Cerkvene zadeve. Za novo cerkvo SrcaJezusovega v Gradcu se zanimivajo ljudje na vsej Štajerski in tudi drugod. Denarjev nabranih je že 23.000 fl. Nek na amrt zboleli duhoven je daroval 200 fl. Nek kljuear v Gradcu je obljubil dela za 500 fl. opraviti zastonj. Grof Lilienthal je poklonil zopet 400 fl. in nas svitli cesar so v svojem in v imenu svitle cesarice poslali 2000 fl. Pratika slovenska (kolendre) se znanimi starimi podobicami je dvojna; prva je dobra in priporočevanja vredna ter izdana od kmetijske družbe na Kranjskem. Druga pa je prvi samo po licu podobna, sicer pa ničvredna, polna sovražnih in bedastih napadov na našo sveto vero. Zato se naj le prva kupuje, druga pa pušča slovenskim libeialcem, ki so jo izdali! Koroški duhovniki so 28. decembra obbajali zbor zastopnikov vseb dekanij. Praaanje zastran dohodkov ali kongrue se je temeljito pretreaovalo in prošnja odposlala do milost. škofa in do obeh zbornic državnega zbora, kder pride kmalu zboljševanje dubovniake plače na dnevni red. Kakor zelo nas srčno poatopanje koroake duhovščine veseli, toliko bolj nas žalosti malomarnost in popustljivost drugod! Če se ne bodemo sami začeli gibati, ne bode nibče za nas kaj storil, najmanj taki, kateri samo obetajo. Družba sv. Mohorja ima za letos že natisnjeno: Kristusovega življenje II. del 4. snopič — nebeško krono — kmetovalca — občno zgodovino. Prične se tiskati: Robinzon starai. Potovanje v Jernzalem in druge avete kraje napravlja tudi letos za Veliko noč: nanuestništvo svete dežele na Dunaju. (Napis: Hochw. Geneial- Commiasariat ftlr das heil. Land in Wien, Stadt, Franciskauer-Platz Nr. 4.) Kdor se želi vdeležiti, ta se mora oglasiti do 23. febr. in do 5. marca potnino poslati, ki znaša za 2. red na parobrodu 550 fl., za 1. red pa 650 fl. sr. Ta znesek velja iz Trsta začenši in zopet nazaj do Trsta. Pot gre kraj Dalraacije nad otok Karv, potem v Aleksandrijo v Egiptu, v Jafo in Jeruzalem; nazaj pa črez Nazaret, Kajfo, Karmel, Smirno itd. Za nadškofa na Dunaju piedloženi so: Celovski ikof Wiery, pomočni škof Kučker in Olomučki grof Lihnovski. Danica. Spovednik pred sodnijo. ^19. decembra je bil kaplan v Halbensehwei-dtu v Šleziji ua Pruskem č. g. J. Richter pred okrožno sodnijo. Tožil ga je srenjski pred8tojnik Rupprecbt iz Licbtenwalda,češ, da mu g. Ricbter v spovednici ni botel odveze dati, ter da ga je tako razžalil in se pregrešil zoper majnikove postave, katere škofom in mešuikom prepovedujejo vemike kaznovati z duhovskimi kazni. G. kaplan je stopil pred sodnika ter ga opomnil na zgled sv. Janeza Nepomučkega, sicer pa ni beaedice spregovoril. Sodnik ga je potem obsodil na 5 dai v ječo. Pruska vlada je 31. decembia po policajih dala prejeti škofa Janiszevky-ja, ter ga ined tate, goljufe, razbojnike itd. vteknila v 6 iuesečno ječo. Tudi škofa Maitina bi zopet rada zapila, pa ga dobiti ne more, ker je pobegnil črez prusko rnejo na Hollandsko in od ondot vlada svojo škofijo. Prusi se nad tem budo jezijo in ga lovijo po popisnih liatih: nštekprifih", kakor kakega tata! Frajmavrerji so politični morivci. Pri vsakej cerkvi, pravijo Slovenci, moia tudi budir imeti 8vojo kapelico. In resnično, kderkoli si katoliaka večina prebivalcev svoje politicne zadeve uravna na krščanski podlagi, pridejo tudi sedanji antikristi, društveniki tajne zaveze frajmavrerske, in iščejo vse zopet podreti. Najnovejši pa tudi strašni zgled imamo v dižavi Ekvador v Arueriki. Komaj je piedaednik Gabrijel Moreno nesrečno deželo iz večnib puntov, koje so frajniavrerji više 30 let podpibovali in netili, rešil, ljudi pomiril, dolge poplačal, nove steze postavil, obrt in kupčijo povzdignil, šole in krščausko omiko poiunožil, že so fiajuiavrerji se zoper njega zarotili in ker ni alo iz dobra, je moralo iti iz huda. Poslani morivci so slavnega Moreno-ta lani umorili. Bil je petek Sica Jezusovega, dne 5. avgusta. Moreno je bil v jutru v stolni cerkvi pri sv. obbajilu. Poln nebeškega miru pride ob 9. uri domu, kder ga policija svari pred neko frajmavrersko zaroto zoper njega v soaedni deželi Peru. Srčni predsednik se za svarilo ne zmeni veliko in se okoli 10. ure poda v svojo uradnico. Na potu stopi v stolno cerkvo in moli kleče pred sv. Reanjim Telesom, ki je bilo ravno izpostavljeno. Ko potem pride do vladne palače, ga pozdravi 5 nepozuanih gospodov. Moreno jim uljudno odzdravlja, toda ravno, ko nameni skozi vrata stopiti, ga prvi zabode z nožem v desno ramo, drugi v glavo, tretji v prsa, ostala dva pa sprožita 5 krogelj iz revolverjev. Smrtno ranjen zgrudi se Moreno na znožje bližnjega stebra. Toda sedaj ga zgrabi eden morilcev in ga sune črez visoke stopnice na ulico, kder je Moreno kmalu umrl. Med tem je prihitela vojaška straža in ugrabila 3 morivce. Vsi 3 so bili znani frajmavrerji in 80 pred smrtjo izpovedali, da so katoliškega predsednika umorili na sklep in ukaz. frajmavrerske zarote.