovane s kolkom za 1 krono, doposlati je zapečatene z nadpisom „Ponndba za prevzetje gradbe kopnlco v Jakovo!11. Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razen tega je dodati kot vadij Se 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarno varni h vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Podpisani občinski urad si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne gleda na višino ponudbne cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Oddaji ima koučno pritrditi deželni odbor. Načrti, proračun in stavbni pogoji b<> na ogled v občinski pisarni občine VrabČe. Občinski urad v Vrabčah, dne 18. aprila 1907. 1949-3 Franc Seralln, iupan. a ni" ubljanska kreditna banica y Ljublja »odnlaioa v OUITD. fMteriovo nHeo it 2. Poslrmlalea v CILOVCD fclcsa flrlsmvzoufea K 1,000.000. Hooorvai Aonodl aW asjso.sjoo« m m-47 ponuja vMkoirVatno ere&ke po dnevnem kurzu proti poUubnlao meoodnlsJi odptaičllom. 1 Dovoljuje predujme ne oreftke In druge vrednootne peplrie. Zamenjava valute In novoe po dnevnem kurzu, dlekontuje Kulantno dertzo t la«Wh lirah. in tekati tšmM obrestuje od dn* vlogodo dne vidlgi po 4Vt •/•• Koutol davek plica banka sama. .F 67 prip Prvo domača slovensko pivovarno G. AUER-jevih dedičev v Ljubljani, VVolfo.e ulice Stov. 12 „„„ JjsmuaMmm^ marčno pivo v sodcih in steklenicah. TJatanovlleaa leta 1854. s slavnemu obČinsio in spofitovanini gostilničarjem svoje 3^0^*" izborne salamo fine °*rske Sld 1'9&; iz gnjati OaiaillO aelo priljubljene gld. 1*30; dunajske 86 kr; bolj fine gld 1*15 za kilo. Oni a t *la Praga 1 breE kosti gI*120; ^^■■jo*. pleče brez kosti 96 kr.; suho meso 86 kr.slanina 88 kr.; glavina fina 50 kr. za kilo. — Fine kranjske klobase, vel. ena 20 kr. SllVfjVka brln|eveci gld. 120 liter wllf v/VrV£} posipa s postnim povzetjem od 5 kil naprej. 766—15 Ci/0 7J cnoh a 80 kr, mast a86 kr., iztrebi eni po tržni ceni. Janko Ev. Sire v Kranju. Nalfjetovelae fai najboljše oredatve proti iolodtalao boloiaimi ta motenju probavl|aa|a |e ofccepriljnbljena In saana sol = želodec lekarnarja Jul. Schaumanna v Stockerau Dosedaj nedosežena v svojem točnem in zanesljivem učinku ; st rciznušeio dioiotično sredstvo za pospeševanje probavljanje. Odstranjuje takoj pre obilo želodčno kislino in je nep-* segljivo v vzdrževanju in urejevanju dobre prebavljivost«. Dobi se v vseh renomiranih lekarnah avstro-ogrske monarhije. Cena 1 škatlje K 1*50 Pošilja se po pošti, če se vzorne najmanj Z skatlji, <20—8 proti povzefjn. Glavno skladišče: Deželna lekarna J u 111 a Schaumanna, Stockerau pri Dunaju. Ho Dunaju od zdravnika izsteia maseza se priporoča ceDJenim damam za telesno In obrazno masažo. Obrazno masažo izvršuje popoldne doma ua ;32y 3 BMvveisovi cesti št. 11. „2)eering" preci vsemi! ROBERT & Co. Dunaj, nDeeriag" največja mgmlamm tvar« niča na sveta sa žetvene stroje. Novo! Novo! Ideal vseh Uhkotekočih koallnlh stre-jev sa travo in xolon|avo. Prednosti: zelo lahko vlačenje. Najboljša snov. Enostavna konstrukcija Priročno oskrbovanje. Iz proste roko so proda mlin s tremi pari kamnov, stope in Saga. Pri mlina je tri orale travnikov in njiv, stalna voda, ki po zimi ne zmrzne, zraven je lepo staAOVanje i o drugo gospodarsko poslopje. Mlin je oddaljen pol ure od Litije ob deielm cesti. Naslov pove iz prijaznosti uprav ništvo „Slov. Naroda". 1319-3 Prostovoljno razprodaja špecerijskega in galanterijskega blaga, kakor tudi konjaka, raznih likerjev in drugih pijač, steklenin, prodaj al niske in hišne uprave ^^^= j*o J nižji coirai ^^^= radi smrti trgovca 1371—2 g. J(aria Jabianija v pranju št 105. Edini zastopnik: 1882—1 Fr, Stupica, Ljubljana O —> O . t- k. I! 3 ^ •5 .5 knjigotržec v Ljubljani, Prešernove ulice št. 3. Nasanjala, j* sons prevzel od .Narodne Tiskarne* i Ljubljani v izključne rasprodajo Jurčičeve brano spise, peten letnike in posamezne številke Jbj ubij ans koga Zvona bb vse one knjige, katere so izšle v alo&bi „Narodne Tiskarne*4. — Te knjige ?o: J e sip o Jurčiča abranl splet, zvedet 1. do XI., broširan a tr., elegantno veza u a 1 gld. PoB&mezce Številke „Ljubljanskog-* Zvoca'- po 40 kr. Zbirka zakonov. 1 Ksseensl aako- mk, ?ezan a 3 gM. Jsblrka sakonov. II. Ka.r. praedni red, vez&c a 2 gld 80 kr. Zamikov! zbrani plai L svezea. broširan a 50 kr. Dr. Nevesekoo: J.4-0OO". Povcat, bros * 5G ki A, Afikerc: Izlet */ Carigrad, boi. a 20 kr. i n l je? . Otc-j In sinovi. Rcma1], broairaii a 50 kr. — 6tiri novele, bese. a k/. Benei-TI ebisskj: Blodne dr.se. Rcman, bro&iran k »0 kr l^efebvre: Pariz v Ameriki, broairan a 60 »cr. •Stat eo stini* a ni h r a: Q m i nikar -stvo in nesl ia.si-.ikl, brosiraro a Ao k: leliaek: Ukrajinske dume, Povest. 'j- >'.:a t> kr. Halevv: Dnevnik, broairau k 15 kz. — Jtazn« pripovedke, broširane k 10 ki. — Dve nevesti, broa. k ^5 kr. Thenrie:: UndLu«. Povest, broe k 30 kr A. Trstenjak: Slovansko gleda llA6e, broairan izvod k I gld. Jurvič. Listki, broš. a 15 k. — Orea;or0idevlm kritikom, broš k 3*J ki. Avstrijski patrijot: „P*rteiwesen der Olevan", broiiraoo i 50 kr. X ijako^e pastile I olajšujejo kašelj, razkrajajo sliz. J rt 2 S* S » cs g5 rT o M 1 skatljica 20 h, 11 škatlic 2 kroni ^ Naročila izvršuje točno po povzetju lekarnar Piccoli Uiibllana. DunaBKa cesta. U Llć>l Po -M cnl priporom: Pr»Q Kocbek. Pogovor., prilik, m r.kl. Prej i-w — w i— ge^aj »urno »O Kr. Sprejemam tudinaročUa na mMM tonale, ua vso domače in tuje časnike ter knjige, -m '€ lf •ona •VAOp|? OIOSVO 'J egojodud r{eoiaa[^9;8 ai piopoe a eiesieiKf 9 oufiO£ ip t||noituaa ouja s sem^mvwfas»9e«es *eu|a eu|40sap esisnefiieii 490uesia