ON
Krajdtií Začretd se bojijo asfaltne baze
Bi preživeli trčenje pri 80 km/h?
Št. 36/ Leto 64/ Celje, 12. maj 2009 / Cena 0,81 EUR
- k
» ^
1 ;


Odgûwmiuřsdrtc*NT: T^f^CvIm
S kreativnostjo proti alkoholu m
Celjski mladinski center poskuša četrto leto zapored mlade pritegniti k bolj zdravemu in kakovostnemu preživljanju prostega časa. Žal skupni imenovalec mladih, ki ob petkih okupirajo celjski mestni park, ostaja alkohol.
éfh
Pater Gržan pomagal oživiti ljubezensko zgodbo o Veroniki in Frideriku
v. V /.

8 /

a

Radio Celje je »tud not padu«
v nedeljski TV-oddaji je bil upokojeni tonski tehnik na Radiu Celje Janez Klanšek presenečenje za Ota Pestnerja.
Nekaj i™*^« celjskih nogometašev srečnih po porazu

novi tednik
Gorenje nima česa skrivati
Dan odprtih vrat za ogled izdelave Patriinih osemkole-snikov v Šoštanju
v tovarni Indop v Šoštanj u. kjer izdelujejo Patriineosem-lu>lesnik£, so v soboto pripravili dan odprtih vrat» ki je vzbudO precejšnje zanimanje tudi zaradi akr, preiskav in pomislekov, Id spremljajo izdelavo osemkolesnikov.
Gorenje Indop je novembra predlani v sodelovanju s PaUio začelo proizvajati slovensko razJičjo) osemkolesnika za potrebe Slovenske vojske, zaradi mnogih odprtih vprašanj pa so
v soboto sicer strogo varovano proizvodnjo predstavili tudi šir-èi javnosti. Slovenski in finski strokovni^ so predstavili podrobnosti. obiskovalci pa so se lahko na lastne oči prepričali, kako okretni so oklepniki in kaj zmorejo na terenu. Kot je v že v pripravali na dan odprtih vrat poudarila direktorica službe za odnose z javnostmi Uršula Menih Doki. Gorenje v proizvodnji path j nima Česa skrivati V Šoštanju se je v so-
Okrožno sodišče v Helsinidh )e v četrtek izdalo nalog za pridržanje dveh slovenskih dn^vljanov, Jureta Cekute in Rudolf Lebana, zaradi njunega nesodelovanja v predka-zenskem postopku v zadevi Patria. V soboto je slovenska policija posredovala sporočilo» v katerem pojasnjuje, da je sodelovanje med finskimi in slovenskimi preiskovalci v zadevi Patria zelo dobro, vendar slovenska policija na podlagi naloga za aretacijo v odsotnosti, ki ga pozna finska nacionalna zakonodaja« ne more odvzeti prostosti ^oven-skeniu državljana Sicer v Slovœiji uradno niso prejeli zahteve s strani finskih pravosodnih ali varnostnih organov po aretaciji Cekute in Lebana, saj pripomi naJog, ki bi veljal v •Sloveniji ali drugih úriavaU Članicah EU, ni bil izdan.
boto ustavil tudi novi direktor finskePatrie Land & Armament Seppo SeppaJá, ki je pohvalil sodebvanje z Indopom, hkrati pa izrazil željo po bolj pozi-tívnem odnosu v prevzemnih procesih.
Po poldnigem letu so v Šoštanju izdelali 12 vozil, v proizvodnji je §e dodatnih 18. Vozilo je eno redkih oklepnih vozil četrte genenidje v serijski proizvodnji, ki je bilo preizkušeno v boju. Trenutno rešuje življenja vojakov v Afganistanu in slovi po dobri proti-minski in protíbalistíčni zaščiti, ki jo vozilo nudi uporabnikom. T\idi zato je Seppala poudaril, da bodo osenikole-srúki dobro služili potrebam Slovenske vojske. Po pogodbi bodo do leta 2013 izdelali 135 vozil« od tega 122 v celoti v Šoštanju . Sodelovanje med Patrio in Indopom je ustvarilo nove zaposlitvene možnosti, ustvarjanje delovnih mest pa je ie del protidobav iz naslova naročil osemkolesnikov» ostalo vklju-
Levo ministrica za obrambo ljubica J^ušič, na posnetku pa so opazni poslanca Bojan Kontlé In Ma^ai Han, minister za gospodarstvo Matej lahovnft in prodsednik borcov^e organizaoje Janez Stanovnik.
9. maj za razumevanje miru
v minulih dneh so v mno-gih krajih proslavili dan zmage in dan Evrope, med drugim v Letušu, kjer |e zbrane nagovoril Jelko Kacin, med odmevnejšimi pa je bila pnralava v TopoUi-d, kjer je bila 9. maja 194S podpisana listina o kapi tu* laciji nemških sil.
V LetuŠu» v gostilni pri mostu» so se namreč začeli pogovori o kapitulaciji nemške vojske s komandantom nemških enot za jugovzhodno Evropo Aleksandrom Lohrom in Ivanom Dolničar-jem, ki je zastopal takratno
jugoslovansko partizansko vojsko. Pot sta nato nadaljevala do TopolSice, kjer je Lôhr pred partizanskim generalom Dolničarjem podpisal listino o brezpogojni pitulaciji nemških oboroženih ^11.
Na proslavi v TopolŠid sta tako šoStanjskižupan Darko Menih kot poslanec Bojan Kontič (tudi predsednik velenjske borčevske organizacije) opozarjala, da bi moral biti 9. maj državni praznik in tudi proslava na Topolšid državnega pomena. Kot je ome-nilaslavnostna govornica» mi-
nistrica za obrambo Ljubica Jelušič» se je v Topolšici rodila nova Evropa. 9. maj je bil namreč dan, ko so mnogi narodi dosanjali sanje. Vendarle za slovenski narod, ki je trpel Še dolge mesece, vojne z dogajanjem v Topolšici še ni bilo konec, je opozorila JeluŠičeva. »Danes potrebujemo 9. maj, da bomo razumeli vrednote miru» varnosti in sožitja»« je končala svoj nagovor precejšnji množici, ki se je ponovno zbrala v Topolšici, kjer je še pozno v noč gorel kres.
US
Brez gibanja ne gre
v Rogaški Slatini se je v včeraj četrti Frt mednarodni kongres, ki ga posvečajo vlogi gibalne oziroma športne aktivnosti pri preprečevanju bolezni in zdravljenju.
Na včerajšnjem plenarnem delu so med diu^m govorili o
nadonalnem programu vzpod-hiijanjA řpíesnp dpjflvnoçt» 7» zdravje ter zdravem življenjskem slogu otrok in mladostnikov, medtem ko ;e/bo danes in jutri v ospredju zdravstveni oziroma šolski del kongresa. Na kot^resu. kibo tiajal tri ótú, predavajo strokovnjaki iz Slo-
venije, Srbije» Avstralije in ZDA, predstavljajo pa tudi primere dobre pri«e. Kongres pripravlja Zavod Rt v sodelovanju z minísďstvoma za zdravje ter Šolstvo in športterzlnštitutom RS za varovanje zdravja.
BJ
■ ■	t/ ^		
	B		-
			
			
Osemkolesnike praizvaiajo za mr^o in strogo zaprtimi ki so jih v soboto sioer odprli javnosti, vseeno pa obiskovalci v popoldanskih urah niso smeli fotografirati ali snemati proizvodnje. Dopoldne, ko so gostili novinarje, je bila uporaba fotoaparatov in kamer dovoljena.
čuje odpiranje tržnih priložnosti za slovenska podjetja.
Kot je poudaril Član uprave Gorenja Franc KoSec, so se v Šoštanju »posla lotili z velikim veseljem, naredili pa bomo vse, da vozila krenejo proti Ljubljani«. [ndop zaposluje 50 delavcev, ki izdelujejo sedem različnih tipov vozil, vse iz ene plat-fome, pri čemer eno vozilo sestavlja 18.500 pozicij, združenih v 8.200 sklopov. Izdelava enega vozila traja pol leta. O denaiju oziroma dobičku vpo-sHi Košec ni želel govoriti, ome-
Na proslavi ob dnevu zmage v Ibpolšid je ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič povedala, da je na vprašanje o nadaljnjih korakih v poslu s Patrío še nemogoče odgovarjati, saj je marsikaj odvisno od strokovnih presoj pri prevzemu vozila. »Pomembna pa je gesta odpiranja - torej da so v tovarni pokazali, kje in kako delajo voziJo, ki bo mogoče nekega dne voallo naše vojske,« je Jeltišičeva ocenila dan odprtih vrat v Indopu.
nil je, da bo dovolj za »krtih in sol«. Gorenje pa s tem poslom ne bo ne obo^telo in ne propadlo.
Prihodnji teden se bo sestala izvedenska skupina za prev-
zem, potem pa naj bi se po napovedih Fincev končno začele tudi dobave osemkolesnikov.
US
Dvanajst list ponuja 81 imen
V petek do polnoči, ko se je končal rok za vložitev Ust kandidatov za volitve v Evropski parlament, je enajst političnih stranic ter ena skupina volivcev predlagalo si kandidatk in kandidatov. V Sloveniji volimo sedem evroposlancev. volitve pa bodo 7. junija.
Kandidatne liste so vložili v SD, SDS, Zares, DeSUS, LDS, SLS, SNS. NSi. SMS, KSS, Združeni zeleni ter Lista za pravice bolnikov. Listo največje vladne stranke SD bo vodil nekdanji minister za zunanje zadeve Zoran Hiaier, na listi pa so še Tanja Fajon, An* drej Horvat, Mojca Kleva, Lev Kreft, Karmen Pahor in Andreja Katič. Kandidati največje opozicijske stranke SDS so Milan Zver. Romana Jordan Cizelj, Zofija Mazej Kukovič, Dragutin Mate, Mirko Zamer-nik, Katja Koren Miklavec in Anže Logar. Na listi Zares bodo nastopili nosilec liste Ivo Vaj^. Felidta Medved, Roman Jakič, Bernarda Jeklin, Peter Česoik, Cveta Zalokar Ora-žem in Matej Lahovnik.
Listo DeSUS bo na evropskih volitvah vodil Kari Erja-
vec» kandidirali pa bodo še Marija Gjerkeš Dugonik, Drago MirošiČ, Andrejka Majhen, JoSko Godec, Silva Sav-Šek in Avgust Heričko. V LDS so na čelo kandidatne iiste posta vili Jelka Kacina, poleg njega pa kandidirajo še Mirjam Muženič, Slavko Ziherl, Sonja Kralj 3ervar, Borut Cink, Darja Mohorič in Aleš GuliČ. Kandidati SLS so Ivan Žagar, Marta Ciraj» Marjan Senjur, Nada Skuk, Ciril Smrkolj, Marija Ribič ter Janez Podobnik. Listo SNS bo vodil Sergej Čas, poleg njega pa bodo kandidirali Še Barbara Jerman, Nina Mavrin, Donja Hu-doklin, Aleš Bandur. Janja Čas in Matej Ivanuša.
Na evropskih volitvah bodo nastopile tudi štiri zunaj-parlamentame stranke. Listo NSi bo vodil Lojze Peterle, sledijo pa Ljudmila Novak, Mojca Kucler Dolinar, Anton Ko-kal), AJenka Sverc, Klemen Žumer in Ksenija Kraševec. Listo Stranke mladih Slovenije bo vodil Darko Krajne, poleg njega so na listi še Nataša Lorber, Katja Grabnar, Idris Fadul, Peier Janeš, Maja Kovač in Miha Jazbinšek. Li-
sto Krščanski socialisti Slovenije vodi Maruša Benkič. kandidirajo pa še Nedeljko Dabič, Gabrijela Cevnik. Valentina Stopar, Srečo Prislan, Nina Plahutnik Suhadolnik in Andrej Magajna. Slo venske zelene stranke so se združile v listo Združenih Zelenih. Na volitvah se bodo za vstop v evropski parlament potegovali Vlado Cuš, Lucija Mozetič, Mihael Jarc, Teja £>umenčič. Franc Černagoj, Tomaž Ogrin in Tamara Galun. Neodvisna lista za pravice bolnikov bo na volitvah nastopila s Štirimi kandidati: Markom Šid-janinom, Tadejo Cankar Da-vanzo, Andražem Koširjem in Tino Jakopia
US
Republiška volilna komisija je konec tedna opravila vsebinski preizkus vloženih list kandidatov, o njihovi potrditvi oziroma zavrnitvi pa bo odločala danes. Po tej odločitvi bo med potrjenimi listami opravljen žreb. s katerim se bo določil vrstni red na glasovnici.
Predavanje v hospiců
Celjska območna organizacija hospica se bo s predavanjem pridružila aktivnostim ob mednarodnem tednu vseživljenjskega učenja.
Juiri, v sredo, ob 10. uri v svojih prostorih v Kocenovi ulici 8 v Celju pripravljajo brezplačno predavanje in pogovor na temo Kaj lahko naredimo, ko se ne da nič več narediti - spremljanje svojcev v času poslavljanja.
novi tednik
IPIOGODKI
Kreativni v p&rku priporočajo: proti alkoholu z îogo.
V parku kreativno, a tudi »v rožcahcf

Skriti na drugih lokacijah?
»Kot kažejo izkušnje, si ni-mâ smisla delali iluzij« dâ bodo mladi zaradi naše prisotnosti popili man) alkohola. So pa veseli naše prisotnosti, dobro nas sprejemajo, predvsem se počutijo bolj varno,« pravi direktor CMC Primož Brvar. Ekipa centra s prostovoljci bo v parku vsak petek prisotna še do konca šolskega leta. Mladim nudijo zabavne družabne igre. rekvizite za več Športnih aktivnosti ter kreativne ustvarjal-nlce, za katere je kar nekaj zanimanja. Vendar prioriteti ostajata sedenje in popivanje. »Će bi se problema lotili 2 represijo in s preganjanjem, bi verjetno dosegli nasproten učinek od želenega. Bi se mladi s pijačo pač poskrili po kakšnih drugih lokacijah, kjer dejansko ne bi nihče imel nobenega nadzo-
iP« WLJ li'^jÇ.-^ V
%'m
•	V-
^ »
ra»« je prepričan Brvar. »Tako lahko vsaj preprečujemo najhujše posledice, na primer dehidracijo, ukrepamo v primeru izgube zavesti in podobno,« dodaja.
Vsak petek med 11. in 16. uro zato v parku stoji tudi informativna stojnica, kjer je mogoče dobili vodo in sadje. Nagrajena je tudi skrb za okolje, saj ekipa CMC med mlade razdeli vrečke za smeti. Mladi v zameno za napolnjeno vrečko dobijo majico.
Sicer pa Mestna občina Celje obljublja ostrejši nadzor mestnih redarjev v parku ter večjo prisotnost policistov. Dogovarjajo se tucÛ z inšpekcijami. da bi bolj intenzivno izvajali nadzor po trgovinah v mestnem jedru. Kot kaže, se lahko mladoletniki kljub jasnim zakonskim prepovedim na prelahek način oskr-bijo z alkoholom.
POLONA MASTNAK Foto: SHERPA
V organizaciji Celjskega mladinskega centra (CMC) se je v petek začela že tradi-clonaliia akcija Kreativno v parku, s katero poskušajo četrto leto zapored mlade pritegniti kbolj zdravemu in kakovostnemu preživljanju prostega Časa. Kliub številnim možnostim pa skupni imenovalec mladih» ki ob petkih okupirajo celjski mestni park, ostaja alkohol.
V celjski mestni park se s prvimi toplimi sončnimi žarki ob petkovih popoldnevih zgrne v povprečju od tisoč do dva tisoč mladih, v času maturantske parade celo do tri ali Štiri tisoč. Prizori iz parka so vse prej kot spodbudni, saj morajo neredko posredovali reševalna vozila, ki odvažajo prekomerno vinjene mlade, naslednji dan si marsikdo v
park niti ne upa stopiti, dokler občinske službe ne počistijo povsod ležeče steklovine in ostalih odpadkov, In tako je vsak spomladanski petek že kakšno desetletje. Na predlog Mestne občine Celje so se tako pred štirimi ieii v CMC lotili načrta, kako mlade motivirati za bolj zdrave in zabavne aktivnosti. Nastal je projekt Kreativno v parku.
k
Kljub temu, da mladoletniki po »iuranju« v parku ne sedejo za volan, vseeno ni odveč inforniaclia, koliko alkohola je prisotnega v krvi.
Boj za točke in vpise
Kljub številčno šibkejšim generacijam narašča število šol z omejitvijo vpisa
Ministi5tvo za šolstvo je v petek objavilo dokončen seznam srednjih šol. ki bodo v prihajajočem Šolskem letu omejile vpis v svoje programe. Itadidji omejitve I. gimnazije v Celju in srednje zdravstvene Šole letos na Celjskem sledi kar nekaj drugih programov, a ne zgolj gimnazijskih.
^avod/prcgram	omejitev	át prijav 1
f. gimnazija v Celju		
splošne gimnazija športna gimnazija	162 20	176 26
Gimn&zija Cdlje - Cantar		
splošna gimnazija	150	167
Srednj» zdravstvena ' Sola Cg\]o i	1	
zdravstvena naga kozmetični tehnik	140 28	171 . 56
Šolali i conter Celja		
Srednja šola za dtrojni&tvo Irt mahatroniko		
tetintk mahatfonike	28	40
Šolftkf cantar Slovanaka Konjice		
Qimnazija Slovenske Konjice		
splošna gimnazija	60	68
šolski center Vaienjr»		
SpIpSna in strokovna gimnazija		
umetniška gimnazija	30	34
Omejitev vpisa je na Celjskem letos objavilo več Šol kot lani. Kar nekaj učencev končnih razredov osnovnih §ol bo tako moralo v boju za točke in mesta krepko zavihati rokave. dokler si je še mogoče izboriti kakSno višjo oceno. Čeprav je pritisk na nekatere programe po izteku roka za prenos prijavnic na druge šole popustil» to Se ne pomeni avtomatičnega vpisa vseh bo-' dočih dijakov v želene programe.
Omejitve so bile v ^mna-zijskih programih ter v primeru Srednj e zdravstvene šole Celje, kjer je razmerje med povpraševanjem in ponudbo vpisnih mest Še najbolj drastično, pričakovane, V Celju najbolj izstopa program kozmetičnega tehnika, za katerega bi lahko zdravstvena šola mimo oblikovala še en oddelek. Vpisanih je kar 28 učencev preveč, kar presega celo trend vpisovanja v gimnazije. Večje nesorazmerje med razpisom in vpisi kot na amnazijah opažajo celo na Šolskem centru Celje v primeru programa tehnik mehatronike. Kaj pa sicer razvpito prva na lestvici zaželenih šol? I. gimnazija v Celju
je glede na prvotni razpis uspela pridobiti 12 dodatnih vpisnih mest v programu splošne gimnazije, vendar mest za vse kandidate vseeno ni dovolj. Preveč je tudi športnikov, medtem ko so letos, morda tudi zaradi privlačne ideje nadaljnjega šolanja na novoustanovljeni Fakulteti za glasbo v Velenju (mariborska univerza), velenjsko gimnazijo prekomerno želeli napolniti ^bodoči dijaki umetniške gimnazije - likovne ter glasbene smeri.
Kakorkoli, Sole, ki so omejile vpis, bodo upoštevale točke, ki jih prinesejo zaključne ocene kandidatov pri obveznih predmetih vzadnjem triletju ter ocena splošnega učnega uspeha v sedmem in osmem razredu. Umetniške gimnazije bodo ob tem upoštevale Še preizkuse nadarjenosti in Športne dosežke. Glede na prakso zadnjih let in malo presežnih vpisnikov je težko pričakovati, da bi na rešetu po prvem sklopu omejitev še ostali dijaki z izenačenim številom točk- Do konca Šolskega leta pa se za nekatere šolarje (aico nadaljuje boj za točke,
POLONA MASTNAK
CM Celje bi obnavljal celjsko tržnico
V petek se je končal ponovni javni razpis za kon-cesionarja, ki bo obnavljal, upravljal in vzdrževal celjsko tržnico. Tokrat je bil razpis bolj uspešen» saj je prispela ena vloga. Poslalo jo je podjetje CM Celje. Njegove vloge zaenkrat še ne proučujejo, saj je prispela tudi zahteva za revizijo postopka.
Na prvi razpis, ki so ga objavili februarja, se ni prijavil nihče, zato so prejšnji teden razpis ponovili. Čeprav je ponovljeni razpis trajal le teden dni, pol^ tega so bili vmes prvomajski prazniki, je bil bolj uspešen od prvega, Ponudbo je poslalo podjetje CM CeJje, tako za obnovo kot tudi za
upravljanje in vzdrževanje tržnice. Vendar bo proučevanje ponudbe ŠeTnalo počakalo. Na občini so namreč dobili tudi zahtevo za revizijo postopka. Katero podjetje jo je poslalo, niso razkrili. Šo pa sporočili, da zahteva ni bila popolna in da ima podjetje, ki jo je poslalo, tri dni časa. da zahtevo za revizijo postopka dopolni. Če se bo to zgodilo, bodo najprej proučili zahtevo zarevizijo, šele potem se bodo lahko začeli ukvarjati s ponudbo CM Celja. Kljub temu na občini ostajajo optimisti glede obnove tržnice. Kdaj natančno naj bi se obnavljala, pa še ne morejo povedati.
ŠK
novitednik
iiiniiniirji0iritediiilc.G0in
PIOSPODARSTVO
hoví tednik
z izume otvoritva najbolj luksuznih tenn Slovenije, kjer jfi trak nadomestil rdeêî gumb. Ko so nanj pritisnili direktor Term Olimia Zdravko PmvaHlak, mimster Keri Erjavec ter župan Peter Misi a, se ja nadaljevalo s pokom tarsvetiobnimi efekti.
Najprestižnejše terme Slovenije
V Podčetrtku so odprli terme za goste z debelejšo denarnico
v družbi l^rme Olimia v Podčetrtku so pred koncem tedna slovesno odprli novi Wellness Orhidelia, ki je na-menjea najzahtevnejšim gostom. Z i^adnjo razkošnega Hotela Soteha se je namreč struktura gostov simnenila> zato prihajajo v Podčetrtek tt^ di gosti z Ndájimi pričakovanji.
sTo ;e najdrznejša» najinova-civnejšd ter najboljša pridobitev v Sloveniji,« je na vprašanje novinarjev, kako bi na kratko opisal Orbidelio, odgovoril zadovoljen direktor Term Oiiniia Zdravko PočivalŠek.
Tbdi v slavnostnem govoru je opisal Orhidelio kot »rtajboljSi slovenski turistični projekt« ter med dnj^m opozoiil, daje gospodarska dru^ v zadnjem desetletju obseg prometa potro-jila.
Nalo^x) so slovesno odprii direktor term, župan Podčetrtka Peter Mišja ter minister za okolje in prostor Kari Erjavec. Župan je opozoril, da se skupaj s Termami Olimia dobro razvija tudi ŠirSa okolica ter da so med najboljšimi koristniki evropskih sredstev na prebivalca, riiinister pa je dejai, da bo projekt novih temi
gotovo deležen vdiko pohval ter nagrad.
Isiove terme Orhidelia» ki so poleg obstoječih term Terma-lija, 50 zaradi ohran^ja stika
V sklopu novih term so prav tako pridobili klubski prostor za zabavo in prireditve Klub Žafran» ki bo namenjen nočnemu življenju. V treh delih bodo glasba didže-jev» živa glasba za vse starostne skiipine ter prostor za od-mevnejâe d(^<^ke z različnimi ^asbenimi izvajalci
Nekaj ur pred odprtjem novih term (^hidelia so v občinski slavbi slovesno podpisali pogodbo med Ob^o Podčetrt^t^druáwStavbar Gradnje tz Maribora za gradnjo nove večnamenske dvorane pri Tferraah Olimia, kjer finančno sodeluje tudi ta gospodarska družba. Pogodbo sta podpisala žipan Peter Mišja in direktor Stavbaija Miroslav Temnik. Za dvorano, ki bo stala približno 5>5 milijona evrov, je občina pridobila sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj.
z naravo večinoma vkopane v zemljo ter zgoraj parkovna urejene. Zasnovane so kot delno odprt prostor, ki se vije okoli odpnega atrija, v objektu pa je tisoč kvadratnih metrov vodnih površin (od tega tri četrtine notranjih) ter svet savn. Vrednost naložbe v nove terme Orhidelia, skupaj z nedavno odprto garažno Wšo, znaSa v celoti 14,5 milijona evrov, od lega so za Orhidelio od Evropske^ sklada za regionalni razvoj pridobili 1,6 milijona evrov nepovratnih sredstev.
Celodnevni vstop ob koncih tedna stane 33 evrov ter ob delavnikih 26 evrov (triurna vstopnica 22,50 oziroma 29,50 evra}. V ceno so vključene zvočne kopeli, med njimi koncerti s planetarnimi gongi, podvodni koncerti Bachove glasbe ter sproščanje ob zvokih kristalnih skled.
Odprtje Orhidelie je na šaljiv način vodil estradnik Peter Poles. Udeležili so sega številni gospodarski in politi6ii veljaki s c^ome^ celj^ega óiy močja, nav2c»č pa |e bil tudi generalni sekretar vlade Milan Cvikl.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
Regionalna gospodarska zbornica Celje in carina izobražujeta gospodarstvo
Carinski urad Celje je konec aprila v sodelovanju z Regionalno gospodarsko zbornico Celje organiziral posvet na temo povračil trošarine in novosti v carinskih postopkih.
Celjski cariniki so predstavili pomen in možnosti povračil trošarine za gospodarske subjekte, s področja carin pa so bile predstavljene novosti pri poenostavljenih postopkih tako pri uvozu in izvozu blaga, zahteve za pridobitev statu-
sa pooblaščenega gospodarskega subjekta (AEO) in prikaz brezpapimega poslovanja v izvoznih in uvoznih postopkih za imetnike dovoljenj. Carinska služba si že nekaj Časa prizadeva poenostavili nekoč zelo zapletene birokratske postopke. danes pa s poenostavitvami, z elektronskim in s praviloma brezpapirnim poslovanjem sledi Času in odpravlja razne birokratske prepreke, kar pomeni za gospodarstvo precejšnjo razbremenitev.	IR
Nad Steklarsko novo visi stečaj pa kratko
Po neuradnih podatkih naj bi v tem tednu stečaj objavila Steklarska nova> kjer je trenutno zaposlenih skoraj 300 delavcev. Lastnica, Kapitalska družba (Kad), je namreč po več tednih ugibanj o tem, ali bo odobrila dokapitalizacijo družbe, leto zavrnila.
Kot je povedal predsednik sindikata KUSS Neodvisnost v podjetju Stjepan Miklau-žin, je vodstvo Kada na sestanku pred 14 dnevi stečaj že omenjalo, vendar z obljubo, da se bo del podjetja ohranil ter s tem tudi vsaj 200 zaposlenih. Po trenutnem scenariju, ki naj bi bil delavcem
predstavljen prav danes na zboru delavcev, pa bodo odpustili vse delavce.
Najbolj žaiosino v tej ^od-bi je, da ima Steklarska nova dovolj dela, bremenijo jo predvsem stari dolgovi do davčnega urada. Teh naj bi bilo za 2,5 milijona evrov. Površno gledano sta torej dolžnik ter glavni uprtik eoa in ista oseba, država. Že zato si delavci na zboru delavcev želijo predstavnika lastnika podjetja. Sicer, napoveduje MiWaužin, bodo sami delavci odšli pred upravno stavbo Kada poiskat odgovore.
Kot pojasnjujejo v Kadu, država Še zdaleč ni največji up-
nik. Največ dolgov se je nabralo pri energetskih podjetjih. £)okapitajizacija zgolj zato, da se poplačajo stari up-nild, ne pride v poštev. Še po-sebej> če ob tem ni ničesar, s čimer bi vodstvo podjetja lastnici zagotovilo, da bo vloženi denar enkrat dobila tudi vrnjen. Kot so Še pojasnili v Kadu, so medtem že pozvali največje upnike k znižanju svojih terjatev ali spremembi svojih terjatev v lastniške deleže, vendar jih energetska podjetja niso podprla. »Zdaj je na potezi uprava podjetja. Sloaj-na možnost pa je res lahko le stečaj,« so Še sporočili.
ROZMARI PETEK
ZivikI s Celjskega v Novem Sadu
v Novem Sadu se je v soboto začel Mednarodni kmetijski sejem, na katerem sodelujejo tudi podjetja s Celjskega, Na skupnem razstavnem prostoru» ki je za posamezna podjetja veliko cenejši kot samostojni nastop, sodelujejo Meja Šentjur, Celjske mesnine ter Mlekarna Ce-leia. Kot je znano» slovenska podjetja močno cenijo trge bivše skupne drŽave, saj lahko tam Še vedno zaradi svojega ugleda dosegajo nekoliko višje cene. Sejem se bo končal prihodnjo soboto. RP
Trg se je le prebudil
Dogajanje na Ljubljanski borzi se je po prvomajskih praznikih in po dolgem zamiku za zahodnimi trgi v preteklem tednu le nekoliko razživelo. Potem ko je domači trg kar dolgo obdobje stopical na ravni okrog 3.500 indeksnih točk, je le dobil nekoliko zagona.
Pozitiven znak je tudi povečana likvidnost, ki se je na dnevni ravni dvignila nad 4 milijone evrov. Močna rast na zahodnih tigih je po dolgem času opogumila tudi domače investitorje, ki so potisnili osrednji indeks Ljubljanske borze do 3.940 indeksruh točk, kar pomeni 8.12-odstotno tedensko rast. Pridobil je tudi indeks najpomembnejših domačih družb SBI TOP, ki je s 7,97-odstotno rastjo zaključil petkovo agovanje pri 949 indeksnih točkah.
PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 4.5 IN 8.5.2009
|Oa>tka]f lnw I EnotrtttStj PromatvlBlf
' CICG	DnksmaCdljd	45.00	6.70
CETG	C«tís 0,00	0,90
GRV6	Gorenje 10,26	586.10
PILR	Pivovsmd Laiko	43.63'	223.30
ms	Jirt^ 0.00	25.10
ÍTOG	Elol	120.00	134,70
•7,22 2.22 3,97 3,12 0.00 •0.69
V zadnjih dneh so bile v ospredju delnice Istrabenza. Vlagatelji so s špekulatlvnimi nakupi potisnili ceno Istrabenza od najnižjega posla pri 2,4 evra do torkovega najvišjega posla za 18,97 evra, kar pomeni 790-odstotno rast v nekaj dneh. Vsekakor je 30-odstotna omejitev nihanja tečaja na trg privabila nekatere špekulante, ki so z določeno mero tveganja prišli do lepega zaslužka. Kljub temu je cena Istra-benzove delnice od srede dalje izgubljala na vrednosti in zaključila teden pri enotnem tečaju 9.73 evra, kar pomeni 19,1-odstotrii tedenski padec.
Na drugi strani so v preteklem tednu največ pridobila delnice Intereurope in Gorenja. NajpomembnejŠa domaČa logistična družba je pridobila 21 odstotkov in zaključila teden pri ceni 7,14 evra. Z 19,7-odstotno rastjo je Intereuro-pi sledilo Gorenje, ki je prebilo mejo 10 evrov in zaključQo petkovo trgovanje pri enotnem tečaju 10,53 evra, Med ostalimi družbami je Luka Koper pridobila 18,3 odstotka, Zavarovalnica Triglav 14,6 odstotka in Aerodrom Ljubljana 13,7 odstotka.
INDEKSI MED 4.S. IN 8.5.2009
liMm
SĐI20
MHUtBíii	flK'w.
3.830,61	^ 3.02
Največ prometa je bilo kot običajno ustvarjeno z delnicami Krke, ki so po zaslug analitikov iz Erste Bank med vlagatelji spet pridobile povečano pozornost.-Analitiki so objavili analizo, v kateri napovedujejo, da bi lahko novomeški farmacevt v obdobju enega leta dosegel ceno 105 evrov, kar je krepko nad petkovim zaključnim tečajem pri 61,33 evra. V kolikor bodo investitorji verjeli v napovedi avstrijske banke, lahko tudi v naslednjih dneh pričakujemo povečano zanimanje za delnice Krke, ki so v preteklem tednu pridobile 13,1 odstotka.
Dogajanje na kapitalskih trgih kaže, da na tigih vlada optimistično vzdušje. Za zvrhano mero optimizma so poskrbeli makroekonomski kazalci, ki prikazujejo da se ameriški nepremičninski trg in brezposelnost umirjata. Vsekakor to še ni dovolj za-izhod iz krize, saj se ameriške banke še vedno soočajo s težavami kapitalske ustreznosti. To je razlog, da morajo biti vlagatelji tudi v naslednjih dneh previdni, kljub temu da na trgu prevladuje optimistično vzdušje.
ROMAN GOMBOC borzni posrednik lURlKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir Ljubljanska borza d.d.
wiiiniii.novitednik.coin
m
NOVI TEDNIK
Nočejo
asfaltne baze!
Krdjdni Začreta $e bojijo, da bodo dobili svojo Planinsko vas
Krajani Začreta» ki |e v kra* jevni skupnosti Ljubećna, so ustanovili svojo dvilno iniciativo. Razlog )e strati pred izgradnjo asfaltne baze. Znani celjski gradbinec Stanko BožiČnik namreč namerava v Začretu na območju nekdanje Hmezadove farme urediti prostor za gradbeno dejavnost Krajani so proti odloku o spremembah pro-storskoureditvenih pogojev za to območje, ki ga bodo obravnavali celjski mestni svetniki na jutrišnji seji, zbrali že okoli 350 poidpisov. Pričakujejo in upajo pa tudi, da jih bodo na seji podprle tudi svetniške lupine.
Novi prostorskoureditveni pogdj bi na območju bivSe farme Žepina, kol je določeno v predlogu, dovoljevali rekonstrukcijo obstoječ objektov, spremembo namembnosti, gradnjo novih objektov za potrebe nove dejavnosti... V tretjem odstavku pa je precej nerodno zapisano» da sicer gradnja asfaltne baze. predelava gradbenih odpadkov ter proizvodnja z namenom prodaje betona in betonskih iajelkov, torej t>etonama. niso dovoljene. Dovoljeno je le betoniranje za lastno iz^dnjo.
Krajani zahtevajo, da se v odloku jasno zapiše, da asfaltne baze tam ne sme bití, enako tudi ne betoname in predelave gradbenih odpadli. Kot pravijo, imajo že zdaj dovolj degradirano okolje, na eni sua-ni zaradi cinkarne in toplarne. na drugi strani pa bi jih zdaj doletelo še to. Po mnenju krajanov bi morali jasno definirati, kaj pomeni »za lastno izgradnjo«. Krajani se namreč bojijo, da bo te lastne izgradnje precej, glede na to, da ima Božičnik gradbišča po več slovenskih krajih. Še več.
Martin Gros«k
kot nam je povedal član dvU-ne iniciative, so glede na izkušnje prepričani, da ne bo šlo le za lastno izgradnjo. Božičnik ima namreč na cem območju shranjenih že precej strojev in vozil, kot pravijo nekateri. pa se določene dejavnosti na tem območju že izva-jajo.
Nič niso vedeli
Civilna iniciativa Začret zahteva, da se postopek vrne na krajevno skupnost in ponovi. Da bi torej še enkrat imeli javno razgrnitev in tudi javno obravnavo. V prvem poskusu namreč krajani o vsem skupaj niso nič vedeli. Kako je to mogoče, smo preverili na KS Ljubečna, kjer pravijo, da so se držali vsega, kar jim je določeno. Kot nam je povedal predsednik KS Ljubečna Martin Grosek. so krajane obvd-čali na krajevno običajen način. To pomeni, da so obesili obvestilo o enomesečni javni ra^rmtvi na oglasno desko v kraju in prostorih krajevne skupnosti, obvesttío je bilo tudi na spletni strani Mestne ob-6ne Celje Ln v uradnem listu. l\i se vprašajte, kolikokrat odprete spletno stranMOC, vzamete v roke uradni Ust ali se
Nekdaj je knjBM Začnta razbui^li Hmezadova farma, daiws jrh na&ti o Bosčnikovi gradbeni dejavnosti.
ustavite na krajevni skupnosti inpreberete. kaj visi na oglasni deski...
Javna razgrnitev je bila od 16. marca do 15. aprila, javna obravnava pa je bila v prostorih MOC organizirana že 18. marca. Seveda ni nihče prišel. Krajani so tako nad krajevno skupnos^o. s katero doslej niso imeli nob^h težav, zelo razočarani. Žal jim je, da jih nihče ni nič obvestil, saj tu vendarle ne gre za neko manjšo stvar. Martin Grosek nam je pojasnil, da je sam obiskal nekatere krajane in jih pozval, naj se na predlog o gractíiteiU dejavnosti odzovejo. Na vprašanje, zâkaj Grosek ni povedal še komu, je odgovoril, da je bilo Že to izven njegovih pristojnosti. Sploh pa, kot je dodal, so vsi vedeli, da je prav
on (Grosek) Božičnlku prodal svoje zemljišče, da bo lahko svojo dejavnost še raz^. Potemtakem, kot meni Grosek, so lahko vedeli, da se nekaj dogaja. Mimogrede, Grosek zdaj živi v Celju.
Res je. da, kot je povedal Grosek, so nekateri krajani pripombo na javno razgrnjeni predlog podali. Predvsem jfli je zanimalo. kako bo s hrupom, z vodo. zrakom, kaj bodo storili z odpadki, skratka zanimal jih je celovit vpliv na okolje, ki je že zdaj precej degradirano. kol pravijo. Poleg tega je v bližini tudi območje Nature 2000, ki določene stvari prepoveduje. Kot so sporočili z občine, je ministrstvo za okolj e presodilo, da ni treba zahtevati presoje vplivov na okolje, saj so predvideli, da
asfaltne baze tam ne bo, kot je zahtevano v odloku.
Kaj se bo dogajalo v Začre-tu, če se bo sploh kaj, bodo jutri odločali celjski mesmi svetniki. Neodvisna svetniška skupina je že potrdila, da bodo glasovali proti, po zadnjih podatkih, kol so sporočili iz Civilnih iniciativ Ce* Ija (po novem je vseh sedem civilnih iniciativ združenih), naj bi bile proti tudi ostale svetniške skupine, razen v SD-ju še niso povedali svoje odločitve in tudi ne v SLS. Z obema svetniškima skupinama se bodo predstavniki d-vilnih iniciativ skušali sestati do jutrišnje seje. Krajani se bodo seje najverjemeje tudi sami udeležili.
ŠPELA KURALT Folo: SHERPA
Eni brez dividend, drugi z večjimi sejninami
Zaradi recesije nekatera podjetja s Celjskega letos prvič ne bodo izplačevala dividend. »krajšo« bodo najverjetneje potegnili tudi člani nadzornih svetov. A ne vsi. Na predlog Kapitalske družbe naj bi nadzorniki Pivovarne Laško prejeli celo več.
Za dan družin izlet za otroke in starše
Društvu prilateljev mladine Slovenk Konjice bo obeležilo 15. maj. mednarodni dan družin, z brezplačnim izletom za otroke in starše.
Izlet bo v soboto» 16. maja. z odhodom izpred avtobusne postaje Slovenske Konjice ob 9.15. »Odpeljali se bomo v Manbor, kjer si bomo ogledali akvarij in teraiij. Nato se bomo podali na Piramido, kjer bomo imeli družabno srečanje z igrami in s preizkušanjem znanja. V Slovenske Konjice se bomo vrnili do 14. lue. Vabljeni starši in otroci. Več informacij po telefonu, številka 031 /240- 265,« vabi društvo prijateljev mladine.
AB
Prvič po 12. letih in prvič po uvrstitvi na borzo Cinkarna Celje svojim delničarjem ne bo Izplačala dividend. Uprava in nadzorni svet sta namreč delničarjem predlagala, da celotni bilančni dobiček, ki ga je le 800 tisoč evrov, uporabijo za druge rezerve iz dobička, Prvič po letu 2000 bodo brez dividend ostali tudi delničarji Gorenja. Uprava in nadzorni svet sta namreč ddničarjem predlagala, da 28 milijonov evrov bilančnega dobička uporabijo za oblikovanje drugih rezerv iz dobička, preostalih 7 mùijonov evrov pa naj bi ostalo nerazporejenih. Banka Celje je ena redkih, ki bo, če bodo predlogi uprave na skupščini junija tudi potrjeni, kljub recesiji izplačevala dividende. Lani je ustvarila dobrih 6.4 milijona evrov dobička, od tega jih namerava 5 milijonov razdeliti za dividende. Vsak delničar bo lako za delnico prejel slabih 10 evrov. »Recesijski« znak je le pri nagradah nadzornikom. Ti bodo za svoje delo nagrajeni s skupno 29 tisoč evri, lani pa so poleg sejnin in potnih stroškov prejeli kar 107 tisoč evrov nagrad.
Edini nadzorni svet» ki je v duhu recesije sam sebi predlagal nižje sejnine, prihaja iz Gorenja, Njihov predlog je, da se jim viSina
Mnivw.radiocelje.coni
sejnin do konca leta 2010 zniža za polovico, na 536 evrov za predsednika Jožeta Zagožna in 412.5 evra za člane. Ce bo izglasovan predlog Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe, bodo manj prejemali tudi nadzorniki Cinkarne Celje. Ti zadnji dve leti prejemajo 450 evrov na sejo, predsednica Mateja Vidnar pa 700 evrov. Če bo predlog v ponedeljek izglasovan, bodo člani na sejo dobili 330 evrov, predsednica pa 429 evrov.
IXidi Etol bo del od 10>2 milijona evrov dobička namenil za dividende. Delničarji bodo» če bodo predlogi uprave ^nejeti, prejeli skupaj 509 tisoč evrov, slab milijon bo šel v rezerve, ostalih S,7 milijona evrov dobička pa ostaja nerazporejenega. Člani nadzornega sveta naj bi pršeli 67 tisoč evrov nagrade.
Vsi zgoraj navedem Člani riadzomih svetov dobijo na sejo povrnjene tudi potne stroške. V Pivovarni Laško naj bi bili to tudi edini prejemki, ki jib na sejo prejmejo, saj si doslej niso Izplačevali sejnin. Po predlogu Kapitalske družbe, ki je tudi pivovarni poslala enake predloge o sejninah nadzornikov (Čeprav le-tefa doslej v pivovarni ni bilo. op.p.), bodo torej nadzorniki Laškega prejemali več. Obenem Kapitalska dnižl)a predlaga uvedbo posebnega revizorja, ki bi preverjal posamezne posle v obdobju zadnjih 5 let. IXidi to se seveda upravi v Laškem zdi nesmiselno. Ali se tudi vsem delničarjem, bomo videli konec meseca na redni skupščini.
ROZMARI PETEK
Kapitalska in Slovenska odškodninska družba v vseh podjetjih, kjer je velik lastnik še država, dnevne rede skupščin dopolnjujeta s točko o sejninah nadzornih svetov. Gre za ukrep, ki je skladen s sklepom vlade o omejevanju sejnin in nagrad v času finančne krize.
Kmetje,
vložite
pritožbe!
Kmeti j^LO-gozdaiska zbornica Skncni-je poziva svoje đaoe. da se oa izdane od-ioCbe o «tmoi aimzností iz kmetijstva in íniormatívne izračune o odmeri dohodnine za letn 2008 pritožijo. Gre za primere, ko je ministrstvo za fmmr^ v povprečni znesek pripisanih subvend j prikek) tudi izplačila za območja z omejenimi deýavxnki. tako imenovaBa (MD-piadla.
Kmetijsko-gozdarska krnica Slovmje (KGZS) je namreč po večkratnem posedovanju ln protestih z ministrstvom za finance te naâa sku|mi jeďc Sočasno so ugotovili, da je btb povečana obdavčitev kmetov neupravičena in da se i^ačila OMD Izključijo iz db-davčitev. T«nu primemo bo izvedena spre-mnnba že izdanega pod^on^cega akta o povprečnih višii^ (Opisanih plaâl za ukr^ kmetijske politike.
KGZS zato poziva svoje člane, ki imajo svoja zemljišča v uporabi v katastiskih obânah z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, da se v predpisanem roku pritožijo na prejete odk)â)e o odmeri obveznosti iz kmetijstva za leto 2008. v kaloih je pripisan povprečni aiesek pláčů OMD. Vzor^ obrazci pritožb z dodatnimi pojasnili so od včeraj že na voljo pn kmetijskih svetovakih. v prostorih kmrtjsko^ozdarskih zavodov in na ^letni strani KGZS.
Prav tako pozivajo vse pr^'^nnike infirma-tzvnega izračuna dohodnine za leto 2008. v katerih je upoštevan povprečni znesek plačil OMD, da tožijo ugovor zoper informativni izr^un. Obrazec za ugovor bo dosegljiv na spletnih strandi Davčne uprave Republike ^ venije in KGZS. Rok za ugovor za informativne izračune dohodnine, ki so bQi izdani -8. ma}a letos, je 12. junij.	RP
Prvi je vedno pacient!
Marjana Vengušt: »Delo patronažne medicinske sestre me osrečuje«« - Ob svetovnem dnevu medicinskih sester
»Naša Marjanca je srce našega društva! Se naša učiteljica, naša prijateljica, naša mama, naša vzornica! iz oči ji sije ljubezen do poklica, do ljudi, veseljedo življenja»« so zapisale kolegice Marjane Vengušt. ki že trinajsto leto uspešno vodi Društvo medicinskih se* ster, babic in zdravstvenih tehnikov Celje. Društva, ki združuje 1580 Članic in članov iz širše celjske re-
gijc-
»Izbrala sem pravi poklic. Delo me osrečuje in ga rada opravljam,« pove bistvo višja medicinska sestra Marjana Vengušt, »2. julija bo minilo 30 let mojega dela v pa-(ronažni službi celjskega zdravstvenega doma. Zelo hitro so minilaZato ker se vsak dan znova z veseljem odpravi na teren, med ljudi, ki jo potrebujejo. Ker jim rada pomaga in ker je pri svojem delu svobodaa. Se-
veda se tako kot kolegjce nenehno srečuje s časovno stisko. Skrbi za štiri tisoč prebivalcev, čeprav jih normativi določajo 2500. To pomeni 10 do 15 obiskov na domu dnevno. »Moraš si ti čas za pogovor, za nasvete o zdravem življenju. To je zadnje čase te^o, saj bolnišnice skrajšujejo ležalne dobe in zelo hitro odpuščajo bolnike v našo oskrbo.« ugotavlja.
Godi se ji tako kot večini kolegic. Pacientov je vedno več, Število medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov pa ostaja bolj kot ne enako. Denarja za nove za-poslitve ni; Še nadomeščanja med porodniškimi in bolniškimi odsotnostmi ni več. »Moramo se znajti in poskr-beti> da ne trpi kakovost zdravstvene in babiSke nege,« pravi Marjana VenguŠt. Letošnje geslo ob svetovnem dnevu medicinskih sester, ki opo-
zarja na nujnost nenehne rasti kakovosti in uvajanje inovativnosti, uresničuje pri svojem delu in pri delu društva že ves čas. Strokovno izobra-ževanje Je stalnica. »To je osnova. Njena nadgradnja je na primer iznajdljivost. Pri delu v domačem okolju pacienta je nujna. Morda moraš bolniku nastaviti infuzijo, a nimaš stojala, skopati dojenčka brez banjice, opravili nego bolnika na neprimerni postelji ... Tega se ne da naučili, zato so izkušnje tako pomembne. T^di po treh desetletjih se še vedno naučim kaj novega,« pove o svojem delu.
Vedno optimistična
v društvu, ki ga vodi, je strokovno izobraževanje seveda na prvem mestu. Ker prihajajo Članice in člani iz zelo različnih okolij, so v ospredju splošne teme. ki koristijo
MsTjana Vengušt je lani přejala dati znak, najirišje priznanje Zveze dniitsv medicinsliih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Ob 12. maju, svetovnem dnevu medicinskih sester, je celjsko društvo pripravilo re^onaino prireditev prejšnji teden. Na njej so se ob pestrem kulturnem progra* mu zahvalili vsem lani upokojenim članicam in članom društva ter podelili najvišja priznanja društva, srebrne znake. Prejele so jih Darinka Pavtič iz srednje zdravstvene Šole,	Hladnik iz ZD Celje ter Tere-
zija Peganc iz celjske bolnišnice.
vsem - tistim, ki delajo v bolnišnicah, zdravstvenih domo-VÛ1, domovih starejših, pri zasebnikih ... »Trenutno je vos-predju mobing na delovnem mestu. Mesečno organiziramo tudi učne delavnice o obvladovanju konfliktnih situa-
cij,« našteva Maijana Vengušt. Že sam izbor tem veliko pove o težavah medicinskih sester. Pa -saj vsi vemo, da pacienti slabo voljo običajno stresejo na medicinsko sestro. »Konfliktnih situacij je veliko, tudi med sodelavci, Če
imaš znanje, lahko preprečiš, da bi pride do konflikta. Veliko pomaga že zavedanje, da je prvi vedno pacient.« To je včasih težko. Bolniki so zaradi bolezni prizadeli in pričakujejo, da si bodo zdravstveni delavci zanje vzeli čas, se z njimi pogovorili: »Ena sestra pri 50 do 60 pacientih in ob vsej administraciji, ki jo mora opraviti v ambulanti, tega ne zmore.« Podobno je v bolnišnicah in povsod drugod.
Če prištejemo Še delo v izmenah, delo ob praznikih, sobotah in nedeljah, skrb za otroke in družino, smo hitro pri enem glavnih problemov medicinskih sester: izgorelo-sti. Potem je še toliko bolj pomembno, da je medicinska s^ sira, babica ali zdravstveni tehnik kol Marjana VenguSt: »Vedno sem optimistična. Saj so dnevi, ko si nezadovoljen, žalosten, a to je poklic, ki ti ve» liko da. Na marsikaj ne moremo vplivati, lahko pa gadimo na sebi. Greš na sprehod in črpaš enej^jo iz narave, greš v gledališče, se srečaš s prijatelji in se z njimi pogovoriš. Brez tega izgori-mo in ne moremo dobro opraviti svojega dela,« opozarja. Ibdi zato celjsko društvo organizira izlete, planinske pohode, obiske gledališča. pri> pravlja prireditve ... Vse dobro obiskane.
MILENA B. POKiiČ Foto: SHERPA
Izjemno uspešni direktorji?
Direktorjem nekaterih obsoteljskih zavodov pripada, podobno kol drugod po državi, posebni letni delež plače zaradi njihove delovne uspešnosti. Občinski svet Rogaške Slatine se je tako na zadnji seji seznanil s predlaganimi deleži plač posameznih vodilnih za leto 2008.
Deleže ugotowjo sveti zavodov na podlagi pravilnikov o
meriiih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktoriev. Ta-
ko naj bi za lani prejela najvišji znesek, nad 5 tisoč evrov za delovno uspešnost direktorica Centra za socialno delo Šmaije pri Jelšah Marija Kam-puš. Z blizu 4 tisoč evri naj bi ji sledila direktorica knjižnice Metka KodrIČ» po več kot
Vsako leto bolj množično po Anzkovih poteh
Pohodnlki so se letos tret* jič zapored podali po poteh ljudskega godca Ivana Ula-ge, Laščanom bolj poznanega kot Vrhovskega An-zeka. Letos je pohod podprl tudi Etno odbor Jureta Krašovca Možnar, udeležilo pa se ga je največ pohod-niko v doslej.
Skoraj 40 pohodnikov se je v soboto podalo iz Ojstre-
ga proti Velikemu Vrhu do Anzkove rojstne hiše, do njegovega groba na Svetini, kjer so mu prižgaJi svečko in se vrnili nazaj do Ojsu-ega. Na več točkah so pohodnike sprejeli prijazni domačini, ki so poskrbeli za okrepčilo, na Svetini pa jih je pozdravil tudi predsednik KS Svetina in štor-ski podžupan Ivan Jurkošek. Tako so tudi letos obudili
spomin na čase, ko je Anzek, še pred njim pa ded in oče, te poti prehodil vsakič, ko se )e odpravil na vaje k laški godbi. Gostitelji in pobudniki pohoda, družina Sikovšek iz Ojstrega pa skupaj z etno odborom že razmišlja, kako pohod z dodatnimi vsebinami naslednje leto še popestriti in razširili.
PM, foto: VM
3 tisoč evrov pa bosta prejela še direklor Ljudske umveize Rogaška Slatina Igor Prah ter direktorica Razvojne agencije Sotia Bojana Žaberl.
V občinski upravi so ugotovili, da so sveti obsotel jskih zavodov ugotovili del plače za
Slatinska občinska uprava je svetnike prav tako opozo* rila na pisni dogovor med vlado in sindikati javnega sektorja, ki določa direktorjem zaradi gospodarske krize za letos le Štiri dvanajstine zneska za delovno uspešnost, do katerega so upravičeni.
delovno uspešnost v skladu z vsemi pravinikj, Denar za delovno usp^nost bodo vodilni delavci prejeli šele, ko bodo soglasja ustanovitelja zavodov
podpisali vsi župan občin soustanoviteljic. V Rogaški Slatini je v navadi, da s predlogom najprej seznanijo občinski svet.
BJ
Gasilci na Ložnici se ponašajo z novo avtocistemo.
Gasilci z novo avtocisterno
Na predvečer prvega maja so gasilci PGD Ložnica pri Žalcu predali namenu novo gasilsko avtocisterno.
Zbrane je pozdravil predsednik PGD Ložnica pri Žalcu Mitja Lešnik, ki je med drugim poudaril, da so si zaradi potreb že dlje časa pri-
zadevali za novo avtocisterno. Vozilo, z gasilsko oznako GVC 16/50. bo povečalo operativno pripravljenost, tako da bodo lahko vse morebitne intervencije reševali hitreje in bolje. Velja poudariti, da je društvo vozilo kupilo z lastnimi privarčevanimi
sredstvi ob pomoči donacij, lokalne skupnosti, bolrov in vseh vaščanov Ložnice, ki so vsi prispevali po svojih zmožnostih. Novo vozilo je blagoslovil žalski župnik Jože Rupnik, druženje pa so zaokrožili 5 kresovanjem.
TT

BMASIH KRAJEV
Do galerije še vsaj jubilej ali dva
Desetletnica šentjurskih likovnih ustvarjalcev - Želijo si galerijo
Pred desetimi leti se je kakšnih deset navdušencev ude-ležilo likovnega tečaja, ki ga je s pomočjo ljudske uni-verze vodil likovni pedagog Ivo Brodej. Naključje» prava energija ali sorodne duše - povezali so se v društvo, ki je vmes preživelo marsikaj» postalo prava družina in natančno desetletje po prvi razstavi pripravilo jubUejno. Vmes je bilo skupinskih in samostojnih več kot 40.
»Vsak po svoje smo v tem času razvijali svoj talent. A prve slike so od današnjih svetlobna leta narazen,« pravi Martin Čater» ki je na
čelu društvd že tretji mandat. Ves ta Čas jih je strokovno vodil in usmerjal Ivo Brodej. Generacije šolarjev iz OŠ Pranja Malgaja se ga
spominjajo kot človeka» ki je znal v soljudeh prebuditi žilico in jo usmeijati» vmes pa natrosili Še kup Življenjskih modrosti za vse, ki niso ravno nameravali postati slikarji. »Pravo strokovno vodstvo ima izreden pomen in pri tem imamo resnično srečo. Brodej je eden od treh stebrov društva» ki so izvrstno zastavili delo.« Ob tem ima v mislih še Anito
Koleša iz javnega sklada za kulturne dejavnosti in nekdanjega direktorja ljudske univerze Ludvika Mastna-ka. Začeli so z 12 člani, vmes je število naraslo na 27 in se trenutno ustalilo pri 18. Njihovo delo je po svoje zaznamovalo Šentjur. Delovali so tudi v humanitarne namene» čeprav, kot pravi predsednik, včasih z grenkim priokusom. Med njiho-
Ivo Brodej. najboljši ien^ufsfd likovni pedagog
Šen^urski likovni ustvarjalci so v desetletju skupnega dnizenja preživeli vzpone in padce. Naslednji jubilej si predvsem želijo dočakati skupaj. Končno v galeriji? ToBko bolje.
ve najbolj odmevne aktivnosti gotovo sodi občinski ex-tempore» ki se vsako leto seli po krajevnih skupnostih.
V času recesije je tudi delovanje podobnih društev na preizkušnji» saj je tako javnih kot zasebnih sredstev vse manj- O načrtih je zato težko govoriti. Doslej so imeli mentorstvo in prostore zagotovljene vgostoljubni OŠ Pranja Malgaja, prihodnost pa je negotova. Kot pra\i Cater, bodo več kol zadovoljni, če bodo 20-letnico dočakali skupaj. Po možnosti v novi Šentjurski galeriji. Prostor in denar zanjo lokalna skuprv3st namreč zbira že leta. Ce je Ipavčeva hiša
za nekatere likovne postavitve naravnost očarljiva, v njej moderna umetnost nikakor ne pride do izraza. Priložnost v novozgrajeni knjižnici je šla žalostno mimo. Kako bo z obnovljeno hišo poleg Ipavčevine, ki naj bi bila trenutno v igri» še ni jasno. »Morda Šentjur temu enostavno še ni dorasel. A vseeno bi bilo lepo imeti primerne prostore» kjer bi lahko gostovali tudi mnogi naši prijatelji» ki jih zdaj žal nimamo kam povabiti.« Likovniki so jubilejno razstavo posta vih na ogled pod okriljem Sentjurjevega. V Ipavčevih hiši si jo bo mogoče ogledali Še v maju.
SAŠKA T. OCVIRK
Knjiga zbrisanih zgodb
Zgodbe iz najstarejše hiše v Petrovčah je naslov knjige, ki jo je napisal Jože Komerički - Pepi
v Petrovčah, pri družini Jožeta Komeričkega - Pepi-ja» v teh dneh n^trpno pričakujejo izid knjige z naslovom Zgodbe iz najstarejše hiše v Petrovčah. V knjigi Pepi pripoveduje zgodbe o najstarejši petrovški hIŠi ter seveda o ljudeh, ki so ji dajali pečat in življenje.
»To je moja rojstna hiša, zalo tudi takšen naslov. Čeprav jo je načel zob Časa. saj naj bi bila zgradba stara kot peux)vška cerkev, in smo jo ohranili samo delno, se med zidovi skriva obilo zgodb,« je pripovedoval vitalen 80-letnik iz PetrovČ, ki se je ukvarjal z nakupovanjem in s prodajo živine in mesa, na jesen življenja pa spisal knjigo zgodb. Gre za zgodbe očetove vojaščine in njegove Milj ane, materinega ^ntjuija, žene Pepce, kl je bila ukradeni otrok, in seveda zgodbe, ki jih je Pepiju pisalo živ-
ljenje. Pripovedi so pisane v prozi, tuch šaljivo obarvane in kot zagotavlja Pepi, pre* biranje ne bo suhoparno. Prav tako poudarja, da so vse zgodbe resnične, da niso olepšane. napisane so »samo po moji butasti buči«. Življenje Jožeta Komeričkega je nasploh zelo zanimivo. V knjigi na primer pripoveduje, kako je kot 8-letni fantič kupoval kozliče po Šentjungeitu.
»Veste, nekdaj sem bil slab v slovenščini. Osnovne šole mi niso priznali, ker sem pač hodil v nemške §ole. Potem pa sem se vrgel v knjige vse do sprejemnih izpitov za takratni VekS, ki sem ga nato uspešno končal,« seje nasmejal Pepi, a zatem obudil enega bolj grenkih spominov. »Ko sem se prijavil na prosto delovno mesto v Mesninah, sem bil kljub izobrazbi družbe-QO-politično oporečen. To je bilo precejšnje razočaranje.
ki mu je sledil sklep, da bom ostal doma, mami v oporo.« Seveda so se v tem »doma« začele rojevali zgodbe, Nekaj jih je nastalo po pripovedih, druge so doživete ..Med pogovorom s Pepijem so zgodbe kar vrele. O tem, kako ni mogel več hoditi niti voziti, saj je izgubljal spo-cnin, Ln kako zdaj že dolga leta prisega na tinkturo iz če-maža. »Ko sem mislil, da mi bodo porezah noge, sem slišal za čemaž- V mesecu dni je bilo bolje in zdaj nimam težav,« je mimogrede omenil.
Knjiga po vnukovi zaslugi
Leta v pokoju so prinesla druge izzive. «Pred šestimi leti sem prodal vinograd. Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje so mi predlagali računalniški tečaj. Ker mi je bila tipkovnica Španska vas, so se
mogoče malo bolj ukvarjali z mano in rekli, naj doma vadim. Nekaj časa sem se igraJ, potem se je začelo bolj zares. Osvojil sem 10-prsmo tipkanje, potem pa so se zgodbe kar usule,« je pripovedoval Pepi in priznaj, da je kot računalniški začetnik vsaj stokrat vse napisano po pomori preprosto - zbrisal. Toda vnuk Marko, bolj vešč računalnika. je po hiši pridno hodil s ključem in sproti shranjeval dâikovo pozabljivost. »Za darilo mi je potem podaril knjižico Zgodbe in prigode mesarja Pepija s teksti, za katere sem mislil, da so izgubljeni. Tako je začela nastajati tudi prava knjiga, v kateri je približno tretjina leh - recimo temu - izgubljenih zgodb.« Pepi med najljubše uvršča svoje doživetje drugega svetega večera, ko ga je kot vojaka ganila gostoljubnost Srbov, pa zgodbe Pepce oziro-
ma zgodbo ukradenega otroka ...
Seveda je vnukovo dejanje dalo dedku nov zalet in voljo. »Ponoči nisem spal, pa sem pisal zgodbe.« Nastalo je ogromno zapisanih pripovedi, zrno od plev pa je ločila Irena Stusej, ki je marca iani vzela zapiske in jih vestno uredila. »Mislil sem, da bodo to delali vnuki po moji smrti, vendar sem se na pobudo patra Vančija, torej petrovške-ga župnika Ivana AizenŠka,
kar sam spoprijel z izdajo knjige. In to pri 80 letih!« se je smejaJo Pepiju, ki je v letu dni, kar je knjiga dobivala dokončno obliko, še kar pisal. In spet se je menda nabralo zgodb za celo Icnjigo.
URŠKA SEUŠNIK
Knjigo zgodb bodo uradno predstavili v soboto, 16. maja, ob 17. uri v dvorani Kmetijske zadruge Petrov-če.
Joie Komeneki • Repi je pri 80 letih postal pisatalj.
8
NOVI TEDNIK
Oživitev najlepše ljubezenske zgodbe na Slovenskem
Nocoj premiera filma Friderik in Veronika, ki je nastal po istoimenski knjigi patra Karla Gržana - Slovenci premalo ponosni, da bi znali iztržiti to resnično ljubezensko zgodbo
Tragična ljubezenska zgodba med Veroniko Dese-niSko in Friderikom U. Celjskim je nedvomno ena najlepših med tistimi, ki so ostale v senci mnogo bol; znane in priljubljene ljubezen-ske ;^odbe med Romeom in Julijo. In medtem ko Italijani s ponosom tržijo svoja dva junaka, ki sta navsezadnje le plod Shakespearove domišljije, smo Slovenci na svojo zgo(ti>o o ljubezni. ki se je v resnici zgodila, premalo ponosni. Je pa ta resnična zgodba o Frideriku in Veroniki prevzela patra Karla Gržana. ki se je odločil. da bo o njej napisal knjigo. Zgodba, ki je leta 2006 izšla pri Celjski Mohorjevi družbi, je začela zanimati tudi nacionalno televizijo. Dokumentarni film Veronika in FriderU(, ki so ga posneli med zidovi jur-kloâtrske karluzi je, bodo na prvem programu nacionalne televizije premiemo predvajali nocoj ob 21. uri.
»Zgodba o Veroniki in Frideriku je uspešnica že sama po sebi,« je prepričan dr. Karel Gržan. »prevzela me je. ker je to zgodba o ljubezni, ne o zaljubljenosti, ampak o pravi ljubezni, ki je bila preganjana in ogrožena. Če bi imel Friderik Veroniko samo za priležnico. njegov oče Herman tej zvezi ne bi nasprotoval. Vemo namreč, da Friderik niti pred ljubeznijo z Veroniko niti kasneje ni slovel po svoji vzdržnosti. Ker pa je šlo v tem primeru za pravo
Kartuzfja Jurklošter hrani Izjemne pomnike zgodb iz preteklosti. Bila je tudi zavetje ljubezni med Friderikom in Veroniko. (Foto: MARKO MAZEJ)
ljubezen, ki je ogrozila ambicije mogočnega Hermana, je ta vezi nasprotoval In jo preganjal. In ravno zaradi tega ta tra^čna zgodba kar sama pp sebi kliče po pozornosti.«
Kartuzija -zavetje ljubezni
V zgodbi o Veroniki in Frideriku je pomembno vlogo odigrala Kartuzija JurlOošter. skrivnostni samostan v dolini Gračnice, ki s svojimi (pol)ru-§evinami še po stoletjih budi ustvarjalno domišljijo. Ko je
Friderik in Veronika v istoimenskem dokumentarnem filmu, ki ga bodo na nacionalni televiziji predvajali nocoj.
samostan pred nekaj leti dobil v upravljanje pater Karel Gržan, ga je odkritje Veroni-kinega groba v kartuziji novembra leta 2005 tako prevzelo, da seje lotil nadaljnjega raziskovanja ljubezenske z^-be med Veroniko in Friderikom. »Pomembno vlogo pri tej zgodbi so imeli tudi menihi- Njihov delež so mi pomagali odkrivati kartuzijarù v Ple terjah. Še posebej so mi pomagali razkrili številna ozadja te zgodbe in tudi vlogo takratne^ priorja vJurklo^tru, Amolda, ki je bil izredno bister in svobodomiseln mož ter izjemen človekoljub in je tej preganjani ljubezni dal zavetišče Vemo namreč, da so bila v Času Friderika in Veronike azilna mesta samo univerze, samostani in cerkve,« vlo-^ j urkl<^ti5ke kartuáje in tam-kajšnjihmenihovvzgodbiVe-romke In Riderika pojasnjuje Kare! Gržan, ki je moral, preden se je lotil pisanja povesti, prebrati c^omno virov. Pri zgodovinskih do^ianj Ih so mu pomagali številni strokovnjaki: v veliko pomoč so mu bili pravniki, specialisti za zgodovino prava,predvsem kar se tiče čarovniških procesov. »Ampak vsa ta dognanja so le okostje, ki mu je bilo treba dodati zgodbo, življenje,« pravi Gržan, ki je ljubezensko zgodbo na ta način rudi povsem na, novo osvetlil.
Kot že rečeno, je patra k raziskovanju ene najlepših ljubezenskih zgodb pri nas pritegnilo tudi odkritje Veroni-kinega poslednjega bivališča. Takole se spominja tega dogodka: »Ko sem prišel službovat v Jurklošter, so bili prostori v nekdanji kapiteljski dvorani kartuzije popolnoma zane-maijeni. Zavod za varstvo kul-
Patra Karia Gržana je zgodba o Frideriku in Veroniki tako prevzela, da jo o njej napisal knjigo. Po njej so posneli tudi film, ki na male zaslone prihaja nocoj.
turne dediščine je opravil sondaže in naročil, naj pnKîor očistimo. Ko smo podrli še vmesno steno, se je odkril podsta-vek, zid, ki je postavljen na obstoječem tlaku» vpet na omet in zaključen s prav posebno opeko. Odkrili smo podstavek grobnice, kraj, za katerega lahko z veliko verjemostjo trdimo, da je prostor, kamor so položili k počitku telo Veronike Deseniške. Njen grob so sicer oskrunili "Hirki in njene kosti so se ljubile,« Pri Čemer je zanimivo, da so se izgubili tudi posmrmi ostanki najmogočnejšega v celjski rodbini grofa Hermana, nadaljuje pater: »I lermanovi posmrt« ni ostanlô so bili spravljeni pred glavnim oltarjem kartuzije Ple-terje. katere ustanovitelj je bil. Ob ponovni naselit\rf te kartuzije leta 1904 pa o Hermano-vih posmrtnih ostankih ni bilo več ne duha ne sluha. Ostajajo pa njune ^odbe. ki so lahko v ponos in ki lahko še naprej budijo vedoželjnost» us-
tvarjalnost literatovinra^ko-valcev-«
Nespametni Slovenci
Med nami torej živi spomin na ljubezensko zgodbo, ki je zgodovinsko utemeljena. In Če znajo drugod iz dobro izmi^ Ijene zgodbe narediti resničnost, potem se zdi, da poskušamo Slovenci resničnost pogosto zamegliti v izmišljeno zgodbo ali jo celo odriniti v pozabo, ugotavlja pater Karel Gržan in d^ja: »V ^ovenskem prostoru je ta zgodba izjemna. AmpéJc Slovenci smo pre-
malo ponosni, imamo prenizko samozavest in samopodo-bo. Iz tega izhajata 2avist in takojšnje nastavljanje spotik, TUdi naši literati in ostali veliki možje so bili večinoma ovrednoteni šele po svoji smrti , takrat ko s svojo prisomostjo niso več o^ožali. Ampak nič hude^. To, kar so storili, je ostalo in v nekem času, upam, bomo znali primemo ovrednotiti tudi to izjemno zgodbo o Veroniki in ftiderlku, ki je po sami ^odovinski zasnovi uspešnica in bilo bi nespametno, da je ne bi ponudili ne samo v slovenski, ampak tudi v širši evropski prostor. Živimo namreč v času, ko ljudje iščejo zgodbe. In to je dobra zgod-ba, vredna, da jo predstavimo in ponudimo.«
BOJANA AVGUŠTINČIČ
V dokumentarnem filmu Friderik in Veroni* ka igralec Jure Ivanu-Šid in avtor ^odbe dr. Karel Gržan odkrivata marsikaj neznanega o te) ljubezni Ui času, v katerem se je rodila in umrla. Scenarij za dokumentarni ňlm sta po idejni zasnovi dr. Kaib GržAn.^ na napisala Desa Muck in Kfemen Dvornik, tudi režiser dokumentarca. V filmu poleg pripovedovalcev nastopajo Še Tina Vrbnjaic (Veronika), Matej Recer (Friderik), Božo Kristan (Henrik)» Dafta DoberSek (Elizabeta) in drugi. Film je posnela produkcijska hiia VPK Kreger.
Mesto v Kartuziji Jurklošter, kjer so 4. novembra 20Q5 odkrili podstavek grobnice, v katorr je bila pokopana Veronika Deseniika.
hoví kdnik_
Radio Celje je »tud not padu€<
Upokojeni tonski tehnik na Radiu Celje Janez Klanšek presenečenje za Ota Pestnerja
REPORTAŽA
si
##
»«i
y
Jurij Zmec in Lado Bizo-vičar sU v nedeljo v svoji oddaji gosdla legendarnega Ola Pestnerja. In kaj ima pri tem prav tako legendarni Radio Celje, boste vprašali. Precej, kajti Olo Pest-ner je svojo pťvo pesem daljnega leta 1966 posnel ravno v studiu Radia Celje. Tonski tehnik je bil tedaj Janez Klan^k, ki sla ga Jurij in Lado v oddajo pova-bila kot presenečenje za Ota.
A se je izkazalo, da je bilo presenečenje za Ota hkrati tudi prijetno presenečenje za Janeza, »Seveda sem se začudil, ko meje poklicala urednica Radia Celje Simona Br-glez in mi povedala» kaj me čaka. Najprej sem mislil da se iali in da bi bil morda kdo
drug bolj primeren za skritega gosta. A ker so vztrajali, da sem to )az» sem se povabilu v oddajo z veseljem odzval,« pripoveduje Janez Klan!ek, ki se Otovega prvega snemanja spominja do zadnje podrobnosti. Tnái Otu je ta dogodek dobro ostal v spominu, čeprav je bil tedaj star okoli deset let; »To so bili pionirski časi snemalne tehnike in vsi smo se trudili po svojih najboljših močeh. Snemali smo dva-dni, tja do enih zjutraj- Vse je šlo v živo. Spremljal me je očetov ansambel in tako smo v dveh dneh posneli kakšnih deset» dvanajst posnetkov.«
»Takole je bilo,« Ota dopolni Janez ^anšek, »na radio je nekoč prišel Otov oče, rekoč, da njegov sin poje in če

Jurij in Lado sta Chu Pestnerju zakuhala prijetno prssanedsnje. V oddajo sta povabila Janeza Klanska, tonske^^a tehnika, ki ja Otu v studiu Radia Celje pred već kot411 l«ti posnel prve pesmi.
bi ga lahko posnel. Ota sem pred tem že slišal peli, zato sem vedel, da je fantič zelo talentiran. Dogovorili smo se za termin, bilo je po šesti uri zvečer, ko smo končali program in je bil studio prost. Danes si težko predstavljamo. v kakšnih razmerah smo takrat snemali. Studio je bil akustično neurejen. Za pevca in ansambel smo imeh samo en mikrofon. Prihajalo
je do mikrofonije. Najslabše pri vsem je bilo, da nismo imeli niti slušalk. Vse smo poslušali preko majhnega zvočnika, pri čemer je prihajalo do zamika zvoka. Toda ker je bil Oto izjenmo talentiran, je bil pri snemanju zelo sinhron. Tega ni zmožen vsak. Že takrat sem vedel, da bo iz fantiča nekaj nastalo, zato sem traks posnetki shranil v arhiv, kjer sem ga
več let Čuval. Toda ker je bilo takrat pomanjkanje trakov, smo jih presnemavali in to se je zgodilo tudi s trakom z Otovimi posnetki,« Še sreča, da je Janez Se pred tem neljubim dogodkom Študijski trak presnel na kolutnega in ga da) Otovemu očetu. Ta ga je odnesel v Ljubljano na 2KP in tako se je prvi Otov posnetek ohranil do danes. Pest-nerjevi prvi posnetki so ka-
sneje izšli Se na vinilni plošči Ln tako za las ušli ognjenim zubljem, ki so v devetdesetih letih zajeli prostore Radia Celje.
S povabilom Janeza KlanS-ka v oddajo je torej tudi Radio Celje »not padu«. Pa zato ni »bosanc«, kot imata Jurij Zmec in Lado Bizovičar navado reči svojim gostom.
BOJANA AVGUŠTINČIC Foto: GrupA


W
4
A
Janft2 Kianšek. ki se ljubiteljsko tudi ukvarja z glasbo, je Pestnoiju v oddaji podaril svojo zgoščenko.

	9 9 9		
			
			' • 'i
v			' :: yň
			
			
	9 ^ ^	f •••	%
f			ř •
	«	\	
			t;:::..
	,1		rí «i 1
Prepevanja v oddaji ni manjkalo. Gledalci solahko prisluhnili tudi Otovemu pnemu posnetku,ki ga hranimo vfonoteki na Radiu Celje.
10
ČASOPIS
novi tednik
0ÍR05KI CA50PI5
U(le1dž$neí evropslct^a projekti Comeniits so si med drugim ogledali tudi tepote Slovenije.
Zaključek
mednarodnega projekta
v sredo, 23. aprila» se je z zaključno prireditvijo v športni dvorani Gimnazije Celje- Center sklenil uspešen mednarodni projekt te gimnazije in Sole Burattí-no iz Budimpešte.
Dijaki in profesorji umetniške gimnazije, likovne smeri, Gimnazije Celje-Center. so skupaj s kolegi iz Budimpešte preživeli deset ustvarjalnih dni. Madžarski gostje so pohvalili organizacijo izmenjave, ki je potekata pod okriljem evropskega projekta Comenius: Don't
worry be healthy. Poleg temeljnih ciljev, to je skrbi za zdravjein zdravo življenjsko okolje, so v okvira tokratne izmenjave skušali udeleženci uresničevati tudi čim bolj pozitivno komunikacijo, sprejemanje kulturne in jezikovne različnosti, pestrosti. medsebojno spoštovanje ... Izvedli so različne ustvarjalne delavnice ter si ogledali tudi lepote naše države -od Štajerske in Gorenjske do Primorske. V tem času so se stkale prijateljske vezi in ob slovesu je bila podana oblju-
ba, da bodo kljub zaključenem projektu obdržali stike.
Hidi v prihodnje se na Gimnaziji Celje - Center veselijo novih izavov v okviru podobnih evropskih povezovalnih projektov, ki dijakom in profesorjem širijo obzorja in jih povezujejo v timskem delu in medkulturnem dialogu. Mlade umetnike pa v kratkem čaka še en velik izziv, in sicer priprava 5. Študijske razstave, ki jo bodo odprli v četrtek, 28. maja, v Galeriji sodobne umetnosti Celje.
AB
Čistili pacice v naravi
Podružnična eko šola Svib-no je tudi letos spodbudila krajane KS Svibno in KS Jagn|e-nica k skupni čistilni akciji.
Kot poklon Zemlji ob njenem s vetovn«n dnevu se je več kot 70 udeležencev podalo v
lov za odpadki, nespodobno ležijo vsevprek. Vreče so se Šibile pod Težo plastenk in pločevink ob cestah, polnili so se vdiki zabojniki raznovrstne nesnage, ki ne sodi v pomladno ozelendo naravo. Cistilru ak-
djt se je phdružil tudi župan občine Radeče Matjaž Han in okrog 30 otrok. Za takojšen odvoz zbranih odpadkov so poskrbeli uslužbenci Komuriaie Radeče, Ozaveščanje prisotnih o pazljivem ravnanju z naravo se je zaklj učilo ob okusnem golažu in družabnem popoldnevu. TATJANA KAVŠEK
Mladi planinci na Celjski koči
Zadnjo aprilsko soboto smo člani Mladinskega odseka PD Celje-Matica organizirali družabno srečanje mladih planincev različnih celjskih osnovnih šol na Celjski koči.
Mladi plarunci so se s svojimi mentoricami, vodnikom in spremljevalkami na pol podali po različnih poteh: čez Grmado. Vipoto in Suhi potok. Ko smo prispeli do ko-
če. sta nas že čakala čaj in planinska glasba. Srečanja se je udeležilo 99 osnovnošolskih planincev in 21 spremljevalcev. Sodelovali so: 05 Hudi-nja (mlajša in starejša skupina), i. OŠ, OŠ Frana RoSa, OŠ LjubeČna (mlajša in starejša skupina) ter nekaj posameznikov iz ÏI1. OŠ. Mentorice so pripravile različne družabne igre - podajanje žo^ce. poštar in perice. Pri vsaki igri je
z veseljem sodelovalo po 10 otrok in vsi so postali zmagovalci, saj srečanje ni bilo tekmovalnega značaja. Po podelitvi pohval vsem skupinam je bilo še žrebanje nagrad za pravilen odgovor na zastavljeno planinsko vprašanje. Kar nekaj posameznikov se je razveselilo skromnih na^ad. pomoč pri organizaciji se zahvaljujemo Hotelu Celjska koča. Po 13. uri smo se poslovili, se vrnili v dolino po različnih poteh in si obljubili, da se naslednje leto zopet družimo, mogoče v še večjem številu.
SOMJA KUGLER
Na cilju so mentorice mladim planincem pripravile različne dmžebn« igre.
Bili smo v Seneku
Ko si pomlad nadene praž-nja oblačila, nepotrdnijeve-Uko, da pritegne našo pozornost. V nas se pr^udi želja, da svoje dobre misli delimo z dni^mi.
Gradimo lahko mostove, na katerih se srečujeta modrost in otroška radovednost, rezultat pa je lahko tudi zadovoljstvo in veselje- Učenci OŠ Polzela so obiskali oskrbovance doma Šenek na Poizeli in pri-
nesli pomladno svežino v toplo pomladno dopoldne.
V kulturnem pro^amu so se prisrčno predstavili najmlajši s petjem in plesom pod vodstvom mentoric Mojce Novak in Majde Pur, folklorne spretnosti ob zvokih narodne in moderne glasbe so prikazali učend pod vodstvom Helene Lah, za glasbene vložke je poskrbela Mija Novak z Ori-fovo skupino, kako se streže
harmoniki, pa je pokazai Rok Novak. Kot redtator pesmi Neže Maurer se je izkazai Kristjan Posedei, povezovalki programa pa sta bili Maša Krajne in Karin Pungannik.
Da smo lahko dobre volje, ni potrebno veliko napora. In če lahko delamo dobro in s srcem, delamo. Veseli nas, da smo lahko bili na obisku v domu oskrbovancev na R)Izeli. DRAGICA VIDMAR, MATEJA AUBREHT, mentorici šolskega Rdečega križa

StarBjSi so bili mladih obiskovalcev zelo vmll.
KOPANJE
OTR005-15Ictù)on-pet) MLADINA l5-21lct STUDENTI (pon-pçt]
Rste'cena 5.5 €
iû€
7€
Akcí)3 vtijs pri efkj^tmm nakupu najmanj 10 otr^ih ali mUdinskih k^rr.
e
WELLNESS PARK LAŠKO ' Td,; 03 n« S900, cs 423 »n.
llr^^&SMf^ls&knA wxm rtiřmtanaju
M
THERMANAdA
' - • -N. I '.M.
—

Z Tnamanrtim rdečim britanskim avtobusom so s« v Evropsko vas »pripelji iicanei OŠ Hudinja.
Na cflffsfcorn Glavnem trgu se je v petek trio obiskmicev. Mlado in staro sije prišlo ogledat Evropsko vas in kot so priznaK mimoidoči, so o posemezmh državah tudi marsikaj novega izvedeli.
Uimi iz OŠ Radeče so se izvrstno vaveli v državo, ki so jo spoznavali med klskîm letom. Njihove stojmea je bile bogato obložena z izdelki, ki izvirajo iz Francije. Učenci so vsoC celo sami îzdeuiî mila in krema iz sivke. Posamezne izdelka na stojnici je mimoidomn predstavila učenka. <^ilecena v francosko kmetko.
V Celju Evropa v malem
Ma povabio sobijev tli. oš Ce^. ki so v tem šolskem letu spoznmfi Irsko, s^
celo irski velepnlsnik v ^aveniji Patrick McCabe, ki je td nad njihovim dekim navdušen.
Celje je bilo v petek eno od devetih regijskih dre* dišč v Sloveniji» kjer je dan pred dnevom Evrope zrasla Evropska vas. Na Glavnem trgu. kjer je tako re-koč záživela Evropa v malem, so učenci 21 osnovnih Šol iz celjske regije in Vrtca Zarfa na stojnicah predstavili značilnosti držav članic EU» ki so jih ra-ziskovali Ln spoznavali v tem šolskem letu.
Projekt Evropska vas so v Celju tokrat pripravili že petič, v njem pa je v vseh teh lecih doslej sodelovaJo skoraj 20.500 učencev in dijakov. TU-' di letos je bil cilj projekta naučiti otroke ceniti svojo kulturo, spodbujati medkulturno razumevanje in nenazadnje spoznavanje drugih narodov Učenci so na stojnicah na izčrpen in izviren način predstavili značilnosti in posebnosti 22 držav Evropske unije.
2a mimoidoče so bile stojnice in predstavitve držav prava paša za oči» na katerih so se tudi marsikaj novega naučili in morda spoznali posamezne države v drugačni luči, kot so jih poznali prej.
BA, foto: SHERPA
Takole se si 9Íko iMgnjo zen^e in rwlovHnosti z
Nekaj celjskih
nogometašev srečnih po porazu
Absurdno, toda resnično - Kaotične zadnje minute pred velikim slavjem v Ljudskem vrtu in reševanje kože
Maribor je po Šestih letih spet šampion, zastuženo. čeprav je zadnjo zmago dosegel v nereguiamih razmerah. Ce bi v sodnikovem podaljšku izenačil Aleš Kačičnik, bi se latiko tudi tra^čno končalo. poudarjajo v celjskem taboru. In zato so bili nekateri srečni» da ni padel gol in da so izvlekli celo glavo. Toda samo zato.
Pa vseeno je Martin šarić dobil udarec po glavi med domačim slavjem» ko je bila tekma končana.
Stojanovič: »Specifični pogojiu
v boju za drugo mesto sta poleg Celja $e Rudar in Gori-
ca. Upi nogometašev I^IK CM Celja, da bi prvič postaji državni prvaki, so se razblinili v razgretem Ljudskem vrtu, kjer je zmagal Maribor z 1:0, pa čeprav so imeli Celjani izrazitejše priložnosti, ki pa jih niso znali izkoristiti.
Tri kroge pred koncem prvenstva so naslov že osmič osvojili MariborČaru, potem ko so se v zadnjih minutah zgolj branili, številni domači navijači pa so napete zaključne trenutke spremljali tik ob igrišču. Že prej, po izteku 92 minut. so vdrli na zelenico, razmere so bile neregularne, kar pa se le sramežljivo omenja; obenem vsa čast izjemam. Trener Slaviša Stojanovič je v igro poslal predvsem bojevnike.
pred koncem celo Gregoija Re-žonjo. in ko se je vse skupaj počasi umirjalo, dejal: »Isîie-ne Čestitke NK Maribor, trenerju in njegovim sodelavcem ter navijačem ob zasluženi osvojitvi naslova državnega prvaka. V letošnji sezoni je pokazal največ. Prišli smo z željo, da pokažemo, zakaj smo drugi na lestvici, in da poskusimo zmagati. Na našo nesrečo je ena napaka ožje obrambe odločila tekmo. Na drugi strani smo imeli nekaj priložnosti za ugodnejši izid. ^edstava je bila lepa, pred lepim avditorijem. Lepo je videti, če nekdo tako živi za svoj klub, V Izdihljajih tekme je sledila bravurozna obramba domačega vratarja v speciilčnih pogojih, ko so bili
navijači praktično skoraj v igrišču. "TVidi to se doživi.« Dodal je, da mu v lastnem taboru vodilni niso zaželeli niti srečne poti v Maribor.
Po decimeter ali več je žoga obšla domaČa vrata pri poskusih Janeza Zavrla z glavo (14. minuta) in Sebastja-na Gobca (64.). zà meter ali več pa pri strelih Lisandra Sa-cripantija. Jalna Pokoma in Darija Biščana. medtem ko je Ranilovič obranil »bombo« Biščana s 40 m in odličen udarec z glavo Aleša Kačičnika skozi meglo v 94. minuti. Gledalec je pred izvajanjem kota čestital vratarju za obrambo! Celjani so poleg tega, da so nezreli, pokazali Se precejšnjo mero nespretnosti v vsesplošnem kaosu, ki bi ga lisjaki znali izrabiti. Maribor bi kasneje tako ali tako postal prvak ...
Nekontrolirand ljubezen
Svoje je povedal tudi Darko Milanič, ki je krono tre-nerj.3 z državnim naslovom prevzft prav od Stojanoviča: »Hvala, Slaviša, za Čestitke. V zadnjih tekmah nas je malce zmanjkalo, toda to mesto daje ogromno energijo. Odgovornost je velika, a tudi podpora. Po zadetku smo se uspešno obranili.« Športni direktor Maribora Zlatko Zahovič je prvič osvojil naslov državnega prvaka, kar mu kol igralcu ni uspelo: »Ti navijači so nekaj posebnega. In na pose-
ben način tudi reagirajo, Gre za neverjetno ljubezen, ki je včasih ne zmorejo kontrolirati. Ampak tako je.«
Maribor je postal prvak predvsem po zaslugi izvrstnega Velenjčana Zorana Pavlo-viča: »Nagrajeni smo za trud. Navijači so mislili, da je konec tekme. Videlo se je, da smo uigrani z njimi. Namreč ko smo jih zaprosili, da zapustijo igrišče, so to storili v trenutku. In zato jim vsa čast!« Potuha sodnika in NZS je slaba naložba za bodočnost. Predvsem za Mariborovo...
Boj se šele začne
Celjani se morajo zbrati v zadnjih treh kro^h, da ne bi slučajno padli celo na četrto mesto. Drugo In tretje vodita v kvalifikacije za nastop v pokalu Evropske zveze. Toda tretjeuviičeni bo igral prvi tekmi že v začetku julija, drugou-vrŠČeni pa takoj zatem v drugem kvalifikacijskem krogu, zato se velja potrudili. Celjani bodo igrali doma z Gorico in s Koprom ter v gosteh z In-terblockom. Rudar na Ptuju in v Lendavi ter doma z Dom-
LESTVICA 1.SNL
f.hURISÛA 33 LhUKCMCaJE dt
3.RU0AA
4.HrTGMICA
5.NAnA riNTlRBUKK
8.	LABOD OHAVA 33
9.	LUKA KOPER 33 mnmiofus 33
17 11 6 1$ B 10 1$ 6 12 1S 6 13 10 12 10 11 9 13 11 7 14 11 S 17 d 12 13 7 13 13
62:39 62 46:33 a 41:3S 61 S4:52 60 37;36 42 33:45 42 46:46 40 43:60 38 34:4S 36 32:46 34
Žalami, Gorica pa najprej lju, nato doma z Maribori in v zadnjem krogu v Ajdo^ Čini. Navijači Celjski grofje i bodo popuščali, v soboto j: je bilo okoli sto pogumnih Ljudskem vrtu; poskusi nap> dov na njih so bili večinon" preprečeni.
DEAN SUSTE
NAKRATKO
Veselje pokvatik poškodba
IXinis: Slovenska judo repr zentanca je na veliki nagra Tuniàje osvojila tri zlate m dalje. Za dve sta poskrbeli Ur ka Žolnir, najboijia v kateg< riji do 63 kg, in Lucija Pola der nad 78 kg. Njuna klubsl sotekmovalka pri Sankaku Vesna Đukič je bila do 571 peta. Za Žolnirjevo. ki je d bila štiri dvoboje, n^j bi bi sezona Že zaključena. Evro ska prvakinja in tretja z oUr pijskih iger je obnovUa poško bo kolena.
Spet padli na Koroškem
Slovenj Gradec: Rokomei Si Celja Pivovarne Laško so d živeli že deveti letošnji prven tveni poraz {do te sezone j po osamosvojitvi 22). Prevei na lestvici šesti, je bi) dru| boljši od njih v tej sezoni. C Ijani morajo §e h Gorenju Kopru, ki imata po 10 točk v^ (D!



řas
.-■s» 4

M


I
Celjski kapstan Sebastjan Gobec
»Ne bi končalo
Tega Sebastjan Gobec ne poudarja zato> ker bi bil strahopetec. Dobro )e znan kot pravi bojevnik.
Celjani česa takšnega pač še niso doživeli.
Kako je igrati v neregularnih razmerah, ko skušaš izenačiti, skoraj tisoč gledalcev pa stoji tik ob igrišču?
»To je zelo nevarno. Pazili moraš, kolikor pač lahko, da ne dobiš česa v glavo ali od koga po glavi. Ce bi dosegli gol po koru, nuslím, da se vse skupaj ne bi dobro končalo. Po tej strani me je îvlaribor organizacijsko razočaral. Am-pak to je postranska stvar.«
In Maribor bi, tudi Če bi prejel zadetek, zagotovo v
dobro
naslednjem ali naslednjih krogih spet postal prvak. Kaj pa razmerja moči?
Zdaj, ko se mi je glava oh-ladila, ugotavljam, da smo imeli res dosti priiožnosU. Tekma je bila dobra, na evropskem nivoju. Potem pa je Maribor kot Maribor pač dal gol, takšnega, kot jih je dosegal v celem prvenstvu, in zasluženo osvoj Q lovoriko.
Celje je lovilo vodilni Maribor» sedaj pa je v vlogi zasledovanega. Za hrbtom se približujeta Rudar in Gorica, ki bo v soboto gostovala v Areni Petrol...
Zavedamo se. kaj moramo storiti in da smo odvisni od sebe. Prepričan sem, da ima-
mo kvaliteto, s katero iahko zadržimo drugo mesto. Žalostno bi bilo, če bi bil pred nami Rudar, ki smo ga trikrat premazu ob enem remiju. Toda to je šport. Pozabiti moramo na vse negativne stvari, s katerimi se soočamo v klubu. Spomniti se moramo, kako smo garali celotno sezono.
V začetni enajsterici je bil po daljšem času Anej Lovre-čič io spet, čeprav še ne dovolj pripravljen, dokazal svojo visoko kvaliteto. Kaj menite o njem?
Škoda je, da bo manjkal v soboto zaradi kartonov. On je »klasa«, poživil je našo igro. »Lovto« je igralec, ki ga zelo potrebujemo. Imel je smolo s poškodbama. Če je zdrav io pripravljen, je najboljši ali pa med tremi najboljšimi vezi-sti v Sloveniji.
DEAN SUSTER Foto: SHERPA
Izjemna zadetka Ob jezeru
Nogometaši Rudarja so v štirih dneh dvakrat igrali do* ma in osvojili dve točki. S Koprom je bUo 0:0» s Primorjem 1:1. Kljub slabemu izkupičku so zadržali 3. mesto, le s točko prednosti pred Gorico.
Niti enkrat od štirih poskusov Rudar ni uspel premagati Primoija. V prvem polčasu je pred l.iOOgledalci najprej Pra-Šnikar zadel vratnico. Gostujoči vratar Milič je bil nedvomno junak prvega polčasa, saj je preprečil veselje Sulejma-noviču in ob izjemni priložnosti Se Grbiču. Uvodne minute 2. polčasa lûso postregle z dobro igro, zato pa so imeli zopet resnejše in nevarnejše
priložnosti domačini. V 67. minuti pa je Ob jezeru izbruhnil val navdušenja. Po prodoru je Dedič poslal lep předložek pred gol, tam pa je bil na mestu Luka PraŠnikar, ki je s fenomenalnim volejem zadel desni zgornji kot gostujočega gola. Gostje so se le uspeli prebuditi, a prav nič ni kazaio na izenačenje, ki pa je vendarle sle-dilov76. minuti. Vladimir Mi-lenkovič se je po preigrava-nju znašel sam pred robom kazenskega prostora in z nenadnim strelom, pravim evrogo-lom ukacil nemočnega Savi-ča. Ekipi sta si bili po izenaču-jočem zadetku bolj ali manj enakovredni, Periču pa je us-
pelo doseči zadetek, a s pi povedanega položaja.
Trener Marijan Pušnik je I zadovoljen z bortienostjo s\ jih fantov: »Odnos je bil pra žal pa je bilo v zaključku ak preveč neizkoriščenih prik nosti. Če ne daš. dobiš, tako je edini pravi strel gostov k( čal v mreži. Kot v prejšnji n mi smo slabo izvajali preki tve. Imeli smo ogromno kot tako da bi to morali izkoris z boljšim skokom.« Damj TVifkoviČ je dodal: »Škoda ; radi ^edalcev, ker že dru^Čn videli zmage. Bili smo veli boljši nasprotnik, a v zaklji ku akcij nismo imeli sreče, vedno smo na tretjem mes imamo tudi možnosti za d go, tako da se bomo borili ^ do konca.« Rudar bo v sob< gostoval na Ptuju.
MÎTJA KN Foto: SHER
Najlepša pniosiost se je proti Primorju ponudila Denisu GrfaiSu, a jo je zaprevil. $1. 36 - 12. maj 2009 -
Kristina Verbolâ je v primerjavi 2 lanskim finalom protí Kranjski Gori močno popravila svojo minutazo.
Konec
gostujočih
zmag?
Kapetanka Celjank si želi več gledalcev
Košarkarice celjskega Mer-kuj^d 50 v drugI tekmi finala končnice državnega prvenstva zai^aie mnogo bolje kot na pni in v gosteh premagale Kranjsko Goro z 71:43.
S tem so izid v zmagah izenačile na 1:1. TVetja lekma bo dre-vi v Celju, prvak bo ekipa s tremi zmagami. V napadu je blestela celjska kapetanka Kristina Verbole, dose^ je 16 točk in imela 6 skokov. Nika Barič |e 15 (očkam dodala ó podaj, Nikyi Hughes pa je uspel dvojni dvojček: 14 točk in 10 skokov.
Kristina Va-bole je na prvi tekmi dosegla ^olj točko, na dru-^ pa se je izkazala v obeh fazah igre.
Po prvi četrtinj ste si priigrale že 12 točk prednosti. Je bila to zasluga obrambe po celem igrišču?
Se strinjam. Obenem pa smo bile veliko bolj sproščene kol na prvi tekmi. Zavedamo se namreč, da smo boljše. To sla bistvena vzroka za visoko zmago. Komaj čakamo na današnjo tekmo.
Aya Itaore je na prvi tekmi dosegla 50 točk, tokrat le 7. Zakaj?
Od začetka sem jo pokrivala po celotnem igrišču. Nikakor ji
>presing< ne odgovarja Kasneje smo postavile consko obrambo, tekmice pa niso uspevale zadevati z razdalje.
Kakána je vaša napoved za tretji obračun?
Poskusile bomo znova začeti sproščeno in obenem bojevito. NaSa moč je v kolektivni igii, želja pa ve^i obisk gledalcev.
Ritem finalne serije se bo Še zaostril: Četrta tekma bo že v četrtek, morebitna peta v soboto. To je voda na vaš mlin, saj imate širši igralski kader. Se strinjate?
Da. Celotno tekmo, Če nimajo težav s petimi osebnimi napakami, Gorenj ke odigrajo s petimi i^alkami. Upam, da se bodo resnično vse bolj utrujale in nam olajšale delo.
Po Gimnaziji Poljane ste pri 20 letih na Naravoslovnoteh-niški tákulletí na oddelku za geologijo. Koliko >zmag( Imate v 2. letniku?
Eh. Čeprav mi gre še kar dobro in bom leuiik skušala zaključiti po pričakovanjih, pa se sprašujem, kako bo v tretjem, ko se nameravam Še resneje pos-vetiti košarki. Zagotovo gre za zanimiv študij, pri katerem bom vztrajala do diplome.
DEAN SUSTER Foto: KATJUŠA
Elektra zapravila sedmo mesto
Vsa tri moštva s Celjskega so v zadnjem krogu rednega dela sezone zapustila dvorane s sklonjenimi glavami.
Medlem ko lo za Polzelane in LašČane ni pomenilo ničesar. je domači poraz prinesel Šoštanjčanom padec na nižje mesto.
Odločilen že začetek
Elektra je namreč branila pet točk prednosti s prve lekme proti Luki Koper, a je na koncu izgubila za sedem (81:88) in s tem tudi sedmo mesto ter sezono končala kot osma ekipa v Sloveniji. Odločilen je bil Že začetek lekme. Vanj so domači krenili »z mislimi na morje«, kot je kasneje dejal trener Elekire Esotech Borut Cerar. Očitno je domače uspavalo tudi to, da v ekipi Kopra ni bilo prvega organizatorja Mihe Čmera in Jerneja Mihaliča, so pa zato bili Aleš Kune (25 točk]. Dražen Bub-nič in Slavko DuŠČak (oba po 21). Ta trojica je že na začetku dosegla razliko desetih točk, ki so jo nato domačini ves čas lovili. Luka Sjekloča (16,16 skokov), Balša Radu-nović (19) in Ernest Novak (14) so v zadnjem delu le uspeli ujeti priključek, tudi po zaslugi desetih asistenc Nika Ivanoviča (Î4, met iz igre 5:16). Na samo točko zaostanka so uspeli znižati 49 sekund pred koncem tekme (81:82), a so zarad i lastnih napak nato dovolili gostom, da dosežejo še šest točk!
Brez možnosti v Domžalah
l-aščani so v srečanju, ki ni pomenilo ničesar, doživeli visok poraz (95:77), lahko rečemo pričakovan. Helios ima pačboljšo in številčnejšo igralsko zasedbo, kar je dokazal že v prvem polčasu, ko je vseh deset igralcev doseglo točke.
PANORAMA
NOGOMET
(
1.	SL. 33. krog: Maribor -MIK CM Celje 1:0 (0:0); Vo laš (60), Rudar - Primorje 1:1 (0:0); Prašnikar (67); Milen-kovič (76), Gorica-Nafm 2:1, Kûper - Drava 1:2.
2.	SL, 24. krog: Thglav -Šentjur 1:4 (0:2); Jakopič (65); Močič (10, 33), Rep (62), Drobne (88). Vrstni red: Olimpija 53. Aluminij 40, Triglav 37, Mura 33. Šentjur 32. Krško, Livar 30. Bela krajina 22, Zagorje 13.
3.	SL-vzhod, 2Î. krog: Dravograd - Mans Qaudius 2:1 (1:0); Kos (66), Črenšovci -Simer Šampion 0:5 (0:2); Omanovič (30. 44, 5SJ. Lazř-čič (65), Jovanovič (88), Dra-vinja ' KovinarŠtore 1:0 (1:0); Sořtič (43), Stûjnd - Šmoítno 2:1 (\:Q); Plesnik (66). Vrstni red: Dravinja61,Dravograd 47, Kovinar 46, Odranci 44, Šmartno 39, Slojnd. Maleč-nik 34. Simer Šampion 33, Vefžej 30, Paloma 21. Mons CIauditis 19, Čarda. ČreoŠov-d 18, Šmai^e 12.
- St. 36
Treba pa je dodati, da so se Laščani, čeprav se je videlo, da ne igrajo na vso moč, dobro upirali do konca tretje četrtine, ko je bilo 70:62 za domače. Ti so v zadnjem delu Še dodaii plin in na koncu suvereno zmagali. Pri Zlatorogu je izstopal Uroš Lučić (18), vsi ostali pa so bili pod povprečjem svojih sposobnosti.
Padec v tretji četrtini
Poizelani so bili tudi tokrat brez trenerja Boštjana Kuharja, ki je moral na operacijo hrbtenice (želimo mu čimprejšnje okrevanje). Na Kode! je vem so izgubili in sezono končali na 6. mestu. Po zaslugi Danijela Vujasinoviča (22) in Andreja Podvršnika (17) so se sicer gostje s Polzele dobro upirali do polčasa, po katerem je bilo 49:45 za domačine, ki so si odločilno prednost priigrali v drugi polovici tretje četrtine, ko so ušli na + 21. Zadnji del je bil tako samo formaJnost, Hopsi pa so se zbrali in dodobra znižali zaostanek za končnih 96:8S.
Konec s porazom v Trbovljah
Rogaška je do dame kvalifikacije zaključila s tretjim porazom (ob eni zmagi), kar ji je prineslo 3. mesto in ostaja v 1. B ligi. V Zasavje so Siatin-čani odšli z željo po »»misiji nemogoče«, torej da zmagajo za 29 točk, kar bi jim prineslo celo prvo mesto in ligo UPC, v kar, roko na srce, nihče ni verjel. Rudar je namreč sestavil pre-več izkušeno ekipo, ki si ni dovolila, da se ji napredovanje [zmuzne iz rok. To je tudi opravičila v srečanju, ki jo je prvič po osamosvojitvi popeljalo med slovensko košarkarsko elito. Na koncu je bilo 84:75, domačine je do pn/e lige popeljal Celjan, trener igor Pučko. Treba je dodati še, dà je bila Rogaška naj prijetnejše pre-
senečenje B lige in upa, da bo letošnji rezultat samo dobra spodbuda vsem v mestu za nov naskok na ligo UPC v naslednji sezoni.
Začetek v petek
v ligi UPC sledi nekaj dni počitka, konec tedna pa se bodo začele lekme polfinala. Para sta znana že nekaj krogov, to
sta Union Olimpija • Zlalorog Laško In Helios - Krka. Laščani odhajajo v Tivoli v petek, Helios pa bo domačin Krki v soboto. Igra se na dve dobljeni tekmi, povratno srečanje Zlatoroga in Olimpije pa bo v Treh lilijah v torek.
JANEZ TERBOVC Foto: SHERPA
ÎQ.!
Po t4. krogih lige UPC 2a prvaka u je končal rsdni del tekmovanja. Štiri najboljša moštva so se uvrstila v koncnico in bodo s poKînalnimi obračuni začele boj za naslov prvaka. Statistično najučinkontejii posameznik v Ngi UPC ZB pivaka je Shawn King (Hopsi), z dobrimi 20 tockemi na tekmo prvi strelec In s 14 skoki najboljši skakalee ter posledično tudi MVP (najkonstnejsl igralec). Žal je moral »polzalski kralju zaradi poškodbe predčasno končati sezono.
Štajerska liga, 22. krog: Rogaška - Bukovci 2:2 (1:1); Grahovar (2). Droienik £59). Cerećja vas ' Zreče V3 (1:1); Tirovič (16, 49), Klobasa {67), Peca-Šoštanj l:\ (1:1); Cegič (6). Vrstni red: Zreče 45, Pesnica 44, Pohorje 40> Gerečja vas. Rogaška, Ormož, Bistrica 34, Partizan, Šoštanj 32, Pod vine i 31, Peca 27, Bukovci 21, Brežice 14. Šentilj 5.
MAU NOGOMET
1. SLMN. za obstanek. 3. krog; Sevnica-Zívex 5:2 (1:1); Kugler (IS), Rusmir (38).
ROKOMET
1. SL, za prvaka. 6. krt)g: Preveni - Celje Pivovarna Liška 34:33 (17:17); Dujmovič 13, Hartman, Gams 5; GajiČ, Furlan 9, Sulič, Rezniček 4, Tcekič 3, Gregore. Bedekovič 2, THmo - Gorenje 23:28 (13:14); Radelj 7. Skube S; Dobelšek 8, Mlakar, Datuka^ vili 5, Sovič 3. Gromiko, Ka-vaâ, Rmč2, Harmandič 1. Vrstni red: Gorenje, Cimos 43, Celje 33, Slovan, Trimo 27. Prevent 24.
1. SL (ž), povratna tekma polfinala končnice: Œmpija - Celeia Žalec 30:19 (16:9).
i. SL (ž), končnica od 5. -8. mesta, povratna t^cma: Celje Celjske mesnine • Pti^ 3431 (19:17).
KOŠARKA
]. SL. za prvaka, 14. krog: Geaplin Slovan - Hopsi 93:85; Delič 33, Lekič 28; Vujasino-vič 22. Anzulovič 13, Jelesije-vlč li, Rituper 9. Hohler S, Štravs 5. Sekmi - Koper S\ :88; Radunovič 19. Sj^oča, Ćup 16. Ivanovič, Novak Í4. Kara-lič 2; Kune 25, Bubnič, Du^ čak2í,He{íoS'Zlntorog9S:77', Ivanovič, Laškevič 15: Lučič 18. Mašić. HuntCT 13, Koštomaj 11, Krejič 9, Dimec 8. Mlljkovič 5. Vrstni red: Union Olimpija 27, Helios 26, Krka 23, Zlatorog 21. Slovan 20, Hopsi 19, Koper, Qdctra 16.
1. SU kvalifikacije, 6. krog: Rudar - Rogaška 84:75; Riz-man 19, Jovanovič 16: Pun-gartnlk 19, Ambrož« Smajto-vič 17, PHič 10, Petrovič 8. Joiič, Plavčak 2. Končni vrstni red: Rudar 7. Postojna 6, Rogaška S.
1. SL (ž). 2. tekma finala končnice: Kranjska Gora -Merkur Celje 43:71; Sanders 16. Vargas - Sanchez 9; Verbole 16, Barič 15, Hu^es 14. •Maiič 11, Ciglar 7, Kerin 6, Jagodič 2. (KM)
^ ŠPORTNI KOLEDAR
Ti>£dk._12. 5.
KOŠARKA
L SL (ž). 3. tekma finala končnice, Celje: Merkur -Kranjska Gora (18).
Sreda«. 13. 5.
ROKOMET
1. SL. za prvaka. 7. krog: Celje Pivovarna Laško - Slovan (18.30), Velenje: Gorenje -Prevent (19).
cstneks-âà^s.
KOŠARKA
L SL (ž). 4. tekma finala končnice« Kranjska Gora - M^-kur.
• 12. mai 2009
-^okom
SE imEnuje ...
Z gradu na pokopališče
Gesta na gred |a sicer ozka. a hoja aB volnja po ajaj razkrivala prelap poglad na najznamenitejšo caljsko va duto - Stari grad.
ni nad Celjem živeli v mestu. Stari grad so vse bolj zanemarjali» zato je začel propadati. Že sredi 18. stoletja so z grajskega kompleksa začdi o<£tra-njevad stre$no kritino in z njo popravi^ii streho spodnjega (mestnega) gradu, danes ime* novan^ Knežji dvorec. Staremu grddu kot stavbnemu kompleksu pâ je usoden uda-rec zadal tudi Gaisruck. ki Je leta 1755 grad kupil in njegove kamnoseške elemente uporabil pri zidavi baročnega dvorca Novo Celje. Še slabše se je Staremu gradu godilo v prvi polovici 19. stol«-ja. Leta IdOS je že napol porušen ^d kupil kmet Gori-šekr ki mu je služil kot kamnolom. Pred popolnim propadom je Stari grad rešit Šele grof Wickenburg, ko je leta 1346 odkupil preostanek razvalin in jih pc^aril štajerskim deželnim stanovom. Kmalu za tem, že pred koncwn 19. stoletja. so se začela krepiti prizadevanja za njegovo obnovo» ki trajajo še danes.
če je bil ta simbol mesta ob Savinji še do nedavnega v razvalinah, obraslih z drevjem in drugim trdofivim rastlinjem, mu danes po delďoh počasi vračamo n)egovnekdanji sijaj. Pogled na Stari grad s severa in z zahoda mu daje videz domi-nanuiega in strtDg^ orlovske-^gnezda na peâni nad Cdj^, z juga pa se razkazuje v^ča-sten Iq maricanten po^ed na velikost nekoč najpomembnejše in najimenitnejše grajske ar» hittícíure na Slovenski.
Prihodnji teden bomo v tej rubriki pojasnili poimenovanje E^ikopaliŠke ulice v Celju. kar bo pri]ožno^ da zapišemo vei o nastanku in razvoju današnjega mestnega pokopališča.
Foto: GrupA
^odboo o nastanku in razvoju celjskega Starega gradu je za objavo napisal mag. Branko Goropev^ek.
Dane$ pojasnjujemo poimenovanje Ceste na grad, kar je priložnost, da zapišemo več o znamenitem cdj-skem Starem gradu ino tem, kako je nastal, rastd in postal ruševina, ki jo danes t občini z velikimi napori us-peâno obnavljajo.
Stari grad je gotovo najbolj markantna veduta Celja. O njem je bilo že ogromno povedano in napisano. Številni poznavala razvoja grajskega kompleksa, kjer se je stoletja krojiia zgodovina ne samo Celja, ampak tudi šii^» nam o tem pričajo v Številnih publikacijah. Med poznavalci razvoja in arhitekture Starega gradu nedvomno prednjači dr. Ivan Stopař, ki je ta simbol Celja raâskal do najmanjše podrobnosti.
Stari grad je, podobno kot tudi drugi najstarejši grajski kompleksi na naših tleh, začel nastajati v 12. in prvi polovici 13. stoletja in je v gradbenem in arhitekturnem smislu doživel osem faz. Takrat je bilo območje Celja v lasti mc^očnih savinjskih mejnih grofov Breže-Selških. kasneje pa je prešlo v posest najprej krške škofije in nato še v roke fevdalnim rodbinam, ki so bile v sorodu z grofico Hemo, tj. z ^ii Vovbr^kimi in Žovneški-mi gospodi, kasnejšimi Celjskimi grofi in knezL In usoda Starega gradu je bila Še kako mo6io povezana z njimi Celjski Stari grad so stoletja gradili, dozidavali in prezidavall
do današnje podobe. In skozi stoletja so se o gradu in tam živeči gosposki spletale tudi številne še danes znane zgodbe. med njimi miti in legende, in mu tako še krepile čarobnost.
Stari grad, stoječ na mogočni pečini nad Celjem, velja po razsežnosti za en^ najv^ih grajskih kompleksov na Slovenskem. Nj^vi prvi lastniki so bili koroški grofje Vov-bržani, ki so ^ad postavili v drugi polovici 12. stoletja. Po njihovem izumrtju in bojih za dediščino je ^ad leta 13 33 prešel v roke Žovneškim, kasneje Cdjskim ^fom in v njihovi lasti je ostal vse do usodne smrti zadnjega C^jana, pok-neženega Ulrika II, 1456 v Beogradu. V tem obdobju je grad doživel največ dograditev In preureditev, saj je bila utrdba nad mestom predvsem stanovanjska rezidenca Celjskih. Po izumrtju celjskih knezov Je grad prešel v roke de-želnoknežje oblasti, ki ga je dajala v zakup posameznim skitnikom. V času velikega kmečkega punta leta 1515 so uporni tlačani Stari grad napadali in ga precej poškodovali. Toda takratni ^kupniki so grad do konca 16. stoletja temeljito obnovili in ponovno utrdili. Vendar je to že bil čas, ko je Stari grad, podobno kot drugi n jmu podobni ^j-ski kompleksi pri nas in v srednji Evropi, začei Izgubljati strateški pomen. Njegovi zakupniki so veliko raje kot na peči-
Extra band
pri Vodnem stolpu
Extra band Glasbene éole Celje b» v Celje znova prinesel veselje in srbeče podplate. Vsaj v mislih, če že ne boste poskočili s sedežev, boste lahko ob njihovi izvedbi skladb zaplesali v četrtek ob 20. uri pri Vodnem stolpu v Celju.
Extra t^nd GŠ Celje bo od^al več skladb različnih avtorjev, od Chicka Coree, Duka EUir^ona do Jožeta PrivSka in še mno^h drugih. Gosta tokratnega koncerta bosta pozavnist Vid Žgajner in pevec Tomi Baaron, Extra band pa t>o zazvenel pod vodstvom Bojana Logarja. Vstopnice so v předprodají v lokalu Špital pri Vodnem stolpu. V primeru slabša vremena bo koncert v dvorani Gš Celje.
ŠK
Navdih za
mir, navdih za svet
V Vitanju so v sredo odpr-b razstavo fotografij kozmo-aavta dr. Jurija P^tihajlovi-ča Bdturina Srečanje z Zem* Ijo. l^^mne fotografije, kijih jeposndnapostaji Mir (Svet) in Mednarodni vesoljski postaji CI$S),sobiledoslejpi^ stavljene v petih državah. V Sloveniji si jih je mogoče og-ledati prvič.
Kol je v svojem nagovoru pouda^ dr. JurQ Baturin, je pomembno, da je ta razstava prav v Vitanju, domačem kraju Hemiana Potočnika Noordun-»Na znanstvenika» kakršen je bil vaš rojak, |e lahko ponosna ne le Slovenija, ampak vsa Evropa.« Tega se že nekaj časa zavedajo v Vitanju. »Veseli smo vseh dc^janj. povezanih s Hermanom Potočnikom Noordungom. Ta zgodba je do^o spala kot Trnuljčica. S pomočjo prijateljev smo začeli obujati lik naš^ slavnega rojalú in pred tremi leti odprli spominsko središče. Od takrat je glas o njem segel ta* ko dal^ dantega nismo mo^ niti predstavljati.« ni skrival veselja ob odprtju razstave vi-tanjski župan Slavko Vetrih, prepričan, da je ravno Herman Potočnik Noordung osebnost, po kateri je lahko Slovertija prepoznavna v Evropi in po svetu. Če sodimo po ljudeh, ki so pravzaxadi njega doslej obiskali Vitanje, ima še kako prav.
Tudi minister za ^soko šolstvo, znanost in tehnolo-@jo Gregor Golf^ič se je strinjal. da je to. kar se dogaja v Vitanju, pomembno. »To je pravo mesto, da izrazimo dobrodošlico ljudem, ki so odkrivali vesolje,« je med dru-pm dejal. »Dediščina Noor-
Kozmonavt Jurq Mihajhnôi Batiirín. Podpis, ici ga bodo v Vitanju sM»-flo £uvafl
dunga ostaja tu in postaja navdih za akademsko znanost v Sloveniji.« Podprl je tudi zamisel o gradnji kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju.
Spoštovanje do Hermana Potočniica Noordunga in do avtorja razstave dr. Batun-na sos svojoprisotnosQo pokazali tudi državni sekretar na ministrstvu za kulturo Stojan Pelko, direktorica mednarodnega festivala Exodos Nataša Zavolovšek, avtor zadnje razstave v Vitanju Osončje z vizijo medplane-tamih poletov Michael Ben-
son, predstavniki ministrstva za obrambo ter ruske vojskeinštevdoi drugi gostje iz Slovenije in tujine. Seveda tudi tokrat niso manjkali glavni promotorji dogajanj, povezanih s Hermanom Potočnikom Noordungom: Dragan Živadinov, Miha Tui-šič in Dunja Zupančič. Njihovo kozmokinetično gle^-tišče je dan po odprtju razstave pripravilo še gledališki informans Postgravityart : : Syntapiens. del 50-letne ^edališke predstave Noordung.
MILENA B. POKUČ


i
lUzstsvo Sreča nje 2 ZemTjo si bo mogoča v ViUiqu ogledati b
naiaga plansts, posnetih iz vesoljske postaje. Spram^aja jih globoko misli - odlomki 'b le Mobjntjenega. dnevnHca dr. Baturina. (Foto: SHĐtPA)
Za Mozirjanove gobavce
Nadškofija Maribor vabi na dobrodelni misijonski koncert Za gobavce v Vietnamu, kjer že štiri leta deluje minorit iz Mozirja, pater Miha Benedikt Majetič.
Na koncertu, ki bo v torek, 12. maja, v Slomškovem kulturnem domu v Slovenski Bistrici. bo nastopilo ludi več glasbenikov s širšega celjskega območja. V programu bodo nastopili ansambel Golte» družina Calič, Matjaž Kink, Lester, ansambel Novi spomini in skupina Trlnitas. Vstopnice v předprodají je mogoče kupiti tudi v Slomškovi knjigarni v Celju.
BJ
Dobrodelni večer z Oktetom 9
Rotaract klub Celje, ki mu predseduje Miran Gracer, je minuli teden pripravil kon-certni večer z mlado celjsko iantovsko vokalno zasedbo Oktet 9. Večer je biJ dobrodelne narave» saj bo $el izkupiček k eni od celjskih družin v hudi finančni stiski ter Društvu gluhih in naglušnih Celje.
V Oktetu 9 prepeva 11 nekdanjih in sedanjih dijakov Gimnazije Celje • Center (tenorji: David Zupane» Janez Skaza» Miha Ž^nk» Jan Si-Iec> Urhan Kolar in Mihael Strniša ter basi: Mato Žgaj-ner, Leon AŠenberger, Gregor Obrez, Miha Hliš in Marko PelriČek), ki jih že četrto sezono zapored vodi Gregor De-
leja. Letos bodo svoje dosedanje delo kronali s tritedensko turnejo po Avstraliji, kamor bodo odpotovali v začetku avgusta. Ob številnih nastopih in koncertih se lahko fantje pohvalijo tudi z dosežkom iz l^ske sezone» ko so na žalskem festivalu Sredi zvezd osvojili 3. mesto po izboru občinstva in nagrado za najboljše debitante tega fesdvala.
Na tokramem koncertu so pevci navdušili nabito polno dvorano poslušalcev tako z glasovi, interpretacijo kot tudi z repertoariem (vanj so uvrstili od bortwnih in slovenskih ljudskih pesmi kot tudi zimzelene popevke in priredbe popularnih skladb).
BA, foto: SHERPA
»Tancajo« že 30 let
Kulturno društvo Antona Tanca z Marija Gradca v letošnjem letu praznuje 50-letnico delovanja. Društvo je bilo sicer ustanovljeno decembra 1978, toda njegove sekcije so začele delatí v letu 1979.
Na koncertu ob 30-letnic] delovanja KD Antona Tanca sose folkloristi spomnili tudi naraščaja, kije afí še bo prrveksl na svet v tam letu blvlim in sedanjim članom društva. Zanimivo pri tem jo. da so (oziroma ia bodo) predsednik, tajnica in blagajnicarka društva letos dobili male tanco. In to kar vsi deklfce.
Sprva Je v društvu delovalo Šest sekcij oziroma skupin: plesna» pevska, likovna, klubska, glasbena in dram-ska, ki so bile bol) ali manj aktivne prvih deset let, kasneje pa je najbolj zaživela folkoma dejavnost. Jubilej so v društvu počastili s sobotnim koncertom Najlepša le ta.
Na koncertu so nastopili bivši člani društva s spletom kozjanskih plesov, otroški folklorni skupini iz podružničnih šol Debro In Šentru-pert ter aktivni člani, ki so se predstavili s spletom belokranjskih in dolenjskih pie-sov ter spletom, v katerem se prepletajo prvine štajerskih in kozjanskih plesov in kažejo na modeme usmeritve in razvoj folklorne dejavnosti. Na sobotni prireditvi so se spomnili tudi ustanoviteljev društva, vseh predsednikov, vaditeljev in drugih posameznikov. Članom, ki so društvu zvesti pet, deset ali petnajst let, pa je JSKD podelil Maroltove značke. Zlati sta prejela Matjaž Guček in Bogomila Košec - Kajt-na, srebrne Sonja Majorant, Jože Ma i orane. Rosan da 2agar> Maja Kos. Aleš Zupane in Bojan Kajtna ter bronaste Anja Bele j. Jasmina Ferme. Irena Grešak, Tat-j an a Vrhovšek fn Matej Robnik, še posebej pa so se
člani KD zahvaliU godcu Franciju Muleju> ki v društvu deluje že od začetka. Brez zvokov njegove harmonike bi bilo peti in plesati zelo pusto ali celo nemogoče» so se strinjali tanci.
Ob jubileju so v KD postavili tudi razstavo oziroma pregled delovanja društva v 30 letih. Člani društva so Se posebej ponosni na svoja gostovanja po Evropi, na to, da so dvakrat nastopili v Beltincih na državnem srečanju folklornih skupin, pa na razne nastope na televiziji ter na to, da so z odrsko postavitvijo Ohcet bo, ohcet nastopili več kot tridesetkrat, med drugim tudi vCankaijevem domu... KD tn njegovi člani so v tridesetih letih prejeli tudi več občinskih priznanj.
Tanci pa že snujejo načrte za naprej. Konec septembra se odpravljajo na gostovanje vRusijo. V ta namen se že zdaj pospešeno pripravljajo, saj pravijo, da bo september še prehitro tu. Tudi v bodoče ostaja enako vodilo društva, to je zbiranje, zapisovanje, prikazovanje in ohranjanje ljudskega izročila domačega območja. Večino običajev, Id jih druStvo še vedno uprizarja, sta ubesedila in na oder postavila zdaj že pokojna Jure Kra-šovec in Irena Muiej.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: Grup A
Pomladni koncert
Po pr^ričljivi zmagi vsvoji kategoriji na l^ošnjem mednarodnem mladinskem pevskem fe^ivalu v Cdju se bo Mešani mladinski pevski zbor L gimnazije v Celju nocoj ob 19.50 ponovno predstavil celjskemu občinstvu. Pevke in pevci pod vodstvom Alenke Goráíč Ernst pripravljajo v Narodnem domu Pomladni koncert
Korenine pevske tradicije na I. gimnaziji v Celju segajo v sredino 19. stoletja, ko se je prvič pojavilo organizirano petje izven pouka, po 2. svetovni vojni pa se je zbor s strnjenim in z organiziranim delovanjem povzdignil med najboljše tovrstne sestave na naših tleh. Deloval je pod vodstvom priznanih dirigentov (Egona Ku-
neja, Cirila Vertačnika, Edvarda Goršiča in Adrianě Po-žun Pavlovič). Ves čas je bil zbor pomemben nosilec glasbenega poustvarjanja in je sodeloval na pevskih re- • vijah ter festivalih doma in v tujini. Od leta 2004 vodi zbor Alenka GorŠič Emst. Zbor prepeva narodne pesmi, zborovsko klasiko in sodobne skladbe 1er prireja
samostojne koncerte v božično-novoletnem in pomladnem Času. Tekmovalno pot je začel leta 2006 in od takrat se pevke in pevci z nobenega tekmovanja ne vrnejo brez odličja.
_BA
iiiiww.iiovite(lnil(.coin
OCENJUJEMO
Preseganje povprečnosti
Med glasbene dogodke v pvedprazničnih dneh moramo uit-sdň nastop meianega pevskega zbora Orfq, ki si je s pretehia-no izbranim koncertnim sporedom dostc^ in vredno potrdil uvrstitev med odmevnejše poustvaijake vokaine glasbe v celjskem in širšem slovenskm področja. Bolj ali manj redek je primer, ko zbor, ki pmlavlja komi^ peti n^stni dan, že dokaže vrednostno in vsebinsko preseganje povprečnosti in išče vse tiste umetniške poti. ki peljejo v razumevanje popoínosri v glasbeni umetnosti. Koncertni večer nasjeo tem prepričal.
T^eljna zasnova pevskega izvajanja je bil gpsto tkan in hannonsko čisti zvok. Bil je dovolj trden, širok in prodoren tudi v bolj zapletenih sozvočjih, ki jih na tem koncertu niti ni bilo tako mah. Dirigentaprepuščam presop. kako bi bolj zmehčani soprani, svetl^ši tenorji in sonorni basi vplivali in spremenili zvočni vtis.
Zbonjvodja Tomaž Marčič, akademsko fbrmimn instrumentalist, ima vse lastnosti raziskujočega glasbenika, ki ima tudi na podroÇu vokalne glasbe pr^njen občutek za celovito glasbeno izpove± Z veliko obàitljivosQo sega v glasbeno ikivo in ga poskuša obdelali ám bolj autentično. V skladbah išče njihovo sporočilnost. Tbdi zadnji koncert je potrdil to njegovo nesporno vrednost umetnika in glasbenega poustvaijaka.
Kljub ustaljeni navadi, dazbon ob jubil^izvc^ajobo^ popularen, ljudem in pevcem všečen program, se je dirigent temu izognil in v veliki meri ponovil tiste skladbe in skladatelje, za katere je menil, da so bile v njihovem poustvaijalnem obdobju rmjbolj tehtne.
V iskar^u lepega in dragocenega so bili izbrskani tudi žlahmi biseri v obliki Gallusovih priznanj. Dobilo jih je trinajst pevcev. Naj bo uspeli večer zahvala in vzpodbuda.
MARJAN LEBIČ
Vabilo med zvezde
Konec tedna, v petek in soboto, bo v Žalcu spet zvenela vokalna glasba, saj pripravljajo sedmi festival Sredi zvezd oziroma festival vokalne zabavne glasbe.
Dogajanje v Domu II slovenskega tabora se bo začelo v petek ob 20. uri, ko bo nastopila italijanska skupina Vocalica. Gre za eno boljših vokalnih skupin na svetu. Šteje šest Članov, ki so prišli iz različnih skupin, vsak s svojimi glasbenimi izkušnjami. Skupina ima repertoar skladb, ki temeljijo na delčkih pop, rock, blues,
džez, italijanske in tuje glasbe. Njeni člani bodo v soboto dopoldne pripravili delavnico, na kateri bodo predstavili svoje vloge v skupini in možnosti interpretacije, nato pa bodo delali s posamezniki.
I\idi sobotni tekmovalni del letošnjega festivala Sredi zvezd bo v žalskem hramu kulture ob 20. uri, pomerilo se bo pet vokalnih sku-pln, kot osrednji gost večera pa bo nastopila VS Mez-zotonno. Vstopruce za oba večera so na voljo v žalskem Ticu.
US
m ^
16
piÂSVETI
novi tednik
.CK
. ZDRAVJE - NASE BOGASTVO
Kako se
ubranimo gripe?
Vprašanje Robija iz ŽaJ* ca: Ali je Človek, ki je prebolel gripo in se je proti gripi cepiJ lani v jeseni, odporen proti sedanjemu virusu gripe, ki se je pojavil v Ameriki, predvsem v Mehiki in se $iri po vsem svetu? Je odpor-nost zaradi tega kaj večja in kaj lahko poleg hijene naredimo za povečanje odpornosti? Predvsem mislim na tiste, ki se niso cepili.
Gripa je $e vedno ena najbolj razširjenih bolezni na svetu in se pojavlja jeseni in tudi spomladi» tudi v obliki epidemij - jeseni zaradi zadrževanja ljudi v skupnih prosto-nh> spomladi zaradi zmanjšane imunske odpornosti, Sezonsko javljanje te bolezni ima zaradi velikega števila prizadetih ljudi velik vpliv na ekonomijo in na socialno stanje v državah, kar je Se bolj očitno v državah z nižjim dohod-
imaîAitiiË
8 - 12 lc0 mwtno
Dr. PIRNAT
)2»2S2 32 55,01/51935
www.pirnatsl

kom in nizkim standardom hi^enskih navad. Že navadna influenca predstavlja ogromen stroSek. Zaradi gripe se zmanjša obisk šol. izračuna-li so» da je bil lani v ZDA izostanek iz šol skoraj 200 milijonov dni (računano po učencih), z dela pa so izostali de-lavd kljub recesiji kar 130 milijonov dni. To je o^omen strošek za dižavo. Prišteti moramo še stroške za obiske pri zdravniku, zdravljenja, hos-pitàlizadj in komplikacij, kot tudi stroške za vse, ki so umrli za posledicami gripe. Teh pa je bilo skoraj 40 tisoč. Zaradi gripe se tako porabi letno 10 milijard dolaijev. 2e enostaven izračun pove, da je preventiva najboljši varčevalec, saj se že z enostavnimi okrepi prihrani okrog 40 odstotkov vseh stroškov-
Kaj lahko storimo za lastno varnost in kako povečamo odfwmost? Higiena je prvaf Izo^bali se bomo večjim srečanjem v zaprtih prostorih, držali se bomo navodil, ki so jih sedaj polni časopisi» o tem kako in s čim si umivamo roke, kako kašljamo in kihamo< kako se pogovarjamo ... Na-
piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog
tančno so predpisana pravila, ki smo jih prejeli zdravstveni delava za delo v naših ambulantah, določen je natančen postopek za tiste, pri katerih bi lahki prišlo do okužbe z virusom HlNl. Ta postopek ni tako zelo enostaven, saj se bolezen ne javlja vedno v tipični obliki, nekateri zbolijo, drugi samo prenašajo ali celo takoj uničijo virus. Hïdj vsi okuženi ne bodo prišli iz Mehike» poleg tega ne bo nobenemu bol-nikupisalo na čelu, da je pri nJem natančna diagnoza ta oblika gripe!
Ali lahko vplivamo na svoj imunski sistem in omogočimo organizmu, da se bo lažje boril s tem neprijaznim
RECEPT ZA KRIZO • KUHARSKE BUKVE NA MIZO!
za uelihe in male aospo
dinie!
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje \i
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 ^ za samo 20 EUR
.C0
' J. •

Si^ |SE
|ss Sij

1«?
Informacije: 03/4225-100
	STTR^AïSfuSTSSI
nasldv;	NAROiCIlNICffl

e^reUicM urate

nepře ítlíeno narocsm

tenpiBtovtreh teíla v AKCUSKt PRQDAJI (urodi ůn. doúiS tri po ceni 20 EUR k poitnina)
po csn tOčURaízvodi'^ poitnina).
óvodnr knfigs Kuharab hufcw • wlwinm. shraQiwaaie ín «mnwan^ Bvíl po cení 7,93 ^ft zs ímd i
1+ poltnřns). |
ínodov fcnji^ŽÉafci ^ča. žapi|tiM w^» po ceni 10 EUR a (2«&d i* poitnhdk I
NarafiiniCD poSjH« na nasiov: NT&RC d.o.o.. Pmidfliova 19,3000


virusom? Narava iahko pogosto pomaga v borbi proti tia-lezljivim boleznim, a za lo organizem potrebuje kar nekaj časa. Taiô) lahko pomaga tudi luravna medicina v preventivi in pri zdravljenju gripe.
Predlogi epidemiologov in terapevtov
Opustiti je treba vse dejavnike tveganja, ki manjšuje-jo naáo odpornost, torej opustitev kajenja, pitja večjih količin alkohola. Izogibajte se javnim prostorom, povečajte nadzor nad hJgienoQastno, kot tudi higieno v družini, Soli, na delu...). Prehrana mora biti bogata predvsem s sad-jem in z zelenjavo, v solate se dodaja veliko svežega česna» obroki naj bodo pestri, a manjši. in to najmanj štirje do pet dnevno. Priporoča se uživanje večjih količin naravnega vitamina C v obliki dodatkov v prehrani, poleg tega pa tudi dnka, bakra in drugih mikroelementov. Priporoča se pitje čaja, ki ga pripravimo iz divje čeSnje ali Šipka, ki mu dodamo cimet» ingver ali nageljnove žbice. Priporoča se slad-kanje z medom» lahko se po pitju čaja zaužije še sok ene limone, ki se pomeša in os-ladka z medom.
Zlasti pri mlajših so učinkoviti pripravki iz ameriškega slamnika - pomembno pa ie> da jih začnemo uživati še pred pojavom znakov gripe. Ehinacea se uživa v obliki kapsul, tablet, tinkture ali kot čajni pripravek. Priporočamo uživanje originalnih pripravkov! Odlični $0 tudi obkladki na osnovi uncarie tormentose, zlasti za starejše s kroničnim bronhitisom.
Pri osebah z oslabelim obrambnim sistemom (imunski deficit) priporočamo astragalus membranaceus. to je fižol grahovec, ki se uporablja tisočletja na Kitajskem in vsebuje polisaharide, koristne za zdravljenje različnih imunodeficitarnih stanj. Zelo koristna je uporaba gob ši-take in maltake, bradovca, navadne barvilnice, brusnic. Če sna...» pa tudi svetlinovo, ko-nopljino olje> olje sibirske cedre in arganovo olje dvigujejo imunsko odpornost. Zlasti priporočam pitje po 0,5 del soka aronije vsaj dvakrat na dan.
Pri bolečinah uporabimo paracetamol» utrujenost in izčrpanost se zmanjša z eleu-leterocom senticosusom, torej z rastlino, ki jo poznamo pod imenom ginseng. Za še boljše učinkovanje cepiva, procivirusnih In simptomat-skih zdravil se je treba posvetovati $ svojim zdravnikom, pa tudi v naši zeliščni lekarni Biotopic boste dobili koristne nasvete. Ne vem, kaj se bo zgodilo z grozečo gripo, a gotovo je, da smo nanjo pripravljeni, zlasti pa jo bomo dobro odnesli, če se bomo držali vseh teh hi^en-skih in krepilnih ukrepov!
Ce imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik. Prešernova 19, 3000 Celje, aii na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si.
mŽICE IN ČAJČKI
Smrekovi vršički proti utrujenosti
če nas spomladi muči utrujenost, značilna za ta letni čas, jo preženimo s čajem Iz smrekovih vršičkov. Ta je v pomoč tudi pri pomanjkanju vitamina C, zaustavlja krvavitve iz dlesni ...
O smreki (Picea excelsa), kraljici in najmočnejši predstavnici naših gozdov, vemo domala vse, morda smo tnalo pozabili le na zdravilne odlike njenih vršičkov, ki jih nabiramo v tem času. Najbolje, da jih začnemo trgati takoj, ko se pojavijo, saj so najboljši tisti, \ú so manjši od enega centimetra - vsebujejo rumreč največje količine eteričnega olja. Z mladimi smrekovimi vršički in tudi s smolo, storži in z mladimi iglicami si je Človek vračal zdravje že v sivi davnini. Smreka je obdarjena z mnogimi zdravilnimi učinkovinami, kot so eterična olja, terpentinovo olje, smola, vitamin C.
Iz mladih iglic in vršičkov ljudsko zdravilstvo pripravlja čaj, ki uspešno čisti kri, pomaga pri pomanjkanju vitamina C, ustavlja krvavitve iz dlesDi in preganja spomladansko utrujenost. V pomoč nam je pri gripoznih znakih in pri vseh boleznih dihal. Po njem sezimo ob nadležnem kašlju, katarju, bronhitisu in astmi. Za koristnega se izkaže tudi pri boleznih sečil, denimo pri vnetju ledvic in mehurja. Če bomo pili zelo topel Čaj iz smrekovih vršičkov v postelji, se bomo spotili. Čaj iz iglic ali vršičkov pripravimo v obliki poparka; 1-2 žlički vršičkov prelijemo s skodelico vrele vode, počakamo 5-10 minut in osladimo z medom. Spijemo največ do 2 skodelici čaja na dan. kajti ta čaj moč-
Piše: PAVLA KUNER
no pospešuje delovanje ledvic.
V ljudskem zdravilstvu je zelo cenjen tudi sirup iz smrekovih vrtičkov, ki rtiu ponekod ljudsko pravijo smreko-vec. Zlasti ga čislajo zoper kašelj, utrujenost in izčrpanost. Pripravimo ga tako, da vršičke nalagamo v steklen kozarec s širokim grlom, menjaje s sladkorjem. Vsako plast vršičkov prekrijemo z enako debelo plastjo sladkorja, zadnja plast naj bodo vršički. Kozarec dobro zapremo in za ne kaj tednov po9ta\nmo na toplo sončno mesto. Ko vsebina postane značilne rjave barve in se sladkor spremeni v sirup, jo precedimo in zlijemo v steklenice. Učinkovit domači sirup, primeren tudi za otoke in dojenčke, je tako pripravljen. Tak pripravek bi moralo imeti vsako gospodinjstvo. Tisti, k! bo zbolel na dihalih aH se nagibije h kašlju in bronhitisu, naj ga že v začetku bolezni uživa po žličkah, in velikokrat se bolezen ne bo zavlekla.
Ko se boste odpravili v gozd po smrekove vršičke, se boste istočasno zaïoZùi tudi s kisikom, kar bo najboljše jamstvo, da bo zdravljenje uspe^ Šno. Zrak v smrekovem gozdu je pozdravil pljuča mnogih bolnikov, ki so ga na sprehodu globoko vdihavali.
iiiniiniir.iiovitediiik.com
Zakon vendaffe velja za vse. Tudi kolesarji so povzročitelji nesreč, (slika je simbolična)
Za kolesarko 400 evrov kazni
Bi jo lahko le opozorili? - Predpisi veljajo za vse
v naše uredništvo je pred dnevi pokli-cala ženska z območja Savinjske doline, ki so jo policisti kaznovali s 400 evri. Za nekoga je takšna kazen sprejemljiva« za njo - je namreč brezposelna - pa lahko pomeni hud udarec. Bralki so kazen pri-lepili, ker se je nepravilno vozila s kolesom, ki ni bilo tehnično povsem brezhibno, in ker pri sebi ni imela dokumentov. Tre-ba je razumeti, da zakon o varnosti v cestnem prometu in ostali predpisi veljajo za vse In da tudi kolesarji povzročajo nesreće, a se vendarle pojavi vprašanje, ali bi lahko žensko le opozorili.
Nekpeiek se ]e v polmraku (v večernih urah) vozila s kolesom čez Šempeter v Savinjski dolini. Sama je priznala, da na kolesu ni ime-la zadnje odsevne luči, medtem ko je sprednja delala normalno. Trdi, da je pri avtobusnem postajališču, ker |e na tleh opazila raz-bilo steklo, ustavila, stopila s kolesa in se postajališču peš 0Ď kolesu izognila. Takrat sta jo opazila policista in jo ustavila. Po opravljenem postopku sta ji napisala plačilni na* log za kar 400 evrov.
»Občanka je dobila globo, ker ni vozila po prometni površini, ki je namenjena kolesarjem, ker ni imela ustrezno označenega zadnjega dela kolesa, torej je vozila brez zadnjega odsevnika, in ker pri sebi ni imela osebnega dokumenta. Globa ji je bila izrečena v višini 400 evrov z možnostjo plačila polovičnega zneska. Na plačilnem nalogu je tudi navedeno, da ima v osmih dneh možnost vložitve zahtevka za sodno varstvo,« so nam sporočili s celjske polidje, kamor smo naslovili vprašanje, zakaj točno je bila kaznovana.
Ker je ženska brez dela, ne ve, kako bi plačala kazen, in četudi jo lahko plača v polovičnem znesku, bo to zanjo težko^ pravi. Ni vedela niti, kam se lahko v takšnih primerih
pritoži. »Dan po vročitvi plačilnega naloga je začel teči osemdnevni rok, ko bi lahko zalévala sodno varstvo. Ce v za to namenjenem roku ne plača polovičnega zneska kazni, je treba plačati celoten znesek. V primeru zahteve za pravno varstvo prekrškovni organ nato presodi, ali je bila ta prepozno vložena (jo zavrže) ali je bila neutemeljena (zavrne) ali pa je utemeljena. Slednje pomeni, da lahko plačilni nalog spremenijo ali ustavijo postopke. Prekrškovni organ lahko primer odstopi v nadaljnjo obravnavo pristojnemu sodišču,« so nam pojasnili na policiji.
Videti je, da bo naša bralka (želeli smo jo dokiicati, da bi preverili, kako je zadevo uredila, a nam to ni uspelo, op. p.) imela kar nekaj težav. Le nekajkllometrska vo^ja po avtocesti na primer pokaže, da omejitev 130 km/ h upošteva le malokdo, v naseljih je mogoče opaziti številne divjake, ki imajo (velika večina) vedno znova to srečo, da se izognejo policijski kontroli, v mestu je vse polno motoristov, ki ne uporabljajo varnostrùh Čelad in se ne vozijo po ustreznih prometnih površinah -a vendarle ostanejo nekaznovaru. Vse to seveda nikakor ne pomeni, da policija nič ne dela. Daleč od tega. A vendarle se ne moremo znebiti občutka, da bi kolesarko, o kateri pišemo, morda lahko le opozorili za tak prekršek ... Ali kot je mogoče prebrati na spletu zapis, ki je nastal izpod peresa policista: »Vsi pritiski se seveda odražajo na policistih, ki morajo za omenjeno >izbolišanje< rezultatov neusmiljeno kaznovati banalne preki^ke in s tem dvigovati število ukrepov. V tem času pa se na področju policijske postaje dogajajo takšna in drugačna kazniva dejanja in ostali odklonilni pojavi, nad katerimi se z^ažajo občani in se obenem sprašujejo, kaj dela polidja
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Bi preživeli trčenje pri 80 km/h ...
ali imeli polomljene ude? - S simulatorjem skuterja le nekaj metrov
Avtomoto zveza Slovenije je z Avtomoto društvom Slander Celje v petek sredi mesta pripravila preventivno akcijo Družinska ura. Gre za projekt, s katerim želijo na različnih lokacijah po Sloveniji s praktičnimi prikazi in nasveti pokazati, da se lahko izognemo nevarnim si-tuadjam vprometu. Na Celjskem je v štirih nesrečah umrlo kar sedem ljudi, dva povzročitelja tragičtiih nesreč sta bila vinjena. Odziv na petkovo akcijo je bil dober, saj so si v Prešernovi ulici razstavljene stvari ogledali predvsem mladi. Videli so lahko tudi poseben avtomobil, ki je prvi tovrsten v Evropi uporabljen v namene, da bi z njim ljudem prikazali, da pri vožnji ni heca.
Avtomobil višjega cenovnega razreda so načrtno uporabili za trčenje v oviro pri 80 kilometrih na uro, kar je nekoliko več od standamih hitrosti v tovrstnih trkih, Zvita pločevina oziroma tisto, kar je od avtomobila ostalo in kar so postavili na c^ed mimoidočim sredi Celja, je pokazalo, da bi človek takšen trk sicer lahko preživel, a s hudimi poškodbami. Vendar, kot opozarjajo pri Avtomoto zvezi Slovenije, le pod pogojem, da voznik upošteva še dmge varnostne kriterije. VeČina mladih voznikov, ki zaradi sproščenega videza v vozilu sedijo skoraj-
TJ
m
s posebnimi očali je bilo za trenutek molno dobiti občutek vida, kot ga imajo vinjem. Bi takole lahko vozili?
da v ležečem položaju, bi pri tej hitrosti imela polomljene noge, in to na več delih- Telo bi pri trku reagiralo popolnoma drugače, kot Če bi voznik sedel tako, kot svetujejo prometni strokovnjaki.
Druga zanimiva stvar je bil zagotovo simulator skuterja. Ogromno mladostnikov, ki so jim morda scaj^i že kupili takšen motor, na simulatorju ni moglo po pravilih zvoâti nekaj sto metrov, ne da bi trčilo v oviro zaradi hitrosti ali neprevidnosti oziroma ker niso spremljali dogajanja okoli sebe. Veliko jih je bilo presenečenih tudi na motorju, kjer so lahko preverili reakcijski čas ter ugotavljali, da bi v prime-
ru nenadne ovire na cesti prepozno pritisnili na zavoro.
Posebej zanimiva so bila tudi očala, ki dajejo človeku pri vidu občutek, kot ga imajo vinjeni vozniki. Skoraj nihče ni mogel hoditi z očali po ravni črti, kaj šele da bi se na cestišču v realnosti lahko izognil oviri, tudi če je ta ovira na primer pešec. Akcija, kot je bila petkova, je ravno v tem času, ko je prometna varnost na Celjskem slaba kot skoraj še nikoli, izredno dobrodošla. Predvsem za mlade. Ti v prometu niso le najbolj ogroženi, ampak tudi najbolj ogrožajo druge.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Voznik, ki bi trčenje pri BO km/h prezrael v tem avtomobilu, bi imel veliko srečo...
n
. t v
. !r
Več huje poškodovanih
Na fotografiji je avtomobil 21-let nega voznika, ki je minulo soboto zjutraj zapeljal s ceste pri Košnici. Najprej je trčil v robnik avtobusnega postajališča, zatem je vozilo zdrsnilo s ceste» kjer seje prevrnilo. V nesreči se je voznik lažje, 30-letni sopotnik pa huje telesno poškodoval. Pri reševanju so pomagali poklicni gasilci iz Celja.
S hudimi poškodbami se je končala tudi nesreča na cesti Trojane-Šentrupert. 29-letni motorist je nenadoma izgubil oblast nad motorjem in padel. Pri tem se je hudo poškodoval. Prav tako v soboto je do nesreče prišlo izven Lenarta pri Gornjem Gradu. 37-lemik je vozil z neregistriranim osebnim vozilom in brez vozniškega dovoljenja, v blagem levem ovinku pa je zapeljal na bankino in v obcestni jarek, nato je trčil Se v betonski jašek. Hudo poškodovanega so prepeljali v celjsko bolnišnico.
V nedeljo se je huje poškodoval tudi 18-ietni motorist, ki je med vožnjo po turistični cesti Lahov Graben-Jurklošter padel v bližnji potok.
SŠol
Foto: Poklicna gasilska enota Celje
Joškova
banda na Češkem
V projektu medsebojne iz-menjave kuJturne ponudbe med naâim Ibristíčno-kultur-ním dništvoniGteboče ' Dedni Vrb, Ljudsko univerzo Celje in mestom Jaroměř na Č^ kem.sose vdnebmed 16. in 19. aprilom zvrstili nastopi Joškove bande, gledališča iz Š ma Itn ega v Rožni dolini in otvoritev razstave ^afík po motivih Doroteje Hauser avtorja Jožeta TUii^.
To je bil že drugi obisk JoŠkove bande v mestu Ja-romec, ki je s svojim igranjem spet navdušila poslušalce in je dobila povabilo tudi za ^ugo ieto, Prav taka je otvoritev razstave Jožeta Žlausa v mestni hiši v Jaromeru ob bogatem kulturnem programu domačih umetnikov in dramske skupine iz šmartnega v Rožni dolini naletela na izreden
odmev. Gostitelji na Češkem so nam pripravili tudi odliCen program ogledov turističnih zanimivosti v okolici Jaromera [AdrŠpache skale, grad RatiborlcL oktobra pa prihaja skupina čeških glasbenikov v Slovenijo, kjer bo v Vojniku, v okviru občinskega praznika. tudi njihov koncert-
JŽ
Letos izlet ni bil v neznano
Rdeči knžMestne četrti Savinja je tokrat namesto v neznano popeljal ot)čane, starejše od 70 let, na izlet v Mta-nje.
Pot nas je vodila preko Nove Cerkve do Vitanja, Iger sta nas pričakala prijazni turiscič-ni vodič Damjan Fijavž in bivša predsednica RK Vitanje Adela Pačnik. Damjan Fijavž nas je obširno seznanil s krajem in okolico, njegovo zgodovino in z zanimivostmi kraja. Nato smo si ogledali spominsko sobo Hermana Potočnika Noor-dunga. pionirja astronavtike. Sledil je o^ed cerkve sv. Peira in Pa\4a, ki jo imenujejo »zimska ceii«v«, kffse v njej opravlja bogoslužje od dneva vseh svetih do velike noči. Cerkev smo si ogledali od zunaj. Pot nas je vodila do »letne« Marijine ceric-ve na Hriberd. Zgrajena je bi-
la v 18. stoletju in je najmlajša œrkev v vitanjski župniji, fto-fesorica zgodovine Jožica Ahaj nam je v izčipni razlagi pred-slaviiabogato iK)tranjo5t ter njeno umetniško in kulturno zgodovinsko vrednost, ki ji daje pečat prepoznavnosti.
Ker je bil Čas kosila, smo se namenili v prijetno gostišče Kuzman, kj«* so nas prijazno sprejeli in nam postregli z odlično gobjo in govejo juho ter ostalimi domaČimi dobrotami, za posladek pa še z borovničevimi palačin^mi s smetano in čokolado. Pohvala velja tudi vinu» ki je bilo res dobro, tako da sem ga še sama spila kozarček, čeprav dru^če ne pijem. Posebno se zahvaljujem gospe Adeli, ki je omogočila, da so nam ocrod OŠ Vitanje pripravili pester program. Plesali so, peli in deklamirali. Ob lepi pe-
Delavnice za osnovnošolce v Šolskem centru Celje
smi o prijateljstvu se je prene-kateremu zarosilo oko. Hvala gospe menrorid in otrokom za priáťen nastop.
Sledila je podelitev čestitk in nageljčkov vsem 70- in 80-let-nikom. Nismo pozabili na Sonja in Ivana Tlirka, ki sta praznovala 50-letnico poroke. Lepa obletnica, ki naj bo za vzgled mlajšim parom, ki včasih kar prehitro obupajo. V naslednjih prijetnih uricah smo poklepetali in si načrt za prihodnje snidenje. Sklenili smo, da se drugo leto zopet vidimo še v večjem številu. Na koncu se nam je pridružil predsednik RK Vitanje Rajko Šojč. Iskrena zahvala MČ Savinja in Društvu upokojencev Muzejski ti^ za finančno pomoč.
MARUA JALŠOVEC, predsednica RK Savinja, Celje
V tor^, 21. aprila, so bile v šolah Šolskega centra Ce-\}e delavnice za osnovnošolce. Več kot800učaicev je lahko spoznalo delo in vzdu^ posameznih šoL Gimnazija va, srednje šole za elektrotehniko in kemijo, za gradbeništvo, za storitvene d^v-nosti in logistiko ter za strojništvo in mehatroniko so pripravile 33 delavnic z zanimivimi vsebinami s tehniških in splošnih področij.
Učenci se bodo kmalu a^li pred pomembnimi odločitvami v življenju in ker se mnogim porajajo številna vprašanja o nadaljnji poti, smo jih z delavnicami shjšali popeljati do lažje odločitve. Šolski center Celje spodbuja aktivno sodelovanje dijakov in dijakinj na vseh področjih, pri čemer nas razveseljujejo s svojim ustvarjalnim prispevkom v mno-obšolstóh dejavnostih. Delček iz široke palete so si lahko obiskovakn tudi ogledali Najprej smo jih z ^asbo sprejeli v telovadnici, kjer je uvodnemu pozdravu sledil kratek, a pester program. V njem so se
predstavili dijaki naših šol v zanimivih glasbenih, plesnih in akrobatskih točkah. Po končanem pro^amu smo osnovnošolce razddili v manjše skupine in n^i dijaki vodiči so jih spremili na delavnice ter jih peljali na ogled Šolskega cenua Celje.
Kljub temu, da je življenje tako nepredvidljivo in nikoli ne vemo, kam nas bo ponesla pot, upamo, da so učenci že
zdaj> ko smo jim na široko odprli vrata šolsk^ centra, odkrili, kaj želijo postati, katero šolo in kateri poklic bodo iz-brali> kaj jih veseli v življenju, m da smo jim približali učenje in delo na pester ter zanimiv način. řCarkoli pa bodo v življenju izbrali, skozi katerakoli vrata bodo stopOi v prihodnost, povsod je dovolj izzivov, vprašanj in priložnosti.
AB
Lovski
rezultati lansicega dela
Prvo aprilsko soboto so se za5t(^Hiikj 33 lovskih družin, ki upravljajo z lovišči na območju širše celjske regije, zbrali na rednem zboru, da bi pregledali rezultate svojega dela v minulem letu.
Ob opravljenih 22 tisoč de-lovruh urah za izboljšanje življenjskih razma" divjadi v loviščih tudi obilna »žetev« ni mogla izostati. Lani so lovd v Sa-vinjsko-Kozjanskem lovsko upravljavskem območju od velike divjadi odstrelili dobrih 3^00 kosov smjadi» 4 kose jelenjad!» 24 damjakov (jelenov iopatarjev), 2 muflona, 77 gamsov in 284 divjih prašičev. Nad uspešnostjo upravljanja z malo divjadjo žal lovci ne morejo biti zadovoljni, saj številčnost večine lovnih vrst zaradi posegov v prostor in sodobne^ načina iónetovanja še nadalje nazaduje. Verjetno je k zmanjšanj u številčnosti rrale divjadi dodatno prispevalo povečanje številčnosti plenilcev, kol je lisica, ki se zelo uspešno prilagaja na bližino človekovih bivališč. Redna vsakoletna vakcisiadja lisic z odmetavanjem vab Lz letal z oslabljenim virusom ste kline sicer uspešno preprečuje Šiijenje te nevarne bolezni, toda posledico doživlja vrsta števiJčno eksplozijo, saj je eden od pomembnih naravnih dejavnikov njene smrtnosti povsem izključen. Tako je bilo v edem lovsko upravljavskem območju lani uplenjenih le 1S4 zajcev, 66 fazanov In 275 rac mlakaric, medlem ko je bilo izlovi izločenih kar 1.363 lisic.
Da je veČina vrst divjadi pri nas v ravnovegu z nosilnostjo okolja, pričajo škode od divjadi na lovnih površinah, 1q so jih lovske družine poravnale v
višini dobrih 30 tisoč eviov. Veliko večino škod na kmetijskih zemljiščih povzročajo divji prašiči. ^terih številčnost tako kod drugod v Evropi zlagoma narašča. Hkrati obstaja nevarnost, da se bodo škode od divjadi Še nadalje povečevale, kaj ti nemir, ki ga v bližini večjih krajev povzročajo obiskovalci gozdov, neizpodbitno vpliva na obnašanje divjadi Zaradi nemira namreč le-ta spreminja dosedanje življenjste ruvade in se kon-œnîrifâ v mirnejših območjih, prehranjuje pa se v nočnem času. Večina upravljavcev je opozarjala na izgube med divjadjo, predvsem smjadjo, kajti v letu 2008 )e bilo zabeleženih 23 odstotkov izgub od vse izločene smjadi. Z drugimi besedami: vsak četrti kos je bil izločen iz lovišč drugače kot z odsuelom. Med vzroki prednjači cestni promet, ki je med smjadjo zahteval skoraj 500 žrtev. Upoštevaje povprečno materialno Škodo na motornem vozilu, ki jo v EU ocenjujejo na 2.000-2.500 evrov na posamezni trk z veliko divjadjo.
je tako samo v našem lovsko upravljavskem območju lani nastalo za okoli milijon evrov Škode. Drug pomemben povzročitelj nenaravne smrtnosti so še vedno psi. ki so sledi svo-j ega krvavega početja pustili na skoraj 200 živalih oziroma na petiru izgubljene smjadi. Lovci ne morejo razumeti, da večina lastnikov psov, tekajočih po loviščih, sploh ne upošteva doioûl veljavnega zakona o zaščiti živali niti obvezn^ kon-tumâca.
Posebne pozornosti je bil deležen krivolov, ki se je lani ponekod, na primer v okolici 1^1-zele, tako razmahnil, da postaja srnjad ponekod že c^rožena vrsta. Postavljanje samosprožil-nih naprav v gozdovih, kar je bilo pred nekaj mesecih predstavljeno tudi v medijih javnega obveščanja, kaže, da takšno početje nima meja, upravljanje z divjadjo v takih loviščih pa postaja posledično ne samo ot^no, temveč tudi življenjsko nevarno. In to ne samo za lovce...
FRANC REBEUŠEK
. m
Í€ 36-12* mai 2009
Z veslom po »auspuhuu
Priljubljena splavarjenja Koroških splavarjev na Dravi - Po čudoviti zeleni naravi z veliko smeha
»Na Koroško zelo stavimo, saj je bila vrsto let zapostavljena, kar ni bilo prav,«< meni Marjan Hribar, generalni direktor Direktorata za turi-zem v ministrstvu za gospodarstvo. To je povedal med dvodnevno prireditvijo Na Koroâkem je lajn, ki |e bila zadnji konec tedna.
Promocijska otvoritev Na Koroškem je fajn je bila v znamenju splavarjenja Koroških splavarjev na Dravi, ki imajo svoj osrednji splavarski pristan na Gortini v občini Muta, blizu Dravograda. Po nagovoru kormoniša, splavar-skega krmarja, se je začela otvoritvena plovba čisto novega manjšega splava, cizeja. Koroški splavar-ji imajo tako že več raz-ličnih splavov, za 100, 50 ter 20 udeležencev plovbe po Dravski dolini. Lani se je z njimi odpravilo na splave nič manj kot 13 tisoč ljudi.
Po pozdravu z domačim kruhom in s soljo 1er s šil-cem »šnopsa« smo s splava občudovali prelepo zeleno pokrajino v cvetu pomladi. Ob »flosarski«
malici ter koroškem moštu (jaboičniku), zvokih hanno-nike, petju ter celo plesu. »Vonta, gremo,« )e priganjal splavané kormoniš. Wsl'te, v'sVte,« jih je priganjal k veslanju v pojoči koroSki govorici. »Vsli, kumplaj,« pa je bilo'SliSaii, ko je bil kormoniš najbolj zahteven. »Kum-plaj?! Hitro so nam pojasnili, da to pomeni, naj »flosar« bolj pridno vesla, da naj ne »»zabušava«.
Koroški »flosarjl« so nekoč lovorili les iz Dravske doline po reki daleč v balkanske dežele, z gradnjo hidroelektrarn pa se je po drugi svetovni vojni njihova dejavnost končala, saj reka ni bila več plovna. Nekoč» ko je bila Drava še deroča, je bilo zaradi Čeri splavarje-nje lahko celo smrtno nevarno, danes pa je to mirna reka, kjer ostaneš po vožnji suh. In Če danes Slovenci potujemo in tovorimo po cestah» so nekoč veliko po rekah. Celo škofa Slomška, ki je sedež škofije prestavil iz Št. Andraža v Labotski dolini v Maribor, so preselili s splavi na Dravi.
Na splavih koroških splavarjev poskrbijo za veliko dobre volje. Posebej zabaven je bil krst »ilosarskih« zelencev, med katerimi so tokrat krstili tudi Dimitrija Picigo, direktorja Slovenske turistične organizacije.
S krstflB vožnje ciz^a. mar^ûga splava. Spramljal jo ja Slovak v kotalacem » balgmi, kija dolgo pot po gladini reka Dravo [»vhodil.
Priložnostni »flosarski« župnik Miha, »ki ni poročen, njegova žena pa je«, je z ministrantom Pepijem vestno opravil delo. Zelenci so morali med težkimi vprašanji odgovoriti celo na to, kakšna je razlika med »ledičnim« in poročenim moSkim, »Ledični ima rad vse ženske na svetu, poročeni eno manj,« se je glasil pravilni odgovor. »Flosarski« krst so končali z udarcem po »auspuhu« zelencev, to je po njihovi zadnji plati. »Auspuh je očiščeni« je po udarcu oznanil gospod Župnik. Sledila je še podelitev nagrad z izletom v Benetke, ki je kar na lastne stroške.
»Dve uri sem se tako smejala, da me bolijo usta,« je bila zadovoljna članica društva klobučarjev iz Velenja, ki se je odpravilo na splavarjenje. »Super je.« mi je povedala znanka iz Šmarja pri jelšah» ki jes pomočjo svetovnega spletapri-peljala na splav celotno družino. Ob prihodu v »flosarski« pristan na Cortini nas je na obali Drave pričakala predstavitev starih koroških obrti, zraven so bili predi-. ce, kovači in lesarji. Prav tako možnost najrazličnejših izletov po Koroškem, med njimi ogled življenja in dela na Klančnikovl kmetiji, obisk Dežele Škratkov ter Še česa..Časi, ko na Koroškem nisi imel niti možnosti dobro pr«pati, so že zdavnaj minili, V Podzemlju Pece nudijo v turističnem rudniku celo kot edini na svetu kolesarjenje po opuščenih rovih. Na Koroškem je nedvomno »fajn«! Sosednja avstrijska Koroška je že dolgo turistična velesila, slovenska Koroška pa Je na odlični poti.
Med ponudba Koroške so dve- do dvoinpolurno splavarjenje. splavarska rajža za otroke, doživljajski spust, spušt s kanuji po Dravi, različni eno- in večdnevni izleti po zanimivih turističnih točkah Koroške. BOOM poletni konec tedna ... Med sezono pripravljajo splavarjenje skoraj vsak dan. O vsem več Infonnaclj v turistični pisarni na telefonski številki 02/87-23-S33 oziroma na www. sp la var j i.com ali www.nakoro8kem.8i.
»Flosarska fraila« z motivom sv. MikIaÂa, zavatniha »Rosarievu
Z velikega splava, kjar so prii^li zabavni krst »flosaraklhic zelencev.
Kot oakoc - zanimivost pri koroški GostHni pri Rpi
m
OZCI
liČEMO TOPEL DOM
Pazljivo na cesti!
Ibkrat vam želim predstaviti izjemno mucko iz zave-iiSča, ki je vsem prirasla k srcu. Mika je prikupna» leto dni stara mucka, temno rjave barve z vmesnimi oranž-ûimi> belimi in svetlo rjavimi lisami.
Boks si deli z ljubkim čmim »dmrom«, starim dobre 3 mesece. s katerim se dobro razume. Muca se zelo rada prepusti božanju nežne Človeške ro-ke. najraje ima čohljanje pod brado in za u$esi. Skratka, Mi* ka je kot vse druge prijazne hišne ljubljenke, le nekaj jo loči od ostalih; poškodba hrb-tenice. Najverjetneje jo je zbil avto. kar je dandanes zelo pogosta nesreča, sploh pri mucah. Mika ima paraÚzliano zadnjo levo stran, t^o da leve noge ne more premikati, temveč jo lahko le vleče za sa-
bo. Vendar )e to ne zaustavi na poti do posode s hrano; premika se sicer zeio počasi in vidno utrujeno, vendar z voljo in vztrajnosiio, večino časa pa preleâ v svoji košari, saj je hoja zanjo zelo naporna. Mika je še en primer mucke, za katere drži pregovor, da imajo devet Življenj. Morda pa je dobila še àoàatiïo življenje, ko se je izmuznila smrti za mišji rep. Srčno upam, da se bo njeno stajije izboljšalo in bo lahko čez čas spet normalno hodila. 7b ni nemogoče» saj smo v zavetišču imeli že kar nekaj muck in kužkov, ki so ponovno sho-dlli po poškodbi hrbtenice. Upam pa rudi, da se bo našel kakšen ljubitdj muck in ji ponudil topel, predvsem pa varen dom, daleč strćU) od jeklenih pošasti, ki kraljujejo na cestah. Do naslednjič lepo poz-
Kaj bi rad? Ta je moj^najdl si svojo. (6976)
drav in pazite na cesti, da ne povozite kakšne živali.
V zavetišču Zonzani v Jar-movcu pri Dramljah so uradne ure od ponedeljka do petka med S. in 16. uro; c^ed živali je od ponedeljka do petka med
12. in 16. uro; sprehajanja po predhodni najavi ob sobotah in neddjah med 10. in 12. liro. Podrobnejše informacije najdete na splemi strani www^n-zani.si ali po telefonu 03/749-06-00. NINA ŠTARKEL
1. HITROSTNO SPUTNOSTNO ROUMJE •z
2.	INUNE HOKEJ TURNIR - sa Oft, SŠ In Mtale
3.	PREIZICUSI SE V R<M-ANJU • poligon EM VM
MINI Sola ROUMJA • u ućatnlk«
S. DEMONSTRACIJA SKIKEA (*SICAJKA*)
6 TEKMOVANJE V SKIKEU-za vM(lnfó: 041 264 221* Igory
■ . -i/
■ř. ' A
■ ř . ^ -» • ii.'-j yf \ 1
■ i: '^.v
H^, sflMŠno! ^Bvho, ite im je laslnit pozabil priti iskat V za^ hatel Ne bo Éialo; kaj m aiata zvDk8Vtnnolia?(6976)
• /

Hm. lolo sploh sam jaz? Košata preproga. tD|^ odei^ m^^ niiîNea. pas paže nisam!(6966)
INFORMACIJE: 031 639 324
Ajs. kako je vidc asfahi 8i se ml verjetno kar zadnjiea pnsmodila, Čo bi sedef. No. bom rajsí kleěaL (6977|
Kastracija - da ali ne?
Verjetno ste kot lastnik kiižka, maČkoBd, pa mogoče tudi kunca in morskega prašička» že pomislili Da kastracijo vašega ljubljenčka. Ob tem so se vam verjetno porajala različna vprašanja, nejasnosti in strahovi.
Psički in mucki se z odraščanj em v puberteti začno značajsko spreminjati. Z razvojem spolnega nagona se začno uveljavljati med nami ter svojimi vrstniki in ko pride čas gonitev psičk in muck brezglavo odvandra-jo za njimi. Pri tem se pojavijo številne težave. Postanejo neješči, tulijo, zavijajo, se potepajo. Marsikateri samček posiare tudi žrtev preganjanja, prometnih nesreč, strelnih ran in zastru-
pitev. Za osvojitev srca izbranke se spustijo v krute boje in pri tem staknejo številne nevarne ugrizne rane. V Času parjenja se prenašaj o tudi številne virusne (mačji aids, mačja levkoza, korona, herpes, kalící, kužni kašelj ...), parazitarne (bolhe, trakulje gliste in bakterijske bolezni. Živali označujejo teritorij« uničujejo okolico in povzročajo težave sosedom in tako lahko krhajo dobe sosedske odnose. Nekontrolirano paljenje pa prispeva k rojstvu več mladičkov. kot jih potem najde topel dom.
Zaradi vseh teh razlogov, pa tudi zdravstvenih, se vedno več lastnikov odloči za kastracijo. Zdravstveni razlogi, pri katerih je kastraci-
ja preventiva, terapija ali pa del terapije so novotvorbe mod, novotvorbe ob zadnji-ku, bolezni prostate in krip-torhizem (modo, ki se med razvojem ni spustilo v mošnjo in je zaostalo nekje pod kožo, v dimeljskem kanalu ah v trebušni votlini).
Kastracija je rutinski kirurški poseg, pri katerem se odstranijo moda. Čas za kastracijo ni omejen (zdravstveni razlogi), Je pa najbolj priporočen okrog starosti 6 mesecev (pred spolno zrelostjo). Pri kasnejši kastraciji lahko delno ostane ohranjeno spolno obnašanje. Pred posegom mora biti žival teŠČa vsaj osem ur (razen glodava, ki ne smejo biti tešči), opravi se natančen splošni WiniČni pregled, pri-
poročajo se tudi dodatne krvne in druge preiskave. Po uvodu v splošno anestezijo se žival obrije, očisti in razkuži na področju reza, naredi se rezna rana, p od veže se žile in odstrani moda. Ve-hkost rezne rane je odvisna predvsem od velikosti mod. Pri kuncih, morskih prašičkih in psičkih se rezno rano rudi zašije, pri muddh pa ne. Poskrbi se tudi za antibiotično in protibolečinsko terapijo, rano pa zaščiti s spreji. Živalce se nato namesti v topel hospital, kjer se pod nadzorom prebudijo in počakajo svojega lastnika. V domaČo oskrbo po riavodilih veterinarja odidejo praviloma že isti dan. Prvi dan ali dva po posegu so še manj živahni in ješči kot drugače. Psičkom, kuncem in morskim prašičkom se namesti tudi zaščitni ovratnik, ki ga morajo nositi vsaj 5 dni.
Večina lastnikov se boji, da se bo njihov ljubljenček po kastraciji spremenil. Vendar večjih značajskih sprememb ni opaziti. Živalce se ponavadi bolj umirijo, se držijo doma, lažje se jih socializi-ra, bolj so vdane lastnikom, zmanjša se tudi agresija do drugih samcev. So pa samčki po kastraciji bolj nagnjeni k debelosti, kar kontroliramo s pravilno prehrano in zadostno telesno aktivnostjo. Kastrirani mački so v redkih primerih lahko bolj dovzet-
ni do vnetja mehurja in problemov pri uriniranju. Pri nekaterih pasmah psov (setri, španjeli» zlati prinašale!) se lahko pojavi tudi izrazitejša rast dlake oz. podlanke.
Vsi> ki imamo doma živalce in se odločamo za takšen ali kakšen drug poseg, poznamo strah» ki se lastnike ob tem loteva. Takšna odločitev ni lahka, upam pa, da vam bo s temi informacijami vsaj kanček lažja.
KLAVDUA AŠENBERGER, dr. vel. med.
ZVITOREPKA
TRNOVEUSKA CESTA 2, CEUE
akcljA-10%sa slMlUzadJtin kastriciit iMik in psov
za uveljavitev popusta v maju 2009 prinesle v Zvitorepko te oglas
03 á9ú 31 93 I WWW.2VIT0REPKA.5I
. m
ÍL3S-12. maj 2009
Prostá deîovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda ns za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora njso obiavliena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo a določen Čas, zahtevane delovne izktf$nje, posebno znanje in morebitne druge zahteve]. Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
•	na oglasnih deskah območnih slulb tn uradov za delo zavoda:
•	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje;
htt p://www.ess.gov, si :
•	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake prí objavi mogoče
UE CELJE
MiMR-KftOVlC
S1WBNI KiiM) «nVECH/t WMTAiASOUIINM ^MJV. m NA VlSm ZKUUE WUUEIUA. H-R£NSMI OOO; KIOC» e UUÍCřVJIiSm: mmhmiBm9fímxum\Hmn TB80V1HÛ u QEBRQ IK SROMO aHiL ZAOWUTA tOl.UII SXOfiAVAS MOJSTCR OSUKOVALECKOVIM yiADeOA KU M/t fiflAOfiOAOUA HA1Cm DOLOfn Cas. 1? mesecev. t7iJ009: GRADUE mm ROLUASRUM má* s?, fARHOVA UUCA UmVQAlK ZDM
• M/2; FA^SaCA IM TlSAfiSKA OEU. Ofr UjlSM CAS. 2 HESECA. ÍliJONrAMAH GBU6E.
ZVONE HARIĆ MaâMSKHA Ol£A 13. 3000 SUE TBSAA
ItSAR • M/Î' FASABOtSKA. SDARSKA M nSAHM OQA. WUi6M ĆU. 2 tf SfCA. ZliidOS; A6IIAM GRADBEW^O ZVWE KUlt Si. MILĆIN»EGA UUCAU.UDflCaiE KUUČAVNltM
HOKÏÏR M/1' KOlfTAŽACEVL řOUOC KU SřlAOlUl lAfiJE. dOmĆUl Ctí. 12 MESECEV, 2012009: ú ANE KWnHUKCULTRGOVHlA W STOm OiLO.SlAK aB.322ímWUE
MOMTU VODOVODNIH NAPRAV
mmH\ IK^«>TDI • Wh MONTAŽA SOURNIH SKTIMOV 2NMJE DU Z ftUaOH lUFVSKO Om DomCm CAS. e MBEOV. is^m KRAMAA G oniZBEim POOATJE ZA immQ w IRGOVIH KA DEBELO IN DMBNO OJIiL ZAINttROVA 1013211 àWiAVAS
SREDIUA POKUacA I206RA28A
AVTOMBiMK V ŒUU • N/í VAâE QEUIBO LUE MALO SPffiJBI tN PQPflAVIlA VnZK. RB3IU VZQR-ftVAUE VQZ& TBI SntS ZA UUJBdEI DEUVNEL KHUĎJi \ii2m nSKWAUIER UDA» VSaniHITVtfli)i].lBHállVACESlA8E,;0lKf UUBUANA
SAEMJA SnWKOVRA AU tPlXÂHA rZOBRAZBA
HSUSKI KDHaUlAUST ZA IRÎEUE SQIARHH SnW 2A VSE lEEUE V SlDVaUf • hVt SVETIN VAUE K PffiOAJA SOIARNIH SSTWOV, UIH:EM XI BO» ^ V HAPREJ ZHAM. OOLOÔN Us. G UESEaV. as JQOS; KRAMAR 8 DRUŽBENIK nOJTJE ZA G& niNSTVĐ n IRSOVWO M OQOD H IHSSHO OAO.
lAOOBftOVA 10U2^t SnVJAVAS PRODAJALEC HA BENCUSKEM SFVISU • H/t SmëBA SmWC MUOEAJE IZDaKOV IM SIDRITIV SVETDVAMA m PROOAJI. DUD KA BIAGAJNL m VZEM BUGA. OELO V 8ABa Dao V AVTOPflAlfHa DOLOČEN CAS. 12 MESECEV, QUm MOISIOVE» JA y.a.'aENDHSKISER^C£UE. KlDGlCCVA UUCA VÍMCQJÍ NATAKAR
NXIAKAR SniE^BA fUAÍ M/t ntlPflAVA. TDCE NJE 1ER STRâBA BISZALXOHOUeK IN ALXtttOlNM fVAt DOIDCEKCAS. 14 HESESV. m NATAUJA m S.P. UUBLIANSKA CÎSTA 14. SQNCřUÍ
KOZMETIČNI TEHNIK
KOZMniCAft • PEflIKf R • U/h NSÎA OBRAZA IN CEli-GATEESA. PEDIKÚRA MANIKÚRA: NSIOIOCEN tAS.
AVREilM KOMPAN SP; MESTMI SA10N If POTE REIAKSAKA. AVAEUU KOMPAN S.P. flAR^ DORSuasTAïamc&JE pnOER
HH2ERSKA DEUWt FRIZERSKA DEIA. NEiïOlOCEN Cas. aiim, avrhua kohpan mesîni
SALON UP?Ti RnAKSMA. AVKUIA KflhFAM SJl. MAIBBORSXA (ÎSTA 3. CBJt V1$4A STROKOVNO QOSRAZfiA KOUEBQAilST ZA KAKUP IM ?ROOAJO • DELO POTIKA V UUBÍCK wt {S nmu IA HOJMK GOJU, ZAOOIŽENZA MARKEHMSKE DEJAVMETI IN POSPE^ř VAME ?mjl DOLOCEHČAS. 1 MESEC. IBiiNS: SKUPINA KARIERA NAKNADU KADROVSKI OPERATER OM. OUNAjSKA CESTA 21 INO UOBUANA nUA PœiOWE ENOn 2 NA DBMO^ CEUA • I SAHOSnUNO ORBAWZMAIUE KlA. VDDEWE. NAOZOR IN USPQSABLJAMIE KlAVUV. CZVUAIUE SrOHTEVV SKLADU Z ISO STANOM« UPOinvUOČ ZADOVDLl^ ZAPOSLFNIH U POSL PARTUnUA. UIAVA MA1ERIA1A. KitL OEU OOCOCCN CAS, 12 MEsexv. tss mm s&mces stor^ TVl « TRGOVKA QM. PTUJSKA CESTA SS. 2000 MARIBOR
UNIVERZrTFTM DIPLOMIRANI INŽENIR
stkojniStva
VOOIA MVESTU H VZDRZEVAIM • nOGRA. HIRA HIZV^ D^ V SKLADU Z ZAHITVAM Pf» CESA OEIA PRIUVUA PUUIQQA [LfnL MESâL TEDOiSUf. PHPRAVIUPRQKEIN OailVKA NAVO DILA S PODROČJA INVESnU n VZDR^fWNJA. OO GDVORJA 2A VSUHSU IN FWA&U REALiZACUO lfheca plana 1ER krunskih pianov, skrbi 2A
KAKOVOST V WVQTKUSH M VZDR2EUUJn ^ n OOSEKAMECLIEV. PREDLAGA CVUALCAINVESTV CUSKH miKTiK KBOUŮN CAS. 2UM Mi^
Ksu nonsKO IH smffTven POUETJE. DÍIU. TRGCaJSKKiOftZOVlSnOCaJE ÍKPLOMIRANI MtKflOBIOLXie
{JOLT/. mounM SQAUST ZA a vmn mmsriM mbbckxe pbpohoíxe • wt âuaff pfiCDTHQsn NA TBâSâj PROOGIVAU
NOVn imBHRDV. POOnRA. QDBIAÍ^ FWIWTVEMMlsnoesmASmANKMft NE> oaoCaCAiîimmanfiovRSAOftiiâA
2A PRDMETZ MEnONSXHI PRIPOHOČtG. DOJI. Pftt KÛRJEU.32n$MIFJAVAS
_UEIJIŠKO
OSNOVMOiOiSKA IZOBRAZBA
CKIW • ivt CtâaiE pRosnKOv DffioCa
1 MESEC. lIBJm: AL£§ om nariDL IP. SP&
0IUAffiÛCA2S.327BLAâai
AVTOMEHANK
MBWNK M/t' VZEHâEVAWE VOZHEfiA PARKA. QQLDÍ^ CA& 3 mSÍ 24.1209: US. UlttSTIKA. SKLADl^E Ul nUNSPORT. 000. TRUBAJUEVA UliU5.32)DLAdrD NATAKAR
UIAKAR • M/t Dao V KAVARNI DOiOCEN CAS. 3 MESSa ZOiiSei; PttZRN PASO PROIZVOONiA. TRG0V1UIN STORITVE DiUL SAVUUSXO NAfREllE 4.32nLAâK3 MBAR
MIZAMSIEIOVAIEC LESNM QDEUDV • l^t SDE-IDVAVe VZORCEV, DED NA ZAKTEVMH LESNOOO OEUMNU STRUH. DOlOtal CAS. G KSECEV. 1I&2N8; SM9(0 TSVARKA OTRO^ PQ«^ DO.D. (»AŮIICA4.3272 HKKETDPUCE
UE MZSHJë
SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA
UfflAVUAlEC STROJEV ZA PREOQAVO PLASnCNIH MAS • VOKNJE IK UPRA^UAUE STROJEV ZA preoeljuo plastiCmk mas. tf doloCen Cas mm: JEROPUST. JERDVCNIK MAflKO S.P. m niSKAUUCAl.SJI NAZARJE
m SLeVEMSKE ICOHJiCg
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POMAHA OUA • N/1'CtSfEUE MrTUn« PRAVA STROJEV, DOIDCEN ČAS. 3 MESO. lU»; sm DiUL SnfffTVm TR60V90 POUCUt PAU 4. VITAlUt PAXA 4. S2D5 VITAUE AVTQUffAR
AVTVlffARSKA W liÍARSU EU • Irà Wn^ UFASSXA IN LltARSXA DBA. NEDOlfl^ £aS. 1£m:S}fl8IADQiL.STOftnVEmT1ISOVSHfl POO JFTJE.PAKA i VnAN£. PAKA <3205 VÍTVUF FRIZER
fRISl • ST«2Blff. GMIOVUJE HBŠIQH H &HSK1H F^Gin, SARVAUL 00U9ĆEN CAS. 12 MESř CV UÁm INTBMAflK TRGOVINA. GOSTHSTVS, TURIZEM. O DO. StiJVKKE UHJICE. MUNSXA QSTA11/A MUKSKA CESTA 11 A. 3?ie SLOVENSKE KDMS
PfH»UUAtEC
PROQALUa SQ)R2EVAL£E- M/l' PROOUA. PRAWE AVTOMfWLDV IN VZDRSEVAIUE HA BS StOVENSKE
Klliutc^ OOUÙN Cas. g MESHXV. ZI&ZGOG: juno uumm KomoiA clod. imrsKA UUCA 4S.32109J3VEXSKEKtfUKE UNI^ffnZTTETW nnOMMANI IKŽENIfl 6RANENIŠTVA
VOOJA SRAOfilSÍA • H/2: TBINlCW] VODEIUE OQ NA OBJEKTIH. POSKUSNO OaO. KEOOUJĆEN CAS.
HMfiflAO GRADBENO, nm INSTAIA-CUSKO IN PROCVOONO PĐUETJE O JL. TOVARNIŠKA CESTA1321B SLOVENSKE KONJICE UNIVEftZTTFTNl DIPLOMJRANI EKONOMIST
REFERENT ZA PROMET M/2.' REPERENT ZA PROMET. NEOOlOČa CAS. T.BinS: IKDNAHODNI PREVOZI IN 709IED0VARJE «TTON GBM Sf. M3LAJNA 4.3206 STRAWCE
DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACUE Z UCEHCQ • OOO ZORAVNKA V SaoSM AMBUUNTI, I £AS. mm: ZDRAVSTVENI (RM aiJVSISa KO Ud MESTNI TT1617.3210 SIOVOSKE KOUČE
UE ŽEWTJtfB PHI CEUHT
GftADBEN3E»AVEC
STROJNK1CH • M/l'OOO NA STROJIH lat BASa MINI RAGEfl. BULDOŽER. ROVOKOPAt OOtO&N CAS, B MESËZV. Tlimt AWREVQZNI^ GRADBENA UEHAMZAQJAJ02EF ARZBISEK If. TURM 2 A. 3263 GORICA PRI SiVMa VRTNAR
VTINAR. M/2: VRTURSKA OQA OOLOÍEN £AS. B MESECEV. aS.20D9r PRCV0ZN£TVD • VÎTWRSTVÛ VALJIER STANtSUVVALJtER SP. VOORUt 1K 3230 SOfTJUR VQZMW
VOZMK C KATÏGQRUE • M/i VOZMK C KATEfiOfiUt OOUlCa ČAS. IMESESV. AVTOPREVOZ-Nl^ (»ADBEM MEHANIZAOIA JOÍEF ARZBâX SP. TURNO 2 A U€3 6WCA PRI SUVNIQ KOMERCIAUST
SnAMŽCNH M^ PREVZEM IN OODAiA BLAfiA. VODENJE SI^IOČCA. NEDOUJCEN TiiON: SUSINESSMnCSCUlB MEDNAROOMOIRGOVSH) POD* JETi^ DiLCL CVETUCNA LIUU 24.3800 CaJE OIPlOMIRANimŽENIR EL£KTHOTE»NÍKE (VS)
PRODAJALEC • SVETimiS Ht SVrnNAHJE fflt PRODAJI AKUSmE. RACWAUOKDV. BEIE1BMIKE w iiaES: ooLDCa CAS. U IKSEEIV. auaes: TRGOVmA AMMU RUNC ZUMK Si. CESTA «IZ' iAKsisu ooRaA 13. azse §8ruiiR OOKTDR DENTALNE MEDICINE ZBOODRUNR BREZ «OAUZACUE Z LCNCO • M/Ž; ZOeOZDRAVIfiH VAHSUUUri Z? PLAIM Pn tttm. DOUlCatAl 12 MESBEV. 2L&200G;ZMA-VSTVEM DOM SEinJUi CESTA LfORA DOSROTIMSKA 3B.3Z3e$EiajliR
WMIARJEPM JELŽAM
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA QWIBBHK ZAZAKUUCNA OELA-(S PMPSSH 'ZA GRATIS DJLS.'I. PODGANJE PUtSCK. ZAlUli NA ZIDARSKA OELA. MALARSKA DELA NEOOUICEN Cas. skupka karigia nacukajjii UDROVSH OPBUTES OiLO. DUNAJSKA CBTX ZI. IBmUUBUAHA KUVEC BREZ POKUCA OEAVECV NECiSHM DEUI PBMJBCEOaO V SMAR JAHPRUEL$AH 'M/t'PREVZEM PERILA SORTIRANJI Stttji tehtanje, priprava za prahl naklada UE NA TRAK PRALNE UMUE jKID ZAHTEVA RSCM) MOtl: OOLOClN CAS. 3 MESECI IBiiO!» SALES^ ANER mtm POiïEKS NESOVAVE IK IZPOSOJA TBSniK DOJL. BLATflRA 2.123BTRZIK AVTOMEHAMK
POMOŽNI JMHANIK • M/l POMOŽNA DEU PRI POPRA VILM IK VZDRŽEVANJU TDVORMH VOZL OOLOĆEN CAÎ B MESECEV. MAB TRANSPORT. PREVOZNE STORITVE O.aO. nORlUVA UUCAS2 A 32U R06A^ SUTINA
POMOŽfH GOSTINSKI DEUVEC POMrVAlf C • M/Ž: STROJNO H RDCHO POMIVAIàA POKItt.DOlOC»tA16MESBXV.I3.SÍDnr KOTEL SAUAfiOCA^KA GOSTINSTVO TW1ZEM nSTUtOVE. DOJL ZDRAVIL^ TRG S. 32SG ROGAŠKA SIATDIA SflEOHJA POKUCNAtZOBRAZBA SnOJNIK SRADBENE MEHAMZACUE- M/2: OEIO NA GASRU. OOIDCER CAS. Z MESECA. 23ÍJ009: AVTO PREVOZ ALEKSANDER SRAMEL SP. OVDR 6 A 324C Šmarje pfDjaiAH řftODAJAlfC
PfnOUAlfC I^ PRODAJA TEHNIČNEGA BLAGA.
NooLoCoi CAS. ToniS». TRGOVKA n
SBMS GOSPKUUSnH AFAUIW BiKTROMSTA lAOJE, DOO, TR^ A 32» RtSAŠKA SLATINA PROGRAM Bai TEHNKE W AKLÍSTUI • IVt PROOAJA IN NAjAVA BELE ÏÏ^INKE IN AKUSTIKE. MGIOLOCEN £AS. mjm TOniSEK. TKGOVHA IN SEIMS SOSPOOftUiH APARATOV. ELEKlROMSTAlAOll QO.O.TR2l&3e A 32» R0UÍKAS1ATHA PROOAIAL£CKA1EREMU • UA KALMAWE. TtiBUE BUGA. RAZVOZ. OOU3ĆEN CAÍ 12.6.^109: DIONCU, POSREDH^ n niKMNA KHS F130L£SNIK SJ>. RAZBOR »A 1494 LOKA PRI ZIDANEM MOSTU PROOAIA TEHNIČNEGA MATERIAIA • PROOAJA EIÍKTRQMATBIIA1A MATEBIAIA ZA VODOVOD IK CSfTRALM OSREVAMETOPLOTNE CRPALXE: ME DOLO^ (Us. TiUV». TOPUlfK. 1H60VINA IN SERVIS COSPGOIUSXtH APARATOV, ELfi(TltOliSTA> LACUL DO.O. 1R2ISCE » A 37S8 RD6AÍKA SUTDIA KUHAR
KUUAR • Vifi: SAMOSTOJNA PRIPRAVA JUL UREJA NJE BFLISKE UZi SKLAOdČENJE 2lVb; OOLOttN CAS. b MESERV. 2a6ilB: ÏÏRUE OUMIA aOv ZDRAVUJSKA CiSTA H. 3?S4 PWĎTTITEK RAČUNALNIŠKI TEHMK PROGRAM RACIMMKI • iè/h NABAVA SESTMJA UE IN PROOAiA RA&HAIJnDV. PRODAJA AVOIIVV DED PROGRAMA H RAbiNAMiSlI ÔPR8«i NSOID-Cen CA& za.&21l09: TOPUSei TRGOVKA « SERVIS GOSPOOHLiSKlH APARATOV. ËUTTROMSTALACUE OM. TRŽISCE 31A 3250 R86Aâ(A SUTUA ZDRAVSTVENI TEHNIK AĐMmiSnATlVNA DBA Ul PROOAiA MBHONSUH PRIPOMOČKOV NA ÏÏREtti U/h KKBANJi SPmiAUE M EVOEfFRRAWE OOKUUEm PO SUlVNEGA PROCESA (NABAVA PREVZEM. PRODAIA} TGI INTEHWH ODKUHENTOV POOJEUA PROOAJA MEDCKSKIH PRIIHlOfKOV NA1ER8fU M «STAVA 31ADA MMCNIM fíXVM. SPRBilLMJE iUMH RAZPISOV TBt iZOBJVM H OMAJA POHUDU HAft06 MIKU. OOLOCUCAS. 12 MESECEV. 4iiDeS; ORIANA PODJETJE ZA TRGOVINO UVOZ • IZVOZ. OJIO, ROKA. TEC. SUHiliKOVA im 2.32S2 fiOOATE KOMERCIAUST
KOMERCUAUil MANE6ER M/l' NABAVA H PROOAJA TEHNICNEOA BIAGA NEDOLOČEN CAS. W069: TO-PLJŠEK. TRGOVKA Dl SERVIS BOSPOOIVSKN APARATOV. ELEKTROKSTALACUl DOO. TRZI$CE 36 A 32») ROGASKASL>TttA riaOTERAPEVT
naOTERAPEVT • Vijt 0R6ANIZIRANJE NAÍRTOVA Hit IZVAIANJE IK VREDNOTENJE RZJOTERAPEV-1SKIH STDfBTEV. OBVEŠČANJE STANOVALCEV O NA-ClNIH ZA OHRAUAfUE IN IZfiOUiWE ZDRAVJA ^
NEDOLOtu Cas. chiett oohovi ooo;
COMETT DOMOVI O OO. POORUZMCA PEBAZOV OOH CaJSKA CESTA 11. m ROUSKA SLATKA DIPLOMIRANI EUMORUST (VS) RACUNOVDOJA • BILAHST • M/2: KOITAKTIRAMČ (H VMOS nSTlH POSUIVNIH OOGOOKOif V GUVHO KKII6D. H S NANA^ NA KREDRl KAPOALSKE SPREMSilBE. OBVEZKETi 00 PLAC « ÛAVVOV. STRO fXl PRtHOOKl PROIZVODNJO IK ZALOGt NAOZOR NAO RCauCWlSTJD fOSlOVHM OOGKMOV, IZDEUtt MESECHH IZXAZOV USPEHA IN STANJA ZAKUliČMH RACUNOV IM RAZKRTTU BUNCNIH POSTAVK. CDEIA VA OAVtME BaANCE. EiLO Z REVUOaj IN DAVCNO UPRAVa PRRAVA ROKDVHKA ZA BULAVO hlSt ME BdAKE K ZMLJOCW RAÍW. OSGANIZAUUE K GVAIANJE NAOZORA NAO VNASAU3 POSLOVNIH
DOGODKOV ZA podhoêje materiala neoqhmCa
NIN IZDELKOV. PQUZDEIKDV. IZOELtaV TTe»SXE6A BLAGA NEOOLOtEN CAS. I6ii009: STEKLARNA RO-GA$XA DJf. UUCA TUCEV1. a»0 flOBA&A SUTKA UWVERZniTW DIPIOMIRANIMEDUSKI K0MVWK01DG
REFBENT ZA OGlAŽEVAUE H STKE Z JAWOSTJO M/t PISANJE TEKSTOV. JAVNO NASTOPANJE. DOU> Cen Cas. 3 MES£a.24.U9Kfc kqzhctuaahiooíta PODJETJE ZA PROIZVODNJO IM PROMET S KOZMETt NO KEM6IMI M XOVDKHO PIASTĎIBK IZDEIXL DOJ) .HOSASXASUTDÍA KDRàVAUUCAK 3ZSD ROGAČA SlATINA
UE VELENJE
STROJNI MEHANIK
POMDCNK V PROCVOOKJIM/Î. h^ KDOROHRA-KJE EttA V PftOlZVOOUI PO NAROÓIU MGJSTIU IN VĐOJE PROCVOOMJl HASMVAME SUROVU V Sm JE ZA ttlZEAkJE EUSTÏHH MAS MLETJE SLmVH. MOJMAOL POHOĆ PR( MEMAVI ORDOU. PWïN-TTVH1 nmm strojev in naprav, iraispqîtso
nm 06 STROJA K TRANSPORT 80ITOHIZDELJDV 00 STROJA 00 SKIMKSĆA IPD. mofaN CAS. 1IÀ2NIPLASTKA SKAZA PttCVOOUA T1S0W NA STQOTVt m SEL02Û A332B VHfiUE GRADBENI ĐUAVEC
PQW^ SIKSPIESKARSKA OBA M/i mUA BISTAVREJU NlSAMBSKA OELA no» CAS. U
MES£ffV,l3iiOQ8.'1UlAL.H2»RII6. STORITVE iN TRGOVINA DAD. KOROŽKA Œ5TA 41.3320 VELENJE 6AADBEMDQAVEC
POMOŽNA SLJKOPIESKARSU OBA • lU: IZVUA enostavsjSa fasmkrska ela oold» Cas. 12 IffSECEV, l3iiD0S;m KŽENRK. STMnVE IN TRGOVINA Oil.D. KOROiiU CESTA 4B. 3320 VHAIE
ERim
FRtZa V SALONU HOERSPAR • M/t'SiSOJE. BARVAUE. UÍSUE. W0W UUUniRA SPRUE-MANIEOOLOCU CAS. 24 MQECEV, IS&ittî FRtZER» STUOH HDWTKILIA HRIBER^R SJ*, 1QP0Llfl;A3l.332ET0niilCA OfKTKOnHNIK ELEKTRONIK VZDR&VAIEC ELETTRO NAPRAV • M/1 REONO VZDRÎUJE [TUOf PREVENTIVNO) IM PO POTI^EBI PO PRAVUA ELEKTROKSTALAOIE, ELÍKTMCNE STROJE IM UPflAVl ORODJA DViSAU. VIUCMJE K DSTAlf PREiMni KiA OPAAVUA PREVDfTTVNE PREGLÍH. MOMTVIA PflEGlílWE. VZiW^ K POntAVUA RAZÛtIJLÎIA MESTA VnCHCt PRKlIUtNEOHARKE. SnKAIA SVETINA K BRELNA TEESA VEVnUTW JE. fLfXTTIDINSTAUaJE V STROJIH W NAPRAVAH ZAM8UIUE IN fUmMkmSUm AU POKUAR> JENE Oaí ELEKTBOHITOIIJEV. KDNTAXTORJEV, TlUNSnRMATOftJEV H ORUOR EIĐOBO NAPRAV, OimnJA NAPAKE HA BRLZGALJILH STROJIH R NAPRAWl KONTTtflJRA OEUMME STROJEV IN NAPRAV rO; NEOOíOÍEN MUVA PLASTTKA SKAZA PROIZVOQUA TlOIVM. STWTVE. aOO. SELD2flA332DVELĐUf
WŽAlSc
AV10MEHANIK
XOHTnUR NATEHNŮIBI PRESLfiMI TBIMlC. MPREGLHlí HOTORMH VOZIL OOtOCEN CAS. 12 Mfr
SHSV, tilZNB: AVTOKDNTRDl TBUBOH PREfiLBl IReeVHA TRANSPORT H STWTVE. DJlO. CESIA NAI>V01.33I02ALE Z3DAR
ZUAR - M/t'OBOUVÁ OKEN R POPRAVU SPALET IMAUF) flKĐU OKBt VRAT. TER MDNIJ^ G>PS PUtSC: NEDOLOCFN tÁi. 1B.BJm: XOŠIR I, STORt TVtn MONTAÍA ĐO.O. LfVB 13311 PTíROVtt MWa nc OKEM • MOMTASA PVC OKO. 0E> MONTAÍA IN RAZVDZ DK9i, ZAKUOČXA GfUDOENA DUA OOÍDCEN CAS. 3 MESEO. 7.BÍ0B9; MO.H.-PIOíETNESKE STOHTVE. OEJAN HRIBAR S.P. MARUA IDA R 3312 PŘEDOU! ORODJM
OROOJAR. M/2; ZAA^AVA IZTROSEfilK OROOU, NA STAVUANJE W KONTROLA OttODLA MED OaOVAHJE srm IZ0EU3VANJE SPřClALJeK OROOU ZA MB-SKA I^DVALJIA OROOJA 1ER KALUPE, VZDH&< VAlNA OELA IN POPRAVU NA BRtZ&UNIH OfOQJIH, ITD: DOÍDCER CAS^ 24 MESCEV, »iJSO; OOELD SLDVeiUA POOJEUE ZA RAZVU PRO(ZVDONJO IN
niauí AvroHoensnH oaov. ooo. tdvarhcSka CESTA PREBOLD SREDNJA POKUCNAIZ06AAZ6A NATAKAR. RAZXASALEC • STRE2BA JEU W ^ Ce CATERIW. NEOOlOtENÙ^ lt&J009:DC0M. PO-skoniStvo suviu spDiau jakdp iř. Copová UUCAUSOODCajE
SREDKJA STRWOVNA AU SPlOŠNA BOMAZBA
NASTAVLJALE STROJEV ZA OflCZBAUE PUSTVE hVl'NASTAVITEV STROIEV ZA SSGGAUE PLASTU. SKRB ZA KAKOVDSrtZDEUOlV, M9UAVA BRCGALJIIH OROOU. OOflUVUANJE NAPAK V PROCESU BRCM NJA R V OSTALM PROCESM ZNOTRAJ OOÛEUU. ID: IOOCEN CAS. 24 MESECEV. T15.2W: OOEIO SUIVBUA PODjn JE ZA RAZVOJ. PROCnOH» fl
TRŽBU AVTOHOOtSKJH DEIOV. DM. TOVARMSXA
ffSrAII3312PREB0ti)
NATAKAR
STREÍ6A PUA£ Ht STRâfiA PUAÍ K PRCRQXDV. D0U6N CAS. 2 MESEU. 12ija09: TIMSWO. PO SLOVNE STORm NKA VtiXAR SP. PRESERJE IB. 33l48RASLDVtE
streZba PUA( OOOVNO MESTO JE V Šempetru ALAVA CAm • H^ STRE2BA TOPUK H KLAONH NAPTTm. OQIOCEN CAS. 1 MESEC. UiJOM; VOVK sorSek h vovk gostksTvo snutrrvE w trgo VIKA OJIJL iMAm v ROZNI OOLKI 8.3201 ŠMARTNO v R02NI00UNI
NATAKAR v 2ALCU • M/2: STRE2BA PUAČ V GDSTIN SXM UIK. OREVM BAR. DOlOCU ČAS, IICSEK 4£Í0Q9; MAHIoCff TRGOVMA NA MBCIS M OROS Na IZVOZ IM UVOZ OOJ3. SPODNJI KRAJ 312»1 PREVAUE
NATAKARICA • IMt STRE28A V BtSTROJU. OOlOâN CAS, 12 HESE(£V, IÍÍ ZNO; KOSARKA TRGOVIMA STOm, BRADBEW^. PREVOZNIŠTVO. 00.0. PERWVOUA3319ÍUÍC KUHAR
Kim • RESTAVRAOJA tíOMAN PARÉJE • M/2: KUKAUE DNEVNIH MAUC. KOSU GOTOVIIf JEU. A U CARTE: NEDOLOČEN CAS. 14.5.200S; ANTOM ZVQW STORMAK IP. • gostuj HOTEU STDRUAN. fWSM OSTA10,3311 SEMPETEa V SAVHJSn OOUB PffiUAJALEC
TBSOVKAmOVOOlA • OaOVNO MESTO V KAJdE» CAM PRASLOVâ lVÎ; OOOVBLAGAJNI ttio VOE UUTm ÛStENJl POUUUE Poua UREJANJE 00-KUMEKATCUE: OOLOCEN CAS. 2 MESECA ViM: PEKAMA POSTOJNA PR8SV00IUA TRSOVKA M GOSTIKSTVa OO O. KOUBVORSKA CESTA S L BZ38 POSTOJNA
TOREK. 12.5.
10.00 Muzej novejše zgodovine.
_Hermapov brlog_
Sreča &á vrvici Hermanove otroške ustvar-j(dnice
15.00-19.00 Mladinski center
_Velenje_____
Teden sproščanja spfoščujoúislíisbcL Ira /m«-zemavašabremem
17.00 Center scarejžih lažko Bojan Ko$eaioa> Dieter Wagner Zdravje, nalđ Izbira - bm^boledn is kemije
18 >00 Knežji dvorec__ _
Nova arheološka odkrit-- Dovaz^á)doviiu Ijub-
l>aiie
odprtjegoslujoče razstave
IS.OO Galgj^ vefenje_
Dr. FïanceBnâanSlown-ci in prihodnost
predstavitev knjige in po-govor z morjem
17.00 Knjigama ic antikvariat
Antika__
NejcZapIotnik: Pot. Franci Horvat: Himalaja predavanje z diapozitivi, predstavitev knjige
19.00 VelenjskLgrad_
Koncert pevskega riwra krožka Petie v skupinah
ob Tednu vsdivljenjskega učenja
\ 9 > 30 G lasbena Sola Celje
Rok Palćie-klavir, ^^ CiglenećM - vlolina.Hlcai ArtaC - violončelo koncert za CM oder in tz-um
19.30 Naiodni dom Celje
Pomladni koncert
Mešani miadinski pevski zbor I gimnazije v Celju
20.00 Dvorana 11. slovenskega _tabora Žalec_
lizika ali Še pomnite, tovariši
monokomed^TánetaPast' Ijiča v izvedbi Oige Marko-
20.30 MCC Port, Celjski _mladinski centCT_
FOKUS pred FOfCUSOM
predmianjenaiemûfoti^jTt fijeinfologrQfskezffxibe
SltEDA.13.S.
10.30-U-KI in 16.30-17.30
Muzej novejle zgodovine celle
VODNIK
Demonstracija obrti: mo-dlatinja
predstavlja se Martažohar
15.00-19.00 Mladinski center
Vetenje_
l^eosprodčanja
sprosčujoča glasba^ Ira je na voljo za pogovor
17.00 Knjižnica pn Mišku
Kj^jiflw _
Vran Dakolenko - vse na) bo mojel
gledališka predstava star-Šev ofrok V/rai Anice Črne-jeve, mote Luna
17.00 Knjižnica Vetenje»
_pravljična soba_
Pravljične ure
18.00 Ljudska univerza Celje Tečaj meditacije: Univerzalno sočutje Budistični center Maitreja
18.00 Dom kuUiire Velenje
Slavnostna prireditev ob 20-letĐiciOSŠaiek
18.30 Mohorjeva dvorana_
Mohorski večer
19.00 Dom sv. Jožefa Ce)?e__
Komami zbor sv. Jožefa Cdje
koncert sakralne glasbe
19.00 Avla Kulturnega doma
Slovenske Konjice_
Zaključna čajanka s pisateljico Janjo Vidmar
êETKTïK« 14.5.
10.00 Muz^novej§e7.godovine» Hermanov brlog_
Sreča na vrvici
HermanoveofroSkf ustuar-jalnice
15.00-19.00 Mladinski center Vetenje_
Teden sproščanja
5pro^joâz|2a5éa> barvanje mandai
16.00 Knjižnica SoStanJ_
Ura pravljic
18.00 Mladinska knjiga, mestna _knjigama__
France Bučar Slovenci in prihodnost
Zmenek s knjigo, pogoiwr z avtorjem
18.00-20.00 Mladinski čemer _
Šola ahiákega bohnanja 18.30 Dom kulture Vďenýe V plesnem vrtincu
re^ka revija plesnih sku-pin
19.00 Narodni dom Celje
Deklljki pevski zbor Gimnazije Celje-Center
tradidonalni letni koncert z goui Oktetom 9 in The Šlager's
19.00 Osrednja knjižnicajglie_ Mare Cestnik Posuja
predstavitev kn/igeeroáójih zgodb, pogovor z avtorjem vodi Manjan Pušavec
19.00 Knjižnica USto_
NaSe poti
predstavitev amstičnih te-maiskih poti v Uiškm in okolid
19.19 Knjižnica Velenje»
preddverje_
Ciklus Velenje - humano mesto
pogovor s Štefko Kordeš
20.00 Celjski mladinski čemer razstaw TánjeKe-
rič
iONO
mssm
Sport4zi1?.iii13. B. KiMinjtofnfi ■) pridiiujtjo pnvk« do tprvnuaib« progmni.
DMu BI ZaUtU
dotn&ljidj pufiskMàn«
1S.00.1SJQ
tMijni ipi, kramniHu
ISSO. 1B.30. 21.05
Grm Tmím, krírnnalns drsma
20.30
Hhri in riroM 4, <kcv 18.00. 2a40 Mtiit X m ZBMV WOMN . ake|dD (fonii^ski trifit 1S.30.21.10 Pvéavti pfrt ItomlMOw 30, anmireni pustslovićini IS20,1825
tiwm mm. khminabui drvna 17.10, 2V30
StNi. ni la intni. komcd^ 1625,19.45.2100 $«ftérat 17. komad» 16.1I>. 1840.2050 ZvtzdM ilaza, inaftstvm fwtistifnj 15.20. 2a45
•s'
ocelje
95.9 100.3 90.4HHi
22
- MALI OGLASI
novi tednik
Živite cenejei
!
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko Izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko $ kartico izkoristite možnost otjave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na fíadiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste vtrgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
POPUSniZPOSEBMH AKOJSENE^^TEVAJO S POPUSTOM WAmnci
DIHA
Tr^ovtaB v City ecfrtni
GALERUA
OSKAR KOGOJ KAÎtJRE DESIQí
CBLJS
KERAMIKA
ili

KR^ BAT

sKiuvr
CELJSKA if®^
—ťPpfc
MlekomaCeleki
^Omnm^Mm^ tu
^eAono/


—-
f
ZDRAVILIŠČE UŠKO
ntul IWD1MKW mu«flstii«nti
-
AV7(>CIÎI.,II
I
•	AVTQ • MOTO roU&H Fariw Mrtaft sa^ Bvt0»rvts • vulkaoi28tija • khms (UpfdV9 • diaonostika voul • servii motorjev •»rvis kosilnic, Mantoska e. 87.3DQ0 Csljs.
tel.: 03 491 66 70, GSM 041 fi7S OIÛ • 1DX popusti nlfa za storitvi • CASWQFApfflfffl^^ guli^ikft ceM 39.3000 Mje -obMi»ipo1QO!«tOM» tOpntn
•	řOTO fiiZMAL ManbQťsfa c. t 3000 C^ • 10X popiBt v»Qa za itoritvi
kn«ov 8,3000Celje • 10X popnt a vtt izikfti .pflKVlHAJiJE.gTEKlj«STVD&AlB&UlWl^	2.3000 MfS.
TeLQ3 5442S^-10tpo|H«t .
•	GOiJ)EltfOIWT[:el6tafiirit Celje. &roka mr9 nogavic- S% p^Hift ob niloipu do 20
EUR, 10X popm Ab ukupa nad 20 EUfi • KgRAMIKAKlLi Induftnj^i prodajelni. Kitm 34. Uboje - 10X popu« • KROaflTWAW&ft Mizdfiks (felavAU. Medleg 25,3000 Celje. G$m: 041/738 272 - Notranja oprema po naro6lu KER^ PULTI • 3%|Mpwtn««nifai0ftnar0ËUnad 1261.88 EUfl. 7Xp^nrstnamAia«i
earofita nad 2921^ EUn MLEKARNA Cflgm	Golídi. Aijs vas 82.3301 PeHovea - 6X popmt
vb|i n izdaika IsrtM proigt«la]a. m u akapka caM
•	MRAVUICACVETXABOHIHCS.P.. IMova 1. Celje, troovína a ustvatjalM-
10Xpop«st za vaa ňdelka
•	PlTTFRtAVFRflfaA Mefcafor tenief Celie - 10X popust pri nakapu hrana- karti»
pfadbSIa ob Mr(^*hil
•	PROTECT SFRVtS Lfl Leone Dobrotínška 27.3230 &ntjur. Rogaška casia 19.3240
Sn^aqe prí Jeliah - lOX p(vi»ta na optična naalfvHtv podvozja in 6o 30% popittta ob oeluip» omalDb poevoivtik
•	OPTIKA SAU}Blft LavK 38a. 3301 PetTovia • 6X popmt ob Balnp«! wiiníh obl
m koreke^akih oimríev v vaah a^wvib PE v Sovaoiji
•	SIMER Ogg. Ipsvčavs ulín 22.3000 CeQd. P.E. Uubijana. BrwUvt 7. P£ Kopor. femr^ l7-3%pop)9tobAalnip4iPVC9tavte«ga|Mhiitva.PepsftMwlíaza
^a^aba cmm< Popuetí aa oa aaSlavajo
•	Ptir^mi^ 4.3000 Celie. vsa íb o^nfe h vodovod, tel.: 03 490
47 70. GSM 051 d26 793 • 10% papesL • nff-ffTQJ.Q. rpavceva ufics 22. Calje • 10X pofnrat ♦TKBmANA.D.R.Wallna» Park Ulks mút m popust» baiao. savno bazan, saltrii
• THERMARA. 0. P.. aWAVlUâfe LASkO nudi 10X popust a bazan, savno + bttea.
Frízecski &nMtio
Venlfv Pctns.p. Ulk«lftlccv3.»IOŽake ttlefoo: OJI/BOS'Wi
' ^ GAtlRlJA - V O I K
goldenpoint«
—ťFpfc—
lesnina
ica
——
SSiSSir
VIDIM nUptika


ZLATARSTVO CAJSEK
—ťTpfc—
GORSKA BRDA
—
Q 01 i6 Slovenijo
——
tep^i
fHnaa, ealacij (ar naicže. kqiab in draga «¥rilnsa storitva, nmačna tn teme vstopnin
- EUflOSPQRTTRAQE Đ.0 D^ Maiere • Spaei(eve 6.1000 Liubljana • 10 X popast BB vao obotav; na vdja za abdjska gmb. •yMGIavnitrg9.Cri)e.03492 68a6-10Xpopnst(nizaflBaíBlaatavak^) • flUZERSKIsnmmFAS<inW V^AvPêtraŽB. UIÍM 1^3.3310Žalec-«Cpapnt
• Mm'fVA DRlgRA.MOHQfl.ElAKHJIGAfiNA. Pniamova ulka 23. 3000 Celje. 0349014 20. »folte: ttnîîgBm»<»@ceÇsk»-moharievs ù 5% iopuBt SB izdaja cardia Molmjeve druiba PROjeyTMRINhNlRING.D.O.Q.. Bar DubTerazza. Aikarieva 14 (CalBiapark). 3000 Celje- 10X popusta pri ooektaífih ♦ ZLATARSTVO GAJŽBC MlUN S.P. Orofenikova 18.3230 Šent|ur 10X popust na veljavne maloprodajna tene
SavifH^ casta 77. prodajalna v EK («ntru v Celju. Mariborska cesia 68. Celje • tOK p^wst na vsa vrsta ImJna -LfSHINAQJ Lavae 18• 3XpopMMobl&ii^polHitva(sadařna^
-GOLTE P.O. g Pria» naočnikom Novaga ladnike \0% popust oa snw2arska karta za siauâéCa Golta med tadnom |od porradoljka do psika) i Ujemo 1. In 2. januarja 20Û9 in flnuMh kňúih po&lníc
• VIQiMOniKA. cemsr optike. Marilnr^a cesia 86 {Poslovni uni» EK). 3(100 Cai^e -10% jioçutt ob nakupu sončnih oial, korakeijskih okvirjev íq kontaktnih lac. Ûb
nakupu vsaj cM ihatic koeuktnih laS awlQo gnrtis takoitno za lača {90 nd}. Vsak nafočaik praima 1i letno ob pradlefitvi skaznic« atai ia krpico za «lata.
.finiL5U112iL Ipavťeve ulica 21 Celje Pndafni canter Madkg 18: pnaveiatifca Uagvvne ZRimka AlIROlUt Popiot je 40 X a bontea aporabiAa. Telefoc: 03/4281402 ali auror^^eviiK^je si. Aki^ v^ v maju In {unju oz. do prodaje jalog, p^justí sa ni »itavajo. .WySKAKt^gORISKABRPAiafi-ULFrankfllmakAžf^ 3000 Celje Tdleí«>;0342S 1680 10 X popast na Bala lattna proiivode.
Telelon: 041 853 378.03 492 61	' ^^
5 X popust u storitvi posradovatHi pri prometu MpramiSnia ia pri prvam rtćunu u nàmovodska storitva
wDtednik
MvoMdllcPwoaliecMa boste Md * mroUSbeupodrwstf-. r. . .

M ee w ^ v

IđfljifetB feUuůfitf s sycijo fMroťiilflp ig nwTfiMUn ri^iiTnlrn iirtnui i irilrtmiliiiaiiiiiMrfn mfňťrtid tipwcffi
IZREDNO UGODNA
GOTO-.'ISKA	*
POSOJILA!!! *
PRODAM
MOfEDTofflos, 5 prestav In Tonios ovtomo-tik, prodom. Telefon (03) 573-5119.
22C3
PEUGEOT2061Al9rnk2000J5.000kni, eUitro pokel..prodom. Telefon 031 527-9)3.	2229
fâmSûËmjSot
od 500-1.500 EUR na 11 mesecev. nEVEfflIEl
5 VA» 2 v«	i
Vf :zr,>: 'ir. 'a-', zvrni
>S	. Vi 1 rr- '4
'ATA -IX	21^
Skwptm» t, FÉaaaena «tortve ČM.
POiOVICO tôa. z vnom, poseben vhod, vodo. elektriko, prodom. Trisfon 031 335-909.	22i2
KODAM
IRAKTOfi Conntfc	km^
voznem slonju, novokumulotor, skoroj nove gume in umonoUodolko Mon pionir, 17 m^^ dobro Uronjeno, r>ovejsí Hp, priprovfieno m novo sezono, pco-dom. Cena po dogovoru. Telefon 031 509^87.	22142215
PAÍ(K Sip, dv« 2.26. prodom. îel»-fon031362.79{l.	2219
PHODAM
BIVALNI vikend, nadokončoi. v DramTioh, prodom. Tilefon 041 366-771 2t4ê PUBLIZNO 2 ho amlje. lohko rudi pORefe, okolica LcAie priŽusmu, po«nl prodom, r^sne ponudbe po^iile no Novi lednik podšifroUPRAZGlfD. S209
BHEZPLAČW PROMFUM nUFON RAMA CEUC
^Prodajate
(ne)preiiiičnino?
Želite, da je Vas oglas bolj viden?
OlK>gattte ga s slilco ali postavite v olcvir!
MAU 06LA$$$UKO(4><3«n)
g
ss»
jS (S
o'č
£ Q
m ^
e « ii
OPEL ostro letftik 1997, prvi los^ nik, prodom. Telefon 070 BIS-XXX.
MAJi 06US S SUKÛ |4«3cm) V OKVIAJU
OPEL astro t.i i, lelnik 1997, prvi lost-rnik, prodom. Telefon 070 81B-XXX.
Informacije 03 4225 100
K'' • i_j .
MALI OCLASI - INFORMACIJE
é KMALUlŽéUŠNI SI$T£M1|

ODDAM

ALU PLATlSĆA
BORBET
UH d.0.0.. RE. Tmoveli^d cestâ 2 03/54-16-040
fbM« pffvoinpjtvo - UH vulfcamzmtvo)
DVOSOBNO stQiKivonje, 60 m^ s pokrtlim bûibnorn, oddotn. Telefon 041 6Q2-366.	21&S
OPREMLJENO enoinpolsobno stonovgnje.v Celju, Mutejski trg, oddomo v najem. Telefoti03l35!'i76. 2232 DVOSÛ6NO opremljeno stanovooje v Cslju (HÍdom.TeleFQn051 424-303. 2247
AKUSTIKA
KUPIM
RA6LIENE dioloniine hcrmonike, tnvnine, kupim. TflkfonOSI 219-363. 222Q


PgODAM
SriU(OYlUUE,moft»rdno, 34m^2.nod-slropje, v vecironovonjski hBi, no lepi, mirni lokonii, s kletjo, parkirnim mestom, prodom zo 2d.Q00 EUft. Teleřon 031 546-227.	zrn
V MONTAŽNEM bloku no Otoku pridom erwobno STonovonje, 36 m', opremljeno, ni^slroski. Telefon (KI 305^28.
2181
DVOSOBNO stanovanje, v Rogovi Slotini, prodomo. Telefon 031 648-605. 2i9d CEUE, dirmi trg. Prodorno obnovljeno sto-novanje, 76 m'. Telefon 031 770^43.
2?25
PROPJUDI
^OILNIK 20 centralno ogrevani«, <lobto ohranjen, prodom po zelo ugodni leni. Telebn (03) 5773^5. 2m
HLADILNiK. keramični štedilnik, pral-ni stroj, zomrzovolnik, trased, jogije, sedeÛK^ prodam. Telefon 04M1S412.
2247
HLADILNIK, zamrTovoIno onxiro, sedeúio, štedilnik, pralni susilni sfroi lilodil-nik zzamrzovolnikom, prodam. I^n 040869-481.	2240
BU
KUPIM
STANOVAHJEol vđ(0nd, do 60 mVaC^odo 20 km, goto^no, kupim. Telefon 031 40(^73.	2343
PRODAM
DRVA, buScovo, razrezana, metrslta, z dostavo, prodam. T^efon 041 574-703.
Š2t2
PROBAM
PONI zr^iiko, štora fl mesecev, prodam. Telefon (03) 57^^082,031 249-934.
S 201
SRNASTEGA kozla, bur^ego kozla m mlode ynaste koze, zo ncdoljnjo rejo, pfo<tom. Telefon 031 501-658, (03) 5824481.
?141
m^iCE, te^ od 80 do 150 kg, prodom.
Telefon 031506^83. š203 OVNA, plemenskega in lagnjeto, za zakol ol) nodoljnjo rejo, prodam. Telefor 041 759-681.	Ô204
NESNiCE, rjave, grafiaste, ôe, tik pre^ nesnos^, prodom. Brezploírro dostovo na dom. Vzrejo n«sni( Tibaot, telefon {02)582-1401.	p
TEUCO «mentolko, $tQro 1 leto, pašno, prodam za pleme. Telefon (03) 5771-478.	2iâg
TEUCO, brejo 6 mesecev, prodam. Telefon 5795-535,031 826^39. 2m TELICO simentolko, br^, prodam ali menjam za monjso. Telefon 041 966-791.
2202
TELJCKO limuzin, težko 170 kg, prodam. Telefon041 661-767. 2id8
H!TRO NAROCiTE
mmm
Itnlmitnntfrtrii. nhtnririiMprtHi. ifiihrn hmnjfin m delu ma obwocju 33 obcai ma Cefjskùm,
Postna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 6 0,81 petkova pa € 1>25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eoo leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brespUčno prejemajo še vse posebne itdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov«
I	tudi letnik2009 CUHlIT
/A prilogo TV-OKNO! ^^ ^^
VsakpetriiHbfvriiifcaBi tetevMîikégasfwredawaiiimwostitisvttatfasbew
NOVI TEDNIK
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ima in prinnfik:
Knj:
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik 28 najmanj 6 mesecev
potfpis:
TEUČKO simentofto, stcTO 14 dii s ^tko olibrez, prodom.TelefonOSi 509-687.
2216
KOZE, z mlodiÔ oil brezin kozlo, prodam.
Telefon 5793450,041 763^39.221e KRAVO simentaBio, s feletom in Mco sHnerv talko, storo 15 meseav, prodam. Tele-fonOil 867-447.	S210
TELLCO simentolko, v 8 meseni brejosti, prodom. Telefon 5799-273. â2ii KOBILO, brejo, stare tri leto in pol in telico, brBjo, prodom. Telefon 040 857-384.
2223
miAVO simentalko, ^o 8 mesecev, drugo lele in telico, brejo 5 mesecev, prodam. Telefon031 447-195. 3238 PURANE, bele, za nadaljnjo rejo, nesnice, ki ze nesejo eno leto, prodom. Telefon 051 397-982.	223Ô
Medijski pokrovitelj: Novi tednik in Radio Celje
KUPIM
DVE telici sîmentallù, od 150 do 208 kg, kupim. Telefon (03) 781-0363. 224S
KMETIJSKI

reiVUČNA 3Mia Celfonko želi prijateljo do 53 let. Telefon 041 248447, ogenci-ja Super to.	2241
VOOVA, 5t let, situirona, zeli pnjotelja. Telefon 041 248^47, ogeniijo Super Alon.	2241
OIREKiOS, 40 le!, želi spozAott somsko iensko do 38 let. Telefon 041 248^47, agendiaSuperAlon.	2241
PRODAM
CIPRESE u iivo mejo pfodom.TeWon 031
291465.	U7
•
CIPRESf, visino do ! m. pfodam po tigodní
lenlTelefon 03136^58. VINO, domoie, rdeče, 2 brajde, 1501, prodom, ceno 0,50 EUR.Teiefon 070 269-302.	222$
SDiO, v Dobra pŘ Loškem, pm^m. Te^on 031 803-135.	L200
Zeniind posredova tnica
za vse osamljene 03 57-26-319, 031 90S-49S
^eogol^OreSnij^jg^^rebo^
ZELITt somi kmiruti svoj zaslužek in si določati delovni čos? Informacije: Zdenka KrošI, s. p., Kidričevo 23, 2324 Lovrenc no Dravskem Polju, telefon 040 332-301.	ra
ZAPOSUMO
KUUnCOZA ramVDMAUC
KonlAkt
AGM NEMEC d. o. Sedrai 3. Lâsko
Brezplačna posredovanja
ze lenslce do 46 let. Posredovelnica
P«d)ftie itffltft OMlOVIt^ iU* IOMWM-kitivBi a tmti v koMTMli. n Ufiitf UM^te Ut^nralhoiWfimei(Ma lE hwwjia wIflcziiMuBivr Vi£ inf. od pofL4o p«t e. do 14.30 m po aJ. e3/42fraf-60. JikoAi i ùA, Maribonka c 44. »00 Cifi».
03 57-26-313«, 031 836-378
RAZNO
OSTALO 9 ZAPOSLITEV
PRODAM
MOTOR Pudl, dva vozi3(o, lesen in zelezen, prodom. Telefon 031 216406, (03) 5474481.
2209
80JLERzd centrabo kijoavo, stoječ, kombiniran in n>^le( zo beton, prodam zarodi selitve.Telefon 031 335-909.
ZopodliM m^aniko - vzddevolca tovorni voď. Kontaktno itev.: 041 634 940. TIS d.0.0., Zdraviliško c 22, La^o
ISQM delo: fizično dela, razno delo pri bSi, na kmetiji. Telefon 070 28B-150. 2113
2242
PO^A. 27-letnD žensko, scmska, želi prijatdio. Telefon 041 248447, agencijo Super Alon.	2^1
Zoposimo bhorjo oli kuharico z željo po k^eotivnem kuhanju. Zoposirtev je zo nedoktcen čosi Prijove no razgovor sprejemamo no telefonski številki: 051 679 8011 LogunoOuler d.0.0., V. Prekomorske brigode 9a, Celje, PE: Gostilno pri Ahacu
IZVAIAMO izkope s bmbiniri(o in mini bo-gri, kiper prevoze, objektov in odvoz materiala, izgrednjo kanalizacije, dvori» (tkikoranje, osfaHirenje montozo gips ploščin ostala gradbena defa. GM6 Vinder, d. 0.0.. Zodobrovo 126,3211 ^0^0 vas,telefon 051 377-900;gmgvinder^mail.com. 2002 6L0S0K0 se opraviûiem za izrečeno besedo gospodu Viliju Suslerju iz Celja, Ljubijo nsko cesto 58, ki sem jo izrekel dne. 26.4.2009. Z izrečeno besedo nisem rn^ slučajno mislil kaj hudego oziroma ^ bego. Karel LorenČok.	p
KAKOVOSniO in po zeto ugodnih cenoh izdelujemo demitfosode. MSGrad, d. 0. 0., Go^osvetska 3, Celje, telefon 041 77M 04 .	2244

NT&RC d.c.o. bo podaikc u^rabljal smo u potrebe naroinilke služlse Novega tcdmkâ
Četrtek
obll.15
na Radiu Celje
radiocelje
-K T vADAM^
Podjetje NT&RC,đ.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravijo časopisno-záložoiško, radijsko in agencijsko-irtno dejâvnosi Naslov; Pre$emovd 19, 3000 Celje, (elelon (03) 42 2S 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0.81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpe-čan Veler.- Naročnine: Majda Klan^ek. Mesečna naročnina je 7,90 EUR. Za tujino je letna naročnina 109,60 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320, NenaroČenit^ rokopisov in fotografij ne
vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarno srediSče» Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi lednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 0,5% davek na dodano vrednosi,
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Taijana Cvirn Nameslnicaodg. ur.: Ivana Siamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.niinjadesign.com E-mail unxlnjârva: tednik^nt-rc.si E-mail tehničnega uitdni$tva: tehnika.iedmkc^oi-rc.si
RADIO CEUE
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Urednica informalivnega programa; Janja Intihar
E-mail: radio^ni-rc.si.
E-mail v studiu: inio(S^radioce^'e.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt. Rozmari Petek, UrSka SellSnik, Branko SramejČiČ, Simona ŠoUniČ. Dean busier, SaSka Teilan Ocvirk
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zla tko Bobinac, Vojko Grab^r, Viktor
KJenovSek, Nina Pader. Rok Zatožnik. Alenka Za-
pušek. Marjan Brečko
Tdeton: [03)4225 190
Fax: (03)5441 032. (03)54 43 511
Sprejem oglasov po eleki. pofiti: dgend)â@>nt-rc.3i

ZANIMIVjDSTI


Aitši mdtataňÉi
Poslovno-komerciaina šola Celje je imela maturantski ples 13. marca. Na fotografiji 2. č razred programa PTL
Prva vrsta z leve: Simona Krajne, Veronika Sigmund, Tamara Kimjer, Leja PeniČ, SaSa Gaber, Marjanca Žaberl, Stanislav Vizjak, Ines Drofenik» Bojana Stojnšek, Lara Gro-sek. Saška Ropen, Manuela Komljen; zadnja vrsta: Sneža-na Feldin, Marija Pirjevec. Jasmina Mlakar, Nataša Pilih, Ines Mavher, Amela Selimovič; manjkajo: Karmen Bevc, Mihaela Bevc-Monar, Nina Bračun, Iris Janežič. Katja Je-sifa, Lea Kladnik, Jerneja Sedeljšak, Maja Šoštarič, Lidija Vajdič.
Skupinsko fotografijo z maturantskega plesa, opremljeno s podatki o svojem razredu in doli ter z vsemi imeni in priimki sošolcev (po vrstah in od leve proti desni), nam pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali tgHnik@iit«r<> ai (fotografija mora biti v čim večji resoluciji).

Ženinu osla, nevesti psa
Zgodilo se je pred več kot sedmimi leti na Lukeževo oedeljo. Ne vesta sicer več, ali ju je v vaško gostilno prignala nevihta ali je bilo kaj drugega, a dan je bil usoden. »Bila mi je všeč na prvi pogled. Bil sem sramežljiv in si nisem veliko upal. Sploh pa je bila moja prva ljubezen in je tudi ostala edina.« Romantično, da se ti kolena stopijo. Le da si najbolj zabavljaškega od Okroglih muzikan-tov Marka Mastnaka pri najboljši volji težko predstavljaš, kako pred komerkoli sramežljivo zardeva.
A njegova Vesna le priki- ma je pridružQa mala Žana,
ma in ga zaljubljeno gleda. Od tistega prvega plesa se jima je življenje dokončno přepletlo. Pred tremi leti se ji-
pred 14 meseci še sinek Miha. Sicer se rado zgodi, da se poroka vztrajno odlaga v neznano prihodnost. A ne za
Marka in Vesno. »Vedno sva vedela, da se želiva poročili in da bbvà lo prej kot slej tudi storila. No. to, da je župnik pri vsakem krsiu §e napol v šali In napol zares dodal tisto o manjkajočem zakramentu, je bila samo pika na i,« se široko nasmeji Marko. Treba je bilo le še najti prosto soboto, kar pri muzi-kantih sploh ni tako enostavno. Prvo po veliki noči si je zato Marko rezerviral že lani. Za nekoga, ki je na stotinah porok videl praktično že vse, mora biti lastna res nekaj posebnega. »Vse je bilo tako, kot sva si želela. In še mnc^o lepše...« povesta ven glas. Ker živita med Laškim in Tremerji, je bila lokacija še najlažja izbira. Na gradu Tabor, kjer je Vesna svoj dekliški priimek Pimat zamenjala za Mastnak, jima je zaigral pihalni orkester, manjkale niso niti mažoretke, v cerkvi pa je ob čudovitem petju i]ovek mimogrede potočil kakšno solzico. Da zaba-
ve sploh ne omenjamo. Naj zgolj prišepnemo, da je mla-
FOTO TEDNA
Foto: SHERPA
doporočenca presenetila celo prijateljica NuŠa. Deren-da. se razume. Proti jutru sta se Marko in Vesna lahko samo utrujena, vendar nadvse zadovoljna spogledala in si brez besed povedala vse.
V dneh pred poroJ<o je bilo narru'eč bistveno manj mirno. Na neko petkovo popoldne se je Marko vračal z ne prav vesele dolžnosti, ko ga je sredi ceste v Laškem v glavo zadel napis »Jonny se ženi«, verz iz ene njegovih pesmi. Kako se je fantovščina presenečenja nadaljevala, se morda spomnite s fotografije na zadnji strani Novega tednika pred časom. Na koncu je Marku ostal za spomin osel. Takšen iz mesa in krvi. »Pa ga ne smem ne prodati ne podariti, bognedaj kaj drugega. Zdaj se dogovarjam, da
ga bom dal v rejo na kmetijo,« pove Marko. Vesna, ki je za dekliščino dobila ljubkega kužka, ima z njim seveda bistveno manj težav. »In kako je biti poročen z muzikantom?« očitno brez potrebe sočutno vprašam. »Krasno. Ko smo skupaj, smo res skupaj. In tistih dni, ko Marka ni, je ravno toliko, da se pogrešamo in se imamo Še bolj radi, ko se vrne. 2a prepir sploh ni časa,« se smeje Vesna. Marko pa tokrat čisto resno doda: »Družina mi pomeni največ na svetu. Rad grem na >špik, a Še raje pridem domov.« Ob nasmehu svetlolase Vesne in dveh parih ljubečih ročic je to pravzaprav vse, kar si človek lahko od življenja želi.
Sto
Foto: GREGOR KATIČ
Moja poroka na straneh Novega tednika
želite, da bi tudi vašo prelomno življenjsko odločitev zabeležili na straneh Novega tednika? Morda pa bi priče, sorodniki ali prijatelji radi na ta način presenetiti mladi par? Pokličite nas ali nam pišite! Naš- naslov: Prešernova 19, Celje, e-mail: tednik(3>ni-rc.si ali telefon 4225-lOD.