go dar br tni v in ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za cetrt leta 90 kr. poailjane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za cetrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 8. februarja 1864. Gospodarske stvari. Za zdravilo se solí živini, da se izčisti meri daje: Konjem po 8 do 10 unč, volom pa 10 do Sol za krmo. Po angležkih in francozkih skušnjah. 16 do une : ovcam i unce po do unce VAVJ UUVb « psom pa po JL M UUV. - KJl/l up jJí* jl u\jj če se daje konjem po 2 funta; volom po 3 funte: ovcam do 2 7 une. prešičem tudi po Strup pa bo (Konec.) Koliko pa naj citi, da se ne dá se daje solí živini, ni lahko odlo- po do ■■H ( ppHM unč; prešičem pa po do une. prevec Na Angležkem v najboljih kmetijah se suče mera goveji kngi. solí tako-le: Teletu pol leta starému dajó po unci solí na dan; junčku ali pa telici leta starim po 3 unce; pi- tavnemu volu po 6 unč, molzni kravi pa po unce. Belgii imajo postavno mero za živinsko sol ? za Po naznanilu c. k. deželnega poglavarstva v Gradcu se je 27. dne preteklega mesca na Stajarskem v Kas tezu, vaší sevniškega okraja (Lichtenwald) prikazala bolezen z všemi znamenji goveje kuge; dvoje goved ktero gospodarjem tudi ni treba davka odrajtovati, kteri se odrajtuje za sol , ki se rabi za druge namene; postava belgiŠka odlocuje, da se volu daje na dan po 1 !/2 do 2 unči solí; za teleta je preveč, za bike pa premalo po angležkih in nemških skušnjah. Belgijanska vlada je poginilo tisti dan dvoje se nam pise 31. jan 7 da pa še že ginilo. Varujte se, gospodarji 7 bolnih bilo. Iz Blance goved je v Rastežu po-ubogajte ! dá sol, ki jo prodaja brez davka kmetijam, pomešati z mavcem (gipsom) ali apnom , porabi kakor za kmetijske potrebe. 7 da se za nič druzega ne Kjer se konjem daje sol, trdijo živinorejci sploh, da ta malenkost, ki se za sol potroši, v drugih rečéh Angleži in Amerikanci klajo konjem se obilo povrne 7 oslom in mezgom mešajo s soljo. Daje se je doraslemu konju srednje velikosti blizo unci na dan. Belgiško vladařstvo odmerja vsacemu doraslemu konju nekoliko cez unco solí na dan. dora Ovcam se daje na Angležkem in Nemškem 7 ce so & m so navadne velikosti Narodno-gospodarske stvari. Uvodni razpravek o narodarstvo. Spisal Ivan Ger sak. iík n; ->oiïi (Konec.) çr Pa je še precej te le sni h potreb. Kako različno je vendar oblačilo ljudi! Tako se ne nosi gospod in kmet enako ; drugače Srb, drugače zopet Francoz! Pa tudi pri posameznem člověku je obleka jako različna. Obu-tev, platnina, suknjina, pokrivala, posebne zavratnice, 7 , le po pol unce. Obilne posebni robei, posebne ruče itd. ! Ta hodi brez ure skušnje so razodele, daje sol ovcam bolj koristna, kakor oni mora imeti zlato uro; ta nosi slamnik , onerau je Pri prešičih je pa menda najboljša razmera, če se 7 onemu se sve- t soli vsakemu doraslemu repu po dve tretjini unče na dan dá. Ce pa prešič boleha, je malo vec dobi. Ako se živina s soijo krmi, je najbolje, da se sol treba zajčnjeka; ta ima lesene coklje tijo črni škornjički kordovanskega usnja Kako različen je pa zopet živež današnjih narodov ali posameznih oseb ! Jedni imajo vsaki dan belega drugi so zadovoljni s ko- kruha, mesa, vina, čaja itd. prav dobro s klajo pomeša. Ker je pa mešanje solí s ščekom ovsenega kruha in nekaj sočive; suho klajo precej sitno in težavno delo, naj se presodi krompir je njih najnavadniši živež; repa 7 korenje ; srecni so 7 V ce mera solí po tem, koliko vaga suha klaja 7 ki jo ima 7 mesa; vina ne okusijo cele leta, kave živina dobiti, in potem naj se solí dá kako drugač da se ji klaja" ne přesolí, sicer bi živini več škodovala njih živež komaj dosega kakor hasnila. Pri gospodarstvu, kjer se oljnate ali okusa nobenega nimajo ogersične preše ob vélikih praznikih imajo založiti košček govejega 7 čaja ne poznajo; 7 da delati morejo ; slasti 7 bavijiva krma, se sol z ? živini pokladajo, ki so nekoliko nepre- Prištejmo V se • » njimi lože mesa, kakor s vsako saj nas varuj ej o bodi si prebivališča telesnim potřebám ; zime, bodisi vrocine, bodisi tudi drugo suho krmo. Najložé se meša pa s kuhano in nevarnih ljudi. Kolika je ta različnost pojedinih prebi- poparjeno klajo. Opomniti je v se vališč! Tam visoke poslopja bogatega mestjana, tu 7 da preveč solí dajati, je škod- majhna bajtica bornega kmeta. Vendar dragi moji ljivo; zato smo gori natanko rekli, koliko naj se je se motili, če bi mislili, daje uni zato srecen bi v Presoljena krma vname živinčetu žlemne kože palači prebiva in napravi razne kožne bolezni, posebno ovcam. Konji dobijo po preobili soli drisko, voli pa razne krvine bolezni. Goveji živini se ne sme nikdar soli dati, ako ni dobila poprej obilo krme. drugi zato , ;ker črni frak nosi, zato, ker ima jesti in Čudna stvar, ktero Je. ni. Rekel 111. A^n-ti pa KJM.J UO JV se zadostuje vsem potřebám bi ker tretji duša poželi. Sreča skoraj vsi ondod lovijo, kodar je da je gotovo tam naj ti, kjer piti, česar mu ? ako so te potrebe tudi prave potrebe. Kmet nima takih potreb kakor človeŠke bitnosti. Da bi vendar predolgo ne morali čakati mestjan; lahko je toraj zadovoljen pa srečen z malim da nas zdrami prijazna roka iz dolgega spanja 7 f blagom , morebiti 7 veliko blago more.H V se bolj kot mestjan z velikim 7 ce njegovim še večim potřebám vstreči ne Stoj! nismo taki zaspanci kakor praviš: imamo či- Ako bi pa člověk dosti imel blaga, da pomiri niko v itd., ali to ne veljá nič 7 srecnega imenovali, vse svoje potrebe, ga vendar ne bi spoznaje, da je pijančevanje tudi jedna, morebiti naj- da je ne morem prehvaliti; vendar se zanasati na same tavnic, imamo pevskih društev, imamo narodnih čas- , ™ x^V — Polagoma, dušica, polagoma! Čitavnice so res dobra naprava, tako draga veča 7 \ J r J---- ---J ----J -----/ jv , , , njegovih potreb. Potrebe moraj o toraj biti čitavnice je ravno toliko, kakor da bi rekel prave, pametne člověka v redne. klobuka treba ni ker ; da mi Dosihmal smo govorili le o telesnih potrebah. res dosegamo žlahni namen, ze srajco imam. HHBHHJHH čitavnicah Prestopimo k d uš nim. I tuje veliko različnosti. med proste stanove, da zbudujemo društveni nagon, Tu moramo opustiti one potrebe dušné, ki se z blagom vzajernni duh. 7 vero pomiriti ne daj o navadoma, postavimo Boga; vendar se dá saj pokazati z blagom način da mu člověk to vero in spoštovanje skazuje, zidaj e v edinega Al večina naših nemških sosedov ktero ceil aš i 7 na kako pr mu lepe cerkve, stavljaje umetne podobe itd. g čudo! Ta dušna potreba se je prva pokazala cvetè poljedelstvo in obrtništvo. ne smemo In pri starih narodih, Egipčanih, Grkili itd. Njihove sve- stajati na potu omike, dalje moramo segati po sladkém skill bratov je že na oni stopnji omike kmetje še le doseći imajo. Domorodci so se tam nekaj svoj, koder po namen prej delà poprijeli a toraj prej dosegli kakor na priliko , na Českem , na Belgiškem , Toraj J - V V tisca njih piramide se dandanes kažejo tadašnjo dušno sadu življenja, po spoznanji naše bitnosti. Da Ne v naši čitavnice in dru^e društva enake pa vrste ima globoki vzrok v sami čio veški naravi. mogoce nou«, XiJill ov, uuuuuuvo vc potrebo, tadašnjo stopnjo njihove omike. lepili poslopjih in krasnih božjih hramih so mikali preddedje na sami svoji omiki, temuč tudi v lepem petji, je vstvarjen za društvo v višem pomenu, kterega si so ■■to Le člověk v krasnih poezijah, kterih del je preživel starodavnost, sam stvari, kteremu se ter se ohranil nam poznim unukom. prosto voljno druži. Ile b zuje čut čio veški, v petji se blažijo naše misli petji se izra- da tudi marsiktere živali (čbele itd.) živijo v družbi Je 7 7 a 7 v petji to jim je se povzdigamo do nadzemskih, nebeskih višin. Kako skupaj bivati in delati. naravni nagon (instinkt), kteri jih sili krásen je epos Homerov! glas 7 Kako globoko je segal v srce sivega, slepega pevca, peva- mladega poslušavca jočega o hrabrosti Ahilovi! del svojih otcev spodbada ga k novim še večim delom. Spominjaje ga neumrljivih 1 n petje se vleče od starodavnih časov do današ- Kakor toraj člověk obstaja iz duše (duha) in te-lesa, tako so mu tudi dvojne potrebe prirojene, telesne (naravne) in dušne (nravne). Dvojne pa potrebe niso da bi lahko eno ločil od druge ; telesna potreba bolj telesu namenjena, dušna pa našemu duhu take Je 7 7 srcu, naši volji; vendar podpirajo potrebe druga drugo. njega dneva kot zlat trak skoz večkrat krvavo pisano zgodovino. (Jelo srednji vek, ki je do pred 300 leti Kdor nirna jesti, kdor zdrav ni, nima niti veselja do trpel težkih tisoc let, v kterem so divji roparski narodi nobene veselice, pri nobenem petji, pri nobeni prirodni ropali pridnega delavca, v kterem so ptuje krdela tep- lepoti. Tolaženje dušne potrebe pa pomaga tudi telesu 7 tale lepo strn mirnega kmeta ; celó ta zarobljeni vcasi člověk ozdravlja hitrejše, če mu streže Ijubeznjiva svet je imel svoje pevce, svoje pesnike. Ni ne bil tako roka, če ga razvedruje prijatelska beseda. Obe potrebi in zavržen narod , čegar kralji in vitezi ste pa podvrženi skrivni znotranji postavi našega bitja čisto zgubljen so ponosno prebirali harfo, ter potovaje od grada do ktera nam zapoveduje ali prepoveduje streči svojim grada prepevali o nježni dragi, o milem domu. An- potřebám. Ta skrivna postava veleva goltnežu zmerno gležki An- kralj Rihard je bil v vojski hraber in močan, da jesti, piti itd., dasiravno ima dosti blaga; ona zapove- pa so ga priimenovali „oroslanovo srce tako umetno odbijati strunám mile glasove poznali po vsi Evropi. znal 7 da Je tudi duje člověku delati kakor mu ter ja vest in prava pamet, so ga To skrivno postavo so naši dedje imenovali nrav (Sit- Tudi mi dragi Slovenci radi X UUl 1111 J \JLLC\^L KJl\J V J laui j) oj g lil o ^ v ^J Vy ij 1 O V^ JU^ lUi^ll^ V Ul/i * OTUJ1U U^lOill« 11 mui UlllV/ čutimo brate, v petji pozabljujemo vse stiske, v petji nrav od podobne si besede nara va, ktera pomeni petji se tengesetz), tako jo imenujejo Rusi, tako jo hočem tudi jaz imenovati v svojih spisih. Razločiti pa moramo iščemo pripomočkov za napredek. prava misel na- vse stvari in prikazni, ki so zunaj nas ; za ta pomen naše rodna so boko in Široko potrebo petja sam prosti kmet vdeležiti se čitavnice narodne, budeče dalje na glo- se bi imela pocasi vmestiti beseda priroda. Potrebe 7 da si bo milega petja 7 sčasoma želei da bo počasi so toraj telesnodušne ali prirodonravne. Narodarstvo ima preiskavati, ktere stvari, ktere vstregel veliki „potrebi", ako bo se radoval pri narodni naprave vstrezajo raznovrstnim prirodonravnim potřebám, besedi." 77 Treba je toraj bilo, da smo v uvodnem razpravku go- je pa še več naredeb v človeškem društvu, ktere vorili najpred o potrebah. Da pa razsodimo ne so pripravne povzdigniti omiko naroda vsega, kakor stvari hasljive nam, temuc tudi način, kako da se tudi posameznega člověka. Kdo izmed nas ne vé ceniti rabiti imajo, se bodemo ozirali na vse strani, v staro-gledišča? Tù se godi še enkrat pred očmi gledavca, davne čase tako dobro kakor na današnji stan narodar- kar se je godilo v djanskem življenji ; tù se učimo stva v državah više omike (na Angležko, Svajco itd.); novih zakonov dušnega življenja ; tù se naša duša vzdiga po velikanskih značajih zemeljskega življenja. Ker gledišče streže po- treba bo gledati na o očinstvo, ne ie na posameznega ali karakterih do nad- Člověka, na samega sebe; saj marsikteri člověk želi dušnim sebi kar se ne zlaga s pridom narodnim. Narodarstvo potřebám , je tudi dobra mera duševnih potreb naroda, je pa gospodarstvo naroda kot posebne osebe , ne pa Bolj ko je narod izobražen, lepša in veča potreba mu je gospodarstvo poedinega člověka. gledišče ; kjer pa kteri koli narod V se dremlje dušni dremec, tam se ne gane nobena želja po duševni slasti. Istina so. tedaj znane besede o glediščnem odru, da uvuu^v, ^u. x^u^^.v.^ ,njegove deske pomenijo svet." Ozrimo se okoli sebe; tudi čutili potrebo narodarskih razpravkov. Ce pomislimo, da se skoraj vsaka stvar dá pretre-savati iz stališča narodarskega, da so železnice, ceste, učilnice, denar, banke itd. narodarstvene naprave, borno nikjer ne naj demo slovenskega gledišča. Ni še oni duh nad Slovenci razpel svojih kril, pod kterimi bi se raz- Hajd še na to celinato polje, hrabri Slovenci bi- veseljevali pred odrom, pred lesenim svetom ; ni se onih pogojkov, kteri so potrebni celotnemu razvitku strega uma, slovniško polje pogumno prekopavši ; še tù se začnite sukati, ker imate že dobro orodje v rokah vrlo uglajen jezik ! Spisal in govoril v čitalnici ljubljanski dr. E. H. Costa. Narodje napredujejo, kadar se njih izobraževanje širi in množi. Kjer koli vidimo napredek, ne moremo dvomiti, da se ne bi izobraženost širila in množila. Cédai je vec se nahaja tacih mož , ki znanstva ljubijo in česté, kar se pa lehko še bolj trdi o zgodovini nego o naravosluvskej vednosti. Nobenega med nami ni, da bi se uže ne bil pečal sè zgodovino, če z drugo ne, vsaj s prigodbami svetega pisma v prvih razredih normalne učilnice. Nadjati se torej smem, da ne bode čisto dol-gočasno moje govor]enje , ako poskusim razložiti: kaj je zgodovina? in kako se piše zgodovina? Kakor priča uže samo imé, zgodovina pripove-duje to, kar se je zgodilo. Govori se tudi o nara-voslovskej zgodovini, to je, o pripovedovanji, kako se spreminja telesna narava ; ali zdaj se ne bodemo dalje na to ozirali, ampak pred očmi bode nam samo prava zgodovina, ki poroča o posameznih ljudéh in o vsem človeštvu. Ker pa je posamezni člověk le ud tište velike verige, ki je v neprestanem napredku , ki se večno i brez vsega konca razvija, zato v sak a zgodovina p r i p o v e d u j e, kako se m i k a in obrazi človeškirod od svojega prvega začetka do li a š i h d n i. Naj proste] ša in najprva zgodovina je le ob kratkem brez kake lepote zapisovala, kaj se je godilo. Taki so bili letniki (kronike) naj starej še - dobe. Iz te je raz-cvela pripo veduj o ča zgodovina, ki je imenitne dogodbe vezala in pripovedovala, da je vstrezala veselju radovednih bralcev, pa ni v sebi imela globoke misli, ktera bi jo bila vodila. Se le vzročna (pragmatična) zgodovina je začela preiskavati, kje imajo svoje glo-bokejše jedro prigodbe; ktere je potem vezala po vzro-kih in učinili, ter iimetno devala v red po vseh po-godbah te notranje z veze. Ako hoče zgodovina doseči svoj pravi namen, mora prigodke tako pripovedovati, kakor so se vresnici godili, in značaje tako popisovati, kakor so res sézali v tek raznih dogodeb, s kratka, pravi zgodopisec mora biti objektiven. To pa ni majhno zahtevanje in te-žave niso male , ker se člověk rad udaja zmotam , in tudi najkrepkejša volja popolnoma nikoli ne doseže najviše sto pin] é, ker človeška narava je preslaba. Vendar pa objektivnost še zmirom ostaja v svojej trdnej veljavi, ker i z vira iz bitja in prave lastnosti vsake stvari, in kdor se čuti povabljen zgodovino pisati ali učiti, naj si prizadeva, da bode vstrezal tej prvej pogodbi, po kterej mora hrepeneti, kakor po najplemenitejšem vzoru (iclejalu). ' Zgodovina je ali životopis ali o s am na zgodo-v i n a ali pa s v e t o v n a z g o d o v i 11 a. Vsak člověk ima svojo zgodovino. Tak, kakoršen je člověk, ni přišel na svet, ampak počasí se je tako zasuknil. In zgodovino, ktera učí, kako se je posamezni člověk razvíl, imenujemo životopis. Opomina vredno je pa to, da so najveće može najbolje zadeli in sodili pisatelji clruzih naroclov. Tako Angličanje sami ne tajé , da jim je še le nemški zgođovinar Gervinus odprl očí, da prav umejo svojega najvećega pesnika, Shakspearja, ki se vrsti med najsvetlejše zvezde vsega obnebja človeške zgodovine: a Nemci se morajo pa zahvaliti, da jim je Angličan Lewes spisal najboljši životopis 0 Gotheju. Mi Slovenci ćutimo , kako težko se pogreša narodno životopisno slovstvo. Kje si namreč more narod iskati izgledov, od kod si more dobiti či-slanje samega sebe . nego v tenkem popisovanji slav- nega živenja svojih najboljših bratov? Lansko leto nam je sicer dalo obširen životopis izvrstnega Slovenca, zvestega, dobrodarnega sina svojega naroda, nepozab-ljenega in nedomeščenega, vladika Slomšeka — ali, da bi tako ne! v tujem jeziku, v nemščini, ktere naše ljudstvo ne zná. Se zmirom pogrešamo polnega V 0 d-nikovega životopisa, dasitudi je uže obilo gradiva za-nj zanesenega. O Preširnovem živenji pa še nimamo niti kratkega popisa! Osámna zgodovina je lehko zopet razna, ker lehko popisuje, kaj se je dogodilo kacemu mestu, ka-cemu kraju, samostanu itd., ali pa vsemu narodu, deželi, kraljestvu ali državi. V prvo vrsto spada „Celjska kronika" župnika Orožna, v drugo pa „zgodovina kranjske zemlje", ktero je Vodnik bil zložil za učilnice. Tudi bi jako bilo želeti, naj bi se spisala v slovenskem jeziku „zgodovina kranjske zemlje" , še raje pa zgodovina slovenskega naroda. Res je , da bi prav ta zgodovina prizadevala velike težave, ker se je dozdanje zgodovinsko preiskovanje malo oziralo ali pa čisto nič na ljudstvo in njegove razne osode. Izvrstna zgodovina posameznih dežel je „zgodovina češke zemlje", slavnega českega voditelja Palackega jn „angličanska zgodovina", ktero je spisal Macaulag. Ce ne po jeziku, je vendar po svojem obsežku znamenita „dogodivščina štajarske zemlje" , ki jo je v slovenskem jeziku spisal nepozab-ljivi rodoljub naš Anton Krempel. (Dalje prihodnjic.) Slovslvene stvari. Nadalje 0 besedicah an ti, a 11, ni, niti. (Konec.) • J j r ; _ častiti bravci bi zdaj lahko od mene zahtevali, da jaz navêdi za vsaki prikaz, ki sem ga povedal, primer iz knjige. Jaz mislim da bi to mogel, in tudi bi rad, ali zdaj nimam ne časa, da bi iskal, ni ne pripravljenih tacih knjig; naj bo tedaj za to pot dovelj samo nekoliko primerov, iz kterih se bo tudi dal uganiti genij slovenskega in slovanskega jezika. Ti-le so: 1. Iz stare slovenščine: „Nesem se ni približi! jemu. Ni malo ne možaše videti" (Mikl. slovnih 1863 III. zvez.) 2. Iírvaško-srbski: „Car ne mogne ni kud, ni kamo" (Vuk). „.Inoga ni iuča ni oka nije Višnji svetu podelie." (Maz. hrv.) „A jednome ni to nije moglo iziči." (Vuk). „Kdo svoje odbacuje, nije ni tudjega vredan." (Nar. prišlov.) 3. Iz češčine: „Ani had svyh stržev (črev) nese-žirá. Chu dobrého (ubozega) ani svojeť nezná. Ani s tebou nemohu žiti, ani bez tebe biti." (Celakovski nar. prisL) 4. Iz ogerske slovenščine: „Na lici zemlje je nej (nam. ní); vsaki člověk kerščenik , nego jeso i vnogi drugoga vadluvanja (vere) kakti: Židovje, Mohameda-nusje, poganje. Niti sami krščanje so nej (nam. niso) vsi edne fele." Proti bratom — sestrám mojim je moja dužnost etu, naj se ž njimi lepo zbivam, ž njimi se nepernjam, ni njim nevoščeni ne bodem. Deseta zapoved: „Ne poželi bližnjega tvojega žene, ni sluga, ni službenice, ni nika, ka je njegovo." (Kerščanstva abecé v Kosegi 1845). Kako mora v slovenščini, če prav je že ni v stavku, še vselej ne stopiti pred glagol, vidi se najjas-neje pri besedah z ni sestavljenih. Kakor na pr. pravi Srb: „Car ne mogne ni kud, ni kamo" — ravno tako govorimo mi: „Nikod ni-kamor ne; nikoli nikjer ga ni"; „ni se nam izpolnila ' n ř* [ * f .^F ta želja kratko ni kar ne." (Nov.) „Nimamo nikake gotovosti." (Nov.) „Boječega zajca liocete s tem odpoditi, ni kakor pa srcnih možakov ne odgnati." (Nov.) Ravno iz teh že tako rekoč okamenelih oblik, ki nam genij narodov predstavljajo že v stanovitnih, ne-spremenljivih kipovih, vidimo najbolje, kako je ravnati v druzih tem enacih slučajih. Ali se nebi mi vsi sme- Î'ali, ko bijel kdo pisati: „Ne grem in koli in kamor; :ratko in kar ne?" Pa vendar pišemo vsi v čisto enakem slučaji: „in konca in kraja ga ni"; „kratko in malo ne." Jeli hoćemo še jasnejega dokaza, da smo v zmoti ? Zgled iz biblije od nebeŠkih ptić, ki ga je zadnjič gosp. Cigale navel, bi se imel, jaz sem tega trdno prepričan , pravilno • po slovenski tako-le prestaviti: ,,Po-glejte ptice nebeške, ni ne (ali: one ne) sejejo, ni ne žanjejo, ni v žitnice ne spravljajo." Ko bi bil prestavljavec slovenski, ki je pisal třikrát in, vedil, da je tudi v slovenščini nikavna vez ni a ne in, on bi bil čisto prav pogodil. Zakaj češki prestavljavec v tem istem zgledu ni pisal ani-ne, kakor smo vidili iz mojih primerov, da je česka navada, tega pač ne vem. Kaj, ko bi ga bil zmotil latinski original? Zakaj prav zato, da po tuje mislimo, zablodimo tolikokrat s prave poti. Res je pa to, da srbski pisatelji včasih pišejo ni (niti) brez ne pred glagolom, ali to menda samo tedaj, kadar postavijo to veznico neposredno pred glagol. Na pr. : „Niť su snezi, niť su labudovi." „Niti valja tako, niti može biti." Tako piše Vuk v narodnih pripove-stili : Ja se ondolen ne mičem, jer niti je tvoje, ni moje blago ovo. A na drugem mestu pripovesti, kjer n i ne stoji neposredno pred glagolom, piše isti Vuk : a jednoma ni to nije moglo iziči. Ali je prvi način tudi v vsakdanji govorici srb-skega naroda vtrjen, tega jaz ne morem razsoditi, med Slovenci bo javaljne kje navaden. Koncevaje moram še opomniti, da v mojem zadnjem sestavku je v primeru: „Nisem ga vidil, ni poznam ga" — nikavnica ne po tiskařském pogreški izostala. Imelo je biti: ,?ni poznam ga ne." Ce ima še kdo kaj dodati ali popraviti, naj blago-voli, da tudi to stvar po prijateljski in složno z dobrim vspehom doženemo. Podgorski. Slovansko slovstvo. V f * Paul Jos. Safaï'ik's GeschicJite der siidslavischen Literatur. Ans dessen handschriftlicJiem Nachlasse her-ausgegeben von Josef Jirecek. I. Slovenisches und Glagolitisches Schriftthum. Prag 1864. Verlag von Fried. Temp sky. — Cena 1 gold. 60 kr. Ni sicer v slovenskem jeziku pisana knjiga, ki jo danes „Novice" na Čelo stavijo slovenskemu slovstvu, a slovensko slovstvo obsega iz početka do leta 1830 v taki obširnosti na 149 stranéh, da dosihmal še nismo imeli tolikšne bibliografije. Bolj na drobno bomo govorili drugi pot o tej knjigi, kteri je visokoučeni naš Cop največ gradiva podal, in za ktero smo g. Jirečku (zetu Safařikovemu) hvaležni, da ji je pripomogel na beli dan. Dobro došlo nam tedaj delo, ki nam imenuje knjige slovenske in pisatelje do leta 1830 — tedaj ravno iz tište dobe, iz ktere je težko bilo nabrati vse, kar se je godilo na slovstvenem polji. — Že danes pa moramo omeniti nekaj. Na strani 85. smo zadeli pod napisom: ,,Dramenu na neko delo, ki se spevoigra (opera) imenuje z naslovom: „Bell in", ena opera, fkusi Jan Damafzena; kratka alegorična stvarca je na 8 listih, natisnjena v P. Markusa „Pisanicah" leta 1780; osebe so: Bellin (sonee), Burja, Sej vina (Ceres), Rožnecvitarca (Flora), Sadjanka (Pomona) — vse tri nimfe unih bogov. Igra se začne, da nimfe, v barki se peljaje, pojó „ario": Vofimo seftríze! Vofimo serzhnu: Gibajmo r o cice, Veslajmo rozhnu! Gonimo ! Trudimo! itd. K tej operi — prvi slovenski! — je Jakob Župan, učitelj v Kamniku, muziko zložil. Brž ko ne je tedaj ta opera kdaj igrana bila. Ceravno muzika more-biti ni dosti več vredna kakor beseda Damascenova, bi vendar prav bilo, da bi, Če ni že zgubljena, pogube oteli to muziko. Ako kdo vé za to delo, naj pové; ali če ima sledů, naj sledi po nji. Kakor drugi narodi ce-nimo tudi mi svoje starine! * Pridige. Govoril Janez Zlatoust Pogačar, dohtar bogoslovja, korar stolne cerkve in predsednik knezoškofijske zakonske sodnije v Ljubljani. Natisnil J. R. Milic. Založil pisavec. Zora slovenskega literarnega leta 1864 je prelepo napočila. Tudi na cerkvenem polji je izšla knjiga, ki naj se ponaša ž njo vès narod slovenski. Pridige so korarja dr. PogaČarja. Posvećuje pridige slavni govornik njim , ki jih je o slovesni novi maši s povzdig-njenim srcem spremljal k oltarju; nekdanjim učencem na poti v božje svetinstvo in vsem duhovnim bratom po Slovenskem v znamnje bratovske vzájemnosti. Deljene so v tri dele. Prvi obsega pridige pri novih mašah; drugi dve vrsti postnih pridig in tretji pridige o raznih priložnostih. Ni namen teh vrstic pretresati pričujočo knjigo: le nektere crtice naj se omenijo. Ce pregleduješ vrsto novomašnih pridig, res se ne vé, ktero izmed njih, in kaj bi v vsakteri bolj povzdigoval. Vsaka novomašnih pridig meri na dve strani; razlaga dolžnosti mašnikov in vernega ljudstva. Toraj pridige tega delà ne bodo le v osebno premišljevanje duhovnom, vidim jih v duhu tudi v roki marsikakega neduhovna, ki je tù ali tam slišal zdaj tiskano pridigo iz ust navdušenega govornika. Prebiral jih bo marsikdo, ki je s tesnejimi vezmi navezan na tega ali unega mašnikov , ki so jim govor-jene bile pričujoče pridige, zopet bo prebral pridigo in vedno se mu ponovi! spomin veselega dné; nisem porok, da bi mu pri branji ne kanila z oči marsiktera solza v spomin veselega dneva. Postnih pridig obe vrsti se odlikujete , kot sploh vse, po cudném bogastvu podob, prici ste prežive do-mišljave pisavčeve. Koliko krasnih, izvirnih misel, ki je vsaka sposobna, da se cei govor iz nje osnuje. Med priložnostnimi pridigami ste dve, ki spadate v sveto leto in ste bile obe pridigovane v ljubljanski fran- čiškanski cerkvi. Sledite dve predpustni pridigi govorjeni v Tržiči. Naslednja božična, pridigovana v Senklavži, veličastna je v podobah. Zato sledi ena najbolj podučivnih, pridigovana je bila v Trnovém na Belo nedeljo, govori o darovih sv. Duha. Sledite pridigi o posvečevanji cerkva. Prva, go-vorjena v Laščah, druga v Horjulu. Za to je govor v poslovljenje od stare Loške cerkve, ker namenili so se Ločani nov in lepši tempelj postaviti živemu Bogu. Natisnilo se ni veliko iztisov, delo obsega 27 pol v osmerki, toraj 424 strani. Stopi naj toraj delo v beli svet; priča je visoke učenosti in blagega srca pisavčevega ; . prepričujte se sami ter vzemite in berite. Potopisiie crtice. Pisma slovenskega učenika svojemu bratu. 1. Pismo. Pod Ratitovcem na Gorenskem. Predragi brate! Ne bodeš mi zameril, dragi moj, da po večletni navadi o zadnjih vélikih šolskih praz-nicih nisem bil pri Tebi. Saj veš, da že Rimljanom priljubljeni pregovor „variatio delectat" se mnogokrat ponavlja tudi dandanašnji. Al pustiva to modrovanje ! Dobro poznaš mojo naturo, ki jme danes sèm, jutri pa tjè čez hribe in doline žene. Čeravno pa bi iz Tvojih dopisov včasih kmali spoznal, da Ti nič kaj po volji ni, če včasih opašem popotno torbico ter grem gledat, kako se unkraj naših gorá suce svet, vendar pa le rad oprašuješ: no, kaj pa tu in tam 1 j u d j é počnó: kako je to in uno itd. — Zvědi tedaj po pismih, kar Ti o mojih dogodbah preteklih ,,vélikih vakanc" ustmeno nisem povedal; morebiti jih še komu drugemu pokažeš, ki je radoveden kakor jaz. Kakor ti je dobro znano, se je lánsko leto obhaj al na slovečem moravském Velehradu tisočletni ispomin pokristjanjenja naših starih preddedov po sv. Cirilu in Metodu, ki sta s svojo, še dandanašnje tako zelo čislano cirilico utemeljila tudi slavensko slovstvo in prva nacrtala našim sprednikom besede večne resnice v domaćem jeziku. Severnim avstrijanskim Slovanom bilo je celo preteklo leto tako rekoč praznik, posvećen imenovanima svetnikoma; na tisoč in tisoč hitelo jih je na Velehrad. Tudi po naših južnih deželah, ki so v svojo pratiko letos prvikrat dobili sv. Cirila in Metoda, razlegal se je klic: ,,Bratje liajd, na Velehrad !" Skoda, da je daljava marsikoga oplašila , daje domá ostal; eni so pa vendar le ostali sklepu svojemu zvesti. In glej , ljubi brate, brez vseh posebnih priprav je bil tudi mene veter za-nesel tjè po svetu, tjè gori na severne kraje, celó dalje, kakor sem izprva mislil iti. Vidil sem Celje , Maribor, Gradec, Beč, Velehrad in Holomuc. „De-te-plentaj ! saj se pa res nisi norca delal" — Te slišim prijazno se muzati; ,,je li Te morebiti celó med poljske prosto-voljce gnalo?" ?>Tega ravno ne; zašel sem bil vendar po naključbi med 700 teh revežev." — Čuj tedaj drage volje potopiš moj, ki Ti ne bo ponavljal, kar že veš, ampak povedal le, kako sem jaz svet vidil. Oktobra meseca že je bilo , ko sem hitel z mno-gimi drugimi proti ljubljanskemu kolodvoru. Solnce sijalo je kaj prijetno in zlatilo belkaste pečine kam-niških planin. Po kolodvorski veži trio se je ljudi in slišali so se tukaj tako navadni ogovori: „kam pa ti? — vi pa, kam? — tudi vi tukaj , gospod! na ktero stran neki?" — in mnogo tacega. Cakalo nas je hla-pona mnogo; — bili smo raznih rodov, stanov in ob-razov. Kmali zapoje zvonec, „lukamatija" pribrlizga od Trsta, in zdaj hité eni z vozá, eni v voz. Saj veš, da učenikom ljudskih šol, kterim navadno „financ-minister" ni posebno prijazen pobratim, ne kaže na prve kola vsedati se; toraj sem tudi jaz gledal, na kterih vozovih je „umara tri" namalana. Kmali kondukter, akoravno je železnica francozka, zavpije svoj „fertig", ki ga le Nemec razume, — zvonec, pa vsakemu narodnjaku razumljiv, zabingljá, trobentica zapoje, „lukamatija" zažvižga in s težkim stokanjem zavozi nas vèn na sprelepo ljubljansko polje. Vedno hitreje in hitreje je šio; St. Pe-terska cerkev, Božji grob, Selo, Vevški grad, cerkev Marije Device v polji : vse to zdrčalo je na desni strani ko blisk memo nas ; tudi dvoglavna Smarna gora odmiko-vala se je vedno bolj našim očem, le v daljavi na se-verji tam stojeći visoki kranjsko-koroŠki in kranjsko- štajarski mejniki ostali so nam najdalje zvesti. Kaj po» nosni so res ti velikani, da jim jih ni kmali para. V hipu smo bili na prvi postaji od Ljubljane: v Zalogu. Kakor veš, je slovela ta vas nekdaj daljee okrog in celó v Hrvatii, Ogrii in daljni Turčii; poznali so jo ko „barkostajo ljubljansko". Koliko blaga, žita in vina se je naložilo in razložilo tukaj svoje dni; koliko „Sentjanževca" je poteklo tukaj „za srečno rajžo" — glej brate, to ti je zdaj zeló vse minulo. Le tre-nutek stoji hlapon, in ne změnivši se za Zalog, ne za njegove přetekle srečne dni, zdrčí čez Ljubljanični most in vihrá pod nizkimi griči naprej. Na desni nam je zdaj razgled, razun v kako tesno grapo, zaprt; ne pa tako na levi, kjer še vedno gledamo odprti svet Dole s svojim slovečim gradom unkraj Save ; sotok Save, Ljubljanice in Bistrice , bi tukaj bolj natanko spregle-dovali, ako bi nas čarobna moc hlaponova ne tirala tako urno naprej. Skoda, da se razposajena Sava tako rada naveliča svoje struge in si trmoglavo prebira pot zdaj po ti, zdaj po drugi strani ; marsikaka rodovitua njiva, marsikak pisan travnik imel bi med Zalogom in Laz a mi (drugo železnično postajo) svoj lepi prostorček in redil bi živinico in ljudi zlasti zdaj, ko jim je hlapon dosti ljubega kruhka odnesel. Naprej od Laz vgledamo Save strmo goro, ktere vrhunec ovenčan je z cerkvico sv. Miklavža. xVeš, ljubi brate, kolikokrat so nam rajni naš oče (Bog jim daj večni mir!), ktere je vroča njihova skrb za našo izrejo mnogokrat peljala s svojim železnim blagom tukaj memo v daljni svet, pravili o ti cerkvi in gori? „Vselej" — djali so — potihnil je poleg cerkve sv. Miklavža brodniški šunder in tiho veslali so tu memo, priporočevaje se temu svetniku v var-stvo in prose ga srečnega potovanja." Vožnja po Savi pa res ni bila igrača ; marsikterega brodnika po-goltnili so njeni srditi valovi. — Postaja v Kresnicah nas je zamudila zopet le malo časa, in zdajci drčali smo naprej. Na levi unkraj Save stoji farna vas H o tie; nekoliko naprej kimajo z višine doli Vače s svojo lepo novo cerkvijo, — mi pa bližamo se gradiću Po-ganiku, pod kterem nas sprejme noč podzemeljskega prerova. Kakor hitro vgledamo zopet beli dan, previ-hramo Savo po dolgem pokritem amerikanskem mostu in bližamo se v dolgem ovinku postaji Litijski. Trg Litija stoji vštric kolodvora unkraj Save, Čez ktero je napravljen most namesti poprejšnjega broda. Svoje dni slovela je tudi Litija, kajti tesale so se tukaj večidel savske ladije „tombasi" imenovane ; tudi vrvarji so imeli tukaj svoje delavnice in so pleli močne vrvi za rabo pri povodnji vožnji. Zdaj se je, kakor marsikje na svetu, tudi tukaj vse nekako presukalo. — Ker veš, da marsikaj rad staknem , me je tudi tukaj mikalo na bližnji Bogensperk, kjer je svoje dni bival naš slavni rojak Valvazor, spisoval in natiskoval svojo imenitno knjigo: „Slava kranjske vojvodine" ter druge sloveče spise, pa s tem žrtvoval celo svoje lepo premoženje domovini. Al — kondukter je bil zavekal le „fúnf Mi-nuten Aufenthalt"; toraj sem le iz daljave pozdravlja! imenitno okolico nekdanjega domovja Valvazorjevega. Toliko za danes. Zdravstvuj, da Ti drugo pisemce prinese Tv°j iskreni brat ^ Jože Žlindrovič. Bolgarska in lïoîgari. 1. Obseg zemlje bolgarske. Bolgarska ali Bolgarija ne znamenuje zmiraj ene reci. V zmislu ožjem imenuje nam zemljo, ktera leži med Balkanom, Srbijo, Dunavom in crnim morjem. Ta zemlja v liku podolgastega štirikota nosi na sebi to ime v političnem ali úpravném (administrativnem) zmislu. V širjem in to národopisném ali etnografičnem zmislu pa se razumevajo v ti besedi vsi kraji, po kterih stanuje bolgarski narod. Kakor hrbtišče skoz človeško telo, tako skozi celo bolgarsko zemljo v tem narodnem zmislu gré balkanska goranin to počenši že od blizo Kosovega polja pa vse do blizo Sumle, Drenopolja, kjer neha na izhodu. V narodnem tem zmislu, kteri se nas po našem pravilu tiče več, kakor v zmislu úpravném, Bolgari sta-nujejo po vsi zemlji od Dunava do egejskega morja, od Albanije ali Skipetarske clo Sumle in Drenopolja, in od tega mesta dalje na nekih malih jezikih še celó do črnega morja. Na polnočni strani mejaš je Donava in prek te vode jih je le malo kaj razkropljenih med Rumuni ali Romani. Na izhodni strani dosegajo črno morje posebno pri mestu Burgas ; ali vendar med Sumlo (ali Šumno) in Varno velik je otok Turkov, ali bolje da rečem, Bolgarov, kteri so se povrnili. k islamu (mohameaanski veri) pomešanih s Turki, ki so ravno v ti pokrajini zavzeli naj več vasi in mest, tako, da jih v Evropi nikjer ne nahajaš v enakem razmerji, kakor ravno na ti nesrečni strani Bolgarije. Na južni strani dotikajo se egejskega morja samo na aveh ozkih mestih , dalje pa počenši od Burgasa meja med Grki in Bolgari gré skoro zmiraj blizo morja do Soluna (Thessalonike) in samo od Dimotike do Carigrada stanujejo Grki, kterim pravijo Fanarioti, glasoviti dereži posebno bolgarskega naroda. Ta panoga Grkov , ki živé kraj egejskega morja. redko je čez dve milji Široka, pogostoma je še ožja. Od Soluna meja v okrogu, kteremu je sredotočje v Macedonii, gré do jezera ohridskega. Od tod dalje proti polnoči mejasi se z divjiini Skipetari ali Albanezi (Arnauti) in to vse do Ivosovega polja. Od Kosovega polja, kjer so Bolgari pomešani s Srbi in Skipetari, meja se zmiraj drži , rekel bi , bolgarske (to je južne straní) Morave , ter blizo Niša (Nissa) odskočivši od nje gré na Dunav pri Vidinu. Ta prostorna zemlja ni še razmerjena, kakor si lahko mislimo ; moremo še celó trditi, da večidel ni znana, kakor to zaliteva znanost: vendar mereči jo z ocrni na boljih zemljopisih smel bi trditi, da zemlja, kjer bivajo Bolgari, je menda več kot dvakrat veča od češke , moravske in avstrijansko šiezke skupaj. Al to pa je tudi res , da je posebno v tako zvani Zagori (to je proti izhodu od Macedonije in kraj gornje in srednje Marice) sèm ter tjè otočiće v turskih, in na nekem mestu tudi od Cincarov, to je, Rumunov južnega narečja. (Kdor bi rad imel najbolji narodoslovni pregled in zemljovid turske zemlje , da mu pregled bolje ostane v glavi, naj si kupi nemško izdanje Lejeanovega delà o evropejski Turci i ; delce dobi se za neke krajcar je čez goldinar.) 2. Zemljopisni pregled gord in rek. Ob koncu prvega razdelka je že rečeno, cla še velik dei zemlje bolgarske ni še toliko znan , kakor to zahteva znanost. Clovek je pač že take narave, cla zmiraj rad dalje sili, akoravno še domačije prav ne pozná. V Afriko potujejo in potujejo mož je z najvećim pogumóm ter preiskujejo daljavo , kar nam je pa pred nosom, to je, Albanija, in vsi kraji okoli Balkana, te na mnogih stranéh poznamo le iz pripovesti kupčev pa hitrih popotnikov. Ravno sedanjemu času je pridržano, da po teh krajih na avstrijanske stroške potuje doktor H a h n, kteri je že opisavši Albanijo pot iz Belega grada v Solun pokazal, da saj v nekeni zmislu je mož za to. Kakor je že rečeno s početka, sredi cele bolgarske zemlje nahajamo balkanske gore, ktere se vlečejo ocl zapada proti izhodu ; od tega hrbtišča proti sever-nemu Dunavu in proti južnemu egejskemu morju odbi-jajo se kratke panoge planinske, kakor rebra v telesu^ Te gore imajo v zemljopisnem kakor tudi v narodnem pomenu središče na sveti gori , ki ji pravijo Rilo; iz nje dobijo vodo in začetek: Marica Karasu. ali Nešto in Isker; od nje mogel bi po hrbtu pri ti skoro na vsako stran tega naroda, kar je za brambo narodno posebno v hajdučkem življenji prevelike važnosti; to ti je gora kakor srce v človeškem telesu, ki se v njem stekajo vse žile ter krv razli va in donaša vsem udom. Narod je dal ji ime ,,sveta gora", ter se tam shaja in zbira pri posebnih cerkvenih in narodnih zgodali in priložnostih. Imena od vseli teh gor niso na vseh zemljovidih enake , kar nam dokazuje, da še zemlja ni razgledana in popisana. Na zapadni ali večerni strani od Kosovega polja, na kterem je mesto Pristina , gré neka zvrž proti jugu do Sardagha; s kterim se, kakor misli Boue v svojem potovanji po Turškem, dokončuje značaj in narava zapadnih gor turških ,^ ter se cela druga vrsta začenja s Karadaghom ali Crno goro, ktera pa kot mejaš stoji sama med dvema nizinama, ki vodite od severne strani, to je, od Sitnice, ki teče v Ibar in dalje v sr boko Moravo in od severno-izhodne straní, to je, ocl bolgarske Morave k Vardaru na južno rnacedonski strani. Popřed so ljudje mislili, da je na tem mestu Bog vé kaka huda ins strašna gora, zdaj nam je to celó drugač znano, ker ta Crna gora ne bo viša od 3000 čevljev, dasiravno naši zemljovidi in to najbolji, posebno pa šoiski, ravnana tem mestu strašé s črno svojo senco. Na zapadni strani od te Crne gore (Kara Dagha) je mesto, na kterem se ena voda razteka na dvoje, tako da en del teče proti severu v mlako ali moevir, kteri je južni del Kosovega polja, in dalje v Sitnico in srbsko Moravo, drugi del pa je začetek ocl Neredimk. ktera dalje teče v Vardar in egejsko morje. To mesto ni 1400 čevljev visoko nad morjem, na izhodni strani od Kara Dagha ali črnega brega pa najviše mesto, kjer se raztekate vodi, stoji 1328 parižkih čevjlev nad m o ri e m. Koliko je znan ta kraj, vidi se iz tega, da naj-noveji zemljovidi, na pr. Stielerov, tam, kjer bi morala biti velika planjava Kosovega polja, kažejo gora tako, da je ime polja napisano po bregu! Gore dalje od Crne gore že pripadajo balkanskim,, ker so prav enake narave z uno panogo , ki jim na zemljovidih napisujejo to imé. Od Crne gore do blizo Rila zemljovid Sydowov pokazuje ime Kurbetska planina (na drugih nahajamo Egrisu dagh), ktera se okoli izvira Strumě (Strymona vije; od nje med bolgarsko Moravo in Iskerom, ki oba liitita proti Donavi, na severu gré panoga pod imenom stara Planina in Suha gora do Dunava. Pri izviru Strume zavije se na južno stran ter pod imenom \ i-toške gore gré proti južnemu izhodu do Rila odpustivši popřed na jug eno panogo med Vardarom in Str umo, drugo med Strumo in Nestom (Karasu), ktero Kiepert imenuje Kastanjac (Pangaios). Tako pridši do Rila, ki je po Sydowu 9200 čevljev visok ('?), prihajamo do druge nizine med Iskerom in Marico, kteremu pravijo Tra-janska vrata, kjer se gora zopet deli, kakor na raz-ohe, ter en del med Nestom in Marico pod imenom Despoto gré na južni izhod, dokler se ne krije v egej-skem morji , drugi pa pod imenom Balkana ali Hema naravnost proti iztoku, gré do Crnega morja. Blizo tega morja odtrguje se mala pauoga tako, da se na se- nik v neki privatni hiši, kamor se navadno znaneev več zahaj a 7 da se kratkočasijo med seboj. dobrih Ko se verni izhod zavije okoli vode Kamčika , ter pri Varni deseta ura bliža, pravi uradnik, grém domů spat: saj utone v morje; nji se pravi mali Balkan. Na jugu odpadate dve veji ; ena med Marico in Tundžo, ter ob- sega premili kraj Kazanlik 7 kjer Bolgari in Turki ob- delujejo rožne polja in rožno olje pridelujejo ; druga blezo necoj nikdo ne bode več telegrafoval; vojske ni; mislim tudi, da umri nihče imeniten ni; tako vsak podnevu utegne daleko pisati, tako storil. Ko pa drugi dan zopet v družbico pride, ' u * kaj druzega pa Kakor rekel, med Tundžo in Crnim morjem gré skoro do Carigrada, pripoveduje, kako mu je šio nocojšno noč. Komaj pride pravijo ji Strandža, ter se je vsaka vojska boji za- domu, je že zaklenkaloj kaj je bilo? Telegram je pri- voljo strašne raztrganosti in divjosti. (Dal. prih.) žvižgal na čitavnico. Komaj se v posteljo zakoplje, ze zopet zaceng lja; prismukal je zopet telegram čitavnici Dopisi. v vsem iz Trsta 30. jan. J. G. V. Namesti lastnega popisa o veselicah čitavnice naše vam priobčujem, kar je pisal jDiavoletto." ,,Prva \eselica v čitavnici tržaški je bila in tako je šio do dvanajstih , da jih je priš skupaj menda 15 ; celó iz Moskve je eden pribliskal ; šio je, kakor da bi bil vès slovanski svet na nogah bil. I cl r i i Iz hirije. torek 7 27. prav vesel januarja smo imeli v večer. Napravili so namreč naši pevci 25. t. m. Ob osmih se je tam snidlo znamenito število gospodov in gospá, da bi se udeležili te v gostivnici Brusovi večerno zabavo , ktere se veselice, ki Je trpěla do štirih po polnoči. Naj prej so se poslavili vrli čitavnični pevci s petjem v slovens kem, ležilo veliko gostov iz raznih stanov. „Ljubica"' „Ilirija oživljena", Je ude- Peli so pevci : „Mihova ženitev", 77 srbskem in če- chers Wunsch" 7 77 Noč a in „Rudarska a Ze- Vsaka pesem skem jeziku. Po tem se je plesalo. Godla je izvrstno soldaška banda. Zala dvorana (Casa Ara) je bila prav lepo razsvitljena. Druga veselica ali tako imenovana je bila z veliko hvalo sprejeta, kajti peli so gospodje izvrstno ter pokazali, da pod vodstvom vrlega pevo- vodjagosp. J. Gnjezda dobro napredujejo. Le tako na- 77 beseda" je odločena za 6. februarja. Nadjamo se, da tudi takrat ne bo manj živosti in razveseljevanja v Čitavnici med povabljenimi, kakor je bila gori omenjeni večer. Ker pa čitavnica je zdaj predeleč od središča mestnega , bo přeložena 24. avgusta v prvo nadstropje lepe Opujčeve hiše na planjavi „rudečega mosta."7 Go- ín PreJ> tega pa nadjati se nam J? dragi naši bravci se mnogo lepih veselic. tudi lahko posnamejo 7 da slavna naša Idrija, kadar je samosvoja, še zmiraj stoji, kakor je stala, na domaći zemlji. Iz dolenskega Zasavja 30. pros. — V Sevnici se je sem po novem letu osnoval nemski „Leseverein", tovo je, da udje bodo potem veliko bolj zadovoljni, ustrojenje na kopitu nemških kazin, pa saj toliko ena- kopravnosti kaže, da tudi nekaj slovanskih časopisov , da zlasti po nekterih prenaredbah, ki se imajo vpeljati, da bo čitavnica še prijetneja in živejša. bere Iz Vranskega. na Štaj. J. L. v naših „Novicah" Le malokdaj se mi kak dopis iz tega o kraj a , ces, Ni- da se pri Vranščanih národni duh še izbudil ni. kakor! Vranščani^niso zaspanci. Začeli so se zavedati národnih pravic. Ze so hotli poddružnico celjske čitavnice v temeljiti; pa njih vrlo početje se je razbilo na skali protivni. se nahaja v številu druzih. Mi nimamo nič zoper to nemška inteligencija skrbi za svoje potrebe; moramo skrbeti tudi za svoje; viša nam je narodna naloga, ktera ima skrbeti za tako potrebno izo braze nje našega slovenskega ljudstva, ob tem žalibog, se zapuscenem doseči more To pa jih ne ustraŠi, da ne bi bili Slo- venci z dušo in s telesom. Dokaz tega je, da 7 iztisov „Novic" v našo vas dohaja. Razun njih imamo tukaj skorej vse slovenske časnike, pa tudi več hrvaških savskem pobrežji, in ktera se čitavnicah, ktere ob enem, ko skrbijo za pošteno razveseljevanje, skrbe tudi za omiko narodovega jezika. Da tedaj med trdimi Slovenci je po ima citavnica važen posel 7 je jasno kot beli dan. s tov. Le ne česa nam še manjka, in to je: pevskega društva. Od vec strani se je želja slišala, da bi se včasih napravili vecerni shodi in popevale domaće pesmi, s kterimi se razveseljujejo drugod po svetu. Od bele Ljubljane do kraljevega Zagreba ni ob savskem pobrežji dosihmal še nikjer čitavnice ! Kaj je temu krivo? Ali nam manjka mož zato, da bi se imenitnega pokliča? Ne, ne! Al krepke volje je lotili treba ! Pa Je premalo samostalnosti. Vendar , če Bog dá, se bo to napravilo. — Tukajšnja šola si tudi prizadeva otroke nad podlagi materinskega jezika za prihodnje življenje izobraževati. Toraj je pa tudi Vranščani ne zabijo. Spomnite se Koseskovih besed : Volja poprav vam bodi in skrb, izida ni dvombe! Nadjamo se tedaj , da se kmali začnó priprave za to, Česar je nam živa potreba za čitavnico ■ Brezenšekov. Gosp. M. Hrašan, usnjarski moj ster, in gosp Oset, kup- Kranja sveč. Beseda včerajšnja v spomin čevavec sta ji tintnikov in tinto brezplatno podariti bla-govolila. Hvala! Vodniku in obletnici čitavnice naše bila je posebno slo vesna. Ni nam mogoce že danes obširnejega popisa po Jz Celov 26 t jan 24 m oremo naso. zdaj 77 dne t. m. smo odprli Pozno pridemo, pa vendar pridemo" Čitateljem našim. Čitavnico imamo dati tedaj več o tej krasni veselici drugi pot Kranjske gore. 26 se prikazal pri 7 in podoba je, da na krepki podslombi. Začetek je bil veličasten, ne le po tem, kar je odbor udom in gostom svojim (kterih .je bilo nad 300) krasnega podal v besedi in^ pesmi, temuč tudi v tem, kako je bilo vse spreji0! |M ÉT MÉÉH ■ „ad notám" vzeli protivniki nasi, nas brž ko ne stekel pes, ki je drvil proti Jesenicam More res kaj posebnega biti v zraku, da v tej hudi zimi se toliko sliši od steklih psov. naši Loke. ** V nedeljo 24. jan. smo imeli v čitavnici besedo dnik To ti je bilo slava- in živioklicev, da so si lahko pokazal krepl v spomin, pri kteri se ocitno da ni Še predek našega društva. Po predg venija! Ker se nadjam, da Vam bo kdo bolj na drobno Vodnik propala Slo- voru predseďnikovem, v kterem je lepo razložil zaslug popisal to veselico , v kteri tudi deželnih glavarj drugih velikašev nismo pogrešali, Vam pošljem so sledile pesmi, deklamacij in godba elit vrstice kot vtisek svojega srca dan, da se tudi v Celo 7 ki in .te doživelo veseli našega čitavničnega orhestra, s kterim se po pravici morerao sponasati zra ven naših pev so pel tudi življenja. Bog daj srećo! večer, ko se je čitavnica odprla, je bil telegrafe odprlo svetišče narodnega Naj dostavim še to: Tišti pevci iz Kranja. Razveselil nas je presrčni pozdi Je ;;Južnega Sokola." Da ob kratkem rečemo, bila beseda prav vesela in krasna; lahko bi tišti, ki mislijo, da v čitavnici naši ni tako krepkega življenja, kakor drugod kaki besedi naši! se prepričali svoje krive misli, ako bi prišli jan. je moravski poslanec Ryger s 70 družniki předložil državnemu zboru nasvèt, naj se sklene, da se di- Iz Ljubljane. — Tudi občin s ka (srenjska) po- plom od 20. okt. 1860 in patent od 26. febr. 1861 v stava, kakor jo je sklenil lanski deželni zbor, ni potr- tem prenaredi, da za vse kraljestva in dežele avstri- tedaj jo bo c. kr. vlada letošnjemu zboru še en- janskega cesarstva veljá edina civilna in kazenska po- jena, krat predložila. Potrjena pa ni bila zavoljo 24. 28. pod 13. 36. 55 srenjske postave in 14. 20. stava in da naj vse sodniške zadeve spadajo v opravil- 33. vo- stvo vesolnega državnega zbora. Res čudno je y kako litnega reda in zavolj odstranjenega 80. vladnega je mogel kdo ta predlog podpisati, dokler cesarski di- predloga. liki noči. Brž ko ne se začnó deželni zbori po ve- plom od 20. oktobra 1860 veljá za „nepremakljivo ustavno podstavo" našega cesarstva! — Ravno v tej seji saki čas se pričakuje razpis novih volitev pa se je začela razprava, o kteri se pravi, da je zvonec mestnega odbora, kisov nekterih mestih že raz- nosila v letošnjem zboru — šio je namreč zato: ali naj pisane. Po deželi pa se neki ne bojo volili novi župani državni zbor dovoli ti still 10 m i lij ono v, ktere vlada zahteva za armadne stroške v Schl es wig-Hols teinu. Poročevavec je bil dr. G iskra. Vsi ministri so bili pri-čujoči, vse galerije poslušavcev polně. Giskra popisuje in odborniki, dokler ne pride nova srenjska postava veliko hvalo se je tù sprejel govor gospoda dr. Kar o la žl. AVurzbach-a v državnem zboru, v kterem se je krepko poganjal, da bi odvrnil deželi naši zgodovino Schleswig-Holsteincev in stan njih pod dansko silne stroške za nezakonske matere in otroke v tržaški vlado, ki jim je v šolah, porodnišnici. kancelijah, v cerkvi in javnem ki Je k Gosp. Luka Jeran, po ljubljanski c. kr. deželni sodnii tožen nice stávek „S križne bil kot vrednik „Da- a se- y gore u mal. srp. po 303 ? 307 in 239 kaz. zak. bega ocitni mir in red, naznanja v po- zivljenji materni (nemški) jezik vzela in danski jezik vrinila ; dalje pretresuje postopanje avstrijanske vlade, ktero se poteguje za Dance, in pravi, cla nevarno pot hodi, ker s tem, da misli, da bo z malo vojsko zatrla Giskra pri- vse, utegne uneti veliko vojsko po svetu. slednjem listu „Danice", sodnijav Gradcu popoinoma nedolžnega priznala. da ga je c. kr. viša deželna poroča tedaj zboru odsekov nasvet, naj se ministerstvu Po- dovoli le 5 milijonov in 343950 gold, za to, kar zadeva praviti imamo tudi naznanilo v poslednjem listu „Novic" vzajemnih stroškov za zvezno eksekucijo v Holstein- o tem da v/ ci« 6. Klein ni bil zavoljo pomanjkanja dokazov kazni oprošten, ampak popoinoma nedolžen spoznan. Danes zveČer ie slovesná beseda Vodniku na Lauenburgu, m naj se ministerstvu izreče, da zbor ne spomin v čitavnici naši. Kei se „Novice" ze tiskajo 7 predno se je začela slovesnost, ni nam mogoče pove- dati ■V ze 7 kako Je bilo. Po vsem, kar slišimo potrdi postopanja vladnega v schleswig-holsteinskih homa-tijah. Za njim stopi c. k. dvorni svetovavec Biegeleben na oder in zagovarja vladno postopanje, rekši, da londonska pogodba je zvezda, ki vodi Avstrijo in Prusijo, in po 7 7 trebalo, tej pogodbi se mora Danija vzdržati celotna. Ce da bi imeli danes trikrat večo dvorano. nem- Ški narod zahteva, da postane Schleswig-TIolstein n e m- š k i, se avstrijanska vlada mu ne more pridružiti 7 ker Novicar iz domaćih in ptujih A v s trija ne s me pripustiti, da bi Zboi poslance v m z ru skem je 25. dne p. m. sklení la postavo 7 da dun aj po lika; sicer se klicu: „Nemcija naj obvelj ala n á r o d n a s au-a u brž pridruži „Italija naj seze do Konig- seze do iadranskega v porodnišnicah in plačuj plaćati prihodnje raorja". On terja tedaj, naj se vladi dovoli 10 milijo- k a d e ž e 1 za ne morejo svoj h kjer si koli bodi l j udí, nov. ako sami Za njim so govorili v zmislu G i s k r o v e m proti dr. Brinz, dr. Rechbauer, V državnemu zboi limi s Di li v prêtre spremembami sprejel W urzbach 7 vlada je podala to postavo ; izvoljeni odbor jo je z main većina zbora je pritrdila. zoper od- vladi poslanci dr. Berger, Kuranda, Skene, dr. Hrbst, Kaisersleld, sekov predlog in za vlado so govorili poslanci Brints, baron Tinti, baron Pratobevera, groť Hartig, Sartori, se postavi s temeljitimi dokazi ustavljal tej Brosche, Ryger, Poljak Groholski pa je nasvetoval neki prašal je najpred, kako da vlada ta „odlomek předlaga državnemu zbor dostavek odsekovemu predlogu, kteri meri na to, da se 7 ijde so vendar še bolnišnice pripusti prihodnji določbi, kako naj se postavijo v Av- m m tudi móglo govoriti ; za ekel j jdene otroke), o kterih bi se strii dežele , ki niso v nemški zvezi proti unim 7 ki SO > da P m pred vsem v nji. dni je trpěla razprava ; govori so bili nekteri bi bilo treba to vprašanje dognati, ali imajo porodniš- prav sjajni, nekteri zlo ostři zoper vlado. Da se zatira- ijdenišnice vprihodnje še biti ali ne? Res, da němu nemškemu narodu v Schleswig-Holstein pomaga nice razmere deželá so o tej zadevi tako različne, da se ta mora tudi želeti vsak Avstrijan; al pomagajo naj Němci y y važna I • v • • slisij reč ne dá po m kopitu strojiti; naj se za- ker Nenemcem je vse eno, ali v Schleswig-Holsteinu vlada jpred deželni zbori. Kranjsko deželo, iz ktere kak Gliicksburger ali Avgustenburger. Čudno je bilo slišati gré v Trst vsako leto veliko žensk v službo, bo ta po- stava hudo hudo zadela, zakaj poštene přidej o v službo govornike y ki so povdarjali le „nemško orožje „nemško tlak primorskega kupčijskega mesta je zlo polzek ž njim v porodnišnico y v službi dobé otroka ter greJ pa kri", češ, da le ona je naredila Avstrijo za to, kar je, in jo resila iz večkratne nevarnosti. Vse to se glasi tako, kakor da bi ne bili ne Slovani, ne Ogri itd. prelivali krvi endar bo morala kranjska za Avstrijo, ampak leNemci!! — Do danes še ne vemo, tak otrok ni Kranjec, dežela plaćati stroške za otročnico in otroka; ne reče se ali je „nezaupnico v vladno postopanje" sprejel ali za--preveč, ako bo morala vsako leto plačati okoli 14.000 fl. vrgel državni zbor; to pa je že znano, da ni dovolil Dr. Wurzbach je tedaj nasveto\ ta postava in vlada naj prihodnj y naj odloží za daj vladi v seh 10 milijonov y ampak predloži postavo državnemu zboru odsekovem, kakor smo gori rekli. y ki terjatvam Časa in vednosti pri- merna, za bolnišnice, porodnišnice, najdenišnice in nor- podoba y da se vname huda vojska na Nemškem nisnice. Govoril je tudi Cup J. J X O J-l A 1/. VIUT V/JL 1 J. JVy lUUi V U JJ I j naj VI JL /j fl V cl je to do leta 1852 bilo, na-se vzame te stroške d Angleži se pripravljajo na pomoč Dancem. polovico po nasvetu Cedalje bolj je , ker Tako y Wurzbachova y ne Cup ni obveljala ; sklenj bilo po večini, kakor je vlada zahtevala kakor pa priđete Prusija in Avstrija v stisko med združeno Al ne dansko-švedsko in angležko silo in med silo nemško. . dne t. m. je prusko-avstrijanska armada prestopila sej 28 mejo schleswiško. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.