|]ifektor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek_ŠT. 3S - LETO XLVIi - CELJE, 23. 9. '93 - CENA 125 SIT Glavni in odgovorni urednik NT Branko Stamejčič ^erojstvo in beda na klancu 0 OblBkoviizHBt^-prispodoba trpljenjB, upanjs in obupB. StmžO. Pozabljene tople grede HasMško obnašanje učencev se stopnjuje. Vroča tem na ^mi 19. Največja zaplemba heroina na Celjskem Osumljeni Celjan v priporu, preiskava se nadaljuje. Stran 18. IZ VSEBINE: Vroča tema Pirešmfi2at)0(I.Sm8. Reportaža Pasje življenje • pas/a smrt. Stran 21. Naivečjiinriajtežji MjuHek ak&je mmo največja in najtežja Slovenca na MOS. Stranll. Ekologija Energetsko svetovanje za oScane; Odpadki, voda, plin... Stran9,i Atletika Bodimo optimisti-.zmaga. Stran 17. Denaria za koridorie nimamo Civilna pobuda za gradnjo slovenskega avtocestnega križa v intervjuju z Antonom Rojcem. Stran S. Življenje zavito v temo Stran21. KOMENTIRAMO Celjski velesejem mesto moralo zagotoviti do- datne površine. Celjski sejmi in slovenska obrtna zbornica skupaj s Stepom obljubljata, da se bo vsak zaslužen tolar vlagal v nove investicije, kon- kretno za prihodnje leto asfal- tiranje novih površin, ureditev novega vhoda na sejem in še česa. Po dobre pol stoletja raz- voja v Celju si Mednarodnega obrtnega sejma nihče ne more prisvojiti, toda mesto bo mo- ralo zagotoviti prostor. Letos je ostalo zunaj dobrih 100 raz- stavljalcev in trgovcev. Resni- ci na ljubo nekateri tudi zato, ker so prijave pošiljali v zad- njem trenutku. Bi pa kazalo resno vzeti besede enega iz- med uveljavljenih slovenskih podjetnikov: »Mesto Celje se mora zavedati, da sejem potre- buje večji prostor. Ne pozabi- te, da je blizu zagrebški vele- sejem. Ko bo tam zavladal mir, bodo tisti, ki v Celju ne bodo našli prostora, odhajali čez mejo.« Da bi bila to nepoprav- ljiva škoda, pa najbrž ni treba posebej opozarjati. IRENA BAŠA Za pravice, ne privilegije v Celju so se v soboto zbrali številni taboriščniki - ukradeni otroci, katerih srečanje pripravijo vsako leto v krajevni skupnosti Dolgo polje v okviru krajevnega praznika. Udeležence iz vse Slovenije je pozdravil predsednik celjske občinske skupščine Anton Roječ in dejal, da so bili ukradeni otroci žrtve ideologije, ki je hotela narediti prostor Nemcem. Svet gleda na to dejanje kot na zločin, pri nas pa nekateri tega še vedno ne vidijo. V imenu predsednika Milana Kučana pa je udeležence pozdravil dr. Matjaž Kmecl in dejal, da so bili mladoletni taboriščniki drastična prispodoba usode, ki so jo Nemci namenili slovenskemu narodu, zato je neodpustljivo, da država tega ni hotela priznati. Ukradeni otroci se zato še vedno borijo za svoje pravice, ne pa za privilegije. Foto:EDO EINSPIELER Konec skakanja čez plot v nedeljo je občinski odbor Slovenske krščanskih demo- kratov Mozirje pripravil sre- čanje stranke. Srečanje je bilo v Lučah, poleg številnih čla- nov in simpatizerjev so se ga udeležili državni sekretar za kmetijstvo Jože Obal, minister za promet in zveze Igor Umek, državni sekretar za promet in zveze Marjan Dvornik in di- rektor agencije za sanacijo bank Janko Deželak. Poleg članov SKD pa so na srečanju sodelovali tudi številni občin- ski predstavniki Slovenske ljudske stranke, skupaj s po- slancem Francem Zagožnom. Vsi gostje so že dopoldne obiskali nekaj kmetij v mozir- ski občini, predvsem tistih, ki jih je najbolj prizadela suša. Popoldne so v Lučah pripravi- li nekakšno okroglo mizo, na kateri so gostje odgovarjali na številna vprašanja domačinov in drugih predstavnikov mo- zirske občine. »Po prevzemu kmetijskega ministrstva smo dosegli ukini- tev liberalne politike v kmetij- stvu ter preprečili uvoz cene- nega in nekakovostnega blaga. Uspeli smo korigirati odkupne cene mleka, pripravljamo pa nov predlog za vlado, da bomo odkupne cene dokončno ure- dili. Vlada je podprla naš pro- jekt sanacije po suši, pod ugodnimi pogoji odobrila Predsednik Skupščine občine Celje sklicuje 35. skupno sejo zborov občinske skupščine za ponedeljek, dne 27. septembra 1993 ob 8. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, Trg Celjskih kne- zov 9. Poslanci bodo obravnavali predlog Komisije za volitve, imeno- vanja in kadrovske zadeve za imenovanje začasne komisije za lokalno samoupravo, poročilo o stanju gospodarstva v občini Celje v I. polletju 1993, občinski stanovanjski program, predloge odlokov o ustanovitvi stanovanjskega sklada občine Celje po hitrem postopku, o ustanovitvi Sveta za varstvo pravic najemnikov stanovanj občine Celje po hitrem postopku, o spremembi odloka o sestavi in pristojnosti zborov SO Celje in izvolitvi funkcionarjev občinske skupščine po hitrem postopku, o ustanovitvi JZ Celjske lekarne, o lokacijskem načrtu za zgraditev centralne čistilne naprave Celja, za rekon- strukcijo lokalne ceste štev. 2357 ter za zgraditev brvi čez Savinjo v Tremarju in Košnici, o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN stanovanjska cona XII-XlllC - Spodnja Hudinja po hitrem postopku, o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN Ostrožno po hitrem postopku, osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN Glazija ter vprašanja in pobude poslancev. sredstva za nakup hrane m za najetje kreditov, dogovorili smo se za odpis davkov in pri- spevkov ter regresiranje naku- pa semen. Pogovarjali se bomo še o večjih olajšavah za tiste, ki imajo težje pogoje za pride- lavo,« je med drugim na sreča- nju stranke omenil državni se- kretar za kmetijstvo Jože Obal. Seveda so na nedeljskem srečanju veliko pozornosti po- svetili tudi cesti Ljubno-Luče. Domačini so še vedno prepri- čani, da se je na cesti premalo oziroma nič naredilo. »V letoš- njem državnem proračunu so bila predvidena sredstva za obvoznico na Ljubnem in prvi odsek ceste proti Lučam v vrednosti 190 milijonov to- larjev. Vendar je pri izgradnji obvoznice prišlo do nepredvi- denih stroškov v višini 54 mili- jonov tolarjev, to pa glede na limitiran državni proračun predstavlja velik problem. Normalna doba za gradnjo takšnih infrastruktumih ob- jektov kot je cesta, je 5 let. bi sredstva, ki so namenjena za gradnjo ceste, izginila iz mozirske občine.« Na srečanju stranke so spre- govorili še o odnosu med SKD IN SLS, predvsem o njunem združevanju. »Ljudje o tem združevanju sprašujejo pov- sod po Sloveniji. Ce bi bili združeni, bi imeli že po lan- skih volitvah več kot polovico vladnih resorjev. Vsi menijo, da je delo ministrstev s člani SKD zelo dobro. Zadnji po- skus za združitev strank je bil prejšnji teden, vendar SLS združitev zavrača. Izvršilni odbor v naši stranki se je odlo- čil, da bomo izvedli javnom- nenjsko raziskavo, da bodo ljudje sami povedali, kaj me- nijo o združitvi. Potem bodo ti petelinčki iz sls videli, da ni potrebe po zavračanju. Vendar pa bomo upoštevali, da zdru- žen pomeni toliko kot poročen, torej ne smeš skakati čez plot«, je za konec srečanja povedal direktor agencije za sanacijo bank Janko Deželak. urSka selišnik Promet čez obnovljene Tremarje v torek dopoldne so na magistralni cesti Celje-Laško v Tremarjih opravili delni tehnični pregled, popoldne pa so med 16. in 19. uro povsem zaprli promet ter spojili oba cestna odseka iz Celja in Laškega v celoto. Tako je po nekaj mesecih del, ko je bil promet po stari cesti pod neustreznim podvozom močno oviran, promet že speljan po novi trasi dolgi več kot dva kilometra. Delavci Cest- nega podjetja Celje bodo v naslednjih petih tednih uredili še vse potrebno pri cestišču, da bo vožnja varna. S fino plastjo asfalta bodo prevlekli še odsek od Tremarij proti Laškemu in uredili dva dovoza. Star tremarski podvoz je zasut, odprt je le za morebitne vode. Izvajalci so doseda- nja dela opravili v roku oziroma celo malo prej, tako da bo celoten objekt popolnoma nared do takrat, ko je bilo predvideno. TV Denar sem, denar tja Po neuspelem referendumu za krajevne samoprispevke so v mozirski občini vztrajno iskali prepotreben denar za krajevTie skupnosti. Na zad- njem zasedanju izvršnega sve- ta so našli nekaj rešitev. Za delo KS bodo v rebalan- su občinskega proračuna na- menili dodatnih 18 milijonov tolarjev. Približno 3 milijone so našli v občinskem proraču- nu, ostalo pa si obetajo od re- nominacije republiškega pro- računa. V poprečju naj bi vse slovenske občine dobile 7 od- stotkov več kot je bilo prvotno dogovorjeno, ves ta denar pa nameravajo nameniti KS. Člani komisije so se dogovo- rili, da bodo večino sredstev enakomerno razdelili med vse KS v mozirski občini, približ- no 3 milijone SIT pa bodo raz- delili po številu prebivalcev. Člani IS pa so v ponedeljek razpravljali še o ostanku 5,4 milijonov tolarjev, kolikor je ostalo pri prvi renominaciji občinskega proračuna. V KS Gornji Grad so predlagali, da bi sredstva porabili za bioo- grevanje v kraju in za cesto v Florjanu, večino sredstev (4,7 milijonov SIT) pa bi na- menili za kanalizacijo v Gor- njem Gradu. Po predračunu naj bi kanalizacija stala 21 mi- lijonov tolarjev, četrtino de- narja bi ob soudeležbi občine prispevali iz državnega prora- čuna, za približno 11 milijo- nov tolarjev pa bi KS najela kredit, vendar mora garancijo dati občinska skupščina. Po razpravi ali priporočiti garan- cijo ali ne, so se člani IS odlo- čili, da naj se poslanci v občin- ski skupščini sami odločijo o vlogi KS Gornji Grad. US Št. 38 - 23. september 1993 Sumljiv poskus prodale železarn LJUBLJANA, 21. sep tembra (Večer) - Bivši di- rektor slovenskih železarn Andrej Aplenc je pred ko- misijo državnega zbora, ki se ukvarja z različnimi afe- rami povedal, da je lani nekdo v vladi skušal neza- konito prodati slovenske železarne. Posel ni uspel, Aplenc pa je bil odstavljen. Komisija bo o tej temi za-, slišala še Dušana Šešoka Andreja Ocvirka, Hermanj Rigelnika in še nekatere. Zasedba dela Metalne MARIBOR, 21. septem- bra (Večer) - V mariborski Metalni nadaljujejo enote- densko zasedbo družbe TIO, saj sindikat in vodstvo nista dosegla dogovora, Upravni odbor bi moral sklepati o stečaju, vendai je sejo prekinil, nato pa od- stopil. Zgornja meja obrestnih mer LJUBLJANA, 21. sep- tembra (Delo) - Izvršilni odbor Združenja bank Slo- venije je sprejel dogovor o določanju zgornje mej« obrestim na vse vloge. Pri- čakujejo, da bo to postopo- ma pocenilo tudi bančna posojila. Dogovor ni do- končen, saj ga mora spreje ti tri četrtine članic banč nega združenja. Največji slovenski dolžniki LJUBLJANA, 21. sepj tembra (Delo) - Adria Air- ways in Metalna sta naj- večja dolžnika v Sloveniji, saj prvo podjetje dolguje banki 9,8 milijarde, drugo pa skoraj šest milijard tohl larjev. Varljivi dvigi plač LJUBLJANA, 20. sep- tembra (Delo) - Konfedera- cija sindikatov 90 Sloveni- je opozarja, da so ponekod plače po prenehanju zako- na o zamrznitvi povišali, ker so bile nižje kot 80 od- stotkov po kolektivni po-" godbi, drugod pa so delavc šele junija prejeli plače, ki bi jih morali že v prejšnjih mesecih. Zato so podatki o 3,5 odstotnem povišanju plač v juliju varljivi, sicer pa so se te v zadnjih mese- cih najbolj dvignile v ban- kah in finančnih organiza- cijah, medtem ko imajo de- lavci premajhne. I—NOVI TEDNIK- Glavni in odgovorni urednifc Branko Stamejčič. Pomočnica odgovomeg« urednika: Milena Brečko- Poklič. J Uredništvo: Marjela Agre^ Irena Baša, Tatjana CvirU Janja Intihar, Brane Jeran- ko, Edo Einspieler, Edi MaS- nec, Urška Selišnik, Ivan^ Stamejčič, Željko Zule. Teh- nični urednik: Fran j o Boga' di. Oblikovanje: Minja Baja- gič. Tajnica uredništva: Moji ca Marot. Naslov uredništva: TU V. kongresa 3 a, Celje. Tele- fon: (063) 29-431, fa) 441-032. .i Največja slovenska sejem- ska manifestacija je za nami. Organizatorji se lotevajo te- meljitih analiz in nič ne bo na- pak, če bodo že jutri začeli snovati prihodnji, 27. Medna- rodni obrtni sejem. Letos je v glavnem šlo po načrtih. Vre- me jo je sicer pošteno zagodlo, a na to imajo organizatorji še najmanj vpliva. Tudi obisko- valcev ni motilo, kljub temu, da so sejmu odščipnili en dan, si ga je ogledalo preko 242 ti- soč ljudi. Rekordno je bilo šte- vilo razstavljalcev, kar 1760. Večina jih je ocenila, da je vi- den napredek, da je sejem do- bil mednarodne razsežnosti, da je dokaj pregleden in tisto, kar je najpomembnejše — 95 odstotkov razstavljalcev zago- tavlja, da je sejem bil poslovno uspešen. Natančneje, 25 od- stotkov razstavljalcev je skle- nilo konkretne posle, 36 od- stotkov jih je uspešno predsta- vilo svoje izdelke, v 37 odstot- kih so navezali poslovne stike. V primerjavi z drugimi sloven- skimi sejmi ter graškim in za- grebškim, so celjskemu priso- dili tudi najvišjo oceno. In ve- čina razstavljalcev je sodelo- vanje obljubila tudi za prihod- nje leto. Navdušeni so bili zla- sti Avstrijci, ti so za 27. Med- narodni obrtni sejem napove- dali zakup še dvakrat večjih razstavnih prostorov. Kot dober je sejem ocenilo tri četrtine obiskovalcev, le en odstotek anketiranih je meni- lo, da je slab. Zelo dobre so se jim zdele sejemske storitve, upravičeno kritični so do go- stincev, saj so nekateri pošte- no zasolili svoje cene. Veliko črno piko pa so tako obisko- valci kot razstavljalci prisodili prometnemu režimu ter par- kirnim prostorom. In tu smo pravzaprav v jedru problema. Mednarodni obrtni sejem prerašča mesto Celje, nekateri pravijo, da je postal že pravi velesejem in da prerašča celo republiko Slovenijo. Mesto za- radi obstoječe infrastrukture, cest, ki ne požirajo kolone vo- zil, neustreznih ter premajh- nih hotelskih kapacitet. Slove- nijo predvsem zaradi cest, ki jih preklinjajo razstavljalci, obiskovalci in tudi politiki, ki kljub vsemu ne storijo ničesar. Tudi takšnih neumnosti, da Cestno podjetje ravno v času sejma ureja tri vpadnice na se- jem, najbrž ne bi bilo treba. Slovenskih cestnih križev in težav mesto Celje zagotovo ne bo rešilo, bo pa moralo mesto skupaj z organizatorji sejma streti nekaj trdih orehov. Veliko je bilo postorjenega letos, nova hala, telefonija, vse to so pridobitve, ki jim ne gre oporekati. Toda če naj bo se- jem osrednja predstavitev obrtništva in podjetništva v prostoru Alpe Jadran, bo 3 Občina naj prelcine bojicot Direktor Zdravilišča Dobrna Darko Urbancl je pred dnevi pisno pozval celjskega župana ter pred- sednika vlade, naj prekine- ta dosedanjo blokado, skupščina pa naj končno sprejme soglasje k preobli- kovanju delovne organiza- cije Zdra\'ilišče Dobrna v delniško družbo. Za delniško dmžbo so se zaposleni v zdravilišču od- ločili na avgustovskem re- ferendumu, takšna oblika pa je po Urbanclovi oceni edina sprejemljiva tudi za- to, ker zdravilišče pretežni del celotnega prihodka pri- dobiva s prodajo storitev na tržišču. Rezultati poslo- vanja so po podatkih vod- stva v prvem polletju izredno dobri. V šestih me- secih so ustvarili na Dobrni dobra dva milijona tolarjev bruto dobička, poraslo je število prenočitev domačih in tujih gostov, obračunana je 150-odstotna stopnja amortizacije, veliko več de- narja kot v preteklosti so namenili investicijam, ce- lotni prihodek Zdravilišča pa je porasel z indeksom 191. Če občina ne bo dala soglasja k pričetku postop- ka preoblikovanja zdravi- lišča v delniško družbo, opozarja vodstvo, pa se po- stavlja vprašanje, kdo bo nosil odgovornost za ka- kršnekoli nasilne posege s strani občine v Zdraviliš- če Dobrna. IB Okolic in genetske poškodbe Bo prišlo do raziskave, ki bi ugotovila to povezavo? Celjsko območje je preko- merno onesnaženo, o čemer pričajo številne doslej oprav- ljene analize. Zelo redke pa so takšne, ki se ukvarjajo z vpli- vom onesnaženega okolja na zdravje prebivalcev, ki živijo na tem območju. Zato je celj- sko Društvo za varstvo okolja skupaj z ekološko komisijo pri Slovenskih krščanskih demo- kratih v Celju podprlo pred- log, da bi raziskali, v kolikšni meri povzroča onesnaženo okolje genetske poškodbe pri ljudeh. Da bi podrobneje predstavi- li načrtovano raziskavo, so v Celje povabili dr. Matildo Korman Frangeš, ki se na Za- vodu za varstvo pri delu v Ljubljani ukvarja z genet- skimi poškodbami pri ljudeh, ki so v svojem delovnem oko- lju izpostavljeni sevanjem in kemičnim vplivom. Ta je me- nila, da bi lahko glede na po- datke o onesnaženosti okolja v Celju ugotavljali tako po- škodbe genetskega materiala zaradi sevanja kot poškodbe, ki so posledice delovanja ke- mičnih snovi, na primer težkih kovin. Dobljene podatke ge- netskih sprememb pri izbrani skupini Celjanov pa bi nato primerjali s podatki, ki jih na Zavodu že imajo o prebivalcih ekološko manj obremenjenih okolij v Sloveniji. Takšna raziskava bi zahte- vala precej denarja, ki ga ob- činski proračun nima, poleg tega pa zdravstveni delavci menijo, da je težko dokazati neposreden vpliv onesnažene- ga okolja na zdravstveno sta- nje ljudi. Zato je vprašanje, če bo prišlo do uresničitve za- stavljene naloge, ki bi kljub vsem pomislekom verjetno da- la nekaj podatkov o tem, kako zdravi smo Celjani in kaj to pomeni za naše potomce. TC SVET MED TEDN^iJM Od Camp Davida do Washingtona Piše: Erika Repovž Kadar povprečno razgle- dan človek sliši za Bližnji vzhod, najprej pomisli na stereotipe, ki jih navadno povezujemo s tem geograf- skim prostorom. Islamski fundamentalizem, verski fanatizem, arabsko izrael- ski spor in palestinsko vprašanje, za katerega že velja oznaka zgodovinski, so politične stalnice tega dela sveta. Bližnji vzhod že od nekdaj ločijo nasprotja nezdružljivih sil, monopo- listične posvetne oblasti, religioznega ekskluzivizma in tradicionalnega arabsko židovskega sovraštva. Na Levantu je od nekdaj zibel- ka terorizma, križišče be- gunskih poti in prekipeva- joč kotel zavrelih strasti in nasilja. Vendar v zadnjem času najbrž ni bilo nikogar, ki bi dvomil, da bodo Ame- ričani tisti, ki bodo držali škarje v rokah, ko naj bi se v tem delu sveta začel kro- jiti mir. To dejstvo pa seve- da v ničemer ne zmanjšuje veličastne zunanjepolitične zmage ameriškega pred- sednika Clintona, ki je tako rekoč botroval ponedeljko- vemu podpisu medsebojne- ga priznanja med Izraelom in Palestinsko osvobodilno organizacijo. Nekateri ko- mentatorji so celo zapisali, da večje spektakulamosti ne bi mogli pričakovati niti tedaj, če bi se sam kuban- ski voditelj, po kakršnem koli čudnem naključju od- ločil za spokorniško pot v ameriško prestolnico. Za- livska vojna je z zmago za- vezniških sil ustvarila po- goje za neizpodbiten poli- tični diktat Amerike, ki si na Bližnjem vzhodu želi stanje brez vojn v luči nove mednarodne politične kon- stalacije: sovjetskega pora- za v hladni vojni z Združe- nimi državami in spreme- njene bližnjevzhodne poli- tike, ki jo je ustvarila ko- alicijska zmaga nad Sada- mom Huseinom. Arabski in izraelski po- gajalci že v Madridu pred dvema letoma v nobenem primeru iliso imeli lahkega dela, ko so poskušali reše- vati prastare konflikte, ki so se na Bližnjem vzhodu pojavili že v začetku stolet- ja in ne šele z nastankom izraelske države, kot zmot- no mislijo nekateri. Ne sa- mo, da si pogajalci v tem primeru na svoja ramena vedno znova oprtajo dediš- čino bližnjevzhodnega zgo- dovinskega smetišča, am- pak imajo pred seboj kon- stantno težavno, pesimisti trdijo, da celo nerešljivo nalogo: zagotoviti Pale- stincem nacionalno identi- teto in hkrati priznati Izra- elu pravico do obstoja. V preteklosti so bližnjev- zhodne mirovne konferen- ce uspele že tedaj, če so po- gajalci sploh sedli za poga- jalsko mizo. V luči takšnih zgodovin- skih dejstev je podpis spo- razuma o delni avtonomiji Gaze in Jeriha, ki sta ga na trati pred Belo hišo podpi- sala izraelski zunanji mini- ster Simon Perez in funkci- onar PLO Abu Mazen ob navzočnosti izraelskega premiera Jicaka Rabina in vodje PLO Jaserja Arafata, najsvetlejši dosežek med- narodne diplomacije pod vodstvom ZDA v zadnjih nekaj letih. Sporazum, ki so ga zasnovali na pogaja- njih med PLO in izraelski- mi funkcionarji v Oslu na- mreč predvideva, da bo Izrael najkasneje do 3. de- cembra začel umikati svoje čete z območja Gaze in Je- riha na zahodni obali reke Jordan, umik pa naj bi končali do 7. aprila prihod- njega leta. PLO naj bi v de- setih mesecih postavila na noge t.i. samoupravo (ter- min je skovanka ameriške diplomacije, oziroma dr- žavnega sekretarja Baker- ja) z močno policijo, ki bi zagotavljala notranjo var- nost, do leta 1999 pa naj bi zaključili prehodno obdob- je oziroma obdobje delne avtonomije. Washingtonski podpis so najbolj slovesno proslavili v Gazi. Veliko manj pa so bili nad njim navdušeni v Libanonu, Jordaniji in Siriji, kjer so nasprotniki sporazuma pripravili mno- žične demonstracije. Sča- soma se je že ohladilo tudi spontano navdušenje Ame- ričanov, predvsem potem, ko'so izvedeli, da jih bo sporazum v naslednjih le- tih stal okrog 11 milijard dolarjev. Kam z odpadki v Celju? strategija ravnanja z od- padki v občini Celje je bila ena od tem zadnjega zaseda- nja celjskega izvršnega sve- ta. Člani občinske vlade so podprli dokument, ki ga je pripravila posebna delovna skupina, pred obravnavo na skupščini pa naj bi določili še roke za izpeljavo ciljev, določenih s strategijo. Izvršni svet v Celju se je s problemom neustreznega ravnanja z odpadki srečal že na začetku svojega mandata. Sedanje odlagališče se na- mreč hitro polni in treba bo najti rešitev za naslednje ob- dobje. Ravnanje z odpadki je pri nas še vedno zelo poeno- stavljeno. Vse vrste odpad- kov se zbirajo na mestu na- stanka, od tam pa jih odpe- ljejo na odlagališče, kjer jih odlagajo,kompaktirajo in pretarivajo z zemljo. Da bi bile bodoče rešitve s stro- kovnega vidika čim boljše, je izvršni svet imenoval delov- no skupino za pripravo celo- vite strategije ravnanja z od- padki. Skupina se je znašla pred zahtevno nalogo, zato je naj- prej proučUa razmere v Ce- lju in pristope doma ter v tu- jini. Nato je postavila nekaj najpomembnejših dolgoroč- nih ciljev na osnovi določitve poti za njihovo uresničitev. Tako naj bi vse biološke od- padke v prihodnosti kompo- stirali. Kakovost komposta pa bo morala biti takšna, da ga bo mogoče uporabiti za dodatek zemljinam, ne da bi dodatno onesnaževali tla. Manj kakovosten kompost pa bi uporabili za sanacijo erodiranih površin in pri ozelenitvi nerodovitnih po- vršin. Eden od ciljev tudi predvi- deva, da bi vse odpadke, ki predstavljajo sekundarne surovine in jih je mogoče po- novno uporabiti, zbirali lo- čeno in posredovali uporab- nikom. Nevarne odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih, pa bi organizirano in nadzo- rovano oddajali v nadaljnjo predelavo. Tiste nevarne od- padke, za katere ne bo mo- goča nadaljnja predelava, bi shranjevali na deponiji. Za nevarne odpadke iz gospo- darstva pa je predvideno varno shranjevanje ali pa predelava, nevtralizacija, se- žiganje ter urejeno in nadzo- rovano shranjevanje na me- stu nastanka. Ob uresniče- vanju vsega naštetega bi se tudi odpadki, ki se odlagajo na deponiji, zmanjšali na minimum. Po mnenju strokovne de- lovne skupine je takšne na- čin ravnanja z odpadki edini sprejemljiv, čeprav se zave- dajo, da so cilji zelo zahtevni in da bo treba premagati šte- vilne ovire, od neurejenega odvzema sekundarnih suro- vin, nestimulativne davčne politike, do neprilagojene normativne ureditve. Za hi- trejše razreševanje vseh na- štetih ovir pa je najprej po- trebna podpora v občini tako s strani vlade kot skupščine, kar je lahko osnova za na- daljnje delovanje. TC Voda Je vse bolj dragocena Celjski IS je Strokovno služ- bo za komunalno gospodar- stvo v začetku junija zadolžil za pripravo natančnega poro- čila o vodooskrbi z razvojno strategijo glede na predviden dolgoročni model poselitve. Pred kratkim so to poročilo z dopolnitvami iz razprave člani IS sprejeli, v Strokovni službi pa morajo do konca ok- tobra pripraviti osnutek sred- njeročnega programa razvoja vodooskrbe. Člani IS so tako načelno podprli strategijo vodooskrbe v občini, čeprav je na začetku že kazalo, da o problematiki oskrbe s pitno vodo sploh ne bodo govorili. Peter Kavalar iz Slovenskega ekološkega giba- nja je namreč predlagal umik točke z dnevnega reda seje IS češ, da je gradivo površno in slabo pripravljeno, v njem ni novih izhodišč, ponovno pa so zapisane vse tiste napake, ki jih v Celju zadolženi za vodoo- skrbo naštevajo že leta in leta. Vodia Rtrnk-nvnp slii7hp%a ko- munalno gospodarstvo Ivan Pfeifer se je strinjal z večino pripomb, pri tem pa dodal, da gre zgolj za izpoLnjevanje^kle- pa IS in opozoril, da se bo naj- brž večina napak iz vodoo- skrbnega sistema občine vle- kla še nekaj let, saj v Celju konstantno primanjkuje de- narja za njihovo odpravljanje. Sicer pa je v Celju tudi po treh letih sušnega obdobja oskrba s pitno vodo iz central- nega vodovoda zadovoljiva, vse več pa je težav v oskrbi iz nekaterih manjših vodovodov v upravljanju PE Vodovod. Tako so v sušnih poletnih me- secih s cisternami dovažali vo- do v zbiralnike v Košnici, Zgornjih Polulah in Kompo- lah. Od dovozov pitne vode s cisternami pa je bilo tudi le- tos odvisno veliJco gospodinj- stev, ki se sicer oskrbujejo z vodo iz vodovodov krajevnih skupnostih Frankolovo, Dobr- na, Šmartno, Štore, Nova cer- kev, Svetina in Pod gradom. V vodooskrbi odpade na centralni vodovod večinski 89- odstotni delež prebivalstva, le kakšna 2 odstotka oziroma 1.400 ljudi v občini pa nima vodovoda in uporablja vodo iz vodnjakov in kapnic. Nekaj manj kot desetina občanov se oskrbuje iz lokalnih vodovo- dov, s katerimi upravljajo re- žijski odbori oziroma krajevne skupnosti, v celjski občini pa jih je približno 130. Prav grad- nje in rekonstrukcije lokalnih vodovodov pa so problem zase, ki ga ne bo mogoče rešiti v enem letu. Z njimi ne uprav- lja PE Vodovod, uporabniki vode zvečine ne plačujejo, ka- kršnikoli posegi pa so zaradi težkega in razgibanega terena ter zahtevne tehnologije zelo dragi. I. STAMEJČIČ Svojevrsten problem, ki upo- časnjuje odpravljanje napak na vodooskrbnem sistemu v celjski občini so tudi veljav- ne cene vode. Celjani v gospo- dinjstvih odštejejo za kubik vode dobrih 21, za potrebe in- dustrije pa 42 tolarjev. To naj bi krilo tudi razširjeno repro- dukcijo, a vsakršne primerjave odpovedo ob podatku, da je v vodno precej bolj bogati Av- striji cena vode za enostavno reprodukcijo od 100 do 120 to- larjev. Za plin do Laškega Po enomesečni javni razpra- vi o lokacijskem načrtu za ma- gistralni plinovod Štore-La- sko so člani celjskega IS minu- lo sredo podprli laško vlado, ki si prizadeva za sprejem pro- gramskih zasnov po hitrem Postopku. Razvojna strategija Laškega sloni na turizmu in <^isti industriji, zato je dovod plina še toliko večjega pomena ^ občino, v z gradnjo plinovo- "la prizadetih celjskih krajev- ■^h skupnostih Store in Pod gradom pa ni bilo takšnih pri- pomb, ki bi zahtevale ustavi- '^v postopka. Se največ pripomb kraja- •^ov, izrečenih v času javne •■azgrnitve, se je vezalo na l^hranjanje kmetijskih zem- ljišč ter vodnih virov, ki so ^ neposredni bližini predlaga- trase magistralnega plino- ]'oda. V strokovnih službah '"^ajanom zagotavljajo, da so njihove pripombe upoštevane že v izdelavi projektnih rešitev trase, vseeno pa so jim zagoto- vili, da bi v primeru kakršni- koli poškodb moral investitor na lastne stroške zagotoviti nadomestni vodni vir, saj ga k temu zavezujejo določila Za- kona o varstvu okolja. Magistralni plinovod je po- memben tudi za celjsko obči- no, saj omogoča plinifikacijo naselij Zagrad, Pečovnik, Po- lule in Košnica. Člani IS so za top zadolžili pristojne stro- kovne službe, da nadaljujejo s pripravo prostorsko izvedbe- nega načrta za komunalno sa- nacijo Zagrajske doline in zač- nejo z izdelavo projekta za pli- nifikacijo omenjenih štirih na- selij. Investitor pa naj poskrbi, da se zadevni lokacijski načrt čimprej ustrezno dopolni in posreduje IS v potrditev. IS Šepca zamenjal Arnoš člani celjskega IS so minulo' sredo na njegovo željo razrešili vodjo Strokovne službe za sta- novanjsko gospodarstvo Anto- na Šepca. S ponedeljkom, 20. septembroni, je to zahtevno delo - tik pred obravnavo v skupščinskih klopeh so gra- diva o oblikovanju občinskega Stanovanjskega sklada, spre- jemu Stanovanjskega progra- ma ter ustanovitvi Sveta za varstvo pravic najemnikov — prevzel Jani Arnoš, dosedanji svetovalec za gradbeništvo v OSUPVO. IS Jutri otvoritev tržnice številne prireditve ob šentjurskem prazniku v Šentjurju bo jutrišnji osrednji dan občinskega praz- nika potekal v znamenju od- prtja mestne tržnice in slav- nostne seje občinske skupšči- ne. Številne prireditve se bodo nadaljevale vse do 9. oktobra, povezane pa so tudi z Ipavče- vimi kulturnimi dnevi, ki se bodo pričeli prihodnji torek. Za občinski praznik so Šentjurčani izbrali 24. sep- tember - v spomin na dan, ko so pridobili trške pravice. Le- tos se bo praznovanje začelo ob 15. uri s slavnostno sejo ob- činske skupščine. Uro pozneje, ob 16. uri, bodo odprli šentjur- sko tržnico, ki obsega javni del ter štirideset novih lokalov. Tako bodo na enem mestu zbrali pestro trgovsko ponud- bo, ko bosta dograjeni mestna obvoznica ter avtobusna po- staja, pa se obeta velik pretok ljudi prav v tem delu. Naložba prinaša šentjurski občini tudi mnoga nova delovna mesta. Ob slovesnem odprtju bodo nastopili domača pihalna god- ba, laške mažoretke, združena pevska zbora Skladateljev Ipavcev ter ansambel Vinka Cverleta. Prireditve se bodo nadalje- vale prihodnjo soboto. Na strelišču Tičnica pripravljajo lovsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe ter z malo- kalibrsko puško. Začetek bo ob 8. uri, uro pozneje pa bosta (v blagovnici Lipa) regijski hi- tropotezni šahovski turnir ter turnir v malem nogometu (igrišče v Gorici pri Slivnici). V soboto popoldan bo v ospre- dju tekmovanje gasilskih de- setin ( začelo se bo ob 15. uri pri šentjurskem gasilskem do- mu ), zvečer, ob 20. uri, pa bo velika gasilska veselica. Pri- pravljajo jo v prostorih doma- čega kiilturnega doma. Veliko pozornosti bodo po- svetih tudi kulturi, letošnje, tretje po vrsti, Ipavčeve kul- turne dneve pa že drugič pove- zujejo s praznovanjem občin- skega praznika. Prvo priredi- tev, likovno razstavo osnovno- šolcev šentjurske občine, bodo odprli prihodnji torek, 28. sep- tembra, ob 17. uri v Alposo- vem razstavnem salonu. BRANE JERANKO Št. 38 - 23. september 1993 Gorenje za svobodno trgovino v tem tednu se slovenski in madžarski predstavniki poga- jajo o vzpostavitvi cone svo- bodne trgovine med država- ma. Pogajanja je že prejšnji te- den napovedala državna se- kretarka za ekonomske donose s tujino Vojka Ravbar, ko je v Budimpešti sodelovala na novinarski konferenci velenj- skega Gorenja. »Slovenija je z Evropsko skupnostjo podpisala več spo- razumov o sodelovanju in ko- operaciji, transportni spora- zum in finančni protokol. S tem Slovenija vzpostavlja direktne bilateralne odnose z ES,« je omenila Ravbarjeva. »Ti sporazumi omogočajo Slo- veniji prost izvoz in razne ugodnosti pri menjavi indu- strijskih izdelkov. Bistvo con je, da omogočajo pretok blaga in storitev brez plačila ustrez- nih dajatev in drugih kvot omejevanja prometa. Za do- končno vzpostavitev con se ponavadi dogovorimo za pre- hodno obdobje, to je stvar po- gajanj. Ocenjujemo, da pre- hodno obdobje z Madžarsko ne sme biti daljše kot s člani- cami EFTE. S Češko in Slova- ško smo se dogovorili za pre- hodno obdobje dveh let, po tem času pa bo vzpostavljena popolna menjava blaga. Z Madžarsko bomo vzpostavili cone svobodne trgovine na re- cipročni osnovi, kar pomeni enako dinamiko odpiranja z obeh strani. Tako bomo obli- kovali listo proizvodov, ki bo- do takoj prosti dajatev, za ne- katere izdelke bo veljalo po- stopno zniževanje dajatev, obe strani pa bosta poskrbeli za razvoj lastne industrije in za zunanjo konkurenco.« Slovenija ima sklenjene de- klaracije o sodelovanju z drža- vami članicami EFTE, začela pa so se pogajanja z državami višegrajske skupine. Tovrstna pogajanja že zaključujejo s Češko in Slovaško, pogajajo pa se tudi s Poljsko. »Z Madžarsko dosegamo 200 milijonov dolarjev zuna- njetrgovinske menjave, vendar v Slovenijo bistveno več uvo- zimo kot izvozimo. Želimo si povečati izvoz in uvoz, saj je Madžarska kot ena izmed so- sed vsestranski, tudi gospo- darski partner. Trenutno ima- mo v vidu šest dolgoročnih korporacij, s conami svobodne trgovine bi se te vezi okrepile, nekaj pa bi jih vzpostavili na novo. V Sloveniji smo obliko- vali dokaj stabilno nacionalno valuto, imamo dovolj visoke devizne rezerve, inflacijo smo znižali na odstotek ali dva me- sečno. Skratka, gradimo si- stem, ki bo čim bližji razvite- mu tržnemu gospodarstvu,« je pripovedovala Ravbarjeva na novinarski konferenci. »V tak- šen sistem lahko vključimo podjetja, kot je Gorenje, ki je uspelo bistveno povečati svoj delež v menjavi. Podjetje na- mreč 95 odstotkov proizvodnje realizira na tujih trgih, kar ka- že na kakovost in konkurenč- nost njihovih izdelkov.« Direktor koncema Gorenje Jože Stanič je na novinarski konferenci omenil, da je ravno Gorenje največji izvoznik na Madžarsko. Hkrati je pozval madžarske in slovenske go- spodarstvenike, naj povečajo medsebojno menjavo, pred- vsem pa čim prej vzpostavijo cone svobodne trgovine. URŠKA SELIŠNIK Eden izmed kazalcev odnosa med Slovenijo in Madžarsko je, da naša država pri sosedih še nima gospodarskega ataše- ja. Z novim letom bo v sloven- skem veleposlaništvu v Bu- dimpešti začel delati vojaški ataše. Sejem v Budimpešti je eden najstarejših evropskih sejmov, saj nadaljuje tradicijo iz leta 1842. Letos je kar tretjina raz- stavljalcev prišla iz azijskih držav, kar četrtina vseh pred- stavljenih izdelkov pa je s po- dročja gospodinjskih apa- ratov. Slovenski veleposlanik na Madžarskem Ferenc Hajos je na novinarski konferenci ome- nil, da je Slovenija na Madžar- skem zelo malo znana. V neki anketi je le eden izmed desetih vprašanih vedel, kje in kaj je Slovenija, pet vprašanih pa jo je postavilo v bivšo Sovjetsko zvezo. SKB banka se vključuje v privatizacijo »Agencija za privatizaci- jo je doslej sprejela 30 pro- gramov privatizacije po- djetij, prihodnje leto pa naj bi se privatizacijski procesi odvijali v 400 do 500 po- djetjih,« je na okrogli mizi, ki jo je v času celjskega sej- ma organizirala SKB ban- ka, povedal državni sekre- tar za privatizacijo mag- . Tone Rop. Prihodnji meseci bodo po Ropovih besedah name- njeni predvsem za informi- ranje in reševanje odprtih vprašanj, pri tem namera- vajo sodelovati tudi z Go- spodarsko zbornico Slove- nije. Zaključenih je 80 re- vizijskih postopkov, anali- ze kažejo, da se pojavlja precej težav tudi zaradi de- nacionalizacije. Še najdlje smo - po mnenju državnega sekretarja - pri certifikatih. Certifikatni računi so od- prti, pripravljene so last- ninske nakaznice, v tednu dni jih bo agencija predala pošti, kjer jih bo mogoče kupiti. Pripravljen je tudi zakon o investicijskih družbah, oktobra bodo svoje o njem povedali še .poslanci slovenskega par- *lamenta. V okviru agencije pa naj bi delovala posebna informativna služba, ki bo odgovarjala na odprta vprašanja in s tem prispe- vala k hitrejši privatizaciji. Podrobneje so svojo po- nudbo, s katero se vključu- jejo v proces lastninskega preoblikovanja podjetij, predstavili tudi v SKB banki. Ta bančna hiša se bo v privatizacijo vključila s 100 milijoni nemških mark, njeni predstavniki pa so poslovnežem poveda- li, da lahko SKB banka so- deluje v vseh fazah lastni- njenja. IB Komunala na prepihu Pri ukrepih občinskega iS za rešitev poHietia mora soUeiovati celjski Izietnik Pri mozirskem izvršnem svetu so že lani imenovali nad- zorni odbor, ki je pregledal poslovanje Javnega podjetja Komunala. Le-to se je namreč zaradi avtobusne postaje zna- šlo v hudih težavah. V odboru ugotavljajo, da ima podjetje zaradi postaje še približno 15 milijonov SIT dolga. Že prej je Komunala del sredstev, namenjenih za čistil- ni napravi na Ljubnem in v Rečici, preusmerila v grad- njo avtobusne postaje, zato se lahko zgodi, da bodo čistilne naprave »izvisele«, v nevarno- sti pa je tudi nadaljnji obstoj podjetja. V razpravah na zadnjem za- sedanju IS so zatrjevali, da so cene komunalnih storitev izredno nizke. »Igramo neko lažno solidarnost do naših krajanov, če pa bi oblikovali ■ ekonomske cene, je vprašanje, kaj bi se dogajalo. Smo ena redkih komunalnih organiza- cij, ki odvaža smeti dvakrat na teden,« je omenil direktor Ko- munale in hkrati podpredsed- nik SO Mozirje Rade Rakun. »Prav tako nikjer v regiji avto- busne postaje ni gradila sama občina, temveč Izletnik. Dogo- vori o sodelovanju z Izletni- kom niso uspeli,, sedaj pa je celjsko podjetje prišlo na po- stajo skozi mala vrata, a ne samo to, celo lasti si mozirsko postajo. Poleg tega smo veliko sredstev tudi posodili, GUnu 15 milijonov SIT, Smreki 3 mi- lijone ... Če sem jaz glavni kri- vec, se ve, kaj me čaka. Če ne, bomo počakali, da se reši polo- žaj v Glinu.« Brez odgovora je ostalo vprašanje enega izmed članov IS, kdo je dovolil na avtobusni postaji dvakrat višjo investici- jo, kot je bila prej odobrena. Hkrati pa so člani IS zatrjeva- li, da pri pogovorih z Izletni- kom ne smejo več uporabljati rokavic. »En Izletnikov šofer ima večjo veljavo kot cel izvrš- ni svet,« je bilo slišati. Tako so v IS ustanovili ko- misijo, ki bo poskušala rešiti javno podjetje Komunala, Izgube v Mozirju v mozirski občini so v prvih šestih mesecih letošnjega leta za 6,6 odstotka povečali proiz- vodnjo, zaloge pa so se zmanj- šale za 20 odstotkov v primer- javi z lanskim obdobjem. Kljub temu je skupna izguba v družbenih podjetjih z 1.383 zaposlenimi delavci 608 mili- jonov SIT, v zasebnih podjet- jih pa 148,5 milijonov SIT. Največji izgubarji so Glin, MGA in stanovanjska zadruga Moj dom. US predvsem pripraviti reorgani- zacijo podjetja in delitev na javni in profitni del. Poleg te- ga se bodo z Izletnikom pogo- vorili o dodatnem sofinancira- nju, v nasprotnem primeru bo- do Izletnikovi avtobusi plače- vali parkirnino. Racionalizira- li bodo vožnje ter pripravili odlok o divjih odlagališčih, uredili popolno evidenco pla- čevanja komunalnih storitev in izterjali posojena sredstva. URŠKA SELIŠNIK Nove zaloge v RLV v severozahodnem delu jame Preloge v velenjskem rudniku lignita so pretekli teden naredili nov preboj v severno raziskovalno progo. S tem bi lahko od- kopali 27 milijonov ton lig- nita, kar bi pri sedanji pro- izvodnji RLV zadoščalo za naslednjih 30 let. Prve tone premoga naj bi v tem pre- delu odkopali sredi prihod- njega leta, v letni proizvod- nji RLV pa naj bi nove za- loge predstavljale približ- no petino. REKLI SO Predsednik IS Mozirje Al- fred Božič o podjetju Glin in o odnosu države do IS: »Korže kot lastnik Glina je vedno na sestanku. Nemogoče ga je pri- klicati po telefonu. Pred mese- ci je prišlo pisno obvestilo, da se bomo sestali in pogovorili o podjetju. Seveda iz tega ni bilo nič. Nikakor ne prideš do odgovornih v skladu, kot da se jim žvižga. Prej je bila za Glin pristojna neka ekonomistka, za katero so ugotovili, da je nesposobna. Sedaj se o podjet- ju dogovarjajo Gorenje, Ljub- ljanska banka in Gozdno go- spodarstvo Nazarje. Sploh ne dajejo informacij, z nikomer se ne pogovarjajo. Očitno se tu nekaj kupčka, država pa neod- govdhio ravna. Direktor Kor- ber je v podjetju eno leto, pa ga do danes Korže še ni spre- jel. Lastnik firme očitno nima časa, da bi sprejel menedžerja tako velike firme. Recimo, re- publiška vlada letos še ni skli- cala predsednikov izvršnih svetov. Ne pogovarjamo se o nobenem vprašanju, še naj- manj gospodarskem. Tako ni- maš niti možnosti niti pravice do kakšnih posegov. Ponavadi je edini odgovor, češ, kaj te briga! Ta ljuba država očitno misli, da so lokalni faktorji ne- poti^bni. Zaradi teh odnosov je nesmiseln obstoj IS. Nova lokalna uprava bo zadeve le še bolj centralizirala, praktično bomo ubogi revčki. Tukaj se bomo kregali zaradi števila občin, nimamo pa možnosti, da bi vplivali na denar, ki ga plačujejo naši občani.« Krekova banka V Zrečah Minuli petek so v stano- vanjskem bloku na Cesti na Roglo 11/h v Zrečah slo- vesno odprli enoto Krekove banke. Otvoritve sta se udeležila predsednik upravnega odbora banke Mirko Krašovec ter direk- tor Krekove banke Anton Guzej. Banka že ima svoji enoti v Mariboru in Ljub- ljani, za poslovanje v Zre- čah pa se je odločila pred- vsem zato, da bi tesneje so- delovala z drobnim gospo- darstvom, ki se v konjiški občini vse bolj razvija, obe- nem pa bo banka omogoča- la kompletno poslovanje tudi vsem občanom. Certifikat laškemu Timu v prostorih Zdravilišča Laško so včeraj, v sredo, ^ podelili mednaro&ni certi-' fikat ISO 9001 podjetju TIM Laško. Slovesnosti se je udeležil tudi slovenski minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Taj- nikar. Seminar na Dobrni Območna gospodarska zbornica Celje bo od 29. septembra do 1. oktobra ogranizirala seminar o iz- delavi programa ter po- slovnika kakovosti. Semi- nar bo na Dobrni, vse po- drobnejše informacije pa so na voljo v območni zbor- nici Celje. Gorenje tudi na Hrvaškem Na zagrebškem velesej- mu je bil prejšnji četrtek slovenski dan, saj je sejem , obiskal podpredsednik vla- de dr. Davorin Kračun. Predstavniki Gorenja so pripravili novinarsko kon- ferenco, na kateri je direk- tor Jože Stanič napovedal vrnitev koncema na hrva- ' ško tržišče. Njihov cilj je, da bi od 95 odstotkov pro- daje na tujih trgih delež na- hrvaškem trgu povečali z 2,5 na 3 odstotke. m, US PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE Ponudba: - Podjetje Kiing d.o.o. Pre- bold nudi izvajanje komplet- nega inženiringa s področja strojegradnje (konstrukcije, transportne naprave, naprave za sušenje in taljenje v indu- strijskih procesih, oprema za rudarstvo in lesno industrijo, oprema za manipulacijo...) ter mehanizacije in avtomati- zacije proizvodnih procesov (avtomatizacijo delovnih ope- racij oz. izvedbo kompletnih obdelovalnih in montažnih li- nij). Informacije: tel. 713-211 in fax 712-377 (Stane Len- dero). - Podjetje Umnik d.o.o. Kranj nudi opravljanje vseh stavbno kleparskih del, mon- tažo kritin iz vseh vrst materi- alov ter izdelavo hidroizolaci- je. Delo opravijo z materialom naročnika ali z lastnim mate- rialom. Informacije: tel. 064/ 211-907 (Martin Zorko). - Slovenija avtom. Podjetje Trg - Trgovina p.o. Ljubljana - Šiška nudi hidravlične in pnevmatske komponente ra- zličnih domačih in tujih proiz- vajalcev. Informacije: 061/ 194-412 in fax 061/194-264 (F. Podgoršek). - Podjetje Mencinger d.o.o. Lesce nudi kovinske sestavne dele za vse vrste senčil in varo- val - pogonske mehanizme za žaluzije, markize, roloje in si- steme težkih železnih zaves. Informacije: tel. in fax 064/ 715-600 (Marija Čuden). - Podjetje Resina d.o.o. Be- gunje pri Cerknici nudi smre- kovo mazilo (glavna sestavina je smrekova smola, dodani pa so oljni izvlečki zdravilnih rastlin). Uporablja se za rev- matična obolenja, otekline, zvine, udarce, ozebline, ture, izpuščaje, herpes, razpokano kožo na rokah ter boljšo pre- krvavitev. Informacije: tel. 061/791-750. - PodjetjeTelekomunikacij« Strojan d.o.o. Ljubljana nudi montažo, popravilo in preme stitev telekomunikacijskih na- prav od najenostavnejših tele- fonskih preklopnikov in telei fonskih gamitur do telefon skih central tipa Crossbar il najnovejših elektronskih in di gitalnih naročniških central tipa SI2000 in dmge. Izdeluje- jo tudi intemo instalacijo tei vzdržujejo telefonske aparate gamiture in naročniške cen- trale. Za redno vzdrževanj' sklenejo pogodbe ali pa napra- ve servisirajo po naročilu. In- formacije: tel. 061/552-281 (Janko Strojan). Povpraševanje: -GZS Območna zbornic^ Velenje išče proizvajalca lesei nih vrtnih garnitur in leseni!: igral za otroška igrišča. Inforji macije: tel. in fax 855-64j (GZS Območna zbornica VeW nje, Božo Lednik). PO ČEM SO DEVIZE? Tečaji deviznih valut na dan 12. 9. 1993 Št. 38 - 23. september 1993 5 podimo dobri sosedje in partnerji SlovenUa si želi Intenzivnejšega vstopa na avstrijsko tržišče Gospodarska zbornica štajerske je letos organizira- la prvo vseavstrijsko skupin- sko predstavitev na Medna- rodnem obrtnem sejmu. Za skupen nastop se je odločilo l7 razstavljalcev, poleg te skupinske predstavitve je na sejmu sodelovalo še 7 av- strijskih razstavljalcev. Avstrijski dan na sejmu so jpremljali pogovori pred- stavnikov Obrtne zbornice Slovenije ter avstrijskih go- stov, med njimi so bili pred- sednik Gospodarske zborni- ce Štajerske, komercialni svetnik Franz Gady, avstrij- ski trgovinski svetnik za Slovenijo mag. Raymiind Gradt ter avstrijska velepo- slanica v Sloveniji Jutta Stefan-Bastl. Med drugim so povedali. da je tudi avstrijsko gospo- darstvo v zadnjem času za- padlo v konjunkturno krizo. V prvem polletju je uvoz na- zadoval za dobrih 7 odstot- kov, kar se je v zgodovini avstrijske zunanje trgovine zgodilo samo enkrat od leta 1945 naprej. Avstrijci so za- dovoljni s podatkom, da se je izvoz v Slovenijo povečal kar za 29,3 odstotke in znaša skoraj 3 milijarde in pol ši- lingov. Avstrijski uvoz iz Slovenije je večji za dobrih 27 odstotkov oziroma znaša 1,7 milijarde šilingov. Av- strija je tako v Slovenijo iz- vozila več blaga kot v celot- no skupnost neodvisnih dr- žav, Afriko ali Latinsko Ameriko. Ti podatki po mne- nju Avstrijcev dokazujejo, da je Slovenija kljub recesiji zanimivo tržišče za avstrij- sko gospodarstvo. Kot dobro je sodelovanje med Avstrijo Ln Slovenijo ocenil tudi predsednik obrt- ne zbornice Miha Grah. Do- dal pa je, da slovensko go- spodarstvo pričakuje inten- zivnejši vstop na avstrijsko tržišče, sosednja država pa naj bi bolj na široko odprla vrata do njihovih kupcev. Nadalje je Grah predlagal tesnejši skupen nastop na tretjih tržiščih, kar bi kori- stilo avstrijskemu in sloven- skemu gospodarstvu. IRENA BAŠA Gospodarska zbornica Štajerske si prizadeva, da bi postala nosilna organizacija tako imenovanega EURO INFO CENTRA pri komisiji Evropske gospodarske skupnosti. Predsednika slo- venske obrtne zbornice ter štajerske gospodarske zbornice sta se načelno sporazumela, da bi v času po avstrijskem vstopu v Evropsko skupnost postala Obrtna zbornica Slovenije kore- spondenčno mesto v okviru te evropske informativne mreže za pospeševanje kooperacije med malimi in srednjimi obrati. REKLI SO Slovenski predsednik Milan Kučan: »Zelo sem zadovoljen s ti- stim, kar sem videl med ogle- dom sejma. Razstavljeni izdel- ki in dosežki v obrtništvu ter podjetništvu kažejo na velike potencialne možnosti sloven- skega gospodarstva. Že laiku pade v oči velika kvaliteta iz- delkov. Ljudje, ki so jih ustva- rili, so se že davno zavedli, da se s povprečnostjo ne bomo mogli uveljaviti niti doma niti v tujini. Če bi se tega zavedali na vseh področjih, bi imeli bi- stveno manj težav. Se pa ob tem postavlja vprašanje, ali so instrumenti države takšni, da ljudi spodbujajo k ustvarjal- nosti. Pogovarjal sem se z ljudmi, ki so bili že leta nazaj vodilni podjetniki in obrtniki. Ti ljudje opozarjajo, da so v te- žavah in da bodo prisiljeni za- preti svoje obrate, ker nimajo normalnih pogojev za svoje delo. To so stvari, nad kateri- mi bi se morali zamisUti.« Ruski kozmonavt v Ceiju Po celjskem sejmišču se je letos sprehodil tudi dr. Alek- sejev A. Leonov, človek, ki je prvi na svetu stopil v odprto prostranstvo vesolja, udeleženec skupnega sovjetsko- ameriškega projekta Sojuz-Apollo in dalj časa odgovorni vodja priprav sovjetskih in tujih kozmonavtov. Na Med- narodni obrtni sejem so ga med obiskom v Sloveniji pripe- ljali gostitelji iz inštituta informacijskih znanosti v Mari- boru. IB brstvo industrijske lastnine v okviru spremljajočih se- emskih prireditev je direktor Jrada za varstvo industrijske astnine dr. Bojan Pretnar tbrtnikom in podjetnikom iredstavil problematiko pa- entov, modelov in blagovnih namk. Lani je bilo v Sloveniji pri- avljenih 833 novih blagovnih namk, letos jih pričakujejo 1500. Prijavljenih modelov je )ilo lani 150, letos jih bo pri- )ližno 400, število patentov pa se bo predvidoma povzpelo z lanskih 420 na okoli 1000. Če sodimo po številu prijav, se Slovenija pri varovanju indu- strijske lastnine uvršča v raz- vito evropsko povprečje. Obrt- niki se pri prodoru na tuja tr- žišča pogosto srečujejo s pro- blemom ustrezne blagovne znamke, je menil Pretnar, nji- hove težave pa lahko zmanjša Bilten za industrijsko lastni- no, kjer so objavljene nove blagovne znamke in modeli. m Dneva malega gospodarstva v okviru dveh sejemskih Dnevov malega gospodar- stva so posebej predstavili najuspešnejše projekte v pospeševalni mreži za malo gospodarstvo, med temi jih je precej tudi s Celjskega območja. Kot uspešen je bil pred- stavljen projekt Racio o načrtovanju kariere' za podjetniško ravnanje, pro- gram samozaposlovanja in spodbujanja podjetništva območne enote zavoda za zaposlovanje Celje, potem projekt proizvodnje poUe- sterskih izdelkov Svetoval- no izobraževalnega centra iz Slovenskih Konjic, na- dalje projekt podjetniškega inkubatorja Celin, projekt pospeševanja vrtnarstva in sadjarstva v šmarski obči- ni, projekt IPS iz Velenja ter projekt EMO UNI iz Celja. IB NOVO NA BORZI rrgovanle v prid obveznic V tednu, ki je za nami je bilo manj administrativnih posegov la področje trgovanja kot teden pred njim. Dogajanja, ki so azburkala trgovanje z delnicami so trgovanje usmerila pred- ■sem v prid obveznic, ki sedaj predstavljajo približno dve tre- , ini borznih transakcij. Dnevni promet borznih poslov se je iretekle dni gibal med 3 in 6 mio DEM. Največji del trgovanja je )il opravljen z republiškimi obveznicami, ki so vrednostno )redstavljale približno polovico vseh poslov. Pri obeh republi- kih obveznicah je opaziti stalen trend rasti. Razloga sta naj- nanj dva: želja po mirnejšem snu in bližajoči prvi oktober, ko apade kupon RS2. Rast cen in prometa ostalih obveznic se ni )istveno spremenila od našega zadnjega prispevka. 'oglejmo kako to izgleda v številkah: ISLl cena od 91,9-92,7% prometod 9888 - 17733 lotov/dan IS2V cena od 93,7-94,47o promet od 6022447 lotov/dan 'GO cena od 99,8-92,7% prometod 10-720 lotov/dan lOR cena od 98,1-98,6% prometod 30-125 lotov/dan )LS cena od 78,0-79,0% prometod 40-530 lotov/dan ULJ cena od 89,7-89,7% pjometod 49^20 lotov/dan Delnice se še vedno niso umirile, vsaj tiste najpopularnejše ne. '^preteklem tednu smo lahko zasledili kar troje obvestil emiten- tov delnic, katerim je bil vzrok več kot 30% sprememba cene. Pri delnicah DADAS je bila vzrok rast, pri delnicah Komerci- alne banke Triglav (KBTP) in Hipotekame banke Brežice (HBBP) pa padec cene. Razen izpolnitve zakonske obveznosti ta »bvestila niso dala nobene večje uporabne vrednsoti. Med naj- tolj prometne delnice torkovega borznega sestanka so se uvr- stile delnice: NIKA(NIK), DADAS (DAD PROBANKA PRB) Delnice NIK so že drugič presegle mejo 80.000 SIT. -ene in promet najpomembnejših delnic preteklega tedna so ^ile v naslednje: DAD cena od 160727-185205 SIT prometod 158-269 lotov/dan HBBP cena od 3942^123 SIT promet od 73-604 lotov/dan cena od 77242-80021 SIT promet od 44-269 lotov/dan I^RB cena od 25913-299660 SIT prometod 653-2421 lotov/dan TCTR cena od 819-866 SIT prometod 211-627 lotov/dan SKBP cena od 19816-20312 SIT prometod 322-1454 lotov/dan V prihodnje lahko pričakujemo še intenzivnejše povpraševa- ■ije po obveznicah glede na bližnjo zapadlost dvojčkov in že Omenjenih kuponov RS2 ter postopno umiritev tečajev delnic. Na zadnjem borznem sestanku »zlate borze« je znašal Ipromet ^•878.000 SIT. Cena za nepredelano zlato je bila 1520 SIT/g. Na koncu sem dolžan opravičilo družbi NIKA, d.d., ki ima ^fadno poslovalnico v Celju. Informacija iz intervjuja z mano, "a zanjo dela EXPERT, d.o.o. le po pogodbi, ni točna. ZDENKO PODLESNIK Sejem visokiii obiskov Bolj kot kdajkoli prej je bil letošnji mednarodni obrtni se- jem v znamenju obiskov šte- vilnih slovenskih politikov in kar je za slovensko gospodar- stvo najbrž še pomembnejše, politikov in gospodarstveni- kov iz evropskih držav. Predstavniki slovenske obrtne zbornice so se o tesnej- ših poslovnih stikih v času sej- ma pogovarjaU z delegacijo nemške vlade in obrtne zbor- nice. V nemški delegaciji so bi- li Heinrich Strasser, Johan Baptist Wieser, oba iz bavar- ske obrtne zbornice, državni svetnik bavarskega ministr- stva za gospodarstvo in pro- met Gerhard Rehle ter dr- . Ludvik Veltman, direktor vladne fondacije Sequa iz Bonna, institucije, namenjene pomoči drobnemu gospodar- stvu v razvijajočih se državah sveta. Iz dežele Hessen si je sejem ogledal in se pogovarjal s predstavniki obrtne zbornice predsednik gospodarskega od- bora parlamenta Karel Heinz Ritter, prišla pa je tudi delega- cija obrtnikov. Iz sosednje Avstrije so na pogovore prišli avstrijska ve- leposlanica v Sloveniji Jutta Stefan-Bastl ter predsednika štajerske in koroške zbornice Franz Gady ter Gerhard Huss. Iz Trsta so prišli predstavniki slovenskega deželnega gospo- darskega združenja, v svojih prostorih pa je zbornica gosti- la še namestnika veleposlani- ka Češke Petra Hlavačka in delegacijo zveze samostojnih gospodarstvenikov Hrvaške. Predzadnji dan sejma so se o gospodarskem sodelovanju pogovarjali še z delegacijo madžarske obrtne zbornice. IB Za vsako krizo pridejo boilši časi Ta misel spremlja Poznikove Iz Celja že tri desetletja Poznikovim iz Celja je podjetništvo očitno v krvi. Kako naj si drugače razla- gamo dejstvo, da celotna družina živi k^s podjetjem, ki že tri desetletja uspešno krmari med čermi slovenskega zasebne- ga gospodarstva. Nuša Poznik je bila ustanoviteljica takratne obrtne delavni- ce, njen mož Vili pa je s svojimi idejami doprinesel k razmahu in uspehu sedanje- ga podjetja. Oba sta se formalno sicer že upokojila, toda njuna naslednika Mojca in Mitja bi težko nadaljevala brez njune pomoči. Da gre za uspešno sodelovanje, dokazujejo tudi vsakoletna priznanja na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. V dneh sejma so bili Poznikovi zasede- ni še bolj kot v običajnih dneh. Predstav- ljali so se na več mestih na sejmu, hkrati pa tudi delo v domačem podjetju ni sme- lo zastati. Mojca Poznik, ki skupaj z bra- tom skrbi za nadaljevanje družinske tra- dicije, je kljub temu našla nekaj minut časa za pogovor. Očitno se v svetu po- djetništva dobro znajde, čeprav prizna- va, da je oče še vedno gonilna sila, mama pa nekakšna siva eminenca v stilu izre- ka, da za vsakim uspešnim moškim stoji ženska. Očetove so namreč ideje, ki jih nato obdelajo v podjetju, ki ima skupaj pet zaposlenih. »Tako je vsak izdelek re- zultat skupinskega dela zaposlenih v de- lavnici in zunanjih sodelavcev, strokov- njakov iz medicine«, pravi Mojca Poznik. Njihov proizvodni program je namreč predvsem medicinska oprema za bolniš- nice in domove upokojencev, nekaj pa je tudi izdelkov, ki so namenjeni široki po- trošnji. Vse več ljudi verjetno pozna nji- hove Elmage MK 75 različnih generacij, ki z elektromagnetnim poljem vplivajo na celico, tkiva in s tem na bolezenski proces ter pomagajo pri glavobolih in drugih bolečinah. Zadnji dve leti pa so trgu ponudili še krogle Ekomag, ki po- magajo v borbi proti apnencu in solem v vodi pri pranju, pomivanju in osebni higieni. Da gre za preizkušene in učinko- vite izdelke, povedo njihovi zadovoljni kupci. IVIedlcinskl aparati doma in v tujini še pomembnejši pa so njihovi izdelki za zdravstvene ustanove. Največkrat so novost na našem trgu ali pa so doslej znani izdelki tako izboljšani, da pomeni- jo inovacijo na tem področju. Letošnja novost, ki so jo predstavili na sejmu, je bil medicinski aparat negapress RTL, za kar so prejeli srebrni ceh Obrtne zborni- ce Slovenije, pa tudi priznanje občine Celje. Po besedah Mojce Poznik gre za izdelek, ki je nastal v njihovi delavnici, pri čemer velja posebej omeniti delo in- ženirja Franca Resnika, od zunanjih so- delavcev pa dr. Karla Lipovca, dr. Mar- jana Hrušovarja, fizioterapevta Bojana Tajnška in inženirja Milana Boršiča. Aparat, ki ga bodo v teh dneh začeli preizkušati v celjskem Zdravstvenem domu, pomeni novost pri zdravljenju s tako imenovano hipobarično terapijo, ki jo uspešno razvijajo na Dobrni in je učinkovita pri zdravljenju motenj v mi- krocirkulaciji telesnih tekočin. Z apara- tom se s pomočjo računalniškega sistema uravnavajo različne oblike vakuumske masaže, kar je pomembno zlasti pri zdravljenju bolezni ožilja, poškodb, ote- klin in pri odstranjevanju nepravilno razporejenih maščob na telesu. Najnovejši izdelek Medicinske opreme Poznik se mora torej šele uveljaviti na trgu, za številne druge pa velja, da so znani tudi izven meja. To zlasti velja za Elmage, Ekomage in Brain station apa- rate, ki pomagajo pri sprostitvi, poveča- nju motiviranosti in ustvarjalnosti. Da se pojavljajo na evropskih trgih, pa tudi v Severni Ameriki in Avstraliji, je za majhno zasebno podjetje vsekakor velik uspeh. Mojca Poznik je zato optimist, ko gle- da na prihodnost družinskega podjetja. »Obrt in podjetništvo sta bila ves čas v težavnem položaju, vendar verjamem, da bodo tudi za nas prišli boljši časi. Za vsako krizo mora priti nekaj boljšega, brez tega upanja bi že zdavnaj odnehali«. Pa ni bojazni, da bi se to zgodilo. 30 let uspešnega dela je zanesljiv porok, da bo družinsko podjetje obstalo v vsakršnih spremembah. TATJANA CVIRN Mojca Poznik je na enem od razstavnih prostorov sejma predstavila krogle Ekomag in letošnjo inovacijo - priročni hide. SVETUJEJO BROKERJI CELJSKE BORZNE HIŠE Št. 38 - 23. september 1993 16 Denarja za koridorje nimamo! '»Civilna poHuaa se zavzema za gradnjo slovensiiega avtocestnega omrežja. Iti bo povezaio državo in oltrepilo njeno gospodarslio moč,^ meni Anton Rejec »Slovenija fe v težkem gospodarskem polo- žaju, ima premalo razvito infrastrukturo, ki bi lahko prevzela vlogo enega od pobudnikov novega razvojnega ciklusa. Je izrazito pre- hodna država, zato je posebej kritično vpraša- nje avtocest. V javnosti praktično ni razprave o tem, kakšno a\'tocestno omrežje država po- trebuje. Avtoceste so tako pomemben infra- strukturni element, da o njem ne more odloča- ti samo stroka, ampak se mora v razpravo vključiti tudi javnost, ki je prizadeta kot po- tencialni uporabnik, plačnik gradnje in ko- ristnik prednosti, ki jih prinaša avtocestno omrežje,« so bila temeljna izhodišča za pred meseci ustanovljeno Civilno pobudo za grad- njo avtocest. Videti je, da so stvari na državni ravni ne- kako dogovorjene, saj je ponovno sprejeta di- namika avtocestnih gradenj. Javnost pa je do načrtovanih in obljubljenih gradenj precej ne- zaupljiva. Tako naj bi prihodnje leto začeli z gradnjo avtoceste Ar j a vas-Vransko, čeprav za novogradnjo ni potrjen še niti kilometer gradbene trase... O realnosti teh načrtov ter predlogih Civilne pobude več Anton Roječ, ki se z nujnostjo izgradnje slovenskega avtocest- nega omrežja, predvsem pa avtoceste vzhod- zahod, ukvarja vse od leta 1990. »Podobnih akcij in pristo- pov smo imeli v Sloveniji že veliko, vendar mislim, da bodo tokrat le realizirani. Veseli smo tako agresivnega pristopa, a želeli bi, da se prioritete v gradnji tistih od- sekov, ki so za slovenske raz- mere najbolj pomembni, vendarle uresničujejo na na- šem koncu. V prvi vrsti je treba zgraditi avtocesto od Ljubljane do Celja in nato nadaljevati še na drugih od- sekih,« je poudaril Roječ. Po zadnjih informacijah je dokumentacija pripravljena le za severovzhodni del avto- ceste, za odseka Šentilj-Pes- nica in dograditev dvopa- sovnice Hoče-Arja vas. Za naprej, do Ljubljane, papir- jev še ni... Govori se: »Imamo denar, lahko bi se pričelo z grad- njo,« a kljub temu se ne gra- di. Res je, da bi lahko takoj začeli z delom od Šentilja do Maribora, prav tako na dru- gi polovici ceste od Hoč do Arje vasi, vendar se kljub za- gotovilom, da je denar, ne dela. Poudarjanje o zagotov- ljenem denarju je pretirano, sam mislim, da denarja ni in da je to tudi razlog, da se še nikjer ne dela. Če pa denar je, potem je treba reči, da tisti, ki so zadolženi za iz- gradnjo avtocest, svojega de- la ne opravljajo korektno. To, kar se zdaj dogaja na Sloveniki, kjer prihaja do težkih prometnih nesreč, je nedopustno. Že kot poslanec v prejš- njem mandatu republiške skupščine ste o tem veliko- krat govorili, v zadnjem letu pa na to opozarjate v okviru civilne pobude. Civilna pobuda je v bistvu neke vrste odgovor na slo- vensko počasnost oziroma neustrezno reagiranje glede reševanja avtocestne proble- matike. Civilna pobuda ima svoj program avtocestnega povezovanja Slovenije, pri čemer gre za večplasten pri- stop. Ne gre zgolj zato, da se na določenih trasah zgradi avtocestno omrežje, temveč tudi za vnašanje novih argu- mentov po katerih je treba takšno gradnjo pospešiti, zahteva se, da mora biti fi- nančna konstrukcija gradenj jasna in prezentna ter da morajo biti ceste speljane ta- ko, da niso koridorji skozi Slovenijo, ampak služijo ce- lotnemu slovenskemu pro- storu. Gre za to, da se ceste v Sloveniji gradijo tako, da se v delo vključujejo tudi slovenski gospodarski sub- jekti od gradbeništva do že- lezarstva. Seveda Civilna pobuda tudi želi, da so ceste speljane ekološko sprejem- ljivo in zanimivo ter ne bodo obremenjevale slovenskega prostora, ki ga je treba čuva- ti in preprečiti vse nepotreb- ne pozidave. Civilna pobuda je doživela precejšen odmev, na začetku poletja se je zbo- ra v Cankarjevem domu ude- ležila vrsta predstavnikov slovenske oblasti. Pobuda je neke vrste pritisk za boljše delo na tem področju, ven- dar oblast meni - kar je na- zadnje tudi pravilno - da mo- ra zagovarjati svoje rešitve. Zelo primemo pa bi bilo, če bi naše ideje, ki so kvalitet- ne, vključevali v svoje reši- tve. To je bilo na zboru tudi priznano. Glavne razlike med držav- no verificirano politiko av- tocestnih gradenj in predlo- gi, ki nastajajo v Civilni po- budi, se dotikajo izgradnje Pyrnske avtoceste ter za celjsko območje še kako ak- tualne povezave od Koroške preko Celjskega do Posavja in Dolenjske. Tega v držav- nih načrtih ni, kajne? Res. Civilna pobuda zago- varja gradnjo Pyrnske ceste na način, da se poveže celot- no vzhodno Slovenijo. Zago- varjamo traso od Passaua preko Avstrije do Šentilja ob vstopu v Slovenijo, nato pa po Sloveniki do Dramelj ter naprej proti Krškemu in Brežicam, kjer se priključi na obstoječo traso avtoceste in po njej nadaljuje pot proti Zagrebu. Preprosta ideja v tem primeru je, da cesta na ta način povezuje celotno vzhodno Slovenijo, saj nanjo tangira približno polovica slovenskega prebivalstva. Traso zagovarjamo tudi za- to, ker bi omogočala uresni- čitev še drugega cilja — iz- gradnje razvojne osi od Ko- roške preko Velenja, Savinj- ske doline, Celja do Posavja, kar je vitalnega pomena za gospodarsko jačanjc sloven- skega prostora. V državnih načrtih naj bi Pyrnska cesta Slovenijo na nek način obšla zgolj s 35 km trase do Maclja? Mislimo, da bi bil to kori- dor in ne vidimo nobene po- trebe, da se denar slovenskih davkoplačevalcev daje za gradnjo koridorjev, ki slo- venskemu prostoru ne kori- stijo. Če že gradimo, dajmo to tako, da s cesto povežemo tudi slovenski prostor. Na nek način zagovarjate regionalne oziroma lokalne interese, a po drugi strani jih spet zanikate na račun dr- žavnih. Gre za izpostavljanje pomembnosti gradnje Pyrn- ske ceste od Dramelj do Bre- žic in povezave od Koroške do Dolenjske, na drugi strani pa zanikanje potreb po grad- nji ljubljanske vzhodne av- toceste. Zakaj ste torej tako proti ljubljanskim načrtom? Pri rangiranju interesov moramo biti jasni. Gre naj- prej za vsedržavne interese, šele potem, v drugem rangu, pa tudi za lokalne interese. Avtocesta mora v prvi vrsti služiti državnim interesom, zato se njena gradnja tudi financira z državnim denar- jem. Jasno je, da je povezava slovenskih regij v državnem interesu. Kar pa se Ljubljane tiče - zaradi nas v Civilni po- budi se lahko gradi tudi več avtocest, vendar gre v tem primeru za ljubljanski lokal- ni interes in zato si naj te gradnje sami financirajo. Avtocesta, ki ima slovensko, državno dimenzijo, pa bi morala teči tako, da se nekje pri Domžalah spoji s cesto od Gorenjske proti Primor- ski in tako poveže naš pro- stor na oba konca. To popol- noma zadostuje za rešitev prometa, vzhodna avtocesta okoli Ljubljane in razni obroči pa so lokalna zadeva in lahko se jih gradi, a z de- narjem Ljubljančanov. Za širše celjsko območje imate v prid temu še nekaj številk. Osnovna razvojna os od Koroške do Posavja zajema populacijo okoli 400 tisoč ljudi, sama celjska regija ustvarja do petine bruto do- mačega proizvoda, skupaj s Posavjem in Koroško - se- veda medsebojno povezano — pa gre še z^ pomembnejšo gospodarsko moč. Na Državni zbor in Vlado ste Celjani naslovili pobudo, da se z zakonom predvidena slovenska Družba za izgrad- njo avtocest ustanovi s sede- žem v Celju. Kaže, da s tem ne bo tako lahko prodreti, zato je zdaj že slišati predlo- . ge o ljubljansko-celjski družbi. Zakaj tolikšno neza- upanje do republiških vrhov? Pobudo smo utemeljili z več razlogi — sedež družbe naj bo v Celju zato, ker so v državnem centru vse vlad- ne institucije od Ministrstva za promet do Republiške uprave za ceste. Menimo, da bi lociranje družbe na sede- žu teh institucij pomenilo prevelik vpliv in medsebojno odvisnost, ki bi onemogočala najboljše rešitve in poslovne odločitve. To se je že doslej kazalo v nekaterih drugih zadevah. Gre za določanje tras, prioritete gradenj in s tem seveda neustrezno po- rabo proračunskega denarja. Problem je v tem, ker je zno- traj našega glavnega mesta ustvarjena določena struk- tura, cestni lobi, ki vse stvari uravnava tako, da zasleduje svoje interese, ki jih enači s slovenskimi. Del moči bo tem.strukturam treba odvze- ti, to pa se najlažje stori ta- ko, da sedež družbe lociramo kje drugje. Mi predlagamo, da v Celje. Celjani smo tudi že vseskozi zagovarjali reši- tve, ki jih je čas pokazal za dobre, razpolagamo z ustreznimi kadri, znanjem in prostori, kar so lahko še dodatni razlogi. Lociranje družbe v Celje pa prinaša še nekaj - kapitalno smo osiro- mašeni, in če bi se del ne- majhnega družbinega kapi- tala vrtel v našem prostoru, bi bilo celjskemu območju vrnjeno nekaj tistega, kar mu je bilo v preteklosti odv- zeto. Z novim letom bomo Slo- venci začeli za izgradnjo av- tocest združevati približno po 10 tolarjev na liter benci- na v sklad bencinskega to- larja. Gre za dodatno obre- menitev prebivalstva, zato me zanima, kaj meni civilna pobuda o nadzoru nad res- nično namensko porabo tega denarja? Problem je v tem, da čvrste kontrole nad porabo cestne- ga denarja ni. Zdaj je tako, da je v eni osebi - državi z njenimi upravnimi organi - združena funkcija investi- torja, nadzornika, projek- tanta, traserja, naročnika,... Jasno je, da to ne more dati rezultatov. Družba je v tem primeru tista, ki je dogovor- na za izgradnjo ter zbira in trosi sredstva. Funkcija in- vestitorja mora biti od vseh ostalih ločena. Danes ne mo- remo ugotoviti, kdo natanč- no je dogovoren, da še ni do- ločena trasa avtoceste od Ce- lja do Ljubljane. Iz centra se sklicujejo na občine, ki pa praktično nimajo nobenih pristojnosti. Sklicujejo se na to, da imajo denar, a ne mo- rejo graditi, ker ni dokumen- tacije. Hkrati pa bi morali sami izdelati dokumentacijo, pa je niso. Relacije odgovor- nosti morajo biti jasne, v eni osebi pa je to nemogoče. Za- radi tega je ustanovitev družbe nujno potrebna. Družba kot investitor bo morala državi polagati čiste račune, ne pa da bo država znotraj sebe mešetarila z na- menskim denarjem. Kako pa komentirate zad- nje zaplete, ko je del poslan- cev v okviru matičnih odbo- rov Državnega zbora zavrnil vladni predlog za ustano- vitev? Takšnega mnenja je bil eden od odborov, skupnega zasedanja Državnega zbora pa še ni bilo. Menimo, da je družba neobhodno potrebna, ker mora biti funkcija inve- stitorja jasna. Družba mora to funkcijo dobiti, saj bomo le tako kasneje od nje zahte- vali izgraditev avtocestnega omrežja in polaganje raču- nov, če denarja ne bo trosila skladno z načrti. IVANA STAMEJČIČ Naredimo iconec nerazumnim gradnjam »če bodo politično in lobijsko izsiljene avtoceste potekale po sredini dolin in kme- tijskih območij, bo narejena podobna ško- da, kot se je Sloveniji naredila z rudnikom urana, jedrsko elektrarno in Kidričevim.« Tako so v obsežnem pismu slovenski jav- nosti zapisali člani komisije za urejanje prostora pri slovenski Zvezi društev za varstvo okolja. V sporočilu ostro kritizirajo sedanjo politiko do gradnje avtocest. O gradnji odseka med Arjo vasjo in Vran- skim menijo, da vlada Savinjski dolini dve leti vsiljuje samo dve nesprejemljivi južni različici avtoceste, ki naj bi potekali diago- nalno po sredini doline, čez najboljša slo- venska hmeljišča, rezervat podtalnice in tesno poseljen prostor. Za nesprejemljivo južno različico zdaj državne in občinske oblasti predlagajo javno razgrnitev in kas- neje sprejem, predlagana trasa pa bo pod- prta s strokovno neustreznimi ocenami. ZVOS zato zahteva, naj se pripravi ustrez- nejša varianta med tako imenovano Dalj- novodno (da se ohrani celovita Polzela) in Taborsko, s čimer bi ohranili rimski tabor. Obenem od vlade zahtevajo, naj prouči še druge možnosti, med drugim dvig avtoce- ste, križanje z železnico ali pa možno pot skozi Zasavje. IB Več za socialo LJUBLJANA, 16. sep- tembra (Delo) - Vlada je sprejela uredbo o renomi- naciji proračuna za 20,77 milijarde tolarjev. Polovica povečanja proračuna bo namenjena za socialne transferje in aktivno politi- ko zaposlovanja v ministr- stvu za delo, ostalo za plače v državnih organih, za sub- vencije v gospodarstvu... Vlada je poleg tega dala so- glasje k petodstotni podra- žitvi plina in imenovala komisijo za južno mejo. Parlamentarna Jesen LJUBLJANA, 16. sep- tembra (Delo) - Začela se je parlamentarna jesen. Po- slanci so na nadaljevanju julijske seje odredili parla- mentarno preiskavo o vple- tenosti posameznikov v mariborsko afero. Komar ovadil Janšo MARIBOR, 16. septem- bra (Delo) - Silvo Komar, ki ga je obrambni minister že na tiskovni konferenci ob odkritju orožja na mari- borskem letališču edinega imenoval kot vpletenega v trgovanje z orožjem, je vložil kazensko ovadbo proti Janezu Janši. Komar je ovadbo naslovil na mari- borsko temeljno javno to- žilstvo zaradi suma stori- tve kaznivega dejanja obrekovanja. Policijski šefi In mafija LJUBLJANA, 16. sep- tembra (Delo) — Skupina poštenih ljubljanskih poli- cistov je v odprtem pismu zahtevala zamenjavo vseh svojih nepoštenih šefov, ki naj bi bili povezani s pod- zemljem. Za to, da obvesti- jo javnost, so se odločili, ker se kljub preiskavi ura- da za notranjo zaščito in pritožbe pri' MNZ in zame- njavi ministra ni nič zgo- dilo. Bavčar pojasnjuje LJUBLJANA, 17. sep- tembra (Dnevnik) - V zvezi s pismom »skupine pošte- nih policistov z ljubljan- skih postaj policije« je skli- cal tiskovno konferenco bivši notranji minister Igor Bavčar. Povedal je, da je kot minister o omenjenih domnevah odredil preiska- vo, ki se je končala nekaj dni po lanskih volitvah. Ob predaji poslov je o tem ob- vestil ministra Ivana Bizja- ka, kako je ministrstvo ukrepalo dalje, pa mu ni znano. Uspehi v sanaciji dveh banic LJUBLJANA, 20. sep- tembra (Delo) - Parlamen- tarna odbora za gospodar- stvo ter finance in kredit- no-monetamo politiko sta skupaj obravnavala sana- cijo bank in gospodarstva ter med drugim ugotovila, da sanacija v Ljubljanski banki d. d. in Kreditni ban- ki Maribor že prinaša sa- dove. Sanacija gospodar- stva v celoti pa zaradi za- vlačevanja privatizacije zaostaja za pričakovanji. Št. 38 - 23. september 1993 Celje za slovenskim gospodarstvom indusitijska proizvodnja prvih pet mesecev padala, le junija nekoliko porasla - Anketa v 36 največjih podjetjih ohčine Celjsko gospodarstvo, ki zaposluje nekaj več kot 20 tisoč delavcev, je v letošnjih prvih šestih mesecih ustvarilo 63 milijard 500 milijonov tolarjev skupnih prihodkov, odhodki pa so presegali 66 milijard 570 milijonov, tako da je skupna izguba nekaj več kot 3,6 milijarde to- larjev. Kljub temu, da skoraj vsi pokazatelji poslovanja zaostajajo za primerjalnimi repu- bliškimi podatki, v Celju ocenjujejo, da so go- spodarska gibanja še vedno nekako v >»^mejah normale« za staro industrijsko središče. Poročilo občinskega sekretariata za družbe- no ekonomski razvoj o gospodarski problema- tiki v letošnjem prvem polletju je minulo sredo obravnaval občinski IS, v ponedeljek pa bodo o njem spregovorili še poslanci občinske skupščine. V OSDER so skupaj s poročilom pripravili tudi anketo, v katero so zajeli 36 največjih oziroma najpomembnejših celjskih podjetij. Med anketiranimi je v polletju poslo- valo z izgubo 16 podjetij, v 17 so ustvarjali dobiček, v treh pa poslovali s tako imenovano pozitivno ničlo. Zaskrbljujoče pa je to, da je v podjetjih z izgubami zaposlenih več kot po- lovica delavcev, v tistih, ki so ustvarjala dobi- ček, pa 44 odstotkov. V anketi so sodelovala podjetja različnih gospodarskih dejavnosti, direktorje pa so v OSDER ob konkretnih vprašanjih glede po- slovanja zaprosili tudi za razmišljanja o tem, kaj je krivo za zdajšnje stanje oziroma, kako ta položaj preseči. Tako Jože Leban iz Valjev Store opozarja, da bi moralo Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj skupaj s sekreta- riatom za zunanjo trgovino več storiti za vsa podjetja, ki želijo povečati izvoz. S svojimi zvezami bi morali nuditi pomoč pri osvajanju novih trgov in pospeševati izvoz z izvoznimi stimulacijami. Edvard Stepišnik iz Klasja me- ni, da je največji problem finančna nediscipli- na kupcev družbenega in privatnega sektorja. Državna administracija pa se po nepotrebnem vmešava v poslovanje na cenovnem področju. Anton Jelenko iz Žične je menil, da bodo kot državna firma le težko obstali, kar je tragedija v gospodarstvu. Iz razgovorov s poslovnimi partnerji ugotavlja, da je v naši državi osnovni problem čakanje, kaj se bo zgodilo z lastnino, zato tudi ni novih naložb, novih izdelkov in delovne vneme. O tem, kdo se boji privatizaci- je, pa bi morali kakšno reči v skupščini. Maks Maček iz Trgovskega podjetja Potrošnik meni, da je zaradi tržnega nereda družbeni sektor v primerjavi z zasebnim v neenakopravnem položaju, opozarja pa tudi na probleme v zvezi z Zakonom o denacionalizaciji, saj postopki tečejo prepočasi. Organizacijo posveta o gospodarski proble- matiki v občini je Gospodarski zbornici in občinski skupščini predlagal Alojz Forštner iz Trgovskega podjetja TEKO, Danica Ojsteršek iz Gradisa pa je prepričana, da ustrezne službe gradbenim podjetjem, ki gradijo za trg, vse premalo pomagajo pri nakupu zemljišč in pla- čevanju prispevkov, ki jih morajo sama finan- cirati. Na nelojalno konkurenco nekaterih obrtnikov in podjetij ter premajhen družlaeni nadzor nad vsemi črnimi zaposlitvami v zaseb- nem sektorju je opozoril Drago Čuček iz Re- monta, ki je v anketi še menil, da so sankcije zoper tovrstne kršitelje preblage, nadzor pa neustrezno izvajan. j gTAMEJČIČ O konkretnih številkah polletnega gospodarje- nja v celjski občini smo že poročali, zato le podatek, da je industrijska proizvodnja v tem času glede na lanske primerjalne podatke zao- stajala za 12,4 odstotka. V Sloveniji se je v tem času zmanjšala le za 6,6 odstotka, za leto 1992 pa sta podatka nekoliko drugačna, saj je indu- strijska proizvodnja v Celju padla za 9,3 od- stotka, v Sloveniji pa za 13,2 odstotka. Nekoli- ko bolj razveseljujoče je le dejstvo, da je indu- strijska proizvodnja konstantno padala pr\'ih pet mesecev, v juniju pa je bila glede na maj že višja za 4,2 odstotka. Trendi za julij in avgust prav tako kažejo zviševanje. Konjičani o gospodarstvu Na pobudo neodvisnih in ^svobodnih sindikatov je pred- sednik skupščine občine Slo- venske Konjice Jože Baraga minuli ponedeljek sklical raz- govor o problematiki gospo- darstva v občini. Razmere, tako je pokazala razprava, so še vedno kritične v Konusovih podjetjih Koko in Ko term, likvidacija pa se obe- ta mizarstvu Skala, kjer je še zaposlenih 25 delavcev. Šte- vilna podjetja, med njimi zla- sti konjiški Lip, pa se ubadajo s pomanjkanjem surovin. Si- cer pa so udeleženci pogovora v glavnem menili, da imajo Slovenske Konjice dovolj možnosti za gospodarski raz- voj, treba jih je le poiskati in se odločiti, v kakšni smeri se bo občina razvijala. Predsednik zbora krajevnih skupnosti Kari Zidanšek je ocenil, da bi se razmere bistve- no izboljšale, če bi nehali vzdrževati tiste, ki se izogibajo delu, so na seznamu borze, obenem pa lepo služijo na čr- no. Predstavnika neodvisnega sindikata Branko Korošec ter svobodnega sindikata Milica Dabanovič sta opozorila, da je fizični obseg proizvodnje po nekaterih podatkih letos naj- bolj upadel ravno v konjiški občini. Med problemi, ki zavi- rajo razvoj gospodarstva v Slovenskih Konjicah, pa so udeleženci pogovora opozarja- li še na premajhna vlaganja v nova znanja, spodbudna za nadaljni razvoj pa zagotovo niso tudi dogajanja v občin- skem parlamentu. IB stanovanjska posojila Velik odziv zasehnih graditeljev, le malo zanimanja za nakup novih stanovanj v Celju v celjski občini so v prvi po- lovici julija objavili razpis po- sojil za-zasebno stanovanjsko gradnjo oziroma prenovo ter nakup stanovanj, zgrajenih v skladu z občinskim progra- mom graditve. V 15-dnevnem roku se je na razpis prijavilo 144 občanov, posebna komisi- ja pa je zaM-nila 33 prosilcev, saj njihove vloge niso bile skladne z določili razpisa. V Celju letos za ugodno ob- činsko stanovanjsko kreditira- nje (obrestna mera je enaka republiškim stanovanjskim posojilom in znaša le R+2 od- stotka) namenjajo 85 milijo- nov tolarjev. Od tega so za na- kup novih stanovanj, zgraje- nih skladno z občinskim pro- gramom graditve, namenili 15, za zasebne novogradnje 60 in za prenove stanovanj oziroma stanovanjskih hiš v lasti obča- nov 10 milijonov tolarjev. Od- ziv na razpis pa je pokazal, da je bilo veliko zanimanje le za kreditiranje novogradenj in prenov, saj sta se na listo za nakup novih stanovanj uvrsti- la zgolj dva upravičenca. To je glede na izredno skromno or- ganizirano občinsko stano- vanjsko gradnjo tudi razumlji- vo, saj v Celju praktično ni tr- ga novih stanovanj. Skladno z določili razpisa so v občini nekaj več kot 11 mili- jonov tolarjev, namenjenih za kreditiranje nakupa novih sta- novanj, namenili v posojilni sklad za novogradnje. Kljub temu pa so 82 upravičencem do posojila lahko člani občin- skega IS minulo sredo odobrili le dobrih 63 odstotkov posoji- la, ki bi jim sicer z določili razpisa pripadal. Še slabši je posojilni delež pri upravičen- cih, ki so zaprosili za posojila za prenovo stanovanj oziroma stanovanjskih hiš v zasebni la- sti. Za te namene je namreč letos na voljo le 10 milijonov tolarjev, 27 upravičencev pa bo lahko izkoristilo le dobro tretjino pripadajočega zneska posojila. Ob tem so člani celjskega IS podprli možnost, da lahko upravičenci, ki z letošnjim razpisom za stanovanjska po- , sojila niso dobili celotnega li- mita, sodelujejo v razpisih za ugodna posojila tudi prihod- nja leta. IS Plrkmajer v elitnem redu Kot prvi Slovenec je bil minulo nedeljo Fedor Pirkmajer ob 10-letnici delovanja avstrijskega generalnega konzu- lata francoskega šampanjskega reda v Metternichovi graščini v Gaffenegu blizu Dunaja svečano introniziran v ta elitni red. S tem se je tudi Slovenija uvrstila na seznam redkih držav, ki jih znameniti francoski šampanjski red uvršča med dežele pridelovalke penečih vin po klasični, šampanj- ski metodi. Intronizacija Fedorja Pirkmajerja, ki velja za dolgoletnega pionirja v širjenju dobrega glasu o sloven- skih vinih in vinski kulturi v svetu, je bila tudi svojevrstna promocija Slovenije. IS Delo enajstih univerz Mariborska založba Obzorja je pred dnevi izdala novo stro- kovno knjigo. Podjetništvo, politika podjetja in management, promocijo pa so pripravili na kozjanskem gradu Podsreda. Knjigo je uredil dr. Janko Belak z mariborske univerze, k sodelovanju pa pritegnil strokovnjake enajstih univerz ter visokih šol iz petih držav. Promocijo dela, ki je nastalo v sodelo- vanju med Slovenci, Nemci, Avstrijci, Švicarji in Kanadčani, so v Podsredi pripravili pretekli teden. Med udeleženci so Ijili avtorji knjige, predstavniki mariborske založbe ter sponzorjev, zbrane pa je pozdravil slovenski minister za gospodarske dejav- nosti, dr. Maks Tajnikar. Minister je dejal, da bo pravi uspeh te knjige tedaj, ko bodo zapisano znali uveljaviti tudi v gospodar- stvu. Delo, ki je po zasnovi edinstveno tako doma kot na tujem, je izšlo s pomočjo gospodarstva šmarske, bistriške, šentjurske in konjiške občine ter šmarske vlade. Knjiga bo izšla še v nemškem ^r angleškem prevodu. BJ O prometu na Ljubečni V okviru 26. MOS je bila na avtopoligonu na Ljubečni že 4. razstava o prometu, ki sta jo pripravila Sekcija za promet pri Obrtni zbornici Slovenije in ZŠAM Celje. Razstava je bi- la odprta štiri dni, predstavili pa so se razstavljalci iz Slove- nije in Avstrije, med njimi Trimpeks Maribor, AM Co- smos Ljubljana, Avto Celje, Karoserist Maribor, Niassan Adria, Nakop in Scandica Ljubljana, Veriga Lesce, Kien- zele Ljubljana ter Franc Ac- hleitner, Schmitz Anhanger in Wolfgang Denzel iz Avstrije. Med razstavo so pripravili tudi dve zanimivi srečanji in sicer vseh zasebnih in družbe- nih avtoprevoznikov, ki jih je v Sloveniji že okoli deset tisoč (odslej bodo nastopali enotno) ter srečanje vseh avto šol, ki jih je že okoli 200. Prav tu vla- da še precejšen nered, ki ga bo treba odpraviti v želji po zago- tovitvi učinkovitejših možno- sti za šolanje dobrih šoferjev. Med razstavo je bilo možno podpisati tudi častno izjavo voznika, kar je storilo okoli sto voznikov. Na razstavi ni bil takšen obisk, kot so ga razstavljalci pričakovali, kar gre pripisati slabi objavi ter označbi, kako priti na Ljubečno. Kljub temu je bila večina razstavljalcev z učinkom pjodaje zadovoljna, saj so mnogi prodali vse, kar so razstavljali, mnogi pa so sklenili posle, ki jih bodo še realizirali. Posebnost razstave prometa je bila predstavitev novega Neoplan avtobusa Ka- roserista Maribor. Gre za turi- stičen avtobus, ki so ga prvič javno predstavili prav na Lju- bečni. Med razstavljalci je bila izrečena tudi pripomba o da- tumskem pokrivanju sejmov v Zagrebu in Celju, ker morajo za razstavo imeti dvojna vozi- la, namesto da bi eno vozilo vozili z razstave na razstavo. TONE VRABL Foto: EDO EINSPILER Na otvoritvi razstave prometa bi moral govoriti državni se- kretar za promet in zveze Mar- jan Dvornik, ki pa je tisti dan iz Ljubljane do Ljubečne po- toval skoraj tri ure in je otvo- ritev krepko zamudil. Mnogi so mu privoščili, da je na lastni koži opazil, kakšne ceste imamo... Pred novo zakonodajo o sodiščih v Celju so se za spremembe zakonskih predlogov obrnili na odbor za pravosodje Državnega zbora Celjske politične stranke ter skupščin- sko vodstvo sta pred kratkim na Odbor za pravosodje Državnega zbora naslovili pobudo o spremembah predlogov besedil zakonov o delovnih in socialnih sodiščih, sodiščih ter ustavnem sodišču. Čeprav ne gre za običajen način spreminjanja za- konskih besedil, svoje pisne predloge v Celju utemeljujejo z dejstvom, da je občina z več kot 65 tisoč prebivalci prvič po obdobju Avstro-Ogrske brez svojega poslanca oziroma predstavnika v držav- nih organih odločanja. Glede sprememb besedila zakona o de- lovnih in socialnih sodiščih se zavzemajo zgolj za eno vrsto sodišč, saj menijo, da bi morali biti sodniki v okviru delovnih sodišč pristojni tudi za reševanje social- nih sporov. Se odločneje pa v Celju po besedah župana Antona Rojca nasprotu- jejo teritorialni organiziranosti delovnih in socialnih sodišč. Po zdajšnjem predlo- gu naj bi bila v Sloveniji le tri tovrstna sodišča, s sedeži v Ljubljani, Kopru in Mariboru. V Celju bi deloval le oddelek mariborskega sodišča. Celjani to organiziranost zavračajo z več razlogi, pomembnejša pa sta gotovo demografski in gospodarski. Tako seda- nji celjski sodni okoliš šteje preko 255 tisoč prebivalcev, kar je več kot celoten okoliš predlaganega delovnega sodišča v Kopru in tudi za dobrih 20 tisoč prebi- valcev več kot jih je vezanih na sedež sodišča v Mariboru. Celotno celjsko ob- močje ustvarja do petino bruto družbe- nega proizvoda, s Celjem in Velenjem kot tretjim in petim največjim slovenskim mestom z močnim industrijskim zale- djem pa je na tem območju tudi dokaj izrazita problematika, vezana na obrav- navo delovnih in socialnih sodišč. V Celju še menijo, da bi veljalo razmi- sliti o oblikovanju oddelkov delovnega in socialnega sodišča v središčih Koroške, Posavja in Zasavja, ki bi bila kot gravi- tacijska območja vezana na delo sodišča s sedežem v Celju. Takšen oddelek bi moral biti vsaj v Slovenj Gradcu, možno- sti pa so dane tudi za Brežice in Trbovlje. Glede Zakona o sodiščih v Celju pod- pirajo koroške občine, da se skladno s os- nutkom reforme lokalne samouprave v Slovenj Gradcu (kot upravnem okraju) ustanovi Okrožno sodišče. Glede na po- vezanost obeh pokrajin ter zdajšnjo do- ločitev meja volilne enote za državne vo- litve v Celju še predlagajo, da bi koroško okrožno sodišče sodilo v sodni okoliš Višjega sodišča v Celju. I. STAMEJČIČ Po nekaterih evropskih zgledih so v Ce- lju oblikovali še pobudo o tem, da bi bilo smotrno sedež Ustavnega sodišča Repu- blike Slovenije prenesti iz Ljubljane, kjer sta sedež države in vlade, v katero drugo mesto. To bi prispevalo k principu neodvisnosti sodstva, kot možen sedež Ustavnega sodišča pa predlagajo mesto ob Savinji. 11 Št. 38 - 23. september 1993 |8< Pireški Divji zahod Krajani zaittevajo ureHitev razmer oitoii Fervega - Očitiii na račun občinskih in krajevnih funkcionarjev Cesta med Arjo vasjo in Ve- lenjem je res takšna, da si ime- na magistralka skoraj ne za- služi. Krajanom Velike Pireši- ce pa je trn v peti še zlasti cestišče in njegova okolica pri Fervegu, kot tistemu delu pra- vijo domačini. Cesta je zaradi ostrega ovinka že sama nepre- gledna, dodatno zmedo pa povzroča kopica parkirane pločevine, predvsem tovornja- kov, ki jih privabljajo tam- kajšnji gostinski lokali. Okoli nepreglednega ovin- ka, le nekaj deset metrov pred kamnolom in asfaltno bazo, je na kupu pravzaprav vse: Hme- zadov gostinski lokal, trgovina Savinjskega magazina, poleg še zasebna pivnica. Na drugi strani sta dve zasebni obrato- valnici, še tretji gostinski lo- kal, na obeh straneh ceste av- tobusni postajališči ter stano- vanjske hiše. Da je cesta, ki je na tistem delu konec koncev edina povezava z Velenjem, Slovenj Gradcem in naprej so- sednjo Avstrijo, polna avto- mobilov, najbi-ž ni treba pose- bej opozarjati. Hitrost skozi naselje je za strokovnjake nor- malna, 60 kilometrov na uro. A le malo je tistih, ki jo spo- štujejo. Brezvestni šoferji obi- čajno drvijo z bistveno večjo hitrostjo. Na cestišču ni zari- sanega pločnika, ni visečega semaforja, ki bi voznike opo- zarjal, da morajo ljudje z ene na drugo stran cestišča. Tudi otroci so med njimi, zato je zahteve krajanov po ureditvi prometa podprla še osnovna šola Petrovče. Cesta je in bo najbrž še ne- kaj časa ostala pri svoji podo- bi. Divji zahod, kot so razmere opisali krajani, pa povzročajo predvsem številni tovomja- karji, zlasti tisti iz bližnjega Cestnega podjetja. Bifeji so vabljivi, očitno tudi med de- lovnim časom, tovomjakarji pa parkirajo, kjer si le izborijo košček prostora. Vsi parkirni prostori pred lokali so maka- damski, tako da težko nalože- ni tovornjaki dvigujejo oblake prahu. »Če ne gre drugače, parkirajo na avtobusnih po- stajališčih, na dvoriščih in iz- voznih poteh k našim hišam da so uničili asfalt, polomi kanal, vsa okolica je postala ena sama velika luknja, mi pa se med tovornjaki prebijamo z ene na drugo stran ceste,« se jezijo krajani. Naredili bomo red Minulo sredo je bilo pri Fer- vegu vroče. Potem, ko so kra- jani zbirali podpise in zaman trkali na številna vrata, so se na kupu vendarle zbrali tisti, ki bi lahko prispevali k uredi- tvi tega divjega zahoda. Prišli so sekretar občinskega sekre- tariata za urejanje prostora in varstvo okolja Vinko Debelak, republiški inšpektor za ceste Aleksander Grecs, predstav- nik Republiške uprave za ceste Mirko Mladenovič, komandir žalske Postaje milice Karol Turk, Maijan Tržan iz žalske- ga sveta za preventivo in vzgo- jo v cestnem prometu, pred- stavniki krajevne skupnosti, podjetij in seveda krajani, med vsaj uro trajajočim pogovorom pa ni bilo opaziti občinskega inšpektorja. Pogovor je stekel pred Hme- zadovim gostinskim lokalom, vmes je bilo slišati predloge, da naj bi se preseli kam dru- gam. Da očitki krajanov o ne- mogočem hrupu niso iz trte zviti, so odgovorni rtiožje lah- ko preverili z lastnimi ušesi. Kljub hrupu pa so krajani za- gotovo slišali obljube Vinka Debelaka, da na občini vedo za problem, da je na voljo tudi nekaj denarja za ureditev raz- mer, da mora svoje prispevati še republika, ker gre za magi- stralno cesto. Da bodo pro- blem uredili, je obljubil tudi Aleksander Grecs, po njego- vem je treba urediti pločnik ter postaviti odbojne ograje, da se ne bo parkiralo podol- gem in počez. Pripombe krajanov so na mestu, se je strinjal tudi Karol Turk, saj se je na spornem delu cestišča zgodilo že več promet- nih nesreč, lani pet. Po njego- vem je treba razmere urediti, razmisliti tudi o prestavitvi avtobusne postaje nižje ali viš- je od sedanje lokacije, izvoz od lokalov urediti tako, da vozni- ki ne bodo prečkali cestišča, obljubil pa je tudi večjo pri- sotnost mož v modrem, ki naj bi naredili red. Predstavnica Savinjskega magazina kraja- nom ni natresala obljub. Pro- met v prodajalni in zaposlitev ljudi je odvisna od tranzita, podjetje pa v tem trenutku ni posebej zainteresirano za ure- ditev parkirišč, saj je za celot- no stavbo vložena zahteva za vračanje premoženja. S pro- blemom se bo torej moral spo- pasti bodoči lastnik. Krajani proti predsednilcu Urejanje teh težav pa ima v Pirešici očitno še eno plat. Ljudje se jezijo zaradi pred kratkim odprte pivnice Metka, ki jo je odprl Vlado Jošt. Naj- brž bi bilo manj hude krvi, če Jošt ne bi bil predsednik sveta krajevne skupnosti Galicija, kamor sodi zaselek Pirešica. Ljudje so zato prepričani, da krajevna skupnost nima po- sebnega interesa, da bi stvari uredila, krajevni oblasti očita- jo, da dela z roko v roki z od- «govornimi na občini, da pivni- ca nima potrebnih dovoljenj, čeprav je normalno odprta, še' zlasti pa so besni zaradi naj-j novejših govoric, da naj b^' v bližini pivnice zrasla še kra- jevna tržnica. To bo prometni nered samo še povečalo, so prepričani ljudje. Ko smo za mnenje povprašali Vlada Jo- šta, je dejal, da ne bi potrebo- val kurjave, če bi gorela člove- ška zavist, o dovoljenjih pa, da jih pridobiva. Krajani očitno menijo dru- gače, zato je bilo minulo sredo slišati zahteve po izrednem zboru krajanov Galicije. Fer- vega očitno ne bo edini pro- blem, ki se ga bodo takrat lo- tili. IRENA BAŠA Po končanem zboru v Pirešici so odgovorni možje odšli na občino in zapisali nekaj skle- pov: podaljšali bodo odbojno ograjo od odcepa za Žalec do priključne ceste, ki vodi k pe- tim domačijam, policisti bodo poostrili nadzor, na cestišču bodo zarisali neprekinjeno sredinsko črto, očistili bodo obcestni jarek, obnovili in do- datno postavili znake za ome- jitev hitrosti na 60 kilometrov na uro, občina pa naj naroči idejni načrt za bodočo promet- no ureditev. Zdravstvo na rešetu IVIozirski iS o poročiiu SDK ter o drugih »zdravstvenih*' težavah Najbolj vroča točka na po- nedeljkovem zasedanju mozir- skega iz\TŠnega sveta je bilo napovedano poročilo SDK o finančno materialnem poslo- vanju zgornjesavinjskih zdravstvenih zavodov (zdrav- stveni dom, lekarna in zoboz- dravstvo). Poročilo je seveda v naveza- vi z nekdanjo firmo predsedni- ka mozirskega IS Alfreda Bo- žiča (spomnimo se afer in ru- šenja izvršnika v začetku leta), ki je za zavode do julija oprav- ljala posle skupnih služb. Na to zdravstveno temo se je na- vezovalo še več točk. Če stojiš višje... Iz poročila SDK, zanj so za- prosili zdravstveni zavodi mo- zirske občine, je razvidno, da je firma Božič za svoje storitve zaračunavala pavšalni odsto- tek. Ugotovili so prerazpore- ditev dveh milijonov SIT, na- menjenih za investicije v zdravstvu, na ZKZ Mozirje. Nepravilno je bil izveden na- kup dveh reševalnih avtomo- bilov, v firmi Božič so napačno vodili dokumente, brez vedno- sti zdravstvenih zavodov so sklenili pogodbo o kreditira- nju z ZKZ Mozirje. Nerazčiš- čeni so odnosi z Zdravstvenim centrom Velenje, ugotovili so tudi napačen rezultat poslova- nja v lanskem letu. Namesto izgube 700 tisoč SIT, kot je naračunala firma Božič, so ugotovili 1,7 milijonov SIT bruto dobička. Poleg tega so težave še zaradi nezaposlitve 6 delavk in zadrževanja doku- mentov s strani firme Božič, s katero so zdravstveni zavodi že prekinili sodelovanje. Na ugotovitve SDK je takoj odgovarjal Alfred Božič, ki je najprej protestiral, ker ni pra- vočasno dobil zapisnika in ker njegova nekdanja firma ni mo- gla odgovoriti v določenem ro- ku. Božič je širše razložil pro- blematiko, ki jo je sicer strnil v nerazčiščene odnose med njim in dr. Antonom Žunter- jem, sedanjim zasebnim zdravnikom. Pri poročilu SDK gre za natolcevanja in sodbe, za kar služba ni pooblaščena: »Tako jaz kot firma Božič se zavzemamo za dialog. Stvari hočemo razrešiti na pameten način, od tega ne nameravamo odstopiti«. Po Božiču, v zapis- niku SDK ni nič takšnega, kar bi dokazovalo nepravilnosti. Pri različnih zaključnih poro- čilih o poslovanju za lansko leto gre za izplačilo plač v obliki bonov, in to je tudi edina nezakonitost, ki naj bi jo firma storila. Pri obračunava- nju amortizacije je prišlo do napake v računalniku, približ- no tako pa je tudi pri obraču- navanju prometnega davka. O prenesenih 2 milijonih SIT, namenjenih za investicije v zdravstvu, je izvršnik pove- dal, da so jih sicer res prenesli na ZKZ Mozirje, kjer so jih obrestovali kol avista sredstva z R+S')'... »Trdim, da sem te stvari videl nekoliko dlje, ker sem pač stal nekoliko višje. Vi- del sem stvari, ki se priprav- ljajo, in kje so,« je omenil Bo- žič. V glavnem, ta 2 milijona SIT februarja še niso mogli porabiti za popravila v Zdrav- stvenem domu Nazarje, zato so jih prenesli na ZKZ, jih obrestovali, jih nato prenesli nazaj na sekretariat za občo upravo in družbene zadeve, od tam pa so sredstva romala tja, kamor so bila namenjena, to- rej za investicije v zdravstvu. (S tem je bilo povezano tudi delegatsko vprašanje, na kate- rega so člani IS odgovorili, da je Božič s tem denarjem ravnal pametno v smislu dobrega go- spodarja, poskrbel za pleme- nitenje sredstev, ko druga dela zaradi vremena niso bila mož- na ter skratka rešil problem, za kar so prosili že leta. Obre- sti, ki so jih pridobili, bodo namenjene za investicije v zdravstvu.) »Če bom zaradi teh sredstev moral odstopiti kot predsednik IS, bom šel z dvignjeno glavo iz občinske skupščine!» je bil že slišani komentar Alfreda Božiča. Tudi nakup reševalnih avto- mobilov je s formalnega stališ- ča nezakonit, saj so bili sklepi sprejeti kasneje. Toda v življe- nju, po Božiču, je stvar dru- gačna. Zavod je razpolagal s 4 dotrajanimi avtomobili. »Kaj bi bilo, če bi eden teh sredi vožnje odpovedal in bi pacient umrl? Spet sem stal vi- še, vedel sem, da bo prišlo do renominacije občinskega pro- računa. V IS so to z razumeva- njem sprejeli,« je povedal. O najemu kratkoročnih kredi- tov so vedeli tudi v zavodih, ugotovitev SDK, da so bila sredstva posojena na škodo zavodov, pa je napačna. Firma je spustila ceno za opravljanje storitev, niso pa se obvezali, da bodo uredili deli- tveno bilanco. »Firma Božič se strinja s sporazumno razvezo pogodbe, če rešimo materialna vprašanja. Za tekoče poslova- nje lahko dobite dokumente, del ste jih že dobili, dokaznih dokumentov pa ne bomo dali iz rok,« je dejal Božič. Svoja stališča je na zaseda- nju IS obrazložil tudi direktor Zdravstvenega zavoda Ivo But, ki se je z Božičem strinjal glede zapisiiika SDK in z deli- tvijo bonov namesto plač. Do prekinitve odnosov s firmo Božič je prišlo preprosto zato, ker so po sklepu sodišča v za- vodu morali zaposliti šest de- lavk, sedaj so ostale še štiri. Te so usposobili za vodenje skup- nih služb, zakaj bi torej dva- krat plačevali isto storitev. »Za sporazumno razvezo po- godbe je firma Božič postavila izredno težke pogoje, ki jih zdravstvo ni sposobno izpolni- ti,« je omenil But. Sledila je dolgotrajna, več urna, mestoma mukotrpna razprava, na kateri so se kre- sala stališča, mnenja in razlo- gi. Člani IS so se spraševali, zakaj poročilo sploh obravna- vajo na IS, kaj naj rečejo, saj niso neka arbitražna komisija ali porota. Po vseh teh razpra- vah so člani IS sprejeli pripo- ročilo, naj se v zdravstvenih zavodih in firmi Božič posku- šajo zmeniti po mirni poti, brez sodišč. Predstavniki IS v zavodih pa naj zagovarjajo skupen kompromis. Potrebna Je strategija Na zdravstvo so bile nave- zane tudi druge točke. Glede ambulante v Solčavi, ki sicer že spada v zasebno prakso dr. Antona Žunterja, so se čla- ni IS odločili, naj Solčevani sami povedo ali hočejo to am- bulanto ali ne. Krajani morajo to povedati na jasen način, brez očitkov, kot je bil zadnji primer. Glede prostorov ambulante v Lučah, kjer je najemnik za- sebni zdravnik Žunter, so čla- ni 71 menili, da mora Zavod pripraviti novo pogodbo, v ka- teri bodo točno določili najem- nino in uporabnino za vso opremo, ki jo uporablja zaseb- ni zdravnik. Ob tem je Alfred Božič predlagal druge sklepe, iz katerih povzemamo le tega, da naj bi v Lučah v ambulanti delovni čas dopoldne pokrival zavod, popoldne pa zasebni zdravnik. (»To so drastični predlogi, ob njih lahko teče kri,« je komentiral predloge dr. But). Člani IS teh predlo- gov in sklepov niso sprejeli. »Hočem se le zavarovati, saj očitki iz Luč že prihajajo. Opozoril sem vas, pa ste meni- li, da je preuranjeno,« je rekel Božič. Vsa nasprotja med zasebnim in državnim zdravstvom pa so izbruhnila ob prošnji za najem prostorov za zasebnega zoboz- dravnika v Zdravstvenem do- mu Mozirje. Predstavnica zo- bozdravstva je povedala, da je njihov zavod zavrnil prošnjo. Prevladalo je stališče, da si morajo zasebni zdravniki sami poiskati prostore in opremo (»To sem jaz govoril že pred 4 meseci, zato sem danes v konfliktu,« je menil Božič). Poudarjali so potrebo po izde- lavi strategije razvoja zdrav- stva in zobozdravstva. Člani IS so končno podprli mnenje zavoda za zobozdravstvo, da prostorov ne bodo oddali v najem. URŠKA SELIŠNIK Burno o stanovanjsicem zalconu LJUBLJANA, 17. sep- tembra (Delo) — Poslanci v državnem zboru so raz- pravljali o predlogu za spremembe in dopolnitve stanovanjskega zakona, ki je povzročil burne razpra- ve. Največ nerazumevanja so povzročile rešitve za sta- novalce v nacionaliziranih stanovanjih. Višje polcojnine LJUBLJANA, 17. sep- tembra (Delo) - Septembr- ske pokojnine in druga de- narna nadomestila, ki jih bo pokojninski zavod iz- plačal konec tega meseca, bodo za 3,2 odstotka višja, kot so bila prejšnji mesec. Nezai(onitostl v ministrstvu za deio? LJUBLJANA, 17. sep- tembra (Delo) - Številna podjetja so na SDSS in sin- dikat poslala pritožbe na račun ministrstva za delo, zato je predsednik stranke socialdemokratske Janez Janša na koordinaciji strank zahteval, naj SDK razišče domnevno nezako- nito poslovanje ministr- stva, ki ga vodi Jožica Pu- har. Po njegovem je treba opraviti revizijo dela mini- strstva, ki razpolaga s tret- jino celotnega proračuna. Za zmago desnice LJUBLJANA, 18. sep- tembra (Dnevnik) - Na sho- du Za Slovenijo, ki sta ga pripravila Slovenska des- nica in ljubljanski Demos, se je v ljubljanskih Križan- kah zbralo 1500 ljudi. Ve- čina govornikov se je zav- zela za programsko koali- cijo desnih strank, ki naj bi prevzela oblast. Zbrani so tudi podprli Janeza Janšo v njegovem »neenakem bo- ju z nasprotnikom«. Siovenija v Nato? LJUBLJANA, 20. sep- tembra (Delo) - Odbor za obrambo državnega zbora je razpravljal o zasnovah nacionalne varnosti in predlagal, da bi morala Slovenija čimprej pričeti postopek za vstop v zvezo Nato. O tem naj bi državni zbor sklepal še ta mesec. Sova bo zamenjala direktorja LJUBLJANA, 21. sep- tembra (Delo) - Slovenska vamostno-obveščevalna agencija SOVA je pred tretjo kadrovsko zamenja- vo na vrhu. Zaradi preko- račitev pristojnosti naj bi zamenjali sedanjega direk- torja Silvana Jakina. Popis vseh beguncev LJUBLJANA, 21. sep- tembra (Dnevnik) - Vladni urad za priseljevanje in be- gune pripravlja popis vseh začasnih beguncev v Slove- niji, tudi tistih brez statu- sa. S tem naj bi ugotovili njihovo točno število, kar je pomembno za pridotitev mednarodne pomoči. Št. 38 - 23. september 1993 9 Energetski nasveti za občane v Republiki Sloveniji smo f letu 1990 porabili 159,9 PJ ^ončne energije. Od tega f sektorju gospodinjstva 54,5 pJ ali 34,3 odstotka. Za ogre- iranje prostorov in pripravo tople sanitarne vode je bilo porabljenih 27,4 PJ ali 50,3 odstotka končne energije v go- spodinjstvih. Na podlagi izkušenj iz prak- ^ in na osnovi vrednotenja re- [ultatov nekaterih pilotnih jrojektov je možno z različni- ni sanacijskimi ukrepi zmanj- iati rabo energije pri ogreva- iju za 50 odstotkov, kar znese 14 PJ ali 8,7 odstotkov od po- rabljene končne energije [i Sloveniji. Glede na to, da je Slovenija zelo siromašna i energetskimi viri in da je ijena energetska odvisnost od uvoza že sedaj 62 odstotna, noramo vsi državljani storiti vse za njeno smotrno in učin- Wvito rabo. Da bi dosegli večjo učinko- iritost pri rabi energije, je po- trebno tako sanirati obstoječe zgradbe kot optimirati porabo toplotne energije pri načrtova- aju novih zgradb (večje zahte- ve za toplotno zaščito, ener- getsko učinkovitejše naprave itd). Varčevanje z energijo ima poleg zmanjšanja porabe ener- gijskih virov tudi velik vpliv na zmanjšanje onesnaževanja okolja z znižanjem emisij (SO2, CO2, pepel in drugo). Poleg te- ga z zmanjšanjem rabe goriv iz uvoza kot sta nafta in zemelj- ski plin posredno vplivamo na izboljšanje plačilne bilance države. Za večjo učinkovitost pri ra- bi energije je pomembno, da so poleg odgovornih v energet- skem gospodarstvu in v obči- nah, tudi vsi prebivalci v Slo- veniji obveščeni o možnostih in načinih za smotrno rabo energije. Energetsko svetova- nje za občane nudi možnost na eni strani osnovno znanje o učinkoviti rabi energije, na drugi strani pa lahko neodvis- no od proizvajalcev (od analiz do raznih priporočil) svetuje občanom pri reševanju njiho- vih energetskih problemov. Na ta način obvešča občane, kot tudi ljudi v občinski upravi in v energetiki o potrebnosti in pomembnosti zmanjšanja rabe energije, ter tako ustvarja podlago za izvajanje različnih ukrepov za varčevanje z ener- gijo. Izhajajoč iz opisanih aktiv- nosti, je cilj energetskega sve- tovanja v Sloveniji omogočiti slehernemu prebivalcu, da na enostaven način pride do ustreznih nasvetov. Vsebina in naloge svetovanja so: dati os- novno informacijo o rabi ener- gije vsem zainteresiranim, vzbuditi zavest o vplivu po- rabnika na rabo energije, ne- odvisno rn obširno svetovanje o rabi energije v zgradbah, razdelava konkretnih detajl- nih predlogov za gradnjo no- vih in sanacijo obstoječih zgradb in naprav v njih, ob upoštevanju novih okolju pri- jaznejših in energetsko učin- kovitejših tehnologij. Energetsko svetovanje lah- ko s spodbujanjem energijsko varčevalnih ukrepov v zgrad- bah veliko stori za doseganje naslednjih ciljev pri zmanjša- nju rabe energije in varovanju okolja: zmanjšanje rabe ener- getskih virov in s tem onesna- ževanje zraka z škodljivimi snovmi in zmanjšanje emisije CO2, spodbujanje rabe doma- čih, po možnosti obnovljivih virov energije. V okviru Slovensko-Štajer- ske energetske iniciative je bil l)odpisan skupen projekt, ki naj izdela model energetskega svetovanja za gospodinjstva v Sloveniji. Celoten projekt energetsko svetovanje in vse aktivnosti v Gradbenem cen- tru Slovenije povezane z ener- nijo financira Ministrstvo za Liospodarske dejavnosti ob po- moči občin, izvajanje projekta pa je zaupano Zavodu za razi- skavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane. Na osnovi avstrijskih izku- šenj je v projektu izdelana strategija in koncept energet- skega svetovanja z izvedbo v petih letih. Težave pri izvajanju ukre- pov za pravilno in učinkovito rabo energije ima vsak od nas zato, ker za vsak problem ob- stojajo različne rešitve. Pravil- ne odločitve za izbiro ustrez- nih ukrepov, ki vsebujejo tako tehnične kot ekonomske poka- zatelje pa je mogoče izbrati le ob pomoči strokovnjakov. Pr- vo srečanje z energetskim sve- tovalcem je brezplačno. Na njem skušajo posebej za to de- lo usposobljeni strokovnjaki v razgovoru odkriti pri vsaki stranki posebej, vzroke za pre- veliko rabo energije. Ta razgo- vor ima za nalogo predvsem definirati težavo, odkriti vzro- ke za njen nastanek in podati predloge za njeno odpravlja- nje. Naloga energetskih sveto- valcev ni izdelati projekt za posamezne rešitve, ampak po- dučiti potrošnika na kakšen način in kdo jih lahko odpravi. Da pa bi bili taki razgovori čimbolj učinkoviti in uspešni smo v Sloveniji v letu 1992 usposobili v okviru projekta energetsko svetovanje 24 stro- kovnjakov, ki delujejo v okvi- ru Gradbenega centra Slove- nije. Njihovo delovanje je ve- zano na okolje kjer stanujejo in delajo. Zato ustanavljamo s pomočjo občin energetsko svetovalne pisarne. Predpo- stavljamo, da strokovnjaki v svojih okoljih bolje poznajo razmere in tako lažje kontak- tirajo s potrošniki. To so seveda začetki delova- nja energetskega svetovanja. V letošnjem letu pripravljamo še en tečaj za usposobitev na- daljnjih 24 svetovalcev tako, da bomo z njimi pokrili vse večje občine v Sloveniji. S po- močjo dodatnih seminarjev bomo usposobili svetovalce tudi za zahtevnejše analize, ki bodo lahko podlaga projek- tantom za izdelavo projektov. Seveda tovrstne usluge ne bo- do v celoti brezplačne, ampak bodo potrošniki morali del usluge tudi plačati. V energetsko svetovalnih pi- sarnah bodo svetovalci prire- jali različna predavanja na te- me, ki so zanimive za vse ob- čane. Sodelujejo pa tudi pri pripravljanju učnih progra- mov za osnovne šole. V okviru Gradbenega centra Slovenije pa pripravljamo celo vrsto aktivnosti, ki bodo zani- mive za občane. V samem cen- tru v Ljubljani, Dimičeva 9, je vsak delavnik od 10. do 18. ure odprta razstava, kjer so prika- zane nekatere splošne rešitve za učinkovitejšo rabo energije. Poleg tega prirejamo vsako sredo predstavitve posamez- nih kvalitetnih proizvajalcev ob strokovnem vodenju različ- nih znanih strokovnjakov. Skušamo pa te aktivnosti v se- veda ustrezno manjšem obse- gu izvajati tudi v občinah, ki pokažejo zanimanje in so pri- pravljene tudi finančno pod- preti take akcije. V Gradbe- nem centru pripravljamo tudi izdajo različnih brošur in in- formacijskih listov z navodili in nasveti za učinkovitejšo ra- bo energije. Gradbeni center Slovenije dipl. inž. MATJAŽ MALOVRH Foto: ALJOŠA VIDETIČ Za razgovor ali obisk sveto- palca pripravite čimveč infor- macij, kot so: načrt hiše al itanovanja, skico hiše ali sta- lovanja z osnovnimi merami, r kakšnem stanju so stene, »kna, stropovi, podi, streha; )orabo goriva za eno, dve, tri eta nazaj; račune za plačilo elektrike, ogrevanja, vode; itevilo oseb, ki stanujejo v hi- ši, stanovanju; način priprave tople sanitarne vode; toplotne noči ogrevalnih naprav, kotla la centralno ogrevanje, veli- [ost bojlerjev za toplo vodo; liačin regulacije ogrevanja, litanje in način uporabe; po- llatke o izvedenih sanacijskih jikrepih do razgovora; želje in ideje o možnostih za zmanjša- p;e rabe energije itd. V Celju bomo odprli energet- sko svetovalno pisarno 28.9.93, v prostorih Občine Celje OSUPVO Strokovne službe za komunalno gospo- darstvo, Prešernova 27 (nad Ljudsko banko), telefon 441- 413. Uradne ure za razgovore bodo v torek in četrtek od 15. do 18. ure. Za razgovor pri energet- skem svetovalcu se lahko na- javite vsak dan od 8. do 14. ure. Vatikan priznava Kučanovo vlogo Milana Kučana je v Vatika- nu sprejel papež Janez Pavel n. Z njim je bil seveda tudi predsednik slovenskih krščan- skih demokratov, bivši pred- sednik vlade in sedanji zuna- nji minister republike Slove- nije Lojze Peterle. Ponavadi je že tako, da na podobnih sreča- njih spremlja predsednika dr- žave tudi zunanji minister. Papež je slovenskega pred- sednika odlikoval in prav to odlikovanje je vzburilo duho- ve. Kako je mogoče, da je po- glavar rimsko- katoliške cerk- ve odlikoval bivšega komuni- sta, so se pojavljala vprašanja v pismih bralcev različnih slo- venskih časopisov. V Vatikanu smo želeli izvedeti tudi za nji- hovo uradno stališče o tem. Najprej je treba zapisati, da Vatikan Kučana spoštuje, če- tudi je bil komimist. Navse- zadnje je bilo komunistov nek- daj veliko. Nobenega dvoma ni, pravijo visoki vatikanski cerkveni dostojanstveniki in tudi politiki, da je Kučan le- galno izvoljeni predsednik slo- venske države. Vsepovsod mu priznavajo tudi to, da ima ogromno zaslug za samostojno Slovenijo, da je eden izmed ti- stih, ki so razbili okostenelo bivšo jugoslovansko partijo oziroma Zvezo komunistov. Pravijo, da je velik humanist, kajti prehod iz bivšega eno- partijskega sistema v sedanje- ga, demokratičnega, je v bi- stvu minil brez prelivanja kr- vi. Ob tem tudi v Vatikanu ve- do, da se je moral Kučan s so- delavci boriti na dveh frontah: v Beogradu in tudi doma z opozicijo iz takratnih vlada- jočih partijskih forumov, še zlasti pa posameznikov. Nje- gova zasluga, menijo v Vatika- nu, je tudi ta, da ni bilo nika- kršnih političnih procesov in maščevanj drugače mislečim. Odlikovanje si je torej zaslužil po vatikanskih merilih, res pa je tudi to, da še vedno velja, da je papež nezmotljiv. Komur podeli priznanje, ali pa, deni- mo, naslov škofa, temu tega ne morejo odvzeti. Tudi zato sto- krat premislijo o teh stvareh. Izjemno, zares izjemno pa v Vatikanu cenijo vlogo Miha- ila Gorbačova. To je bil člo- vek, ki je med prvimi spoznal, da obstoj sovjetskega imperija ni več mogoč. V vseh revoluci- jah v zgodovini je množično tekla kri, v bivši Sovjetski zve- zi pa se to ni zgodilo. Drugo je seveda vprašanje takšnih in drugačnih vojn, ki so nastale zaradi nacionalnih problemov, toda zaradi menjave sistemov, razpada držav, kri ni tekla. Vse je minilo tudi brez sodnih procesov. Še na tiste, ki so ho- teli zrušiti Gorbačova, so v bi- stvu že pozabili. Prav v tem kontekstu vatikanska uradna politika priznava veliko vlogo Gorbačova in konec koncev tudi vlogo Kučana, zato pape- ško odlikovanje za njih ni sporno. V Vatikanu oziroma Rimu živi kar nekaj Slovencev, ki imajo sorazmerno pomembne funkcije. Z njimi je kar prijet- no klepetati o slovenski zgo- dovini, kulturi, tradiciji... Med vsemi ima, kot smo zapi- sali, najvišji položaj dr. France Bode. Po vojni se je s svojo družino izselil v Argentino, kjer je doštudiral teologijo, kasneje je dodatne študije opravil v Evropi, potem pa je napisal mnogo znanstvenih študij v francoskem, italijan- skem, angleškem in nemškem jeziku, da slovenskega ne po- udarjamo posebej. Eno leto je bil tudi župnik v Celju pri Svetem Jožefu. Potem, ko ga je pot zanesla v Rim, je bil tajnik sekretariata za neverne, sedaj pa je tajnik kongregacije za kulturo, enostavneje zapisano - v bistvu je minister za kultu- ro v Vatikanu. Dr.Rode je eden izmed tistih, ki z naci- onalnega vidika ne cenijo po- sebej Ivana Cankarja. Najbolj mu zameri roman Hlapci. Cankar je po njegovem Slo- vencem dal nekakšen pečat hlapcev. Nikdar v zgodovini Slovenci nismo bili hlapci, če pa že, potem v tolikšni meri kot vsi drugi narodi. Morda mu kdo še zameri romantično zavzemanje za jugoslovanstvo. Kdo ve, če tudi zato ni Can- karjeve podobe na slovenskih bankovcih?!jANEZ VEDENIK Foto: IVAN ARZENŠEK Prihodnič: Srečanja v Angeli- cumu Janez Pavel II.: »Molimo za mir v s\vtul« Št. 38 - 23. september 1993 110 Bogata uvertura v nov cas y Laškem so odarll arenovilen Kulturni center Konec prejšnjega tedna so v Laškem odprli prenovljen in posodobljen kulturni dom, ki se po novem imenuje Kulturni center Laško. Osrednja otvori- tvena svečanost je bila v petek zvečer, ko si je novi hram kul- ture v Laškem ogledal tudi slovenski predsednik Milan Kučan. V programu petkove otvori- tve je sodeloval orkester Slo- venske filharmonije pod tak- tirko Marka Letonje in z gost- jo Ano Pusar-Jerič. V otvori- tvenem pozdravoi je Irena Mu- lej, predsednica Zveze kultur- nih organizacij občine Laško, orisala zgodovino zgradbe, ki je bila v letu 1933 zgrajena kot Sokolski dom, po vojni je bilo tam telovadno društvo Parti- zan in nato kulturni dom Du- šana Poženela. Pred sedmimi leti pa so se ljudje v tem delu občine odločili za samoprispe- vek, da bi dobili sodobnejši objekt, vreden bogate društve- ne kulturne ustvarjalnosti v Laškem in sosednjih krajih. Da je dom danes odprt, je go- tovo najbolj zaslužna Pivovar- na Laško, ki je priskočila na pomoč takrat, ko so vsi viri financiranja presahnili in je morala investicija nekaj časa mirovati. Tone Tumšek, di- rektor laške Pivovarne, ki je bil tudi predsednik odbora za izgradnjo, je v petek, iz rok predsednika ZKO Slovenije Francka Rudolfa, prejel po- sebno priznanje te slovenske organizacije. V soboto m v nedeljo je bda na novih odrskih deskah pred- stava, imenovana Štirje laški letni časi. To je bil skupen na- stop skupin kulturnih društev iz Laškega in okolice. V pred- stavi, katere scenarist in reži- ser je bil Jure Krašovec, je so- delovalo okoli dvesto pevcev, igralcev, plesalcev in glasbeni- kov oziroma godbenikov. M.A. Foto: EDO EINSPIELER ZAPISOVANJA Med stalagniti in stalaktiti Piše: Tadej Cate« Ko je pred sedmimi leti sku- pina slovenskih pisateljev ustanovila mednarodno lite- rarno nagrado Vilenica, po- imenovano po istoimenski ja- mi, v kateri nagrado podelju- jejo, ni najbrž nihče niti v sa- njah pomislil, da bo priredi- tev, ki je spočetka obravnava- la izrazito literarno-sociolo- ško-kulturološke probleme, odgovarjala na tovrstna vpra- šanja, se soočala s problemi, ki nastajajo in vrejo v srednjee- vropskem prostoru (ki ga ne zaznamuje geografska zameje- nost, temveč človeške in du- hovne izkušnje narodov med Uralom in Renom, med Balti- kom in Jadranom), prešla z leti v medsebojna politična in po- litikantska obračunavanja. O kakšni literaturi kot pisa- teljskem (po)klicu ne duha ne sluha. Zato pa toliko več besed o povojnih pobojih tistih, ki so med okupacijo Slovenije za- prisegli sovražniku, o krivi- cah, ki so jih menda storili prejšnji oblastniki, o današnji podobi Slovenije in domnevni restavraciji komunizma, o mo- či desnice in o moči levice, skratka golo politiziranje, ki z literaturo nima v resnici prav nobene zveze. Seveda je takšna podoba Vi- lenice po padcu komunističnih sistemov v vzhodnoevropskih državah povsem pričakovana, oziroma drugače; Vilenica kot srečanje, ki se je simbolno do- gajalo v kraški jami, se pravi v podzemlju, kjer se je rušila bivša oblast, ne le slovenska, marveč vzhodnoevropska, je tisti svoj nekdanji naboj izgu- bila. Zakaj? Preprosto, ker ži- vimo v nekem novem času, v nekem drugem obdobju, ki za razliko od prejšnjega ne po- trebuje pisateljev, da bo mirilo in »hranilo« lačno ljudstvo, ne potrebuje več disidentov, bodo sicer zaščiteni od Ijm stva tolkli po legalni oblast Danes je stanje kajpak dn gačno: pisatelji so tisti, ki na oblasti, so tisti, ki so | oblast naredili, in zdi se, k da po doseženem cilju ne vec več kaj delati, početi. Literi tura jih enostavno ne zanin več. Se več, zanima jih oblas^ In tona račun literature. Pra^ zaprav ni naključje, da razn^ razne peticije piše venomer ^ in isti literarni krožek, da n prireditvah, kakršna je vileri ška, nastopa in rovari spet tai sti krožek. Gre preprosto ^ tisto skupino pisateljev, kon kretno novorevijašev, ki je p\ osamosvojitvi, po končanei projektu, pri katerem so sev( da več kot samo sodelovali, ii gubila občutek za čas, za reai nost, ki še vedno ne more razi meti, da je cilj, ki si ga je za stavila, tako rekoč dosežen, i preprosto ne more več razu meti, da jih v vlogi, v kakrši so se zadnja leta pojavljal ljudstvo ne potrebuje. Povedi no drugače: pisateljski pokh sejedemistificiral. In toravn po njihovi zaslugi. In teg očitno še vedno ne morejo prt boleti. Bolečine pa so po vsei sodeč tako hude, da jih je tre ba lajšati celo v mednarodni okvirih. Kako sicer drugač razumeti nastope novorevija ških veljakov, ki na medni rodnem literarnem prizorišč, z brezni, ki skrivajo trupli morijo neobremenjene pisate Ije iz Belgije, Nizozemsk Francije, Italije, Švice, Zdn ženih držav Amerike... ] Točno to se je namreč dogl jalo na letošnjem vileniške srečanju; slovenski pisatelji i v nedogled politizirali in rov; rili proti legalno izvolja oblasti, blatili predsednika n publike gospoda Milana Ki čana, mu pred tujci očita rdečo knjižico v žepu, utruji vali in morili goste, ki so v Sh venijo prišli poslušat stva o literaturi in iz literature, pii šli debatirat in razpravlji o problemih založništva J knjigotrštva, o žanrih, ki i trenutno »in«, se prišli skratU pogovarjat o literaturi, ne ji poslušat zafrustriranih pisati Ijev, ki jim še vedno ni jasn\ da so samo pisatelji in nič dni gega. Da opravljajo poklic, ki je vsak drug. Da skratka nehl jo težit. V literarno delavnico Zveza kulturnih organizacij Slovenije pripravlja za mlade ustvarjalce literarno delavnico s pisateljem Lojzetom Kovači- čem. Trajala bo od 12. oktobra do konca maja, srečanja pa bodo vsak drugi torek (od 17. do 20. ure) v prostorih Zveze kulturnih organizacij (Štefanova 5, Ljubljana). Mladi bodo kritično pre- tresali svoja dela, izpopolnjevali slog, se pogovarjali o literaturi in estetiki, pripravili pa bodo tudi recital. Šolnina je 7200 SIT. Informacije dobite po telefonu, številka 061/151-028 int. 18. NACEUSKIH PlATNiH Zadnji dobri možje, ZDA, 1992 Sodna drama Scenarij: Aaron Sorkin, režija: Rob Reiner, igrajo: Tom Cruise, Jack Nicholson, Demi Moore, Kevin Bacon, Kiefer Sutherland, Kevin Pollak in drugi 4 nominacije za oskarja 1993! Osnova filma je uspešna broadwayska drama o od- vetniku vojne mornarice in njegovem neizprosnem iskanju resnice med voja- škem sojenjem. Primer je na videz rutinski. Mlada vojaka sta obtožena umora člana njimega voda na Ku- bi. Nesrečni mornar je bil žrtev samovoljnega kazno- vanja, ker ni spoštoval ukazov: napisal je pismo, v katerem je grozil, da bo v zameno za premestitev prijavil nelegalno strelja- nje. Vojska si želi tihe in čim hitrejše oprostitve ob- tožencev. Za branilca jima je določen J. G. Daniel Kaf- fee (T. Cruise), ki je v ko- maj 15 mesecih, odkar je prišel s Harvarda, zaslovel kot spreten in sposoben od- vetnik. Toda niladi Kaffee se kljub svoji izjemni na- darjenosti in znanju ne po- glablja kaj preveč v svoje primere. V njegovi skupini branilcev je tudi pogumna in odločna poročnica Joan- ne Galloway (D. Moore), pravo nasprotje odvetnika, takoj podvomi o njem; ne dovoli mu, da bi izbral naj- lažji izhod, in ga potiska globlje in globlje v zaplete- ni primer. Kaffee spozna, da mora storiti nasprotno, kot od njega pričakujejo: primer gre na sodišče. Med soje- njem se spopade s pomanj- kanjem lastnega prepriča- nja, saj je bil vse življenje v senci svojega uglednega in uspešnega očeta in tako brez lastnih opredelitev in ciljev. Trdno se odloči, da bo razkril skrivnost in da bo tistim, ki so odgovorni za smrt mladega vojaka, soje- no, pa čeprav s tem postavi na kocko svojo kariero in se sooči s svojimi najglob- ljimi strahovi. Režiser Reiner pripove- duje: »Vedno me sprašuje- jo, če namerno izbiram za režijo tako raznovrstne fil- me. Moji kriteriji so dru- gačni: vprašam se, kaj mi je v filmu blizu, kaj me je pri- tegnilo. Misery je pač thril- ler, a mene je pritegnilo imietnikovo prizadevanje, da bi se rešil vkalupljeno- sti. To mi je blizu. Pri tem filmu me je pritegnilo Kaf- feejevo obupano iskanje samega sebe. Tematika je postavljena v okvir sodne drame, kar je po svoje spet izziv, saj še nikoli nisem delal kaj takega.« Aaron Sorkin je napisal scenarij, za katerega pravi, da pre- sega igro. Reiner se je osre- dotočil na Kaffeejev osebni boj, da se uveljavi brez oče- ta, kot samostojna oseb- nost, kar je bilo v igri samo bežno nakazano. Prav tako je spremenjeno soočenje na sodišču, ki predstavlja vrh filma. Reiner pravi: »Zdelo se mi je pomembno, da Kaffee ne vstopi v sodno dvorano oborožen, kot je v igri, ter da se zanaša na svoj instinkt in izkušnje. Da bi primer dobil, mora uporabiti vse svoje spret- nosti.« Kaffeeja na začetku zgodbe spoznamo kot člo- veka, ki mu ni mar ničesar in ki mu je vse le šala. Umi- ka se, saj ve, da bi ga sicer vsi primerjali s slavnim očetom, prav tako pravni- kom in dobrim taktikom. Primer predstavlja za Kaf- feeja odločilno točko v živ- ljenju in od tod naprej vo- dita le dve poti: ali se bo odločno postavil zase in precenil lastno odgovor- nost kot pravnik in vojak, ali pa se bo umaknil in se do konca življenja skrival. Poleg Kaffeejeve osebne dileme in tematike zlorabe vojaške moči pa režiser opozarja še na tretjo, prav tako prepričljivo razsež- nost zgodbe. »Prekleto do- bra staromodna sodna dra- ma je in v tem je njen čar. Vse ima, kar film potrebu- je: dobre karakterje, dober konflikt, humor in sredi vsega dobro moralno dile- mo. Dobri staromodni te- ater pač.« Kozlansico na evropslccm odru Enajst dni ^»Slovenije tianes« na Bavarskem Po različnih krajih Sloveni- je ter nemške Bavarske se pri- pravljajo na veliko predstavi- tev »Slovenije danes-Sloweni- en heute«, enajstdnevno pro- mocijo države na visoki ravni. Naša država se bo v mestu Re- gensburg ter okolici predsta- vila s svojo kulturno, gospo- darsko in turistično ponudbo, pri tem pa bodo posebno po- zornost namenili Kozjanske- mu ter Vipavski dolini. Zvrsti- lo se bo okrog štirideset prire- ditev. Predstavitev bo potekala od 14. do 24. oktobra pod pokro- viteljstvom obeh ministrov za kulturo, slovenskega Sergeja Pelhana in Hansa Zehenmay- erja z Bavarske. Nastala je kot posledica večletnih prijatelj- skih stikov med romanskima gradovoma Podsreda (Spo- minski park Trebče, sedanji Kozjanski park) in Wolfsegg. Tudi zato bodo posebno po- zornost namenili področju kulture. Predstavitev v Re- gensburgu, srednje velikem nemškem mestu, so v Podsredi napovedali že lani. Kozjansko bo v teh enajstih dneh predstavilo najrazličnej- še oblike svojega življenja in dela. Kozjanski park iz Pod- srede bo opozoril na kulturno bogastvo tega območja, v Ško- fijskem muzeju pa bo mogoče videti dela kozjanske cerkvene umetnosti. Gospodarstveniki veliko pričakujejo od predsta- vitve značilnih sodobnih de- javnosti: steklarske, tekstilne in kmetijske (od vinarjev in sadjarjev do sirarjev iz različ- nih kozjanskih občin). Ta del Slovenije pripravlja tudi pred- stavitev zdravilišč Rogaška Slatina, Atomske toplice in Čateške toplice. Med drugim bodo na spore- du tudi simpozij Castra in Ca- stella, srečanje univerze ter tehniških visokih šol iz Ljub- ljane in Regensburga, modne revije pletenin, Slovensko-ba- varski prijateljski večer in Ve- liko srečanje ljudskih godcev in priljubljenih skupin obeh držav. Z Brezovice pri Ljub- ljani se bodo predstavili še pritrkovalci, zadiijo nedeljo pa bosta skupaj maševala sloven- ski metropolit dr. Alojzij Šu- štar in regensburški pomožni škof Vinzenz Guggenberger. V uradnem programu bodo nastopili Pihalni orkester Se- novo, Ljubljanski trobilni kvintet, kranjski The Flutes unlimited. Ljubljanski oktet, Ljubljanski madrigalisti z do- mačinom Eberhardom Kra- usor (orgle), jazz in dixieland glasbeniki obeh mest ter še številni drugi. Postavili bodo tudi nekaj slovenskih likovnih razstav. Prireditve bodo v različnih delih mesta ter na gradu Wolf- segg, večina pa v desetih pro- storih regensburškega Donav- skega nakupovalnega centra. Promocija Slovenije na Bavar- skem bo stala 24 milijonov to- larjev. BRANE JERANKO Dediščina ali Coca-cola Muzejsko tlelo s preiJšolsklml otroki V Pokrajinskem muzeju v Celju se lahko pohvalijo z nekajletnim uspešnim sode- lovanjem s hudinjskim vrtcem VVZ Tončke Čečeve. Tudi le- tos so v muzeju pripravili raz- stavo, ki kaže, kako vidijo kul- turno dediščino naši najmlajši. Da je tovrstno delo s predšol- skimi otroki izredno pomemb- no, se zavedajo tudi drugod po Sloveniji, zato so v Pokrajin- skem muzeju pred časom predstavili del teh izkušenj. Takšno odpiranje kulturnih ustanov otrokom je v teh časih še kako pomembno, je v uvodu srečanja, namenjenega vzgoji- teljicam iz vrtcev v regiji, po- vedala Rolanda Fugger Ger- madnik iz Pokrajinskega mu- zeja. Otroci so namreč bodoči obiskovalci muzejev in galerij ter skrbniki kulturne dedišči- ne. Muzealci ugotavljajo, da smo generacija, ki v sosednje dežele prodaja celo križe z grobov svojih prednikov. Mednarodna trgovina z umet- ninami je sicer bila in bo del stvarnosti, Slovenci pa smo šli še dlje, saj v lastni kulturni dediščini ne vidimo kakšne posebne vrednosti. S tem se kot narod odpovedujemo last- ni razpoznavnosti in upraviče- no se lahko bojimo, da se bomo utopili v Coca-Cola svetu, je menila Rolanda Fugger Ger- madnik. Muzeji po njenem mnenju niso več ustanove, ki bi težile k temu, da bi si nagrabile pol- ne depoje muzealij in jih ob- časno razstavile. Njihova vM ga je predvsem v tem, da zbi jajo med ljudmi drugačen o< nos do kiilturne dediščine, jo vzamejo za svojo in vkljd jo v svoj vsakdan. Da bi | dosegli, pa je treba delati z majhnimi otroki in jim om gočiti, da doživijo kulturi dediščino čim bolj neposre« no. S tem namenom priprav Ijajo v Pokrajinskem muzej že od leta 1986 razstave izdej kov otrok iz vrtca na Hudinj ki so si pred tem ogledali mij zejsko etnološko zbirko. i Da so izkušnje pri dd, z otroki tudi drugod dobre, 1 sta povedali Lidija Tavčar Narodne galerije v LjubljaJ in Majda Grah Fridl iz Pokra jinskega muzeja Ptuj. Ti Št. 38 - 23. september 1993 1 lagoglasja Xa mesec je v celjskem Li- (Vnem salonu pregledna raz- iva del oblikovalca Zdravka ipiča iz Ljubljane. Oblikovalske dosežke Iravka Papiča je mogoče jdeliti v več kategorij. V pr- skupini so plakati večjih di- fnzij, ki so bili narejeni ob ^ličnih kulturnih projektih, gledališče, film, koncerte, •ugo, po količini večjo serijo, stavljajo avtorsko oblikova- izdelki, narejeni po naročilu zličnih podjetij za embalažo i etikete. Mnogo domišljije je vsebovane v Papičevih istracijah s politično obar- no tematiko, med katerimi najbolj znane tiste, ki so le objavljene na naslovnicah linika Mladina. Ob tem je likoval še vrsto koledarjev, lostnih podob podjetij ter stitucij, zaščitnih znakov in gotipov, knjig, revij, ukvar- I se je s filmsko scenografijo r z animiranim filmom. Njegova dela so precej dina- ična, barvita, do gledalca imunikativna, tista s politič- ni prizvokom pa tudi precej ihovita. Razstava Zdravka ipiča v Celju prikazuje koli- ir toliko celovit prerez nje- ve ustvarjalnosti v preteklih eh desetletjih in dokazuje, 1 gre za enega izmed bolj do- šenih avtorjev s tega po- očja pri nas. BORIS GORUPIČ Poletne Benetke Eno najatraktivnejših sha- jališč turistov z vseh kontinen- tov v času dopustov so tudi italijanske Benetke. Mesto na severu Jadrana je hkrati nam najbližje resnično svetovljan- sko mesto. Svojo današnjo podobo so si Benetke ustvarile v največjem delu že pred stoletji. V sred- njem veku so Benečani z izred- no spretnostjo izrabili svojo geografsko lego, ki jih na eni strani postavlja v samo srce Evrope, hkrati pa ob Jadran- sko morje, po katerem so pluli v azijske dežele. Tamkaj so na- vezali odlične stike z domačini in ravno v tem je skrivnost nji- hovega uspeha: v obsežni in razvejani trgovski mreži, ki jim je omogočala, da so z raz- nimi izdelki z Bližnjega in Daljnega vzhoda zalagali velik evropski trg. Na tem področju so imeli bolj kot ne monopol, ki so ga držali v svojih rokah stoletja dolgo in če je bilo po- trebno, so svoje privilegije branili tudi s silo. Svoj vrh je beneška država dosegla v 14. in 15. stoletju, njene posesti pa so segale vse do Krete in Ci- pra. Takrat je imela približno tolikšne dohodke kot Francija ali Anglija, seveda ob mnogo manjšem številu prebivalcev. Vladavino Benetk so svojčas občutili tudi naši in hrvaški primorski kraji, ne nazadnje je velik del mesta postavljen na istrskih hrastih in kamenju, kajti otočki v laguni, skupno jih je 118, so iz mehke, peščene ter blatne mase, ki sama ne bi prenesla gradnje razkošnih palač. Središče mesta predstavlja Trg sv. Marka z istoimensko baziliko, ob njej je znameniti zvonik, t.i. campanile, visok 99 metrov, in Doževa palača, iz katere je razvidna vsa moč in bogastvo Republike. Za Be- netke je značilna posebna ar- hitektura, v kateri so gotski in renesančni elementi združeni z orientalskimi, zato bolj kot k funkcionalizmu teži k deko- rativnosti bizantinsko-islam- skega tipa. Kot že tolikokrat prej in pozneje, se je tudi tu izkazalo pravilo, da je tam, kjer je denar, doma tudi umet- nost. Meceni so omogočili do- mačim umetnikom, kot so Bel- lini, Giorgione, Tizian, Tinto- retto, Veronese, da so postali eni najbolj iskanih sUkarjev, bilo pa je tudi dovolj prostora za gostujoče vrhunske ustvar- jalce. Veliko obdobje in raz- cvet Benetk pa se konča z od- kritjem Amerike, s čimer se odprejo nove trgovske poti in gospodarski interesi Evrope sredozemsko velesilo postopo- ma izrinjajo iz igre, zaradi če- sar začne izgubljati svojo moč in ozemlja, dokler se ne spre- meni v mesto, ki živi bolj ali manj le še v svoji slavni prete- klosti. Ta pa jim še kako prav pride v času množičnega turizma, ko mesto sprejema množice, opremljene s fotoaparati in vi- deokamerami, ki želijo oveko- večiti svoj obisk. Da pa vse le ne bi bilo videti tako ceneno, so v mestu redno tudi vrhunski kulturni dogodki, npr. filmski festival ob koncu poletja, mednarodni likovni bienale, ki bo čez dve leti praznoval svojo stoto obletnico, letošnji pa je pomemben za nas tudi zato, ker prvič sodeluje samostojno slovenska sekcija s skupino Ir- win ter kiparko Marjetico Po- trč. Naši umetniki so priredi- tev zapustili že avgusta, bi- enale pa še traja. Spremlja ga vrsto zanimivih dogodkov, na primer razstava Salvadorja Dalija ali Marca Chagalla, či- gar originalne grafike so na- prodaj tudi po nam dostopnih 500 nemških mark. Resda gre za serijo, natisnjeno v 10 tisoč izvodih, in grafike niso podpi- sane, a vendarle je to še vedno Chagall. g^j^jg GORUPIC Trg sv. Marka je osrednje zbirališče vseh obiskovalcev mesta. Levo je Doževa palača, desno steber z levom, atributom evangelista Marka. PRIREDITVE v kapelici Špital v Celju bodo člani Slovenskega ljudskega gleda- lišča iz Celja jutri in v soboto ob 21. uri za izven uprizorili delo Damira Zlatarja Freya Kri in košute. V zdravilišču Atomske Toplice v Podčetrtku bo jutri, ob 20. uri koncert Moškega pevskega zbora iz Podčetrtka. V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo drevi ob 20. uri koncert ob zaključku Rogaškega glasbenega poletja, pianistke Mojce Pucelj. V Likovnem salonu bo do konca tega meseca odprta razstava Blago- glasja, avtorja Zdravka Papiča, ki predstavlja izbor iz pregledne razstave grafičnega oblikovanja, filmske scenografije in animira- nega fihna. V Osrednji knjižnici je do konca oktobra na ogled izbor del s 5. bienala otroške grafike z naslovom Človek, ena je zemlja pod tabo. V hotelu Mene v Celju do 30. septembra razstavlja likovna dela Rajko Mlinaric. V Zdravstvenem domu v Celju so do konca tega meseca na ogled dela Jožeta Božička - Gera, člana likovne sekcije Februar DPD Svobode Celje. V razstavnem salonu Pivnice v Rogaški Slatini sta do 1. oktobra na ogled dve razstavi in sicer: fotografska razstava fotografij Lipican- cev avtorice Zore Plešnar in razstava skulptur v železu avtorja Ivana Dvoršaka. V laškem zdravilišču so še vedno na ogled fotografije z utrinki iz Laškega in okolice. V knjižnici Šentjur si lahko do konca septembra ogledate razstavo del Marka Jezemika. V hotelu Terme v Čateških Toplicah razstavlja likovna dela Janko Kastelic. Na ogled bodo do konca tega meseca. V Rimskem vrelcu v Kotljah razstavlja Vlado Geršak. V galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju je na ogled razstava akvarelov Alojza Zavolovška, z naslovom Snežna jama. V avli hotela Dobrna si lahko ogledate razstavo slikarskih del Društva šaleških Ukovnikov, skupine 83. Na ogled bo predvidoma do 29. septembra. V Laškem dvorcu bodo jutri, v petek ob 18. uri odprli razstavo likovnih del akademskega slikarja Milana Todiča iz Celja. Od odprtju bo spregovoril Jože Majcen, poseben gost pa bo mag. Mer- van Pašič iz Zagreba, ki bo zaigral na 160 basno klavirsko harmo- niko. V Etolu v Škof ji vasi bo do 15. oktobra na ogled samostojna razstava likovnih del Tonija Mohorja, člana likovne sekcije Februar DPD Svobode iz Celja. Na gradu Podsreda razstavlja likovna dela devet članov likovne sekcije DPD Svoboda Celje, ki so ustvarjali na Ex-temporu v spo- minskem parku v Trebčah. Dela bodo na ogled do 1. oktobra. V galeriji Cafe bo do 4. oktobra na ogled razstava fotografij Goje Grlic. Celje: Union 23.9. ob 16.30 in 18.30 ameriška satirična komedija - Napihnjenci 2, ob 20.30 pa bo premiera ameriškega filma Zadnji dobri možje, od 24.9. dalje ob 16. in 18.30 in 21. uri Zadnji dobri možje - ameriški film; Mali Union 23.9. ob 19. uri španski film Pršut, pršut, od 24.9. dalje ob 19. uri Misery - ameriški film; Metropol od 23.9. ob 16.30, 18.30 in 20.30 ameriški film Nime pojejo. Kino Dobrna 26!9. ob 17. uri ameriška komedija Waynov svet. V Brezah nad Laškim bo v nedeljo prireditev z naslovom Šentruper- ska nedelja, ki bo vsebovala slovesno mašo s procesijo v čast lepe nedelje s pričetkom ob 10. uri, ob 11.30 pa bo osrednja prireditev z razvitjem prapora Rdečega križa Breze in blagoslovom škofa dr. Vekoslava Grmiča, ob 40-letnici krvodajalstva na Slovenskem.' Sodelovali bodo tudi: godba na pihala iz Svetine, učenci osnovne šole Breze, pevke iz Trobnega dola, instrumentalna skupina ter citrar Karli Gradišnik. V Zdravilišču Laško bodo danes, v četrtek ob 19.30 nastopile pevke iz Trobnega dola, ki bodo predstavile večer ob kolovratu. Jutri, v petek boste ob 19. uri lahko prisluhnili zvokom klavirja v Salonu, v soboto ob 19. uri pa bo v jedilnici igral duo Amigo. Ma Rifniku napredujejo uro bo poleg strokovnlakov privabil še turiste Tik nad Šentjurjem, na sli- 'vitem Rifniku, nastaja vse Pše urejena poznoantična iselbina. Ko smo jo pred >«vi obiskali, smo naleteli na ■lavce, ki so izkopavali že ■Ugo starokrščansko cerkev, '•ietno ariansko. Gre za delovišče celjskega 'krajinskega muzeja. Arhe- oginja Darja Pirkmajer je 'vedala, da je stavba imela Sena tla, leseno klop za du- ^Vnika, posebne pozornosti ' je vreden lep vhod z delno 'ranjenima stopnicama. Od- bitje stavbe, po vsej verjetno- ' iz 6. stoletja, ima poseben "f^en, saj strokovnjaki ome- ^jo možnost, da je bilo na '^iku pravo cerkveno sre- dišče. Takšno odkritje ne bi bilo posebej presenetljivo, kaj- ti do sedaj odkrita antična na- selbina je dovolj velika. Celjski muzej je začel kopati pred dvema letoma, nato je zmanjkalo denarja, letos pa delo nadaljujejo. Odkrita cer- kev naj bi v prihodnosti prido- bila še 80 centimetrov visoko nadzidavo. Na Rifniku pa se lahko pohvalijo tudi s številni- mi že lepo urejenimi izkopani- nami: od velike starokrščan- ske cerkve do pokrite cisterne, stanovanjskih stavb z obzi- djem in stražarnico... Do konca tisočletja nameravajo obnoviti obzidje celotne nasel- bine, približno tristo metrov dolg venec. Večino dela finan- cira država, petino pa prima- kne šentjurska občina. Pirk- majerjeva je doslej s sodelova- njem z občinskim vodstvom razmeroma zadovoljna. Sloviti Rifnik radi obiščejo tudi tuji strokovnjaki, žal pa so ti zaenkrat skoraj edini obi- skovalci. Tudi nad Šentjurjem se dogaja podobno kot drugod po Sloveniji - uredili so lep kulturni spomenik, pa ne ve- do, kaj bi z njim. Vsekakor se bodo turistični delavci morali bolj potruditi, za začetek pa vsaj postaviti opozorilne table. Zaenkrat se še najbolj trudijo zares redki turisti - antični Rifnik je res težko najti. BRANE JERANKO Povesti Beatrix Potter Iz obsežnega programa otroške literature, ki jo izdaja založba Mladinska knjiga, so pred kratkim izšle Zbrane po- vesti Beatrix Potter, angleške pisateljice in ilustratorke. Avtorica, ki je živela med leti 1866 in 1943, je bila tipi- čen otrok viktorijanske družbe iz prejšnjega stoletja. Izhaja- joč iz premožne družine je os- novno izobrazbo pridobila kar doma z zasebnim učiteljem, nato pa študirala naravoslovje ter umetnost. Veliko časa je prebila na podeželju v Angliji in na Škotskem, sprva le v ča- su počitnic, nato pa se je tja tudi povsem preselila ter se vse bolj posvečala ohranitvi narave. Svojo prvo zgodbo je Bea- trix Potter objavila leta 1901 v samozaložbi, knjižico pa je kmalu odkril večji založnik in ji omogočil redno izdajanje. Vsaka zgodba je izšla posa- mično, v času pred prvo sve- tovno vojno pa je napisala tudi po dve na leto. Vse svoje pove- sti je Potterjeva ilustrirala s čmo-belimi ali barvnimi ris- bami ter tako uspela v celoti predstaviti opisane dogodke. Junaki njenih pripovedi so majhne domače ali gozdne ži- vali, ki jih je spoznala med svojim bivanjem na deželi. Vsem likom je dala povsem človeške lastnosti, tako dobre kot tudi tiste slabše, zato se zgodbe pogosto iztečejo z mo- ralnim prizvokom, kjer so ple- meniti značaji nagrajeni, med- tem ko drugi prejmejo povsem zaslužene kazni. Knjiga, ki je bogato oprem- ljena, vsebuje 23 povesti, od prve objavljene Povesti o Pe- tru Zajcu do zadnje z naslo- vom Povest o pujsku Robinzo- nu. Povesti Beatrix Potter so po vsem svetu izšle v visokih nakladah, v slovenskem jeziku pa tokrat prvič, svojo privlač- nost pa tudi sedaj ohranjajo v takšni meri kot v času na- stanka. BORIS GORUPIČ Št. 38 - 23. september 1993 13 Prišla sta naivccii m naitezn Zakliuček akcije Iščemo največja In najtežja Slovenca na MOS_ Za enega so bila vrata neko- liko prenizka, za drugega pa preozka. Kdo sta bila to? Tako bi lahko ugankarsko predstavili nagrajenca akcije Iščemo največja in najtežja Slovenca na Mednarodnem obrtnem sejmu 93 v Celju, ki sta v torek prišla na slavnostni zaključek akcije in na podeli- tev nagrad. Na žalost sta se vabilu odzvala le moška pred- stavnika in prejela po tisoč mark nagrade, ki so jo prispe- vali organizatorji akcije Celj- ski sejem. Pivovarna Laško in NT&RC. »Akcija, ki je popestrila le- tošnji sejem, je uspela in prav bi bilo, da bi jo nadaljevali na prihodnjih sejmih«, je na zak- ljučni slovesnosti menil direk- tor Celjskega sejma mag- . Franc Pangerl. Na sejemskem prostoru NT&RC so v dneh sejma izmerili in stehtali 116 obiskovalcev in obiskovalk, vsem pa nato ponudili vrček laškega piva in jih obdarili s spominskimi majicami. Vsi, ki bi po svojem videzu lahko sodelovali v akciji, se s tem niso strinjali in so včasih od- klonili, da bi stopili na tehtni- co ali k metru. Kljub temu je bilo tistih, ki so se potegovali za naslov najvišjega in najtež- jega oziroma najvišje in naj-. težje precej. In kaj so pokazali rezultati ob koncu akcije? Obe zmagovalki v ženski konkurenci sta z našega ob- močja. Najvišja je bila 16-let- na dijakinja Doroteja Turk z Dobrne, ki so ji namerili 193,5 centimetrov. 3 4-letni Bredi Vražič, učiteljici iz Šmarja pri Jelšah, pa je teht- nica pokazala 167,4 kilo- grama. Tisti najvišji, za katerega so bila vrata ob prihodu na zak- ljučno slovesnost nekoliko prenizka, je bil 21-letni štu- dent iz Maribora Marko Raj- ter. Z 210 centimetri je bil naj- višji obiskovalec letošnjega sejma. Na podelitvi nagrad pa ga je mag. Franc Pangerl kljub temu komaj opazil, dokler ni vstal izza mize in prisotne po- gledal s ptičje perspektive. Da se ukvarja s košarko, je verjet- no samo po sebi razumljivo, tri leta je celo igral za Olimpijo. V družini so po njegovih bese- dah vsi povprečno visoki, sam pa je šele zadnji dve leti obstal na sedanji višini, prej je zrasel tudi po 10 do 12 centimetrov na leto. Pa ga ta višina ne moti posebej, še zlasti, če mu prine- se kakšno nagrado. Kot štu- dentu mu je ne bo težko pora- biti. Najtežji v akciji je bil ne- sporno 43-letni Rudi Vižin iz Notranjih Goric pri Ljubljani, ki tehta 203,5 kilograma. Na zaključno slovesnost se je pri- peljal tako rekoč do vrat, saj težko hodi, pa tudi vsak avto ni dovolj prostoren zanj. Sedaj ima starega mercedesa in kar zadovoljen je z njim, ker je do- volj velik. Žena Fikreta, ki je prišla z njim v Celje, pa je nje- govo pravo nasprotje in sama pravi, da sta v povprečju kar primerne teže. Tudi njemu bo nagrada prav prišla, saj je že tri leta invalidsko upokojen. Na hujšanje pa ne misli, saj dosedanji poskusi niso rodili uspehov, zato tudi ne bo sode- loval v akciji, ki so jo predla- gali za prihodnji sejem, ko bi iskali tistega, ki bo v letu dni najbolj shujšal. T. CVIRN Foto:EDO EINSPIELER Takole sta pred fotoaparat stopila Marko Rajter in Rudi Viii najvišji in najtežji obiskovalec letošnjega sejma. j Jesen Ravno danes, v četrtek, je prvi jesenski dan. Nastopil je torej čas bogastva darov na- rave in pobiranja plodov de- la tistih, ki so čez leto pridno obdelovali svojo zemljo. Je- sen prinaša seveda tudi skr- bi. Skrbi za tiste, ki si mora- jo nabaviti ozimnico, kurja- vo, jesenska oblačila, če že ne zase pa vsaj za svoje malčke, da jih ne bo zeblo na poti v šolo in seveda veselje za tiste, ki že načrtujejo, kje bodo. preživeli zimsko smu- čarsko obdobje. Vsem skupaj pa bo jesen prinesla vseka- kor obilo užitka - vsaj tistim, ki znajo opazovati naravo, saj le ta ravno jeseni obleče svoja najlepša oblačila. Pa še na nekaj ne smemo pozabiti: v nedeljo, 26. sep- tembra bomo namreč ob treh zjutraj premaknili ure za šestdeset minut nazaj in se tako vključili v zimski čas. Pa nikar vas naj to ne skrbi. Vsaj nekaj časa se vam bo zdelo, da laliko zjutraj dlje spite. J.K. Upoicojenci bodo zbiraii podpise »Do konca letošnjega leta ni mogoče zmanjševati pravic za- varovancev zdravstvenega za- varovanja, ki se pokrivajo iz obveznega zavarovanja, niti ni mogoče povečevati deleža po- sameznikov.« To je ena izmed zahtev slo- venskih upokojencev državne- mu zboru, v akcijo pa se vklju- čujejo tudi žalski upokojenci, ki so o protestni akciji podrob- neje razpravljali na torkovi se- ji izvršnega odbora žalskega društva. Tudi Žalčani od drža- ve zahtevajo tekoče izplačeva- nje pokojnin, metodologija za izračun pokojnin in usklaje- nost z rastjo plač pa mora po- stati sestavni del novega zako- na. Upokojenci in invalidi zahtevajo enakopravno odlo- čanje o svojih pravicah, obe- nem terjajo enakopravno so- delovanje pri morebitnem sklepanju socialnega pakta. Podpise za uresničitev teh zahtev bodo torej začeli zbira- ti tudi v žalski občini, v dru- štvu pa pričakujejo, da jih bo- do podprli zaposleni, ki bodo čez leta prav tako upokojenci. m Nova meriina postaja Do pričetka letošnje kurilne sezone bo celjski Zavod za zdravstveno varstvo lu-edil novo merilno postajo za merje- nje škodljivih snovi v zraku. Merilna postaja bo na križišču Vrunčeve in Levstikove ulice v bližini Komimale. V posebnem kiosku bodo nove merilne aparature, s katerimi bodo ugotavljali vsebnost žveplovega dioksida, dušikovih in ogljikovih oksidov ter prašnih delcev v celjskem zraku.Meritve slednjih so pomembne zlasti za ugotavljanje težkih kovin. Aparature so naročili v Avstriji, zanje pa je treba plačati 7,5 milijona tolarjev, od tega so 4 milijone namenili iz občinskega proračuna, ostalo pa je zbral Zavod. Merilni instrumenti bodo računalniško povezani s celjskim Zavodom, tako da bodo podatki vedno na reizpolago. TC Prevozniici čaliajo na zaicon že tri leta Med letošnjim obrtnim sej- mom so se v Celju sestali pred- stavniki sekcije trgovcev ter sekcije za promet pri obrtni zbornici. Trgovci so največ pozornosti namenili pojavu nekaterih škodljivih oblik konkurence, ki ovirajo nemoteno opravlja- nje trgovske dejavnosti. Po- slanski zbor sekcije za promet pa je razpravljal o novi zako- nodaji v javnem cestnem pre- vozništvu. Prevozniki so opo- zorili, da na zakon čakajo že tri leta, pomanjkanje zakono- daje pa pušča odprta vpraša- nja, med drugim tudi uvedbo licenc v avtoprevozništvu. Prevoznike nadalje zanima, kako daleč je slovenska vlada pri sklepanju mednarodnih sporazumov o cestnem prome- tu in zagotavljanju zadostnega števila dovolilnic za medna- rodne prevoze. Predstavniki Ministrstva za promet in zveze so odgovorili, da so z večino držav sporazumi sklenjeni, največ težav se pojavlja z Av- strijo, in to zaradi ekologov, ki želijo prevoze po cestah preu- smeriti na železnice. Prevozni- ki so v Celju izrekli tudi kriti- ko vladi zaradi nekaterih na- pak, predvsem to velja za uvedbo previsokih taks za to- vorna vozila. IB Ko Cellsice grče potegnejo vrv Vlečenje vrvi... Je to res ta- ko nenavaden in smešen šport? Je sploh šport ali je zgolj pope- stritev zabav, se sprašujejo ne- kateri, ki pozabljajo, da je bilo vlečenje vrvi nekdaj olimpij- ska dicsiplina, sedaj pa se vse bolj razvija in ima vse več pri- \TŽencev. Z razvojem tekmo- vanj, voljo in odrekanjem po- sameznikov, posluhom spon- zorjev in ne nazadnje vključe- vanjem širše skupnosti ima šport vse možnosti, da zaživi in dobi ustrezno mesto. Ena izmed pomembnih te- kem je bilo mednarodno po- vratno srečanje v Bakovcih pri Murski Soboti, ki smo se ga udeležili tudi Celjani. Na pot so nas pospremili sponzor go- stišče Marty in več donatorjev. V Bakovcih so nas pozdravili prijetno vzdušje, prijazni go- stitelji in seveda težko priča- kovano tekmovanje. V pred- tekmovanju je sodelovalo 12 ekip, ekipa iz Celja je bila no- silec 2. skupine. Očitna je bila premoč ekip, ki stalno trenira- jo. Tekmovanje je bilo v pra- vem tekmovalnem duhu pod budnim očesom sodnika iz Ljubljane. Iz predtekmovanja smo se med štirimi ekipami v nadaljnje tekmovanje uvrsti- li tudi Celjani, ki smo na kon- cu zasedli tretje mesto. Celjani bomo poskrbeli še za organi- zacijo povratnega srečanja, ki bo 2. oktobra v Zadobrovi pri gostišču Marty. V Celju poznamo vlečenje vrvi že iz časov, ko so se začele emajlirske igre. Ob razpisu dr- žavnega prvenstva se je po- novno zbrala ekipa, ki je kljub pomanjkanju časa za priprave častno zastopala barve mesta Celja. Vlečenje vrvi je preraslo enkratno druženje, zato smo se začeli pogovarjati o ustanovi- tvi društva, ki ga bomo poime- novali Celjske grče. BRANKO VERDEV Srečali so se stomisti Prvič so obeležili svetovni tlan V naši državi se bolniki - stomisti povezujejo v društvo ILCO, ki ima sedež v Maribo- ru. Preteklo soboto so v Roga- ški Slatini pripravili svoj letni občni zbor, kjer so prvič obele- žili tudi bližnji svetovni dan stomistov, 2. oktober. Pred- sednica in ustanoviteljica slo- venskega društva je Nevenka Gračnar iz Maribora, ki so ji ob tej priliki podelili zlati znak društva. V naši državi je približno dva tisoč stomistov (bolnikov z izpeljanim črevesjem ali se- čevodom), ki so se organizirali po večini slovenskih pokrajin, ponekod pa si še prizadevajo. Društvo ima domicil v Zdravi- lišču Rogaška Slatina, zato so občni zbori vsako leto prav tam. Po operaciji pride večina na rehabilitacijo v to zdravi- lišče, kjer jih natančno naučijo nege ter življenja s stomo. Sobotnega zbora se je udele- žilo približno dvesto bolnikov ter njihovih svojcev. Pozdravi- li so jih državna sekretarka za zdravstvo, prim. dr. Dunja Pi- škur-Kosmač, ki je govorila o zdravem načinu življenja. Zbrane je posebej pozdravil tudi častni član društva, prof- . dr. Anton Trstenjak, ki pa je spregovoril o smislu življenja. V kulturnem programu so na- stopili Ljubljanski oktet ter gojenci ljubljanske glasbene šole, slatinski ženski pevi zbor ter učenci domače osn< ne šole. Slovensko društvo ILCO povezano v svetovno zdrui nje, ki združuje približ 8 milijonov stomistov. Pr kratkim je obiskal Slovenj predsednik lOA, svetovne; združenja, dr. Gerhard E glert, ki je naše predstavni povabil na svetovno srečanj( BRANE JERANK Srečanje Zasavcev in Savinjčanov Minulo soboto je bilo na Mrzlici tradicionalno srečanje Revi čanov in Savinjčanov, zaradi slabega vremena se je srečal udeležilo le kakšnih sto ljudi. Udeležence je najprej pozdravil podpredsednik Združei liste iz Trbovlj Uroš Nučič, slavnostni govornik pa je bil po predsednik državnega sveta Polde Bibič. Ker imajo po njegove ljudje že polna ušesa politike, je zbranim recitiral odlomek Martina Krpana, svoj kulturni pozdrav pa zaključil s Preše novo Zdravljico. Srečanje na Mrzlici so zaključili s kulturni programom, ki so ga pripravili moški pevski zbor Zarja t dramsko-recitatorska skupina iz Trbovelj. D Butik ART šport mode v Žalcu v samem središču Žalca ! poleg kava bara ART prf dnevi odprli še butik z modu mi športnimi oblačili Af .šport mode. Že na otvorit minuli petek so se prvi obisk' valci lahko prepričali o atral tivni ponudbi blagovfl znamk Mash, O Neill, Na Naf, Kleopatra in še nekatef drugih. Omenjeni proizvajal so resnično v samem vrhu sV tovne mode na področju špoi nih oblačil, njihova paleta p nudbe pa zajema športne sr3 ce, jakne, bunde, pulije, hlač pasove in še marsikaj. Da tU' cene niso pretirane, se lah! seveda prepričate sami. Sic* pa že njihov posrečen slog' pove veliko: Veselje življenj umetnost oblačenja - v ka' baru ART in butiku ART spo mode. Odlična lokacija, bogata in atraktivna ponudba za mlade in manj mlade: Butik šport mode in kava bar ABT na Šlandrovem trgu 36 v Žalcu. Št. 38 - 23. september 1993 13 Na vinsko Tinsko Bizjakova turistična kmetija bo tudi za počitnikarle Na Bizjakov! kmetiji na Tinskem so se konec {edna srečali nekdanji sošolci iz Rogaške Slatine, neka družina je prazno- vala krst, v tej prijazni okolici pa se pogosto plesno sprostijo celo hladnejši Nemci. Bizjakovi so se predlani odločili za uspešno turistično izletniško kmetijo, zdaj pa gradijo še prenočišča. Blizu so Atomske Toplice, ne daleč Ro- gaška Slatina, gost pa se lahko sprehodi tudi v tišini bližnjih gozdov ter med vi- nogradi. Tam je v teh dneh živahnejše, saj je napočil najlepši tinski čas, trgatev. Za Bizjakovo turistično kmetijo je nas- ploh največje zanimanje jeseni, za Marti- novo pa skupine rezervirajo celo po tri mesece vnaprej, najvztrajnejši pa sanjajo najlepši tinski čas že spomladi. Kaj kar vleče mnoge goste v lep koz- janski kraj, med Pristavo pri Mestinju, Zibiko in Loko pri Žusmu? Tu je vsega po malem, lepe narave, razgledov, miru in živžava, dobre domače jedače in vina, veliko prijaznih ljudi ter kulturni spo- meniki. Vrh Tinskega kronata izjemni romarski gotski cerkvi sv. Ane in sv. Ma- rije, prvorazredni umetnini, kjer je vmes celo kamniti celjski grb. Tiu-isti vedno odhajajo tja, kjer je najlepše, zdaj pa na veliko odkrivajo tudi ta, nekdaj skriti konec. Zaenkrat sta na Tinskem dve tu- ristični kmetiji, Bizjakova in Založniko- va, pa imajo oboji veliko obiska. Na Belem, za Šmarjem pri Jelšah, kjer zaviješ proti Zibiki, ali od Pristave, se začne nizati nekoliko drugačen svet, ne- pomeščanjen, v dobrem pomenu besede. Na koncu zibiške doline opozarja tabla na »Turistično kmetijo Bizjak«. V samot- ni tinski dolinici gospodarijo Lojze in Ida Bizjak ter njuna Marjetka, ki že raz- mišlja o poroki. In lepo se imajo skupaj. z njimi pa tudi mnogi turisti z vseh kon- cev in krajev. Iz zdravilišča Dobrna se napotijo v drugačni, kozjanski svet številni Nem- ci, ki jih seveda na kmetiji vse najbolj zanima. Zelo radi gredo v.hlev, kjer je deset govedi, dvajset prašičev, pa še konj in kozi se tam najdeta. Takšen svet je všeč tudi Avstrijcem in Italijanom, da o Slovencih ne govorimo. Med domačimi gosti pride veliko upokojenskih skupin z vseh koncev domovine, domačini pa se pri Bizjakovih dobijo za različna sreča- nja. Takrat povabijo muzikanta Stanka Fajsa iz Kostrivnice, znanega po svoji kaseti ali Franca Cepina, s Sv.Eme, ki mu nikoli ne zmanjka svežih šal. Najbrž bo ob priliki ostal kar pri Bizjakovih, saj sta z Marjetko začela razmišljati o po- roki. Bizjakovi pripravljajo za izletnike"^ pretežno domača kosila, za posladek pa ponudijo potice ter pecivo. Za svoje jedi ter odlično vino so prejeli že najvišja republiška priznanja, gosti, ki se vračajo, pa pričujejo, da pri tej hiši res znajo in se tudi potrudijo. Včasih se na kmetiji zbere' celo po več kot sto gostov naenkrat, zato starša pohvalita ustrežljivo hčer Smilja- no, kuharico, sina Jožeta ter hči Jožico, poročene v bližnji Zibiki oziroma v Ko- strivnici: »Vsi so zelo pridni«. Štiri tisoči trsov dajejo rizling, sauvig- " non, beli pinot ter različne mešane sorte. Tudi pri Bizjaku naročajo gosti pred- vsem bela vina, le Primorci so bolj za modro frankinjo. Letošnja vinska letina bo podobna lanski. Suša pa je prizadela precej koruze in svinjske hrane bo prav tako manj. Časi so kmetijstvu nenaklo- njeni, pa se turistična kmetija še najbolj obnese. Tudi z oddajanjem nileka so pre- nehali, ker se račun ne izide. Za turistično kmetijo je potrebno po- sebno veselje, ki jim ga ne manjka. Po- tem ko so se pred časom imenitno pred- stavili na sejmu ljubljanskega Gospodar- skega razstavišča z degustacijo domačih dobrot ter z video posnetki kmetije, je zvonil domači telefon tako rekoč dan in noč. Zanimivo je, da se je velika večina zanimala predvsem za počitnikovanje, zato je dozorela odločitev za prve štiri sobe za stacionarne goste. Bizjakovi ima- jo prizidek že pod streho, prve goste pa nameravajo sprejeti prihodnje poletje. Gre za obogatitev ponudbe tako za tiste, ki iščejo mir, kot za druge, ki si želijo živžava bližnjih turističnih središč. Ljudje se čedalje bolj vračajo k potr- ganim koreninam, pristnega kmečkega sveta pa ne zmore nadomestiti noben hotel. BRANE JERANKO Foto: EDO EINSPIELER Na slikovitem Tinskem je vsega po malem, od lepe narave do okusnega vina ter domačih dobrot. Vrh kronata izjemni gotski cerkvi, simbol kraja. Bizjakovi s turističnega Tinskega. Ko se zbere po sto gostov, pomagajo vsi. Prijetno med vrstniki v krajevni skupnosti Pod gradom so letos že petnajstič zapored pripravili srečanje starejših krajanov. Na prijetnem srečanju se je letos zbralo 78 krajanov, starejših od 75 let. V krajevni skupnosti je takšnih sicer več, vendar se vsi srečanja niso mogli udeležiti, tiste, ki so v domovih, pa so ob tej priložnosti posebej obiskali. Med najstarejšimi krajani sta 97-letna Alojzija Mlinaric in 94-letni Anton Vodušek. Vsem, ki so se v petek zbrali v dvorani pri Stegu, so pripravili kratek program otroci iz osnovne šole Polule in tamkajšnjega vrtca, za dobro voljo pa je tako kot vsako leto brezplačno skrbel ansambel Vikija Ašiča. Starejši krajani so bili enotni, da je treba takšna srečanja ohraniti. Tega se zavedajo tudi organizatorji Zinka Jazbec, Franc Lemut, Vladimir Lubek in Mirko Paj, ki so že sklenili, da bo srečanje postalo tradicionalno. TC, Foto: EDO EINSPIELER Gasiici savinjsko-šaleške regije tekmovaii v Ložnici pri Žalcu je bilo v soboto regijsko tekmovanje gasilcev savinjske in šaleške regije. Tekmovanja so se udeležile po tri najboljše ekipe z občinskega tekmovanja, občine Mozirje, Velenje in Žalec. Pri članih v skupini A je največ znanja pokazala desetina iz Sešč v žalski občini, sledi desetina iz Braslovč in Matk, v skupini B desetina iz Grajske vasi, Velenja in Šaleka; pri članicah v skupini A desetina iz Velenja, Gorice ob Dreti in Topolšice, pri članicah v B skupini desetina iz Bevč, Lokovice in Šaleka; pri veteranih desetina iz Bevč, Mozirja in Šaleka in pri veterankah desetina iz Šmartnega ob Paki, Šaleka in Bevč. Na sliki: Med nastopom desetine veteranov iz Šaleka. t. TAVČAR Št. 38 - 23. september 1993 14 Sejala sta ljubezen Zlatoporočenca Jožica in Franc Petre iz Vitanja v s cvetjem obdani hiši na robu Vitanja živita Jožica in Franc Petre. Sama, pa vendar nikoli osamljena, saj njune otroke nenehno skrbi, kako sta. »Aprila, ko je ata infarkt, je bil telefon že kar vroč, toli- ko so klicali,« se spominja Jo- žica. Zaradi te bolezni so tudi preložili praznovanje zlate po- roke na pozno poletje. »Izredno lepo je bilo. Vsem bi se rada zahvalila. To je bil eden tistih lepih dni, ki grejejo človeka.« Takšnih dnevov v petih desetletjih nista veliko užila. Kdor se je poročil leta 1943, že ve, kako je bilo. Vsega je manjkalo. Takrat in še de- setletje po tem. Ampak najbolj boleče je bilo, ko je moral Franc od mlade žene in tri me- sečnega sina v nemško vojsko. Takrat je bilo hudo, hudo, ko se je vrnil s poškodovano des- nico in oznamovan kot nemški vojak. Nobene pomoči ni mo- gel od nikoder pričakovati, vseh pet otrok, štiri svoje in petega, ki so ga vzeli v varstvo pri treh mesecih, pa je ostal njihov, sta morala sama spra- viti h kruhu. Kakšne štipendi- je, kje pa! »Volja, samo volja do življe- nja in otroci, to me je držalo pokonci,« pripoveduje danes z nasmeškom Franc. Kaj bi, se je pač naučil vsega z levo roko delati. Kar 16 let je vodil vi- tanjsko elektrarno, potem pa je bil skladiščnik v Kovinarju. Premalo je bilo, da bi lahko otroke šolala, pa se je, čim so otroci malo porasli, v službo vrnila tudi Jožica. Za čistilko je šla v isto podjetje kot mož. Pa saj sta se tako tudi spozna- la, ko sta dekle s Pake in vi- tanjski mladec delala pri istem gospodarju. »Ja, hudo je bilo,« se spomi- nja tudi Jožica. Hudo v hišici zraven elektrarne, hudo v trgu v sobi in kuhinji, premah za sedem ljudi. Tako hudo, da sta rekla, da je tega dovolj in sta se lotila zidanja hiše, novega doma. »Takrat, ko smo se leta 1973 preselili v to hišo, so mi otroci kupili prvi pralni stroj...« Vse tisto hudo pa je v hipu pozabljeno, ko beseda nanese na otroke: »Želeli smo si topel dom, da se lahko otroci vedno vračajo vanj. Vsi so od doma, saj imajo take službe, da v Vi- tanju ne bi imeli dela. Ampak prihajajo, radi prihajajo. Za veliko noč se vedno vsi zbere- mo. Lepo jih je videti, kako se tudi med seboj razumejo. Do- bri otroci so, dela vajeni, ved- no so bili pridni in pomagali po svojih močeh. Kaj pa si naj še človek želi,« sta soglasna. Kdor seje ljubezen, jo tudi zanje, bi lahko rekli. Pa bi bili otroci res nehvaležni, če bi se- daj pozabili na svoja preko 70 let stara starša, ko pa še ni tako dolgo, ko jim je mama ponoči prala, da je lahko pod- nevi služila kruh, ko jim je oče z eno samo roko najprej zgra- dil skupen dom, nato pa še vsem pomagal, ko so si spletali lastna gnezda... »Vsi so lepo preskrbljeni,« se pohvali Franc, pri svojih 78 letih prava korenina. Še spomladi, ko ga je infarkt, je kar s kolesom od- dirjal k zdravniku. Sedaj česa takega ne bi več naredil. So ga takrat komaj še rešili. Ni, da bi se človek igral z usodo. Navse- zadnje so lahko pred njim in ženo Jožico še zelo lepa leta. MILENA B. POKLIC Problemi s pitno vodo v Grižah Ljudje v krajevni skupnosti Griže imajo že nekaj časa te- žave pri oskrbi s pitno vodo. Reševanju tega problema je bila pred kratkim namenjena razširjena seja sveta krajevne skupnosti, kamor so povabili tudi predstavnike žalske Ko- munale ter občine. Težav pri oskrbi z vodo, je bilo slišati na pogovoru, se bo- do v Grižah lahko izognili le s pridobitvijo novih virov pit- ne vode. Zato bodo denar, na- menjen za sanacijo vodovo- dov, poslej namenili novi vrti- ni ter izgradnji razbremenilni- ka v Zabukovici. Dolgoročno pa naj bi vodooskrbe izboljšali z napeljavo novega voda do re- zervoarjev v Hrastovi Gorici ter zamenjavo dotrajanih salo- nitnih cevi. Projekt je ocenjen na 28 milijonov tolarjev, ures- ničevali pa ga bodo posto- poma. IB Nove razglednice Juricioštra V Jurklošter se pride najlep- še po dobri cesti iz Rimskih Toplic, speljani tesno ob poto- ku Gračnica, po eni najlepših dolin Slovenije. Njeni kontra- sti se proti Jurkloštru drama- tično stopnjujejo; moraš se ustavljati, fotografirati ali fil- mati. Prijetno se je sprehoditi med obzidjem nekdanje kartuzije, kjer je na vsakem koraku opazna zavzetost domačinov za vzdrževanje in prenovo zgodovinskih objektov: pozi- dani so narušeni zidovi, škar- pe ob potoku, kamniti mosti- ček, na novo prekriti cerkev, obrambni stolp, kulturni dom - vse v prijaznih fasadah. Obrambni stolp je dobil zuna- nje pokrito stopnišče. V prit- ličju še nedograjenega kultur- nega doma je spet ob večerih odprta okrepčevalnica »Kar- tuzija«. Pevci Goričevega zbo- ra radi zapojejo pod njenimi oboki. Na travi za cerkvijo na- bijajo žogo. Okrepilo in dvig- nilo se je tudi cerkveno petje. Če omenim še aktivno gasil- sko, lovsko, ribiško in turistič- no društvo, pa razglednica Jurkloštra še ni zaokrožena. Nosilci tega razgibanega življenja v dolini so gospodarji po okoliških hribih raztrese- nih kmečkih dvorov in njihovi otroci. Lepe, večinoma nove domačije, ceste so si že precej j asfaltirali. Saj imajo stroje, ! a tu je marsikaj treba obdelati ročno. To ni Savinjska dolina, pa bi vendarle prenekateri kmet dal Savinjčana v koš. Na pragu je kmečki turizem, ki je v tem idiličnem svetu prijaz- nih in razgledanih ljudi gotovo obetavna panoga. Najti bo tre- ba tudi delodajalce za delo na domu. Mnogostranska predsednik KS R.Pušnik in matičar E. Gračner ter ostalo krajevno moštvo, bi radi dokončali kul- turni dom, ki mu še manjkajo sanitarije, ogrevanje, prezra- čevanje, razsvetljava in strop, a ni denarja. Radi bi uredili prvo nadstropje srednjeveške- ga obrambnega stolpa v muzej oziroma meniško celico, drugo nadstropje pa v poročno sobo, Tu bi naj krajanom pomagali] Zavod za spomeniško varstvo, celjski ter ljubljanski muzej Hoteli bi zgraditi park Veroni- ke Deseniške z ženskim kipom in muzejem na prostem, otro- škim igriščem in večnamenski stadion. Ti načrti so lepa priložnost za domače zdomce, da po svo- jih močeh pripomorejo k nji- hovi uresničitvi. So tudi lepa priložnost za zbližanje s svoji- mi prijatelji iz mladosti. Kra- jevna skupnost se bo za denar- ni prispevek javno zahvalila. Do sedaj so trije zdomci že pri- spevali 3.400 DEM, družini gospoda Boga Jurečiča iz Kr- škega in Frica Tovornika i^ Rimskih Toplic, pa sta prispe vali po 200 DEM. Prenovljeni Jurklošter je vsakogar, ne le za lovca in ri- biča, vreden ogleda; potopljen v zeleno »fantastično lepo na- ravo«, kot pravi umetnica S. Makarovič, ali pozimi v ivju in snegu ob zaledeneli Gračni- ci. V vrtni restavraciji vam po- strežejo z odlično pripravljeno postrvi j o in dobrim vinom. Če zelo ljubite svoj avto, prehodite tisti zadnji kilomeH ter pred Jurkloštrom, ko s« začne surovi, jamasti maka^ dam, raje peš. To je ena od starih razglednic, sicer pa biv- ša republiška, sedaj pa držav^ na zadeva. Tu naš kraj nima sreče: leži namreč v središču kroga polmera 60 km, v ne- kakšni mrtvi točki, katerega krožnica gre skozi Ljubljano, Maribor in Zagreb. Presahnila je namreč prodaja lesa v Za- greb, iz Ljubljane pa že dvaj- set let prihajajo le obljubei o cesti, sprenevedanje in celfl| - medijski zasmeh. J. RABUZ4 Po gobe z mopedom Malo je gobarjev s tako bistrimi oč- mi, kot jih ima Miha Gunzek z Male Breze nad Laškim. Preteklo nedeljo se je z mopedom peljal od maše, pri tem pa, kot ponavadi, oprezal za gobami. In glej! Ko je z mopeda opazil ogromno skupino jurčkov, je najprej mislil, da vidi narobe. Približal se je in jih utrgal, tedaj pa se je izkazalo, da jih je kar enajst v enem šopku, kar je vsekakor posebnost svoje vrste. Tehta- li so kar 1,7 kilograma. Ljudje vedo povedati, da njegovo bistro oko opazi gobe tudi, kadar se pelje z avtomobi- lom. Gobari že od otroških let, za gobe je navdušil vse družinske člane, tako ženo Toniko kot otroke, Robija, Silvo in Marijo. Gunzekovi se držijo le svo- jega domačega gozda, kjer je pravo bogastvo jurčkov, lisičk, štorovk, dež- nikaric... Prednost dajejo seveda jurčkom. BJ, Foto: ALJOŠA VIDETIČ 0 gostilnah in Sloveniji Na samem vrhuncu poletne turistične sezone so pri Can- karjevi založbi izdali dva pri- ročnika, v katerih so mnoge pomembne informacije, ki bi utegnile zanimati tujega ali domačega popotnika skozi na^ še kraje. Univerzalni priročnik z na- slovom Slovenija je izšel že v štirih jezikih, založba pa je tokrat natisnila prenovljeno verzijo s tekstom v slovenščini. Knjižica je razdeljena na enajst poglavij, od katerih vsako opisuje in ilustrira po- samezne značilnosti. Najprej so prikazane slikovitosti posa- meznih regij, nato kratka zgo- dovina slovenskega naroda z orisom ključnih dejavnikov, ki so oblikovali značilnosti da- našnje slovenske družbe, po- sebno poglavje pa je posveče- no dogodkom iz najnovejšega časa, ki so neposredno vzpod- budili osamosvojitev. Prikaza- na so večja in znamenita me- sta, vključen je tekst o gospo- darskih kapacitetah, o turi- stičnih atraktivnostih, o kul- turni identiteti na prostoru, katerega opredeljuje srečanje treh skupin: germanske, ro- manske in večinske slovanske. Tu je še razdelek o naših športnikih, v posebnem po- glavju je anglež Roger Metcal- fe napisal svoj pogled na Slo- venijo, knjigo pa zaključujejo nekateri osnovni uporabni ter statistični podatki. Marinka Gornik je avtorica preglednega priročnika Dobra zasebna gostišča, ki ga je za- ložba izdala skupaj z Obrtno zbornico Slovenije. Kot že sam naslov pove, je v knjižici sez- nam vseh boljših gostišč pri nas, ki so v zasebnih rokah, zajetih pa jih je nekaj manj kot petsto. Lokali, ki so razporeje- ni glede na regije ter glavne prometnice, so opisani s te- meljnimi podatki, zmoglji- vost: i v številu sedežev, ležišč in odpiralnim časom. Priročnikoma sicer lahko očitamo nekaj pomanjkljivo- sti, predvsem v pogledu pos- plošenih in pomanjkljivih po- datkov, kar velja predvsem za brošuro o gostiščih, a navkljub tem opazkam gre za povsem uporabni in zaradi žepnega formata tudi priročni knjižici. BORIS GORUPIČ Spomin na Janeza Lesjaica s Kostanj s Kostanj (Kdstenberg) na avstrijskem Koroškem, z najsevernejšega dela, kjer še živijo Slovenci, je bil Ja- nez Lesjak. Tam je rasel in se sam izobraževal. V šoli se ni nikoli imel priložnosti naučiti slovenskega jezika. Moral je hoditi le v nemške šole. Ampak govoril je tako lepo slovenščino, da je člo- vek komaj verjel, da se je je naučil sam iz slovenskih knjig, ki so morale biti skrite na podstrešju. Janez Lesjak je bil moje največje odkritje, ko sem po Koroškem, kjer sem ne- kaj časa živela, iskala slo- vensko besedo in ljudi, ki jo še govorijo. On je bil eden tistih Korošcev, ki se jim je treba odkriti in jim prisrčno seči v roko, ker so ohranili dediščino prade- dov do današnjih dni. Ja- nez Lesjak je bil predsed- nik Slovenskega prosvet- nega društva A. Šuster - DrabosnjaknaKostanjah. Sedaj ga ni več. Umrl je po kratki, hudi bolezni. Tako je pisalo v Slovenskem vestniku, ki mi ga pošiljajo iz Celovca. Pa ne samo to. Tudi skoraj celo stran ne- krologa je njemu v spomin napisal Jože Rovšek. Janez si je to zagotovo zaslužil. Janez Lesjak je bil s Ko- stanj. Bil je čudovit človek, Slovenec, vsak trenutek na braniku za slovenstvo na avstrijskem Koroškem. Preprost človek, a vendar tako bogat, ustvarjalen in dober. Spoznala sem ga pred nekaj leti, ko so naj- več po njegovi zaslugi v Zgornji vesci nad Kosta- nj suni odprli Drabosnjakov dom. Tako so počastili ko- roškega bukovnika Andre- ja Šusterja — Drabosnjaka in mu postavili prelep spo- menik. S kakšno zavzetost- jo nam je Janez takrat raz- kazoval prelepi kulturni dom, ki so ga preuredili in prezidali iz zapuščenega farovškega hleva. Koliko je bilo tam opravljenih Jane- zovih delovnih ur, ni nikoli povedal. Po slovesnosti nas je takrat povabil še na svoj dom nad Vrbo ob Vrbskem jezeru. Bili smo nadvse pri- srčno sprejeti, le zapeti smo morali čimveč sloven- skih pesmi. Lahko rečem, da je Janez dobesedno go- rel in izgorel za slovenstvo v Avstriji. Še nekaj ga je gnalo naprej v njegovi pri- zadevnosti. Rad bi videl, da bi bili koroški Slovenci bolj enotni in da ne bi bili razdeljeni v dva tabora. Ja- nez, kako prav si imel! Kakšna škoda, da te ni več, da bi še naprej pomagal spravljati svoje koroške Slovence v eno hišo in k eni mizi. Janez Lesjak, počivaj mirno na Kostanj ah v Av- striji, kjer sem videla na pokopališču le en sam slo- venski spomenik - Les- jakov. VERA AMENITSCH Št. 38 - 23. september 1993 15 CRPOV Solčavsko celostno urelanle potležeUa In obnova vasi Solčava je zadnji večji kraj zgornjem toku Savinje, leži objemu visokih gora in je jnačilna hribovska vas. Po na- ročilu ministrstva za kmetij- stvo, gozdarstvo in prehrano 50 v podjetju Epsi v sodelova- pju z mozirsko občino in Zgor- pjesavinjsko kmetijsko zadru- go izdelali projekt CRPOV za Solčavsko. Celostno urejanje podeželja in obnove vasi (CRPOV) so do- mačinom predstavili na več sestankih. Bistvo tega projek- ta je, da nepovratnih sredstev ne bo več, torej bo v prihodnje potrebno pripravljati progra- me in projekte, s katerimi bo- do sodelovali na raznih nate- čajih za dodelitev sredstev ali garancij. Za Solčavsko ugotavljajo, da je najbolj nujna postavitev lesnega obrata, kjer bi dobilo zaposlitev 20 domačinov, hkrati pa razmišljajo še o dru- gih projektih. Najbolj so po- trebni projekti v kmetijstvu (sirarna, govedoreja) in turiz- mu (Rinka, Iskra, zadružni dom, zasebne sobe), poleg tega bi bilo nujno razvijati obrt in podjetništvo ter seveda infra- strukturo (ceste, telefonija, TV pretvornik). O projektu CR- POV so med prebivalci naredi- li anketo, ogledali pa so si tudi lokacijo in predstavitev CR- POV za KS Remšnik v občini Radlje. V okviru prvega dela pro- grama so v podjetju Epsi ana- lizirali naselitveni, življenjski in delovni prostor, obrtne de- javnosti in turizem, gozdar- stvo in lesno predelavo, še po- sebej pa so pregledali družbe- ni in kulturni razvoj Solčav- skega ter pripravili analizo ar- hitekture v okolju. V analizi so navedli tudi predlagane pro- jekte, za njihovo izvedbo pa so zadolženi SO Mozirje, domači- ni in nazarsko podjetje Epsi. URSKA SELIŠNIK Častitljiva šolska obletnica Pred dnevi so se v Vinski Gori pri Velenju, nekdanjem Šentjanžu, srečali učenci in učenke, ki so skupaj drgnili šolske klopi pred 60 leti. »Nekdaj je bila tu le trira- zredna osnovna šola, učitelj pa je bil Srečko Dimec, ki danes živi v Ljubljani,« je pripove- dovala ena izmed učenk, Joži- ca Borovšek. »Pred 60 leti smo imeli samo tablice in kamen- ček, majhen nahrbtnik iz do- mačega platna, na nogah co- kle, poleti pa smo v šolo hodili bosi. Idjub vsemu nismo bili skoraj nikoli bolni. Dekleta smo se učila o ročnih delih, šivale smo, pletle in seveda kuhale. Fantje so morali cepiti drva in opravljati druga do- mača opravila.« Po opravljeni osnovni šoli v Vinsld Gori so nekateri na- daljevali šolanje v Velenju in Šoštanju, kjer je bila gimnazi- ja, drugi so se izučili poklicev, nekateri pa so ostali doma. Srečanje po 60 letih je bilo sila prijetno, tema pogovorov pa je bilo predvsem težko živ- ljenje, ki je nekdanje sošolce spremljalo na njihovi življenj- ski poti. Vendar pa so še vsi sošolci pravi korenjaki, čeprav se bližajo že 70. letu. Kos so bili vsem valčkom in polkam. L.OJSTERŠEK Teden otroka s prijatelji mladine Ob tetinu otroka še vrsta drugih aktivnosti, ki lih pripravljajo na OZPM Občinska Zveza prijateljev mladine Celje je, kot vsako le- to, tudi letos pripravila pester program za osnovnošolce in predšolske otroke. Letošnje šolsko leto priče- njajo s tednom otroka, ki je vsako leto v mesecu oktobru. Temu tednu bodo sledili še Ve- seli december, prireditev ob otroški maškaradi, Kekčevi dnevi. Praznik pomladi, Poz- drav poletju in pa, seveda, po- čitniške dejavnosti, ki jih pri- pravljajo tako za jesenske, no- voletne in zimske kot tudi za prvomajske in poletne počitni- ce. Vsak mesec pa bodo šli na pot tudi otroški zabavni avto- busi, predvsem s tem name- nom, da bi si otroci skupaj s starši za minimalno ceno lahko ogledali znamenitosti v Sloveniji in tujini. Osrednje geslo letošnjega tedna otroka, ki bo med 4. in 10. oktobrom, je »Igrajmo se skupaj«. V Celju bodo takrat številne prireditve. V Narod- nem domu bo občinski otroški parlament, na katerem bodo osnovnošolci in srednješolci razpravljali o letošnji temi in o tem, kako se uresničujejo sklepi lanskega otroškega par- lamenta. V Bohinju bodo orga- nizirali likovno delavnico za nadarjene učence celjskih os- novnih in srednjih šol. Udele- žilo naj bi se je vsaj trideset učencev pod mentorstvom akademskega slikarja Rati- mirja Pušelje, na OZPM pa na- črtujejo tudi, da bi v goste po- vabili nadarjene otroke iz be- gunskega centra. V centru Ce- lja bo Plesni studio IGEN iz Celja pripravil otroško modno revijo z oblačili jesen-zima. Za otroke v begunskem centru bodo s pomočjo pokroviteljev pripravili dve lutkovni ali plesni predstavi. Odbor za pri- reditve, klub staršev in odbor za osnovne šole bodo organizi- rali športna srečanja otrok in staršev vsaj na treh osnovnih šolah. Na OZPM iščejo pokrovite- lja za dve gledališki predstavi v SLG Celje: Guliver med Lili- putanci in Lažnivi Kljukec. Predstavi bi bili 10. oktobra, nanju pa bi povabili predšol- ske otroke, šolarje do šestega razreda in begunske otroke. Klub staršev pa bo v tednu otroka organiziral okroglo mi- zo in poskušal privabiti čim več staršev. N.-M. SEDLAR Oskrunjen spomenik v Velenju v starem Velenju so skozi celo poletje praznovali, v glavnem alkohohio. Pri tem pa je nekdo oskrunil spomenik talcem, ki ga je krajevna organizacija ZB NOV postavila leta 1948 v spomin na 26 ustreljenih talcev. Bodo Velenjčani s podobno ihto, kot so praznovali poletje, poskušali popraviti tudi spomenik in najti krivce? L.OJSTERŠEK » Novi pianinsici publikaciji Planinska zveza Slovenije je pred kratkim izdala peto, po- pravljeno izdajo planinskega vodnika Julijske Alpe, avtorja Tineta Miheliča in povsem nov planinski vodnik z naslovom Razširjena slovenska planin- ska pot, ki ga je napisal Jože Dobnik. Obe publikaciji sta dobro- došli in dober spremljevalec vsakogar, ki se želi podati v gore. Slednji je še posebej zanimiv za planince z našega območja, saj predstavlja bliž- nje planinske točke: Olševo z najvišjim vrhom Govca, Dom na Paškem Kozjaku, Mrzlico ali Kum, Boč, Donačko goro, pa tudi Resevno pri Šentjurju ter Lisco ah Bohor. Natisnjeni so že tudi novi dnevniki Slo- venske planinske poti, izšla pa je tudi Alpinistična šola, ki jo je uredil in zbral Tone Golnar. Vse publikacije lahko dobite pri Planinski založbi PZS v Ljubljani ali jih naročite na telefon (061) 312-553, povpra- šate pa lahko zanje tudi na ne- katerih planinskih društvih in postojankah. Po poti Svečinskih goric in na Viš Planinsko društvo Zlatarne Celje v začetku meseca okto- bra vabi na dva pohoda. V so- boto, 2. oktobra z odhodom ob 5. uri zjutraj s posebnim avto- busom s parkirišča na Glaziji se boste lahko odpravili po po- ti Svečinskih goric, od 9. do 10. oktobra pa na 2666 m visok Viš. Prijave za oba izleta spre- jemajo na sedežu PD Zlatarne ali na telefonu 35-359. MOJCA MAROT Kostanjevk, da še nikoli toliko Letos je zares gobje leto, kakršnega tudi najbolj vneti gobarji 1^' pomnijo. Iz gozdov zadovoljni prinašajo cele košare razno- 'f^stnih gob. Gobarska sreča Albina in Edbina Kuharja s Polzele p je bila še posebno velika. V soboto dopoldne sta nabrala več ^ot tisoč kostanjevk, ki so bile povrhu vsega še zelo zdrave. Da bila gobja bera zares bogata, priča tudi posnetek, na katerem kljub trudu nismo mogli zajeti vseh gob. T. TAVČAR Foto life Dopustnik na sliki je zgovorno pokazal, kako je močan. Hladno morje mu ne bo prišlo do živega. Posnetek je napravil Aleš Mastnak z Velike Pirešice, ki se je odločil, da bo sodeloval v akciji Foto life. Za nagrado verjetno ne bo, je pa vredno pogleda. Št. 38 - 23. september 1993 16 K ostrim Švedom Celjski tokometaši v 1. kolu pokala prvakov z Retibetgsllilsom - Prva lekma bo v nedeljo v Gčteborgu švedski prvaki igrajo sicer večino do- mačih tekem v manjši dvorani, ki sprej- me nekaj več kot tisoč ljudi, trenutno pa je v njej gledališče s kabarejskim progra- mom. Zato bodo v hokejski dvorani Fro- lunda Borg, ki sprejme šest tisoč gledal- cev in je na obrobju mesta, postavili parket. »To bi nam odgovarjalo, kajti na vide- okaseti, kjer so posnete tri tekme lanske- ga finala končnice njihovega prvenstva, je očitno, da jih ni gledalo več kot tisoč obiskovalcev, ko so bili gostitelji. V tako veliki dvorani jim pravega navijaškega vzdušja ne bo uspelo pripraviti«, je novi- co o prizorišču komentiral trener Šojat, ki se je v ponedeljek zvečer vrnil iz Pari- za, kjer si je na zelo kakovostnem turnir- ju ogledal igro Švedov v živo. »Tolčejo, da kar ni res. Z živalsko ostro igro v obrambi so se dolgo časa upirali evropskemu prvaku Zagrebu (23:26), sodnika pa sta jim gledala skozi prste. V svoji skupini so izgubili še z Veszpre- mom (17:24) in francoskim Ivryjem (22:28), a nato v razigravanju za uvrsti- tev nadigrali ruskega prvaka St. Peters- burga (32:15) in v boju za peto mesto vrnili Kudinovemu Ivryju poraz (29:25).« Švedi igrajo, milo rečeno, prehitro. Kar pretiravajo s polprotinapadi. Ce pa jim steče, so sila nevarni. A celjska obramba postaja granitna — proti postav- ljenemu napadu. Kako pa se bo znašla nasproti »tekaški« igri? Goteborg je že imel evropskega klub- skega prvaka, drugega po vrsti, leta 1959. Mlado ekipo Redbergslidsa s klopi vodi trener Ekiund, na parketu pa Lov- gren, ki razigrava Backegrena in Melle- garda, na črti pa je »težki« Hallback. V vratih imajo Gentzela (198 cm), a nihče v reprezentanci ni niti blizu prve posta- ve. Prvaki so postali s 3:2 v zmagah nad ekipo Savehofa, ki jo vodi Ilija Puljevič. Ta ni skoparil s podatki za Šoj ata. »Red- beršli« je po dveh letih znova v evrop- skem tekmovanju, Švedi pa letos niso ubranili naslova svetovnih prvakov iz le- ta 1990, predtem pa so bili najboljši tudi na prvenstvih 1954 in 1958. »Na nek način se ponavlja zgodba iz Bitole. Tam je bila vroča dvorana, zdaj bodo nasprotni igralci. Takoj jim bomo dali vedeti, da je drugi polčas v našem Golovcu. Tudi 30 minut izključitev pride v poštev v revanši, jasno pa je, da bomo že v nedeljo poskušali vse odločiti. Nena- zadnje smo za to tudi sposobni. Še vedno pa menim, da nam žreb ni bil naklonjen. Pa še Norvežana bosta delila >pravico<, upam da brez narekovajev,« je zaključil Šojat. V 35-članski celjski ekspediciji, ki bo v soboto zjutraj poletela z Brnika in z vmesnimi postajami v Ziirichu in Ko- benhavnu predvidoma ob 16.05 pristala na letališču Landvetter, na žalost ne bo Štefana Juga, ki je z Ljubljančanom Je- gličem v Bahreinu. V soboto so Celjani v Trstu premagali italijanskega prvaka Principa z 31:26, generalko pa so opravili v torek v Zagre- bu proti Medveščaku, ki bo v soboto (18) v dvorani Golovec igral, prav tako tekmo pokala prvakov, proti Zaporožju. DEAN ŠUSTER Foto: EDI MASNEC Gole za Celje Pivovarno Laško so v šestih tekmah v pokalu prvakov (92/93 in 93/ 94) dosegli: Pungartnik 29, Jeršič 20, Ča- ter 17, Šerbec 15, Ivandija 13, Tomšič 10, Načinovič 6, Šafarič 5, Leve 4 in Ocvirk 3. Josip Šojat: »Gremo v 2. kolo, zlepa ali zgrda!« Kapetan Jeršič išče pot do preboja. Nogomet Slovenska liga 4. kolo: Publikum-Mavrica 4:3 (2:0); rekordno število go- lov na Sklani kleti v sloven- skem državnem prvenstvu. Strelci: Goršek (30), Car (42), Turk (79), Pranjič (85), goste pa je trikrat rešila vratnica. Olimpija-Rudar 9:1 (2:0); naj- hujši prvenstveni poraz v zgo- dovini Rudarja. Strelec: Spa- sojevič (76). Vrstni red: Mura 10, Naklo 9, Olimpija, Publi- kum 8, Koper, Gorica 7, Mari- bor 6, Ljubljana 5, Izola 4, Pri- morje. Optimizem, Istragas, Potrošnik 3, Mavrica 2, Krka, Rudar 1. 11. Slovenska liga 5. kolo: Steklar-Železničar 2:1 (2:1); vodstvo gostov sta v zmago spremenila Zdovc (42) in Smid (44); Era Šmart- no-Avtobum 0:1 (0:1); Piran- Dravinja 1:0 (0:0). Vrstni red: Korotan 9, Avtobum, Tumiš- če, Piran 8, Nafta, Domžale, Steklar 7, Era Šmartno, Vevče, Rudar 5, Zagorje 4, Beltrans 3, Dravinja, Triglav 2, Železni- čar, Medvode 0. IH. Slovenska liga 4. kolo: Žalec-Svoboda 1:1 (0:0); po vodstvu gostov je toč- ko rešil Dovžan (81); Drava- Papirničar 2:1 (0:1); strelec: Kirbiš (18). Vrstni red: Slovenj Gradec, Impol, Kovinar (M) 6, Drava, Žalec 5, Papimičar, Aluminij, Dravograd, Pohorje, Kungota, Rače, Pobrežje 3, Svoboda 2, Ižakovci 1. MNZ Celje 3.kolo: Kovinar-Unior 1:2, Tim Laško-Usnjar 0:1, Šent- jur-Elkroj 5:0, KTV Vransko- Ljubno 3:4, Hrastnik-Rudar (S) 3:0 bb. Vrstni red: Šentjur 5, Ljubno, Unior, Usnjar (Š) 4, Kovinar (Š), Hrastnik, Tim Laško, KI V Vransko 3, Elkroj 1, Rudar (S) 0. Košarka Slovenska liga Moški — l.kolo: Comet-Jezi- ca 74:62 (38:25); brez poško- dovanih Nerata in Golca so domači do 29. minute iz igre dobili le deset košev: Železni- kar 22, Šporar, Benič 13, Ko- žar 10, Mijovič 9, Šrot 4, Per- kič 2, T. Pučnik 1. Rogaška- Triglav 85:72 (45:31); odličen je bil Jurkovič z 18 skoki, 8 blokadami in metom 8:11. Strelci: Novakovič 30, Jurko- vič 20, Sušin 17, Tabak 10, Ti- šma 4, Voh, Petovar 2. Slovan- Polzela 72:62 (25:36); gostje so vodili že za 17 točk: Stavrov 18, Petranovič, Stegič 16, Ku- har 5, Rovšnik 3, Gk)vc,-Cizej 2. II. Slovenska liga Moški - l.kolo: Pivovarna Laško-Elektra 88:65 (41:29); Prelič 29, Dumik 21, G. La- pomik 13, Blatnik 12, Vujovič 7, Zdolšek, Trobiš, Seme 2 za domače; Rizman 16, Plešej 13, Mlinšek, Mrzel 12, Mackošek 7, Tajnikar 3, Brešar 2 za go- ste. Inpos-Bistrica 65:76 (34:34); domači so vodili z 49:40, a v serijo dobili dva- najst točk: Strašek 15, Ki tek, Čmer 14, Hochkraut 10, Uran- kar 8, Stropnik 4. MIK Pre- bold-Slivnica 55:103 (23:37); domači so ostali še brez Turka in do 10. minute dosegli le tri točke: Štahelj 13, Pur 9, Širše 8, Vasiljevič 7, Kuder 6, Pod- gomik 4, Benčan 3, Strah, Udrih 2, Cvar 1. Pokal Slovenije ženske: skupina A - 2. kolo: Metka-Comet 49:55 (25:26); Polutnik 17 Obrovnik 11, Vo. dopivec 9, Skedelj, Hajdinjal^ Jurak 3, Koren 2, Bekič 1 zj domače; Skerbinjek 21, Virani 14, Novak 8, U. Groleger 7 Šporar 5 za gostje. 3. kolo: Ca met-Ježica 44:120 (25:63) Temnik 13, Novak 11, Skerbi. njek 10, Šporar 8, U. Grolegei 2. Hokej Slovenska liga l.kolo: Celje-Slavija 14:1 (1:0, 7:0, 6:1); strelci: Hrušo\ 4, Vnuk, Šubinov 2, Frolikov, Zaje, Ostrožnik, Kelgar, Stra* šek in Kolar 1. 2. kolo: Celje prosto. Vrstni red: Olimpija, Bled 4, Celje, Jesenice {ohi s tekmo manj), 2, Triglav, Ma ribor. Slavij a 0. Kegljanje_ Slovenska liga ženske - 2. kolo: Gorica Emo 1:7 (2426:2554); v vna- prej odigranem dvoboju so zmagale: Šeško 430, Tkalčič 409, Zupane 442, Kardinal 463, Petak 408; izgubila: Gro^ behiik 402. JUlIO _j Državno prvenstvo Lendava: mladinci — do 60 kg: 1. Košir; do 65 kg: 2. Ru- dolf; do 71 kg: 5. Janjič (vsi IR) in Kozovinc; do 78 kg: 1. Bevc; do 86 kg: 2. Setnikar, 3. Lipov- šek (vsi Sank); do 95 kg: 3, Petelinšek (IR); nad 95 kg: 5j Verdev (Sank); mladinke - do 48 kg: 3. Rozman (IR); do 52 kg: 2. Nareks (Sank); do 66 kg: 3. Golob (IR); nad 72 kg: 3. Jerneje, 5. Grobelnik (obe Sank). Šah Slovenska liga Moški: Celje-Iskra Ljublja- na 2:8; Domžale 5:5, Metahia 2:8, Ptuj 3,5:6,5; Vrhnika 4,5:4,5; Murka Lesce 3:7; Kranj 5:5. Končni vrstni red: Metalna, Iskra 12, Ptuj, Murka 9, Kranj 6, Vrhnika 4, Celje 3, Domžale 1. Tenis Slovenska liga Končni vrstni red: moški - I. liga: ŽTK Maribor, Triglav 12, Branik 10, Medvode 8, Olimpija, Slovan 6, Domžale 2, Celje 0; D. liga: ŠTK Velenje 14, Bistrica 12, Žalec, Ptuj 8, Ravne 6, Radgona, Konjice 4, Rudar 0; končnica za prvaka: Velenje-Koper 5:4; DI. liga - sever: Izlake, Komenda, Reči- ca 8, Radovljica 4, Litija 2, Ce- lje 0; jug: Brežice 10, Novo mesto 8, Laško, Sevnica, Kr- ško 4, Slovenj Gradec 0; vzhod: Hoče, Murska Sobota 8, Mežica 6, Rače, Kidričevo 2, Rogaška 0. Mali nogomet Prvenstvo Celja 18. kolo: Ščurek-Marquise 7:1, Klateži-Pelikani 4:3, Mle- karčki-Triglav 9:1, Skavti- Eskimo 4:0, Penal Zvezdaš- Aškerčeva 3:1, Umetniki-Mi- roteks 4:2. Vrstni red: Penal Zvezdaš 27, Klateži 23, Ščurek 22, Umetniki 21, Pelikani 20, Mlekarčki, Triglav 19, Miro- teks 18, Skavti 16, Aškerčeva 13, Marquise 10, Eskimo 8. AGENCIJA NOVI TRG gubCeva ulica 2 63000 CELJE razpisuje javni natečaj za izdelavo simbola Evropskega prvenstva za košarkarje do 22 let, ki bo od 3. do 10. julija 1994 v Sloveniji. Rok za oddajo ponudb je 6. 10. 1993. Podrobnejše informacije na naslovu ali telefonu: 29-125 ali 29-383. Ob mreži start z zmago Odbojkarice Celja so novo sezono začele z zmago na tur- *nirju v Pulju, kjer so vse dvo- boje dobile z 2:0. Po vrsti so premagale Veli Vrh (5, 8), Ko- per (14, 4), Split (5, 7) in v fi- nalu Pulo (14, 10). Novinka Tolmačova je bila izbrana za najboljšo napadalko. Banex team - super team Državno prvenstvo v moto- krosu se ie končalo s kar tremi zmagami Bcmex teama iz Slo- venskih Konjic, ki je tekme- cem prepustil le enega prvaka. Naslove so osvojili Kragelj (do 125 ccm), Peršoh (do 250 ccm) in moštvo, Jelovšek (do 250 ccm) pa je osvojil srebro. Sezo- na bo končana čez deset dni s finalom pokala Alpe-Jadran na Skednju pri Slovenskih Konjicah. BasebalI: mladinski naslov Mladinska ekipa Celja v ba- seballu je z zmagami v vseh desetih srečanjih osvojila na- slov državnega prvaka, kar je doslej daleč največji uspeh v zgodovini kluba. V pokalu so se Celjani z mlado ekipo pre- bili do četrtfinala in bodo v naslednji sezoni znova na- stopali s člansko ekipo. Rok Žagar in Sašo Štante pa sta med kandidati za mladinsko reprezentanco. f^A KRATKO| Kolesarsko dirko Po ulicah Radovljice je z več kot polmi- nutno prednostjo dobil Igor Kranjec, tretji pa je bil Melan- šek (oba Celje). Balinarsko prvenstvo Celja se je končalo z zmago Štor 20, sledijo Kovinotehna 16, Žična 12, Cetis A 10, Komunala 8, Petrol in Cetis B 2. Na šahovskem memorialu Draga Grešnika sta v Polzeli zmagala Skok (Šempeter) in v skupini B Grobelnik (DI Žalec). Št. 38 - 23. september 1993 17 Bodimo optimisti: zmaga y soboto ¥ Celju pokal evropskih prvakinj v atletiki za mladinke z močno okrepljenim Kladivarjem Cetisom - Trije starti Tine Matul Pojutrišnjem bo Celje po skoraj dveh desetletjih spet prizorišče velike atletske pri- reditve — 12. klubskega pokala prvakinj za mladinke. Med kandidatinje za visoko uvrsti- tev sodi tudi okrepljena ekipa domačega Kladivarja Cetisa. »Okrepile smo se v večih disciplinah in smo praktično že skoraj državna reprezen- tanca, zato lahko pričakujemo izboljšanje lanskega 7. mesta s prvenstva v Torinu, ko smo imele daleč najmlajšo ekipo. Konkurence ne poznamo, ne- kaj malega pa povedo prijav- ljeni rezultati. Bodimo optimi- sti:štartamo na zmago!«, pravi 16-letna Tina Matul iz Sloven- skih Konjic, ki bo v soboto štartala kar trikrat: na 100 in 200 metrov ter v štafeti in je lani izboljšala več kot tri de- setletja stari pionirski rekord Marjane Lubej v teku na 60 metrov. Kako pa je s formo, sloven- sko pr\'enstvo je bilo že junija? Pred kratkim smo vse nasto- pile na ekipnem članskem pr- venstvu v Ljubljani in zasedle 2. mesto. Vse je torej v redu. nekaj mednarodnih izkušenj pa že tudi imamo in ob podpo- ri s tribun se lahko nadejamo vsaj najboljšim letošnjim izi- dom, ki bi skoraj za vse pome- nili osebne rekorde. Najboljša slovenska uvrsti- tev je 3. mesto Maribora iz Pa- riza 1989. Bo res zdržala samo do sobote? Tudi to je eden naših ciljev, s katerim bi najbrž že uresni- čile pričakovanja. Seveda si vsakdo želi na vrh, naš doda- ten adut pa je mladost in na- slednji pokal prvakinj, saj eki- pa ne bo doživela bistvenih sprememb. Se prej bomo mo- rale zmagati na državnem pr- venstvo, toda v ospredju je vendarle sobotna telana. Celjska atletika je spet v vzponu. Kakšen je pogled znotraj kluba? Prihodnje leto bodo v poka- lu prvakov nastopili tudi čla- ni, na državnem prvenstvu pa smo osvojili največ kolajn. Premika se na bolje, čeprav še zdaleč ni idealno, a smo v pri- merjavi z drugimi klubi lahko kar zadovoljni. V šprintu ni popravnega iz- pita, katera pa je močnejša disciplina? Bolj mi ustreza tek na 100 metrov, pri daljši progi pa imam nekaj težav v zavoju in zato v štafeti 4 x 100 metrov te- čem zadnja. Starta vselej ne ujamem najbolje, običajno pa v zadnjem delu pospešujem. Sezona se izteka, ocena pa je že zaradi izboljšanih osebnih rekordov najbrž pozitivna? Seveda. Na 100 metrov je najboljši čas 12,23, na 200 me- trov 24,99. Trener Miro Kocu- van je z mojim napredkom za- dovoljen, že zdaj sem zelo bli- zu članske reprezentance, za katero sem v Beljaku na evropskem prvenstvu tekla v štafeti. Naslednje leto je mladinsko svetovTio prvenstvo. Tudi s Ti- no Matul? Težko. Normi sta za okoli pol sekundi boljši od mojih osebnih rekordov. V San Se- bastian so letos na MEP odpo- tovale nekatere atletinje brez norme, toda v šprintu se kaj podobnega zelo redko zgodi. Sele prvo leto sem mladinka, časa za velike tekme je še do- volj. ŽELJKO ZULE Spored 10.30: disk B; 11.00: otvori- tev; 11.30: višina (Valant), tro- skok B; 12.15: kopje B; 12.30: daljava B; 12.45: 400 m ovire (Mačus), krogla B; 13.25: 100 m (Matul); 13.50: 800 m (Ste- blovnik), disk A (Rybionkina); 14.00: troskok A (Ribač); 14.10: 400 m (Langerholc); 14.35: 200 m (Matul); 14.45: krogla A (Rybionkina); 15.00: 1500 m (Ružnič); 15.15: dalja- va A (Bezjak); 15.25: 100 m ovire (Alibabič); 15.45: kop- je A (Randjelovič); 16.00: 3000 m (Kovač); 16.45: 4x100 m (Bezjak, Valant, Knez, Ali- babič, Matul); 17.15: 4x400 m (Voršnik, Alibabič, Langer- holc, Steblovnik); 17.45: zak- ljuček. Olimpija na Vranskem Nogometaši Publikuma so včeraj v l.kolu pokala gostili Pri- morje, v prvenstvu pa so tudi po nedeljski zmagi proti Mavrici (na shki v ospredju Sešlar) še neporaženi. Uspeh je dopolnila kadetska reprezentanca MNZ Celje z zmago na pr\'enstvu področnih podzvez, pionirji pa so bili tretji. Živahno je tudi v nižjih ligah, najbolj prodorni pa so na Vranskem, kjer bodo v torek gostili reprezentanco pionirske šole Braneta Oblaka (13.30), člansko moštvo pa se bo v prijateljskem srečanju pome- rilo z Olimpijo (15.30). Foto: EDO EINSPIELER DOSEDANJA SREČANJA Š^®RTNI KOLEDAR Čettlek, 23.9. Mali nogomet Loče: Z. Pelin-Oplotnica, Slovenj Gradec: Kmice-Draža vas (1. kolo pokala prvakov, obe 17). Petek, 24,9._ Hokej na ledu Celje: Celje-Maribor (3. kolo SHL, 18). Sobota, 25,9._ Atletika Celje: pokal evropskih klub- skih prvakinj za mladinke (od 10. 30). Kegljanje Celje: Emo-Triglav (1. kolo ženske SKL, 14. 30). Košarka Slovenske Konjice: Comet- Tinex, Rogaška Slatina: Roga- ška-Slovaij, Domžale: Helios- Polzela (3. kolo moške SKL); Celje: Celje-Radgona, Šoštanj: Elektra-MIK Prebold, Euše: Ruše-Pivovarna Laško (2. kolo II. moške SKL, vse 19). Nogomet Ljubljana: Vevče-Steklar (6. kolo II. SNL); Radeče: Papir- ničar-Impol, Kidričevo: Alu- minij-Žalec (5. kolo III. SNL; vse 15); Zreče: Unior-Rudar, Ljubno: Ljubno-Hrastnik, Mozirje: Elkroj-KIV Vransko, Šoštanj Usnjar-Šentjur, Štore: Kovinar-Tim Laško (4. kolo MNZ Celje, vse 16). Rokomet Celje: Medveščak-Zaporož- je (prva tekma 1. kola pokala prvakov, 18). Nedelja, 26,9, Kegljanje Izola: Izola-Emo II (1. kolo II. ženske SKL, 11. 30). Nogomet Velenje: Rudar-Optimizem, Murska Sobota: Mura-Publi- kum (6. kolo SNL), Slovenske Konjice: Dravinja-Medvode, Turnišče: Tumišče-Era Šmartno (6. kolo II. SNI, vse 16).l Rokomet Goteborg: Redbergslids-Ce- Ije Pivovarna Laško (prva tek- ma 1. kola pokala prvakov, 16. 30). Streljanje Rečica pri Laškem: revija najboljših slovenskih strelcev z MK orožjem in zračno pišto- lo (od 8. ure; odprta kategorija od 11. ure). Torek, 28,9,_ Hokej na ledu Kranj: Triglav-Celje (4. kolo SHL, 18). Mali nogomet Laško: Barakuda-DJ Ptuj (2. kolo pokala prvakov, 18). Nogomet Vransko: KIV Vransko- Olimpija (prijateljska tekma, 15. 30). Sreda, 29,9, Košarka Prebold: MIK Prebold-Ruše Hrastnik: Pivovarna Laško- Slovenj Gradec, Maribor: Slivnica-Elektra (3. kolo II. moške SKL, vse 19). Mali nogomet Rečica pri Laškem: Koln pobi-Z. Pelin Loče, Radlje: Havaji-DJ Šmartno (obe 16), Skale: Fori-Kmice SG (2. kolo pokala prvakov, 18). Znova žreb še tretjič zapored je bil potreben žreb, kajti v 5. kolu je bilo med slabo stotinjo sedem pra- vilno izpolnjenih kuponov. Nagrajenci: Zvone Šerbec iz Brestanice (5000 tolarjev), Mitja Plevnik iz Podplata (3000 tolarjev) in Barbara Cokan iz Celja (2000 tolarjev). Pravilna napo- ved 5. kola: Comet-Jezica 1, Rogaška-Triglav 1, Slovan-Polzela 1, Era Šmartno-Avtobum 2, Piran-Dravinja 1. Za sodelovanje v naslednjem kolu (pri ko- šarkarskih tekmah tip O pomeni podaljšek, pri atletinjah Kladivarja Cetisa pa napovedujete uvrstitev) bomo upoštevali kupone s poštnim žigom sobote, 25. septembra, ali če bodo v so- boto najkasneje do 12. ure oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo. Naslov: Novi tednik, Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje, s pripisom Golding loto. Št. 38 - 23. september 1993 18 • v ponedeljek, 13. sep- tembra popoldne, so celjski policisti irilervenirali v Za- gati, kjer je bilo slišati vpitje in razgrajanje po hi- ši. Avtorja teh nemilih zvo- kov sta bila izvenzakonca Lilijana in Rudi, ki so ju policisti pomirili in odšli. In se čez eno uro spet vrni- li, ker se je zadeva ponovi- la. Takrat se je tudi poka- zalo, da je bil Rudi nežnej- ša stran in da je bila Lilija- na ta huda. Ker ni kazala znakov, da bo odnehala, je noč prespala v policijski iz- treznjevalnici. • V sredo zvečer je bila ogrožena Emisija s Celov- ške. Da ji nekdo tolče po vratih, je povedala. Pa je bil to, nihče drug kot njen bivši Meho, ki je tokrat tr- kal drugače, kot je trkal nekoč. • V sredo ponoči so klicali s celjske avtobusne postaje, kjer sta se dva spravila nad tamkajšnjega čuvaja. Med prepirom sta ga pretepla Misel Č. in Mit- ja P. • V četrtek okoli petih zjutraj je prišel Vili prija- vit, da je v vunbacitelj Sta- ne nabutal njegovega pri- jatelja Slavkota. Ker pa je bilo to butanje brez prave- ga feelinga, bo šel butač k sodniku za prekrške ali celo stopil pred gospoda sodnika. • V soboto ob treh zjutraj je Mozirjan Tomi prijavil, da ga je v diskaču Jungle nekdo spekel po ustih. Ugotovljeno pa je bilo, da ima Tomi kar nekaj lastnih zaslug za svoj razboleli žnabel. • V soboto popoldne so v lokalu Countrv na Lju- bečni nered in škodo delali Robert D., Matej O. in Mar- ko D., sami vrli Celjani. • V soboto ponoči so za policijsko intervencijo za- prosili v bistroju 07 v Novi vasi. Tam naj bi se odvijal množični pretep. Ko je pri- spela policijska patrulja, razbijačev ni bilo več na prizorišču. Čez slabo uro pa so klicali iz diskoteke Flash na Lopati. Tja se je namreč preselila posadka iz Counti-vja, da ne bo za- mere pa jo tudi predstav- ljamo: Sašo S., Ivan K., Za- im D., Rajko D., Kristjan U. in Brane J. M.A. Največja zaplemba lieroina na Celjskem Osumljeni Cellan y priporu, preiskava se nadaljuje štirinajstega septembra ponoči se je nekaj mesečno delo kriminalistov in policistov celjske UNZ končalo z veli- kim uspehom. V središču mesta Celja so stopili na prste preprodajalcu ma- mil in, kot so pričakovali, pri njem (pod oblačili) našli vrečke z belim prahom. Šlo je za 1.105 gramov čiste- ga heroina, kar je doslej največja najdba oziroma zaplemba tega mami- la na območju UNZ Celje. Prav grozljiva pa je informacija, da je bila vsa količina heroina namenje- na domačemu, torej celjskemu tržišču, domačim odjemalcem oziroma užival- cem heroina. Kot že rečeno, gre za najkvalitetnejši heroin brez vsakršnih primesi. Torej bi bilo mogoče iz do- brega kilograma zaseženega mamila pripraviti okoli deset kilogramov tega mamila, primernega za narkomansko rabo. Če vemo, da je cena 1 grama heroina na tovrstnem tržišču vredna od 80 do 100 nemških mark, potem si ni težko izračunati, kakšen ogromen denarni posel oziroma zaslužek je bil v ozadju. In če še vemo, da je iz enega grama mogoče pripraviti pet do sedem doz za uživanje, potem je na dlani podatek, da bi bilo mogoče z zaseže- nim heroinom kar dober mesec oskr- bovati vseh tri tisoč registriranih nar- komanov v vsej Sloveniji. Gre za prvi primer zaznane in od- krite veletrgovine s heroinom na na- šem območju, prijeta oseba, okoli 30- letni brezposelni V.S. iz Celja pa je v priporu. Nadaljnja preiskava pa bo pokazala, kdo vse je bil vpleten v ta posel, ki je imel svoj izvor v Turčiji oziroma v smeri Bližnjega Vzhoda, in tudi kdo je bil gospodar tega posla. Za zdaj je znano le to, da prijeti storilec ni najmanjša riba v tej zadevi. V Sloveniji je bilo do tega celjskega odkritja letos zaseženo devet kilogra- mov heroina, vse bolj pa na naše tržiš- če prodira tudi kokain. Če k temu dodamo še podatek, da so bile na na- šem območju letos zasežene ogromne količine indijske konoplje, je podoba naše stvarnosti in bližnje prihodnosti kot na dlani. Ker pa gre pri trgovanju z mamili za najhujša kazniva dejanja, jih je izredno težko odkrivati. Narko- mafija je močna, izurjena in nevarna organizacija, ki ne dovoljuje napak, če pa do njih pride, je cena zanje kruta. Prav zaradi tega velja celjski krimina- listični službi za to odkritje vsa poh- vala za strokovno in potrpežljivo delo in, nenazadnje, tudi za pogum. MARJELA AGREŽ Foto: EDO EINSPIELER Milan Urbanček, načelnik celjskega urada kriminalistične službe, zadovoljea] nad uspehom in obenem zaskrbljen. Sredini odprti teiefoni v sredo, 8. septembra med 9. in 10. uro, je bil v prostorih UNZ Celje »odprti telefon«, akcija s katero želijo celjski policisti vzpostaviti pristnejše stike z občani, jim približati njihovo delo ter se z neposred- nimi informacijami, odgovori na \T)rašanja in nasveti še bolj odpreti javnosti. V »štabnem« prostoru v stavbi UNZ Celje so bili v omenjenem času na razpola- go štirje telefoni, ki so zvonili neprestano. Na vprašanja ob- čanov so odgovarjali strokov- njaki z različnih področij poli- cijskega dela. Kot so predvidevali, je bilo največ vprašanj in pripomb s področja prometa. Tako je občanka s Savinjskega na- brežja potožila, da jo motijo tamkajšnji vozniki mopedov in kolesarji, ki se kaj malo ozi- rajo na pešce in sprehajalce, ogrožajo pa predvsem starejše občane in otroke. Občana iz Šentjurja pa je zanimalo, kam gre denar, ki ga policisti izter- jajo od voznikov na kraju pre- krška in ali gre kaj tega denar- ja tudi za naše uboge ceste. Nekega občana iz Žalca mo- ti, ker ima občutek, da ga nek- do ves dan z balkona opazuje z daljnogledom. Občanko iz Kozjega so zanimale predvsem mejne zadeve, kot so prepust- nice, prenos blaga iz Slovenije v sosednjo Hrvaško itd., neko žensko pa je zanimalo, ali po- licist sme pretepati otroke pred stanovanjskim blokom, kjer stanuje. Občanka iz šent- jurske občine ima težave s so- sedom, ki da jo vznemirja, zmerja in jo tudi fizično kdaj napade ter njeni družini grozi z umorom. Bila so tudi vpraša- nja v zvezi s pravicami dedi- čev, občani so izražali zaskrb- ljenost nad vse večjim števi- lom smrtnih žrtev na naših ce- stah in podobno. Vseh vpra- šanj je bilo v eni uri dvaind- vajset in na vsa vprašanja so dobili odgovore ali pa so jih policisti napotili na ustreznej- ši naslov. Ker je bil odziv na akcijo izredno dober in ker so mnogi, ki so telefonirali, to akcijo pozdravili, bodo na UNZ Celje z »odprtim telefonom« nada- ljevali. Zaenkrat praviloma vsako drugo sredo ob istem času. MARJELA AGREŽ PROMETNE NfIGODE Trčil v peško Na Ulici Miloša Zidanška v Šentjurju se je v sredo, 15.septembra zjutraj, pripeti- la nezgoda, v kateri je bila ena. oseba hudo telesno poškodo- vana. Leon Jesih (23) iz Ponikve je vozil osebni avtomobil po omenjeni ulici iz smeri Tmov- ca. Ko je pripeljal v oster desni ovinek pri hišni številki 19, je zapeljal na nasprotni vozni pas ter na utrjeno makadam- sko bankino, kjer je trčil v pe- ško, 18-letno Ingrid Mastnak iz Šentjurja, ki je hodila po levi strani v smeri Jesihove vožnje. Pri trčenju je peško zbiln na pokrov motorja potem pa je padla v jarek in utrpela hude telesne poškodbe. Nezgoda na obvoznici Na zahodni obvoznici v Ce- lju se je v sredo, 13. septembra dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo poškodovana, gmotna škoda na vozilih pa znaša okoli 640 tisoč tolarjev. Franc Jerman (31) iz Kam- nika je vozil osebni avtomobil po obvoznici iz srrieri Medloga proti Čopovi ulici. Ko je zavi- jal v levo je po sredinski črti za njim pripeljal voznik motor- nega kolesa, 40-letni Franc Čretnik iz Kranja, ki je trčil v levi zadnji del Jermanovega vozila. Pri tem je Čretnik pa- del po vozišču in utrpel hude telesne poškodbe. Zdrsnil v larek Na lokalni cesti v Goričici (Šentjur) se je v sredo, 15. sep- tembra zvečer, pripetila nez- goda v kateri je ena oseba utr- pela hude telesne poškodbe, materialna škoda pa znaša okoli 400 tisoč tolarjev. Kalist Štekovič (51) iz Žalca je vozil osebni avtomobil po lokalni cesti iz smeri Sel proti Proseniškemu. V kraju Goriči- ca je zapeljal na levo stran vo- zišča, pri čemer je z levo stra- njo vozila oplazil nasproti vo- zeči osebni avtomobil, po tem pa je zapeljal na levo bankincj in zdrsnil v jarek, kjer je vozilo trčilo v drevo. Voznik je utrpel hude telesne poškodbe. ' Smrtno trčenie \ Na Sloveniki, pri počivališ- ču Tepanje (S. Konjice) se je v petek, 17. septembra zjutraj, pripetila nezgoda, ki je terjala človeško življenje, ena oseba je bila hudo telesno poškodova- na in ena lažje. Jožef Lasbaher (45) iz Ste- vešinskega vrha pri Gornji Radgoni je vozil tovorni avto-: mobil iz smeri Maribora proti Slovenskim Konjicam. Ko je pripeljal do počivališča Tepa- nje, je zavijal levo na nasprot- ni vozni pas. Takrat je za njim: pripeljal voznik tovornjaka: s priklopnikom, 30-letni Fran-1 co Manzato iz Italije, ki je močno zaviral, vendar trčenja ni mogel preprečiti. V nesreči, je voznik Lasbaher takoj umrl, hude telesne poškodbe pa je utrpel sopotnik v Lasbaherje- vem vozilu, 25-letni Samo Merdavs iz Spodnja Ščavnice. \ Voznik Manzato je bil lažje ^ poškodovan. Nezgoda v Prožlnski vasi Na magistralni cesti v kraju \ Prožinska vas se je v petek, 17. septembra zvečer, pripetila nezgoda, v kateri sta bila dva udeleženca hudo in dva lažje telesno poškodovana. GMotna škoda na vozilih znaša okoli 300 tisoč tolarjev. Davorin Lesjak (28) iz Celja je vozil osebni avtomobil iz smeri Šentjurja proti Celju. Ko je v Prožinski vasi pripeljal v levi ovinek, je zapeljal na nasprotni vozni pas v trenut- ku, ko je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega av- tomobila, 45-letni Avgust Za- goričnik iz Šempetra v Savinj- ski dolini. Pri trčenju sta se hudo telesno poškodovala voz- nik Lesjak in sopotnica v Za- goričnikovem vozilu, 13-letna Nina, lažje pa sta bila poško- dovana voznik Zagoričnik in njegova sopotnica, 40-letna Silva Zagoričnik. M.AI iVIOS pod poiicilskim drobnogledom Maratonski MOS 93, ki se je »odvrtel« koncem minulega tedna, ni razgibal le Celjane in mesta ob Savinji, ampak tudi moštva celjske Policijske postaje, šte- vilčno okrepljena s policisti iz sosednjih policijskih postaj. Tako je bilo dnevno (v dveh izmenah) na delu skupno 37 polici- stov v nekaterih dneh pa tudi 50 in več. Če seštejemo dnevne obiskovalce (več kot 30 tisoč) in razstavljalce (okoli 2000) potem je jasno, da je bila na prireditve- nem prostoru vsak dan velika gneča, ko se je srečevalo od 31 do 35 tisoč ljudi. Vsa ta gneča pa se je še najbolj odražala v prometu, kjer so imeli policisti največ dela. Kot sta nam povedala inšpektor Mar- tin Krašek in načelnik Inšpektorata poli- cije Miroslav Žaberl (UNZ Celje), je bilo na cestah vsak dan okoli 10 tisoč vozil, predvsem osebnih, ki so dodatno obre- menjevala pretočnost cest in ulic v okoli- ci sejma. In če je bila v tem delu velika gneča, potem je lahko reči, da so se poli- cisti (in vozniki) na cesti Levec-Žalec- Šempeter-Gomilsko srečevali s pravimi prometnimi infarkti. Dobesedni zastoj v prometu so zabeležili v nedeljo, tretji dan sejma, ko je prišlo v Šempetru do verižnega trčenja. Policisti so potrebova- li celih pet ur, da so omogočili sprostitev in normaliziranje prometa. Na pomoč pri nadziranju stanja v prometu je moral priskočiti celo helikopter. Stoječe kolone pa so bile tudi v dneh, ko je bil obisk sejma manjši, občasno dolge tudi več kot 10 kilometrov. Drug večji problem je bilo parkiranje vozil. Četudi je bilo parkirnih mest pra- viloma dovolj in je bilo treba le poiskati, so nekateri vozniki kar krepko grenili razpoloženje občanov, ki stanujejo v blo- kih v sejemski soseščini. Ti so imeli do- hode do blokov in svojih garaž pogosto zaprte, njihova parkirišča so bila nepre- stano zasedena z vozili sejemskih obi- skovalcev ipd. Pajek, ki je bil na delu, pa vseh »vsiljivcev« le ni mogel pregnati. Jezni stanovalci, predvsem iz Vrunčeve in Nušičeve ulice, so zato svoj bes več- krat izlili na vozila, in tako se je dogaja- lo, da so morali vozniki menjavati avto- mobilske gume ali jim polniti z zrakom. Voznici, ki je zaparkirala nekaj vozil, pa so jezni vozniki med premikanjem njene- ga vozila le-to poškodovali, za nameček pa so ji v ključavnico na vratih pormili tujek. Takšnih in podobnih primerov je bilo še veliko. V primerjavi z minulimi sejemskimi leti je bilo letos manj prijav kaznivih dejanj. Zaznanih je bilo pet tatvin denar- nic, dva primera tatvine denarja in če- kovne knjižice, tatvina tehtnice, prenos- nega računalnika, kovčka s specialnim orodjem, dve avtomobilski anteni in še nekaj drugih predmetov. Zadnji dan sej- ma so policisti prijeli tudi skupino mla- doletnikov iz Žalca, ki je nekaj dni prej kradla usnjene jakne. Ponovni poskus jim je torej spodletel. Seveda je bilo tudi nekaj primerov izgubljenih in potem naj- denih denarnic, torbic itd. Večjih kršitev javnega reda in miru ni bilo. Bili sta potrebni le dve policijski intervenciji, v obeh primerih pa je šlo za vinjeno osebo. Tudi hujših prometnih nezgod v času sejma v okolici Golovca ni bilo. Konec dober - vse dobro, so devetd- nevno sejemsko dogajanje ocenih celjski policisti - in si oddahnili. M. AGREŽ Št. 38 - 23. september 1993 191 Pozabljene tople grede iasUnlško obnašanje učencev se stopnjuje, opozarjajo tudi na celjskih srednjih šolah potem, ko smo bili desetlet- a zaverovani v tisto sveto mi- (cl, da je mladina naše največ- e bogastvo, ob tem pa z leti bolj pozabljali na okolje f kakršnem lahko to bogastvo uspeva, nam današnja mladi- la povzroča vse več sivih las. ^se več je mladostnikov, ki so f različnih okoljih s svojim ob- našanjem moteči, škodljivi in jelo nevarni. Govorimo o mla- jih nasilnikih, tokrat o tistih, ^ izvajajo nasilje nad svojimi vrstniki. To niso več samo red- posamezniki, nekakšne črne ovce, ki kalijo utečeni red v svojih združbah. Njih število je že tolikšno, da lahko govori- no o splošnem pojavu, ki se telo hitro razrašča in dobiva nove in vse težje oblike. Biti nasilen postaja med mladimi moda, prestiž, način uveljav- ljanja in (samo)potrjevanja. Vse bolj pogosti so primeri, ko naši šolarji prihajajo do- mov z modricami po telesu. Na vprašanja staršev o izvoru po- škodb ponavadi molčijo ali pa si izmišljajo vse mogoče zgod- bice. Storilca ne smejo izdati, ker se jim potem še huje piše. Izsiljevanja za denar so tako rekoč na dnevnem redu. Če žr- itev denarja (predmeta) izsilje- valcu ne izroči zlepa, sledi me- toda trde roke. Storilci teh de- janj delujejo vse bolj v skupi- joah v katerih vlada hierarhija. Nasilno dejanje mladoletni- ka nad svojim vrstnikom se lahko konča tudi z lažjo ali hudo telesno poškodbo. V ta- kem primeru žrtev ne more več molčati in si izmišljati zgodbic o padcu z droga pri telovadbi. In storilec je znan. Sledi poli- cijska kazenska ovadba, sodna preiskava in ukrep. Sodišča se že utapljajo v tovrstnih zade- vah, povratništvo pa je v veli- kem porastu. Vzgojni oziroma kazenski ukrepi ne zaležejo kaj dosti. Stanovanjsko sosesko v bli- rTehniške srednje šole Celju premotijo večerni »bojni« kriki, ki spominjajo na zmagoviti mimohod ostankov vojskujočega se plemena. Pa stanovalci kmalu ugotovijo, da so to mladi celjski športniki, reprezentantje, ki se vračajo z običajnega treninga. To spoznanje ne uide tudi mladim ljudem, katerim naj bi bili uspešni športniki za vzor. V celjskih srednjih šolah se vse pogosteje srečujejo s posle- dicami namernega uničevanja šolskega inventarja, torej spet z agresivnostjo in stroški za popravila oziroma zamenjave. Storilcev si nihče od očividcev ne upa izdati. Zaskrbljujoč je tudi primer, ki se je na začetku šolskega leta zgodil v garderobnih pro- storih celjske srednje šole, kjer izobražujejo in vzgajajo bodo- če zdravstvene delavce. Sku- pina drugošolcev si je s »faza- nom« (novincem) privoščila neokusno šalo. Pred nos so mu pomolili list papirja, na kate- rem je bila narisana l\ma. Pr- vošolcu so ukazali, naj laja v luno. Ker se je fant takšnemu ritualu uprl, ga je eden iz sku- pine pretepel in pri tem brcnil v glavo. Posledice so bile očit- ne in predvsem boleče. Prete- peni fant svojim st&ršem tega dogodka ni mogel zamolčati, pa tudi strahu pred maščeva- njem storilca ne. Starši so ukrepali, ukrepala je šola. Primerov nasilništva med mladimi in nad mladimi je še nič koliko, in ker je teh poja- vov vse več med srednješolsko mladino, je razumljivo, da se na srednjih šolah s to proble- matiko poglobljeno ukvarjajo in iščejo možne poti, kako po- jav zajeziti oziroma kako ukrepati ob posameznih ugo- tovljenih in dokazanih inci- dentih. Ob splošni ugotovitvi, da se nasilništvo na teh šolah zastrašujoče širi, se soočajo tudi z dejstvom, da imajo na voljo le sistem za kaznovanje, ki je v našem šolstvu v veljavi že od pamtiveka: od opominov in ukorov do izključitve iz šo- le. Zadnji ukrep, torej izklju- čitev, je na celjskih srednjih šolah redkost, bolj izjema kot pravilo. Težko je namreč prev- zeti odgovornost za posledice takšnega ukrepanja, saj se uči- telji zavedajo, da imajo opra- viti z mladim človekom, ki se morda še išče in ki je rezultat okolja v katerem je odraščal, predvsem družine in družin- skih razmerij. Naše srednje šole niso tako brezosebne, kot bi jim to last- nost kdo rad pripisal. Za izk- ljučitev se učitelji odločijo šele potem, ko prevaga prepriča- nje, da so s tem rešili ves ra- zred pred dejanji posamezni- ka, večinoma nasilnimi ali ka- ko drugače kvarnimi. Pa še pri tem slednjem ukrepu ima uče- nec možnost pritožbe na svet staršev, institucijo, ki v bistvu predstavlja javnost. Vsaka šola ima svoj pravil- nik, ki določa obnašanje in življenje učencev na šoli, za kršenje pravil pa so opredelje- ne kazni. Pri izrekanju kazni je zelo pomembna učiteljeva doslednost, stopničk od ra- zrednikovega opomina do ukrepa izključitve pa ni ravno veliko. In če se učenci na ukre- pe nižje stopnje večinoma ve- selo požvižgajo, se pri skraj- nem ukrepu vedno zaplete. Pri tem imajo nemalo zaslug star- ši, ki predhodne ukrepe (opo- mine, ukore) »spregledajo« ali pa sploh ne vedo zanje, ko gre za res pa iščejo vsemogoče po- ti, da svojega otroka zaščitijo in pri tem nemalokrat valijo krivdo na šolo. Ker pa se s pri- meri vedenjsko motenih učen- cev In celo nasilnikov letos srečujejo že v prvih letnikih srednjih šol, učitelji takšnih očitkov pač ne morejo spreje- mati. Moteče obnašanje in na- silništvo so ti učenci prinesli s sabo, od drugod. Pri temeljiti obravnavi opi- sanega primera s celjske zdravstvene šole so se v uči- teljski zbornici odločili za ukor pred izključitvijo. Učen- ca torej niso izključili, ker so starši pretepenega učenca ta- ko želeli. Pa tudi zato ne, da so dali fantu še eno možnost, da se popravi. Dileme v učiteljski zbornici so bile velike, saj se dobro zavedajo, da človek, ki je nagnjen k nasilnim deja- njem, v zdravstvu, pri delu z bolniki, res nima kaj početi. Podobno kot nima na trgovski ali ekonomski šoli kaj početi učenec, ki ga zalotijo pri kraji ali goljufiji. Ampak ti naši otroci obiskujejo poklicne šole tudi po sili razmer. Če je po končani osemletki prostih mest na željeni srednji šoli premalo, je treba pač tja, kjer je še prosto ali tja, kjer imajo starši svoj interes. In tako imamo na poklicnih šolah bo- doče šivilje, ki jim sploh ni do šivanja, zlatarje in vrtnarje zato, ker je pri hiši že utečena obrtna delavnica ipd. Skratka - nezadovoljne, brezvoljne in brezciljne mlade ljudi, pa tudi sovražno nastrojene do vsega, kar je povezano s šolskim re- dom in sistemom. Vse več težav z učenci imajo tudi v Kajuhovem dijaškem domu. Konflikti z vodstvom in domskim osebjem so se pričeli že kar na začetku šolskega le- ta, ko so učenci zahtevali uradno dovoljenje za izvedbo tradicionalnega krsta novin- cev. Ker jim vodstvo tega ni dovolilo, so javno protestirali in poklicali novinarje vseh do- segljivih redakcij. Zaposleni v dijaškem domu pa se dobro zavedajo morebitnih posledic takšnih in podobnih ritualov, ki dobivajo vse bolj grobe in nasilne oblike. Zavedajoč se, da so z vstopom učenca v dom prevzeli zanj vso odgovornost, si pač ne upajo tvegati. Dom- ski red je treba strogo upošte- vati, vsako odstopanje je lahko tvegano. Tudi zato, ker so ti mladostniki pod nenehnim vplivom vrstnikov »od zunaj«, ta vpliv pa je vse prej kot pozi- tiven. Da bi obvarovali šolsko pre- moženje pred nasilniki, so v nekaterih šolah uvedli poo- streni, dodaten nadzor in za- deve so se izboljšale. Takšno stalno nadzorstvo pa najbrž ne vpliva najbolj ugodno na tisti večinski del mladih, ki ni mo- teč in je šoli čisto prijazen. Za- to se v zbornicah bojijo, da bi učenci šolo občutili kot ne- kakšno kaznilnico. O šolah kot utesnjenih, mladim neprijaz- nih ustanovah, v zadnjem času vse pogosteje govorijo sloven- ska sredstva javnega obvešča- nja. O našem šolstvu se piše in govori samo negativno, kar gotovo vpliva na odnos učen- cev do šole in učiteljev, so po- udarili na zadnjem sestanku aktiva ravnateljev celjskih srednjih šol. Ob tem pa javno- sti ostaja zakrito mnogo tiste- ga, kar je pozitivno in kar bo- gati življenje na šoli. Ob na- raščajočem nasilju med mladi- mi pa se na celjskih srednjih šolah zavedajo, da je tisto, kar odkrijejo, le vrh ledene gore. Pod njo je vse ostalo, vključno z narkomanijo. Družba pa, kot da je nemočna, nesposobna ali pa nemara že kar apatična! Da se vse začne in konča pri dru- žini, je zdaj marsikomu že bolj jasno. Za nami je obdobje, ko smo družino postavljali ob stran in prisegali na družbeno vzgojo in varstvo naših otrok. In tako je postala naša druži- na, z vsemi starimi in v svetu tako zelo čislanimi vrednota- mi in tradicijami, za otroke hladen prostor v katerem se slabo počutijo. Zdaj tudi zato, ker njihovi starši bijejo bitko za preživetje ali pa bitko za čim hitrejše materialno boga- tenje. Pa zato, ker v mnogih družinah kraljujeta nasilje in alkohol. In zato... Mlad člo- vek pa je potreben varnosti in topline. Njegov dom mora biti skrbno negovana topla greda, ki jo od zunaj greje toplo son- ce. In če vemo, da je nestrpno- sti in nasilja med odraslimi vse več, je torej jasno, kje je treba iskati vzroke za obnašanje vse večjega števila mladih, ki nam kar naenkrat niso več všeč. MARJELA AGREŽ §TEVILO IZSILJEVANJ MLADOLETNIKOV V SLOVENIJI, od 1982 do 1992 št. 38 - 23. september 1993 Herojstvo m beda na klancu Ljudje v krajevni skupnosti Marija Gradec pravijo, da se jim je življenje zadnja leta prav lepo obrnilo na bolje. Dobili so asfalt, telefoni v hišah niso več poseb- nost, ki bi bila za koga privilegij, elektrika pa je, hvala bogu, spe- ljana do vsakega svinjaka. Na- zadnje se jim je sreča prikazala še v obliki novega vodovoda, ki je sušo iz teh krajev odgnal vsaj za desetletje. Seveda je tudi res, da jim vse te dražesti civilizacije ni- so kar same padle z neba. Marsi- čemu se je bilo treba odreči in velikokrat seči v žep ter prijeti za krampe in lopate. Brez muje se še čevelj ne obuje, bi znali postaviti stvari na svoje mesto. A če bi te ljudi še vprašali, komu v krajevni skupnosti se je sreča v življenju neprestano samo izogibala, bi najbrž dobili en sam odgovor: Oblakovim v zaselku Harje, na \Thu tistega klanca, ki je prava cankarijanska prispodoba trplje- nja, upanja in obupa. Oblakovi kmetiji se po domače reče pri Perivjek. Do domačije se pripelješ po lepi asfaltni cesti, vendar v hišo še ne moreš vstopi- ti. Ustaviš se pri vznožju nekaj deset metrov dolgega in ne pre- hudo strmega klanca, ki pa as- faltne prevleke še ni doživel. Mnogi, ki so se poskušali do hiše pripeljati z avtomobilom, so nek- je sredi klanca obupali. Menda je edini možen način z vzvratno vožnjo, pa še to le takrat, ko je pot suha. Če so tla razmočena, se ti zna zgoditi, da se pogrezneš v blato in potem le upaš, da ne boš zgrmel s ceste. Poskus z avto- mobilom tudi nam ni uspel, kljub lepemu vremenu. Zato smo se do hiše podali peš. Kot pravljična je, podoba dav- ne preteklosti. Takšnih hiš, ki bi ohranile vemo podobo minulega časa, je pri nas zelo malo. Katere- ga minulega časa? »Čez tristo let je stara,« nam pove Fanika Oblak, ko nas pozdravi na stopni- cah hiše, ki se vsa koplje v soncv in cvetju. Tudi znotraj je še skoraj vs< tako, kot je bilo nekdaj. Neka plastike, pa televizijski in radij ski sprejemnik ter pralni stroj S( v tem okolju počutijo kot tujki trem ljudem, ki tu živijo, pa t( civilizacijske pridobitve veliki pomenijo. Njihovo življenje je ta ko zelo drugačno od življenja ve čine nas... Njihov dan ni dol štiriindvajset ur. Traja celo več nost, in z jutrom pride nova več nost. Trije bolniki Trije so: Fanika Oblak, njen mož Franc in Fanikina oseminse- demdeset let stara mati. V osred- njem hišnem prostoru je postelja, na katero je Franc priklenjen že devetnajst let. Na stolu pri krušni peči sedi mama. Tudi ona ne more vstati. Fanika pa je tudi bolna. Dajejo jo sladkorna bolezen, pa revmatizem, zaradi okvare na hrbtenici ima hude bolečine. In tudi Fanika je priklenjena: na dva težka bolnika, ki sta popol- noma odvisna od nje. Franc Oblak je že kot otrok težje hodil, z leti pa se mu je sta- nje slabšalo. Ko sta se s Faniko vzela, se je že moral opirati na bergle. In je moral pustiti službo v laškem rudniku. Dve hčerki sta se jima rodili, obe sta danes že na svojem. »Letos teče že devetnaj- sto leto, odkar je multipla sklero- za mojega Franca za vedno polo- žila v posteljo,« pripoveduje Fa- nika Oblak in nadaljuje: »Sprva se je lahko vsaj dvignil, se sam obrnil, kaj prijel v roke, zdaj pa je popolnoma nemočen, hrom po ce- lem telesu. Edino glava je še koli- kor toliko zdrava. Vse razume, dobro vidi in tudi govori za silo. Danes se niti na bok ne more sam obrniti, še muhe si ne more sam z nosa otepsti. In pitam ga ter čistim in preoblačim kot dojenč- ka. Si predstavljate, kako hudo je vso to težo stalno prestavljati, dvigovati, kar naprej menjavati rjuhe... in prati!« Fanika sicer ima star pralni stroj, a ji je ta bolj malo v pomoč. Zaradi hude suše hodi prat k bližnjemu studencu, ko pa voda le priteče v hišo, jo mora v pralni stroj dolivati z vedrom. Pozimi tudi ni dosti bolje, ker voda pogo- sto zmrzne. V zvezi s sušo Fanika še doda: »Ker nimam kaj kositi, bo morala zdaj še zadnja krava od hiše. Lani sem morala kupiti tri nakladalke krme, kar me je stalo osemnajst tisoč tolarjev, mesečna moževa invalidnina z dodatkom za strežbo pa znese komaj trideset tisočakov. Ne ve- ste, kako se bojim tistega dne, ko bo šla še ta zadnja krava iz stale, ampak drugače ne gre.« Drugi bolnik in invalid v hiši je Fanikina mama. »Petindvajsetega oktobra bo eno leto, odkar i^am mamo na skrbi. Do takrat je živela na do- mu pri svojem sinu oziroma mo- jem bratu v Mali Brezi, kjer ima brat tudi družino. Potem so mi jo pripeljali in me prosili, če bi jo hotela imeti pri sebi samo za šti- rinajst dni. Glede na to, da imam že enega bolnika, sem s težavo privolila. Zdaj je iz tistih štirinaj- stih dni postalo že celo leto. Ma- mo, ki je bila prizadeta zaradi kapi in operiana za kilo, sem na- učila vsaj jesti, vstati pa ne more. Pod stolom ima nočno posodo, ponoči pa je v plenicah. Tudi ma- mo je treba dvigovati, jo nositi v posteljo. V križu me peče, roke imam od neprestanega pranja v mrzli vodi vse otekle, bolečine zaradi revme so hude. Ko bi ma- mo kdo vzel k sebi vsaj za en mesec, da bi si vsaj malo spočila, tako pa...» Je Fanika Oblak, ob nepokret- nem možu, res najprimernejša oseba za nego svoje matere? Kje so ostali sorodniki? Fanika ima v teh krajih vendar še dva brata in eno sestro! Kaj hitro se namreč lahko zgodi, da bo tudi sama pod težo hudih bremen in bolezni ob- nemogla in obležala. »Nujno bi morala v bolnišnico zaradi gine- koloških težav, pa ne morem, ne morem ju pustiti kar sama,« obu- puje Fanika. Bi lahko pomagali tudi moževi sorodniki? »Francije- va mama, s katero sva se lepo razumeli in si pomagali, je pred leti umrla, en brat že dolgo živi v Bosni in nikakor ne more priti, sestra, ki je poročena tu blizu, pa ima pet otrok,« odgovori Fanika. Asfalt le do klanca Ko so v Harjah pred leti poso- dobili cesto, je vsak krajan pri- speval svoj delež. Tudi Oblakovi. Pa se je zgodilo tako, da se je nova cesta tik pred Oblakovo do- I mačijo ustavila. Pri klancu se as- falt neha. In tako so Oblakovi tri- je tako rekoč odrezani od ostale- ga sveta, pa bi bili spodobne ceste najbolj potrebni. Že dve leti hodi Fanika na krajevno skupnost prosit, pa doslej še ni bila usliša- na. So pa v krajevni skupnosti uredili vsaj to, da je hiša zdaj bolj vama pred plazovi. Še pred krat- kim je vsako močnejše deževje grozilo, da bo plaz potegnil s sabo tudi Oblakovo hišo. In zakaj si Fanika od vsega najbolj želi as- falt, ki bi bil speljan do hiše? Nas je s svojim pripovedovanjem lah- ko prepričala. »Da je hudo in da nam bi boljša cesta veliko pomenila, vsi vedo, a nihče nič ne ukrene. Se gramoz, ki sem ga posipala po cesti, sem morala lani sama kupiti. Krajev- na skupnost je sicer dala naročil- nico enemu našemu sosedu v vasi, pa mi gramoza ni pripeljal. Kaj je z njim naredil, ne vem. Mož je zaradi neprestanega ležanja ved- no zaprt. Nobena zdravila ne po- magajo, zato ga je treba pogosto peljati v bolnišnico na čiščenje. Ker pa se z avtom do hiše največ- krat ne da priti, ga je treba nesti po klancu do asfalta oziroma re- šilca. Še sreča, da imam dobre sosede, ki mi pridejo pomagat. Pozimi, ko je klanec poledenel in zasnežen, pa Francija položimo na sanke. Občasno nas obišče pa- tronažna sestra ali zdravnica. Največkrat morata do nas peš. Zdravnica se je še vsakič, ko je poskušala z avtomobilom priti do nas, pogreznila v blato...« Ob nJem postaneš otročji človeka, iz katerega veje ena sama dobrota, danes ne srečaš prav pogosto. Takšna je Fanika Oblak. Pri srcu te stisne, ko gle- daš, s koliko ljubezni in potrplje- nja neguje svojega moža. Ves čas se pogovarja z njim, on pa ji do- broto vrača z nasmeški hvaležno- sti. »Pripovedujem mu o vsem, kar se dogaja v vasi in po svetu. Čez dan posluša radio, zvečer pa gledava televizijo. Z vsem je na tekočem. Tako mu čas hitreje mi- neva. Pa slike svojih vnukov, na- lepljene ob postelji, rad gleda. Ena hčerka je poročena in živi na gruntu v Šentrupertu, dmga se je pred kratkim omožila v Zagorje. Tako nesrečna sem bila, ko je od- šla, saj mi je bila ona še edino upanje. Pa saj jo razumem, šla je na lepše, na štirideset hektarov veliko kmetijo. Zdaj bova dobila s Francem še tretjega vnuka,« se Fanika razneži in ponudi svoje- mu Francu kozarec veselega Mar- tina. S slamico gre počasi... »Ve- ste, ob njem postaneš tudi sam otročji.« MARJELA AGREŽ Foto: EDO EINSPIELER Krajani \\ Pred tre« v uredništvoi Ovčar iz Laii Dobrno. Pov jega psa Luk ja, našel usti gozda. »Jagrom, I tega ne zame, pravilih. Nar: o tem, da so i lili, niso obv ga niso zakoj kon bi mora dmgo. Tako dni leži na i vodovarstveti Ker ta primi vrste na Dol nekaj gospodi so brez psov-.1 podobne naci smo, ki so gai veterinarske!; Francu Leni inšpektorici. Pismo »Na vas sil čeni v zvezi psov v okolic. Dne 30.avgii ustreljen pesi Ovčarja, ne njem gozdi 27. avgusta 1 Pogrešani i Brdcah invli Predpostavlj Janje krivi 1 o pobijanju ž gajo po svo; izvršili sam« Verjetno tud nezakopani vodovarstvel to zahtevari inšpekcije nj se storilec d zakonu, vsi se morajo pi postaji Celje z zapisnikoi ginulih psov Poudarjan potepuške pi 1 naših hiš 021 kmetij in Ijij ginulih psoM če več vrniti bojazen pr( skim zanes več dovolj U Pod pismo r na gospo ŠI Lamuta najJ Branko ob tt še ni nič žrlo, ne bom poko Št. 38 - 23. september 1993 20,21 6 živlienje - pasja smrt ^ražajo nad lovci, ki strellalo nllhove pse be SO Celje, je podpisanih pet lastnikov psov, ki so v zad- njem času izginili na območju Dobrne. Branko Ovčar pa je edini, ki je svojega psa našel ustreljene- ga in ga tudi fotografiral. »Čudno se mi je zdelo, da psa ni, zato sem ga šel iskat. Našel sem ga na robu gozda; ustre- ljenega. Lovec, ki ga je ustre- lil, je to po vsej verjetnosti sto- ril iz razglednega stolpa, ki smo jih lovcem Lovske družine iz Dobrne dovolili postaviti na naši zemlji. Vendar ne zato, da bi streljali naše pse. Pes je res šel sam v gozd in to, da ga je lovec (čeprav ga je verjetno poznal in vedel, da ne lovi div- jačine) ustrelil, sem še sprejel. Ne razumem pa, kako je mo- goče, da ga je ustrelil in ga potem kar pustil ležati,« pri- poveduje Branko med tem, ko se bližamo mestu, na katerem še vedno (po petih dnevih) leži njegov pes. Luks ni edini pes na območ- ju Dobrne, ki je tako končal in Brankovi sosedje se nad lovci. ki so, navsezadnje, domačini, zgražajo. »Ker sem Luksa našel, bom lahko dokazal, da so ga ubili lovci. Drugi lastniki psov ni- majo za to nobenih dokazov. Sploh pa bi lovci morali vede- ti, da je sedaj čas parjenja psov in da so tudi psi živa bitja, ki so podvržena svojemu nagonu. Lovci turističnega kraja Dobr- na bi se po toliko časa lahko zavedali, da divjad preživljajo naša osiromašena polja, da so imeli vedno prost vstop na na- še kmetije in tudi naša dvoriš- ča, razen tega pa so izredno dobro poznali naše pse. Umor- jenih psov nam ne bo vrnil nihče in vprašanje je, kdaj bo- mo lahko ponovno vzgojili ta- ko dobre čuvaje. Verjetno bo preteklo kar nekaj časa, ki ga bo lahko marsikdo s pridom izkoristil,« je ogorčen Branko Ovčar, ki je zatrdil, da Luksa sam ne bo pokopal. »Ne mo- rem ga, četudi bi hotel,« pravi. »Rad sem ga imel. Morali bi videti, kako pameten pes je bil to. Še poštar se ga ni bal.« Lovci Slavko Kovač, strokovni tajnik Zveze lovskih družin iz Celja, o konkretnem primeru Branka Ovčarja ni bil priprav- ljen govoriti, saj, kot je pove- dal, še vedno nima dokumen- tacije v zvezi s tem primerom in nanjo čaka. Je pa povedal nekaj več o problemih, s kate- rimi se srečujejo lovci v zvezi s psmi, pa tudi o težavah, ki jih imajo z lovci ljudje. V katerem primeru lahko lo- vec psa ustreli? Zakon določa, da sme lovec upleniti psa dvesto metrov od hiše ali petdeset metrov od go- spodarja. Če pa pes preganja divjad, ta razdalja ne velja. Mi smo to zakonito določilo inter- no dopolnili s sklepom, da je lovec, če psa pozna, dolžan, predno ga pokonča, opozoriti Slavko Kovač: »Lovec, ki psa ustreli, ga je res dolžan poko- pati. Ampak, lovci lopate ne nosijo s seboj.« lastnika, da je psa videl, da ga naj priklene in tako naprej. Dostikrat pa se zgodi, da najde lovec popolnoma tuje pse. V tem primeru lastnika seveda ne more obvestiti. Upoštevati moramo še to, da so ljudje, kar se tiče psov, malo preveč libe- ralni. Po naših podatkih je bilo na našem območju lani povo- ženih 977 kosov smjadi. Naj- manj tri četrtine prevozov gre prav gotovo na račun potepu- ških psov. Če je srnjad sama, nepreganjana, gre čez cesto počasi in previdno. Če jo pre- ganjajo, pa na cesto seveda skoči in trčenje je potem ne- izogibno. Sicer pa imamo še dosti drugih problemov. Ko gre lastnik na dopust, odpelje psa v gozd in ga tam spusti. Ti psi se potem potepajo okoli, večina jih začne loviti divjad. Lovci pa smo neradi konja- či. Navsezadnje ima tudi vsak lovec svojega psa, ki ga ima rad. Če mora psa pokončati, je seveda v precepu. Sam sem prepričan, da bi morala tu po- seči veterinarsko - higienska služba. Kaj je dolžan storiti lovec po tem, ko psa ustreli? Lovec je dolžan psa pokopa- ti. Ampak, lovci ne nosijo lo- pate s seboj. Psa v tem času pač zavleče v kakšen skrit pre- del ali pa obvesti veterinarsko - higiensko službo, da pridejo in ga odpeljejo. V primeru Branka Ovčarja in njegovega psa se to ni zgo- dilo. Ja. Primera še ne poznam. Kolikor mi je povedala in- špektorica, ni nobenih imen. Torej: nihče ne zna povedati, kdaj, kje in kako je bil pes ustreljen. Vendar bi bil tu po- zoren na dejstvo, da je pri nas zelo veliko nelegalnega orožja. Mi, lovci, najdemo predvsem ob cestah obstreljeno divjad, za katero tisti, ki jo ubijejo, niti niso zainteresirani, da bi jo pobrali. Zelo rad bi dobil dopise v zvezi z Ovčarjevim primerom, saj bi potem lahko razčistil, kje in kako je bil pes ustreljen in, če je bila tu vmes dejansko lovčeva puška. Sploh pa so ljudje na ob- močju Dobrne z delom lovcev zelo nezadovoljni. Pravijo, da so ustrelili že kar nekaj psov, ki naj bi jih poznali. Konkretnih primerov ne poznam. Če so to res storili, ne bi bilo slabo, da bi oškodova- nec to prijavil na Zvezo lov- skih družin, ki bi bila v prime- ru, da je lovec kršil sklepe lov- ske organizacije, dolžna ukre- pati. Ce je kršil sklepe zakona, pa je sploh možna prijava na Policijski postaji. Lovci za kr- šitve kazensko odgovarjajo. Sicer pa se tudi lastniki psov pravil ne držijo ravno najbolj. Psi bi morali imeti na- gobčnike, morali bi biti prive- zani ... Tu je veliko nepravil- nosti. Ne bi pa s tem zagovar- jal tistih redkih lovcev, ki se res včasih pregrešijo. In mi sa- mi smo zainteresirani, da jih kaznujemo. Pa ste že obravnavali kak- šen konkreten primer te \Tste? Ne veliko, ampak nekaj jih je že bilo. Epilog Po tednu dni je Luksa nekdo pokopal. Kot smo izvedeli, je to na intervencijo inšpektorja Lamuta storila veterinarska služba. Branko Ovčar o tem, da je bil njegov pes ustreljen, še vedno ni uradno obveščen. Slavko Kovač še vedno čaka na dokumentacijo v zvezi s primerom (ki naj bi bila na vložišču). Mogoče jim bo vse skupaj uspelo razjasniti, kdo bi vedel. Krajanom Brdc pa ostaja v spominu misel na prijaznega nemškega ovčarja Luksa in na to, da bodo naslednjič premi- slili, preden bodo spet kakšne- mu lovcu dovolili hoditj po svojih travnikih. NINA M. SEDLAR Foto: EDO EINSPIELER Pred hišo Ovčarjcvih straši nepovabljene obiskovalce samo se tabla. Luks leži nekaj sto metrov naprej. ^'"aj, ko sem ga prišel pogledat, ga spravile mravlje. Ampak, jaz ga Življenje, zavito v temo »Uudle bi morali na nas gledati drugače,*' pravi ¥lkl ¥rtačnlk Iz Topolšice, ki ie že od rojstva slep »Slepi nikakor nismo ubogi revčki, ki jim je treba dati jesti in piti, da bomo preživeli, v najboljšem primeru pa nas postaviti za telefoniste. Moj cilj je, da ljudem povem, da ni tako. Če je človek zaradi kakš- ne okvare nečesa prikrajšan, to še ne pomeni, da je nesposo- ben,« je povedal 21-letni Viki Vrtačnik iz Topolšice, ki je slep že od rojstva. Slepota je že pri prvem otro- ku zaznamovala Vrtačnikovo družino. Prvi slepi sin je danes zaposlen kot maser v Zdravi- lišču Topolšica. Šest let kasne- je se je Vrtačnikovima rodil drugi sin. Viki, tudi slep. »Imam še majhen ostanek vi- da, a to je premalo, da bi si z njim lahko pomagal. Ko sem bil manjši, sem morda videl malenkost bolje. Kot kaže, pa ne bom nikdar bolje videl, kaj- ti gre za okvaro vidnega živca, in to je okvara, pri kateri se kaj dosti ne da pomagati,« je povedal Viki. Kaj je vzelo vid obema sinovoma, ne vedo, kaj- ti, kot je rekel, prej te okvare v rodu njegovih staršev ni bilo. Ljudje so do nas drugačni Navadno se ljudje, ko se spoznavamo, ocenjujemo po videzu. Že na prvi pogled nam je nekdo simpatičen ali pa nam ni. Slepi pa ocenjujejo druge po glasu in pristopu. To je potrdil tudi Viki: »Prav go- tovo je vid pomemben. Marsi- komu se zdi, da se brez njega ne da živeti. Slepi imamo zelo dobro razvit čut, s katerim lahko skoraj popolnoma nado- mestimo vid. So pa seveda sivan, KI ]in niKoii ne oomo začutili, a teh je mnogo manj, kot si ljudje predstavljajo.« Ljudje se ob slepih večkrat vedemo zmedeno, saj ne vemo, kako se jim približati. To pa, kot je povedal Viki, čutijo tudi slepi in to jih najbolj moti: »Redko začutim, da imajo lju- dje do mene takšen odnos, kot ga imajo do nekoga, ki vidi. Takih, ki nas slepih ne obrav- navajo kot posebneže, je malo. In to so predvsem ljudje, ki imajo s slepimi in slabovidni- mi veliko izkušenj«. To Vikija najbolj teži, saj sovraži, če ga kdo pomiluje. »Nekdo, ki si zlomi nogo, je tudi invalid. A ni za stalno, jaz sem na žalost za stalno. Ven- dar ljudje na invalida tisti čas, ko ima zlomljeno nogo, gleda- jo nanj enako, kot so gledali nanj, preden si je zlomil nogo. Zakaj potem gledajo drugače na nas slepe?« se je vprašal Vi- ki in dodal: »Le kdaj se bodo osvestili in gledali na nas kot na nekega, ki pač slabo vidi, drugače pa z njim ni nič naro- be? Le kdaj bodo na nas gleda- li kot na ljudi?« Ljudje se delimo po znanju Viki študira na filozofski fa- kulteti, jeseni se bo vpisal v tretji letnik zgodovine in et- nologije. Študij mu »fino teče« in mu veliko pomeni. Njegov cilj je učiti zgodovino, to pa bo, kot pravi, težko. »Ljudje imajo o slepih čudne predsta- ve. Čudno gledajo že na to, da slep človek študira. In morda me ravno to spodbuja k študi- ju, le še bolj trmasto vztrajam. Vsekakor pa hočem in bom do- kazal, da se ljudje ne delimo po tem, koliko kdo vidi, am- pak se delimo po znanju.« Viki preživlja dneve enako kot ostali študentje. Ujeti sku- ša čim več predavanj, to pa je težko, ker je veliko predavanj istočasno. Popoldan se posveti hobijem, med katerimi mu največ pomeni šah, veliko časa mu vzame tudi snemanje štu- dijskih knjig na kasete. Viki pravi, da si s knjigami, ki jih uporablja večina študentov, ne more veliko pomagati. Vso li- teraturo mu mora nekdo pre- brati in posneti. Tako posna- me na leto nad 400 kaset, ki seveda veliko stanejo. Še več pa staneta pisalo in tiskalnik za slepe, ki Vikiju predstavlja- ta to, kar predstavljata njego- vim sošolcem svinčnik in zve- zek. Nabava Vikijevega pisala je zelo izpraznila blagajno Vr- tačnikovih. Kot pravi, mu ni nikoli dolgčas. »Vedno najdem kako zaposlitev. Od dolgčasa res- nično nikoli ne posedam.« Kljub temu, da živi med štu- denti. Viki »tistega«, kar poz- na večina v študentskih domo- vih živečih študentov, ne ob- čuti. »To me tudi najbolj teži. »Rad bi šel kdaj na kakšen koncert, zabavo ali na kakšen žur, a nimam nikogar, ki bi šel z menoj. Z dosedanjimi štu- denti, s katerimi sem si delil sobo, nekako nisem mogel naj- ti stika,« je potamal. Stike ima le s svojim bratrancem, ki tudi študira v Ljubljani in mu pri- naša stvari iz trgovine ter mu pomaga. Viki je povezan tudi z drugi- mi slepimi. Je član medobčin- skega društva slepih Celje, po- vezan je tudi z drugimi slepimi študenti, z nekaterimi pa so- deluje preko šaha. Do letoš- njega leta je bil v mladinski kategoriji šahistov, kjer je do- segal odlične rezultate. Bil je trikrat prvak Slovenije, tri- krat prvak bivše Jugoslavije, na svetovnem prvenstvu leta 1989 je osvojil tretje mesto... Tekmovati želi tudi naprej. Če oči ne vidijo, je življenje zavito v temo. In Vikijeve oči ne vidijo. Mnogokrat oči vidi- jo, življenje pa je vseeno zavito v temo. Takrat je potrebno razsvetljenje. In tega smo po- trebni tudi ljudje - na slepe moramo gledati drugače! MIMI PODKRIZNIK Foto:ALJOŠA VIDETIČ Št. 38 - 23. september 1993 122 ODMEVI Barbarstvo brez primere Prav gotovo ste bili skupaj z zgroženim novinarjem NT tudi vi ogorčeni nad dogaja- njem v kamnolomu Žamerk v Loki pri Žusmu. »Barbarstvo, zavestno raz- dejanje, kriminal« so besede, ki kličejo k linču tistega, ki je vse to počel. Upravljalci kanmoloma do- bro vedo, koliko različnih do- kumentov in soglasij je po- trebno za koriščenje našega rudnega bogastva. Eksploata- cijo nadzirajo inšpektorji in upravni organi. Cb kakršnih koli pomanjkljivostih se delo ustavi. Zakaj potem »zadeva Žamerk?« Na Zavodu za spomeniško varstvo iz Celja poznajo kam- nolom Žamerk, saj obstaja že 20 let. Nismo si ga izmisliU na DOPSu, še manj smo soglasje za širitev izsilili. Kako bi ga pa, če gre za spomenik najvišje kategorije? V prispevku bere- mo, da smo razdejali poznoan- tično naselbino na južni strani pobočja. Ko smo v letu 1990 za 50 do 80 cm razširili kolovoz, je bil predstavnik stroke ob- veščen in prisoten na terenu. Niti tedaj niti pozneje ni ome- njal razdejanja. Vrtanje in miniranje oprav- ljajo za to pooblaščeni stro- kovnjaki - geologi. Pobočje je poraslo z drevjem in gladko plastjo humusa. Nikoli nam ostarikov srednjeveškega gra- du ni nihče omenjal na tem delu hriba in če obstajajo, so vidni samo zelo izostrenim očem. Nalašč, iz barbarskih nagibov, ni nihče rušil, zato nas takšne podle obtožbe bo- Ujo. Ob vsem tem se sprašujemo, zakaj vendar potrebujemo vse te papirje in soglasja, ves ta nadzor in strokovnjake, če na koncu ugotovimo, da je sistem popolnoma neučinkovit. Sedi- te skupaj rudarji, geologi, ar- heologi in gradbinci in se do- govorite, kako naj delamo! Naša naloga je, da bo delo za- konito in dobičkonosno. Vse drugo je v vaših rokah. Pa vendar se nam ob tem članku v katerem izvemo za obisk delegacije Sveta Evrope, poraja še eno vprašanje: mar začnemo pospravljati hišo, ko so gostje že na vratih? Tako kot zaradi obtožb na račun podjetja pa smo priza- deti zaradi ravnanja urednika NT, ki je zavrnil možnost, da njihov novinar tudi nas izpra- ša o zadevi Žamerk. V tem pri- meru smo po njegovih besedah pač mi grešni kozli in pika. O objektivnem poročanju pa nič. v. d. direktorja podjetja DOPS Šentjur ANITA KOLESA Vaš odgovor me ne preseneča. Kaže, da ste omenjeni prispe- vek o razdejanju na Zamerku prebrali površno, stvari ne poznate ali pa se spreneveda- te. Besede barbarstvo, zavest- no razdejanje in kriminal so za vas neutemeljene ter menite, da kličejo k linču (odgovor- nosti?). Očitno naj bi bili spet krivi tisti, ki na nepravilnosti opo- zorijo, novinarji ali stroka. Pravzaprav ste se obrnili na nepravi naslov, saj gre v bistvu za predstavitev strokovnih in osebnih ocen najpomembnej- ših slovenskih strokovnjakov tega področja, v prispevku omenjenih. Vas zanima moje osebno mnenje? Barbarizem? Kaj pa je ven- dar to, da ste nadaljevali tisto razdejanje razvaline gradu, ki ga v 15. stoletju niso utegnili dokončati takratni Turki? Tu- di poznoantična naselbina je ostala več kot tisočletje nado- taknjena, danes pa... Ali je uničevanje prvovrstnih spo- menikov nasploh, na primer Dubrovnika .in Sarajeva, po vaše nov prispevek k evropski kulturi ali barbarstvo? Podob- ni spomenik, mednarodnega pomena, pa je tudi na kozjan- skem hribu Žamerk. Razdejan. Zavestno razdejanje? Gre za ugotovitve uglednih strokov- njakov, ne le moje. O njih sem se seveda dodatno prepričal iz zajetne pisne dokumentacije, saj ste s spomeniškim var- stvom neskončno sestankovali ter si dopisovali. Izsiljena širi- tev kamnoloma? Iz dokumen- tacije je razvidno ostro na- sprotovanje Narodnega muze- ja ter Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zaradi domačih pritiskov pa je celj- sko spomeniško varstvo ugo- dilo širjenju v zelo omejenem, drugačnem obsegu. Ali hočete prepričati, da bi spomeniško varstvo dopustilo brisanje po- lovice srednjeveškega gradu ter poznoantične naselbine? Zakaj potem tolikšno razbur- jenje tudi v delu domačih, šentjurskih krogov? Že pred objavo mojega prispevka. In zakaj vam, konec koncev, vse zadnjič jasno zapisano ne- skončno ponavljam? Ali zato, ker stroka zahteva odgovor- nost, vi pa ste trenutna odgo- vorna oseba Dopsa ter ena najvidnejših oseb šentjurske kulture? Če ste še zmerom prepričani o neobjektivnem poročanju, pa si oglejte razdejanje kar z glavne ceste, pred Loko. Vsakdo se pač brani. Do tega ima tudi pravico. Mimogrede - ne vem, zakaj vpletate ured- nika - prispevek sem napisal po lastni vesti in nihče me ni pri tem omejeval. Tako ali drugače. BRANE JERANKO Referendum za oslovo senco VI. Kdor ni vsaj leto - kakor sem jaz — raziskoval primera Zdra- vilišča Dobrna, bi mogoče pri- tegnil Milici Smrečnik, pred- sednici DS zdravilišča, v No- vem tedniku 2.9.93 (spomladi mi je dajala za tisk drugačne podatke), ki z nekaterimi dru- gimi opravlja veliko potrebo na novinarja B.Piana v stilu,, kakršen je značilen za vodite- ljico hotelske dejavnosti, Ma- rijo Deu. Zato so Mariji Deu pred kratkim v zdravilišču vzeli tudi naročilnice, ker gre za nove nerazčiščene denarne posle novejših datumov. Nova je tudi ugotovitev, da je bilo decembra lani 10 milijonov to- larskega minusa, pa da je ista oseba samovoljno razpolagala z denarjem od vstopnic za Kreslinov nastop itn. Dilema so tudi minule milijonske iz- gube, ki jih poznam že iz mi- nulih let, a so do odpusta di- rektorja Bizjaka ostali prikriti tudi bralcem Novega tednika. Tu so dokazane nelikvidnosti,, hipoteke, ekonomsko neupra- vičene investicije, razlike na NCR, samovoljno odobravanje visokih popustov brez sklepa DS, sporne cene g. Kovača, po- tovanje na tuje, Walas, IPOK, vmešavanje Marije Deu v dru- ge sektorje očitno z namenom, da prikrije, kar so odkrili in- špektorji in kar še bodo; de- nar, ki je romal v njen in di- rektorjev žep od gospe Zewe; razlike v evidentiranem in de- janskem inkasu že leta 1990; spornih prek 30 000 nočitev itn. Vse to je jasno zapisano v zapisnikih DS in sindikata, odrinjeno z insinuiranimi igri- cami, a delavce zanima, kljub pritiskom in grožnjam z od- pusti. Delavci so me že ob lanski raziskavi za članek prosili, naj Devovo vprašam naslednje: »Zakaj je vila Higia enake barve, kot njena hiša, ki jo je gradila sočasno z obnovo te vi- le? Kako je mogoče da so de- lavci delali fasado na Švicariji domala istočasno, kot pri njej doma? Ko so prikrojevali ho- telske zavese, so jih tudi za to šefico, a nazadnje je manjkalo v hotelu 10 metrov zaves - je to res? Koliko prevozov zastonj ji je napravil zdraviliški tovor- njak, zakaj je lahko gradnjo peljala prek zdraviliškega te- lefona, delavcem pa prepove- dala telefoniranje? Kdaj bo vr- njena opeka, ki jo je zase vozi- la iz zdravilišča? Zakaj je iz zdravilišča odpeljala 27 hlo- dov, vrnila pa jih je samo 17, a še to na zahtevo delavcev itn? Prosil sem jo, naj odgovori na natolcevanja. Zelo vljudno me je iz hotela povabila k njej domov, češ da mi bo pokazala vse račune, ki jih ima o gradnji hiše. Toda pred hišo je obrnila ploščo, češ da je izgubila klju- če oziroma jih je pustila v ho- telu. Ko sem vljudno dejal, da bom počakal, je izbruhnila, da mi jih ne bo pokazala. Opom- nil sem jo, naj me ne nadira, ker me je ona povabila na ogled računov, in sem odšel. Razgrnjene dileme so torej več kot zgolj dileme in jih bo treba reševati še drugače, kot so zdaj insinuirano zastavlje- ne. Odgovorni za to naj razvo- zlajo, kdo je kriv in kdo ni. Hja, kača boginje Higie bo še marsikoga pičila pri pojmo- vanju družbene in zasebne lastnine v odnosu do etike in morale ter prisvajanja tuje lastnine. Upajmo, da ne bo vsekala tudi kakšnega uredni- ka. In upajmo, da v polemikah o zdravilišču ne bo več zava- janj in hlinjene užaljenosti. Žrtve so, žal, pošteni delavci. MIROSLAV SLANA-MIROS V cerkvi naj vlada mir Vsa čast vam vsem, ki hodite vsako nedeljo k sv. maši. Lepo tudi, da hočete imeti v cerkvi mir, kar se tiče odraslih, a kar se tiče otročičev... Ali res ni- ste še nikdar zasledili v sv. pi- smu Jezusovih besed, ko pravi: »Pustite male k meni...« In če kateri otrok zakoraka po cerk- vi, ali če zajoče, pa res ni nič hudega, mene to nič ne moti. Večkrat vidim katero od ma- mic, ki hitro, čim je otrok malo nemiren, že zapusti cerkev, pa mi je hudo zanjo, ker se boji jeznih pogledov. Ja, če še v cerkvi ne bomo potrpežljivi, kje pa potem bomo? Morda pa mamice ali babice nimajo var- stva za svojega malčka? Tole pišem zaradi vas, mladi starši! Vedno sem srečna, ko vas vidim z otroki v cerkvi in molim za vas in vaše otroke, da bi vedno hodili z njimi v cerkev, potem se ni bati za slovenski narod. Verjemite, da tisti »cirkus«, ki ga povzroči otrok, Jezusa prav nič ne moti, gotovo blagoslavlja otroke in vas. Vi pa delajte tako, da boste ugajali bogu, ne ljudem. To je moje mnenje ob tej pri- tožbi. Mogoče bo pa kateri du- hovnik povedal svoje. MARJETA NOVAK, Celje PRDELI Za Slovenijo Pod takšnim naslovom je potekalo sobotno zborovanje Slovenske desnice v ljubljan- skih Križankah. Zboru je pri- sostvovalo kakšnih 2000 ljudi iz vse Slovenije (člani in sim- patizerji SD). Vzdušje na zbo- rovanju je bilo predvsem do- stojanstveno in ne burkaško kot je to opisala večina sloven- skih medijev. Takšno oceno so dajali predvsem zaradi pro- mocije razno raznih političnih gesel kot npr.: Slovenijo Slo- vencem, Smrt komunizmu - svobodo narodu, Kučan - ne- formalni vodja slovenske ud- bomafije itd. Vsaka strankar- ska prireditev vsebuje tudi predstavitev svojih političnih gesel, ki na najbolj jasen način izražajo mnenje in odnos dolo- čene politične grupacije do ak- tualnega političnega, ekonom- skega idr. trenutka na nekem teritoriju. Tako je povsod. Na zborovanju je bilo pri- sotnih tudi precej vidnih čla- nov drugih sorodnih strank (SKD, SLS), zato je imelo to zborovanje namen, da se spro- žijo konkretne smernice za bo- dočo desno koalicijo kljub ve- hementnim zagotovilom same- ga L. Peterleta, da le-ta ni po- trebna in da so oni (SKD) sami sebi in drugim (koaliciji LDS v navezi s komunisti) ter Slo- vencem zadostni ter ravno pravšnji. Takšna pretirana sa- mozadostnost že kaže na šte- vilno nestrinjanje članov in simpatizerjev SKD na terenu. SD je v tem trenutku tista po- litična grupacija, ki lahko po- nudi isto mišljenje tudi tem ljudem. Na samem zborovanju je bi- lo zelo odmevno razpravljanje predsednika SND (glavne po- budnice koalicije slovenskih desnih strank) glede zahteva- ne in celo proklamirane inte- gracije 100 000 beguncev v slovensko družbo. Danes na- menja naša oblast denar za šo- lanje teh otrok, jutri bodo do- bili državljanstvo in navse- zadnje bodo želeli postati na- cionalna manjšina, leta 2050 bodo imeli že večino v parla- mentu. In tako se bo zgodilo, da bo leta 2266 južno od Ce- lovca letovala družina ameri- škega odvetnika slovenskega rodu in bo tej družini neki g. I- mam Omerferbegovič (bivši slovenski državljan) razkazo- val Blejsko jezero ter pripove- doval, da so tu nekoč živeli Iliri in Slovenci. »Predvsem slednji so bili zelo dobri in go- stoljubni,« jih pohvaU ter se popraska po levi roki. Zdaj je že skrajni čas, da preprečimo, da bi se uresničila ta anekdota! Zatorej ni nič hudega, če »desnica« želi neu- stavljivo priti na oblast ob podpori Slovenk in Slovencev na volitvah. Glede besede »dr- žavljanstvo« pa marsikomu iz- med nas pride na misel beseda »pritepenstvo« kot najbolj pri- meren nadomestni izraz za vse kar v to spada. Za SD Celje GREGOR URANIČ Razstavi »Živeti s cvetjem« ob rob Kaj je to »humanost« se sprašujem po dogodku v Sa- vinjskem gaju ob razstavi »Ži- veti s cvetjem« in si po tem dogodku preprosto ne znam odgovoriti na tako »preprosto« vprašanje. Velika množica ljudi je pri- sostvovala blagoslovitvi cerk- vice sv. Valentina. Gaj je bil praznično odet v vse barve, ki jih lahko zaznava človeško oko. Z ženo sva našla prostor pod malim javorjem, ki je da- jal prijetno senco in bil obe- nem zavetje pred dežjem. Želel sem snemati svečanost. Komaj se je maša pričela, me je med snemanjem poklica- la domačinka, da me žena nuj- no potrebuje. Težko sem se prebil do nje skozi množico ljudi, ki so upravičeno godr- njali, da motim sveti obred, vendar - niso vedeli zakaj. In kaj sem našel? Na stolu je s pomočjo žene in neznane go- spe sedel moj dolgoletni prija- telj Vincenc Puncer, domačin iz Lok, ki je malo pred tem padel v nezavest. Ni me poz- nal, le nekaj je mrmral, stokal, obraz je dobival bledo sivo barvo. Dež je padal, močno je zagrmelo, prevzvišeni gospod škof je pravkar opravljal sveto opravilo povzdigovanja kruha in vina, ob drevesu pa se je zvijal od bolečin moj prijatelj. Čeprav smo bili tesno obdani z ljudmi, nihče ni bil priprav- ljen pomagati, da bi bolnika vsaj prenesli v zavetje pod streho, leteli so očitki, da mo- timo sveto mašo. Sprašujem se, kaj so mislili tisti domačini, ki Levčevega očeta dobro poznajo in so v ti- stem trenutku zaradi maše od- klonili pomoč?! Slučajno sem jih posnel na video kaseto ter zaznamoval; rad bi videl nji- hove obraze (če bi bil zloben) ob predvajanju na televiziji. Na srečo sem le našel prijate- lja Karla Nateka, ki je bil pri- pravljen pomagati, poiskati zdravnika, dr. Sirka je našel šele po koncu maše, po pregle- du pa je Karel Natek poskrbel še za prevoz. Rad bi pohvalil gospoda župnika z Rečice in gospoda kaplana iz Mozirja, ki sta nesebično ponudila svoja avtomobila, vendar je bil pre- voz že zagotovljen. Tedaj sem tudi pomislil, če je imel organizator prireditve zagotovljeno redarsko službo, prvo pomoč in vse ostalo, kar je ob takšni priliki nujno. Zna- no je, da je denimo že na nogo- metni tekmi vozilo za prevoz bolnika ali ponesrečenca. V tem primeru pa so bolnika dali v »katrco« in celo morali čakati, da se je množica razšla. Mar ljudje res hodijo k maši za to, da so tam, ker je tam gospod škof, je zanje res po- membna samo prisotnost, ne pa sama vsebina vzvišenega trenutka? Mar tudi v Savinj- skem gaju niso prisluhnili go- spodu škofu in njegovim lepim besedam? Vse kaže, da niso, zato si želim, da bi gospod škof še večkrat prišel med njih. Morda bo pomagalo. IVANMOGU t.ptuč Čema veja neodvisne oblasti! Slovenci pozabljamo, da nam je življenje krojil in nam še kroji pravni sistem stekle- nega rdečega zvona, ki ga je utemeljevala bivša Ustava, katera ni ničesar dopuščala, kar ni bilo v njej zapisano. Da- našnja Ustava, ki dovoljuje vse kar ni izrecno prepoveda- no, nam razkriva življenje, ki smo ga živeli: bili smo sužnji, okupiranci, roboti, tlačani, prevaranci, zaslepljenci in pri- siljeni hlapci boljševiško-par- tijske »črne luknje«. »Črna luknja« se je razprši- la, stekleni zvon se razkraja, toda okoli dva tisoč rdečih ste- klenih niti - zakonov še vedno oblikuje zvonovsko konturo ustave - sistema, ki je vladal. Eden od ogrodij rdeče ste- klenine je tudi prostorsko upravna zakonodaja (poleg sodne in še katere), ki še vedno drži svoj položaj in moč pod vplivom razpršencev »črne luknje«. Zazidalni okoliši, va- ške gmajne (vse do zadnjega vrti..ka), stanovanjski kom- pleksi, poslovni kompleksi, nacionalizirane nepremičnine, ulice, ceste, vodovodi, kanali- zacije, telefoni, elektrika, de- ponije, tako imenovane držav- ne črne gradnje (JE Krško, to- varne, podobne CC Celje, de- ponije nad grobišči, druge de- ponije, stanovanjski bloki, upravne zgradbe itd), vse to je obvladovala in še obvladuje tako imenovana »evropsko vi- soka gradbeno-arhitekturna stroka« pod vplivom rdečih la- serskih žarkov »črne luknje« (kakor gozdarska stroka z ukradenimi gozdovi, tako gradbeno upravna stroka z ukradenimi zemljišči in stav- bami). V to gradbeno upravno stroko lahko štejemo vse"inšti- tucije od fakultet, ministrstev, inšpekcijskih služb, zavodov za naravno in kulturno dediš- čino, občinske upravne orga- ne, razvojne centre, gradbene zavode, komunalna in stano- vanjska podjetja, do velikih gradbenih podjetij (SCT, Gra- diš, Ingrad itd). Na podlagi zgoraj opisanega si je življenjsko izkušnjo pri- dobila tudi Skupščinska ko- misija Občine celje za ureditev Teharij, (kateri je bila veliko- krat povzročena namerna nes- klepčnost) in ki je bila usta- novljena zato, da pripravi podlago in smernice za posta- vitev in ureditev Spominskega parka Teharje in ponovno pri- dobitev zazidalnih in uredi- tvenih pogojev za dejansko uničeno naselje Teharje. Po dveh letih in pol njenega delo- vanja so ji ponovno gradbena stroka in institucije sugerirali, da se lahko zadeve uredijo »fazno«. To »fazno« urejanje pa bi se lahko pričelo že tri mesece po sprejetju »teharskih stališč« s strani Skupščine ob- čine Celje z dne 20. 7.1990. Dve in pol leti praznega se- stankovanja je bil cilj razpr- šencev »črne luknje«, saj so se v tem času »bivše rdeče pravi- ce« razvijale dalje, drugora- zredni okupiranci, vključno z mrtvimi na deponijah, pa so morali čakati. Nobenega čudenja ni po- ^ trebno, da zbirajo nekateri po- slanci podpise za podaljšanje veljavnosti stare Ustave, saj je veliko takih, ki bi radi novo Ustavo spremenili tako, da bi bil Janez Janša »kontinuiteta« Matije Mačka. Naj še kdo reče, da smo re- vanšisti, Indijanci, nestrokov- njaki in nedemokratični naci- onalisti, saj smo resnično »farmsko leglo brojlerjev« iz- pod steklenega zvona Kučano- ve »črne luknje«. JANEZ ČRNEJ, Celje Odprto pismo Javnosti, vladi, poslanicam in poslancem! Po letu in pol trajajoči iz- črpljujoči razpravi, ko se je že večkrat zdelo, da smo se skoraj približali cilju - uvedbi univer- zalnega otroškega dodatka, se sedaj poslanke in poslanci končno odločajo o sprejemu univerzalnega otroškega do- datka. Zato, spoštovane poslanke in poslanci, ko se boste odlo- čali o predlogu Zakona o dru- žinskih prejemkih, se odločite: Za kompromisni predlog, ki ga je pripravil Odbor za zdravstvo, delo, družino in so- cialno politiko pri slovenski skupščini in za uveljavitev imiverzalnega otroškega do- datka v letu 1996 in ne v letu 1998, kot to predlaga vlada. Zveza družin ne pristaja na to, da se uveljavljanje bonitet in širjenje kroga upravičencev prenaša v leto 1998, kot to predlaga vlada. Prepričani smo, da moramo družinam z otroki omogočiti materialno osnovo za zdrav razvoj otroka, saj se bo le tako lahko razvil v zdravo, samoza- vestno osebnost, ki bo lahko suvereno sodelovala pri razvi- janju družbe. Ne strinjamo se z argumen- ti, ki nas prepričujejo, da je univerzalni otroški dodatek prevelik strošek, ko vlada hkrati pošilja v parlament predlog za uvedbo obrambne- ga tolarja, ki predstavlja enak strošek za republiko Sloveni- jo, kot bi ga uvedba imiverzal- nega otroškega dodatka. Ce smo se v naši družbi od- ločili, da želimo zdrave, srečne in uspešne otroke, potem po- kažimo dobro voljo tudi z de- janji in se odločimo za imiver- zalni otroški dodatek že v letu 1996, saj se s tem odločamo tudi za značaj razvojne strate- gije slovenske družbe. Kot civilno združenje dru- žin se med orožjem in otroki odločamo za otroke. Zahteva- mo tudi takojšen pogovor pri gospodu Janezu Drnovšku. Predsednik Odbora Zveze družin ŽELJKO CIGLER Prihaja desnica Ni še dolgo tega, ko je od rdečega režima dopuščena »disidentka« gospa Spomenka Hribar objavila svoj nedemo-, kratičen spis »Ustavite desni- co«. To je storila z enakim na- menom, kot je to delala z ob- javljanjem člankov o slovenski spravi. Namreč zato, da je ne bi bilo, oziroma, da bi bila simbolna, ne pa resnična. Tudi desnice naj ne bi bilo! Št.38 - 23. september 1993 23 Dopuščena disidentka Spo- menka Hribar, pa tudi številni drugi levičarski politiki, sku- šajo na Slovenskem desnico prikazati kot nekaj slabega, nazadnjaškega, posredno po- vezanega celo s pojmi naciz- ,ma, fašizma ipd. To so seveda nesmisli! Če pa se že razpravlja o desnici tako, potem bi pričakovali od gospe Spomenke, da tudi o levici pi- še izključno v povezavi s Stali- novimi gulagi in Polpotovimi grmadami lobanj, ne pa v po- vezavi z Gramscijevim »evro- komunizmom« in podobnimi iluzijami. V tem sestavku ne želim raz- pravljati o desnici in levici na tak način, pač pa bom prepro- sto ugotovil, da se politični razvoj današnje Evrope žal odmika od načel Helsinške in Pariške listine in plemenitih načel Organizacije Združenih narodov. Mednarodno sožitje je ogroženo, uveljavljajo se na- čela geopolitike, na dan priha- jajo prosluli pojmi realne poli- tike. Združene države Ameri- ke s svojimi tradicionalnimi zavezniki ne bodo dopustile oblikovanja enotne in uspešne Evrope upanja in miru. Kot je v današnjem času po- polnoma razumljivo zatekanje evropskih družb k tradicional- nim neokonzervativnim vred- notam, tako tudi Slovenci ved- no bolj spoštujemo ustvarjal- nost, odgovornost in pravič- nost ob naslanjanju na samo- bitnost naroda in tradicional- ne krščanske vrednote. Zato so Slovenska nacional- na desnica. Narodna stranka Slovenije in Liberalna stranka sklenile, da je potrebno takšen interes slovenskega naroda tu- di ustrezno poUtično izraziti v slovenskem političnem pro- storu. Zato so te politične stranke oblikovale Slovenski nacionalnosocialni liberalni blok in se odločile, da svojo politično dejavnost tudi javno deklarirajo kot politično de- javnost tipa sodobne evropske desnice. Naslednji korak je bi- lo spoznanje, da je to potrebno povedati na tak način, da bodo vsi razumeli. Zato so stranke ustanoviteljice ta blok preime- novale preprosto v »Slovensko desnico« (SD)! Slovenska desnica bo sku- paj z drugimi desno usmerje- nimi strankami, še posebej s Slovensko ljudsko stranko oblikovala programsko koali- cijo in se v skladu z načeli po- litične demokracije bojevala za prevzem oblasti. »Sloven- ska desnica« namreč želi sku- paj z drugimi prevzeti oblast in odgovornost in ne želi igrati vlogo figovega lista demokra- cije, kot se to po volji komuni- stov zdaj dogaja Slovenskim krščanskim demokratom v ne- naravni čmo-rdeči vladni ko- aliciji. Za uresničevanje ciljev naše programske koalicije pred vstopom v vlado pričakujemo njihovo preverbo in podporo slovenskih ljudi na predčasnih državno zborskih volitvah. Brez te podpore in zaupanja ni mogoče prevzeti oblasti in od- govornosti. Predčasno državno zborske volitve pa so neizbežne, saj ne- naravna rdeče-čma koalicija poka po vseh šivih, od njihovih predvolilnih obljub so ostale samo iluzije. Torej, gospa Spomenka, pri- haja desnica, poskusite jo zau- staviti! za Slovensko desnico dipl. iur. DANIJEL MALENŠEK Gregor, oglasi se! Minilo je že štiri mesece, od- kar sem postal dobitnik lepega Hyundai avtomobila. K temu je pripomogel mali Gregor, ki je na javnem žrebanju na Go- lovcu v Celju, dne 23.5.93 iz- vlekel mo] nagradni kupon, s katerim sem bil izžreban. Želim ga spoznati, da bi mu dal skromno darilo v spomin na srečo, kakršna me sigurno ne bo več poiskala. Starši ma- lega naj me pokličejo na tele- fon 713-681, da se dogovorimo za snidenje. Zahvaljujem se podjetju »Slovenijales« in gospodu Čakšu, ter vsem, ki so kakor- koli pripomogli, da je k nagra- di bil vštet tudi prometni da- vek in carina, saj brez tega ne bi mogel avtomobila obdržati. Zahvaljujem se tudi pred- stavniku »Avtomotor« Celje, ker je v zelo kratkem času ure- dil vso dokumentacijo, ki je bila potrebna za registracijo avtomobila. Vsem lep pozdrav in veliko poslovnih uspehov. FLORJAN ŠON, Griže Javni poziv! Zveza svobodnih sindikatov Slovenije poziva vse pristojne organe in institucije, da se kar najhitreje odzovejo na razreši- tev konflikta v podjetju Kočna iz Kamnika in pospešijo svoje delo pri ugotavljanju kršitev oziroma nekršitev pravnih norm, še posebej tistih, zaradi katerih nekateri delavci stav- kajo. Le pospešeno delo pristoj- nih organov in institucij bo lahko zagotovilo pravno stanje v korist vseh delavk in delav- cev Kočne ter sindikatov in prispevalo k normalnim odno- som med delavkami in delavci v tem podjetju. mag. DUŠAN SEMOLIČ Predsednik ZSSS' Javno pismo v zadnjem času opažamo čedalje večjo aktivnost tistih, ki jim je Zakon o denacionali- zaciji trn v peti. Že itak polže- vo reševanje zahtev upravi- čencev v občinskih komisijah še dodatno blokirajo zaupna in tiha navodila raznih mini- strstev, novo ustanovljenih skladov, gospodarske zbornica in njenih združenj. Vse to spremlja še obilica potvorjenih polresnic o ogro- ženosti onih, ki naj bi bili za- vezanci v denacionalizaciji v medijih. V novejšem času je popular- na razprava in interpretacije o študiju firme ZOP Manage- ment Consvilting iz Ljubljane, ki govori o posledicah Zakona o denacionalizaciji in o last- ninskem preobUkovanju po- djetij v kmetijst\ai. To študijo so izdelali po naročilu Zborni- ce in kombinatov ob asistenci ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo ter združenja za agroživilstvo Gospodarske zbornice Slovenije. Študija se- veda ugotavlja in podaja tisto kar so od nje zahtevali naroč- niki in plačniki. Kot glavne probleme za neugodno situaci- jo v družbenih kmetijskih kombinatih krivi zakon o de- nacionalizaciji in vsega obso- janja vredne razlaščence, ki zahtevajo vrnitev njihovih pred desetletji oropanih zem- ljišč. Višek cinizma pa si avtorji privoščijo, ko v svojih predlo- gih »Potrebnih sprememb Za- kona o denacionalizaciji« za- pišejo, da bo: »zaradi težkih ekonomskih posledic in po- srednega oškodovanja člove- kovih pravic realno pričako- vati, da bo problem prenesen pred ustrezne mednarodne in- stitucije«. Da bo jasno: ne problem ne- učinkovitega in prepočasnega vračanja razlaščencem, ampak problem zavezancev, ki so de- setletja gospodovali na oropa- nem premoženju upravi- čencev. Problem kmetij skili kombi- natov, ki bodo izgubili lastni- štvo nad zemljišči, ker jih je država s 5.čl. Zakona o last- ninskem preobUkovanju po- djetij zajela v Republiški zem- ljiški sklad in problem razlaš- čencev, zato ne more biti v isti sapi govora o spremembah Za- kona o denacionalizaciji in Zakona o lastninskem preobli- kovanju podjetij. Seveda razlaščenci odkla- njajo tudi vse predloge, po ka- terih naj bi dejanski lastniki zemljišč in gozdov dobili neke obveznice, za katere ne jamči država in predstavljajo zato le brezvreden papir. Ta problem pa sodi v obravnavo pred Svet Evrope, ker pomeni kršenje pravic razlaščencev, ki si ga privošči država Slovenija. Podružnica ZLRP Celj^ na- jodločneje odklanja vse pred- loge avtorjev citirane študije in podobnih, ki hočejo na ra- čun razlaščencev spreminjati določila Zakona o denaciona- lizaciji Podružnica ZLRP Celje Predsednik: SLAVKO KUKOVEC PRITOŽNA KNJIGA iiMiuitMjufififjiiuiAiuiiiriMiL Vlili ^ttmftaitsiifiifiiffifmsittim Ne bo vam uspelo! Ker sem verjel v dobro ime lesne industrije Jelovica, sem v celjski poslovalnici podjetja dne 10.8.1993 kupil in plačal tri okna z roletami in pripada- jočimi policami. Pričakoval sem, da mi bo Jelovica pošteno plačano blago dostavila do- mov v desetih dneh, kot smo se dogovorili. Toda doživel sem veliko razočaranje. Okna so mi 17.8. sicer res poslali, vendar niso priložili polic. Še isti dan sem v poslovalnico sporočil, da pošiljka ni bila kompletna. Potolažili so me, da bodo poli- ce poslali v najkrajšem mož- nem času in naj se torej ne. vznemirjam. Toda ostalo je sa- mo pri besedah. Ko sem čez nekaj dni spet klical in se po- zanimal, kdaj mi bodo končno kompletirali plačana okna, so me vnovič prepričali, da bo zdaj zadeva vendarle kmalu urejena. Še nekajkrat se je zgodba ponovila, dokler se mi končno police le pripeljali. To- da namesto 1,40 m dolge, so bile 40 cm daljše. Šofer mi je svetoval, naj jih kar sam odre- žem. Z nasvetom nisem bil za- dovoljen in sem zahteval, da mi pošljejo police kakršne so bile naročene. Pripeljali so mi jih že naslednji dan, kar doka- zuje, da bi to lahko že prej storili, le moje naročilo bi mo- rali ponovno prebrati. Jelovici bi tudi svetoval, naj si v poslovalnici, če jo že ima- jo, uredijo vsaj svojo blagajno. Zdaj morajo stranke namreč kupljeno blago plačati s polož- nico in seveda računu prišteti tudi bančno provizijo. Da bo njihova reklama vsaj malo res- nična, naj naredijo red tudi v svojem skladišču. Sicer bo- mo reklamo: Ne bo vam uspe- lo, to je Jelovica, lahko razu- meli dobesedno. JANEZ BRINOVC Škof j a vas Z 18-mesečnim otrokom pod milim nebom Izražam ogorčenje nad po- stopki Upravnih organov OSUPVO, Stanovanjske za- druge in Centra za socialno delo v Celju. Že od leta 1992 sem na cesti. Očim me je skupaj z dekletom nagnal iz stanovanja v mesecu novembru 1991. Punca je bila pred porodom. Začasno sem našel rešitev v samskem domu železničarjev. Ko je punca rodila, 6.2.1992 so naju z vednostjo socialne delavke Gradišnikove vrgli na cesto. Gradišnikova si umije roke, na stanovanjski si umije- jo roke, jaz pa tavam od vrat do vrat z dekletom in dojenč- kom. Dvakrat sem se vrnil do- mov k materi in očimu, toda on je nevzdržen. Nazadnje je nabavil psa, ki je nevaren. Ugriznil je že bratovega otro- ka, tudi mojega je napadel. Postalo je nemogoče, ogroženo je bilo zdravje moje družine. Otrok je nenehno bolan. Trenutno živim na cesti, se se- lim od prijatelja k prijatelju, po parkih. Kot prosilec za socialno sta- novanje sem izvedel od g. Ro- bičeve, da bo dodeljenih samo 10 stanovanj. G-Vrečko in g!pec ter ostali so v javnih ob- čilih objavili, da je prostih 40 stanovanj, vendar to ni res. Res pa je, da je tisti, ki ima marke, v prednosti. Jaz teh sredstev nimam. S punco in otrokom preživljamo pravo kalvarijo po krivdi brezčutnih ljudi. Stanje bi se moralo urediti, da ne bi bilo potrebno otroka vzgajati v nenormalnih raz- merah. Socialna uslužbenka Gra- dišnikova ne pozna druge be- sede kot: »Nič ne morem« ali »Ne vem«. Mislim, da takšni ljudje niso dovolj čuteči za to opravilo. Apeliram na vse ljudi, v ko- likor bi imel kdo kakršno koli kamp prikolico, da bi mi jo prodal na obroke ali jo poda- ril, saj se težko preživljamo. V njej bi bival pozimi. Prosil bi vse, ki bi nam bili pripravljeni pomagati, naj pu- ste sporočilo na Oglasnem od- delku Novega tednika. Sam ne morem dati naslova, ker ga nimam. DŽANI RAJ, Celje Št. 38 - 23. september 1993 24 Petek, 24. septembra 1993, 10.15 FILMSKI SPREHODI v redni oddaji ob koncu ted- na boste lahko izvedeli vse o filmskih uspešnicah, ki se vrstijo na platnih slovenskih kinematografov. Pod drobno- gledom pa bodo tudi novi filmski projekti doma in po svetu. Nedelja, 26. septembra 1993, ob 10.30 NEDELJSKI GOST: Vladimir Krikunov Tokrat bo Radio Celje pred- stavil novega trenerja hokej- skega kluba Celje Vladimira Krikunova iz Belorusije, ki je pred tem dve leti treniral Jese- nice in z njimi dvakrat osvojil naslov državTiega prvaka. Prvi rezultati njegovega dela se v Celju že močno poznajo in Celjani so z drugim mestom v poletni hokejski ligi dokaza- li, da se začenja renesansa celjskega hokeja in da bodo v novem državnem pi-venstvu naj resnejši kandidati za na- slov državnega prvaka. Z Vla- dimir jem Krikunovim se bo pogovarjala Bernarda Stojan. Nedelja, 26. septembra 1993, ob 16.30 ŠPORTNA NEDELJA: Neposredni prenos l.kola pokala evropskih državnih pr- vakov v rokometu: Goteborg: Redbergslide IK - Celje Pivo- varna Laško. S pomočjo neposrednega prenosa Radia Celje bodo iz Goteborga celjski ljubitelji ro- kometa lahko spremljali igro našega državnega prvaka Ce- lja Pivovarne Laško, ki se bo pomeril s švedskim prvakom. V primeru dobrega nastopa bi Celjani imeli velike možnosti, da se z ugodnim izidom na po- vratnem srečanju v dvorani Golovec približajo evropski li- gi prvakov. Reporter iz Gote- borga bo Dean Šuster. Ponedeljek, 27. septembra 1993, 20.00 DOMAČA GLASBA Oddaja Vrtiljak polk in valčkov, ki jo pripravlja novi- nar in redaktor narodnoza- bavnega programa Tone Vrabl bo v jesensko-zimski pro- gramski shemi na sporedu ob 20h in bo pol ure daljša, torej bo trajala vse do 22. ure. Za prvo oddajo, poleg pestre po- nudbe narodnozabavne glas- be, lestvice in nekaterih novih rubrik, avtor pripravlja tudi presenečenje: zanimivega go- sta, ki bo odgovarjal na vpra- šanja poslušalcev. Torek, 28. septembra 1993, 17.30 PIKA NA I Nova oddaja v novi pro- gramski shemi bo tudi politič- no-aktualni »talk show«, v ka- terem bomo vzeli v precep naj- pomembnejši dogodek dneva in akterje ter jih, kadar bo šlo za močno nasprotujoča si sta- lišča, soočili in tako poskušali čimbolj celovito »razgaliti« in »prevetriti« najaktualnejše pojave in probleme na Celj- skem. Zrelost in ustvarjalnost Raillo Celje si le na pleča zadal četrti križ v nedeljo, 19. septembra je bil Radio Celje star natančno 39 let. Rodili so ga na Ostrožnem pri Celju in vse kaže, da so mu bile rojenice še kar naklonjene, sicer ne bi ta teden začel obdobja zrelih štiridesetih let z dovolj po- slovnega optimizma, delovne zagnanosti novinarske in tehnične ekipe ter jasne raz- vojne vizije. Že za 35-letnico našega radia, ko smo pridobili frek- venco 95,9 MHz z Malica in program ponudili v stereo tehniki, smo uporabili slo- gan — Leta zrelosti, ustvarjal- nosti in ljubezni. Temu slo- ganu tudi danes nimamo kaj dodati ali celo odvzeti. Mo- ramo le poudariti, da smo svojo zrelost potrdili. ustvarjalnost dokazali in ljubezen, celo s kančkom strasti, vnesli v delovni in programski ritem. Bistveno bolj smo poslovni in dinamični, podaljšali smo programski čas, vedno znova iščemo — v teh dneh še pose- bej intenzivno - organizacij- ske in programske izboljšave ter prijeme in že zdavnaj smo presegli lokalno-regi- onalne okvire. Ne samo v smislu tehnične in večje slišnosti, še posebej po 19. marcu letos, ko smo pri- dobili izjemno ugodno frek- venco 95,1 MHz z Boč a in kar nekajkrat izboljšali svo- jo slišnost. Slišnost in poslušanost sta dve temeljni radijski katego- riji, za kateri je idealno, če sta usklajeni. Nič ni lepšega, če radijski program zlasti poslušalci sprejmejo za svo- jega in mu radi prisluhnejo. Tedaj je smisel radijskega medijskega iskanja in poče- njanja dosežen in radijsko poslanstvo izpolnjeno. Nadvse imenitno pa je, če se program Radia Celje še daleč sliši. To dosegamo z lastno zag- nanostjo in tudi trmo, z vero v poslovne in medijske cilje in vizije, ki jim sledimo. Ne sami, ampak v povezavi s poslovnimi partnerji, ogla- ševalci in poslušalci. Oboji nam tudi merijo vsakdanji delovni utrip, zato je mogoče in celo nujno radijsko podo- bo stalno obnavljati in iz- boljševati. Z dokazano in v prihod- nost naravnano medijsko ra- dijsko podobo stopamo torej v zrela štirideseta leta, pri čemer bomo radijski pro- gram prihodnje leto še pose- bej in jubilejno obarvali. Za pravkar minuli rojstni dan pa izrekam iskrene čestitke najprej vsem našim poslu- šalcem, našim poslovnim prijateljem in sodelavcem in vsem radijcem domače hiše. Tistim, ki to so in onim, ki se tako tudi počutijo. Hkrati tudi zahvala za dosedanje delo in stisk roke za priza- devno delo tudi v prihodnje. Dejstvo je, da radio stoji in pade z radijskimi novinarji in radijskimi tehniki. MITJA UMNIK • PO SEJMU - Po napornem sejemskem programu smo se v vseh delih programa (ured- niki, propaganda, novinar- ji...) zatopili v analize, da bi čimprej lahko ocenili naše no- vinarsko spremljanje in poslo- vanje na sejmu. Za ocenjeva- nje minulega pa ne bo veliko časa, saj se drugi dogodki kar prehitevajo, treba pa je misliti že na novi 27. Mednarodni obrtni sejem leta 1994, za ka- terega imamo na Radiu Celje velike načrte. • NEPOSREDNI PRENOSI - Za neposredne prenose šport- nih srečanj se odločimo pri ti- stih moštvih iz Celja oziroma s Celjskega, ki dosegajo od- mevne j še izide in za katere predpostavljamo, da bi lahko vzbudili največ pozornosti pri športni javnosti. Doslej je to veljalo za rokometaše Celja Pivovarne Laško in nogometa- še Publikuma, zdaj pa se jim bodo pridružili tudi okrepljeni hokejisti Celja, ki so odlično začeli sezono, z drugim me- stom v poletni hokejski ligi in visoko zmago na začetku dr- žavnega prvenstva. V novi se- zoni bomo neposredno prena- šali njihove derbije z Jesenica- mi, Olimpijo in morda tudi z Bledom, predvsem na gosto- vanjih, pa tudi iz ledene dvo- rane v Celju, odvisno pač od razvoja dogodkov v prvenstvu. • ZAMENJAVA-Ker naš vo- dja tehnike Bojan Pišek odha- ja na dopust (na Dolenjskem ga čaka trgatev), bo naš tehnik v Goteborgu Sašo Matelič. Tu- di on je že opravil vrsto šport- nih prenosov, še iz časa svoje- ga dela na Radiu Slovenija, za to se ni bati, da bi bile motnje pri prenosu srečanja sloven- skega prvaka s švedskim. • RADIJSKI PIRAT - Naš neznani prijatelj in radijski navdušenec, ki svoje strasti kroti s piratskim oddajanjem nekakšnega programa Radia Celeia, je spet oživel. Minulo soboto in nedeljo je poskušal mešati štrene v etru tako, da je podeljeval namišljene nagra- de, poslušalce »nategoval« z našo telefonsko številko in dvigal temperaturo celo celj- skim policistom, saj je narobe objavljal vesti o zapori ceste Celje - Laško v Tremarjih. RADIJSKI SPORED od 23. do 29 .septembra RADIO CELJE četrtek, 23.9.: 5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKO Celje, 6.30 Poročilo OKO Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKO Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Minute za zdravje, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.15 Deutsche VVelle novice, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Disco glasba, 18.30 BBC novice, 19.00 Zaključek sporeda. Petek, 24.9.: 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Prva jutranja kronika (RaS),6.00 Poročilo OKO Celje, 6.30 Poročilo OKO Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre- gled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKO Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Filmski sprehodi, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Razstavljalci se predstavijo, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Rumeni CE, 19.00 Zaklju- ček sporeda. Sobota, 25.9.: 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Prva jutranja kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (prenos RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Študentski servis, 10.30 10.30 Modni kotiček, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack pot, 14.05 Glasba je življenje, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Čestitke in pozdrave, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Vročih 20, 19.30 Večerni program, 23.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 26.9.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska oddaja (Luč sveti v temi), 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski gost, 12.00 Time out za šport, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Novice, 13.05 čestitke in pozdravi, 16.00 Športna nedelja: 16.25 Neposredni prenos 1. kola evropskega pokala državnih rokometnih prvakov: Red- bergslide IK-Celje Pivovama Laško iz (Soteborga, 19.00 Zaključek spo- reda. Ponedeljek, 27.9.: 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Pn/a jutranja kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Dmga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečaj- nica, 7.40 Pregled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Za lenše okolje, 10.30 Športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Začetek popoldanskega sporeda, 14.00 Jack Pot, 14.30 BBC novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrt- nice, 17.30 Pika na i, 19.00 Radijski dnevnik (prenos RaS), 19.25 Deutsche VVelle novice, 19.30 Večerni program, 20.00 Domača glasba: Vrtiljak polk in valčkov (Tone Vrabl), 22.00 Zaključek sporeda. Torek, 28.9.: 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Pn/a jutranja kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre- gled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.30 Sloven- čevalestvica3-3-3,12.00 Novice, 12.10Tečajnica, 13.00 Začetek popol- danskega sporeda, 14.00 Jack Pot, 14.30 BBC novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 18.00 Zimzelene melodije, 19.00 Radijski dnevnik (prenos RaS) 19.25 Deutsche VVelle novice, 19.30 Zaključek sporeda. Sreda, 29.9.: 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Prva jutranja kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre- gled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 S knjiž- nega trga, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Začetek popoldanskega sporeda, 14.00 Jack Pot, 14.30 BBC novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 17.45 Pop loto, 18.00 Brane Rončel na RC, 19.00 Radijski dnevnik (RaS), 19.25 Deutsche VVelle novice, 19.00 Zaključek sporeda. Radio Celje oddaja od 5.40 do 19.00 od ponedeljka do petka, ob sobotah do 22.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 17.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3 MHz stereo. ^jm ^^^^^ -mm-, \.>- Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc Uredništvo: Nataša Gerkeš, Nada Kumer, Vesna Lejič, Mateja Podjed, Janez Vedenik, Tone Vrabl Glasbeni urednik: Stane Špegel Vodja tehnike: Bojan Pišek Naslov uredništva: Radio Celje, Trg V. kongresa 3a, Celje. Telefon 29-431. Fax: 441-032 Studio: 441-310, 441-510 Slliiar France Slana prisega na Jazz Gost sobotne oddaje bo priznani slikar, eden naših največjih umetnikov France Slana. Poznan je kot veliki lju- bitelj jazza. Njegova ljubezen do te glasbene zvrsti sega v njegovo štirinajsto leto, ko je cele dni delal in si za prvi de- nar kupil gramofon in dve plošči: Duka EUingtona, In the sentimental mood in Darda- nella. Ko je slišal prve takte te glasbe, je vedel, da bo to po- slušal celo življenje. Gospod Slana pravi, da je v tej glasbi toliko neposrednega, elemen- tarnega, poštenega, kot v no- beni sodobni glasbi. Neverjetno, koliko pesniške žilice je v nas, Slovencih. V na- ši nagradni akciji, kjer nam pošiljate dvovrstičnice, ki vse- bujejo Solo, se kar tere domi- selnih verzov. Kot že rečeno, vsak teden izžrebamo iiro Šo- la, trikrat po dve majici Sola, pripravljamo pa tudi mesečno presenečenje in nagrado ob Božiču. Ta teden smo izžrebali: Štefko Kotar iz Trebnjega, Ol- go Ambrožič z Jesenic in Nado Mohorič iz Tržiča, ki dobijo po dve majici, uro Sola pa bomo poslali v Mursko Soboto, Oti- liji Kreft. Vas zanima njena pesnitev? - V parlamentu so se poslan- ci veselili, ker so pijačo Sola pili. Pesnite in pošiljajte nam svoje verze na Dnevnik, PP 77, 61000 Ljubljana, s pripisom Glasba je življenje! O kulturi, tako ali drugače, zelo veliko govorimo. Za mno- ge Slovence pa tole, žal, ni sa- mo šala: »Te ni sram, ko nimaš nobe- nega smisla za kulturo! Ali si že sploh kdaj bil v Operi ali Drami?« »To ravno ne, sem pa stalen gost Operne kleti in v slašči- čarno »Drama« tudi večkrat zaidem.« SIMONA h2o Poslušalka Nadja na obisku v ponedeljek, dan po radijskem rojstnem dnevu, smo v naši radijski hiši imeli prijeten obisk. Obiskala nas je poslušalka Nadja Kacin iz Celja, ki nas posluša dan in (bi nas tudi) noč, če bi takrat oddajali. In kako je prišlo do obiska? V naših večernih Vrtiljakih se je Nadja, kot že vehkokrat, oglasila v naš program in pravilno odgovorila na vprašanje kdaj praznuje Radio Celje rojstni dan. Potem je v pogovoru z voditeljico Natašo Gerkeš povedala, da Celjskega sejma še ni obiskala, ker je gneča prevelika, da bi upala tja z invalidskim vozičkom, da pa si silno želi spoznati celjske radijce in našo hišo. Skromno željo smo ji izpolnili v ponedeljek. Na naše in njeno zadovoljstvo. Št. 38 - 23. september 1993 251 Vsako tržišče je dobro Le poznati In obvladovati ga le treba, menilo v FIN TRADE Pred tremi leti je bila v Ce- lju ustanovljena družba FIN TRADE, ki se pod vodstvom Marije Ivane Prislan ukvarja s finančnim in svetovalnim in- ženiringom, zunanjetrgovin- skimi posli in storitvami. V FIN TRADE že od vsega za- četka uresničujejo svoj cilj, to je organizacija dolgoročne po- slovne in proizvodne koopera- cije med slovenskimi in itali- janskimi podjetji. Uspešno so- delovanje z Italijani so pred- stavili tudi na pravkar konča- nem mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. FIN TRADE se je na sejmu letos predstavil s svojimi os- novnimi programi, predvsem programom plastike in orodij za plastiko. Ta obsega celovito ponudbo storitev in proizvo- dov za področje predelave pla- stike in izdelave orodij, na- tančneje: organiziranje koope- racije pri proizvodnji plastike in orodij, ponudbe plastičnih materialov za proizvodnjo plastike in specialnih jekel za izdelavo orodij, svetovanje pri izbiri tehnologije ter nove ali rabljene tehnološke opreme, nadalje ponudbo novih in rab- ljenih strojev za izdelavo oro- dij, orodij za predelavo plasti- ke, poleg tega pa poskušajo poiskati različne možnosti fi- nanciranja za posamezne pro- jekte. Predstavitev programa je podjetje FIN TRADE pripra- vilo v sodelovanju z italijan- skimi poslovnimi partnerji. Iz podjetja S. M. P. STAMPP - STAMPAGGIO PER MATE- RIE PLASTICHE, Carbonera - Treviso se je predstavitve udeležil predsednik in večin- ski solastnik družbe ter pred- sednik upravnega odbora združenja male in srednje in- dustrije za področje Trevisa gospod Aldo Sartor. Podjetje je specializirano za izdelavo orodij za termoplaste in sicer za orodja za proizvode velikih dimenzij. Za potrebe orodjar- ne so začeli razvijati proizvod- njo predelave plastike, največ njihovih orodnih kapacitet je namenjeno nemški avtomobil- ski industriji. Kot zanimivost - podjetje je bilo izbrano, da predstavlja Italijo za področje orodij in proizvodnje plastike v veliki televizijski predstavi- tvi gospodarstev držav evrop- ske skupnosti. Predstavitve v Celju se je udeležil tudi gospod Gianluigi Calvello iz podjetja RETER Srl, RESINE TERMOPLA- STICHE, Treviso. To je po- djetje za proizvodnjo smol za plastiko, omogoča pa nakup kvalitetnih plastičnih surovin tudi v manjših količinah. Pri iskanju partnerjev za poslovno in proizvodno ko- operacijo FIN TRADE sodelu- je s podjetjem EURO Srl Car- bonera Treviso, export — im- port, predstavitve se je udele- žil gospod Pietro Giacomini, komercialni direktor družbe. Njihova pcmudba obsega tudi primerne nove in rabljene stroje ter skupno iskanje ra- zličnih oblik financiranja. Konkretno so pred kratkim uvozili rezkalni stroj MAHO CNC za Orodjarno Trbovlje, obenem je bila podpisana po- godba o dolgoročnem poslov- no tehničnem sodelovanju, kar pomeni tudi možnost ^litrej še- ga razvoja pri izdelavi orodij. Še en pomemben program je bil tokrat predstavljen na sej- mu in sicer program Naredi si sam in proizvodi za rekreacijo. FIN TRADE ga je pripravil v sodelovanju z italijanskim podjetjem SOTRAPO MP Srl. To podjetje iz Padove velja za pojem v razvoju malih podje- tij, predvsem zaradi izredne organizacije proizvodnje in tr- govine. Program vključuje povpraševanje po izdelavi po- sameznih delov za električne črpalke, tehničnih artiklih, ar- tiklih za program naredi si sam ter proizvodih za rekre- acijo za prodajo v evropskih supermarketih. FIN TRADE tesno sodeluje še s francosko družbo MA- ISON BOLOMEY S. P. A. Nje- na dejavnost je zastopanje tu- jih uvoznikov in pomoč pri razvoju prodaje na tujih tržiš- čih. Za tujega uvoznika vodijo njegovo poslovanje, skrbijo za redna plačila, izterjave plačil, za plačila ali povračila plača- nih davščin, zavarovanje pla- čil, pridobitev certifikatov in druge potrebne storitve. V so- delovanju s to družbo, ki po- sreduje kvalitetne informacije s tržišč, poskuša FIN TRADE najti tudi kupce za slovenske proizvode. Skratka, FIN TRA- DE je podjetje, ki poskuša raz- vijati ponudbo na posameznih področjih in razviti storitve do te mere, da bi lahko resnično pomagali izvoznikom povsod tam, kjer to pomoč potrebuje- jo, obenem pa razvijati posa- mezne programe, ki bi se lah- ko kasneje razvili v nove sa- mostojne organizacijske enote. Za uresničitev teh ciljev pa si v podjetju želijo dobrih stro- kovnjakov ter drugačen odnos družbe do njihove dejavnosti oziroma pomoč pri razvoju. EPP Marija Ivana Prislan: »So- delovanje z italijanskimi po- djetji je zagotovo dobrodošla popestritev, veliko podjetij z našega območja tudi uspešno sodeluje z Italijo. Sosednja de- žela ima izredno razvito po- djetništvo in trgovino, ki te- melji na inovativnosti Italija- nov in izredni specializaciji proizvodnje. O Italijanih sicer velja rrmenje, da niso tako za- nesljivi kot Avstrijci ali Nem- ci. Osebno menim, da je vsako tržišče dobro, le poznati in ob- vladovati ga je treba. Naše po- slovno področje je v glavnem povezano s treviško regijo. To ni slučaj, saj sta obe področji pomembni v križanju tran- sportnih poti, tudi struktura gospodarstva je precej podob- na in daje možnosti za tesnejše sodelovanje.« Italijanski poslovneži so povedali: Gianluigi Calvello: »Na Slo- venijo gledam kot na deželo, ki je nekakšen most med vzho- dom in zahodom. Tudi naše podjetje že dolgo uspešno so- deluje s FIN TRADE, preko njega delujemo znotraj Slove- nije in preko Slovenije tudi na ostala tržišča. Možnosti za so- delovanje so velike, Treviso je dokaj blizu Sloveniji, tako da bi lahko razvili še tesnejše po- slovne stike.« Pietro Giacomini: »Letos je bil sejem zelo dobro organizi- ran, presegel je vse dosedanje sejme in postal je bolj medna- roden. S podjetjem FIN TRA- DE izredno dobro sodelujemo že nekaj let. Prepričan sem, da so pri sodelovanju s podjetjem FIN TRADE in Slovenijo še velike možnosti. Pričakujem, da bomo še tesneje sodelovati po vaši izvedbi privatizacije. Sodelovanje s Slovenijo pome- ni za nas odprta vrata v države vzhodne Evrope, predvsem za- radi sorodnosti jezika in ker Slovenci dobro poznate misel- nost, povezano s starim siste- mom gospodarjenja. Neverjet- no veliko je novih proizvodov v Sloveniji, to me res prese- neča.« Aldo Sartor: »Preseneča me vrvež na sejmišču, vaši ljudje imajo ideje, so pripravljeni kontaktirati in prikazati svoje izdelke. V tem vidim izvir nove energije in napredka. Mi smo sicer dolgoletni partnerji Fin Trade, resnično dobro sodelu- jemo in preko partnerja si želi- mo spoznati slovensko tržišče. Slovenija ima veliko dobrih strokovnjakov na tehničnem področju, ki pa jim primanj- kuje sodobne tehnološke opre- me. Z voljo in entuziazmom, ki jo ima Slovenija, bi se ob po- moči drugih držav kaj hitro lahko pridružila razvitim evropskim državam.« Št. 38 - 23. september 1993 126 Nagrade na treh festivalih Primorski fantje iz Pirana so lani začeli, svoj zmagoviti pohod po Sloveniji, letos pa ga nadaljujejo. Obstojajo že več kot petnajst let, vendar svojo pravo pomlad doživljajo šele sedaj. Simpatična skupina ne ogreje samo s svojo enostavno in prikupno pesmijo, ampak tudi s širokim šarmom, ki je tako značilen za ljudi, ki živijo pod soncem ali na burji, tam ob morju. Primorski fantje so letos prav gotovo hit domače glasbe v Sloveniji. Kjer koli se pojavijo oblečeni v mornarske majice in bele hlače, odeti v modre suknjiče in z mornar- skimi kapami na glavi, tam je prav gotovo veselo. Ko je kon- čan nastop na odru, se začne tiastop za odrom, na hodniku, na cesti, v gostilni... Ko se v jutranjih urah, ko se ptiči prebujajo, vračajo domov, so morda za kakšen trenutek ti- ho, vendar takrat so v avtu in jih v domač objem varno vozi šofer. V Sloveniji so trije festivali, kjer delijo nagrade. Primorski fantje so se vseh treh udeležili in povsod osvojili nagrado. Tako je bilo na Vurberku, pa v Števerjanu in nazadnje kro- na vsega na Ptuju, kjer so osvojili poleg zlate Orfejeve značke še dve nagradi. Redki so, ki se lahko pohvalijo, da so všeč tako ostrim ocenam stro- kovnih žirij, kot tudi občin- stvu, kar je vsekakor še en do- kaz več o njihovih sposobno- stih. Po ptujskem uspehu so se Primorski fantje odločili, da bodo pripravili fešto in nanjo povabih vse, ki z njimi sodelu- jejo ali jih obiskujejo že nekaj let. Fešta je bila konec tedna v gostinski šoli v Izoli, kjer igrajo za razvedrilo. Tako smo v soboto, 18. sep- tembra, doživeli čudovito noč, kjer so bili odlični Primorski fantje pravi gostitelji. Prišli so prvi možje Izole pa »glavni« od ZKP RTV Slovenija Tomaž Tozon, odlični TV režiser od- daj o domači glasbi Jože Klo- boves, pa Vinko Šimek z ženo Sonjo, novinarka Kaj a As j a Matjaž z možem foto reporter- jem Slavkom Rajhom, zraven smo bili tudi mi in še mnogi, mnogi drugi. Prišh so tudi ti- sti, ki jih hodijo poslušati vsak konec tedna. Primorski fantje so pripravili pravo razstavo vsega, kar je bilo napisanega o njih, razstavili so pokale in diplome, med fotografijami pa izstopa tista z Milanom Kuča- nom, ko je bil na obisku v Izo- li. Kot pravi gostitelji so po- skrbeli za dobro glasbo in pet- je, sami pa so nastopili trikrat in temperamentno zaigrali in zapeli vse svoje nagrajene uspešnice, katerim so dodali še nekaj viž z nove kasete, ki je že posneta in bo do sredine okto- bra na tržišču. Zdaj so povabljeni na nov slovenski festival »Naj viža«, ki bo 8. oktobra v Kranju in bodo nastopili vsi ansambli, ki so dobili nagrade na treh festi- valih, medtem ko jim ni uspel poskus, da bi se uvrstili na fe- stival Vesela jesen. Kdor se spozna na glasbo pravi, da je to za festival velika škoda. Primorci zaradi tega niso pre- tirano žalostni, saj je letošnja sezona več kot uspešna, bo pa prihodnje leto morda še bolje. Njihova največja želja pa je, še več nastopati po notranjosti Slovenije in veseli bodo vsake- ga povabila, ki jih bo popeljalo proč od njihovega ljubljenega morja. Takšen iskren pristop do glasbe, kot ga imajo Pri- morski fantje, bi morali imeti tudi drugi. Da so priljubljeni tudi pri nas, kaže njihova uvrstitev na Vrtiljaku polk in valčkov, kjer so po treh tednih na prvem mestu. Z Mini krilom, ki ga ob spremljavi petih fantov (Pina, Boga, Bogdana, Branka in Iva- na) tako prisrčno tempera- mentno zapoje njihova prava zvezda, Ivica. TONE VRABL Foto: SLAVKO RAJH R^0T/?RNICA : La revolution petit Fise Aleš Jošt Nekje pri sebi sem ravno oni dan ob prebiranju časopisa razmišljal, da bi bilo vendarle dobro nekako od bližje spoz- nati dogodke na Metelkovi v Ljubljani, ko me je pri mami že čakala vest iz Kopra, da je nastop Javne traje pod prapo- rom Društva prij^ateljev zmer- nega napredka že na sporedu Mreže za Metelkovo. Sredino popoldne je bilo in s Sanjsko sva se poslovila od Buče in male Zgage, potem pa skozi Tuhinjsko dolino odhop- sala proti prestolnici. Začudil sem se že ob prihodu v bivšo vojašnico, saj sem pričakoval zoprne kontrole in nekakšno blokado prostorov v stilu JLA. Pa ni bilo nič takega, le ena marica na bližnjem križišču, široko odprt vhod in vonj po- gretega flower powerja iz kon- zerve. Umetniki in intelektu- alci so bili ravno na enem od neštetih sestankov tistega dne, po dvorišču pa se je razlivala lenoba skvoterjev, radovedne- žev in brezposelnih, ki jih nih- če ni imel časa ali pa ni znal aktivirati. Improvizatorske iz- kušnje so nam ob raztreseni pomoči organizatorjev še kako prišle prav pri postavljanju opreme na nekakšen oder in počasi je vse skupaj začelo do- bivati svojo podobo ter se to- kom večera razvilo v hrupen in udaren nastop. Na Metelkovi se je torej prejšnji teden vse skupaj zače- lo z rušenjem objektov, v kate- rih so bili ateljeji, galerije in podobne drobnarije. Odločna akcija Mreže za Metelkovo je stekla, kot pravi Gregor Belu- šič, dve leti prepozno, saj se je v tem času Mreža trudila pri- dobiti pravno nasledstvo za- puščine stare vojske na vse možne legalne načine in priri- nila celo do obljub. Čeprav nikjer ni bilo niti ene barika- de, pa je vpad v bivšo vojašni- co revolucionarno dejanje, saj je na beli dan privlekel vitalni problem kulture mladih in mačehovski, rušilni in prezir- ljivi odnos oblasti do nje in njenih potreb. Da Se je to zgo- dilo najprej v Ljubljani, gre zahvala verjetno ravno rušite- Ijem, le nekaj dni za tem pa je podobna akcija na Ptuju po- kazala tudi slepim, da gre za, problem mladine v večini slo- venskih mest, kjer se krajevne oblasti niti približno ne zave- dajo pomena in ustvarjalne vloge kulture drugačnosti. Jasno, da smo bili tudi na Ptuju, ko je bilo treba podpi- sati peticijo proti pregonu iz starega vojaškega skladišča, ki seje izkazalo, kot odličen pro- stor za ročk koncerte, tudi večjega kalibra. Na moj poziv zadnjič ste najbolj agilni mo- goče le dahnili tisti: »Amen pod kamen!« in se s pivom v roki majali dalje nekje v mraku Kljuba ali Barfly-ja. Petovia pa je v petek gostila najmanj dvajset lokalnih ročk zasedb, ki so podprle napore domačega Kluba interesnih dejavnosti za obdržanje edine- ga prostora v mestu, kjer lah- ko mladi ustvarjajo, organizi- rano delujejo in se družijo ob samostojnem delu. Da je stvar zrela že tudi v Mariboru, so prepričani or- ganizatorji protestnega kon- certa na tamkajšnjem Glav- nem trgu, ki bo potekal danes popoldan in zvečer. Znano je, da je tudi štajerska metropola mačehovsko nastrojena glede mladinske kulture, saj je pro- blem prostorov za delovanje že nekaj let stalno na tapeti, žal brez posebnega haska. Pred kratkim pa so tudi maribor- skim borcem za svobodno de- lovanje, katerih protagonista sta v glavnem Mariborski ra- dio Študent (MARŠ) in založ- niška agencija Front ročk, bili obljubljeni prostori v stari razsuti vojaški pekami, a je do sedaj vse skupaj ostalo le pri načelnih obljubah. Ni potrebe, da vam posebej nakladam, da je nocoj tam dobrodošel tudi vaš glas za svobodnejši in ustvarjalnejši jutri. Ja in kje je Celje danes? Nekje med Pivovarno Laško in Coca colo, za kulturo, za uži- tek in Evropo. Fresh cash. Ja, pa ja! Pomislite rajši malo,- preden me date na čevelj! Na- prej! »Eat The Music« je naslov naj- novejšega singla odlične pevke in avtorice KATE BUSH. Sigle prihaja iz njenega zadnjega al- buma »Red Shoes«, ki je v na- sprotju z nekaterimi prejšnjimi glasbenimi projekti Busheve precej bolj optimističen, v glasbi pa je zaznati precej vplivov ka- ribskega melosa. Ob 23. obletnici smrti JIMIJA HENDRIXA je izšel album s pri- redbami nekaterih njegovih naj- boljših izdelkov. Album z naslo- vom ;>Tribute« je produciral Ed- die Kramer, ki je bil tudi produ- cent večine posnetkov Hendrixa. Skladbe za to ploščo so prispe- vali Slash, Cure, Eric Clapton, Red Hot Chili Peppers, The Cu- re, Pearl Jam, The Pretenders, Paul McCartney, Steve Winwo- od in Ice T. MICHAEL JACKSON je praznovanje svojega 35. rojstne- ga dne, kot večino dosedanjih, preživel delovno. Nastopil je v Moskvi, kjer je po koncertu z ruskimi vojaki posnel tudi ne- kaj kadrov za najnovejši video- spot. Na nekaterih Jacksonovih koncertih so občinstvo ogrevali trenutno najbolj vroči tehno-po- perji CULTURE BEAT, ki so po izrednem uspehu s komadom »Mr. Vain« pravkar izdali svoj drugi single »Got To Get It«. Na moskovskem Rdečem trgu sta precej materiala za video za skladbo »Go West« posnela tudi člana dueta PET SHOP BOYS. Pesem »Go West« so v originalu izvajali konec sedemdesetih zelo popularni Village People, Neil Tennant in Chris Lowe pa sta se za priredbo odločila po precej slabem odzivu na njun prejšni single »Can You Forgive Her«. JANI KOVAČIČ je zapustil mesto glasbenega urednika v Cankarjevemu domu. Njegovo delo bo sedaj opravljal (honorar- no) eden izmed največjih pozna- valcev jazz in latino scene v Srednji Evropi Brane Rončel. Za začetek nam je Brane pripra- vil koncert odlične kubanske skupine Gonzalo Rubalcaba Gu- ban Group, ki bo v soboto, 16. oktobra, ob 20:30 v veliki dvora- ni Cankarjevega doma. Jani pa še vedno išče založnika, ki bi bil pripravljen na CD ploščah izdati njegova »Zbrana dela«. Gre za šest že objavljenih in en še neob- javljen album. Šef ljubljanske skupine U're- du ROBI MAGNIFICO je prav- kar končal s snemanjem svoje prve samostojne kasete z delov- nim naslovom »Revolution Is My Solution«. Poleg matične skupi- ne U'redu so mu pri snemanju pomagalijjioraj vsi, ki kaj velja- jo na slovenski pop-rpck sceni (Jonasa Ž., Aleš Klinar, Janez Zmazek, Anja Rupel...). Po slaben desetletju je spet začela delovati prva prava slo- venska heavy-metal skupina POMARANČA. Kitaristu Miju Popoviču je uspelo zbrati vse člane prvotne zasedbe (Marko Hermak, Franc Teropšič in Boris Krmac). Priletni fantje so v stu- diu Pan že posneli nekaj skladb, eno izmed njih pa je komisija za poslušanje in sprejem posnetkov za fonoteko Radia Slovenije že zavrnila. MILAN RUD AN pripravlja prvi maxi-single za italijanski trg. Na plošči bo priredba (slo- venska, angleška in italijanska verzija) deset let stare skladbe »Mi plešemo« Matjaža Kosija (Moulin Rouge). Rudan je pesem posnel s posredovanjem bivšega menagerja Tota Cotugna Franca Vardarja v milanskem studiu Bach, plošča pa bo izšla pri za- ložbo EMI Italiana. Vponedeljeksokotprvasloven- ska skupina v znanem london- skem klubu Ročk Garden nasto- pili Celjani REB REP. Skupina je v stari zasedbi, bolj znani pod imenom Phone Box Vandals, že nastopila na Novem rocku '89, leto kasneje pa pri zagrebški za- ložbi Blind Dog records izdala svoj prvenec »Damned Die Had«. STANE ŠPEGEL Izšla je nova kaseta in kompaktna plošča skupine POP DESIGN. Prva predstavitev tega projekta bo v soboto, 25.09.1993 ob 18:00 v discoteki Life v Domžalah, kasneje, ob 22:00 uri, pa bo vulkanizer Vili s Košmrljem in ostalimi koncertiral v kamniški športni dvorani. Mladi ansambel Vigred iz Laškega je izdal prvo kaseto »Ob tvojem prazniku«, na ka- teri je deset skladb. Člani an- sambla so Jelka Bobnar, Brane Bevc, Zvone Leskovšek, Lovro Skorja in Drago Krajnc. Kase- to so posneli v studiu Zlati zvoki v Kisovcu pri Zagorju. Glasbeni arhiv domače glas- be se je obogatil z osmimi iz- virnimi skladbami Tržaškega narodnega ansambla iz Trsta, ki ga vodi Tulio Možina. Skladbe so pisane v narečju z narodno motiviko in pome- nijo nekaj novega. Tržaški na- rodni ansambel je letos že dru- gič osvojil zlatega Orfeja na Ptuju. Franci Zeme je tudi letos zmagal po mnenju občinstva na festivalu na Ptuju s skladbo Slovenska polka. Na hitro jo je posnel v studiu Zlati zvoki, kajti železo se kuje, dokler je vroče. Skladbo rabi za televi- zijski Videomeh Jože Galič, bo pa tudi na novi kaseti, ki jo bo Franci Zeme posnel do konca leta v studiu Zlati zvoki. V torek je bila v Kranju ti- skovTia konferenca pred novim festivalom domače glasbe z naslovom »Naj viža«. Festi- val bo 8. oktobra, nastopili pa bodo vsi nagrajenci iz treh fe- stivalov v Vurberku, Števerja- nu in Ptuju. Za takšno izbiro se je organizator odločil zato, ker je na razpis prišlo premalo dobrih skladb. 8. oktobra bo v obnovljenem kulturnem domu v Laškem drugi festival Zlati rog, ki je pred tedni odpadel zaradi sla- bega vremena. št. 38 - 23. september 1993 27j No ja, pa kaj! Adl Smolar, kantavtor s Koroške, ie Izdal drugo kaseto Adija smo v Novem tedniku prvič predstavili pred dobrima dvema letoma, ko je izšla nje- gova prva kaseta, ki jo je na- slovil Naš svet se pa vrti 1. Takrat je nameraval izdati še drugi del te kasete, vendar si je sedaj (zaenkrat) premislil, saj so mu prijatelji svetovali, naj raje poskrbi za kaseto z veseli- mi pesmimi, primernimi za žur. Tako je nastala kaseta No ja, pa kaj, ki jo je Adi skupaj z občinstvom posnel na dveh koncertih. Tvoja najbolj znana pesem je Pasji dnevi, ki je posneta na obeh kasetah. , Kaseta, ki sem jo izdal pred kratkim, je nastala na dveh koncertih v živo. En koncert je bil posnet v Škofji Loki, eden pa v Kranju. In potem je založ- ba Helidon, s katero sem pod- pisal pogodbo za dve leti, v so- glasju z mano, izbrala trinajst pesmic. Deset je povsem no- vih, tri pa so bde že na prvi kaseti. Vendar so tako dobro izpadle, da sem se odločil, da jih bom dal tudi na to kaseto. Med temi pesmicami so tudi Pasji dnevi. Pti snemanju tvoje nove ka- sete je sodelovalo tudi občin- stvo. Ko jo poslušaš, dobiš ob- čutek, da ljudje te pesmice ze- lo dobro poznajo. Najbolj me je presenetilo to, da so celo pri pesmicah, ki jih niso poznali, refrene takoj povzeli. Najbrž zato, ker so ta- ko spevni in preprosti. To se mi na koncertih večkrat doga- ja. Čeprav ljudje pesmico pr- vič slišijo, zelo radi zapojejo zraven. Ko sva se pogovarjala pred dvema letoma, si še delal v Ljubljanski banki. Sedaj pa si zamenjal službo in najbrž spremenil tudi način življenja. Povsem sem se posvetil sve- tu glasbe. Tudi pisanje pesmic je delo. Sedaj sem začel pisati tudi za nekaj rokerskih sku- pin. Ne bom povedal, za kate- re. Sicer pa > veliko je intervju- jev, koncertov, promocij. Časa je kar premalo. Poleg gostilniških in ljube- zenskih pa pišeš tudi pesmi za otroke. Napisal si štiri pesmice za kaseto Romane Krajnčan... Ja, ona me je prosila, jaz pa sem že imel zamisel, da bi morda sam posnel kaseto. Ker pa imam drugačen imidž, sem pesmice raje odstopil njej. Zdaj poteka akcija za varnost na cesti in v zvezi s njo se kar dostikrat vrti moja pesmica Da prijazna bo do jutra. Na to pesmico sem zelo ponosen. Ve- sel sem, ker lahko pomagam pri akciji, ki bo pripomogla k temu, da bo med žrtvami na cesti manj otrok. Zakaj si se odločil, da boš posnel kaseto v živo? Kako je snemanje potekalo? Ni se bilo težko odločiti. Znan sem po tem, da nasto- pam. Ko igram v živo, vidim, da ljudje sploh ne pogrešajo še kakšne dodatne spremljave, ampak so zadovoljni z vzduš- jem na koncertu. In če smo se že odločili za v živo, mislim, da je bilo prav, da prikažem, ka- ko izgleda moj nastop. Sicer pa, tako kot se vrti svet, se v življenju marsikaj dogaja - od resnejših do bolj smešnih stvari. Pravzaprav sem nameraval izdati kaseto Naš svet se pa vrti 2, ampak na željo svojih prijateljev, ki so rekli, da bi radi imeli kaseto, primerno za zabavo in za žure, sem se odločil za kaseto s šalji- vimi pesmicami. Kdor jo bo poslušal, bo dobil vtis, da sem velik žurist, pijanec... V res- nici sem le normalen, zrel člo- vek, ki pa se rad poheca. NINA M. SEDLAR 1. MINI KRILO - PRIMORSKI FANTJE (7) 2. NAŠA PESEM - ZASAVCI (5) 3. USPAVANKA SINKU - BRATJE IZ OPLOTNICE (8) 4. SPOMINI NA DOM - VRTNICA (6) 5. FLORJANSKA POLKA - VESNA (4) 6. LJUBEZEN VSE ODPUSTI - ANS. ROBERT ZUPAN (2) 7. PO JUTRU SE DAN POZNA-ANS. BORISA RAZPOTNIKA(I) 8. OB KRUŠNI PEČI - PODKRAJSKI FANTJE (7) 9. KO ZAKLICAL BOM TVOJE IME - JOŽE SKUBIC (3) 10. STARI PTUJ - PTUJSKI INSTRUMENTALNI KVINTET (1) UUBEZENSKA ZGODBA-TRŽAŠKI NARODNI ANS. SLOVENSKA POLKA-ZEME _ Nagrajenca: Franc Fidler, Razgledna 3, Štore Alojz. Velenšek, Trnoveljska 58, Cleje Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje _ KUPON Vrtiljak polk in valčkov:_ Izvajalec:- Ime in priimek:- Naslov:_ KUPON Tuja lestvica:_ Izvajalec:- Domača lestvica:- Izvajalec:- Ime in priimek:- Naslov:__ Pop loto Pravilen vrstni red skladb je napovedala Al j a Naglic iz Vojnika. Nagrado, vredno 6000 SIT, dobi pri sponzorji oddaje Pop loto. Optiki Sa- lobir. Za skladbe, ki sta jih izbrala Stane Špegel, glas- beni urednik Radia Celje, in naša nagrajenka, lahko gla- sujete v sredo, 29. septem- bra. Za pravilno napoved Optika Salobir podarja na- grado vredno 3000 SIT. Ku- pone pošljite na naslov: Ra- dio Celje, Trg V. kongresa 3a, Celje. Folk veselica Škot Hamish Imiaclt v Bar Flyu Neki glasbeni kritik je zapi- sal: »Če bi Hamish Imlach, eden izmed najbolj znanih škotskih folk glasbenikov, imel na bančnem računu toli- ko britanskih funtov, kolikor steklenic piva je popil, bi bil zelo, zelo bogat človek«. Bančni račun Imlacha je najbrž bolj prazen, njegova obilna postava in veseljaška pojava pa priča, da je ta pri- jazni Škot že več kot tri deset- letja zapisan glasbi, pivu in neštetim nastopom po skoraj vseh angleških in zahodno- evropskih folk klubih in festi- valih. Hamish Imlach je že leta 1959 ustanovil prvi javni folk klub v Glasgowu, kar štiri leta pred nastankom The Dubli- ners (leta 1970 so ga slavni Irci na vse pretege vabili medse) pa se je leta 1960 s skladbo »Bold Robert Emmettt« povz- pel na prvo mesto irske lestvi- ce najbolj popularnih. Že od leta 1964 nastopa kot profesi- onalni folk in blues zabavljač. Dosedaj je posnel več kot 30 plošč, šele lani pa je dočakal svoj prvi videospot, ki je nale- tel na zelo ugoden odziv, tako pri kritikih kot pri ljubiteljih prave folk glasbe. Lani je izdal tudi svojo prvo knjigo z naslo- vom »Cod Liver Oil And The Orange Juice«, ki je bila kar nekaj mesecev v samem vrhu najbolj prodajanih knjig na Škotskem. Hamish Imlach bo z vso svojo težo in kitaro, ob spremljavi odlične folk pevke Mouriel Graves, zabaval Ce- ljane v petek, 1. oktobra, v Fly baru. SŠ Parni Valjale v soboto? Celjski kajakaši pod vod- stvom Dušana Konde, ki jim je obljubljeni koncert ročk sku- pine Parni Valjak zaradi sla- bega vremena že trikrat spla- val po vodi, bodo v petek po- skusili še zadnjič. Tako na Špici ob celjskem bazenu na- povedujejo koncert Parnega Valjaka v soboto, 25. septem- bra ob dvajsetih. Upamo, da bo vreme tokrat zdržalo in da bo fantom koncert uspelo spe- ljati - v nasprotnem primeru pa bo obljubljeni koncert pre- stavljen na junij 1994. N.-M. SEDLAR Št. 38 - 23. september 1993 28 Puncam Spet težim. Ampak, kaj morem - tudi takšni se rodi- mo. Tokrat razmišljam o Vesninem pismu oziroma zgodbi (ki jo lahko prebe- rete malo bolj spodaj). In začela sem se spraševati, zakaj še vedno velja usta- ljen koncept: nekdo z mo- drimi očmi pride k prijate- ljici, punca ga vidi in se nesmrtno zaljubi. On, ki mu je (jasno) to všeč, jo morda enkrat poljubi ali naredi še kaj drugega, po- tem pa jo (spet jasno) poza- bi in se zelo verjetno vrne h kakšni drugi. Važno je le to, da je pred prijatelji iz- padel frajer... Uboga, na smrt zaljubljena dekleta, pa potem pišete na tone zgodbic in pesmic na temo On in razmišljate samo o Njih. Kot da bi bili moški bogovi... Če mislite to, se prekleto motite. Nekoč bo- ste najbrž spoznale tvfdi to. NINA M. P. S. Je že kdaj katera ho- dila s kom, ki je veljal za velikega frajerja in osva- jalca ženskih src, in ga po- tem pustila? Poskusite, če boste imele priložnost. In videle boste, da lahko tudi velike frajerje kdaj kaj uniči... Nina, zdravo! Sem petnajstletna punca, ki redno prebira Vrtiljak. Zgod- be in verzi, prav tako pa ljube- zenske pesmi, so mi zelo všeč, zato sem se odločila, da ti še jaz napišem svojo zgodbo, ki je resnična in upam, da jo boš objavila. Želim, da bi bilo v vašem Vrtiljaku še več zgodb, verzov in ljubezenskih pesmi! Veliko uspeha še naprej ti želi redna bralka! P.S. Poz- dravljam tudi vse Teen-va- lovce! Damjana, hvala za pismo. Všeč mi je, da ti je Vrtiljak všeč, Teen- valovci (ki jih boš lahko spet slišala to soboto) pa ti odz- dravljajo. Še nekaj, kar se tiče zgodbe in tvoje velike ljubezni do Ma- teja, o katerem pišeš: si že raz- mišljala o tem, ali se splača? Misliš, da te je vreden? NINA M. Odkar sem izvedel, da ribe seksajo v vodi, pi- jem samo čisti alkohol. O izpitih l.Ko pred izpitom pregle- duješ svoje zapiske, bodo tisti^ ki so najpomembnejši, nečit- ljivi. 2. Bolj ko si se za izpit učil, manj ti bo jasno, katere odgo- vore bodo od tebe sploh zahte- vali. 3. Osemdeset odstotkov zak- ljučnega izpita bo temeljilo na zamujenem predavanju o knji- gi, ki je nisi prebral. 4. Dan pred polletnim izpi- tom iz zgodovine ti bo preda- vatelj biologije predpisal dve- sto strani o črvih. Dodatek: Vsak predavatelj misli, da nimaš drugega dela, kot da se učiš za njegov predmet. 5. Če imaš možnost delati iz- pit s pomočjo literature, jo boš pozabil vzeti s sabo. Dodatek: Če imaš možnost izpit delati doma, boš pozabil, kje stanuješ. Matei Bilo je v petek, trinajstega - na dan, za katerega pravijo, da prinaša nesrečo. Zame pa je bil to eden najsrečnejših dni v življenju. Spoznala sem na- mreč njega. Bila sem pri prijateljici in ko sva se že nekaj časa pogo- varjali, je vstopil on. Njen so- sed Matej. Ko sta se najina po- gleda srečala, sta se ujela. In takrat sem opazila njegove modre oči, temne, rahlo sko- drane lase in lep nasmeh. Že na prvi pogled sem se zaljubi- la. Dan je hitro minil in ko sem se odpravila domov, sem v sr- cu čutila nenavaden nemir. Ko sem hotela zaspati, ni in ni šlo. Pred očmi mi je kar naprej plaval njegov lepi obraz. Vsak dan je bilo enako. Vsaka misel je bila namenjena le njemu. Čez teden dni sem se spet odpravila k prijateljici - v upa- nju, da bo tam tudi on. In bil je. Pozdravil me je s svojim čudovitim nasmehom. Zaplet- la sva se v pogovor in kar na- enkrat sem mu povedala, kako so mi všeč njegove modre oči. »Tudi ti imaš lepe oči,« je šep- nil. Potem sta se z bratom ne- kam odpravila, še zdaj ne vem, kam. Toda preden je odšel, je rekel, naj ga počakam. Čeprav sem doma obljubila, da pri- dem ob pol šestih, tega nika- kor nisem mogla storiti. Čaka- la sem ga. Ko se je vrnil, smo sedli na klop pred hišo. Takrat sem začutila njegov nežen ob- jem. Potem sem opazila, da so mi skrili sončna očala. Šla sem jih iskat v klet, on pa je prišel za menoj. Poljubil me je. Domov sem prišla ob pol de- vetih in starša sta vpila name, kot da se jima je zmešalo. Jaz pa ju sploh nisem poslušala. Od njegovega poljuba sem bila kot omamljena. Od takrat je minilo že skoraj mesec dni in videla sem ga le še enkrat, pa še to samo od daleč. Ampak, še vseeno ga ljubim - in to vsak dan bolj. Večkrat sem že telefonirala v upanju, da bom vsaj slišala ^ njegov glas, toda nikoli ga ni- sem dobila. »Matej, če bereš to pismo: naj ti iskreno povem, da te ljubim in pogrešam, saj mi pomeniš vse na svetu!« DAMJANA Teiltnicaii od 24. septembra do 23. ok- tobra Ko stopi Sonce v znamenje tehtnice, v deželo zakorači je- sen. To je čas uravnovešenih naravnih sil; kmetje spravljajo pridelke in orjejo polja ter se- jejo ozimino. Ljudje tega zna- menja nosijo v sebi naravni ri- tem tega letnega časa: ljubijo uravnovešenost, čeprav več- krat nihajo med tečaji. Zgodi se, da garajo kot najhujši teža- ki, potem pa se jih poloti silo- vita lenoba, tako da samo leži- jo in bolščijo v strop ali pa počenjajo neumnosti. Znamenje teh ljudi je teht- nica. Njeni skodeli nihata zdaj sem zdaj tja in skoraj nikoli nista uravnovešeni. Tudi po tej podobi lahko sklepate o zna- čaju tehtnic. Ti ljudje potrebu- jejo predvsem harmonijo, da bi bili telesno in duševno zdravi. Njihove poti vodi Venera, prava barva pa je nežno rož- nata. Za kamen naj izberejo akvamarin, ki pripada vsem zaljubljenim ali ljubečim lju- dem. Dobro bodo zadeli tudi s plemenitim topazom. Tehtnica - mošici Moški, rojeni v znamenju tehtnice, so nepoboljšljivi op- timisti. Kadar v nekaj veruje- jo, pričakujejo tudi najboljše izide in ni je sile, ki bi jih hitro omajala. Čeprav kažejo silovi- to željo po neodvisnosti, se znajo tudi naglo prilagoditi. Načeloma se izogibajo kon- fliktom. Vendar vas to ne sme varati: če se takšen moški v nekaj zazre, bo tisto tudi do- segel, pa čeprav ga bo marsi- kaj veljalo. Tehtnica je miroljubna in pripravljena pomagati sleher- nemu, ki je zabredel v stisko. Kdor moškega, rojenega v tem znamenju, povpraša za nasvet, bo vedno deležen primernega odgovora. Ljudje znajo ceniti in tudi slavijo njegovo diplo- matsko sposobnost in spret- nost. Zna pa se tudi zgoditi, da s svojo življenjsko strategijo zabrede v slepo ulico. V tem primeru se bo zamislil in malo čudno gledal, potem pa bo tudi iz nje našel pot, saj gre za po- nosnega in razumnega člove- ka, ki vedno najde izhod in nikoli ne obupa. Žal skodeli tehtnice nista nikoli tako izravnani, da bi se njene opisane dobre lastnosti lahko vselej pokazale tudi v najboljši luči. Prevečkrat ni- ha sem ter tja in to je utelešena podoba nestanovitnega znača- ja. Moški iz znamenja tehtnice bo sicer vedno želel najboljše, vendar pa bo včasih zgrešil cilj. Telitnica - žensica ženske iz znamenja tehtnice so nadvse šarmantna in očar- ljiva bitja. Takšna ženska zna nastopati in moškim neprisi- ljeno pokazati svojo ljubkost in bistrino. Moški, ki si omislijo takšno sanjsko podobo, pozneje tudi spoznajo, da jih bo nekaj ve- ljala. Ta ženska pozna svoje pred- nosti in misli, da je rojena za kaj boljšega. In zaradi tega je pri moških tudi zelo izbirčna. Vsakomur ne bo dala ročice. Zgodi pa se, da se navzlic temu prepusti človeku, ki si njenega bitja pravzaprav ne bi mogel privoščiti. Krivo je njeno meh- ko srce. Tehtnica se znajde v vsakem položaju in okolju. Prilagaja se razmeram in ljudem. Odlikuje jo skoraj moška lo- gika, vendar jo uporablja z žensko pretanjenostjo. Pomagati zna z dobrimi na- sveti v stiski in tegobah, in to prav rada počne. Tudi z dobri- mi dejanji ne skopari. Nadvse ljubi mir in razumevanje med ljudmi in zato se večkrat kot posrednica vpleta v spore in razgovore, pri katerih nima kaj iskati. Ljudje pa potem se- veda mislijo, da je nadležna... Bob Dylan Blowing In The Wind How many roads must a man walk down, before you call him a man ? Ves, and how many seas must a white dove sail, before she sleeps in the sand? Ves, and how many times must the caimon balls fly, before they for ever banned? The answer, my friend, is blowing in the wind, the answer is blowing in the wind. Hov/ many miles must a man look up, before he can see the sky? Ves, and how many ears must one man have, before he can hear people cry? Ves, and how many deaths will it take till it knows that too many people have died? The answer, my friend, is blovving in the wind, the answer is blovving in the wind. How many years can a mountain eyist, before it's washed in the sea? Ves, and how many years can some people exsist, before they alowed to be free? Ves, and how many times can a man tum his head, pretending he just doesen 't see? The ansvver my friend is blovving in the wind, the ansvver is blovving in the wind. Št. 38 - 23. september 1993 291 Vi ste »naj« Piše Mojca Belak Tretjega avgusta so v Lon- donu pokopali Margareto voj- vodinjo Argyllsko. Pogrebne slovesnosti se je udeležilo sa- mo kakih sto ljudi, čeprav je bila bivša žena vojvode Ar- gyllskega svoje čase deležna izredne pozornosti britanske javnosti. Z bledo poltjo, ki je po barvi spominjala na mag- nolijo, zelenimi očmi in rjavo- čmimi lasmi je bila Ethel Mar- garet Whigham, kasnejša žena vojvode Argyllskega, v tride- setih letih za medije pojem le- pote, trideset let kasneje pa osrednja figura krepkega škandala. Ločitev Takrat je popolnoma padla v nemilost. Senzacionalna lo- čitev na sodišču, ki je njeno ime zaznamovala za zmerom, je trajala od leta 1959 do 1963 in je bila hvaležna kost, ki so jo veselo glodali novinarčki tabloidov in resnejših časopi- sov. Še posebej hvaležno je bi- lo dokazno gradivo, ki ga je vojvoda Argyllski predložil na sodišču - dve pikantni fotogra- fiji gole vojvodinje v družbi prav tako golega gospoda, ki pa ga niso mogli identificirati, ker ga je kamera ujela v objek- tiv samo do vratu. Lov za »mo- škim brez glave« je bil vse do danes neuspešen. Mnogi zatr- jujejo, da je šlo za 83-letnega filmskega zvezdnika Douglasa Fairbanksa mlajšega, čeprav je »obtoženi« to - kot je bilo pričakovati - zanikal. Nieno življenje Rojena je bila leta 1912, šo- lala se je v New Yorku, Londo- nu in Parizu in je bila vpeljana v družbo leta 1931, ko ji je bilo 18 let. Še isto leto so jo progla- sili za »novinko leta«. Njena dolgoletna prijatelji- ca, popularna pisateljica lah- kih romanov Barbara Cart- land (julija je praznovala 92. rojstni dan) je takole opisa- la, kako jo je prvič srečala: »Mislila sem si, da je najlepša ženska, kar sem jih kdaj vide- la. Bila je naravnost ljubka. Takrat je bila stara 17 ali 18 let in bila je senzacija, ker je bila tako zelo lepa.« Temu so sledila prva ljube- zenska razmerja in končno po- roka s simpatičnim ameriškim borznim posrednikom Charle- som Sweenyjem. Poročno slo- vesnost je spremljala nmožica kar dva tisoč oboževalcev. V trideset letih je bila gospa Sweeny redna gostja vseh dru- žabnih prireditev, na katerih je rada razkazovala svoj leske- tajoči lak za nohte. Njeno le- poto je opeval tudi Cole Porter v znani pesmi You're the Top (Vi ste »naj«). Bila je ves čas v središču pozornosti tiska. Leta 1947 se je ločila in štiri leta kasneje postala vojvodi- nja Argyllska. Zdelo se je, da je bilo vse, kar je počela, vred- no natisniti v opravljivih časo- pisih, med drugim tudi to, da je bolehala za kroničnim po- manjkanjem himiorja, kar je v Angliji kar huda reč. Škandal Septembra 1959 je po Lon- donu odjeknila novica, da je vojvoda svojo ženo izgnal iz gradu - dal ji je samo en dan časa, da je zbrala svoje stvari. Po dolgotrajnem sodnem po- stopku v Edinburgu, na kate- rem je zanikala, da bi moža večkrat varala, je sodnik v izredno dolgi obtožnici (kar 40 tisoč besed) med drugim razglasil, da je »popolnoma pokvarjena ženska, katere seksualni apetit lahko zadovo- lji samo več moških. Njen od- nos do svetosti zakona bi v modernem svetu morda oz- načili kot >prosvetljen<, toda v preprostem jeziku bi ga lah- ko opisali samo kot povsem nemoralen.« Po razsodbi je vojvoda izjavil, da bo ločitev proslavil z ognjemetom. Življenje po ločitvi Po vsem tem je postalo Mar- garetino družabno življenje precej težko. V nekaterih kro- gih je bilo nespodobno že samo omeniti njeno ime. Razvpita ločitev je hudo razklala tudi njeno družino — otroka iz prve- ga zakona, hčerka Frances in sin Brian, sta pričakovala, da mati ne bo nasprotovala loči- tvi od vojvode in se bo s tem izognila javni obravnavi. Ta- krat sta bila stara malo več kot dvajset let in prav gotovo jima ni bilo vseeno, da je bila njuna mati ožigosana kot skrajno perverzna ženska. Kasneje sta pretrgala vse stike z njo in ko je Margareta po več letih mol- ka na neki zabavi naletela na svojo hčerko, jo je nagovorila z rahlo zafrkljivim »Hello, jaz sem tvoja mati.« »Se spom- nim,« ji je ledeno odgovorila Frances. Kljub delni izolaciji in raz- glašeni slavi si je Margareta Argyllska še vedno prizadeva- la živeti kot nekoč - v hiši na Grosvenor Streetu v Londonu je organizirala bogate zabave, dokler se ni morala leta 1978 izseliti v hotel v isti ulici, od tam pa so jo dvanajst let kas- neje povsem obubožano pre- stavili v dom za ostarele, ker ni mogla več plačevati najem- nine. Le redki so ji ostaU zvesti do groba, med njimi pisatelji- ca Barbara Cartland, ki je po- vedala, da se je vojvodinja na stara leta tolažila s pretvarja- njem, da je dom za ostarele pravzaprav ladja, na kateri potuje okrog sveta. OBČINA CELJE SEKRETARIAT ZA DRUŽBENO EKONOMSKI RAZVOJ CE-PIC ORGANIZIRA informativno - motivacijski vvorkshop za potencialne podjetnike / obrtnike z naslovom AU IMAM MOŽNOST POSTATI PODJETNIK? v Četrtek dne 30. 9.1993 od 14.00 do 18.00 ure v spodnji stranski dvorani Narodnega doma, Trg celjskih knezov 9, Celje. Program je namenjen predvsem bodočim podjetnikom in obrtnikom ter vsem tistim, ki imajo podjetniške ideje in ki bi radi sami ali skupaj s partnerjem ustanovili lastno obratovalnico ali podjetje, se osamosvojili in si sami krojili svojo usodo. Udeležba je brezplačna in omejena na 25 udeležencev. Vljudno vabljeni! Prijave sprejema Podjetniško informacijski center CE-PIC, Trg celjskih knezov 9, Celje, tel. 441-413 do 27. 9. 1993. Založba obzorja p. o. Maribor Partizanska 3-5 objavlja prosto delovno mesto vodja poslovne enote poslovalnice 12 Celje Pogoji: - višja ali VI. stopnja ekonomske smeri - 3 leta delovnih izkušenj - osnovno znanje enega tujega jezika - poskusna doba 3 mesece Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Založba obzorja p. o. Maribor, Partizanska 3-5, za kadrovsko službo. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po sprejetju sklepa o izbiri. Za potrebe podjetja EURODAS Celje takoj zaposlimo 1. ekonomista za samostojno delo v tržni enoti posebna ponudba Pogoji: - 3 leta komercialnega ope- rativnega dela - znanje 1 tujega jezika (nemščine ali angleščine) - znanje za delo na računal- niku in pisanje na elektron- skem pisalnem stroju - lasten osebni avtomobil Plača dobra - v neposredni odvisnosti od doseženega dohodka. Delovni pogoji nad- povprečni. 2. prodajalko za prodajo različnega blaga na terenu iz programa po- sebna ponudba. Delo je možno opravljati v okviru lastne dejavnosti ali po po- godbi o delu. Pogoj: - lasten osebni avtomobil Vloge pošljite na naslov: Biro DAS, 63000 Celje, Za- grad 61. ČANG ŠLANG ČAJ ZA HU JŠANJE Z zmanjševaiijem telesne teže krepite organizem Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vita- minske tablete, dietetski preparati) so re- ševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je ČANG-ŠLANG, čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi. Je zdravilen, iz naravnih sesta- vin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja ČANG- ŠLANG bodo izgorele odvečne telesne maščobe^ vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Gaj ČANG-ŠLANG je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za žen- ske in moške, stare in mlade, za vse sta- rosti. ČANG-ŠLANG so nekoč pili bo- gati Kitajci. S pit- jem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. Škatlica ČANG- ŠLANGA vsebu- je 40 vrečk čaja, ki so grancija za dosego želene te- lesne teže. Po pit- ju čaja ne čutite v želodcu nobene teže niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega Jcvasa, pač pa ČANG-ŠLANG, čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja. Zaradi izgube telesne teže ne boste ner- vozni, nasprotno, ohranili boste dobro raz- položenje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici ČANG-ŠLANG A pred spanjem. CENA: 699,00 SIT + PTT STROŠKI Cene večajo do 1. oktobra PLAČATE PO POVZETJU Št. 38 - 23. september 1993 30 Št. 38 - 23. september 1993 31 • OVEN_ Ona: Prijatelju boš naredila ogromno uslugo, ki ti jo bo povrnil na najlepši možen način - najlepši vsaj zate. Toda nikar se ne zanašaj na kakršnokoli trajno kombinacijo, ampak raje uživaj, dokler še lahko. On: Postal boš prav obseden z idejo, da te nekdo stalno izkorišča. Nikar ne pozabi, da ni vse tako črno, kot pa si to slikaš sam. Še vedno se ti bo , ponujala priložnost, ki je enostavno ne smeš za- muditi. • BIK_ Ona: Neko spogledovanje bo sicer uspešno, ven- dar pa raje dvakrat premisli, preden se boš odloči- la za kaj več. Prijateljice ti bodo predlagale skup- no zabavo, vendar boš imela povsem drugačne načrte. On: Povsem po sreči se boš izmazal iz zelo neprijetne situacije, vendar bi ne bilo slabo, čejji se takšnim situacijam v bodoče izognil. Je že res, da je tveganje privlačno, vendar pa je to, kar počneš, pretiravanje. • DVOJČEK_ Ona: Nikar se ne obiraj, temveč izkoristi tisto, kar se ti ponuja. Prijeten znanec ti lahko postane tudi kaj več, potrebno bo le premagati začetno sramežljivost in pot ti bo odprta. Pazi se škodo- željnežev, ki jih nikoli ne manjka. On: Vse ima svoje meje - tvoj problem pa je v tem, da jih ne znaš pravilno določiti. Partnerka si lahko kaj hitro premisli, potem pa ti bo še žal izrečenih besed. Odidi raje malo v naravo in o vsem skupaj pošteno razmisli. • RAK_ Ona: Kaj kmalu se bo pokazalo, ali je bila tvoja odločitev pravilna, ali pa je bila le še ena izmed tvojih običajnih muh. Prijatelj ti bo sicer poskušal biti le naklonjen, ti pa ga boš razumela popolno- ma napačno. On: Spomin na preživeto bo vse preveč živ, da bi se ti uspelo otresti misli na njo, ki si jo izgubil. Telefonski klic ti bo sicer delno pomagal, za kaj več pa enostavno ne boš zbral poguma. Res škoda, morda pa... • LEV_ Ona: Sorodstvo ti bo povzročilo kopico zaple- tov, ki sploh ne bodo potrebni, a se boš vseeno morala ukvarjati z njihovimi navideznimi proble- mi. Še najbolje bi bilo, če bi se podala na krajše potovanje... On: Kljub superiomemu počutju se ti ne piše prav nič dobrega. V poslovnem življenju se ti bo pripetila nerodna nezgoda, ki pa te bo stala veUko več, kot pa si sposoben prenesti. Pohiti in reši, kar se še da rešiti. • DEVICA____ Ona: Zaupaj tistemu, čigar zaupanje bi si rada pridobila. T\-oja napaka pa je predvsem v tem, da vse prevečkrat reagiraš trezno in preračunljivo, partner pa pričakuje predvsem tvoja čustva. Po- trebno se bo prilagoditi... On: Končno bo odkrita tvoja vehka skrivnost, vendar pa bo vse skupaj minilo brez velikih posle- dic. Izlet v dvoje ti bo prinesel prijetno osvežitev v ljubezni, ki si jo iskal že dalj časa. Pazi se - nekdo ti hoče škodovati! • TEHTNICA_ Ona: Dobila boš dobronameren nasvet, a ga boš po stari navadi domišljavo zavrnila. Toda bil bi že čas, da bi se streznila in dojela, da tako pač ne bo več šlo. In nikar se ne zanašaj na tisto, česar sploh ni. On: prišel boš do tiste točke, ko se bo potrebno odločiti, ali naj nadaljuješ in tvegaš vse ali pa previdno pobereš dobiček. Če boš vztrajen, ti na- grada vsekakor ne more uiti. Nepričakovan obisk. • ŠKORPIJON_ Ona: Ljubezenska avantura te bo dobesedno vrgla iz ustaljenega življenja, po drugi strani pa ti bo prinesla neverjetno srečo. Mogoče je ravno to tisto pravo, zato se ti na vsak način splača potru- diti. On: Obdobje zabav bo počasi minilo, zato je pravi čas, da se malo resneje posvetiš svojemu poslovnemu življenju. Prijetna družba te bo zva- bila na potep, od katerega ne boš veliko pričako- val, a se boš pošteno zmotil. • STRELEC_ Ona: Vate se bo naselil občutek, da te nekdo stalno zasleduje. Pusti se mu ujeti, pa ga boš ujela tudi sama. Konec tedna boš preživela daleč od vsakodnevnih tegob, ki so ti že dodobra zagrenile marsikatero priložnost. On: Kadar bodo tvoja čustva globoka in iskre- na, naj ti ne bo nerodno o tem govoriti. Znova si izgubil naklonjenost ljubljene osebe, vendar se boš vseeno potrudil in jo ponovno osvojil. Za osta- le reči pa bo še čas... • KOZOROG_ Ona: S popolnoma novim pristopom boš napra- vila na svoje prijatelje kar precejšen vtis. Izkori- stila boš trenutno situacijo in prav hitro se boš znašla v prijetni moški družbi. Pazi na svoja ču- stva. On: Mislil si že, da je vsega konec, pa seje v tebi znova silovito prebudilo nekdanje čustvo. Mogoče ti bo celo uspelo, saj je prijateljica sedaj veliko manj trmasta. Seveda pa bodi previden in pred- vsem realen. • VODNAR_ Ona: Bodi malce manj zaverovana v svoje navi- dezne sposobnosti, saj jih vidiš le ti. Realnejši pogled bi ti utegnil celo koristiti na področju, kjer koristi sploh ne pričakuješ. Pazi se partnerjeve ljubosumnosti! On: Tudi tebi bo končno posijalo sonce. V pri- hodnjem tednu se ti obeta ugoden razplet poslov- ne avanture pa tudi finančni učinek ne bo izostal. Le tako naprej - in nikar se ne oziraj na nasvete nasprotnega spola. • RIBA_ Ona: Prepusti se svojim čustvom in si privošči prijeten konec tedna. Vse kaže, da se je stara zgodba ponovno začela, le da so tokrat osebe dru- gačne - mogoče ravno tiste prave. Za delo pa bo čas drugič. On: Žilica vam ne bo dala miru vse dokler ne boš tudi ti poskusil prepovedanega sadu. Pričaku- ješ lahko veliko odnevnost na svojo idejo, njena realizacija pa bo ostala predvsem na tebi samem. Št. 38 - 23. september 1993 MODNI KLEPET Pripravlja VLASTA CAH'ŽEROVNIK Mesec je naokoli in v soboto dopoldne bo na valovih Radia Celje spet gostja naša modna svetovalka Vlasta Cah-Žerov- nik. Glede na to, da je v zad- njih tednih obiskala dve po- membni modni prestolnici — Milano in Pariz - bo v soboto prav gotovo nanizala vrsto za- nimivosti o prihajajoči modi za pomlad in poletje 94. Je že tako, da se moda kroji najmanj za pol leta naprej. Da smo to zakonitost odkrili tudi v Sloveniji, kaže ljubljanski sejem Moda pomlad-poletje 94, ki si ga prav v teh dneh lahko ogledate na ljubljan- skem razstavišču. Sicer pa je malce prej kar dobro vedeti, kaj nas čaka v prihodnji sezoni in koliko bodo oblačila za vro- če dni, ki jih prav v teh dneh spravljamo v naftalin, prihod- nje koledarsko leto še aktu- alna. Nekaj namigov o pomladan- sko-poletni modi z letnico 94 je naša modna svetovalka Vla- sta Cah-Žerovnik pripravila tudi za Modna klepeta v tej in prvi oktobrski številki Novega tednika. Za danes pa le še toli- ko, da bo v soboto med radij- sko oddajo spet izžrebana na- grajenka oziroma nagrajenec naše septembrske anketne na- gradne igre, še dodatno nagra- do pa bo prejel tudi eden ti- stih, ki boste sodelovali v ra- dijski anketi. Uredništvo Modni prestolnici za modni jutri Vroča poletna moda, ko je- sen in zima že glasno trkata na vrata? Ce ste pomislili, da je to šala ali napaka, se motite! V prvi polovici septembra sta se namreč v Parizu in Mila- nu odvrtela velikanska modna vrtiljaka, ki sta svetu predsta- vila novo modo za prihodnjo pomlad in poletje. Zato bi bilo kar neodpustno, če si ne bi še »toplih« modnih diktatov za naslednjo sezono po telegraf- sko ogledali že zdajle - za rahlo orientacijo, da ne bo na po- mlad prehude panike in stresov... Torej, kar pripravite se - v letu 1994 bomo dobesedno in kar naprej »pomečkane« - seveda po zaslugi lanenega platna, ki je absolutna uspeš- nica prihodnje sezone! Modni hit bodo poleg mahedrač še hlače cigaretnega kroja, v kombinaciji s tuniko v orien- talskem slogu. Tudi rustikalna čipka, pa indijanska in staro- ameriška figuralika, predvsem pa malteški motivi bodo obe- ležili prihodnjo pomlad. Pre- vladovale bodo pastelne na- ravne barve, krila so še vedno dolga, okrog kolen se vrtijo le variacije na temo tridelni ko- stim. Prihodnjič pa, preden se vr- nemo k trenutnim modnim za- povedim, še kratek spomla- dansko-poletni izlet v moško in otroško modno prihod- nost ... VLASTA Anketno nagradno vprašanje meseca septembra: KAKŠEN NAKIT NAJRAJE NOSITE OZIROMA VAM JE NAJ- BOLJ VŠEČ? a) zlat z dragimi kamni, b) srebrn s poldragimi kamni, c) biserne ogrlice in bižuterijo, d) lesen, bakren oziroma »ekološki« nakit Zelje Jesen je tudi čas zelja in ko se sprehajamo po tržnici, vidi- mo cele kupe zelenega in rde- čega zelja. Zelje je doma na kamnitih obalah od Sredo- zemlja do Irske in ga je užival že pračlovek. V starem Egiptu ga niso poznali, poznali pa so ga že stari Grki in stari Rim- ljani. Tako so imeli stari Rim- ljani že 400 let pred Kristusom celo vrsto kuharskih in zdrav- stvenih predpisov o uporabi zelja. Jeseni, ko spravimo z njive glave zelja, imamo v njih do spomladi dragoceno zelenjavo in s tem veliko zalo- go rudninskih snovi in vitami- nov. 100 g zelja vsebuje 1 g be- ljakovin, 5 g ogljikovih hidra- tov, 11 mg Natrija, malo rast- linskih maščob, nič holestero- la ter ima le 24 kcal. Že kot sveža zelenjava je ze- lje dietna jed in je pomembna prehrana za vse tiste, ki imajo težave s prebavo. Ker vsebuje zelje malo ogljikovih hidratov, jih lahko uživajo sladkorno bolni, ker se jim ne poveča sladkor. Zaradi majhne kohči- ne purinskih snovi in velike količine rudninskih snovi je zelje eno izmed najpomemb- nejših dietnih jedi za tiste bol- nike, ki jih muči protin. Pri zelju so listi združeni v čvrste, goste glave, ki so lah- ko okrogle, sploščene, koniča- ste in ovalne. Ko zelje razreže- mo, zadiši po gorčičnem olju in zato moramo zelje pred uporabo blanširati, da ublaži- mo njegov oster okus. Med ku- hanjem se oster okus razkroji in vonj po zelju ublažimo, da dodamo vodi v kateri se kuha, vejico peteršilja. Zelje kuhamo vedno samo toliko časa, da je še trdo na ugriz. Razkuhano zelje je brozgasto in dobi oster okus. Če v vodo, v kateri se kuha zelje dodamo malo limo- ninega soka, ohrani svojo belo barvo. Uporabnost zelja je brezmejna in iz njega priprav- ljamo solato, juhe in enolonč- nice, lahko pa ga tudi pečemo. Na četrtine razrezano glavo, iz katere izrežemo kocen, lahko pražimo, kuhamo in dušimo. Veliko belega zelja kisamo za kislo zelje. Pravilno kisano ze- lje vsebuje poleg vseh rudnin- skih snovi, še veliko mlečne kisline in acetilholina. Ti dve snovi najučinkovitejše prepre- čujeta gnilobne procese v čre- vesju in z rednim uživanjem kislega zelja učinkovito od- stranjujemo strupene snovi iz telesa in čistimo kri. poleg te- ga pa se poveča obrambna moč našega telesa. S čiščenjem krvi se normalizira tudi krvni pri- tisk in poapnenje žil se bistve- no zmanjša. Zato bi moralo bi- ti kislo ali sladko zelje s fižo- lom redno na naši mizi. Za ko- nec pa si oglejmo še dva re- cepta: Zeljni zrezki Potrebujemo: 1 kg zeljnih li- stov, 3 žlice masti, malo juhe, žlico sesekljane čebule, žlico peteršilja, 15 dag drobtin, no- žev vrh zmlete kumine, 4 zrna česna, sol, poper, 2 jajci. Za paniranje pa 3 žlice moke, 2 jajci, skodelico drobtin in olje za cvrenje. Očiščenim zeljnim listom porežemo rebra in jih prevre- mo v slani vodi. Nato liste od- cedimo in drobno narežemo ter jih na žlici maščobe in ne- kaj žlic juhe dušimo do meh- kega. Nato jih zmeljemo na mesoreznici. Med tem na maš- čobi prepražimo čebulo, peter- šilj in drobtine. Vse to dodamo k zelju, pridenemo še strt če- sen, sol, poper in jajci. Vse do- bro premešamo in oblikujemo manjše zrezke, ki jih potrese- mo z moko, povaljamo v stepe- nem jajcu in drobtinah, ter v vroči masti ocvremo, zraven ponudimo riž, zeleno solato in kozares sladkega jabolčnika. Zapečeno zelje Potrebujemo: 3/4 kg kislega zelja, 5 dag prekajene slanine, žlico čebule, pol kg krompirja, 50 dag prekajene svinine, 1 del smetane, sol. Kislo zelje prevremo v sla- nem kropu in ga nato na cedil- niku dobro odcedimo, nato ga polijemo z ocvrto, na kocke zrezano slanino, v kateri smo prepr azili čebulo. Krompir skuhamo in ga olupimo ter zrežemo na tanke lističe. Ku- hano svinjino zrežemo na tan- ke lističe. V namaščeno kožico naložimo tanko plast zelja, na- njo plast krompirja in na to plast mesa in zopet naprej po vrstnem redu. Zadnja plast naj bo iz krompirja in vse polije- mo s smetano. Posodo z nade- vom postavimo za 25 minut v pečico, da se zapeče ter takoj postrežemo kot samostojno jed. Šifra: Sreča Zadnje leto živim precej na- peto. Nadaljujem šolanje, ven- dar ne vem, ali je to prava stvar zame. Zdi se mi, da me ta smer ne veseli preveč. S prejš- njim fantom sva se razšla, novi me ne zanimajo, oziroma zame se zanimajo tisti, s katerimi bi bila le prijateljica. Zanima me, kaj o vsem tem pravijo zvezde? Bom srečala svojega princa na belem konju? IVANA: Morda si svojega princa medtem že srečala, kaj- ti letošnje jesensko obdobje ti je izredno naklonjeno, če pa se ti to vseeno še ni primerilo, potem se bo gotovo zgodilo do konca leta. Si namreč take vr- ste človek, ki se mu vse dogaja naenkrat, tako da se ti način življenja v kratkem času lahko zelo spremeni. Tvoj idealni partner bo na nek način znan med ljudmi, morda bo njegovo delo povezano z javnostjo ali veliko poznanstvi. Všeč so ti izjemno privlačni in šarmant- ni moški, taki, ki te osvojijo z besedami ter stilom. Žal pa ni zmeraj tako kvalitetne vse- bine za tako fasado, zato bodi nasploh v življenju previdnej- ša, raje poglej za globljimi na- gibi. Sicer pa ti je čas vse do novega leta zelo naklonjen tu- di na drugih življenjskih po- dročjih. Odprlo se ti bo na po- dročju dela in službe, morda bi se raje šolala ob delu ali kaj podobnega. Sicer pa boš v na- slednjih nekaj letih uspešna v vsakem primeru. Edino v ča- su od februarja do maja je zate napomejše obdobje, takrat pač bolj pazi na vseh področ- jih: zdravje, delo, partnerstva in dogovori. Nikar si ne nala- gaj preveč dela in obveznosti, pa tudi od drugih raje ne pri- čakuj preveč, da ne boš po ne- potrebnem razočarana. Neko- liko previdnejša bodi v kon- taktih z ljudmi rojenimi v zna- menju Rib. Zate je najpo- membnejše, da razvijaš neod- visnost in samostojnost pri po- membnih življenjskih odloči- tvah - skratka da se lahko po- vsem sama odločaš o sebi. Šifra: Zima v življenju sem imela veliko sreče pa tudi nekaj razočaranj. Po večji življenjski spremembi me zanima, kako bo z mojim življenjem naprej. Ali duša lahko sledi drugi duši še po smrti? IVANA: Življenje je včasih res hladno kot najbolj ledena zima. Ob izgubi ste ostali sa- mi. Vendar pa ne smete poza- biti da ste ogenj, saj ste rojeni v znamenju tega elementa. In prav ta žar, hotenje in želja po življenju in občutenju, po ak- ciji in po vsem novem kar radi nenehno odkrivate, vas ohra- nja pri življenju. Iz vaše natal- ne karte je razvidno da je naj- napomejše obdobje že za vami in da se vam obetajo lepši dne- vi. Budistična modrost pravi, da preteklost ne obstaja več, prihodnost pa je moteča fikci- ja - edino kar je, je ta trenutek. In v tem trenutku bodite čim- bolj srečni, mirni in svobodni. Tisto, česar nikoli ne smemo izgubiti, je naš notranji mir, vse ostalo je postranskega po- mena. Bolj ko se bo letošnje leto bližalo koncu, bolje in bolj srečno bo za vas. Začetek jese- ni je ponavadi tista prelomni- ca, ki od vas zahteva največ energije, zato si ne nalagajte preveč dela ali novih in utrud- ljivih zadev v tak čas. Vi ste človek, ki ponavadi zaživi s pomladjo in to traja do jese- ni. Druga polovica septembra in oktober pa sta napornejši. Vendar pa vas čez nekaj let čaka nova sreča. Seveda, part- nerjeve duše in njegovih kvali- tet ne bo nihče nadomestil, vendar pa boste srečni na ne- koliko drugačen način, razvili boste v sebi in v kontaktih z ljudmi neke nove kvalitete, ki so bile v vas sedaj še uspa- vane. Čut za lepe stvari, esteti- ko in prijetne kontakte vas bo vrnil k izvirom življenjske energije. Pazite na kondicijo in zdravje, kajti duša in telo sta komplementarna dela ce- lote, ki ji pravimo življenje. Šifra: Šola Končala sem osnovno šolo, zato me zanima, če sem se od- ločila za pravilno smer oziro- ma, kaj pravi o tej izbiri horo- skop.? IVANA: Si izredno ognjevit značaj, tako da boš v življenju vse počela zelo aktivno, strast- no. Imaš smisel za organizaci- jo drugih ljudi, pa tudi za pe- dagoško delo ali ukvarjanje z otroki ali mlajšimi osebami nasploh. Največ lahko narediš v mesecih od novembra do aprila, v času od maja do av- gusta pa bolj pazi na zdravje, kondicijo in pri šolskih konfe- rencah, torej, ker se šola kon- čuje maja ali junija, se nikakor ne uči zadnji hip, pač pa po- membnejše izpite opravi že do konca aprila. Vendar pa ti do konca tisočletja kaže zelo uspešno obdobje, tako da se ti bo šolanje dobro izteklo. Št. 38 - 23. september 1993 33 Odhaja fiat uno, prihaja punto Italijanski Fiat je bil vse do- slej skoraj izjemno uspešen iz- delovalec majhnih ali naj- manjših avtomobilov. In tega bi se morali dobro spominjati tudi pri nas: najprej fiat 500, nato 600, pa v sedemdesetih letih 127, potem je pripeljal uno. Doslej so naredili že več kot šest milijonov imov. Toda se- daj počasi pelje v pokoj, kajti na sceni je njegov naslednik punto (na sliki). To je obla kombi limuzina s tremi ali pe- timi vrati, količnikom zračne- ga upora 0,31, prijetno zuna- njo podobo (na katero se je vsaj načeloma podpisal ugled- ni Giorgio Giugiaro) in upa- njem, da bo Fiatu pripomogla k precej boljšim tržnim časom kot so sedanji. Pimto je v pri- merjavi z unom daljši (3760 milimetrov), pa seveda nekaj višji, širši in tudi z večjo me- dosno razdaljo (2458 milime- trov), s prtljažnikom, v katere- ga gre 275 litrov prtljage in zvečinoma 4 7-litrsko posodo za gorivo (pet litrov večja je le pri različici GT). Motorjev, ki poganja pimto, ime, ki so ga izbrali med tisoč predlogi in nato preverili v 17 jezikih (da ne bi pomenilo kaj neprijetnega), je šest. Pet ben- cinskih, vsi z elektronskim vbrizgavanjem goriva in elek- tronskim vžigom, pa gibno prostornino od 1,1 do 1,7-litra ter močjo 55 do 136 KM. Punto TD poganja turbodizelski mo- tor (70 oziroma 72 KM, odvis- no od katalizatorja), za ustrez- no razdelitev moči skrbijo trije menjalniki (dva petstopenjska in celo šeststopenjski), za večje udobje pet paketov opreme. Prihodnje leto pride na vrsto tudi samodejni menjalnik ECVT, med karoserijskimi ra- zličicami pa so hkrati postavili na ogled tudi pimto kabriolet. vendar bo ta na trg pripeljal spomladi 94. Novo strategijo in proizvodno filozofijo pred- stavlja tudi tisto, kar zagotav- lja veliko pasivne varnosti: za doplačilo si je moč omisliti zračni varnostni blazini, pa štirikanalni ABS sistem (delo Boscha), karoserija je dodatno okrepljena, v vratih so značil- ne jeklene palice, pločevina je v velikem delu galvanizirana, ipd. V Nemčiji, Franciji in Italiji bo punto naprodaj od 6. no- vembra,-pri čemer naj bi os- novna različica stala 14,5 mili- jona lir, najdražja (1,4 GT) pa za približno 27 milijonov lir. Vsaj uradno bo punto k nam pripeljal šele v začetku pri- hodnjega leta, dotlej pa bo tu- di znano, kakšen bo splošni tržni odziv. Že letos upajo, da bodo prodali od 60 do 70 tisoč puntov, prihodnje leto pa naj bi v tovarni v Melfiju naredili celo 400 ali 500 tisoč puntov. In dejstvo, da je projekt punto italijansko avtomobilsko to- varno stal 5.600 milijard lir, ima pri vsem tem tudi svoj pomen. Nova ibiza iz špansicega Saata Seat, španska avtomobilska tovarna v 100-odstotni lasti nemškega koncema Volkswa- gen, je povsem obnovila svojo ibizo. To je modno sodoben avtomobil s tremi ali petimi vrati in z vsem tistim, kar pri- naša kooperacij sko sodelova- nje z velikim nemškim part- nerjem, kajti marsikaj na ibizi je moč videti, denimo, vw polo, pa golf in ipd. Skratka, seat ibiza je dobila približno 40 od- stotkov sestavnih delov iz Volksvvagna. S takšnim pedi- grejem naj bi bila cena ugod- nejša; to pa je tudi nujno, kajti v letošnjih šestih mesecih so avtomobilski Španci pridelali nič manj kot 800 milijonov mark izgube. Vsaj za sedaj pa še ni znano, kdaj bo obnovlje- na ibiza naprodaj tudi na slo- venskem avtomobilskem trgu. Mercedes benz in BMW sta se na frankfurtski sceni poja- vila z dvema avtomobiloma, s katerima naj bi zapeljali v prihodnost. Mercedesov visi- on A 93 naj bi začeli izdelovati leta 1997 - če se bodo tako od- ločili - gre pa za kombi limuzi- no s petimi vrati, izjemno no- tranjo prostornostjo in skrom- nimi zunanjimi karoserij skimi dimenzijami. Sendvič sistem gradnje - motor z menjalnikom in vsem drugim je potisnjen pod dno avtomobila — verjetno dokazuje pot, ki naj bi jo ugledna stuttgartska avtomo- bilska tovarna ubrala v pri- hodnje. Ko gre za bodočnost, ne držijo križem rok niti pri miinchenskem BMW. Njihov E 1 je prav tako kombi limuzi- na z električnim ali bencin- skim motorjem, pa možnostjo električnega ali običajnega pogona. E 1 je,naslednik prejš- nje izvedenke avtomobila z isto oznako, hkrati pa prina- ša nekaj rešitev, ki so jih upo- rabili že pri Z 13. In tudi pri- hodnost tega prototipa ni po- vsem jasna. Aluminijasti audi 300 Drugi del koncema Volks- wagen, ingolstadski Audi, bo pod frankfurtske avtomobil- ske luči pripeljal prototip s preprosto oznako audi 300 (na sliki). To naj bi bilo sicer nadome- stilo za prestižni audi V8, ven- dar gre tokrat zgolj za študijo, katere avtomobilska prihod- nost še ni povsem jasna. Bistvo audi j a 300 se skriva pod ploče- vino, pardon, aluminijem. Av- to bo namreč v celoti narejen iz aluminija, tako da bo tovar- na pri 5030 milimetrov dolgi limuzini privarčevala nekako 110 do 120 kilogramov. Morda se zdi malo, vendar pa je to zelo velika razlika, ki jo bo moč koristno uporabiti drugje - denimo pri zmogljivejšemu motorju, hkrati pa bodo zmog- ljivosti avtomobila nekaj ugodnejše. Audi ima s takšni- mi oziroma aluminijastimi prototipi kar nekaj izkušenj, vendar se zdi, da se s prototi- poin 300 dokaj resno priprav- ljajo na serijsko izdelavo. K temu naj bi spadal tudi 4,2- litrski bencinski osemvaljnik. Njegovo moč naj bi s sedanjih 280 povečali na 300 KM. V že- pu pa imajo še eno novost, osemvaljni dizelski motor z di- rektnim in varčnim vbrizgava- njem goriva. Skratka, Audi znova trasira pot, ki se bo ver- jetno zdela dovolj privlačna tudi drugim izdelovalcem av- tomobilov. Biti prvi in še uspe- šen povrhu, pa je seveda nekaj povsem drugega. Poroica leta: Renault In Volvo Francoska avtomobilska tovarna Renault, 79-odstotno še vedno v lasti francoske države, in švedski Volvo sta objavila, da bodo ustanovili skupno družbo oziroma kon- cem. V njem bo imel Renault 63, Volvo pa 35-odstotni delež. S skupnim prihodkom 241 milijard francoskih frankov bo novi avtomobilski koncem dmgi v Evropi in šesti na svetu, zaposloval pa bo več kot 200 tisoč ljudi. Družba bo poslovala v skladu s francoskim pravom, vodila jo bo uprava, njeno delo pa nadzoroval nadzorni svet. Vse kaže, da so funkcije za najpomembnejša mesta že oddane, kajti predsednik uprave bo sedanji generalni direktor Renaulta Luis Schvveitzer, predsednik nadzor- nega sveta pa predsednik Volva Pehr G. Gyllenhammar. Zdmžitev obeh tovam v koncem bo začela formalno veljati 1. januarja 1994, videti pa je, da to ne bo prav bistveno vplivalo na položaj novomeškega Revoza, sestav- nega dela francoskega Renaulta. Citroen in varčni AX eco Citroen AX eco je nova zvezda med dizelskimi in varčnimi motorji oziroma av- tomobili. Francoska avtomobilska to- vama je z AX eco dosegla iz- jemno skromno porabo goriva: pri stalni hitrosti 90 km/h je bila poraba dizelskega goriva 2,7 litra, pri hitrosti 120 km/h nič več kot 3,6 litra, pri mestni vožnji se je povzpela na točno štiri litre, v povprečju pa ni presegla 3,4 litra. Seveda pa tega vsaj ta hip ni moč doseči s tistim dizelskim motorjem, ki ga tovama vgrajuje v obi- čajni Citroen AX in vsekakor tudi ne z avtomobili, ki sedaj vozijo s tekočih trakov. Ax eco je namreč izjemno lahek, vse- ga 672 kg ima, kajti pokrov motorja, streha, vrata in blat- niki so narejeni in lahkega ke- vlarja. Dmgačne so tudi pred- nje luči, nekoliko so »popravi- li« tudi motor, preuredili me- njalnik in avtomobil opremili s posebnimi gumami micheiin 155/70 R 14 MNX. S tem pro- jektom, ki ima ta hip zgolj štu- dijski pomen, se francoska av- tomobilska tovama počasi približuje tistemu, kar bodo morali sodobni avtomobili po- nuditi v bližnji prihodnosti. To pa bo ekološka neproblema- tičnost in skromna poraba pri dovolj velikih zmogljivostih. Št. 38 - 23. september 1993 34 Št. 38 - 23. september 1993 35 Št. 38 - 23. september 1993 36 Št. 38 - 23. september 1993 371 Št. 38 - 23. september 1993 138 Št. 38 - 23. september 1993 39 Št. 38 - 23. september 1993 40 TRAČ-nice Na Juriš, poslanci! Poslanci v velenjski skup- ščini zadnje čase na veliko »ju- rišajo,« če si dovolimo izpelja- vo iz jurišnega oddelka. Poleg orožja, s katerim seje oboroži- la vlada v prejšnjem mandatu, zdaj jurišajo na vsak torek v septembru, ko v neskončnost sklicujejo zasedanja. En zbor, drug zbor, nikoli pa ne pridejo do številke tri, da bi bili po- polnoma sklepčni. Sploh jih ne razumemo več! Kaj ne vedo, da ima tudi župan Pankrac Semečnik pištolo? Čisto lahko se zgodi, da jo bo kot stari do- bri John Wayne uporabil, da bo ponovno dosegel sklepč- nost. Tudi strah stori svoje Mozirski veljaki so postali sila previdni. Samo enkrat se je zgodilo, da so pomemben obisk z državne ravni peljali na ogled kmečkih turizmov, pa so vsi ugotavljali, kako lepo je Novinar sprašuje obiskoval- ca MOS-a, če so mu všeč sraj- ce, ki jih predstavljajo na modni reviji. »Oprostite, sem mislil, da reklamirajo kremo proti celulitisu!« Podjetni mož prijavi svojo ženo na natečaj za podjetnico leta. »Zakaj si me prijavil?« pre- senečeno vzdihne žena. „»Zato, da bodo sosedje mi- slili, da hodiš zvečer ven s po- slovnimi partnerji!« odvrne mož. Poslovna stranka telefonira direktorju. v mozirski občini. Sedaj so Mozirjani bolj previdni - to- vrstne obiske vodijo tam, kjer ni ravno veliko bogastva. Za dobrodošlico in za povrh po- skrbijo še razni »hribčki«, ki jih je v teh koncih veliko. »Ta- ko strah me v življenju še m bilo,« je bil komentar enega izmed republiških veljakov. Sušna Jesen če smo spomladi še verjeli, da gre za naključja, je deževni konec poletja jasen dokaz, da je predstava celjskih poklicnih gledališčnikov Herman Celjski zanesljiv klicatelj dežja. Tisti, ki imajo moče v čevljih (in od- povedanih predstav) zaenkrat dovolj, si do prihodnje pomla- di lahko oddahnejo, zlobneži pa že kujejo nove načrte. Zdaj, ko si celjsko gledališče lahko v zameno za nekaj gostovanj po Sloveniji v najbolj sušnih mesecih leta 94 obeta dotacije tudi iz republiškega sklada za elementarne nesreče, bo sušna jesen zgolj glede vremena. Tajnica: »Trenutno ga ni na delovnem mestu, lahko pa vam dam telefonsko številko go- stinskega lokala, kjer preživi večino delovnega časa.« Oče in sin, oba podjetnika, se pogovarjata. Oče: »Če bi jaz imel pred 20 leti takšne pogoje kot ti danes, bi bil zdaj bogataš.« Sin: »Če bi jaz pred 20 leti delal otroke, ne bi naredil takšnega nesposobneža kot ti.« Podjetnika za šankom. Prvi: »Odkar imam v svojem podjetju avtomatsko obdelavo podatkov, me spremlja ne- sreča.« Drugi: »In kaj se je zgodilo?« Prvi: »Žena se hoče ločiti.« Drugi: »Bodi srečen, ko sem jaz uvedel avtomatsko obdela- vo, sem se poročil.« »Oprostite, iščem nekoga, ki bi ustanovil podjetje.« »To vam lahko naredim jaz.« »Ste pravnik?« »Ne, toda zaračunavam po pravniški tarifi.« FRANCI ČEČ V DVOOJE Se vidi, kajne, da smo že za časa Celjskih knezov sejmarili? Svetle perspektive slovenskega gostinstva. Le kje je Ljubljeni pes? Govorica rok je več kot očitna. NAJ MUZIKANTI POVEDO Jaz bi rad. Jaz sem že, laz pa še bom... stane Tmovšek je imel izredno srečo, da je neki star muzikant rad pogledal za njego- vo sestro. V osnovnošolskih letih je namreč nekako prišel do stare harmonike, muzikant pa ga je napol zastonj vzel v roke, mu poka- zal osnove, no, z voljo in talentom pa človek tudi sam kaj naredi. In mu je ratalo. Ko je šel na prvo ohcet, sicer ni vedel kako bo, saj je kar mimogrede »snel« še enega klarinetista in vajo sta si naredila v avtu, na poti proti slavljencem. Pa so bili ljudje zadovoljni, četudi si kaj dosti še nista upala. »Še dobro, da je bil povabljen nek župnik, ki je imel ta pravi jezik. Vse nas je v >farovž< povabil in od vsakega svetnika kakšen vic povedal. Vsa >raja< je bila okoli njega, uboge stare ženske pa so se kar križale. Ohcet je bila neverjetno vesela in dobil sem samoza- vest. Polnih sedem let sem skoraj vsako so- boto igral v kakšni gostilni, kjer so mladi plesali in se veselili. Stari muzikanti, ki jih je bilo v našem koncu bolj malo, so bili večinoma razgrabljeni za ohceti, mi ta mla- di pa smo se kalili po gostilniških plesih, po slavjih in piknikih. Ohceti imam tudi kar precej za sabo in tiste v okolici Kalobja, kjer je še živ običaj vabljenja, sem si najbolj zapomnil. Saj ve- ste, od soseda do soseda je kakšen hrib ra- zlike in že ob četrtkih smo morali na pot, da bi bili do ponedeljkovega >šihta< doma. Pri- deš do hiše, >zašpilaš<, poveš po kaj si prišel, pol moraš pa pit'. Danes me kar strese. Na svatbi pa se mora kar naprej nekaj dogajat Ena iz Stanetovega roltava Vinska prijatelja, močno opita, sta proti jutru kolovratila domov kar po vseh štirih. Pa jc eden od njiju z roko zagreznil v neko mehko stvar. Obstane, ovoha in prične trez- no razmišljati: »Ti! Ne vem, če ni tole na moji roki drek!« »Menda res.« »Pje, sva imela srečo, da nisva nanj s topi a.'« in če je muzikant pet minut tiho, so že ob tebi. In če ne plešejo, moraš dati intonacijo za petje, če jedo, moraš povedat >bog žeg- naj<, drugače pa si izmisliti kakšno igro. Na primer denar iskati. Posebno smešno je, če ga išče ženska, pa je skrit v kakšnih gatah. Bližje je cilju, bol na glas igram. Ali pa: glasove >oštimat<. Trije bi radi postali pevci in na moje povelje štimajo glasove s pesmijo >Jaz bi rad<, zapoje prvi, Jaz pa še bom<. Glasovi so nemogoči in da bodo boljši, morajo en gla- žek zvrniti. To se ponavlja, igra je vse hi- trejša in na koncu pevcem že kar gre. >Jaz bi rad, jaz sem že, jaz pa še bom< gre tekoče in pika na i je potem, ko jaz dodam >kozo seksu<. Sicer pa se nam muzikantom slabo piše. Poglejte - zadnjič sem bil na sejmu v Gradcu pa sem se hotel malo pokazati na enem od štantov, da znam tudi jaz igrati. Madona, samo na tipko sem pritisnil, pa je ta >kurba< igrala kot hudič. Zdaj že delajo take harmonike, da kar magnetofonski trak vstavijo v ohišje in vsak je že lahko muzi- kant. No, ampak duša se pa ve, kje je!« EDI MASNEC STRAN(KA) SALJIVCEV Rezi Križanec iz Vrtne 22, Štore nam je prva poslala kupon z odgovorom, da ji je bila najbolj všeč šala Pravilen odgovor. Tu- di ostalim je bila všeč, zato bomo poleg Rezke nagradili še Viktorijo Tovornik iz Dobja pri Planini. Šaia tetina Praviien oilgovor »Kdo je bolj zadovoljen, tisti, ki ima milijone tolarjev ali tisti, ki ima deset otrok?« sprašuje profesor sociolo- gije. »Tisti, ki ima deset Otrok!« odgovori študent. »Zakaj?« »Ker si ne želi nobenega več!« Zaiionsita zvestoba Mož in žena se odpravljata ločeno na do- pust. Pred odhodom si zaobljubljata zakon- sko zvestobo. Po vrnitvi z dopusta vpraša žena moža: »Ali si mi bil v teh dneh odsotnosti res zvest?« Mož ji odvrne: »Bil sem že na tem, da bi se bil pregrešil, vendar me je spomin nate dvignil z nje in sem jo zapustil.« Žena pa mu pravi: »Vidiš, kakšno srečo si imel, da si bil na vrhu, saj si jo lahko zapu- stil. Jaz sem pa bila spodaj in mu nisem mogla pobegniti.« Dariio Po dolgih letih se srečata prijatelja Go- renje in Savinjčan. Pa se pohvali Gorenje, da je zgradil novo hišo in, da ima tak zvo- nec, da lahko zvoniš z čelom, nosom, brado, kolenom, nogo. Pa vpraša Savinjčan: »Kaj pa z roko?« Gorenje: »Pa ja ne boš prišel brez darila.« Siiopuii Oče reče sinu, ki se je nagnil čez ograjo balkona in gleda v parter: »Pazi, da ne pa- deš v parter, tam je trikrat dražje!« Pozatijivi profesor Pozabljivi profesor Žafranko se napoti proti domu. Ko se mu zazdi, da je pri doma- či hiši, z dvomom vpraša: »Stanuje tu profe- sor Žafranko?« »Seveda, samo da ga ni doma.« »Je že dobro, bom pa drugič prišel.« Teie Sin ves srečen pride iz porodnišnice do- mov ter pove materi, da mu je žena rodila dečka. »Veš, vse je v redu, samo črn je ostal, ker žena nima dovolj mleka, pa so mu dajali mleko od črnke, ki je slučajno tudi v bol- nici.« Nato mu mati reče: »Veš, sin, ko sem jaz tebe rodila, tudi nisem imela mleka v prsih, pa sem ti dajala kravje mleko m zato si ostal -tele.« Šale so prispevali: Ivan LEBEN-Slavc iz Celja, Ivan GOSTECNIK iz Braslovč, Gabrijela RO- RlC iz Celja, Cilka LIPNIK iz Rogaške Slatine in Jože JURC iz Škofje vasi. Št. 38 - 23. september 1993