Št. 149 (14.545) leto XLIX.________________
PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1200 LIR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70
NEDEUA, 6. JUNIJA 1993
UVODNIK
Sosledica
noči
in dnevov
Sandor Tence
Volitve so sol parlamentarne demokra-cije in politika sodi med glavna gibala - Čeprav ni edino- sodobne družbe. To je veljalo včeraj in mora veljati še danes, Čeprav so nas nekateri dolga leta prepričevali o na-sprotnem: da volitve so, ker morajo biti, Čeprav ne bodo itak nie spremenile in da je Politika predvsem strankarstvo in delitev oblasti. Pogubne posledice take miselnosti so vsem na dlani. Koliko let smo imeli pred sabo ene in iste ljudi, ki so si delili nnnistrstva, javne ustanove in tudi podkupnine.
Referendum o preferenci za poslansko zbornico je sprožil politični potres. Sledile so parlamentarne volitve, na katerih je vladna koalicija doživela poraz, pojavil se je sodnik Di Pietro, prišla je še zmaga na referendumu o volilnem sistemu za senat. Ob vseh škandalih, razočaranjih, krizi vrednot in ideologij so ljudje zaceli spet odkrivati politiko z veliko začetnico.
Današnje volitve imajo politično in upravno razsežnost. Politično, ker bodo pod globokim vtisom podkupninskih afer, upravno, ker bodo zarisale novo podobo deželnega sveta in drugih izvoljenih teles, predvsem goriške in tržaške pokrajine. Naša dežela je v dobrem in v slabem prehodila svojo tridesetletno pot. Danes se zanjo konca in hkrati začenja novo obdobje.
V Trstu je treba že z današnjim dnem preprečiti zmago nacionalistične fronte in ustvariti pogoje, da bo demokratični in odprti del tržaške skupnosti imel v balotaži svojega zagovornika in seveda možnosti za uspeh. Zmaga desnice bi namreč potisnila Trst v politični srednji vek.
Slovenci gremo na te volitve z vsemi skrbmi in upanji italijanskih sodržavljanov, a tudi kot pripadniki narodne manjšine, ki ji pot ni posuta s cvetjem. Prav nasprotno. Perspektive glede števila izvoljenih Slovencev niso optimistične. Tega se vsi jasno zavedamo, to pa ne pomeni, da se moramo vnaprej sprijazniti s porazom in ne izkoristiti realnih možnosti, ki nam jih ponujajo okoliščine.
Dnevu sledi noC in noči dan. Ta naravna zakonitost velja tudi v politiki. Važno je, da se ne ustrašimo novega, ker bomo morali tudi Slovenci, ne glede na volilne izide, že °d jutri razmišljati precej drugače. V odnosu do drugih in tudi do nas samih.
■
Vsak
peti
Italijan
na
volišče
RIM - Vsakega petega Italijana Čaka danes pomembna dolžnost: 10,5 milijonov državljanov bo prvič volilo po novem sistemu in neposredno odločalo o 1.192 županih in 6 predsednikih pokrajin (Gorica, Mantova, Pavia, Ravenna, Trst in Vi-terbo), medtem ko bodo deželne volitve samo v Furlaniji-Julij-ski krajini in bodo potekale po starem sistemu.
Med tehničnimi novostmi je glavna uvedba balotaže v drugem krogu za občine z več kot 15 tisoč prebivalci (Ce seveda nihče od kandidatov ne osvoji absolutne večine že v prvem krogu), medtem ko v občinah z manj kot 15 tisoč prebivalci velja večinski sistem (kakršen je doslej veljal le za občine z manj kot 5 tisoC prebivalci), kar pomeni, da zmaga kandidat, ki si uspe priboriti relativno večino volilnega konsenza. Druga novost je omejitev volitev na en sam dan, z volilnimi sedeži, ki bodo odprti od 7. do 22. ure in s takojšnjim začetkom preštevanja glasov na 19.645 voliščih. Se enkrat pa velja opozoriti, da morajo vo-lilci na pokrajinskih volitvah na glasovnici prekrižati znak in ne ime kandidata, ki je z njim povezan, saj v nasprotnem primeru njihov glas ne bo veljaven.
BALKANSKA KRIZA
Za vama območja v Bosni bo poskrbel Nato
Protest pravoslavne cerkve, Miloševič pa trdno na oblasti
BEOGRAD, VZHODNA BOSNA, BRUSELJ - Izjave srbske policije o dobrem poCutju voditelja Srbskega gibanja obnove Vuka Dra-škoviCa in njegove soproge Danice so laž, poroCa iz Beograda dopisnik Republike Žarko Rajkovič, ki navaja, da se opozicijska voditelja le s težavo držita na nogah, Čeprav sta brez hujših poškodb, hkrati pa sta prepričana, da ju oblasti ne bodo mogle obsoditi na zaporno kazen. Agencija AFP pa trdi, da so se v soboto spet povečale napetosti v srbski prestolnici, Čeprav položaj po odstavitvi predsednika ZRJ GosiCa spet popolnoma nadzorujeta Slobodan Miloševič in Vojislav Šešelj. Akcijo proti zakoncema Draškovič je obsodila pravoslavna cerkev, pa tudi tradicionalni srbski prijatelji, kot so na primer Grki. Medtem pa se nadaljuje srbska ofenziva v vzhodni Bosni. Vojaškim opazovalcem Združenih narodov so napadalci preprečili prihod v že osmi dan oblegano Goražde. Po poročilih radioamaterjev ljudje že umirajo zaradi lakote in bolezni, konvoj 50 tovornjakov s pomočjo pa se je podal na nevarno pot med roparji in ostrostrelci proti Tuzli. Goražde naj bi bilo po petkovem načrtu Varnostnega sveta poleg Sarajeva, Tuzle, BihaCa, Srebrenice in Žepe eno od zaščitenih območij z okrepljenimi mednarodnimi vojaškimi silami. Na pomoč sedanjim 9000 vojakom z modrimi Čeladami jih bodo v Bosno poslali še 5000, jih zaščitili z letalskimi silami in jim dovolili, da se branijo tudi z orožjem. Bosanske oblasti iz Sarajeva so sporočile, da so lahko vama ob-
Zalostno pospravljanje ruševin nekje v porušeni Bosni (Telefoto: AP)
moCja samo začasna rešitev, saj si želijo predvsem orožja za samoobrambo. Voditelj bosanskih Srbov Radovan KaradžiC pa je obljubil, da bodo spoštovali naCrt svetovne organizacije, Ce bo ta »preprečila nenehne muslimanske
ofenzive«.
Diplomati vojaške zveze Nato v Bruslju pričakujejo, da bodo Združeni narodi zaprosili prav severnoatlantsko vojaško organizacijo za uresničitev zamisli o varnih območjih. V naslednjem tednu so že napo-
vedali celo vrsto posvetovanj na najvišjih ravneh Nata, da bi zmanjšali razlike v pogledih med državami Članicami o ukrepanju v Bosni. O akciji pa naj bi v Četrtek v Atenah odločili zunanji ministri Članic zahodne vojaške zveze.
Korte nad izolo / dnevi oljk
Prvi letni zbor istrskih oljkarjev
Oivno olje iz leta v leto bolj kakovostno
NEMČIJA / DEMONSTRACIJE PO UBOJU TURKINJ
Stotisoči proti rasizmu in novi podtaknjeni požari
V Solingenu so se demonstranti stepli z neonacisti
TENIS / ROLAND GARROS
Nemka Steffi Graf zmagala v Parizu
Danes moški finale Courier-Bruguera
Pridelovalci oliv slo-i6l)ske Istre, ki so se do-s,reCevali ob prazniku °ška v Marezigah, so le-s Prvič samostojno prišli svoj letni zbor. Na „ 0rr v Kortah nad Izolo Podelili priznanja za a)Doljsi pridelek lanske
letine, pri Čemer so z veseljem ugotovih, da je olje iz leta v leto bolj kakovostno. Za kakovost olivnega olja seveda ne zadostujeta samo ugodno podnebje in dobra zemlja, potrebne so še pridne roke in pomoč stroke... (B. V. Foto: Z. P.))
SOLINGEN, HATTINGEN, KONSTANZ - Okrog deset tisoč ljudi se je v soboto v Solingenu, kjer je pred tednom dni v podtaknjenem požaru izgubilo življenje pet Turkinj, zbralo, da bi protestiralo proti rasizmu, nasilju in sovraštvu do tujcev. Sprva mirne demonstracije so se kmalu sprevrgle v spopade. Kot poročajo, so se najprej spopadle rivalske turške skupine, nato pa je prišlo do večjega pretepa med turškimi priseljenci in neonacisti, zato je med nekaj sto vročekrvnežev stopila dvatisoC-glava policija.
Na sreCo žrtev ni bilo, le nekaj ljudi je ranjenih. Do spopadov je prišld, ko so demonstrantje izvedeli, da so bili podtaknjeni novi požari v turške domove. V mestecu Hattingen blizu Solin-gena se je iz goreCe hiše uspela rešiti Turkinja s petimi otroki.
V Konstanzu na jugu Nemčije pa je eksplozija uničila turško restavraci-
jo. Dosedanja preiskava je pokazala, da so za oba napada, v katerih na sreCo ni bilo žrtev, odgovorni nemški neonacisti.
ProtirasistiCne demonstracije, ki so se jih udeležili tisoCi, so v soboto potekale v skoraj vseh velikih nemških mestih. No-
tranji minister Rudolf Sei-ters pa je povedal, da načrtujejo zakonsko prepoved še nekaterih desničarskih skupin. ProtirasistiCne demonstracije so organizirali tudi v nekaterih drugih evropskih državah, predvsem v Franciji in v Švici. (Reuter)
PARIZ - Nemka Steffi Graf (na «liki AP) je pričakovano zmagala na Roland Garrosu. V finalu je premagala americanko Mary-Joe Fernandez z re-
zultatom 4:6, 6:2, 6:4. Danes bo na vrsti moški finale, v katerem se bosta pomerila American Jim Courier in Spanec Sergi Bruguera.
Uničena turška restavracija v Konstanzu (Telefoto: AP)
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
Navodila za današnje upravne volitve
V Furlaniji-Julijski krajini bodo danes deželne volitve, v Trstu in Gorici bodo obnovili tudi pokrajinske svete, ponekod v Furlaniji pa tudi občinske svete. Volišča bodo odprta samo danes do 22. ure, to pa ne bo edina novost današnjih volitev
.....................stran 2..
Ministra Andreatta in Fabbri za nastop italijanskih enot v Bosni
Tudi italijanski vojaki bi lahko sodelovali pri silah Unproforja: tako sta včeraj izjavila italijanski zunanji minister Andreatta in obrambni minister Fabbri. V radijski oddaji prve mreže RAI je Andreatta najprej poudaril, da bi poleg prostovoljcev v Bosni lahko nastopili tudi italijanski vojaki, ki bi med drugim imeli nalogo ščititi konvoje humanitarne pomoči. Z njim je soglašal obrambni minister Fabbri, ki je v isti radijski oddaji poudaril pomen mednarodnega sodelovanja in koordinacije celotne operacije, s sodelovanjem Italije seveda.

stran 2
Minister Peterle pisal S. Pahorju
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je v pismu prof. Samu Pahorju obsodil krivično ravnanje s Slovenci v Italiji in izrazil pričakovanje, da bodo pristojne italijanske oblasti čim prej tudi v tem primeru v praksi špotovale splošno sprejeta načela o varovanju manjšin. Medtem pa je tržaški kvestor prepovedal za danes najavljeno zborovanje društva Edinost v Trstu.
Gorica: pritožbe zaradi zanemarjenih parkov
Kakih dvesto občanov se je te dni obrnilo do občinskega odbora v Gorici in postavilo zahtevo po drugačnem odnosu do parkov in zelenih površin v Gorici, ki so skrajno zanemarjeni, zamazani, brez nadzorstva. Občani predlagajo tudi nekaj ukrepov, ki naj bi naredili življenje v mestu bolj prijazno. Med drugim manjkajo primerna igrišča za otroke.
.....................stran 5.
Kriza na občini v Krminu in Gradišču
Vse kaže, da bodo v jeseni na Goriškem spet volili. V slepo ulico sta zašli občinski upravi v Krminu in Gradišču. V Krminu je podžupan, dan po seji 1. junija odstopil V Gradišču je prišlo do spora med DSL in KD glede izgradnje gledališča. Vse globlja pa je tudi kriza v Gorici, kjer je dejavnost občine povsem paralizirana že od februarske afere COOP. Izid današnjih volitev naj bi razreševanje krize pospešil.
........................stran 5....
Araentinu 13. etapa Gira
Italijan Moreno Argentin, ki je oblekel prvo roza majico na tej dirki, je včeraj osvojil 13. etapo Gira, ki je bila še kar razburljiva. Ko je vse kazalo, da bo Bugnu le uspelo zmagati, ga je na ciljni ravnini dohitela glavnina in najboljši v sprintu je bil Argentin.
Leali je tudi po včerajšnji etapi ohranil prvo mesto na skupnem vrstnem redu.
.......................stran 17..
Japonska: cesarska poroka ogroža tradicije
Japonski prestolonaslednik Naruhito bo v sredo s 13-urnim obredom poročil 29-ietno katoliško meščanko Masako Owada, ki se je za prinčevo voljo odpovedala briljantni diplomatski karieri. Nova princesa pa je medtem postala zgled za mlade Japonke, ki se vse bolj upirajo tradicijam in tabujem Cesarstva vzhajajočega sonca.
stran 19
2 Nedelja, 6. junija 1993
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
NOVICE
IZJAVE ZA RADIO / MINISTRA ANDREATTA IN FABBRI
400 let Palmanove, »evropske utrdbe«
liil
PALMANOVA - »Prav iz utrjenega, za vojno načrtovanega mesta želim danes izraziti poziv k miru in k sodelovanju med narodi.« Tako je povedal predsednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Vinicio Turello, ko je včeraj dopolne ot-varjal razstavo »Palmanova - evropska utrdba«, ki bo odprta za javnost od danes pa vse do 15. novembra. Razstavo prireja sama deželna uprava v sodelovanju z ministrstvoma za obrambo in za kulturne dobrine, in sicer v počastitev 400-letnice tega mesta, na ogled pa je na dveh mestih, v sami Palmanovi ter v bližnji vili Manin v Passarianu. Turello je v svojem otvoritvenem nagovoru med drugim podčrtal, da Palmanova dejansko ni nikoli opravljala funkcije, zaradi katere je bila prvotno zgrajena. Danes pa vsekakor predstavlja veliko za-, nimivost, ki jo mora primemo ovrednotiti turistiC-'Yna strategija Furlanije-Julijske krajine. Otvoritvene slovesnosti so se udeležili številni predstavniki civilnih in vojaških oblasti.
Razstava bo na ogled ob delavnikih od 10. do 18. ure, ob praznikih pa od 11. do 19. ure.
Umri je časnikar Pieriuigi Odorico
PORDENON - Včeraj ponoči se je smrtno ponesrečil novinar Pieriuigi Odorico, ki je vodil uredništvo Gazzettina v Trevisu. Bilo mu je-komaj 37 let. PredsinoCnjim se ni odpeljal naravnost domov v Pordenon, ampak je šel k svojemu podrejenemu, da bi načrtovala nadaljnje delo. Tam je ostal do pozne ure: ob 3.25 se je končno odpravil proti domu in ko je manjkalo le še nekaj kilometrov do Pordenona, je naenkrat zavozil v levo in silovito trčil v obcestno platano. Bil je pri priči mrtev. Sledov zaviranja ni bilo, zato ga je morda premamil spanec. V resnici pravijo kolegi o njem, da je delal od jutra do veCera, da si je privoščil bolj malo počitka. Pokojni, ki zapušCa ženo in dva oboka, se je spo-
■
tržaškega Piccola, nato je vstopil v pordenonsko redakcijo Gazzettina in z leti postal njen odgovorni, nazadnje pa je odšel vodit beviško uredništvo. V Treviso se je vozil vsak dan zjubaj z avtomobilom, proti večeru pa se vraCal v Pordenon. Njegova ba-giCna smrt je globoko presunila novinarske kroge v Venetu in Furlaniji-Juhjski krajini.
Sargaška alga oblega Benetke
RIM - Sovražnikom ozboma nevarnosti za Benetke in beneško laguno ni videti konca: zadnja, ki so jo sbokovnjaki vpisali na seznam, je sargaška alga. Gre za vebko algo rjave barve, ki se je šele pred kratkim nasebla tudi na južnem delu beneške lagune. Na nevarnost, da bi se ta alga razpasla po beneški laguni, je včeraj na sedežu akademije Lincei opozoril dbektor inštituta za botaniko univerze v Messini Giacomo Tripodi, ki je tudi odkril prva »naselja« rjavih alg v beneški laguni. Povedal je tudi, da so alge v beneško morje prišle z japonskimi osbigami: dovolj je bilo, da so v morje odvrgli ostanke školjke. V nekaj letih - je opominjal Tripodi - se lahko sargaške alge tako razrastejo, da skoraj zadušijo vse ostalo rastlinje. Med drugim so po oceni sbokovnjakov »beneške« sargaške alge povsem zdrave, kar tudi pomeni, da se lahko izredno hibo razraščajo. Tripodi je povedal, da je v pol metra šboki in pol metra visoki površini lag do deset tisoC embrionov. Sargaške alge so se prvič pojavile v Evropi pred približno 20 leti, ko so zaCeh umetno gojiti ostrigi: najprej so se razrasle ob obali otoka Wight v Rokavskem prelivu, nato pa so »zasedle« še holandske obale, predvsem pa so se udamacile pred normandijsko obalo, kjer je veliko gojišč ostrig. Kot je pojasnil prof. Tripodi, zaenkrat še niso iznašli načina, da bi se znebili neprijetnih rjavih alg. V Sredozemlju so se sargaške alge pojavile pred kakšnimi desetimi leti, in sicer, ko so zaCeh gojiti ostrige tudi v južni Franciji. Zaenkrat bi težko opredelili posledice, ki jih bo lahko povzročila sargaška alga v beneški laguni, najprej bo treba namreč preveriti, Ce se bo tam povsem udomačila. V tem primem, je še dejal prof. Tripodi, bo ta tip alge prevladal, vendar še ni povsem jasno, kaj se bo potem zgodilo. Vsekakor bi bilo potrebno - se pripom-nili sbokovnjaki - skrbno nadzirati razvoj sargaške alge in primemo zaščititi beneško laguno.
Modrčki na razstavi
LIGNANO (Videm) - Kreativnost in iznajdljivost umetnikov, arhitektov in modnih mojsbov se je spopadla tudi z modrčki, ki pa seveda niso šli v široko prodajo, temveč so jih zmele nositi samo najlepše in najslavnejše med ženskami. Najlepši in najbolj dragoceni izmed umetniško izdelani modrčkov so od sinoCi na ogled na posebni razstavi v Lignanu Sabbiadoro. Razstavo, ki so ji nadeti naslov »Reggi-Secolo«, so pred tem že pripraviti v Milanu in Genovj, iz Lignana pa bo odpotovala v Združene države Amerike. Za to »turnejo« bodo zbbko modrčkov še obogatiti s posebej dragocenimi primerki, ki so jih nosile princese in pripadnice mednarodnega jet seta. V ZDA naj bi tako razstaviti tudi slavni modrček, ki ga je izdelal Van Pier in ki ga krasi 2350 biserov, in pa zlati modrček, ki so ga pokloniti zvezdici z bujnim oprsjem Sereni Grandi.
Pomoč Bosni
PRATO - Včeraj popoldne so na dražbi prodati 26 stik iz zasebne zbbke Marie Pie Fanfani, izkupiček v višini 300 milijonov Ib pa je šel združenju »Skupaj za mb«, katerega predsednica je Maria Pia Fanfani. Tako zbrana sredstva bodo nameniti bosanskim obokom.
»V Bosno tudi italijanske enote«
Sodelovale naj bi s silami Unproforja
RIM - V Bosni je v okviru humanitarnih pobud veliko italijanskih prostovoljcev, zato bi bilo povsem logično, da bi v Bosno prišli tudi italijanski vojaki. Takšno tezo je v posebni oddaji, ki so jo pripravili novinarji prve radijske mreže RAI, včeraj zagovarjal italijanski zunanji minister Beniamino Andreat-ta. Radijske oddaje sta se udeležila tudi obrambni minister Fabio Fabbri in poslanec Piebo Ingrao.
Andreatta je v včerajšnji oddaji tudi ugotavljal, da je trenutno v Bosni premajhno število Cet in seveda vojakov Združenih narodov. Po minisbovi oceni bi bilo
prav, ko ne bi omejevati njihove vloge in prisotnosti na »bojnem polju«, se pravi, ko se nasprotujoče si vojske obstreljujejo. Zato ni misliti, da bi te enote uporabljali za zaščito konvojev; ugotovitvi je sledil predlog Andreatte, ki je dejal, da bi veljalo razmisliti o tem, da bi nekaj stotin najbolje izvežbanih italijanskih vojakov dali na razpolago Združenim narodom z nalogo, da bi nadzirali ceste, ki iz Dalmacije vodijo v Sarajevo. S tem v zvezi je italijanski zunanji minister opozoril na zavzemanja »katere izmed bivših jugoslovanskih republik, da bi preprečila Italijanom,
Minister za zunanje zadeve Beniamino Andreatta
da bi sodelovati z enotami Unproforja«, Ceš da je prav, da države, ki so blizu območja, na katerem je posegla OZN, ne dajo na razpolago vojnih enot.
Tudi obrambni minister Fabbri je zagovarjal stališče po neposredni udeležbi italijanskih vojnih enot v okviru Unproforja, zavrnil pa je vsakršno možnost po samostojnem italijanskem nastopu. Glede človečanske pomoči pa je minister dejal, da je treba »organizirati in koordinirati solidarnostna zavzemanja, ki prihajajo do izraza v državi«, vsekakor pa je in ostaja glavni pokrovitelj in referent za pobude Visoki komisariat za begunce pri OZN, vendar pa bi morali temu organizmu omogočiti polno delovanje predvsem preko učinkovitejše zaščite oseb in konvojev. Poslanec Pietro Ingrao pa je v radijski oddaji predvsem obžaloval dejstvo, da se o prostovoljcih, se pravi o ljudeh, ki so povsem prostovoljno odšli v Bosno, da bi pomagali civilnemu prebivalstvu, govori samo v zvezi s tragičnimi dogodki. Delovanje organizacij in posameznikov na prostovoljni ravni je tolikšnega pomena, da bi zaslužilo večjo pozornost, je dejal Ingrao.
ČEDAD / VOLILNA KAMPANJA V ZATIŠJU
Beneška Slovenija in upravne volitve
Poteguje se tudi nekaj slovenskih kandidatov
Rudi Pavšič
ČEDAD -Volilna kampanja za današnje deželne volitve ter za obnovo nekaterih občinskih svetov je v Nadiških dolinah potekala skoraj neopazno. Javnih shodov in podobnih pobud je bilo izredno malo in še te so se odvijale v zaprtih prostorih ob prisotnosti pešCice ljudi. Časopisnih in televizijskih spotov ni bilo. Obveljal je trend, ki smo ga zabeležiti malo povsod v Italiji in še posebno v naši deželi.
Drugi razlog razadi katerega je volilna kampanja v Nadiških dolinah potekala povsem tiho, je dejstvo, da je kandidatov iz teh krajev zelo malo in ti imajo zelo majhne možnosti, da bi se uveljaviti.
Rahlo prednost pred drugimi ima verjetno Magda Srauglig iz Grmeka, ki kandidira za deželni svet na tisti Severne lige. V primeru napovedanega uspeha Bossije-vih pristašev ni izključeno, da si tudi beneška kandidatinja zagotovi mesto v deželnem svetu. Ce-dajska in Nadiške doline so bile od vedno »trdnjava« krščanske demokracije. Kako se bodo danes odločili volilci, je seveda vprašanje.
Na uspeh upata tako Michela Bacchetti, ki kandidira v Čedadu in okolici ter Mario Zufferli, ki je kandidat za Nadiške doline. Povedati velja, da je Zufferli tudi kandidat za župana v občini Dreka in ima velike možnosti za uspeh.
Slovenska skupnost je za svojega kandidata, ob
Jevnikarju, izbrala Marina Vertovca, ki je v teh krajih dobro poznan, predvsem kot kulturni delavec.
Demokratična stranka levice je za slovenskega predstavnika izbrala Maro Cemo iz Barda, ki je bila doslej precej aktivna na kulturnem področju in se je posvetila vprašanjem izseljeništva.
V PSI ni kandidata iz Nadiških dolin. Podobno kot za DSL si je to nalogo »prevzel« Dario Molaro iz Barda, kjer je podžupan v terski upravi.
Iz teh krajev je tudi Camillo Melissa, ki kandidira na tisti PSDI, a brez velikih možnosti za uspeh. Isto naj bi veljalo za Paola Marsen, ki se kot branitelj
italijanstva Nadiških dolin predstavlja na Listi za Italijo, ki se je združila s PLI in Listo za Trst. Nekaj možnosti, da bi tudi v teh dolinah zbrali nekaj glasov, imajo Zeleni golobice, ki kot nosilca liste kandidirajo Elio Mionija. Stranka komunistične prenove nima beneškega kandidata in zato je računati, da bodo glasovi Benečanov, ki so se opredeliti za to stranko, šli predvsem nosilcu tiste.
Kakšni so obeti za današnjo volilno preizkušnjo? Tako kot drugod, so tudi v Benečiji ljudje precej razočarani nad sedanjim političnim stanjem. Tudi to bo odločalo pri izbirah ljudi.
VOLIŠČA ZA DEŽELO IN POKRAJINO ODPRTA DO
Volitve le danes
Na volišče z volilnim potrdilom in z osebnim dokumentom' Za deželo ena preferenca, za Pokrajino prekrižamo le simbol
Glasovnica za deželo je ZELENE BARVE. Na njej prekrižamo simbol stranke in našižemo le eno preferenco s PRIIMKOM IZBRANEGA KANDIDATA..
TRST - Danes bodo v Furla-niji-Julijski krajini deželne volitve, ponekod (v Trstu in v Gorici) tudi pokrajinske, v nekaterih občinah pa še občinske volitve.
VolišCa bodo prvič v povojnem Času ODPRTA SAMO DANES MED 7. IN 22. URO. Na volišče pridemo z volilnim potrdilom (kdor ga ni dobil na dom naj ga takoj dvigne na volilnem uradu svoje občine) in z veljavnim osebnim dokumentom.
V deželi je vsega skupaj 1.065.877 volilk in volilcev, ki bodo izvolili 60-člansko deželno skupščino. V deželi je skupno 2.058 volilnih sedežev.
DEŽELNE VOLITVE
ZELENA GLASOVNICA
Za deželni svet PREKRIŽAMO SIMBOL STRANKE in ODDAMO LE ENO PREFERENCO, ki je bistvenega pomena za izvolitev slovenskih kandidatov. PREFERENCO NAPIŠEMO LE S PRIIMKOM KANDIDATA. Na glasovnici ne pišemo številk.
Glasove za deželni svet bodo zaceli preštevati takoj po zaprtju volišč, tako da bodo prvi rezultati znani že ponoči, končni pa v zgodnjih jutranjih urah.
POKRAJINSKE VOLITVE
RUMENA GLASOVNICA
Za Pokrajino Trst in Gorica glasujemo po novem volilnem sistemu. Na levem delu glasovnice je natisnjeno ime kandidata za predsednika, v sredi je simbol stranke, levo pa ime kandidata za pokrajinski svet.
VOLILEC MORA PREKRIŽATI LE SIMBOL stranke.
Njegov glas gre avtomatično kandidatu za predsednika in kandidatu za pokrajinski svet. Vsa imena so že natisnjena na glasovnici. Kdor hoCe v Trstu glasovati za Codego mora prekrižati simbol ali DSL ali Zavezništva za Trst, kdor hoče podpreti Visiolija mora prekrižati znak SKP, kdor hoče oddati svoj glas za Peterlina mora prekrižati
simbol SSk.
NA GLASOVNICI ZA POKRAJINO NE PIŠEMO PRE*“ RENČ.	..
Tržaški in goriški pokrajin8 svet štejeta vsak po 24 clano ^ Porazdelitev sedežev bo znan šele po balotažnem glasovanj za predsednika, do katerega skoraj gotovo prišlo v nede J 20. junija, saj je pravzaprav ne^ mogoče, da bo danes kdo o kandidatov dobil absolutn večino glasov. To pomeni, bodo Cez dva tedna spet Sin nv volitve. Tokrat le za izvolite predsedbnika Pokrajine.
VOLITVE BISTVENA
DRŽAVLJANSKA PRAVICA
Volitve so med bistvenimi pravicami, ki jih imamo na raz polago, da sooblikujemo politi no in upravno življenje v drža^ vi. Volilna abstinenca je n68®1, selna, ker koristi le tistim, hoCejo, da ostane vse pri st3®® oziroma tistim, ki hočejo diskre ditirati demokratične inštitucije-
FRANCO COOSGA c««»*» «i* cm*«.«. «	«a»,	©	ÖAETAKO £ ANTANGELO C£$AR£ MAČKAM*
MARCQ DE AGOSTiNI ^ «MR« *	8UIA	S	CiANCIACOMO ZUCCHI
ENNK) BRAIDA <i> iwr* «c* tw*	okl« «;*■*»**	n	EOOARÖO FA8SAKI
GIOVANNI BARTOLI cm» h ntsmtm Sfcfc* ntffoxv		lEUO ČERNUTA
PAOLO SARDOS ALBERTINI	©	GIUSEPPE PEftfOCUA
LUCIO P.ERTUSI * KC4«4V»< avA*		MARSA CHiSA»
DENNIS V1SIOLI (MittATa «.v* e*««* 0 «*5.*oar «u* ««t.»»*		KlOft CAKCJANi
CLAUDIO BONIVENTO «.0. tMK* «t ►*«*>(: v*	«*»*«<*	©	FRANCESCO SCCCIA
eiOVANMI PETERLIN
a mom m nu« rus»**;»
MARJA PETEfli-IM SUSSI

MAURO Dl GIORGIO
cmoshtü mu	♦«**« •**>**«>*
m
«RG10 MARCON
Glasovnica za tržaški pokrajinski svet. NA njej prikrižamo LE SIMBOL stranke. Glas gre avtomatično kandidatu za predsednika
MANJŠINA / V ODGOVORU NA PISMO SAMA PAHORJA ITALIJANSKIM, SLOVENSKIM IN DRUGIM OBLASTEJVU
Minister Peterle obsodil krivično ravnanje s Slovenci v Italiji
Medtem pa je tržaški kvestor Giliberti prepovedal današnje zborovanje društva Edinost, ker naj bi delalo posredno volilno propagando
TRST - Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je 2. junija pisno odgovoril na dopis, ki mu ga je prof. Samo Pahor poslal natanko mesec dni prej, da bi ga seznanil z omejevanjem pravice do javnega manifestiranja na glavnem trgu v Trstu ter z drugimi težavami, s katerimi se ta Cas spopada slovenska manjšina v Italiji. Isto pismo j.e Pahor naslovil tudi predsedniku italijanske republike Oscar Luigiju Scalfaru in raznim funkcionarjem italijanske vlade, predsednikom o-srednjih evropskih inštitucij, predsedniku Slovenije Milanu Kučanu in predsedniku slovenske vlade Janezu Dr-
novšku.
»Tudi to Vaše zadnje pismo, kot vsa prejšnja,« je zapisal minister Peterle, »u-trjuje moje prepričanje o pomanjkljivosti in krivičnosti italijanske zakonodaje do pripadnikov slovenske manjšine, do narodne skupnosti, ki je zgodovinsko avtohtono in strnjeno naseljena v Avtonomni deželi F-Jk, Dokumenti, ki ste jih priložili Vašemu pismu so, po mojem mnenju, zelo zgovoren dokaz, kako neprijazno do Slovencev je še posebej tržaško okolje, katerega je slovenska manjšina etnični, duhovni in politični sestavni del. V kratkem se bo na Dunaju zaCela svetovna
konferenca o Človekovih pravicah, ki jo prireja OZN. Upati je, da bo ta velik svetovni dogodek vzvaloval evropsko in svetovno javnost ter vzbudil vest številnih, tudi evropskih držav, ki v praksi še niso uresničile splošno sprejeta načela varstva pravic narodnih in drugih manjšin,« je napisal Peterle, ki ob koncu pisma vošči Pahorju, da bi njegovo prizadevanje za slovensko stvar rodilo sadove in da bi »organi italijanske republike končno zagotovili spoštovanje osnovnih individualnih in kolektivnih pravic italijanskih državljanov slovenske narodnosti«.
V teh dneh pa je prof. Sa-
mo Pahor skupno s sodelavcema Lucijanom Malalanom in Jagodo Kjuder prejel tudi odločbo, s katero jim tržaški kvestor Giliberti prepoveduje, da bi danes (6. junija) imeli običajno mesečno manifestacijo društva Edinost na Trgu zedinjenja Italije v Trstu od 11.30 do 12.30. Kvestor utemeljuje prepoved upoštevajoč, da »pobudniki zborovanja nameravajo govoriti tudi o dvojezičnosti« in da »zagovarja isto temo politična stranka Slovenska skupnost, ki se predstavlja na volitvah«, pa tudi sklicujoč se na dejstvo, da'1 »bo glavni govornik g. Pahor, politični predstavnik, ki je bil izvoljen
kot občinski svetovalec za
Slovensko skupnost na r' žaški občini in da bi žara i tega omenjeno zborovanje prirejeno na dan volitev sa mih - lahko pridobilo znaCi nosti shoda s posredno a i neposredno volilno prop3 gando«.Kvestor v oporo svoje odločbe tudi pristavlja, da 1 zaradi gori navedenih razio gov omenjeno zborovanje sprožilo »nepredvidljiv va jeze, protestov in drugih političnih strank, 1 se predstavljajo na volitva dne 6. junija t. L, kar bi lahko
nevarno vplivalo na pote glasovanja ter bi lahko povz roCilo resno motenje javnega reda in mira«.
TRST / DOKONČNO SLOVO OD TRŽAŠKEGA LLOYDA?
Kriza se poglablja brezposelnih še več
Takšnega poraznega stanja že leta ne pomnimo
Crn sindikatu
c*CÄfch
Za n ? )e bl1 lm6

S-Geaovo-'
d ^ha ge ni nai :U ^pca, saj sa: 8a načrta še zm , tod pesin
fontneva,
7ai zaseb sg1^ se je f
v) j ogovor n
Ä'd“d">
sPodarska k Vrnunec. Tr 2enalu sv
^custro
8rama, ske ?arna bo s
lurv» Jc
Mesecev konec m jnandat perri, v J motorjev njava, -
Drago Gašperlin
sprotno! Skoraj v vseh strokah odslavljajo delovno silo in vrste pred okenci Urada za delo se neprestano množijo, nezaposleni - zlasti mladi -pa so malone obupani. Temu velja dodati Se skorajšnjo zapadlost ter-
minskih delovnih pogodb, tako da pojde »ciljno usmerjeni projekt« pri tržaški občinski upravi po vodi - prizadeto osebje pa na cesto.
Skratka, tako poraznega stanja v teh krajih že dolgo ne pomnimo. Ce
pa k temu pristavimo še krajevno in deželno brezvladje ter kaotične razmere v rimski vladi, tedaj je mera polna, saj so ostali sindikati brez vsakega sogövornika. NiC Čudnega torej, da sindikalisti razmišljajo zdaj o kakšni ponovni, javni, odmevni protestni pobudi.
CGILza reformo zdravstva in sindikalno demokracijo
Sindikat CGIL je zaCel že 27. maja zbirati podpise občanov k svojima zakonskima predlogoma o uvedbi prave sindikalne demokracije in koreniti reformi zdravstvenega sistema. Pri vsaki od dveh ljudskih peticij zadostuje 50.000 podpisov, toda pobudnik jih želi doseči vsaj poldrugi milijon v vsedržavnem merilu, od tega 20.000 v Furlaniji-Julijski krajini oziroma 5.000 samo v Trstu. Na ta naCin bosta pač teža in pomen sin-dikatove poteze politično zaznavnejša, kakor sta poudarila zastopnika tržaškega pokrajinskega vodstva CGIL Antongiu-lio Bua in Bruno Zvech na pojasnitveni novinarski konferenci. Oba zakonska osnutka bodo predložili parlamentu brž po sindikatov! organizacijski konferenci, ki
bo sredi tega meseca, besedilo o preosnovi zdravstva pa naj bi poslanci in senatorji obravnavali, kot se spodobi, vzporedno z novim finančnim zakonom.
Prvi predlog, ki zadeva sindikalno demokracijo, predvideva spremembo 14. in 19. Člena delavskega statuta in je naletel na naklonjenost ministra za delo Gina Giugnija, Cigar ime je s tem statutom tesno povezano. Kaj zahteva v glavnih obrisih CGIL? Predvsem »enotno sindikalno predstavništvo« na vseh, javnih in zasebnih delovnih mestih, ki ga smejo voliti in biti vanj izvoljeni vsi delavci ne glede na to, ali so ali niso vpisani v sindikat. Predstavništvo je pooblaščeno za pogajanja tako v okviru delovnega mesta kot v okviru vse-
državnih sporazumov, mora pa imeti mandat uslužbencev in se z njimi tudi posvetovati, kot je to dolžan z druge strani storiti tudi delodajalec pri organizaciji dela in proizvodnje.
Drugi zakonski predlog pa zahteva sledeče: ukinitev ticketov oziroma poenotenje prispevkov za zdravstveno zavarovanje; preureditev zdravstva na deželni osnovi; preobrazbo krajevnih zdravstvenih enot v prava, učinkovita podjetja; uvedbo »državljanskega poroka« s ši-rokomi pooblastili za prijavljanje slabega delovanja zdravstvenih služb; sestavo novega seznama zdravil in sicer le najbolj potrebnih; in nazadnje še spodbujanje zdravstvenih delavcev h kakovostnejšemu delu z nagradami, (dg)
ŠOLE / ZAKLJUČNA PRIREDITEV
Car kresne noč boljunskih otrok
Pohvala učiteljem za požrtvovalnost
Prizor iz predstave boljunskih osnovnošolcev (f. Ferrari)
Damiana Ota
Za otroke boljunske celodnevne osnovne šole Fran Venturini in vrtca se je letošnje šolsko leto zaključilo s »Čarom kresne noCi«; skupinska predstava s prepletanjem besede, pesmi in plesa je predsinoCnjim navdušila številno občinstvo bolju-nskega gledališča, zaslužila pa si je tudi posebno pohvalo didaktične ravnateljice Ksenije Dobrila. Ob zahvali skupini učiteljev, ki so si mimo »uradnih« zadolžitev prizadevali za tako dobro in prijetno zaključno predstavo, je Dobrilova še posebej Čestitala za nadvse uspešno uvrstitev boljunske šole na letošnjem pokrajinskem natečaju za nagrado Julius Kugy. Otroci so tudi s sodelovanjem biologinje Damjane Ota pripravili raziskavo na temo Zakaj park?, že v sredo zjutraj se bodo na vabilo Pokrajine udeležili podeljevanja nagrad na tržaškem sejmišču.
Kot reCeno, je petkov Car kresne noCi prijetno presenetil starše in vse, ki so se zbrali v dvorani občinskega gledališča France Prešeren v Bo-Ijuncu. Prvič se je tako zaključna šolska prireditev izselila iz šolskega poslopja, prav tako prvič jo je spremljala tudi vsa-
koletna razstava roCnih del in izdelkov. Skupina desetih učiteljev boljunske celodnevne osnovne šole je s priložnostnim sodelovanjem Tatjane Turko (njena sta bila narečna prizora iz nekdanjega vaškega življenja) postavila na oder pravzaprav zaokroženo gledališko predstavo. Dogajanje, razgovori mlekaric, peric in mlinarjev, ples in petje otrok so se razpletali ob pripravah na svetoivanski kres. Oder je torej zaživel ob podoživljanju enega najstarejših običajev, ob skrivnostni in Čarobni kresni noCi. Otroci so vadili dober mesec dni, zbiranje in ustvarjanje bese-
dila je učitelje sicer zaposlilo dalj Časa, po vsem pa smo v petek zvečer prisostvovali nevsakdanji šolski prireditvi, ki ni le nanizala razne dejavnosti otrok, kot so denimo'nastop šolskega zborčka (vodi ga Silvana Dobrila), ali recitatorske in plesne točke. V skupni režiji učiteljev, s scenami, ki sta jih izdelala Silvana Dobrila in Pavel Kobal (le-ta je dogajanje na odru tudi spremljal na klavir), z igro luCi in glasom harmonike (igrala jo je Elena Cuk) je petkov Car kresne noCi dosegel višek s plesom Čarovnic in milim petjem dobrih vil. Sklenila pa ga je skupna pesem vseh otrok.
NOVICE
Fulvio Tomizza v finalu Nagrade Campiello
Pisatelj Fulvio Tomizza je s svojo zadnjo knjigo »I rapporti colpevoli« že tretjič v peterki finalistov prestižne književne nagrade Campiello. Med vsemi konkuretni je bil deležen najveCjega' števila glasov, kar vzbuja upanje, da bo tokrat zmagovalec. Med književniki, ki so se potegovali za nagrado, a niso bili izbrani, Čeprav so bila njihova dela laskavo ocenjena, je tudi goriški pisatelj Paolo Maurensig.s svojim knjižnim prvencem Liinenburška varianta.
Krožek Istria pristaja na Piccolov manifest
»Manifest, ki ga je objavil II Piccolo (mišljen je manifest Zadnji vlak z dne 25. aprila, op. ur.), odpira možnost, da bi Trst ponovno postal resnično glavno mesto Istre, in to po pol stoletja in kljub mejam, ki so bile med tem začrtane.« Tako je zapisalo vodstvo Krožka Istria v tiskovnem sporočilu, v katerem objavlja svoj pristanek na sam manifest. Po mnenju Krožka naj bi Trst to postal, Ce se bosta uresničila vsaj dva pogoja. Prvi naj bi bil ta, da bi Tržačani smatrali Trst za »normalno italijansko mesto na obmejnem področju«, kjer naj bi »politične meje bile vselej krivične, ker ne morejo soupadati s kulturnimi«. Drugi pogoj pa naj bi bil ta, da bi bili tržaški politični predstavniki zmožni predstaviti celotni italijanski javnosti travmatično preteklost Trsta v celoti, in ne samo tisti del, ki zadeva same italijanske begunce iz Istre.
Pravice manjšin in rasna diskriminacija
Primož Sancin iz Doline je v teh dneh naslovil na predsednika poslanske zbornice Giorgia Na-politana peticijo, da bi parlament dopolnil zakon 654 iz leta 1993 ter zakonski odlok 122 iz leta 1993 o rasni diskriminaciji z določili, ki naj upoštevajo jezikovne pravice priznanih narodnostih manjšin. Sancin predlaga, naj bi zakon predvideval kazen za tiste javne funkcionarje, ki diskriminirajo pripadnike priznanih manjšin samo zaradi tega, ker v odnosih z oblastmi ustno ali pisno uporabljajo svoj materin jezik, in podobno naj bi bili kaznovani nadrejeni, ki bi javne fukcionarje navajali k takšnemu diskriminatorskemu ravnanju s pripadniki priznanih manjšin. Sancin utemeljuje svojo peticijo sklicujoč se na vrsto diskriminacij, ki naj bi jih sam doživel. Tako naj bi mu npr. 31. maja letos tajništvo sodišCa zavrnilo vlogo v slovenščini, Čeprav razsodba ustavnega sodišCa št. 28 iz leta 1992 doloCa, da se pripadniki priznanih manjšin smejo vselej obračati na sodne oblasti v svojem materinem jeziku.
VOLITVE
Med tržaškimi volivci tudi 28 stoletnikov in šest danes polnoletnih
Tokrat lahko voli v Trstu 203.429 oseb, katerimi je odločno več žensk
nr,QtRjT ' Pravico-dolž-v°li na tokratnih a pokrajinskih in
d&h volitvah ima tu-.. ^ Tržačanov, ki imajo n» «o že cel° stolet]e, in cev absolutaih novin-’ hi praznujejo svojih (U	Prav na današnji
lPt 'Yecl tržaškimi sto-,	prevladujejo žen-
, e> medtem ko je med današnjimi polnoletniki t^to eno dekle. Irene Al-„ . Ura, Roberto Naber-Massimo Magania, fcto.Pribaz, Michele rini pi 1° rn Andrea Dan-in-L80 se rodili 6. junija veri *ln se bodo po vsej jetnosti poslužili svoje aa novo pridobljene pra-me, da volijo. Mladih ‘ržacanov, ki bodo lahko es sli prvjg na volisce 298Seveda vec, skupno
rn9to za občane, ki so se onih od 19. aprila do 6. & 75: zadnjic so bili
iteia-kl obcani z vsemi ,.. Panskimi državljani abc,arV na volitve 18. Pnla letos, ko so bili na sn referendumi. Novo-2 i eni Polnoletniki bodo p] 0 verjetno oddali svoj da n n]ani verjetno pa je, Vci 0<^° na volišča odšli iib ,naistafejši obcani, ki no 6 L116)0 razne starost-rp-na<: toge. Med najsta-£7 obcani je kar 25 A A samo tri moški: npstarejša Tržačanka je °rgina Fragiacomo to,0va Cusma, ki je že
svečka 113 SVOj° 106'
star v kategoriji naj-sta 6 Slk stevilcno in tudi tarostno zaostajajo za
3ami’ saj je njihov feti ^ Star »komaj« 102 j» ime mu je Francesco
dni tZ^°’ družba pa n lata le dva stoletnika.
Ce najstarejšim in najmlajšim dodamo ostale volivce, ugotovimo, da je vseh 203.429. Tako je vsaj sporočil tržaški občinski volilni urad, ki je tudi pojasnil, da prevladujejo ženske, katerih je 110.669, moških volivcev pa je v Trstu 92.760. V skupno število so všteti tudi Tržačani, ki živijo v tujini - vseh je 5.031, vendar jih je samo 99 dvignilo volilnice - in pa 104 osebe, ki so se preselile v deželo Tridentin-sko-Južno Tirolsko in ki so ohranile pravico, da volijo v Trstu. In končno še podatek o skrutina-torjih: od 1.574, kolikor so jih najprej imenovali, je kar 358 iz raznih razlogov ’ zavrnilo «ponudbo «, tako da so jih morali nadomestiti.
ZGONIŠKA OBČINA
Pritožba zoper davčno opredelitev stavb
Diskriminacija povzroča škodo lastnikom
Boris Simoneta
Državna uprava ni uporabila enotnih kriterijev in homogenih meril pri določanju cenilnih vrednosti in kategorij oziroma razredov, v katere so razporejene stavbe na teritoriju. Tak kričeč primer neskladne pravne klasifikacije beležijo na območju zgoniške občine, kjer so v kategoriji A2 predvideni le trije razredi, v kategoriji A7 pa sta določena le dva razreda. Tako stanje seveda povzroča dokajšnjo škodo lastnikom poslopij, ki morajo v nekaterih primerih odšteti višji davek kot bi narekovala donosnost teh nepremičnin.
Zato je zgoniška občinska uprava vložila v odprtem roku pritožbo proti davčni upravi z zahtevo po reviziji klasifikacijskih razredov stavb na občinskem območju, saj so za tipološko povsem enaka območja v sosednjih občinah predvideli širšo paleto razrednih opredelitev, ki predstavljajo za marsikaterega davkoplačevalca znatno cenejšo varianto. Tako sta za kategorijo A7 v zgoniški občini predvidena le dva (dražja) razreda, v Dolini, Devinu-Nabrežini in tretji davCni coni tržaške občine jih je kar pet, v Miljah jih imajo
štiri, na Repentabru pa tri. Torej vec kot očitna diskriminacija na rovaš zgoniške občine, kar se, Čeprav v manjši meri, odraža tudi za kategoriji A2.
Zaradi pravičnosti in enakopravnega tratma-na državljanov zato zgoniški upravitelji in neposredno prizadeti lastniki poslopij pričakujejo, da bo davčna uprava odpravila to krivico, saj so tipološke značilnosti stavb in so-cio-ekonomska podoba občine povsem enake tistim na sosednjih območjih, obenem pa je v tej »gorski« občini večina zidav v kmečkih predelih.
mu
POŽAR / NAD OBALNO CESTO
Gasilci in gozdni čuvaji so se namučili
Ogenj je na raznih krajih izbruhnil še v sredo zvečer, a šele sinoči so ukrotili zadnja žarišča
Tržaško gasilci so se skupaj z gozdnimi Čuvaji in prostovoljci že v sredo zveCer zaceli boriti s požarom, ki je izbruhnil na raznih krajih ob železniški progi med Nabrežino in naravnim predorom na Obalni cesti. Se včeraj zjutraj so se oglašali razni ljudje, ki so opozarjali, da se ponekod še dviga dim (videlo se ga je celo iz mesta, kot kaže slika Sergia Ferrarija), tako da so posegli celo s helikopterjem. Pod večerom so bila vsa žarišča le pod kontrolo. Na ogroženem področju pa so iz previd-
nosti ostali gozdni Čuvaji skupaj z nekaterimi prostovoljci, da bi ob morebitni potrebi nemudoma posegli.
Gozdne Čuvaje smo vprašali, zakaj jih je požar tako dolgo zaposlil. Pojasnili so, da je na tistem področju precej iglavcev, tako da se je nabrala debela plast i-glic, pod katerimi ogenj lahko dalj Časa tli. Tudi Četrtkov dež ni veliko zalegel: na tistem področju ga je bilo premalo, a bil je tudi preveč kratkotrajen, da bi lahko dodobra namočil .razsušeno zemljo.
KONTOVEL / NASTOP ZBOROV V. MIRK IN PRIMORJE IZ AJDOVŠČINE
Sugestiven zborovski večer v akustični kontovelski cerkvi
Petje se je po koncertu nadaljevalo na družabnem večeru
Številno občinstvo, ki je v soboto napolnilo konto-velsko cerkev, je prav gotovo doživelo lep veCer ob poslušanju koncerta umetnih in narodnih pesmi, ki sta ga imela MoPZ Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela in MePZ Primorje iz Ajd-vošCine. V prvem delu koncerta je nastopil domači zbor Vasilij Mirk, ki se je pod vodstvom Mirana Žitka že v prvih taktih Brucknerjeve Ave Marie vključil v prostor ter z zvočno lahkotnostjo in sproščenostjo pritegnil pozornost občinstva. Gallusovi Glejte, kako umira pravični je sledila z dognano zborovsko ubranostjo pesem Signore delle cime. Nato so pevci podali še nekaj narodnih pesmi o naravi in domovini. Poleg globoke smiselnosti pri izvajanju narodnih pesmi smo slišali tudi dva solista Marjana Veršo in Marija SimiCa, ki sta navdušila poslušalce. Nedvomno lahko trdimo, da je v tem nastopu zbor pokazal viden napredek, za kar gre seveda velika zasluga mlademu dirigentu Žitku, ki je prevzel vodstvo pro-seško-kontovelskega zbora pred šestimi leti.
V drugem delu koncerta pa se predstavil MePZ iz Ajdovščine, ki deluje le trinajst let. Vendar ima v svojih vrstah dobre in perspektivne pevce. Že pri prvi pesmi holandskega skladatelja Jakoba Arca-delta Ave Maria so se pevci takoj prilagodili zelo akustični kontovelski cerkvi in njihovo Cisto in dovršeno petje je prišlo do izraza posebno v dveh Črnskih duhovnih skladbah, ki so bile interpreta-cijsko zelo sproščeno po-
Zbor Vasilij Mirk s Proseka Kontovela med koncertom (f. Ferrari/KROMA)
dane. Pevovodkinja Vida Crv je zelo dognano vodila zbor tudi pri izvajanju narodnih pesmi, ki so ogrele občinstvo, tako da je moral zbor ob koncu programa dodati še pesem Večerni zvon prav v trenutku, ko je bila deseta ura na konvelskem zvoniku. Ta sugestiven zaključek je dal še veCjo privlačnost veCeru, tako da je ševilna publika zadovoljna zapuščala konto-velsko cerkev.
Po koncertu so se pevci zbrali na družabnem veCeru, med govori po skorajšnjem ponovnem snidenju so se spet vili lepi glasovi in Čustva. Zapeti je bilo treba še dvema slavljencema, Josipu Čuku in Slavku Velikonji, ki sta praznovala rojstni dan. V dobrem razpoloženju se je nato družabnost s petjem zavlekla pozno v noC.
(B.R.)
Primorski äevnik
Lastnik: Z l i d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oi...............
finančni in I
850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu.
Cena: 1.200 LIT - 45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodiSču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Clan italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
v-ene oglasov
oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, i legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Danes v Trebčah Pesem ne pozna meja
Osem pevskih zborov iz nase dežele, s Koroške in iz Slovenije, bo danes popoldne, na vrtu Ljudskega doma v Trebčah, vdihnilo življenje 18. srečanju z naslovom Pesem ne pozna meja. Koncert se bo ob 16. uri začel s sprevodom do vaškega spomenika, počastitvijo padlih, nato pa se bodo sodelujoči zbori predstavili občinstvu na vrtu prenovljenega trebenskega doma. Letošnja Pesem ne pozna meja, ki se po Štirih letih spet vrača na Tržaško (leta 1989 je bila v Križu), prirejata domače SKD Primorec in MePZ Primorec-Tabor, ki bo pod vodstvom Matjaža Sčeka otvoril dejanski koncertni del današnjega srečanja. Nato bodo zapeli MoPZ Foltej Hartman iz Pliberka (vodi ga Božo Hartman), doberdobski DPZ Jezero pod vodstvom Patricije Rutar, MoPZ Vesna iz Križa, ki ga vodi Ivo Lešnik, MePZ Svoboda II iz Trbovelj (vodi ga Helga Briner), doberdobski MoPZ Jezero pod vodstvom Marija Pavlice, kriški DPZ Vesna, ki ga vodi Bogdan Kralj, in pa MoPZ Franc Zagodnik iz Branika pod vodstvom Gvida Filipčiča. Nastop posameznih sodelujočih zborov bo slovesno sklenil niz pesmi, ki jih bodo pevci (skupaj jih bo okrog 200) podali v združeni zasedbi. Med nastopajočimi na današnji reviji je tudi trebenska godba na pihala Viktor Parma, ki jo vodi Leander Pegan. Prireditev pa se v svoji osamnajsti izvedbi predstavlja občinstvu s še živimi in kljub velikim družbeno-političnim pretresom še nedotaknjenimi vrednotami prijateljstva, sodelovanja in kulturnih izmenjav med pripadniki istega naroda, a različnih držav. Ze v svojem pomenljivem naslovu pa kulturni dogodek poudarja tudi vrednote odpiranja in spoznavanja med narodnostmi, ki naj posameznike in družbo sploh bogatijo nad vsakovrstnimi mejami: s pesmijo in iskrenim glasom srca.
Damiana Ota
m
Vljudno Vas vabimo na otvoritev
razstave lesorezov
v četrtek, 10. t.m., ob 17.30.
Razstavljena bodo dela 17 umetnikov realizirana v letu 1992-93 na Mednarodni šoli za grafiko v Benetkah na seminarjih, ki jih je vodil Franko Vecchiet.

Ul. Machiavelli 22
Tel. 662111
Imamo veliko povpraševanj za najem in nakup stanovanj.
OBRNITE SE NA NAS!
NE
ZARAČUNAVAMO
PROVIZIJ!!!
PHILIPS
NAGLUŠNOST Nova dimenzija
Miniaturne akustične proteze
Brezplačni preizkusi sluha in demonstracije vsak četrtek zjutraj od 9. do 12.30 v lekarni Prowidenti na Travniku 34 v Gorici
INFORMACIJE: Tel. (0481) 46983
Ul. S. Zenone 6 Tel. 763429
Društvo
slovenskih izobražencev
NOVA IZDAJA
BRIŽIIMSKIH
SPOMENIKOV
Zgodovinski, literarni in jezikovni vidiki. Govorijo aka-demka Kos, in Jakopin, mag. Grdina in prof. Faganel. Perterlinova dvorana, jutri, 7. junija ob 20.30.

TBI— 830044
OlkraKer
POHIŠTVO
CENE
POPOLNA RAZPRODAJA
ZARADI PREUREDITVE ELEKTRIČNIH NAPELJAV PO NORMAH CEE
VSEz.50
%
POPUSTA
0. KRAINER UL. FLAVIA 53 TRST ■ TEL. 826644
KUHINJE - SALONI - SPALNICE - OTROŠKE SOBE -DNEVNE SOBE - VHODI
SK BRDINA
11. -12. -13. junija na Opčinah v Prosvetnem domu
Smučarski
praznik
Petek. 11. VI.:
odprtje kioskov ob 17. uri;
ples z ansamblom Happy day od 21. ure,
Sobota. 12. VI.:
odprtje kioskov ob 17. uri;
ples z ansamblom Happy day od 21. ure.
Nedelia. 13. VI.:
odprtje kioskov ob 17. uri
ples z ansamblom Happy day od 21. ure.
VABUENI
@ »cP/uuhioo oi\se/o«
Vabi vse šolske otroke Sklad »Mitja Cuk«
V Park Finžgarjevega doma na Opčinah. V soboto, 12. 6. 1993 od 9. ure dalje. Otrokom bomo nudili malico, kosilo, pijaCo in zabavo zastonj. Tudi odrasli ne bodo lačni.
Prinesite stare igrače in stripe za »boljši sejem« in odejo za na travo.
PD SLOVENEC BORST - ZABRE2EC
danes in jutri v HRIBENCI
23. PRAZNIK VINA
PROGRAM: ansamblom KRT- Danes, ob 17.00 koncert pihalnega orkestra BREG - ob 20.30 dalje ples z ansamblom KRT - jutri, 7. 6. - ob 20.30 dalje ples z ansamblom TAIMS- ADRIA KVINTET:
Razstava domačih vin in specialitete na žaru. Vabljeni!
SKD PRIMOREC -MePZ PRIMOREC -TABOR
Pesem
ne pozna meja
Danes, ob 16. uri na vrtu Ljudskega doma v Trebčah
SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA
obvešča elane glavnega odbora SKGZ, da bo seja v torek, 8. junija 1993, ob 20. uri v občinski dvorani v Spetru, Ul. Roma 235
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL
sporoča da je odprto vpisvoanje notranjih in zunanjih gojencev za šolsko leto 1993-94 do zasedbe razpoložljivih mest.
Za letovanje na Ptuju in v Zelenem centru je še nekaj priostih mest. Ravno-tako za POLETNO SREDISCE.
Za morebitne informacije lahko kličete na tel. 573141.
VAŠKI
POLETIM! PRAZIMIK
5. danes, junija
v Trebčah
(pri nogometnem igriSCu) ZveCer glasbeni program z ansamblom
HAPPY DAY
VCERAJ-DANES
Danes, NEDELJA, 6. junija 1993
SV. TROJICA
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.50 - Dolžina dneva 15.34 - Luna vzide ob 21.34 in zatone ob 7.00.
Jutri, PONEDELJEK, 7. junija 1993
ROBERT
VREME VČERAJ: temperatura zraka 25,6 stopinje, zraCni tlak 1015,4 mb rahlo raste, veter 18 km na uro severo-zahodnik, vlaga 46-odstotna, nebo rahlo poo-blaCeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Matteo Calligaris, Andrea Altin, Alessio Stulle, Jessica Gambin, Giulia Leghissa, Nadia Ranieri, Kevin Bra-vin, Martin Lovrenčič, Damiano Bandiera.
UMRLI SO: 59-letni Er-manno Flora, 69-letni Au-relio Civitani, 81-letna Stellia Sinico, 80-letni Ger-mano Gervasini, 73-letna Giustina Gulin, 84-letni At-
URNIK sprejemanja osmrtnic, sožalij, Čestitk, oglasov in raznih brezplačnih obvestil za objavo v Primorskem dnevniku za naslednji dan:
vsak delavnik 8.30 -12.30 PUBLIEST - Tel. 7796611
samo osmrtnice in sožalja tudi popoldne od 13.30 do 17.00:
PUBLIEST od ponedeljka do petka
Redakcija Primorskega dnevnika Tel. 7796600 - ob sobotah
Loterijo	5- iun,i1993
BARI	11	21	45	61	32
CAGLIARI	67	36	66	60	29
FIRENCE	85	75	76	59	32
GENOVA	40	23	68	25	88
MILANO	8	9-	48	19	74
NEAPELJ	35	73	59	22	70
PALERMO	45	30	37	90	1
RIM	76	26	29	86	43
TURIN	68	67	57	25	6
BENETKE	74	45	65	4	17
ENALOHO
122 XIX X22	221
KVOTE
12	63.180.000
11	2.632.000
10	215.000
tilio Vatta, 80-letna Erme-negilda Glavina, 87-letna Angela Furlan, 69-letni Ruggero Scussolin, 73-let-na Dinora Pitera.
□ LEKARNE
Nedelja, 6. junija 1993
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Settefontane 39, Largo Osoppo 1, Ul. Cavana 11, Boljunec.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Settefontane 39 (tel. 947020), Largo Osoppo 1 (tel. 410515).
BOLJUNEC (tel. 228124)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Ul. Settefontane 39, Largo Osoppo 1, Ul. Cavana 11.
BOLJUNEC (tel. 228124)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ü1. Cavana 11 (tel. 302303).
Od ponedeljka, 7., do nedelje, 13. junija 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30.
Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Ul. Mazzini 43 (tel. 631785), Naselje sv. Sergija
-	Trg 25. aprila 6 (tel. 281256), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253).
FERNETIČI (tel. 416212)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Naselje sv. Sergija - Trg 25. aprila 6, Ul. Combi 17, Zavije -Ul. Flavia 89.
FERNETIČI (tel. 416212)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Combi 17 (tel. 302800).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	18.00,
20.00, 22.15 »Blade Run-
KAM
PO BENCIN
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke:
AGIP
Trg Caduti per la Libertä (Milje)
Largo Piave
Drevored Čampi Elisi 59 Sesljan (drž. cesta 14) Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6 MONTESHELL Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 4 Riva N. Sauro 6/1 Miramarski drev. 233/1 Istrska ulica 212 ESSO
Largo Roiano 3/5 Opčine (cesta 202 - križišče) Ul. Giulia 2
IP
Riva O. Avgusta 2 Trg Libertä 3 Ul. F. Severa 2/7
ERG PETROLI
Ul. Piccardi 46
API
Ul. Baiamonti 48
FINA
Ul. F. Severa 2/3
NOČNE ČRPALKE (self Service)
FINA - Ui. F. Severa 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 ESSO - Zgonik (cesta 202)
NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur)
AGIP
Devin (sever)
Devin (jug)
ner«, i. Harrison Ford.
EXCELSIOR - 18.00,
20.00,	22.15 »Lezioni di piano«, r. Jane Campion, i. Holly Hunter.
EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 »Un giorno di ordinaria follia«, r. Joel Schumacher, i. Michael Douglas, Robert Du-vall.
NAZIONALE 1 - 16.00,
18.00,	20.00, 22.15 »Eroe per caso.
NAZIONALE 2-16.30 18.20, 20.15, 22.15 »Tracce di rosso«, i. J. Belushi.
NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ma-gnificat«, r. Pupi Avati, i. Luigi Deliberti, Arnaldo Ninchi, Dalia Lahav.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Qual-cuno da amare«.
GRATTACIELO - 17.45, 19.50, 22.00 »Proposta in-decente«, i. Robert Redford, Demi Moore, prepovedan mladini pod 14. letom.
MIGNON - 15.30, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La seprta«, r. Ricky Tognazzi, i.'Claudio Amendola, Enrico Lo Verso, Leo Gullotta.
EDEN - 15.30, 22.10 »Sogni bestialmente e anal-mente osceni«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »L’ultimo del mohicani«, i. Daniel D. Lewis..
LUMIERE -	18.00,
20.05, 22.15 »Gli occhi del delitto«, r. Bruce Robinson, i. Andy Garcia, Uma Thur-man, John Malkovich.
ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »La bionda« r. Sergio Rubini, i. Nastassja Kinski, Sergio Rubini, Luca Barba-reschi.
RADIO - 15.30, 21.30 »Amore dal vivo«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
\M PRIREDITVE
PEVSKI ZBORI VESELA POMLAD z OpCin vabijo danes v MarijanišCe-Finžgarjev dom na Opčinah na kulturno zabavni popoldan s pričetkom ob 16. uri. Oblikovali ga bodo OPZ Zvonček z Repenta-bra, OPZ iz Trebe ter domači zbori Vesela pomlad. Čarodej Nevio Martini, mladinski igralski skupini SKD Tabor ter godba na pihala s Proseka, za dobro voljo pa bosta poskrbela še Sergej Vere in Boris Kobal.
Vabljeni.
SK BRDINA priredi 11., 12., 13, junija na Opčinah v Prosvetnem domu »Smučarski praznik«. V petek in soboto otvoritev kioskov ob 17. uri ,v nedeljo ob 16. uri. Od 21. ure dalje ples z ansamblom Happy day.
DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR »VESNA« vabi na koncert ženskega pevskega zbora »CARMINA« iz Prestic (Češka), v Dom A. Sirka v Križu, v soboto, 12. junija, ob 20.30. Prisrčno vabljeni.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM »S. KOSOVEL« priredi v sredo, 9. t.m., ob 20. uri zaključni veCer Šolskega leta 1992/93 v notranjih in zunanjih prostorih doma. Gosta večera bosta glasbena skupina o.S. »P. P. Vergerio il Vecchio« iz Kopra in o.p.z. »F.Venturini« od Domja. Po pozdravih in programu gojencev doma, sledi družabnost. Vabljeni.
GODBA NA PIHALA »MAVRICA-ARCOBALE-
NO« vabi na zaključni nastop svojih gojencev, ki bo v sredo, 9. t.m., ob 18.30 v italijanski srednji Soli - Ul. Forlanini 32.
SKD LIPA iz Bazovice vabi v sredo, 11. .m., ob 20.30 v bazovsko dvorano. Na ogled bodo diapozitivi jamarske skupine C. Debeljak »Črni diamant v Bazovici - najnovejSa odkritja«
V NEDELJO, 13. t.m. so
vsi mladi vabljeni na »II. mladinski dan«, ki ga organizirata Mladinska skupina iz openske župnije in odbor za mladinsko pastoralo na Tržaškem: ob 11. uri zbiranje in skupna pevska vaja; ob 12. uri mladinska maša; ob 13. uri skupen pik-nik v parku Marija-niSCa na Opčinah. Sledil bo odbojkarski turnir med ekipami raznih skupin in organizacij; ob 18. uri koncert glasbene skupine Jonatan iz Brezovice v cerkvi.
□ OBVESTILA
.UPRAVNI ODBOR GLASBENE MATICE sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 14.6.93 ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu v Trstu ul. R. Manna 29.
ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPCIN vabi elane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v četrtek,
10. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v
Trstu bodo ponedeljkov veCer 7. junija posvetili predstavitvi nove izdaje »Brizinskih spomenikov». O zgodovinskih, literarnih in jezikovnih vidikih prve zapisane besede v slovenščini bodo govorili akademika Janko Kos in Franc Jakopin, mag. Igor Grdina in prof. Faganel v Peterlinovi dvorani Slovenske prosvete ob 20.30.
ZADRUŽNI CENTER za socialno dejavnost - skupina SonCni žarek prireja od
30.	avgusta do 10. septembra za mladino s posebnimi potrebami poletni center v Brojenci pri Trstu. Vpisovanje je odprto vsem, ki si želijo sonca, morja in dobre družbe. Za informacije in vpisovanje tel. St. 360324, ali na sedežu zadruge Ul. Cicerone 8.
ODBOR ZA LITERA-TURNO DEJAVNOST pri ZKOS priredi POLETNO LITERARNO SOLO v Gozdu Martuljek od 28. t. m. do 3. julija. Sola je namenjena vsem, ki se zanimajo za literaturo kot npr. uredniki in Člani uredniških odborov glasil oz. revij, mentorji, mladi ustvarjalci, slavisti, ipd. Podrobne informacie lahko dobijo interesenti na ZSKD, tel. St. 635626 vsak dan, razen ob sobotah, ob uradnih urah.
BOMPIANI EDITORE in KULTURNI KROŽEK ZETA vabita v petek, 11. junija, ob 18. uri, v Časnikarski krožek (Circolo della Stampa), Korzo Italia 13, na predstavitev romana »IL DIARIO DI DRACULA«; knjigo je napisal romunski pisatelj Marin Mincu, ob prisotnosti avtorja pa jo bo predstavil Boris Pangerc. Vabljeni.
KD LONJER - KATI-NARA prireja od 26. do
31.	julija otroški poletni center. Informacije in vpisovanje pri Jani Pečar tel. 910178 ali pri Mirki Cok tel. 910055.
SKD SLAVEC RIC-MANJE-LOG vabi vse vaSCane, da se udeležijo masovnega sestanka v sredo,9. t.m., ob 21. uri v kulturnem domu v Ric-manjih. Dnevni red: vaška Sagra od 2. do 5. julija.
OB FARNEM PRAZNIKU sv. Trojice bo danes na Katinari, ob 9.30 slovesna služba božja z narodnimi nošami in tradicionalno delitvijo kolačev ter odprtje razstave slik, listin in predmetov. Razstava bo odprta danes in prihodnjo nedeljo od 10.30 do 13.00, ter od 16.00 do 19.00, od jutri do sobote pa od 16.00 do 19.00. Za Sole tudi zjutraj po dogovoru na tel. St. 910181.
ODBOR PROTI MINIMUM TAX prireja jutri, 7. t.m., ob 20. uri v dvorani Don Sturzo za Trgom Rosmini srečanje, na katero so posebno vabljeni vsi neodvisni delavci. Na srečanju bo govor o ukrepih proti minimum tax ter o pravni in davCni pomoči tistim, ki bi se želeli upreti tej davščini.
IZLETI
Sindikat upokojencev SPI-CGIL občine Dolina
organizira v soboto, 12. t.m. izlet v Voleji potok pri Kamniku z ogledom znamenitega parka Arboretum in pivovarne v Domžalah. Vpisovanje na tel. 228597, 228909, 228387.
Društvo slovenskih upokojencev - Trst organizira izlet v Chioggio in Comacchio z minik-rižarjenjem po delti reke Pad. Izlet bo 16. t.m., Vpisovanje v sredo 9. t.m., ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicerone 8.
H ŠOLSKE VESTI
UCENCI OSNOVNE SOLE »A. SIRK« v Križu in malčki iz otroškega vrtca vabijo na zaključno Šolsko prireditev, ki bo danes, ob 18. uri v domu A. Sirk v križu.
UCENCI IN UČITELJICE osnovne Sole »F.S. Finžgar« - Barkole, vabijo na zaključno prireditev »JURI MURI v AFRIKI« v Četrtek, 10. t.m., ob 11. uri.
UCENCI IN UČITELJI
osnovne Sola Josip Jurčič iz Devina vabijo na zaključno prireditev, ki bo 10. t. m., ob 11. uri v Šolskih prostorih.
UCENCI OSNOVNE SOLE NA PROSEKU vabijo na zaključno prireditev, ki bo v Kulturnem domu na Proseku v Četrtek, 10. t.m., ob 20. uri.
UCENCI, UČITELJICE
in STARSI osnovne Sole Mackolje vabojo na otvoritev etnografske razstave, ki bo v Šolskih prostorih v sredo, 9. t.m., ob 17. uri. NaSi gostje bodo Kristina Kovačič, ženska skupina »Stu ledi« in tamburaski ansambel iz Boljunca.
SREDNJA SOLA »F. ERJAVEC« vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo v Četrtek, 10. t.m., ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29). Na sporedu bo nastop šolskega pevskega zbora, glasbene točke in veseloigra Z. Petana »Obtoženi volk«. Vabljeni starši, prijatelji in bvsi uCenci.
S ČESTITKE
Danes praznujeta 50 let skupnega življenja NETKA in VIKTORIO. Vse najboljše in Se mnogo skupnih veselih in zdravih let jima želijo neCak Aldo, Vida, Tomaž ter brat Poldo.
Ob rojstvu GIULIE Čestita očetu Marinu in mami Leonori SKD Cerovlje - Mavhinje.
Jutri praznuje v Sliv-nem mala RAJA dve leti. Da bi zrastla v zdravo, pridno in pošteno deklico ji želita teta Jasna in Mit^a.
MALI OGLASI
OSMICO je odprl na novo Boris Lauriha v Dolini pri občini.
OSMICO imajo Pri županovih v Medji vasi St. 1
OSMICO ima odprto Jožko Škrk - Salež 61.
OSMICO je odprl Alojz Kante, Praprot St. 18.
PRI GOLJEVIH so odprli osmico v Samatorci 20.
OSMICO ima Ivan TerCon v Mavhinjah.
OSMICA je odprta pri Mariji v Logu št. 1
OSMICO ima Milic Mario v RepniCu 39.
OSMICO ima odprto do nedelje Nada v Bazovici.
OSMICO je odprl Mario Milic - Zgonik 71.
IŠČEMO vajenca za kamnoseško obrt. Tel. 200115 ob večernih urah.
NA PROSEKU iSCemo izkušeno pomočnico za celodnevno nego ostarele gospe, občasno tudi ponoči. Tel.225197.
PRODAM AVTO panda regimental, letnik okt. ’92, prevoženih 2785 km, katalizirana, plave metali-zirane barve. Tel. (0481) 882553.
ZARADI selitve prodam po ugodni ceni 80 li-terski hladilnik in 50 li-tersko zmrzovalno skrinjo. Telefon 220202.
PODARIM živahne kraske mucke poštenih starSev. Tel. v večernih urah na St. 212417.
RIBOGOJNICA AGROITTICA GLINSCI-
CAiz Boljunca nudi kanadske losose vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Tel. St. 228297.
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob težki izgubi našega dragega
Dalčija Samca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in nam bili ob strani v teh težkih trenutkih.
Vsi njegovi dragi
Boljunec, 6. junija 1993
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi našega dragega
Serafa
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin. Posebna zahvala naj gre župniku Zvonetu Strublju in kaplanu Francu PohajaCu za pogrebni obred, Irmi in Liljani za pome v Času bolezni, požrtvovalni Jolandi, vsem darovalcem cvetja ter moškemu pevskemu zboru Tabor.
Zena Lucia in sin Ivan z družino
OpCine, 6. junija 1993
Nenadoma nas je zaP stila naša draga
Justina Guljn por. Brizzi
Pogreb bo jutri, I-j nija, ob 12. uri iz ^ niče glavne bolnih1 cerkev na Opčinah-
Žalostno vest sporo j mož Rudolf, hci Dafflj
in ostalo sorodstvo’
Ferlugi, 6. junija 19^
(Pogrebno podjetje Zin>0^
Ob nenadni izSu drage mame Justine izrekajo iskreno soZf nj svoji uslužbenki DaffJ Brizzi
direkcija in kolegi fin11 Farco
Ob nenadni drage mame Justine j
rekajo iskreno'soža J
Damjani Brizzi
direkcija in uslužbetic*
firme T.C.T.
Ob smrti drage Just1*' sočustvujejo z Dam)8 in Dolfotom
Tiziana, Barbara in starši.
Tiho seje poslovil od nas
Stane Bidovec
Od njega se borno p° slovili v Mariboru, v sre do, 9. junija 1993, 0 14.30.
Vsi njegovi
Maribor, Trst, Ljubljän3, 6. junija 1993
8. 6. 1984	8.6. l"3
dr. Jože Seražin
Z neizmerno žalost)0
se te spominjajo
Tvoji najdražji
Trst, 6. junija 1993
ZAHVALA
Svojci
Franca Capuzza
se zahvaljujejo vsem, ^ so na katerikoli naC!n počastili njegov spom^ in ga pospremili 11 zadnji poti.
Boljunec, 6. junija
ZAHVALA
Ob izgubi nase drage
Albine Zahar vd. Petaros
se iskreno zahvaljujej0,, vsem, ki so na kakršen^ _ način počastili njen sp min.
Svojci
Borst, 7. junija l"3	^
^§AK GLAS JE DRAGOCEN
Odgomo na volišča
Kako pravilno glasujemo
na-
j Prost°ra smo, posebno v zadnjem tednu, napol 11 ^fišnjim volitvam, ki na Goriškem zadevajo, ske ^ 0°nove deželnega sveta, tudi obnovo pokrajin-DoV ••SVeta nePosredno izvolitev predsednika tud' a'lne’ v Tržiču, Ronkab, Vilešu in Romansu pa i izvolitev županov in občinskih svetov. kak^1^11* Smo’ se sl°venski volilni tako
vidika
iti 1 Zmerai doslej, množično udeležili glasovanja Sjasovali preudarno, predvsem pa, s tehničnega vilno. Predvsem velja naglasiti, da bodo le t K	odprta samo danes, od 7. do 22. ure in
d dan t0re^ c^Ižavliansko dolžnost in pravico opravi-
selyk 0^°du na volišče mora vsak volilec imeti pri Ce v°djno potrdilo in veljaven osebni dokument.
potrdila še ni prejel, ga Iko dvristo j neminem mapo np	Glede na novosti izvedbe volitev, velja
sebej opozoriti, kako pravilno glasujemo. Nespa-, no bi bilo namreč, da bi z nepravilnim načinom sred°Vai^a zaPravHl naš glas. Na glasovnici za nepo-ski n° 1Zvolitev predsednika pokrajine in pokrajin-ki •SVet’.ie dovolj prekrižati znak stranke ali gibanja, kariHvf^1110 oddati glas. Predsedniški kandidat in ra'' 1 u Za svetovalca sta že vpisana. Torej za pok-str u 6 7olitve zadostuje, da prekrižamo znak anke ali gibanja, ki uživa naše zaupanje, sv te^0 lk° drugače poteka glasovanje za deželni s). ' glasovnici za deželni svet prekrižamo znak razim e' ^ užlva naše zaupanje in obenem lahko iz-
d Pr?^erenCni glas, tako, da izpišemo priimek kandi-aA Pisanje številk tokrat ne pride v poštev.
ekoliko bolj zahtevne so'volitve v občinah Tržič, °nke, Romans in Vileš. V teh občinah bodo volilci p» glasovnice za pokrajinski svet in deželni svet, P J.e i še glasovnico za neposredno izvolitev župana no • ov občinskega sveta. Torej bodo morali pravil-izpolniti kar tri glasovnice, kar seveda ni tako ostavno spričo novih kriterijev, oziroma novega načina volitev.
st ^er napovedujejo, da nihče od kandidatov za me-v “Predsednika pokrajine, oziroma za mesto župana ržiču in Ronkah danes ne bo prejel absolutne ““r116- bomo čez dva tedna spet šli na volišča, tokrat a balotažo. Spet drugače bo v Romansu in Vilešu, jer bosta imeni župana in sestava občinskega sveta eni že danes, oziroma takoj ko bodo končali prešiti glasove.
KRIZA /ODNOSI IN NEMOČ UPRAVITELJEV
Po Krminu v slepi ulici tudi uprava v Gradišču in seveda v Gorici
Izhod v predčasnih volitvah
Vlado Klemse
Mimo tega, da bomo šli čez dva tedna ponovno na volišča, da bomo z balotažo določili kdo bo predsednik goriške pokrajine, se v jeseni napoveduje nov krog volitev vsaj v dveh občinah: v Gradišču in Krminu.
O težavah v Krminu smo poročali že pred dnevi, ko se je na seji 1. junija poglobil razkol med opozicijo in upravo ter med krščansko demokracijo (kot večinsko stranko) in odborom. Spor se je dan po seji še zaostril, saj je podžupan Biagi napovedal odstop.
Nemoč večinske koalicije, ki razpolaga samo z enajstimi svetovalci od dvajsetih, se kaže že nekaj mesecev. Predolgo, ugotavljajo zlasti v vrstah manjšine, končno pa so to spoznali tudi v krščanski demokraciji, kjer imajo, poleg težav na občini, opravka tudi z resnimi spori v sami stranki.
Posledice takega stanja so porazne in nevzdržne, zato je razpust občinskega sveta, na kar je zadnjič opozoril svetovalec liste Uniti per Cormons, de Giron-coli, pravzaprav manjše zlo, kakor pa života-renje uprave, ki se utaplja. Eno je gotovo: vozel bodo morale stranke
v Krminu presekati v zelo kratkem roku, saj je treba finančni obračun lanskega poslovanja odobriti do 30. junija. Izid današnjih volitev bi utegnil zadevo pospešiti.
V hudih težavah je že nekaj tednov tudi koalicija med KD in DSL v Gradišču. Cer na kateri je obtičala je potek del za posodobitev gledališča. Občinski odbor je pred kratkim sprejel sklep o preklicu naloga načrtovalcu in vodji del arhitektu Brunellu. Že v odboru je bil sklep sprejet z veliko težavo in ob sporih med predstavniki DSL in KD. Zadeva se je zapletla na zadnji seji občinskega sveta, ko je bil predložen predlog, naj odbor zadevni sklep prekliče. Nastala je pat pozicija, saj je bilo sedem svetovalcev za, sedem pa proti. Predstavniki drugih strank so namreč pred glasovanjem šli iz dvorane. Za preklic odborovega sklepa so bili krščanski demokrati, proti pa predstavniki DSL.
Glavni ugovor KD proti prekinitvi sodelovanja z goriškim načrtovalcem je, da bi tak ukrep še holj oškodoval gradiščansko skupnost, saj bi nujno vplival na
potek (časovno) gradbenih del.
Ce v Krminu in Gradišču ni lahko, pa je položaj toliko bolj zapleten v Gorici. Paraliza občinske uprave traja tu že kakšno leto, saj se je že prejšnja, Scaranova uprava, valila iz krize v krizo, v akutni obliki pa od februarja , ko je prišla na dan zadeva Coop.
Blefiranje z razširitvijo koalicije, z vključitvijo DSL in morda še katere od strank, je bilo dokončno razkrinkano. Najbolj verjetna (in menda tudi edina) alternativa ostaja razpust občinskega sveta in razpis predčasnih volitev. Preden se bodo (pre) številna vprašanja, še bolj nakopičila. Tudi glede razreševanja goriške krize, utegne pospeševalno vplivati izid današnjih volitev. Razplet krize, takšen ali drugačen, je pričakovati v kratkem, saj so pred vrati pomembne zapadlosti.
S tem seveda seznam kriznih območij še ni zaključen. Tudi v občinah, zlasti v Tržiču in Ronkah, kjer danes volijo za župana in obnovo občinskih svetov, utegne biti rezultat takšen, da bo upravljanje nemogoče in da bodo nove volitve slejkoprej nujne.
PISMO / PREDLOG OBČANOV
Večja slab za zelenice
Pismo občinskemu odboru podpisalo dvesto občanov
Okrog dvesto občanov je poslalo občinskemu odboru pismo, v katerem opozarjajo na trenutno stanje in se zavzemajo za bolj čisto in bolj urejeno mestno središče, za lepše in bolj čiste mestne parke, za nove klopi v parkih in za več igrišč, ki bi bila primerna in varna ter ustrezno urejena za otroke. Podpisniki se sprašujejo, kam se je zgubila “avstrijska Nizza“ iz obdobja ranjke Avstrije. V izjavi, ki je obenem močan opomin mestni upravi, pravijo, da so vsak dan priče vedno večjemu propadanju zelenih površin. Občinska uprava namreč zelo slabo skrbi za zelenice in še slabše za parke. Posebno slabo pa skrbi za park v dolini Korna, za ljudski vrt na Korzu Verdi in za Spominski park. Podpisniki protestne izjave ugotavljajo, da se redno ne čisti noben park, pa čeprav se v parkih zadržujejo tudi otroci in je zanje lahko zelo nevarno, saj se igrajo med papirjem, kartoni, konzervami, razbitimi steklenicami, med pasjimi iztrebki, kar je seveda znamenje nekulture pasjih lastnikov, in ne nazadnje tudi med nevarnimi siringami. Podpisniki zahtevajo da občina pokaže, za zelenice in za parke večjo skrb in
zahtevajo tudi ureditev ograjenega območja, za otroke, kjer naj občina namesti primerne igrače, da bi se otroci lahko varno in nemoteno igrali. Park naj bo stalno vzdrževan in pod rednim nadzorstvom policijskih organov. Podpisniki predlagajo tudi naj občina namesti v parkih nove klopi. Ni znano, na kolikšen odziv bo naletelo odprto pismo, ki ga je podpisalo okrog dvesto občanov. Po dosedanjih izkušnjah sodeč ni pričakovati čudežev.
Opazovalnica za rastlinske bolezni, ki deluje v sklopu deželnega odborništva za kmetijstvo, obvešča vinogradnike najčim-prej poškropijo nasade vinske trte proti peronospori in oidiju. Proti peronospori svetujejo uporabo Cy-moxanila in Diclo-flaunida ter Cymoxa-nila in folpeta. Proti oidiju pa uporabo žveplovih in v vodi raztopljivih preparatov. Vinogradnikom priporočajo naj se ob ugotovitvi prisotnosti raznih zajedalcev (rdeči pajek) pred škropljenjem posve-tujejs strokovnjaki. Zapojasnila lahko zaprosijo tudi po telefonu 61833 in 3861.
NOVICE
Koncerti v starih cerkvicah na območju Krmina
V Krminu so tudi letos priredili ciklus pomladnih koncertov v starih cerkvicah. Pobudo, ki je že v teku, so uresničih društvo "Francesco Camaur”, s sodelovanjem občine Krmin, pokrajine in dežele FJK, s finančno podporo posojilnice iz Ločnika. Ciklus koncertov se je začel 28. maja, sklenil pa se bo 28. junija. Do takrat bodo, poleg dveh koncertov, ki sta že mimo, izvedb tri glasbene prireditve in sicer, 18., 25. in 28. junija. Na zadnjem koncertu, ki bo v župni cerkvi v Borgnanu, bosta koncertirala pianist Alberto Masutti in flavtist Fabio Devetak, nekdanji gojenec goriške Glasbene matice.
Jutri bodo uradno odprti novi most na reki Idrijci
Jutri dopoldne bodo formalno izročih namenu novi most na Idrijci, ki povezuje goriško in videmsko pokrajino, oziroma občini Dolenje in Como di Ro-sazzo. Izgradnjo sta financirali goriška in videmska pokrajina, prva za 40 odstotkov, druga za 60 odstotkov. S tem je bilo odpravljeno ozko grlo v prometnih zvezah med videmsko in goriško pokrajino. Najbolj bodo novega mosta seveda veseh avtomo-bilisti z raznih krajev na Videmskem.
Zaneslo jih je s cestišča
Na pokrajinski cesti med Morarom in Gradiščem se je v soboto zgodaj zjutraj pripetila nesreča, v kateri so bile ranjene tri osebe. Zaradi prevelike hitrosti je avtomobil ford escort turbo, ki ga je vozil 24-letni Andrea Caparossi iz Čedada, zaneslo s ceste. Avto je kljub dolgemu zaviranju imel še tako hitrost, da je dobesedno preskočil namakalni kanal ob cesti in pristal na boku. Voznik Caparossi se bo zdravil, zaradi zloma ključnice, 20 dni, 25-letni Daniele Salvador iz Aiella, ul. Marcom št. 41, se bo zdravil na ortopedskem oddelku goriške bolnišnice mesec dni, 26-letni Roberto Caselotto iz Aiella, ul. Gaspar-dis št. 3, pa jo je odnesel samo z lažjo poškodbo.
Mlad Argentinec umri v nesreči
27-letni Felipe Miguel De Estrada je izgubil življenje v težki prometni nesreči, ki se je zgodila v petek ponoči med Krminom in San Giovannijem . De Estrada je umrl za volanom avtomobila ford fiesta v čelnem trčenju. Pred kakimi štirimi leti je prispel s skupino mladih, potomcev furlanskih izseljencev, na obisk na Goriško in odločil da ostane tu. Zanimal se je za razne dejavnosti, med drugim je obiskoval tečaj furlanščine. Medtem je dobil tudi zaposlitev . Živel je med Gorico in Manzanom. Po opravljenih formalnostih bodo truplo prepeljali v Argentino, kjer živi njegova družina.
JEZA ZUPANA
Člani komsije M trgovinsko dejavnost ne prihajajo na sklicane seje
Goriški župan se hu-auJe nad člani komisije a hgovino. Zaradi nezadostnega števila ude-6 ®dcev in posledične
afiskiepCnosti) so morali
Preložiti sejo kar dvakrat ZaPoredoma. Kakih dvaj-®et prošenj za odprtje, siroma preureditev tr-§dviriskih lokalov, pa bo oralo še počakati na strežno obravnavo, rihodnja seja komisije \ Ze sklicana in sicer za • junij. Župan Tuzzi Pa, da bo sklepčnost l°krat zagotovljena, i r , .^oina )e za tak potek s ati razlog v predpisih: a sklepčnost se namreč . teva dvotretjinska Prisotnost. Mogoče bi bi-0 potrebno prilagoditi “estavo komisije. Ni mo-tud? Pa povsem odpisati
pomanjkanje čuta
govornos^ elanov ko-lsije. V sporočilu žu-Patla namreč piše, da ra-en redkih izjem, skoraj .e ni opravičil ali najavil odsotnosti.
VOLITVE / OBVESTILO KZE
Spričevalo za spremstvo oseb
Zdravniška potrdila za fizično prizadete danes od 9. do 12. ure
Kakor znano, je glasovanje na volitvah osebno in tajno. Kljub temu pa je med volilci tudi precej oseb, ki so fizično prizadete in ki same ne morejo v volilno kabino in nujno rabijo pomoč nekoga, da jih pospremi oziroma, da jim pomaga. Osebe, ki nujno potrebujejo spremljevalca, morajo za to zaprositi in to v pooblaščenih uradih KZE, kjer jim bodo izstavili zdravniško potrdilo. Potrdila izstavljajo v pooblaščenih ambulantah Krajevne zdravstvene enote.
V Gorici se danes med 9. in 12. uro lahko obrnejo v ambulanto KZE v Mazzinijevi ulici 7 - tel. 592819 (dr. Sessanta o Santi). V Krminu izstavljajo zdravniška potrdila na sedežu zdravstvenega okrožja, v ambulanti v nekdanji bolnišnici - v Drevoredu Venezia Giulia, 74 (tel. 62111) in sicer od 9. do
12. ure - (dr. M. Milaz-zo).
V Gradišču izdajajo zdravniška potrdila v občinskem volilnem uradu, ulica Giotti 49 -tel. 960560 - od 9. do 12. ure, (dr. L. Furlan).
V	Ronkah se volilci lahko obrnejo na sedež zdravstvenega okrožja -ulica Duca d‘Aosta - tel. 777721, (dr. S. Lovriha).
V	Tržiču izstavljajo zdravniška potrdila na sedežu zdravstvenega okrožja v ulici Galvani ( nova bolnišnica), tel. 487517 (dr. Neri). V Gradežu na sedežu zdravstvenega okrožja v ulici Marchesini - tel. 80251 - (dr. Palmas). Zdravniki bodo povsod na razpolago od 9. do 12. ure.
Kakor znano, bodo volitve tokrat prvič potekale samo en dan, torej samo danes, od 7. do 22. ure in ne več tudi jutri, do 14. ure, kakor je bilo doslej urejeno.
NESREČA / VČERAJ POPOLDNE
Zaradi požara ustavili upepeljevalnik
Zgorela dva trakova in del ostrešja
Upepeljevalnik za odpadke v goriški industrijski coni bo predvidoma ustavljen teden dni. Včeraj popoldne je namreč v obratu izbruh-
nil požar, ki je uničil dva prenosna trakova za prenos odpadkov v peč. Ogenj je poškodoval tudi kakih petdeset kvadratnih metrov strehe.
Da naprava ne bo delovala nekaj dni, smo izvedeli od ravnatelja. Potrebno je namreč zamenjati gumijasta trakova in nosilno strukturo ter odpraviti škodo na ostrešju. Nekaj škode je, po besedah ravnatelja, tudi na električnem omrežju.
Goreti je začelo včeraj, okrog 15. ure. Goriške gasilce so na kraj poklicali nekaj minut po 15. uri in so v približno poldrugi uri uspeli plamene pogasiti. Škode še niso ocenili. Poleg neposredne škode na napravi je mogoče govoriti tudi o posredni škodi, zaradi izpada proizvodnje, oziroma ustavitve obrata.
Predvidoma pa bo še nekaj dodatnih težav, saj bo, v slučaju če bo obrat stal dalj časa, smeti iz Gorice in nekaterih drugih občin, treba preusmeriti v odlagališča, ki so itak že zasičena, (foto Studio Reportage).
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PR0SVETE-G0RICA KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA-CEL0VEC
ALOJZ REBULA JOŽE ROPITZ
Reke mojega življenja
Večernice v čast škofu-spoznavalcu Antonu Marti-nu Slomšku ob 130-letnici smrti za soliste, glasbila ln Tiešani zbor.
Nastopajo: mešana pevska zbora “Srce“ iz Dobrle ''asi in "Jakob Peterlin Gallus“ iz Celovca, solisti VValtraud Mucher (Graz), Gabriel Lipuš (Celovec) Vlario Podrečnik (Celovec) in orkester Ljubljana-Celovec.
dirigent Jože Ropitz
V SOBOTO, 12. JUNIJA 1993, OB 20.30 V ZU-priJISKI CERKVI V STANDREZU
KD SOVODNJE
vabi na koncert ženskega pevskega zbora
»CARMINA«
iz Preštic (Češka), ki bo v petek l l. junija, ob 20.45 v Kulturnem domu v Sovodnjah.
Prosvetno društvo STANDREZ prireja v Standrežu
Praznik špargljev
Danes, 6. junija, ob 17. uri tekmovanje v pritrkovanju
ob 19. uri nastop pevskih zborov in štandreške dramske skupine z veseloigro Obravnava - Sledi plesna zabava
Na voljo odlični šparglji, domača pijača in jedača. Bogat srečolov.
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO
(rfU “EMIL KOMEL”
Glasbeni poklon gojencev
-	Guido Michelon, klavir
Diplomski nastop
Auditorium “L. Fogar”, Corso Verdi, 4 Torek, 8. junija 1993, ob 20.30
-	Miran Devetak, klavir Diplomski nastop
Dvorana katoliškega doma v Gorici Četrtek, 10. junija 1993. ob 20.30
-	Glasbena slikanica
(komorne skupine, solopetje, klavir, kitara)
Dvorana Katoliškega doma v Gorici Sobota, 19. junija 1993, ob 20.30
-	Pod cerkvenim obokom
(zbor, orgle, violina, komorne skupine)
Cerkev sv. Ivana v Gorici Četrtek, 24. junija 1993, ob 20.30
Zaključni nastopi gojencev po podružnicah
-	Zupnjiska dvorana v Standrežu
Ponedeljek, 14. junija 1993, ob 20.30
M PRIREDITVE
GLASBENA MATICA GORICA - podružnica Sovodnje vabi na VeCer z glasbo v torek, 8. junija, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah.
KD SOVODNJE vabi na koncert ženskega pevskega zbora “Carmina” iz Preštic (Češka), ki bo v petek, 11. junija.
a ŠOLSKE VESTI
Učenci OS A. Gradnik v Steverja-
nu prirejajo v sredo, 9. junija ob 14.30 zaključno prireditev. Zaigrali bodo Finžgar j evo otroško igro Vedež. Ob tej priložnosti pa bodo prejeli bralne značke.
PRISPEVKI
Ani in Venče Ta-baj darujeta 50 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz štandreža.
El ČESTITKE
Danes praznuje 80. rojstni dan MILENA KORŠIČ. Iz srca ji čestitajo vse najboljše hčeri Rina in Graziella, zeta Riccardo in Aldo ter vnuki Patrizia, Elisabetta, Elena, Tanja, Francesca, Enrico in Jessica.
VCERAJ-DANES
Iz matičnega urada goriške občine v tednu od 31.5. do 5.6.
Rodili so se: Raffaele Molitierno, Maximilian Formentini, Elena D‘Osvaldo, Antonietta Ussai, Letizia Cecchini, Enrico Bizai in Giorgio Amendola.
Umrli so: 65-letni hotelir Anton Nanut, 89-letna Adelma De Savorgnani vdova Boschin, 79-letni upokojenec Umbro Qua-rantotto, 34-letna natakarica Silvia Cargnel, 89-letna Natalina Badin vdova Grion, 85-letna upokojenka Elvira Bolzan vdova Valentinuz, 71-upokojenec Eligio Cussi-gh, 98-letni upokojenec Batta Gio. Fornasari, 82-letna Jolanda Morassutti poročena Bressan, 71-let-na gospodinja Ida Schia-vona vdova Mazzaro, 91-letni Eugenio Rodriguez, 80-letna upokojenka Ne-rina Salvini poročena Verdin, 50-letni varilec Luigi Ferigutti, 63-letna gospodnja Laura Venica vdova Sgubin, 81-letni upokojenec Ferruccio Zotti, 89-letna Giuseppi-na Bregant, 85-letna upokojenka Maria Antoni ter 87-letna upokojenka Luigia Capello.
Oklici: obrtnik Claudio Sussi in uradnica Cristina Tomadini, delavec Walter Comelli in bolničarka Florenza Larocca, mesar Giovanni Klavcic in Mara žara, Fulvio Marega in uradnica Ivana Catarin, Mauro Piovesana in Mara Leban, Gianpaolo Di Lenardo in Daniela De Piero, delavec Cesare Ri-volt in Kheira Dekis, Stefano Abrami in vzgojiteljica Cristina Knez, Massimo de Luca in Maria Maddalena Terpin ter orožnik Emanuele Mar-chesin in Marisa Stella.
Poročili so se: Gianni Capellaro in Daniele Sclauzero, Lorenzo Ro-manello in Cristina Pa-scuto ter delavec Giuseppe Romaniello in Barbara Szolil.
KINO
GORICA
VITTORIA 17.00-18.45-20.30-22.15»Srce pozimi«.
CORSO 16.15-18.15-20.15-22.15»La scorta«.
VERDI 16.00-18.00-20.00-22.00»Un giorno d’ordinaria follia«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
TRŽIČ
COJMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR 14.30-17.30-22.00»La scorta«.
□ LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
DTJDINE, Trg S. Francesco 4, tel. 530124.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul.
Manlio 14/B, tel. 480405.
POGREBI
V ponedeljek, 7. junija, ob 11. uri, Achile Martellani iz pokopališke kapele na glavno pokopališče, ob 12.45, Andreana Cuzzit vdova Battistuta iz bolnišnice Janeza od Boga v Koprivno in ob 13.15, Laura Venica vdova Sgubin iz splošne bolnišnice v Krmin.
ZAHVALA
Dne 31. maja nas je zapustil naš predragi mož in oče
Anton Nanut
Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili kakorkoli blizu v tem težkem trenutku.
Hvaležni smo elanom SGZ, ki so ga s sočutjem in spoštovanjem pospremili na zadnjo pot, govornikoma Mariji Ferletič in Hadrijanu Cor-si, zboroma Standrež in Oton Župančič.
Posebna zahvala gre zdravnici dr. Dorini Tommasi, ki nu je s požrtvovalnostjo in ljubeznijo bila ob strani do zadnje ure.
žena Vera, hči in sinova
Gorica, 6. junija 1993
RUSIJA / PREDSEDNIKOV BOJ ZA NOVO USTAVO
ŠVICA / REFERENDUM O NAKUPU VOJAŠKIH LETAL
Vojaška sila ali folklorna državica
Na ustavodajni skupščini skuša zrušiti konservativni kongres
MOSKVA - V Kremlju se je v soboto pričela dvanajstdnevna izredna ustavodajna skupščina, na kateri bo ruski predsednik Boris Jelcin skušal prepričati poslance, naj podprejo njegov predlog nove ustave in predsedniški sistem. Konference se udeležuje 700 predstavnikov iz 88 republik in regij, parlamenta, političnih strank, gospodarstva in cerkve. Predsednik Tatarske avtonomne republike, ene najbolj vplivnih in močnih, je še pred začetkom zasedanja izjavil, da je že jasno, da bodo v predvidenih petih delovnih skupinah razpravljali samo o Jelcinovem predlogu ustave.
2e prvi dan skupščine je prišlo do velikih nesoglasij. Potem ko je Jelcin v otvoritvenem govoru poslance odkrito pozval, naj podprejo njegovo ustavo, ki bo okrepila položaj predsednika in zamenjala kongres ljudskih odposlancev, in dodal, da je ta izredna skupščina posledica njegove zmage na referendumu 25. aprila letos, je dvorano zapustilo okoli 100 poslancev. Med njimi je bil tudi predsednik parlamenta Ruslan Hasbulatov, saj mu je predsednik Jelcin prepovedal nastopiti na govorniškem odru in nato njegov odhod komentiral kot provokacijo. Da je Jelcin že pričel »vladati«, so dokazali tudi njegovi vamostni-
ki, ki so na ukaz iz dvorane odnesli predstavnika komunistične partije Jurija Slobodkina, ki je na glas oporekal njegovemu uvodnemu govoru...
Jelcinovi nasprotniki zatrjujejo, da Jelcin skuša uvesti diktaturo, vendar se ne zaveda, da bo kongres ljudskih odposlancev oziroma parlament kljub vsemu imel pomembno vlogo v novi ustavi. Tako je predsednik ustavnega sodišča Valerij Zorkin, ki se doslej ni politično opredelil, v intervjuju za televizijo dejal, da je ogorčen nad evforičnim uvodnim referatom Borisa Jelcina, ki je uprizoril ponižujoč spektakel. V svojem prvem odkritem napadu na Jelcina je Zorkin dejal, da je v soboto »v Kremlju videl kronanje kralja«, in izrazil upanje, da bodo Rusi spregledali, da gre v bistvu za Jelcinovo osebno diktaturo.
Jelcin se tako sooCa z vse vec nasprotniki, opazovalci pa so mnenja, da bo ustavodajna skupščina propadla. Nekaj tisoč ljudi pa je na moskovskih ulicah mirno demonstriralo proti ustavodajni skupščini in Borisu Jelcinu. Demonstracije je organizirala koalicija komunističnih in nacionalističnih strank, demonstranti pa so nosili transparente z napisi Jelcin - car. Protestnike so nadzirale okrepljene policijske enote, do izgredov pa ni prišlo. (Reuter)
Ruski predsednik za govorniškim odrom (Telefoto: AP)
Možnosti zagovornikov in nasprotnikov letal so izenačene
ŽENEVA - Majice, vžigalniki in rock koncert pred stavbo zveznega parlamenta v Bernu so nosili sporočilo »Ustavite F/A-18!«v geslo švicarskih protivoja-ških aktivistov, ki hočejo preprečiti nakup 34 ameriških vojaških letal. Ali si Švica zaradi konca hladne vojne in do-maCe gospodarske krize lahko privošči odstop od svoje tradicionalne doktrine dobro oborožene nevtralnosti in do leta 2000 ne posodobi svojih letalskih sil? Švicarji bodo na to vprašanje odgovorili na današnjem referendumu.
Novembra 1989 je presenetljivih 36 odstotkov švicarskih volilcev podprlo levoicarsko in pacifistično »Skupino za Švico brez vojske« na referendumu, ki bi lahko ukinil švicarske oborožene sile.
Videti je bilo, da bo najnovejša pobuda te skupine morda še bolj uspešna, saj trdijo, da so lovci F/A-18 - ki so jih med drugim uporabljali tudi v zalivski vojni - s 3,5 milijardami švicarskih frankov predragi za omejene obrambne potrebe alpske države. Toda v zadnjih tednih le podpora prebivalstva mirovniški skupini upadla, zato dajejo raziskave javnega mnenja enake možnosti zagovorni-
JeAN-LuC CORDONIER / ŽENEVA
kom in nasprotnikom zarja, da Švici grozi, da novih letal. Obrambni bo postala »neoborožena minister Kaspar Villiger folklorna država«. Po svoje sodržavljane opo- njegovem mnenju pri-
Sporni lepotci najnovejše letalske tehnologije
mer Bosne in Hercego ne kaže, kaj se zgo 1 državo, ki se ne zna ščititi.	.•
40-letni bradati vod telj protivojaške skup1®
Andreas Gross pa tr ’ da bi lahko mili)ar,f.
švicarskih frankov ye ko bolje uporabili družbeni napredek i
pomoC vzhodni Evrop^ Zanj je Bosna dokaz, bodo evropski ostali regionalni. P° " tega morda razorožev nje ni prava rešitev z Izrael ali Bosno in .	„
cegovino, je pa odlicn^ za Švico, ki mora le P
Čakati na ustanovite
skupne evropske leta ske obrambe in se ji Prl družiti.	. . ■
Celo nekateri voja® strokovnjaki se strinj3)0^
da si z najnovejšimi v° jaškimi letali Švica ne mogla pomagati pri gr0. žnjah, kakršni so valov beguncev ali jedrski te^ rorizem. Obrambni im nister Villiger pa se sk ^ cuje na švicarski kons^ vativni značaj in na dej^ stvo, da je svet zdaj ve i ko manj varen kot me hladno vojno.
Njegove trditve nis° brez osnove. Pomemben del švicarske identite
temelji na ljudski arma di, ki je še vedno m° Cna, Čeprav se po le, 1515 ni z nikomer bojevala. Toda Švicarji s,° tudi najbolj varčni ljudje na svetu...
NOVICE
Les Aspin za nov evropski varnostni sistem
GARMISCH-PARTENKIRCHEN - Ameriški obrambni minister Les Aspin se je v soboto na poti v Ukrajino ustavil v Nemčiji, kjer se je udeležil otvoritve Centra George Marshall v Garmisch-Partenkirchnu na Bavarskem. V otvoritvenem govoru je države Vzhoda in Zahoda pozval k oblikovanju »novega evropskega sistema varnosti«.
Obljubil je tudi, da bodo ZDA pomagale pri krepitvi in širjenju zveze Nato ter Kevsa in pri poglobitvi sodelovanja z državami bivšega Varšavskega pakta. Otvoritvene slovesnosti v Garmischu se je udeležil tudi slovenski obrambni minister Janez Janša. (STA, APA)
Slovaška bo uvedla cenzuro
BRATISLAVA - Slovaški premier Vladimir Mečiar je napovedal, da bodo na slovaškem državnem radiu uvedli cenzuro, sporoča Češka tiskovna agencija CTK. MeCiar je tudi izjavil, da sedanji radijski program škoduje vladi in ne poroCa objektivno.
Slovaški premier je nezadovoljen tudi z delom televizije in je obsodil komentarje nekaterih slovaških novinarjev. (STA, APA)
V Mogadišu ubita pripadnika Združenih narodov
MOGADIS - V somalskem glavnem mestu je v soboto prišlo do hujših spopadov med pripadniki mirovnih sil ZN in privrženci generala Mohameda. Pri tem je bilo ubitih 15 ljudi, med njimi tudi dva pakistanska vojaka ZN, najmanj 75 ljudi pa je bilo ranjenih.
Do spopada je prišlo, ko so enote ZN hotele preiskati nekatere hiše v bližini poslopja so-malskega radia, saj naj bi bilo v njih skrito orožje. Oboroženi pripadniki uporniške frakcije, ki jih vodi general Mohamed, so vojake ZN napadli, ker so mislili, da hočejo zavzeti radio. (Reuter)
Nedeljske volitve v Španiji, Latviji in Boliviji, kmalu pa tudi v Iranu
MADRID, LA PAZ, RIGA, TEHERAN - V nedeljo bodo v nekaterih državah potekale predsedniške in parlamentarne volitve. Spanci bodo na splošnih volitvah volili predstavnike v svoj parlament. V Boliviji bodo predsedniške volitve, medtem ko bodo v Gvatemali že preštevali galsove, ki bodo potrdili novega predsednika. Volili bodo tudi Latvijci. Nekaj veC kot mi-Ijon volilnih upravičenčev bo izbiralo predstavnike v parlamentu.
Približujejo pa se tudi predsedniške volitve v Iranu. Dosedanji predsednik in ponovno kandidat Akbar Hashemi Rafsanjani se bo na volitvah za mesto predsednika pomeril še z dvema kandidatoma, nekdanjim ministrom za delo Ahmadom Tavakkolijem in univerzitetnim profesorjem Abdullahom Jasbijem. (Reuter)
SESTANEK ZUNANJIH MINISTROV AMERIK
Kako demokracijo ubraniti pred vojaki
Na dnevnem redu sta Haiti in Gvatemala
HRVAŠKI VELEPOSLANIK
ZA REPUBLIKO
"" "a	"■ r' •
»Narobe so me razumeli!«
Gojko Marinkovič / Zagreb
WASHINGTON - Ogroženi demokratični ureditvi na Haitiju in v Gvatemali bosta najpomembnejši točki dnevnega reda zunanjih ministrov držav članic Organizacije ameriških držav (OAD), ki se bodo prihodnji teden sestali v Managvi na svojem vsakoletnem srečanju. Poznavalci ministrom svetujejo, naj kaj tudi ukrenejo, če hočejo popraviti slab vtis po odločitvi v letu 1991, da bo obramba demokracije njihova najpomembnejša naloga. Decembra istega leta je namreč vojska odstavila predsednika Haitija Jean-Bertran-da Aristida. Poleg tega, da so na Haiti poslali svoje opazovalce, ki naj bi pomirili sprte strani in spet uvedli demokracijo v državi, so samo še napovedali trgovinski embargo. Lani so se opazovalcem OAD pridružili še opa-
WASHINGTON - Ameriški borci za državljanske pravice so po umiku kandidature že tretje kandidatke za visok položaj v državnem pravosodju zelo jezni na svojega predsednika Billa Clintona. Čeprav jih je osebno povabil v Belo hišo, da bi jim razložil, zakaj se je v zadnjem trenutku premi-slil pri imenovanju črnske odvetnice Lani Guinier za predsednico oddelka za državljanske pravice pri pravosodnem ministrstvu. Sedemčlansko delegacijo je vodil dolgoletni bojevnik za človekove pravice o. Joseph Lowery, ki je predsedniku svetoval, naj bo odločnejši
zovalci OZN, toda vsem skupaj še ni uspelo prepričati haitske hunte, naj se odpove oblasti. V Gvatemali pa je zavladal kaos po državnem udaru, ki ga je 25.maja izvedel Jorge Serrano. Njegova kratkotrajna diktatura se je končala v torek, ko ga je brez nasilja z oblasti odstranila vojska, toda namesto njega se je za voditelja države oklical Serranov podpredsednik Gustavo Espina. Ustavno sodišče je v petek odločilo, da sta Serrano in Espina kršila ustavo. Parlamentu so ukazali, naj v štiriindvajsetih urah poišče nove voditelje. Nobelova nagrajenka za mir Indijanka Rigoberta Manchu je že vložila kandidaturo. Zunanji ministri OAD naj bi zdaj v Managvi poiskali rešitev za demokracijo v obeh državah. ZDA so že napovedale nove sankcije proti reži-
in naj se ne izogiba spopadov s svojimi političnimi nasprotniki. »Zmemi zagovorniki človekovih pravic ne obstajajo,« se je razjezil duhovnik z bogatimi izkušnjami na tem področju.
Odvetnica Lani Guinier je bila dolgoletna Clintonova prijateljica še iz časov skupnega študija na pravni fakulteti Yale. Toda očitno se je šele zdaj seznanil s knjigami, ki jih je napisala Guinierjeva, saj se njene zamisli o večjih pravicah za manjšine »ne skladajo z mojimi prepričanji o človekovih pravicah«, kot je povedal predsednik. Lani Gui-nier je namreč v svojih knji-
mu v Haitiju, težave pa bodo najbrž nastopile pri financiranju kampanje proti diktaturi. Čeprav je položaj na Haitiju zelo težak in skušajo množice prebivalcev pobegniti iz te otoške države, pa bo za zunanje ministre OAD morda bolj zapletena Gvatemala. Tako kot lani v Peruju si je tudi v Gvatemali na volitvah izvoljeni predsednik z izgovorom, da lahko le tako nastopi proti nedemokratičnim silam, še pred sedanjimi dogodki po svoje prikrojil ustavno ureditev. »Nobena težava ni dovolj velika, da bi upravičila opustitev demokratičnih pravil,« je dogodke v Gvatemali komentiral čilski predstavnik, ki se skupaj z drugimi zunanjimi ministri že pripravlja na ostrejše sankcije, če v Gvatemali ne bo takoj vzpostavljena demokracija.	(Reuter)
gah predlagala spremembe v tradicionalnih načelih demokracije, ki temeljijo na večinskem odločanju, da bi tako bolje zaščitili manjšine. »Narobe so me razumeli, saj nisem nikoli zagovarjala manjšinskih kvot,« je povedala črnska odvetnica, saj naj bi celo njen oče izgubil možnost študija, ker je bilo število mest za črnce že izpolnjeno. »Upam, da nismo na pragu nove intelektualne ortodoksnosti, ki bi ljudem s provokativnimi zamislimi preprečevala opravljati državne službe,« je dodala nesojena kandidatka za vodstvo oddelka za človekove pravice. (Reuter)
Govor hrvaškega veleposlanika Miljenka Žagarja ob dnevu hrvaške državnosti je v slovenskih medijih izzval večinoma negativne komentarje. Spregovorila je tudi slovenska diplomacija. Gospod Žagar pa v pogovo-m za Republiko odgovarja: »Ni mi jasno, kaj je hotel izvedeti g. Lojze Peterle, ker nisem rekel ničesar, kar ne bi bilo stališče moje vlade. Ravno nasprotno, nekatera stališča sem celo ublažil, da bi nejasnosti rešili na najboljši možni način«
Kaj mislite z napačnimi interpretacijami? Prizadevamo si, da bi bila meja, kjer je le mogoče, naravna in bi se kombinirala s katastrom. Slovenija pa vztraja pri katastrskih mejah. Prepričani smo, da ne obstaja niti eno vprašanje, ki ga ne bi bilo moč rešiti s kombiniranjem obeh principov. Res pa posamezni stranski pritiski, interesi skupin in posameznikov tako na Hrvaškem kot v Sloveniji, pa tudi v tujini, rahljajo odnose med državama. Vse, kar sem izjavil, je mogoče preveriti na kasetah. Kot sem slišal, je zamera le okoli Svete Gere, ker sem rekel, naj se kot nesporno področje in v znak dobre volje vrne Hrvaški. Nisem pa rekel, da je to pogoj za pogovore. Pripomba se je nanašala predvsem na besedo »zahteva«, ki je verjetno premočna. Lahko bi uporabil katero drugo besedo, toda Sveta Gera je nesporno področje in je ni treba pove-zovezati z drugimi.
Govorite o pritiskih, ali ste lahko natančnejši?
Mislim predvsem na nekatere opozicijske skupine na Hrvaškem in v Sloveniji. Lahko ste spremljali hrvaški Sabor in slišali, kaj nekateri v svojem ali v imenu strank govorijo. To otežuje tudi druge probleme.
Omenili ste pritiske iz tujine.
Ne izključujem vplivov tistih, ki imajo drugačno mnenje o reševanju posameznih problemov in so potem povod za ustvarjanje
nepotrebnih konfliktov.
V ospredju je vprašanje meje. Ali ni to mogoče krinka za mnogo hujše probleme?
To ni izključeno, obstaja namreč vrsta drugih nerešenih vprašanj, predvsem v gospodarstvu. Gre za problem velike disparitete med dinarjem in tolarjem, neurejeni so tudi lastninsko-pravni odnosi. Hrvaška je še pravi čas ponudila Sloveniji osnutke trgovinskega in plačilnega sporazuma, pričeli pa so se tudi pogovori o las-tninsko-pravnih odnosih. Razumeti je treba, da obe državi šele nastajata, zato se pojavljajo težave. Zaželeno bi bilo, da bi bila slovenska zakonodaja na tem področju podobna hrvaški oziroma prilagojena pravnim in gospodarskim standardom v Evropi.
Mislite na razlike glede pravice tujcev do lastništva,
ki na Hrvaškem obstaja, v Sloveniji pa ne. Ah so zaradi tega slovenski vikendi v nevarnosti?
Te razlike v zakonodaji so določen problem, vendar Hrvaška kot odprta dežela, usmerjena v tržno gospodarstvo, v katerem je zasebna lastnina eden od temeljev, ne bo ukinila nikogaršnjega lastništva. Slovenski vikendi so vami. Ljubljanska banka v Zagrebu bi morala do 31. maja skupaj s slovensko vlado najti rešitev, vendar doslej ni bilo storjeno še nič.
Gre za relativno velike zahteve - 528 milijonov dolarjev deviznih prihrankov. Ljudje me pogosto sprašujejo, še posebej begunci, ki nimajo od česa živeti, kaj je z njihovim denarjem. Sklepam, da bomo z dobro voljo in malo večjimi napori rešili tudi to. Smo celo mnenja,
da bi lahko to kompenzirali, npr. z elektriko iz Krškega-Ne bi radi pritiskali, a mora-
mo zaščititi svoje interese. _
Mnogi bivši tozdi naj bi prešli v slovenske ah hrvaške roke. Hrvaška celo tne-ni, da je bila prikrajšana za nekaj deset milijonov mark!
Tudi o tem se je govorilo na skupnem sestanku pravosodnih ministrov in kmalu bo znana končna rešitev. UpO' števati je treba, čigav je bil kapital v posameznih p0' djetjih. Rezultate lahko pričakujemo že v tem mesecu. V javnosh se velikokrat gO' vori o Istri. Menijo, da pra' vice italijanske manjšine niso enako urejene!
Za nas so bistveni Osimski sporazumi. Hrvaška je prevzela obveznost, da bodo pravice manjšine urejene skladno z mednarodnim pravom. Zato bilo treba Osimske sporazume čim prej uresničiti, tako da bi bila Italiji izplačana dogovorjena vsota, italijanskim državljanom pa vrnjena odvzeta posest, gre za okoli 500 parcel, kar Hrvaška sprejema kot obveznost.
Vrnimo se spet k Piranskemu zalivu, Id je najtrši oreh v slovensko-hrvaških odnosih. Ah zadnja poteza Hrvaške pomeni, da so pogovori zamrznjeni ali pa je Hrvaška pristala na zahteve Slovenije?
Pogovori o Piranskem zalivu niso zastah, Hrvaška samo želi, da bi strokovna komisija temeljito opravila svoje delo in da bi bila dokončna meja začrtana na osnovi strokovne analize in skladno z mednarodnimi predpisi in prakso. Hrvaška si tudi želi, da bi bila končna odločitev v prvi vrsti pravična in zadovoljiva tudi za Slovenijo.
Kako ocenjujete nekatere grožnje, da bi bila lahko zaradi tega spora ogrožena turistična sezona v Istri?
Mislim, da so take izjave posameznikov neodgovorne in neutemeljene in da Slovenija nikoli ni razmišljala na tak način. Za kaj takega nima razlogov.
Hrvaški veleposlanik v Sloveniji (Foto: Tomi Lombar/TRIO)
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
Na predsednika so jezni tudi borci za državljanske in Človekove pravice
ALBANIJA / PREBUJANJE
Ljudje verjamejo v boljše čase
Vsi niso enako zadovoljni
Pred enim letom je bila Albanija Se povsem drugačna država. V začetku aprila 1992 so se ljudje na volitvah izrekli za dokončen prelom s starim režimom, ki ga je do takrat utelešal previdni reformist in dolga leta tesen Hoxhov sodelavec Ramiz Alia. Glasove so oddali karizmatičnemu predsedniku Demokratične stranke dr. Saliju Berishu, mlademu, inteligentnemu in prodornemu zdravniku, ki je že s svojo zahodnjaško zunanjostjo, načinom oblačenja in nastopom obetal deželi drugačne Čase. Ljudje so se kot otroci veselili sprememb, za katere niso natanko vedeli, kaj jim prinašajo, vseeno pa se jim je zdelo, da novo ne more biti slabše od tistega, kar so dotlej poznali. Takrat se je zdelo, da so se ljudje pravkar prebudili iz petdesetletnega vsiljenega sna in se zaceli ozirati okrog sebe. Dežela je kazala nezavidljivo podobo. Ker je zimo pred tem zaradi razpada sistema zmanjkalo kurjave, so ljudje posekati drevorede ob cesti proti DraCu. Mesto Tirana je delovalo pusto in zanemarjeno. Slaba ulična razsvetljava, vsakodnevne večerne redukcije in nikjer lokala, kjer bi Človek lahko posedel, pokramljal ali vsaj mimogrede popil kavico. Preskrba z osnovnimi živili je bila slaba in potrošniške dobrine, kakršne se zdijo v razvitejših državah nekaj vsakdanjega, so bile Se prava redkost. Čeprav so takrat v državo že zaceli prihajati prvi avtomobili - pod Enverjem Hoxhom
noben Albanec ni smel imeti lastnega avtomobila - so na cestah še vedno prevladovala kolesa, vprege in stari kitajski tovornjaki, pri katerih je bilo najbolj Čudno to, da so se Se sploh premikali.
Leto potem daje Albanija povsem drugačen videz. Seveda bi se na zahodnjaško urejenost navajenemu človeku zdela dežela zanemarjena in ubožna in v marsičem bi imel tudi prav, toda sprememb je toliko, da so postale očitne. Nova oblast si prizadeva, da bi državo Cim-prej modernizirala, zato je sprejela liberalnejšo zakonodajo za tuje vlagatelje, sprostila uvoz hrane, organizirala modernizacijo električnega in vodovodnega omrežja, spodbudila zasebništvo. V Tirani je opaziti vse veC tujcev, ki so tu večinoma po uradni dolžnosti, sem in tja pa se najde celo kak Cisto navaden radoveden turist, ki ga veseli spoznavati nove kraje. (Na poti proti Skopju smo prehiteli celo nekega zahodnjaka, ki se je po Albaniji odpravil s kolesom.) V mestu so v tem letu odprli vrsto lokalov, od Cisto navadne slaščičarne - imenuje se Aroma - katere lastnik je, kdo drug kot Albanec iz Makedonije, do kavarnic - tista v središču mesta se imenuje Evropa - in resnejših gostiln, kot je tista v diplomatski Četrti mesta, ki ponosno nosi ime Berlin. V nekdanji Hoxhovi vili je zdaj hotel za tujce, ki ga slabo oblečeni albanski policaji Čuvajo prav tako strogo, kot so nekdaj stražili velikega vodjo.
Tisti Albanci z malo manj denarja se gredo ulično prodajo najrazličnejših izdelkov, predvsem cenenih osvežilnih pijaC iz Grčije, turških Čokolad, makedonskega piva in bolgarskih cigaret. Vedno veC streh v mestu krasijo veliki krožniki satelitskih anten, promet pa je postal že tako gost, da se zaradi neurejenosti cestnoprometne signalizacije in nevajenosti tako voznikov kot pešcev in kolesarjev na nove razmere odvija le zelo, zelo počasi. Z avtom v mestu ni mogoče voziti hitreje kot s trideset do štirideset kilometrov na uro ali celo še počasneje. Najpomembnejši del vozila je še vedno hupa. Hupo uporabljajo za to, da pozdravijo znanca, za katerega se jim zdi pomembno, da vidi njihov avto, da vozniku pred seboj »povedo«, da ga bodo prehiteli, da opozorijo na svojo navzočnost neprevidnega pešca, kolesarja ali vprego ali pa kar tako, ker se jim pac ravno zdi zabavno zatrobiti. Pešci so se že tako navadili na premoč avtomobilov, da tudi takrat, ko zaustaviš vozilo in jim z roko pomahaš, CeS, pojdite že, to naredijo precej obotavljivo in nejeverno.
In kar je najpomembneje, ljudje so postali zelo sproščeni in polni zaupanja v prihodnost, Čeprav jih ne Čakajo lahki Časi. Zadnje delavske stavke zaradi prenizkih plač in protesti razlaščencev, ki si želijo nazaj svojo nekdanjo lastnino kažejo, da se treznjenje po omotici, ki jo je prinesla demokracija, šele začenja.
Kadaif, priljubljeno albansko slaščico iz testa za palačinke, pripravljajo po prastarem postopku
Najvidnejše znamenje novih časov: Benetonovi propagandni panoji sredi Tirane
Besedilo: Miloš Ekar; Fotografije: Jože Suhadolnik / TRIO
Ulični kioski, ki so še lani samevali prazni, so zdaj polni pijač, cigaret in čokolade z Zahoda
«Vse se plača, vse se vrača«, pravi popevka. Tudi Hoxhove kosti so po padcu starega režima prekopali na skromnejše pokopališče
8
Nedelja, 6. junija 1993
FILMSKI SPORED V PRIHODNJEM TEDNU
Cannes po Cannesu
Nekaj filmske bere tudi na slovenskih platnih
Saj poznate farno can-neskega filmskega festivala, da je največji med najveCjimi, skratka, da je večji od berlinskega in beneškega. Seveda pa nizanje epitetov v čast in slavo canneskega festivala ne pripelje daleč, še najmanj pa pojasni, zakaj je festival tako razvpit, zakaj je »a must« za vse, ki so zavezani filmu. V pričujočem zapisu bom zato raje opisal nekaj festivalskih značilnosti, ki festival sicer določajo, nikakor pa ga ne zajemajo v celoti.
Cannes je mestece, ki živi predvsem od različnih mednarodnih prireditev in od poletne sezone. Skozi vse leto se tam vrstijo kongresi, različni sejmi in festivali. Izjema je poletni čas, ko mesto zaživi kot mondeno letovišče. To je vsekakor presenetljivo, kajti canneska plaža ni ravno biser. Seveda pa ni plaža razlog, zakaj je Cannes Cannes.
V to mestece pride v času festivala tisoče in tisoče obiskovalcev. Med
njimi so filmski ustvarjalci, filmske zvezde in zvezdnice, scenaristi in režiserji, filmski kritiki in (dobesedno) ljubitelji filma. In ne nazadnje tisti, ki se s filmom ukvarjajo poslovno: producenti, distributerji, različni uredniki. Vsa ta mno-
žica preplavi Cannes, njegove hotele in kinodvorane. Največja med njimi je Grand theatre Lumiere, v kateri je prostora za 2300 gledalcev.
In kaj vse počnejo s filmi v Cannesu? Novinarji si jih privoščijo zjutraj na novinarskih projekcijah;
večerne projekcije so glamurozne, obvezen je smoking. Zvezde posameznega večera pa so ustvarjalci filma, ki se pogosto udeležijo teh projekcij. Filmske zvezde in zvezdniki se zavedajo svoje slave: ko se počasi vzpenjajo po rdeči pre-
progi v Palačo, pogosto upočasnijo korak, pomahajo vznemirjeni množici, med katero so tako profesionalni kot ljubiteljski fotografi.
V Cannesu filme tudi kupujejo: na terasah elitnih hotelov pa tudi pred bistroji producenti in nji-
hovi morebitni sovlagatelji preverjajo finančno konstrukcijo filma, ki morda nima še niti naslova niti spiska njegovih ustvarjalcev. In končno, v Cannesu filme tudi prodajajo. Predvsem kinematografskim in video distributerjem, toda tudi nakupovalcem za televizijske postaje. Cene so zelo različne - od astronomskih do tisoč dolarjev, kolikor naj bi bila cena za dokumentarec Francois Truffaut, ukradeni portreti, ki ga bo morda predvajala TV Slovenija.
Vsekakor pa se ljubiteljem filma obeta kar nekaj kakovostnih festivalskih filmov, zanesljivo brutalna deprimiada Mi-kea Leigha Golo, verjetno tudi zmagoviti in zmagoslavni Klavir Jane Cam-pion in otvoritveni film festivala Moj najljubši letni čas Andreja Techineja... Nekaj canne-ske filmske bere bo pljusknilo tudi na slovenska filmska platna in televizijske ekrane.
TVS 2 / NEDELJA.6.6. OB 20.30
Ledena palača (Ice palače)
Kraj zapleta je Aljaska po koncu prve svetovne vojne
TVS 1 / NEDELJA, 6.6.OB 17.10
Film je posnel Vincent SHERMAN, ameriški režiser, scenarist in igralec, ki je znan predvsem po spektakularnosti svojih filmov. Scenarij je delo Haxryja Kle-inerja po romanu Edne Fer-ber, igrajo pa: Richard Burton, Robert Ryan, Martha Hyer, Carolyn Jones, Jim Ba-ckus, Ray Danton in drugi.
Vzori junakov Ledene palače naj bi bili resnični ljudje in tudi sicer naj bi se filmska zgodba zgledovala po resničnih dogodkih. Vse skupaj pa je seveda dodobra začinjeno z melodramatiko, kakršno v življenju srečamo le redko.
V ospredju dogajanja sta moška, človeka različnih pogledov in značajev, junaka, ki si po kratkotrajni naklonjenosti vedno bolj nasprotujeta, se onemogočata in sovražita. Moška, ki za svojo igro nujno potrebujeta žensko, njeno navzočnost in naklonjenost, pa tudi njen denar. Ženska je tudi tista sila, ki ju do kraja razdvoji.
Avtorji filma niso imeli v mislih samo pripovedi o moškem rivalstvu, privlačila jih je tudi misel, da bi posneli domoljubni film, v katerem je veliko prostora za domoljubna čustva, ki odsli-kavajo pozitivnega in negativnega junaka.
Kraj zapleta je Aljaska po koncu prve svetovne vojne. Tja pride tako rekoč naravnost z bojišča ponosen, sa-
movšečen in povzpetniški mladenič brez prebite pare v žepu - le z željo po bogastvu in uspehu. Kljub začetnim ponižanjem se mu kmalu nasmehne sreča in s preračunljivo poroko si dokončno utrdi svoj položaj. Se prej pa razdre ljubezensko zvezo prijatelja, domačina, ki mu je v težkih trenutkih edini ponudil roko. Zgradi mogočen imperij za lov in predelovanje rib in se pri tem ne meni za ekološko škodo, ki jo povzroča s svojo nenasitno grabežljivostjo. Ne meni se niti za ženo, ki
je osamljena in nesrečna sredi mrzle Aljaske, in tudi za dekle ne, ki jo je speljal prijatelju.
Toda usoda se nazadnje poigra z njim na najbolj neverjeten način...Velikega negativca, za katerega gledalci ne bodo našli veliko razumevanja, je suvereno in nepopustljivo zaigral odlični Richard Burton (na sliki s svojo Liz).
In to je zagotovo razlog več, da si vsi tisti, ki vas pokojni Richard Burton vedno znova očara, ogledate nocojšnji film.
Dominique, 1979, je le eden izmed več kot tridesetih celovečernih filmov, ki jih je posnel angleški režiser Michael Anderson (-roj. 1920).
Režiser se je loteval večinoma akcijskih projektov, ki jim je bil tako po tematiki kot po igralski zasedbi zagotovljen komercialni uspeh.
Gledalci so najbolje sprejeli spektakel V osemdesetih dneh okoli sveta, posnet leta 1965 po slovitem delu Julesa Verna, z ducati najslavnejših igralcev tedanjega časa in nagrajen z Oskarjem. Strokovna kritika pa je najugodneje ocenila Quillerjevo poročilo (1966), enega izmed najboljših vohunskih filmov vseh časov.
Anderson, ki je režiral tudi za britansko in ameriško televizijo, je pri nas znan še po filmih Obala (1950), Pekel je razprodan (1951), Rušilci jezov (1954), Razbitina ladje Mary Deare (1959), Na konici noža (1961), Beg iz Ashiye (1963), Papežinja Ivana (1972), Neprimerno vedenje (1975), Loga-nov beg (1976), Mar-
Angleški barvni film
sovske kronike (1979, tudi tv nanizanka) in Zvonovi (1981).
Andersonov angleški film Dominique -duh, ki ubija je grozljivka, ki na začetku ustvarja predvsem psihološko napetost. Glavna junakinja Dominique (Jean Sim-mons) je priletna, invalidna, rahločutna ter nevrotična, predvsem pa zelo bogata gospa, ki je prepričana, da jo mož poskuša spraviti v norost.
Zdi se, da tudi hišni prijatelji sodelujejo v tej igri, a tega se ji nikakor ne posreči dokazati.
V ozadju zgodbe je denar, do katerega se skušajo z dediščino dokopati tisti, ki sprva v filmu nimajo posebej opredeljene vloge.
Film ves čas gradi na presenečenjih, ki gledalca šokirajo in držijo v napetosti. V nastavljeno past se ujamejo vsi, ki past nastavljajo.
HOMO TURISTICUS / ČLOVEK PRIHODNOSTI
Kam na dopust?
Drago Bulc
Ker se v letu turizma na Slovenskem ne dogaja nič posebnega, so na TVS sklenili posvetiti več oddaj turizmu, ki jih pripravlja novinar Drago Bulc (na sliki). Lansko mesečno turistično oddajo Dobrodošli je januarja letos nasledila oddaja Homo turisticus, ki je od aprila na sporedu dvakrat na mesec, čez poletje pa bo vsak teden.
»Homo turisticus zato,« pravi Drago Bulc, ker je to že človek sedanjosti, še bolj pa bo človek prihodnosti!« Na TVS so se odločili, da bodo resne
turistične temn prepletli z objavami možnosti za čim dostopnejše počitnice. Ker smo Slovenci z osamosvojitvijo izgubili največjo možnost za dopust, Jadransko morje, bodo letos odkrivali počitniške kraje v Sloveniji, hkrati pa predstavili tudi druge turistične dežele, kjer bomo Slovenci odslej lahko preživljali počitnice.
Naslednja oddaja, ki bo na sporedu čez štirinajst dni, bo pokazala, kako smo v Sloveniji v letu turizma pripravljeni na turistično sezono.
TV SLOVENIJA IN AGRFT
Kratki film Cesta
V sodelovanju med Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo in Televizijo Slovenije je Mitja Novljan, študent 4. letnika filmske režije, začel snemati svoj novi kratki igrani študijski film z naslovom Cesta. Cesta je svojevrsten, v žanru filmske kriminalke voden dialog med filmskimi liki in scenarijem kot literarno predlogo na eni strani ter filmsko kamero in sliko na drugi. Mladi študent filmske režije bo svoj
študijski film snemal na Krasu in v studiu Viba filma, direktor fotografije pa je Radovan Cok.
Mitja Novljan je za kratki igrani film Sabajev, ki ga je po noveli Slavka Gruma s sodelovanjem AGRFT in TVS posnel lani, prejel mednarodno nagrado Prvi kadri, ki mu jo je v konkurenci filmov študentov filmskih šol iz vse Evrope podelila mednarodna žirija istoimenskega festivala.
PREGLED FILMOV
NEDELJA, 6. junij
TV Slovenija 1 -13.05
Pripovedka (Epic), igrano-animirani avstralski film, 1983, 70 min.	R ^
Scenarij: John Palmer in Yoram Gross, režiser: Athol Henry, glasovi: Benita Collings, K0^ Higgins in Robya Moore. Film pripoveduje o prijateljstvu otrok z živalmi, ki se je začelo davnih, davnih Časih. V dneh vesoljskega potopa dingo resi dva dojecka, deklico in deCka •
TV Slovenija 1 -17.10
i
Dominique, angleški film, 1979, 90 min.
Scenarij: Edward in Valerie Abraham, režija: Michael Anderson, fotografija: Ted Moor ’ glasba: David Whitaker, igrajo: Cliff Robertson, Jean Simmons, Jenny Agutter, Sun° Ward, Ron Moody, Judy Geeson, Michael Jayston, Flora Robson, David Tomlinson. _
Kanal A • 22.30
Novinar, hrvaški film, 90 min.
Scenarij in režija: Fadil Hadžič, igrajo: Rade Serbedžija, Fabijan Sovagovie, Stevo Zig011’ Mladen BudišCak, Milena Zupanič ... Rade Serbedžija igra novinarja, ki se srečuje s tip1 Cnimi problemi novinarstva ne samo v socializmu, ampak v vseh političnih sistemih-
Urtrnčlrn TV 1 - 1 7 On
Lov na Človeka (La chasse a 1'homme),francoski Cmo-beli film, 1964, 90 min.	,
Režija: Edouard Molinaro, igrajo: Jean-Claude Brialy, Francoise Dorleac, Marie Lalore > Catherine Deneuve, Jean-Paul Belmondo in drugi. Glavni junaki francoske komedije s »lovci na krila«, izkaže pa se, da so zgolj igračke v rokah na videz nemočnih žensk.
PONEDELJEK, 7. junij
TV Slovenija 2 - 20.30
Severna napaka, drama makedonske TV, 85 min.
Režiser: Boris Damovski, igrajo: Jasmina Popovska, Mladen Krstovski, Saša Carninsk1: MirCe Donevski, Dimitar Molovski in drugi. Drama je poskus makedonske TV, da ustvarila kriminalko, ki obravnava boj proti mamilom.
Kanal A - 20.30
Dober policaj, slab policaj (Good Cop, Bad Cop), ameriški film, 90 min.
Scenarij in režija: Robert Hanley, igrajo: Walter Baziak, Morris Shaw, Katarina MartiD’ Steve Rusell, Ron Blackstone in drugi. Glavna junaka se zapleteta v boj s kokainsko mah" jo, ki enega ujame, drugi pa se ji izmuzne in že misli, da ji je stopil na prste, toda ...
Hrvaška TV 1 - 20.50
Iz mene so naredili kriminalca , ameriški cmo-beli film, 1939,105 min.	,
Rezija: Busby Berkeley, igrajo: John Garfield, Claude Raine, Gloria Dickson in drugi Mla<l boksar znotraj ringa žanje uspeh za uspehom. Kljub svojemu dvojnemu življenju je v javnosti vedno bolj priljubljen. Nekega dne pa se njegova kariera konca ...
TOREK, 8. junij
Kanal A - 20.30
Kekec, slovenski film, 1951, 90 min.
Režija: Jože Gale, igrajo: Matija Bari, Lojze Potokar, France Presetnik, Frane Milčinski in drugi. Visoko v gorah živi samotarski mož Bedanec, ki se ga bojijo vsi razen pogumnega pa stirja. Ko Kekec izve, da ima Bedanec pri sebi zaprte žrtve, se odloči, da jim bo pomagal-
TV Koper Capodistria - 20.40
Maščevanje Toma Hunterja (Fighting Mad), ameriški film, 1976,85 min.
Režija: Jonathan Demme, igrajo: Peter Fonda, Philip Carey, Lyim Lowrey in drugi- Boga podjetnik neovirano izkorišča kmete, dokler se po mnogih letih ne vme domov Tom Hun ter, sin enega od poljedelcev, in opravi z njim. Toda to je le začetek verige maščevanj -
TV Avstrija 1 - 23.20
Lov v megli, ameriški Crno-beli film, 1945,140 min.
Režija: Herman Shumlin, igrajo: Charles Boyer, Lauren Bacall in drugi. Agent španske ljudske fronte Denard pride leta 1937 v London s posebno nalogo: Frankovim fašistom mora preprečiti oskrbo s premogom. Pri tem naleti na cel kup ovir.
SREDA, 9. junij
TV Slovenija T - 20.35
Limonada z mento (Diabolo menthe), francoski film, 1977, 96 min.
Scenarij in režija: Diane Kurys, igrajo: Eleonore Klarwein, Odile Michel, Corahe Clement in drugi. Zgodba o Anne in Frederique se začenja z njuno vrnitvijo s podeželskih počitnic v Pariz. Med Šolskim letom si dekleta izmenjujejo spomine na poletne ljubezni.
Hrvaška TV 1 - 20.05
Northangerska opatija, angleški film, 1986, 90 min.
Režija: Giles Poster, igrajo: Katharine Schlesinger, Peter Firth, Robert Hardy, Googie Withers, Geoffrey Chater in drugi. Catherine se na podeželskem domu predaja knjigal11 in sanjarjenju. Ko spozna mladega Henryja, se ji življenje pokaže v drugačni luči ...
Avstrija 1 - 20.15
Umor v studiu, ameriški film, 1986, 100 min.
Režija: Ron Satlof, igrajo: Raymond Burr, Barbara Hale, William Katt, Joe Penny 111 drugi. Znanega televizijskega voditelja pred kamerami ustreli njegov prijatelj McCay-Perry Mason verjame v njegovo nedolžnost, in prevzame njegovo obrambo.
ČETRTEK, 10. junij
Kanal A - 20.30
Na begu (Running), ameriški film, 102 min.
Režija: Steven Hillard Stern, igrajo: Michael Douglas, Susan Anspach, Lawrence Dane111 drugi. Michaelu življenje počasi drsi iz rok, z ženo se ločujeta in ostal je bj-ez službe. Odloči se, da bo nekaj spremenil. Vse svoje moči usmeri v en cilj, olimpijski maraton.
Avstrija 1 - 22.10
Gospod Klein, francoski film, 1967,120 min.
Rezija: Joseph Losey, igrajo: Alain Delon, Jeanne Moreau in drugi. Robert Klein izkoristi nemško okupacijo in od preganjanih Zidov za malo denarja odkupuje umetnine. Kmalu pa se njegovo življenje močno zaplete ...
PRO 7-20.15
Božja Agnes, ameriški film, 1985,115 min.
Igrajo: Jane Fonda. Anne Bancroft, Meg Tilly in drugi. V montrealskem samostanu, v celici novinke Agnes, najdejo mrtvega novorojenčka. Agnes obtožijo umora. Psihiatrinja Malta Livingstone pa želi priti resnici do dna.
PETEK, 11. junij
TV Slovenija 1 - 20.30
Smrt po smrti, ameriški film, 1986,87 min.
Scenarij: Bruce Joel, režija: Wes Craven, igrajo: Mathew Laborteaux, Kristy Swanso, Michael Sharrett in drugi. Petnajstletni deček Paul je skonstruiral »mislečega« robota. Ob smrti pnj3' teljice Samanthe se odloči za revolucionaren poseg...
Kanal A - 20.30
Iskanje zgodovinskega Jezusa, ameriški film, 1979, 91 min
Režija: Henning Schellerup, igrajo: John Rubinstein, John Anderson, Nehemiah Persoff Film poskuša odgovoriti na vprašanja, ki se vedno znova porajajo. Ali je bil Jezus res sposoben vseh Čudežev? Ah je res zdravil bolne? Ah je res vstal od mrtvih? Ali je res božji sin?
TV Koper Capodistria - 22.35
Jaz in Vincent (Vincent and me), francosko-kanadski film, 1990.
Rezija: Michael Rubbo, igrajo: Nina Petrozio, Christopher Forrest, Paul Klerk in drugi-J° dobi štipendijo in odide v Montreal študirat likovno umetnost. Tako naslika tudi gospoda Wmklerja, ki se ji predstavi kot trgovec z umetninami, v resnici pa je premeten goljuf.
Hrvaška TV 1 - 20.45
Vražje dekle (Der schereclicke mädchen), nemški film, 1989,100 min Režija: Michael Verhoeven, igrajo: Lena Stolz, Monika Baumgartner in drugi. Sonja se odloči, da bo sodelovala na mednarodnem literarnem natečaju na temo: Moje mesto v času tretjega rajha. A ljudje, ki so živeli v tem času, ji nočejo povedati veliko...
SOBOTA, 12. junij
TV Slovenija 1 - 23.20
Freebie in Bean, ameriški film, 1974,110 min.
Scenarij: Robert Kaufinan, režija: Richard Rush, igrajo: Alan Arkin, James Caan, Lorreta Swift, Mike Kellin in drugi. Policaja Freebie in Bean sta trdno odločena, da bosta razkrinka' la velikega gangsterja Reda, manjka pa jima samo še prava priča.
TV Koper Capodistria -15.30
Rhino, ameriški film, 1965.
Režija: Ivan Tors, igrajo: Harry Guardino, Shirly Eaton, Robert Culp ... Brezvesten lovec namerava prodati zoologu zelo redek primerek belega nosoroga, vendar se med lovom premisli in sklene, da bo odslej pomagal znanstveniku, ki skuSa ohraniti dragoceno afriško savno-
^E3XirN~Š~K I PROGRAMI
fr SLOVENIJA 1
Q RAI 1
RETE 4
® Koper
u v ^v' ponovitev
ttucW^erry Finn in njegovi prijatelji, ponovitev 13/26
la nadaljevanke
onni in Manni, 2/6 del nemške nadaljevanke zorja duha, ponovitev
ovenaka ljudska glasbila in godci: Bordunske citre Videomeh, VPS 1230 Poročila
Pripovedka, avstralski igrano/animirani film, VPS 1305
TV dneik^j®110 drevie Thike’6/7 del’VPS 1600 Dominique, angleški barvni film, VPS 1710 ov na race, japonski risani film Slovenski loto, VPS 1915 IV dnevnik 2 Zrcalo tedna
Nedeljskih 60, VPS 2030
2130°^ Z ^ Stinglom, 6/12 del nemške dok. serije, VPS
TVdnevnik3 VPS 2205
kfi^VPs 22 Pre^stav^a’ 13^29 del ameriške cb nanizan-Vrnitev Sherlocka Holmesa, 5/11 del angleške nanizan-Video strani
fr-
SLOVENIJA 2
Vrnitev na otok zakladov, ponovitev 9/10 dela angleške
nadaljevanke Ona + On, ponovitev Poglej in zadeni Športna nedelja
Kolesarstvo, Giro d'Italia, ponovitev
vasi 23 SP V motokrosu’ prikoličarji, prenos iz Orehove
Tenis, odprto prvenstvo Francije, M, finale, prenos *rka za SP v motokros, prikoličarji, posnetek K-olesarska dirka Giro d'Italia 1V dnevnik 2 fdpe-Donava-Jadran
edena palača, ameriški film, po romanu Edne Ferber
Športni pregJed
f.V,v Jadranju: Soling, reportaža iz Portoroža V1ueo strani
kanala
Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha risanke in spoti Male živali
Kapitan Mikula Mali, otroški film uddyeva pesem, ponovitev filma Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha Kulinarični kotiček, 18. oddaja Helena, 18. oddaja Live & Kickin’, 15. brcanje v živo ropska vročica (Tropical Heat), 4. del ameriške nada-‘levanke
Marlboro Musič Show
Sjar, hrvaški film (Rade Serbedžija in drugi)
Otroški variete Aktualno: Tvoj bližnji, 10.50 Vse o RAI 2 Giorno di festa (vodi Sandra Milo)
Kratke vesti
Nan.: Medico alle
Hawaii
Dnevnik, kult. tednik Gulliver in vreme Variete: Serata d’onore (vodi Pippo Baudo) Film: La passione del potere (dram., ZDA '90, i. L. Wagner, Anthony Hopkins) Sport: nogomet A lige Vreme in dnevnik Domenica Sprint Nad.: Beautiful TG 2 Pegaz - posebna oddaja o volitvah Dnevnik 2
Sport: atletika, EP v pentatlonu
Film:	I love you
(dram., It. ’86)
RAI 3
Risanke: I Simpson Glasbena oddaja: Su-perclasšifica Show, vmes (13.00) dnevnik Film: Bello onesto emigratoAustralia Variete: Bravo bravissimo
Nan.: Le inchieste di padre Dowling, 19.00 Robinsonovi • Dnevnik TG 5 Film: Scuola di poli-zia 4 (kom., ZDA ’87) Aktualno: O volitvah, 23.30 Italija sprašuje, (0.30) vesti
ITALIA 1
Otroški variete A tutto volume Sport: LTtalia del Giro, 11.30 Grand Prix Odprti studio Sport: Vodic nogometnega prvenstva, 15.30 76. kolesarska dirka po Italiji
koper
Pokaži kaj znaš, večjezično srečanje otrok v SkofiCah; | 1 am, kjer teče bistra Bela in druge oddaje
koroška
I Slovenci iz Italije o svojem življenju in delu
DtO
Hrvaška 1
	Variete: Dadaumpa		Nan.; Strega per amo-	
	Dok.: Kvarkov svet		re, 8.00 Hotel, 9.00	
	Otroški variete: La		Družina Bradford	
	Banda dello ^.ecchino		Nedeljski koncert:	
	Aktualno:Parola e vita		Simfonični orkester	
	Maša s Sv. Petra		Scale	
	Zelena linija		Aktualno: 4X7	
	TG Tuna in dnevnik		Variete: A časa nostra	
	Film: Topkapi (kom.,		Nad.: Celeste, 14.00	
	ZDA ’63, r. J. Dassin).		Sentieri, vmes vesti	
	Koncert godbe kara-		Film: Xanadu (glas.,	
	binjerjev		ZDA '80, i. G: Kelly)	
	Sport: atletika, 17.20		Kviza: La veritä, 17.35	
	Cambio di campo		Io tu e mammä, vmes ■	
	Dnevnik 1		(17.30) Tg 4 vesti	
	Sport: Quelli del Giro,		Nanizanka, vesti	
	18.40 90. minuta		Film: Figli di un dio	
	Vreme in dnevnik		minore (dram., '86, i.	
	Športne vesti		W. Hurt), Kronika	
	Film: Alla ricerca del-		O volitva - vesti	
	la valle incantata (ris.)		Film:	Angoscia	
	Posebna oddaja o vo-		(dram., ZDA ’44, i. L	
	litvah, 1. del Športna nedelja, nato		Bergman, C. Boyer)	
				
	Dnevnik 1 flas'b.			
	Posebna oddaja o vo-			
	litvah, 2. del, dnevnik	m\ CANALE 5		
	Film: La pendolare (kom., Fr. ’73)			
			•	
			Na prvi strani	■
			Nabožna oddaja	
i	1 RAI 2		Dok,: National Geographie Aktualno: Reportage,	
				(□Ih
Crime Story, ameriška tv nanizanka Tisti mladenič, ponovitev it./fr.filma NoCni sodnik, am. tv nanizanka Čarobna svetilka Pustite jih živeti, dok. serija
Fantazoo, risanke Baletna Soja iz Ljubljane se predstavlja, 2. del
Stripy, risanke Stanje stvari, mladi, ponovitev
Kam vodijo naSe stezice, vodi: Mario Cuk TV dnevnik Crime Story, ameriška tv nanizanka NoCni sodnik, ameriška tv nanizanka Žrebanje loto Zbogom, dobri stari Zahod, ameriški vestern
Grobnica, ameriška
grozljivka, 1985
(□IMF1 Avstrija 1
Poročila Tv koledar
Slika na sliko, ponovitev
Mini Človečki, ponovitev 9/12 dela Poročila
Hišni ljubljenčki Prijatelja, posnetek gledališke predstave Oddaja narodne glasbe Sadovi zemlje Mir in dobrota Rim: Praznik družine Lov na moškega, francoski Cb film DolgouSCeve zgodbe, 13. del TV fortuna Dnevnik 1
Parnell, 2/4 del angleške nadaljevanke (Parnell in Katherine se dobivata na skrivaj, ker se bojita škandala, vendar se temu kljub vsemu ne izogneta. Parnell je obtožen umora...)
Sedma noC, vključitev
v Jarun
Dnevnik 2
Slika na sliko
Poročila
Sanje brez meja
	Cas v sliki		
	IšCemo varuško za		
	očeta, nemški film S Stanom in Oliem	OfO Hrvaška 2	
	Hobotnica, kviz		
lili	Ena, dva ali tri, ugankarska igra		TV koledar
nna	Cirkus Humberto,		Namizni tenis, finale
	1/12 del nadaljevanke		za pokal Hrvaške
	Klub za seniorje, za		Tenis, finale odprtega
	vse mlade po srcu		francoskega prvenstva,
	S telesom in dušo: Tu-		prenos
	ji Nemci		Dnevnik 1
	Levja'jama: Fantovšči-		Z jadri okoli sveta,
	na, 7. del		8/12 del
	Karajan: Na novih po-		Morske steze, 3/5 del
	teh, 2. del		dokumanterne serije
	Pločevinasti boben,		Majski cvetovi, 5/6 del
	nemški film, 1979		angleške nanizanke
	Bela Bartok: Koncert		Hrvaška nogometna li-
	za orkester: Los Ange-		ga
	les Philharmonie Or-		Jazz opolnoči
	chestra, dirigent: Zubin Mehta	m	Horoskop
	PoroCila/TisoC moj-		
	strovin		
(DJIMP Avstrija 2
	Dnevnik za najmlajše		Domenica stadio Nan.: L’incredibile	
				
	Film: Viva Django		Hulk - 11 labirinto del-	
	Koncert RAI 3		la memoria (i. Lou	RJnSS
	Film: Weekend da leo-		Ferrigno)	
	ne (kom., ZDA '83, i.		Tv film: Terrore su 4	[rofti
	Tom Cruise)		mote (srh., ZDA '90, i.	
	Deželni dnevnik		Joanna Cassidy)	
	Popoldanski dnevnik		Sport: Pressing (vodi	
	Drobci		Raimondo Vianello),	
	Tenis: Open Francije		23.55 Girosera	
	Domenica gol, vreme		Variete: Mai dire gol	
	Dnevnik		Sport, odprti studi in	
raji	Deželne vesti, šport		pregled tiska	
	Risanke: BlobCartoon			
	Film: Due fuggitivi e			
	mezzo (kom., Fr. '86, i. G. Depardieu)	# TELE 4		
	Posebna oddaja o vo-			
	litvah			
	Film: Se t’incöntro		Lastne oddaje	
	t’ammazzo (vestem, It.		Film	
	’71, i. D. O’Brien)		Dogodki in odmevi	
Cas v sliki Čebelica Maja Simpsonovi Egipčan Sinuhe, ameriški film
Dober dan, Koroška Tenis: Odprto prvenstvo Francije, M, finale, iz Pariza Kristjan v Času Cas v sliki
Kraj dejanja: Pranje možganov
Očka je kos nam vsem Mislim, da stojim v gozdu; ameriška komedija
Manekenka in vohljač: Morilec David, 2. del Poročila
Tisoč mojstrovin
TV AVSTRIJA 1 / DANES OB 22.20
Madžarska
■
M Svet je čudovit, Yel-■ lowstone in Nedeljski magazin Glasbeni butik Vzori: Indonezija Pesem doni Goodby, Mr. Chips!, 1. del angleškega glasbenega filma
Avanturisti izključeni, iskanje družice Svet A.C.Clarkeja: Velika eksplozija v Sibiriji
Verski program Disney, risanke za otroke
Kolo sreče, kviz Dnevnik
NoCni ekspres, am. film
Srečanja nultega tipa

Pločevinasti boben
Nemški film, 1979
Oskar leta 1980 in zlata palma v Cannesu za najboljši film z neangleškega govornega področja

TV SLOVENIJA 1
21.30
NA POTI Z DR. STINGLOM, nem. dokumentarna serija
č, i Nemški film se praviloma ni ukvarjal z astno zgodovino med letoma 1930 in 1945, ker so avtorji raje posegali v po-nejši Cas, predvsem pa v sedanjost. Tako ^ chlöndorfova žena Margarethe von ^rotta s Svinčenimi Časi postavila spome-s * .y°nis^emu Casu terorizma v sedemde-? 1 letih, oba pa sta sodelovala tudi pri ^ upnem projektu Nemčija jeseni (1977). A1 1 najbolj samosvoj avtor Reiner ferner Fassbinder je mimo Lili Marlen as nacizma opisoval samo v nadaljevanki ßerlm, Alexanderplatz.
olker Schlöndorf, drugi med mlado fr 0 nemškega filma sedemdesetih, se je e Cutljive teme lotil na drugačen način: v Pmanu Pločevinasti boben Giintherja nr^ssa )e našel predvsem lik malega nes arla Matzelratha (igra ga David Ben-’ na sliki). Iz njegove nenavadne per-spektive je prikazal zapleteno politično in u ovno situacijo tridesetih let na Polj-
skem oziroma v Gdansku. Oskar, ki je pri treh letih razočaran nad svojimi starSi in odraslimi nasploh, sklene, da bo ne veC rasel. Za izrazno sredstvo pa si izbere pločevinasti otroški boben in svoj glas, ki zunanjemu svetu ni ravno najprijaznejši, saj je sposoben s svojo frekvenco celo razbijati steklo. Oskar tako na poseben naCin doživlja svoje otroštvo in mladost, medtem ko se okrog njega rojevata nacizem in druga svetovna vojna. (T.D.V.)
RAI 1	20.30
DEŽELA BREZ ČASA, ameriška risanka	
Dr. Sfingi je tokrat obiskal Genovo - mesto Krištofa Kolumba, glavno mesto pokrajine Ligurije. Genovo je obiskal ravno v času, ko se je pripravljalo na petstoletnico odkritja »Novega sveta« ip je bilo vse v znamenju bližajočih se proslav. Kri- • štof Kolumb je bil priljubljen v svojem mestu, žal pa je še vedno nemogoče rekonstruirati njegovo mladost. Meščani so mu posvetili marmornati kip na trgu Aquaverde, njegovemu odkritju in * kulturam, ki so pred njegovim prihodom prevladovale na celini in otokih, pa je posvečen tudi Museo americaniatico z zbirko dragocenih umetnin, ki izvirajo s Karibskih otokov, iz Peruja in Kostarike. Poleg kulturnih spomenikov pa je Genova znana po bogati kuhinji ter odličnem vinu.
RA SLOVENIJA 3
18.00
Prenos koncerta Simfonikov RTVS
Iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma bo Radio Slovenija neposredno prenašal koncert Simfonikov RTVS.
Najprej bo na sporedu skladba sodobnega madžarskega ustvarjalca Györgya Kurtaga Nagrobnik za Štefana, osrednje delo koncerta pa bo Simfonija št. 3 Gustava Mahlerja, ki zaradi izjemnih tehničnih zahtev redko »zaide« v koncertni program in bo zato tokratna predstavitev še posebej zanimiva.
Kot solistka bo nastopila nemška mezzosopranistka Marga Schiml, orkestru se bosta pridružila zbora Consortium Musicum in Slovenski komorni zbor, dirigiral pa bo Anton Nanut.
Risanka Dežela brez časa (The Land Before Time), ki jo je leta 1988 režiral Don Bluth, pripoveduje o dogodivščinah mladih dinozavrov.
Skupina dinozavrov išče Začarano dolino. Najmlajši med njimi - Nožiča - ostane čisto sam, ko mu hudobni mesojedi dinozaver ubije mamo. Skupaj s prijatelji se napoti k cilju...
Don Biuth, ki je svojo kariero začel pri Walt Disney Production, je pozneje izbral neodvisno pot. In kot zanimivost: letos so v Ameriki dinozavri zelo v modi bodisi kot otroške igrače bodisi v filmih. Steven Spielberg je prav dinozavrom posvetil svoje zadnje delo Jurassic Park, ki ga bomo lahko jeseni videli v kinodvoranah.
TV AVSTRIJA 2
10.15
EGIPČAN SINUHE, ameriški film
Film The Egyptian je Michael Curtlz posnel leta 1954 po romanu finskega pisateja Mike Waltarija. Michael Curtiz, po narodnosti Madžar, je 50 iet režiral izključno za Warner, v zadnjem času pa deluje v Evropi. Egipčan Sinuhe je eden redkih kvalitetnih filmov, ki jih je posnel po prekinitvi sodelovanja z družbo Warner.
Sinuheja je posvojil zdravnik, ki je dečka našel v košarici ob bregovih reke‘Nil. Ko Sinuhe odraste, postane prav tako zdravnik in pred njim je svetla bodočnost. Njegov prijatelj Horenhab pa skriva zelo nevarno ambicijo: postati hoče faraon. Zgodba se odvija v času, ko je faraon Ehnaton hotel spremeniti egipčansko ve/o v monoteistično in uvesti čaščenje Atona, boga sonca.
RADIO

Slovenija 1
(UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz,16.00 SV 918 KHz)
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30,
8.00,	9.00, 10.00, 12.00,
14.00,	17,00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika in vreme;
8.05	Radijska igra; 9.05 Pomnjenja; 10.05 Šaljivci so med nami; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan: 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo; 16,00 Lojtrca domačih; 17.30 Naš gost; 18.00 Nedeljska reportaža; 18,30 Zborovska glasba; 19,45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program - Glasba.
Slovenija 2
6.30.7.30,	8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	12.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika;
8.00	Servisne informacije;
8.30	Nedeljski val; 8.40 Koledar prireditev; 9.40 Nedeljski gost; 11.00 Uganka;
12.05	Z Valom okoli sveta;
13.00	Športno popoldne, vmes aktualne informacije, glasba; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos 1. programa; 19,00 Večer na 2.; 19.30 Drugi val;
22.00	Zrcalo dneva, vreme, prenos 1. programa.
Slovenija S
8.00.	9.00, 10.00, 11.00,
13.00,	14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9,00 Prenos maše; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 Amaterski zbori; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.0Simfonični orkester RTv Slovehiaj: Gustav Mahler -3. simfonija; 22.05 Nove prevodne strani: Tony Morrison - Ljubljana; 22.30 Vokalno instrumentalna glasba; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Konec 3. programa in vključitev v nočni program RS.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz)
8.30,	10.30, 17.30 Poročila;
12.30	Primorski dnevnik;
8.00	Otvoritev programa, napoved programa, vmes radijski koledar 8.30 Osmrtnice, pesem tedna Radia Koper; 8.45 Poti do
zdravja; 9.15 Dober nasvet za boljši pridelek; 9.30 Naša pesem; 10.00, 10.50, 11.10 Sosednji kraji in ljudje, vmes osmrtnice;
11.30	Glasba po željah;
14.00	Oddaja v narečju: Vanka in lonca; 14.30 Športni ritem; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 17.30 Dnevnik in osmrtnice;
18.00	Humoreska; 19,00 Večerni radijski dnevnik. Slovo - Prenos RS.
Radio Koper
(italijanski program)
8.30.10.30,	13.30, 14.30,
17.30	Poročila; 7.15, 12.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Dober dan Radia Koper, pozdrav in almanah; 7.15 Horoskop; 8.00 Turistični napotki; 8.35 Pesem tedna;
9.00	Knjižne novosti; 9.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.00 Evergreen, film tedna, iz gledališča;
11.00	Dogodki ih odmevi;
11.30	Souvenir d'ltaly;
12.00	Glasba po željah;
14.00	Glasbeni desert; 14.30; 17.32 Velika glasbena imena; 18.00 Lestvica LP; 19.40 Na športnih igriščih; 20.00 Nočni program.
Radio Trst A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: Morska skrivnost in grajski strah (Bogdan Novak, r. Marjana Prepeluh, 1. del); 10.30 Narodnozabavna glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Orkestralna glasba; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev, nato orkestralna glasba; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Poročila in deželna kronika; 14.10 Mala scena: Ob srebrni reki, izbor izseljeniške proze (pripravila Zora Tavčar, prod. Radijski oder, f. Marjana Prepeluh, ponovitev); 14.45 Znani ansambli; 15.30 Iz krajevnih stvarnosti; 17.00 Potpu-ri; 17,30 Šport in glasba;
19.00	Večerni radijski dnevnik; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni)..
Radio Koroška
6.30	- 7.00 V živo iz Železne Kaple: Dobro jutro; 18.10-19.00 V živo iz Železne Kaple: Od pesmi do pesmi -Od srca do srca (oddaja voščil).

IZBOR IZ SATELITOV

MUSIČ TELEVISION
08.00	Awake on the wild side, vodi Rebecca de Ruvo; 10..30 Poročila; 11.00 The Big Picture, ponovitev; 13.30 First Look; 14.30 Video, vodi Kristia-ne Bäcker; 18.00 Unplugged: Annie Lennox; 19.00 US Top 20, vodi Steve Isaacs; 21,00 120 minutes, vodi Paul King;
23.00	Beavis and Butthead; 23.30 Fleadbangers Ball, heavy metal rock; 03.00 NoCni video
SKY ONE
07.00	Flour of Power; 08.00 Fun Factory; 12.30 The Brady Bunch; 14,00 Robin of Sherwood; 15.00 Trapper John; 16.30 Fashion TV; 19.00 Simpsonovi; 20.00 Adventures of young Indiana Jones; 21.00 All the Rivers Run, 3/4 del avstralske nadaljevanke; 23.00 Wiseguy; 00.00 Hill Street Blues
PRO 7
05.40 Serije; 08.40 Alamo Bay, ameriški film; 10.25 Emil in detektivi, nemški mladinski film;
12.20	Mash; 15.20 Boj za gusarski zaklad, ameriški pustolovski film; 17.10 Neukročena Angelika, fp/italijanski film; 20.15 Čarovnice, ameriški film; 22.05 Slipstream, britanski zf film; 00.50 Pot v Salino, fr./it. kriminalka
SAT 1
05.20	Gusar, pon. ameriškega filma; 14.15 Alvarez Kelly, ameriški vestern; 16.10 Zamr-znjenec, francoski film
PREMIERE
08.00	Addamsovi; 14.00 Mama, jaz in midva, ameriški film; 15.55 Sam med ženskami, nemški film; 17.56 Tujka iz podzemske železnice, ameriška kriminalka;
RTL
06.00	Otroški spored; 08.30 Ri-šanke; 11,00 Vrnitev v preteklost; 13.00 Moj oče je z drugega planeta; 13.30 Grbasti navihanec, ameriška komedija; 15.35 Flash - RdeCi blisk: Ples hologramov; 16.35 Masters of the Universe, am. fant. film; 20.15 Pošta bo odposa-lana, igre na tekočem traku z Rudijem Carrellom; 23.30 Playboy iate Night
SUPER CHANNEL
20.00	Elvis the Movie, 1. del ameriškega filma
EUROSPORT
08.30 Aerobika; 09.00 Golf;
10.00	Tenis/ponovitev; 14.30 Tenis, prenos; 19.00 lndy Cart;
21.00	Hokej na ledu: NHL; 00.00 Košarka; 01.00 Eurofun
SKY MOVIES
09.00	Great Expectations: The Untold Story; 11.090 A Girl of the Limberlost; 15.00 Mara of the Wilderness, PREMIERA;
17.00	Frankenstein: The (College Years; 18.50 Captain America; 20.30 Xposure; 21.00 Neon City; 23,00 Homicide; 02.20 The Decameron; 04.45 I bought a Vampire Motor-cycle
Dan,
dolg.
skoraj
pol
stoletja
BRNIK - »Pot v domovino je bila dolga 24 ur, 48 let,« je za Republiko sinod dejal letošnji Prešernov nagrajenec Zorko Simčič, Id. je skupaj z družino in okrog sto Slovenri prišel na nekajtedenski obisk v Slovenijo. Tako zanj kot za mnoge druge je to prvi obisk matične države po drugi svetovni vojni. »Gre za posebno doživetje ljudi, ki se po dolgih letih vračajo na rodno grudo,« je dejal državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter- Vencelj, ki je skupaj z množico ljudi na letališču pričakal skupino Slovencev iz Argentine, večinoma iz Buenos Airesa in Mendoze. Ni manjkalo solz, Šopkov cvetja in številnih dobrodo-Slic sorodnikov in prijateljev, M so se videli prvič po dolgih letih v domovini pod Triglavom, kot so zapisali v posebnem letaku, ki so ga člani »Slovenije v svetu« in Katoliškega središča Slovencev po svetu delili ob prihodu.
Za skupino argentinskih Slovencev je pripravljenih tudi več skupnih srečanj - od slovesnosti v Kočevskem rogu, romanja'na Brezje do slovesnosti v Teharjih. (V. B.)
AFERE NISO POCENI
Politika ne vidi vseh posledic
Kokoš lahko neha nesti zlata jajca
LJUBLJANA - Odkrivanje afer, ki jih ni, sumničenje vseh in vsakega, prisluškovanja, škandali -vse to ni poceni, ni zastonj. Resno spodjeda gospodarsko tkivo nove, komaj rojene države. Ko pa se temu pridružijo Se skrajno dvomljiv in de-nunciantski odnos do bli-žnje sosednje države, vključevanje slovenske manjšine v povsem izmišljene škandale, dobiva celoten proces boja za notranjo oblast v Sloveniji zelo hude gospodarske posledice.
Oglejmo si sedanjo slovensko Škandalozno ozračje iz drugega zornega kota. Slovenske devizne rezerve znašajo milijardo dvesto milijonov ameriških dolarjev. Počasi kopne, ker uvoz prehiteva izvoz. Toda pomemben del teh rezerv ni rezultat pridnih slovenskih rok in sposobnosti slovenskih podjetij, temveč umnega izkoriščanja ugodnega obmejnega položaja, saj Slovenija meji na bogata območja Furlanije-Julij-ske krajine, Veneta in Lombardije ter izkoriSa možnosti odprte meje.
Štiristo do petsto milijonov dolarjev dohodka na leto prinašajo prodaja bencina in cigaret v brezcarinskih prodajalnah ter dobički igralnic. V vseh treh primerih najdemo skupne značilnosti.
Dohodek je dvojen:
Bogo Samsa
najprej čisti devizni od davkov ali taks. Pri škatlici cigaret zasluži slovenska država dobro polovico prodajne cene, italijanska država pa izgubi od 4000 lir za zavojček kar celih 90 odstotkov, toliko namreč velja zavojček v italijanski prodajalni tobaka in toliko znaša davek na prodajo tobaka, ki je v sosednji državi monopol. Podobno je z bencinom, enako z visokimi dohodki igralnic. Škandali, neodgovoren odnos spravlja vse to v resno nevarnost, kot da bi slovenska, zlasti politična javnost kar tekmovala, kdo bo prej in učinkoviteje pokončal kokos, ki nosi zlata jajca.
Podobno je S slovenskimi zamejskimi podjetji, pa naj bodo v širši ali povsem zasebni, individualni lasti. Med junijsko vojno so prav ta podjetja omogočila nemoten pretok blaga iz Slovenije in vanjo. Delno zato, ker so pač slovenska in v zamejstvu nacionalni patriotizem Se ni postal prazna beseda. Predvsem pa zato, ker dobro poznajo Slovenijo in so kljub cestnim zaporam in rožljanju tankov našla poti za tovornjake in železniške tovorne vagone. Denunciantski odnos pri oblasti in delu tiska ni samo moralno
vprašljiv, je predvsem gospodarsko škodljiv, saj slabi izmenjavo in spravlja iz igre prav tiste posrednike, ki utirajo nove poti, nove povezave in omogočajo večji slovenski izvoz v srednjo Italijo ter pridobivanje svežega kapitala za slovensko gospodarstvo.
Meje se lahko namreč zapro, lahko se izvaja strožji nadzor. Škandali in denuncianstvo potegnejo za seboj sodne preiskave in predvsem prefinjene globinske kontrole, ki so za italijanske igralce v slovenskih igralnicah lahko skrajno neprijetne. Gospodarsko. sodelovanje se krepi v ozračju normalnega poslovanja, za katerega velja zakon: če je kdo kradel, je tat in roma v zapor, toda obtoževanja brez argumentov so prav tako kriminalno dejanje, ki mu sledi sodni postopek.
Vse skupaj je očitno odsev hudih notranjih političnih pretresov v Sloveniji, zaostrenega boja za oblast, kjer ni več nobenih meja in ozirov. Vse po geslu, ki ga je izrekel slovenski politik: »Sli bomo do kraja, naj stane, koliko Stahe.«
Kako ta izrek spominja na balkansko, srbsko-čr-nogorsko Kostičevo geslo: »Pa tudi če bomo jedli travo.«
Nam je trava res tako všeč?
ZDRAVNIŠKA ZBORNICA
»Jemljejo nas resno«
V/ pogajanja s svojo kolektivno pogodbo
Katarina Novak
LJUBLJANA - Uvedba so namreč sredstva za men-privatizacije in doslej pri torstvo, ki jih niso predvide-nas neznane oblike dvele- le ne bolnišnice ne ministr-tnega podiplomskega izo- stvo. Izhajajoč iz ugotovitve, braževanja po strokovnem da je »delo mentorstva za-izpitu - sekundariata, pre- htevna intelektualna stori-dvidena nova ureditev spe- tev, ki mora biti plačana«, cializacije, zlasti pa ohrani- so izvršilnemu odbom nalo-tev enotnosti slovenskega žili, naj ugotovi, kdo naj bi zdravništva kljub problema- bil plačnik, tičnim cenam dela je za leto Že nekaj časa burijo du-dni delovanja Zdravniške' hove kolektivne pogodbe, zbornice lep uspeh. Po Zdravniška zbornica na-enem letu pa jim je tudi mreč meni, da morajo imeti uspelo, kot je na včerajšnji zdravniki in zobozdravniki redni seji skupščine zborni- samostojno pogodbo za po-ce dejal njen predsednik dr. gajanja z vlado. To pomeni, Kurt Kancler, da jih glavna da kolektivni pogodbi za partnerja - zdravstveno mi- dejavnost zdravstva' in soci-nistrstvo in zavarovalnica - alnega skrbstva Slovenije »jemljeta resno«.	odrekajo veljavnost za zdra-
Sodeč po razpravi in za- vnike in zobozdravnike de-pletih pri posameznih to- lojemalce. čkah dnevnega reda, dru- Na včerajšnji skupščini Sčina belih halj jemlje ra- so poslanci začeli tudi širšo zmere in aktualna vpraSa- razpravo o dopolnilih k za-nja v svoji stroki zelo resno. konu o zdravstvenem var-Tako so se prav pikolovsko stvu in zavarovanju. Na polotili pomembnega pravil- dlagi Štirimesečne izkušnje nika o organizaciji in delu z dodatnim zavarovanjem razsodišča in tožilca zborni- ugotavljajo, da je breme ce ter se na koncu vendarle omejevanja v celoti padlo odločili, da bo zaradi Števil- na pleča izvajalcev, torej nih novih amandmajev pet- zdravnikov, ki se jim bo članska komisija do našle- preseganje programa mašče-dnje skupščine pripravila valo z nepriznavanjem prenov predlog.	sežnega dela ah z nižjo ceno
Kljub temu da sekundari- zdravstvenih storitev. Take-, at poteka že od začetka tega ga obvladovanja Stroškov pa meseca in so zanj tudi žago- kaj dolgo ne bodo mogli no-tovljena sredstva v proraču- siti. Zakon pa odpravlja tudi nu, poslanci pripravljenega participacijo, ki je bila, kot predloga pravilnika o vsebi- pravijo, Se edini »vzgojni ni in poteku te dejavnosti moment« za varčnejše iska-niso sprejeh. Kamen spotike nje zdravstvenih storitev.
MDCIV LJUBLJANA / VI. OBČNI ZBOR
Se vedno ostajajo žrtve vojne?
Ljubljanski civilni invalidi nočejo Zveze
Kdo bo povrnil odškodnino? (Foto:T. Lombar / TRIO)
Dragica Heric
LJUBLJANA - Sesti občni zbor Medobčinskega društva civilnih invalidov vojne Ljubljana, ki je bil včeraj v restavraciji hotela Ilirije v Ljubljani, je bil za nekatere zelo buren. Društvo je nastalo iz Zveze civilnih invalidov vojne, vendar želi delovati povsem samostojno in neodvisno od Zveze, kar mu nekateri zelo očitajo.
Predstavniki drugih slovenskih medobčinskih društev civilnih invalidov so ljubljanjskemu društvu očitali čedalje večje neupoštevanje Zveze civilnih invalidov vojne. Opozorili so, da je ravno Zveza po 40-letnem čakanju končno izbojevala zakon, ki je izenačil civilne in vojaške invalide, in naloga vseh invalidov je, da to nadaljujejo, ne samostojno, pač pa povsem enotno. MD civilnih invalidov vojne Ljubljana oziroma njegovi predstavniki so edini, ki nočejo sodelovati, je povedala predstavnica Zveze CIV Nataša Kogojeva. Po poročilu izvršnega odbora Zveze imajo največ krivde za to vodilni v društvu, zato so članom društva predlagali sklep o razrešitvi nekaterih vodilnih. Ta je bil v celotni razpravi kar nekajkrat omenjen, rezultat vsega pa je bil, da so vsi gostje oziro-
ma predstavniki ostalih MDCIV zapustili restavracijo. Nato je dal predlog o svoji razrešitvi na glasovanje predsednik Slavko Matičič sam, a je bila večina članov za to, da ostane njihov predsednik. O drugih predlogih za razrešitev se ni več govorilo niti glasovalo. Kot zadnje so z dvigom rok potrdili še dopolnitev statuta MD CIV Ljubljana, s
katerim si društvo prifa deva za redno izplačil0 civilnih invalidnin in
vojne odškodnine'za ci vilne invalide. Kot je P0 vedal predsednik Slavko Matičič, so Francija, Danska in Norveška od Nenj' čije že dobile vojno o0 škodnino, slovenski vojni invalidi pa še ne. Po nje' govem bi morala za to čim prej kaj storiti tuni naša vlada.
NOVICE
Hrvaška mora prevzeti odpadke JE Krško
VELENJE - Nacionalno socialna zveza Slovenije podaja pobudo državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim bi zavezal vlado Republike Slovenije, da postavi Republiki Hrvaški naslednjo zahtevo in jo udejani: »Republika Hrvaška mora do 31.12.1993 poravnati vse obveznosti do JE KrSko in s 1.1,1994 mesečno prevzemati vse odpadke. V kolikor tega RH ne bo storila, se ji s 1.2.1994 preld-ne dobava električne energije iz JE Krško, do izpolnitve pogojev.«
NSZS meni, da je pobuda ustrezna, ker Hrvaška napol zastonj dobiva energijo, kar ni in ne more biti v interesu Slovenije, poleg tega pa Slovenija že več kot desetletja hrani odpadke iz JEK, čeprav 50 odstotkov energije prevzame Hrvaška. Predlagajo tudi, da se ostro zavrne zahteva po meji na reki Mimi, saj bodo tako prepeljah še nekaj deset tisoč Neslovencev in s tem stalne težave. Reka Mirna naj ostane skrajna možnost za morebitno .arbitražo kot protizahteva na želje Republike Hrvaške. (D. H.)
Poslanica Zelenih Slovenije ob dnevu varstva okolja
LJUBLJANA- Stanje narave in človekovega okolja v Sloveniji in na celotnem planetu je zaskrbljivo. Onesnaževanje ne pozna in ne prizna meja, zato človek nima nikakršne prednostne pravice do. življenja na Zemlji pred drugimi živimi bitji. Prej, ko se bomo tega zavedli, večje bodo možnosti za naše preživetje in kakovost življenja nas in naših potomcev.
Nasilni egalitarizem vedno zavira neizčrpno ustvarjalnost narave. V naših medsebojnih odnosih bi morali namesto egoizma, nenasitnega goltanja in hlepenja po materialnih dobrinah in užitkih ustvarjati zdravo in bogato družbo, polno veselja in humorja, ki nam je danes zelo potreben. Odgovornosti za prihodnost se ni mogoče izogniti. Vsak po svojih zmožnostih lahko prispeva svoj delež, kajti samo eno Slovenijo imamo!
TRST
Zavese, senčila, plastične rolete “ve-neziane”.
Iz proizvodnje po proizvodnih cenah najboljše kakovosti.
Zahtevajte brezplačne predračune: tako lahko preverite našo pomidbö.
Le tende - Ul. Emo 22 - TRST - Tel./fax 313120
GLASOVA PREJA'/ MITJA GASPARI
Marsikaj se bo podražilo, a ne naenkrat
Cena bencina naj bi se približala avstrijski -Težimo k 25. mestu na svetovni gospodarski lestvici
V. Žakelj in M. Gaspari med Prejo (Foto: J. S. / TRIO)
Mateja Faletič
CERKLJE NA GORENJSKEM - Šesto Glasovo prejo, ki jo organizira časopis Gorenjski glas, je voditelj mag. Viktor Žakelj naslovil Kranjec ima tolar, verjame pa v dolar. V goste je povabil slovenskega finančnega ministra mag. Mitja Gasparija.
Mitja Gaspari je povedal, da se je za finančno področje začel zanimati že v studijskih letih. Jeseni leta 1988 je odšel v službo k Narodni banki Jugoslavije v Beograd. Menil je namreč, da bo tako lahko izpopolnil svoje strokovno znanje. Tega ne obžaluje, saj se je tam veliko naučil in pridobil veliko izkušenj. V Beogradu je ostal do konca zato, je dejal, ker je sodil med tiste naivneže, ki so verjeli v Markovičev program. Predstavljal je tudi eno izmed redkih povezav s Slovenijo, hkrati pa je imel precej dober vpogled v bančne operacije NBJ. Pri tem je večkrat naletel na marsikaj nezakonitega - od trgovanja z dolgovi do urejevanja stvari mimo dogovorjenega in podobno. Januarja 1991 je bil prvič pred resno odločitvijo, ali ostati ali oditi, vendar je moral dokončati začeto delo, pa tudi iz Slovenije so mu dejali, da mogoče lahko Se kaj spremeni v čedalje slabših odnosih med Srbijo in našo državo.
O slovenskem denarju, ki je po osamosvojitvi nase države ostal v NBJ, Gaspari meni, da je večina izgubljenega, saj je po njegovih informacijah naložen na Kitajskem, v Rusiji in na Cipru.
Glede dela dolga, ki ga mora prevzeti Slovenija še iz časov SFRJ, finančni minister vztraja na stališču, da bo. Slovenija plačala deset od-
stotkov skupnega dolga, torej toliko, kolikor je določil Mednarodni monetarni sklad.
Poudaril je, da se imamo Slovenci za hitro vključitev v mednarodne finančne ustanove po osamosvojitvi zahvaliti določeni ekipi lju* di, predvsem predsedniku slovenske vlade zaradi njegovih zvez, ki jih ima po svetu. Z vključitvijo v Mednarodni monetarni sklad je povezan, tudi položaj naše države na svetovni gospodarski lestvici, kjer se je s 60. mesta povzpela na 40., Gaspari pa napoveduje celo pristanek nekje med 20. in 25. mestom. Na tej lestvici je Slovenija prehitela že vse države vzhodne Evrope, da ne govorimo o državah nekdanje Jugoslavije, ki jih tam sploh ni. V desetih dneh pričakuje minister prvo večje posojilo iz konzorcija narodnih bank, ki bo odprlo vrata evropskih trgov kapitala, ob koncu letošnjega leta pa tudi uvrstitev slovenskih papirjev na evropskem trgu.
Gaspari je menil, da bi morali poleg trgov sosednjih držav in Nemčije čim več sodelovati tudi na Geskem, Poljskem, Madžarskem, pri tem pa ni izključil slovenske prisotnosti na srbskem trgu, seveda ko se bodo razmere uredile. Sodelovanje z Makedonijo se že krepi, glede Hrvaške napoveduje in pričakuje Se težave. Kar zadeva prisotnost tujega kapitala v Sloveniji, bi bilo treba najprej urediti vse v zvezi s privatizacijo in lastninjenjem.
Za bližnjo prihodnost je napovedal nekaj podražitev. Cena bencina naj bi se približala ceni avstrijskega, podražile se bodo tudi električna energija in poštfte storitve. Zagotovil je, da bo vlada poskrbela, da ne bodo vse podražitve naenkrat. Napovedujejo se tudi novi davki. . Za avtomobile bodo znižali davčne stopnje, in sicer za Starejše bolj, za nove manj, obdavčili bodo tudi alkohol in tobak, po novem pa bo za pogodbene delavce davek plačal delodajalec.
DOGODKI, KI SE JIH ^K A ŽE ZA P O IVI N^T I
Bistvo ostaja očem nevidno
Spominja se Mija Gačnik
Porajajoče se afere, stavka Solnikov, radioaktivno sevanje JE Krško, slovensko-hrvaška meja in Se mnogo drugega so stvari, ki se kot odmev ponavljajo, v zadnjem času. Tako pogosto, da jih nihče več ne jemlje tako resno, kot bi se za razsežnosti naštetih stvari spodobilo.
Minila je Se ena obletnica nepojasnjene afere JBTZ. In minil je Se en teden, ko se afera Hit-Vis ni premaknila bližje razpletu. Nasprotno, odpirajo se nove afere, košček za koščkom v javnost prihajajo vznemirljive novice, ki poznavalcem pomenijo veliko, širši javnosti, ki bi si bolj želela, da bi ugotovili krivce in bi se čimprej vse skupaj 'končalo, pa se zdi vse skupaj podobno vremenski napovedi. Nikoli ne ves, če bo res držalo tisto, kar napovedo vremenoslovci. In kdo ve, če se bo v aferi Hit-Vis sploh kdaj zjasnilo. V aferi JBTZ se doslej še ni, pa čeprav je bilo v začetku, ko so jo glavni akterji uporabljali kot svojo predvolilno obljubo in tudi kasneje, ko so prevzeli ustrezne funkcije, to pričakovati.
Ob 5. juniju, svetovnem dnevu varstva okolja, je jedrska elektrarna v Krškem stala. Strokovnjaki opozarjajo, da se jedrska varnost v Sloveniji nenehno poslabšuje. Javnosti je znano to, da imajo v JE Krško okvaro na primarnem - radioaktivnem delu. Oblast pa tudi v tem primera molči in čaka, da bodo strokovnjaki opravili svoje delo. Da se bo ljudstvo pomirilo in da se bo našlo primemo odlagališče, ka-
mor bodo zakopali jedrske odpadke. Ekološke stranke sicer svarijo, opozarjajo in postavljajo zahteve, pa kaj ko so njihovi predhodniki, ki so na prvih demokratičnih volitvah volilcem obljubljali takojšnje zaprtje JE Krško, svoje obljube, ko so bili izvoljeni in postavljeni na odgovorna mesta, hitro pozabili.
V drugo so v petek s stavko udarili solniki. Sklepanje kolektivne pogodbe za negospodarstvo se je prevesilo v pravo moro, čeprav sindikalni voditelji trdijo, da so pogajanja na visoki ravni in
zelo demokratična. In* čeprav sta obe strani še pred začetkom pogajanj v tem tednu trdih, da je to skrajna možna mera, do katere so se sploh še pripravljeni pogovarjati, sta v tem tednu popustili obe strani. In glede na to, da je razlika med sedaj ponujeno in zahtevano izhodiščno plačo le še dva tisoč tolarjev, bi bilo seveda najlepše, če bi tudi tokrat popustili obe strani in da bi obveljala srednja vsota - 27 tisoč tolarjev za izhodiščno plačo. Toda tu so še šolniki, ki so svojo najprej dveumo opozorilno stav-
ko v sredo in petkovo celodnevno stavko dosegli to, da so razburili starSe učencev, ki jim grozi, da bodo ob koncu šolskega leta ostali brez spričeval-Vlada je seveda tudi tokrat molčala in razen že znanih izgovorov, da za plače ni denarja in da moramo vsi skupaj malce potrpeti, da nam bo nekoč lepo, vse skupaj gledala od daleč. Solnike je razburilo predvsem to> da se na njihovo stran ni postavil niti šolski minister Slavko "Gaber. Zato tudi zahtevajo njegov odstop. In še bolj odločeni, da dosežejo izpolnitev svojih zahtev, napovedujejo nadaljevanje sploSne stavke.
Tiho, v senci vseh »velikih« dogodkov ta teden se je zgodilo tudi lastninjenje. Nekoč tako pomembno politično vprašanje, zaradi katerega so se v zadnjih treh letih lomile koalicije, je v tem tednu kljub velikim težavam z glasovalno napravo »končno« doživel sprejem sprememb zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij v državnem zboru. Zgolj naključno? StrokovnjaM namreč že zdaj opozarjajo, da bomo državljani od dodeljene vsote realno prejeli le okrog eno desetino vrednosti.
Sicer pa, kako preprosto se v tej državi pride do denarja, govori zgodba o še ne sedemnajstletnem bančnem roparju, ki je Ljubljanski banki uspešno izmaknil precejšnjo vsoto denarja. In Se večjo vsoto bi lahko spravil v žep, če ne bi storil profesionalne napake. In se ne bi po nepotrebnem vrnil na kraj zločina.
Bodo učenci dobili spričevala? (Foto:T. Lombar/TRIO)
Pasme psov
O)
Gesla križanke »Pionirji slovenske književnosti«
Valentin Vodnik, pesmi; Primož Trubar, knjiga; Josip Jurčič, roman;
Adam Bohorič, slovnica
Nedelja,6 junija 1993
NAPOVEDI PRIREDITEV
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM (061/222-815)
Kunst - Štromajer: LA LA SLINA (sreda, 9. 6., ob 21. uri, Štihova dvorana). Igra PETRA GOVC.
DRAMA SNG (061/221-511)
M. Frisch: DON JUAN ALI LJUBEZEN DO GEOMETRIJE (v ponedeljek, 7. 6., ob 17. uri). Za abonma Dijaški 4 Večerni in izven.
M.	Frisch: DON JUAN ALI LJUBEZEN DO GEOMETRIJE (v torek, 8. 6. ob 19.30 uri). Za abonma Dijaški 5 Večerni in izven.
OPERA (061/331-945)
Puccini: TRIPTIH (v torek, 8. 6., ob 19. uri). Dirigent: Loris Voltolini, pojejo: EnCev, KuSar, Kores, Javornik, Moraca, Gorenc/Mi-lenkovic, Glavakova/F. Radovan, Spruk-
N.	Radovan, Reja in drugi. Za izven in konto. TRAVLATA (v Četrtek, 10. 6., ob 19. uri). Za izven in konto.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO (061/210-852)
J. B. P. Moliere: AMFITRION (v ponedeljek, 7. 6. ob 19.30 uri, za abonma Študentski B). A. Dorfman: DEKLICA IN SMRT (v torek, 8. 6., ob 15.30 uri, za abonma Torek popoldanski in izven, in ob 19.30 uri za abonma Red U in izven).
NADOMESTNI PREDSTAVI za KLINIKO TIVOLI d.o.o.t ki sta bili zaradi bolezni odpovedani 28. in 29. maja, bosta na sporedu 18. 6. ob 22. uri (vstopnice od 28. 5.) in 19. 6. ob 20. uri (vstopnice od 29. 5.).
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE (061/312-860)
J. Anouilh: LJUBI TIČKI (VSE PODREKAJO) (v ponedeljek, 7. 6., ob 17. uri). Glavno vlogo igra Jurij Souček. Za izven.
O. Scheinpflugova : FILM SE MU JE UTRGAL (OKENCE) (v sredo, 9. 6., ob 17. uri, in v Četrtek, 10. 6., ob 17. uri). Za izven.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE (061/310-610)
Cehov: VIŠNJEV VRT (v ponedeljek, 7. 6., ob 20. uri, predpremiera, in v sredo, 9. 6., ob 18.30 uri PREMIERA- razprodano). Diplomska predstava IV. letnika študentov dramske igre, gledališke režije in dramaturgije AGRFT. Prevod Milan Jesih, režija Tomaž Pograjc, dramaturgija Klavdija Zupan, Mojca Urankar, scenografija Tomaž Štrucl. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI (061/448-920)
Glasbeno beletna pravljica ASKA IN VOLK v ponedeljek, 7. 6. ob 17. uri.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA - GLEDALIŠČE BOMBOLEMI
I.Sancin-Z. More: SVETOVNO GLEDALIŠČE KANDRSE, zelo čudna komedija (v sredo, 9. 6. ob 21. uri). Režija: Z. More-I. Sancin, igrajo: Zoran More, Igor Sancin, Bariča BlenkuS.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA (061/314-789)
Rene de Obaldia: POKOJNIK - premiera (v ponedeljek, 7. 6. ob 20. uri). Za izven. Prevod Draga AhaCiC. Produkcija sluSateljic 3. in 4. letnika Dramske Sole Bariče BenkuS.
NOC Z LUTKARJEM NACETOM SIMONČIČEM
V	torek, 8. junija praznuje lutkar Nace Simončič 75 let življenja. Lutkovno gledališče Ljubljana in lutkarji so zato pripravili ta dan NOC Z LUTKARJEM NACETOM SIMONČIČEM na Dvornem trgu 'v Stari Ljubljani. Noe se bo pričela ob 19. uri. Nastopale bodo lutkovne skupine: ZOOM s predstavo Kam pa kam, FRU-FRU s predstavo To-bija in LS s predstavo Kužek in muca, okoli 21. ure pa bodo igralci uprizorili svetovno znano KOZLOVSKO SODBO V VIŠNJI GORI z Nacetom Simončičem.
V	primeru slabega vremena bo prireditev v LGL na Krekovem trgu. Otroci in starSi, pridite, da vsi skupaj voščimo Nacetu njegovih 75 let.
CEUE
DVORIŠČE
DVORCA
PROTHASYJEVEGA
Premiera predstave Misterij muzinih pisem v izvedbi Plesnega Foruma iz Celja (v četrtek, 10. 6. ob 21. uri).
MARIBOR
SNG DRAMA (062/221-206)
Dante Alighieri: LA DIVINA COMMEDIA -PARADISO (v torek, 8. 6., za red Sobota 1, v sredo, 9. 6., za red Sobota 2, in v Četrtek, 10. 6., za red Torek, ob 20. uri).
MALI ODER
Kabaret XX. stoletja: NAMESTO ROZ (danes, 6. 6., ob 21. uri, zadnjic). Avtorski projekt Svetlane Makarovič. Za izven.
KROMBERŽKI GRAD
Vito Taufer in Srečko Friser: TICO-TICO BAR (v torek, 8. 6., ob 13. uri). Predstavo na prostem bo ob izteku letošnje gledališke sezone pripravilo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. Tekst, ki ga je po Goldonijevi Kavarnici prevzel R. W. Fassbinder, sta priredila Vito Taufer in Srečko Friser.
KRANJ
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ (064/222-681)
Robert Thayenthal: ANA IN KRALJ, KI JE PADEL IZ PRAVLJICE (v sredo, 9. 6. ob 19.uri). Za izven.
FURLANUA-JULUSKA KRAJINA
TRST
DVORANA TRIPCOVICH Operna sezona in Baleti 1992/93
Danes, 6. junija, ob 16. uri (red D) ponovitev predstave D. Cimarosa »II matrimonio segreto«. Dirigent Guerrino Gruber. Režija Luigi Alva. Nastopajo Romano Franceschetto, Lucia Scilipoti, Silvia Gavarotti, Helga Müller Molinari, Marco Camastra, Max Reneš Cosotti.
Tretja ponovitev v torek, 8. t. m., ob 20. uri (red F). Predprodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich. Urnik: 9-12, 16-19 (zaprto ob ponedeljkih), ob predstavah: 9-12,18-21.
GLEDALIŠČE CRISTALLO LA CONTRADA
V juliju, in sicer 2., 8. in 9., bo v okviru Festivala operete, v sodelovanju z občinskim gledališčem G. Verdi na sporedu predstava »L’amore ö un treno» z Danielo Mazzucato in Max Reneč. Co-sottijem. Režija Francesco Macedonio.
ROSSETTI
Danes, 6. t.m., ob 20.30 bo na sporedu baletna
telefonirati na sedež SGT.
Od 15. junija dalje bo gledališče Verdi v sodelovanju z gledahscem Rossetti predstavilo niz baletov »Trieste danza», ki jih je pripravila Giuhana Barabaschi. Na sporedu bodo baleti »Ma mšre Toye» - Ravel, »Boutique Fantasque» - Respighi in »Bolero» - Ravel. Premiera bo 15. junija, sledile bodo ponovitve 16., 19., 20., 22. in 23. junija.
18. junija se bo pričel Mednarodni festival operete z otvoritvenim koncertom »Misical Gala» v dvorani Tripcovich, ki se bo nadaljeval 26. junija s premiero musicala »Cabaret«.
Abonenti gledališča Verdi in gledališča Rossetti imajo poseben popust za vseh Sest predstav. Rezervacije in prodaja vstopnic so v teku pri blagajni dvorane Tripcovich.
TRŽIČ
OBČINSKO GLEDALIŠČE
V petek, 11. t. m., ob 20.30 zadnja predstava turneje Paola Rossija »Pop e Rebelot«. Režija Giampiero Solari. Glasba Vinicio Caposella.
Predprodaja vstopnic pri blagajni občinskega gledališča v Tržiču.
KOROŠKA
CELOVEC
MESTNO GLEDALIŠČE
Danes, 6. t.m., ob 19.00 - Baletni večer v Šolah Dumbrava - Prix - Prokop.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM ■
PRŠUT, PRŠUT, film režiserja Bigasa Lune (danes 6., v ponedeljek, 7. in v torek, 8. 6. ob 20.30 uri, Kosovelova dvorana).
MED STRAHOM IN LJUBEZNIJO (v ponedeljek, 7. 6. ob 19. uri, Štihova dvorana). Srečanje s sestro VIDO ŽABOT.
USTANOVNA SKUPŠČINA SOCIALNE ZBORNICE SLOVENIJE (v ponedeljek, 7. 6., od 9.30 do 13. ure, Štihova dvorana).
VODNIKOVA DOMAČIJA
Predstavitev pesniške zbirke'pesnice NEŽE MAURER »Od mene k tebi« (v torek, 8. 6., ob 19. uri). Na prireditvi bodo nastopili Marko Crtalic, Marija Lebar in Neža Maurer. Glasbena spremljava Domen Rakovec.
FESTIVAL LJUBLJANA (061/226-544)
Vstopnice za 41. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL so že v predprodaji pri blagajni Festivala Ljubljana, od 11. do 13. in od 18. do 19. ure, v prodajalni ploSC v Maximarketu, v poslovalnici Kompasa, Slovenska 12, in v knjigarni Kazina, Kongresni trg 1.
MARIBOR
NOVINARSKI KLUB MARIBOR (062-222-251)
PRAVLJICE ZA LAHKO NOC: Avtorsko branje pravljic Marko Reza Resinobic v nedeljo, 6. 6. ob 22. uri,
NOVO MESTO
XXIV. srečanje mladih raziskovalcev zgodovine (v Četrtek, 10., in v petek, 11. 6., v O. S. Grm Novo mesto).
Goljev ciklus avtoportretov iz leta 1993 je svojevrstno presenečenje. Bojana Goljo poznamo predvsem kot grafika. V sodobni slovenski ustvarjalnosti si je zagotovil oznako pretanjenega prisluškovalca naravi in izjemnega mojstra grafičnih tehnik. Z najnovejšimi risanimi, naravnost naturalistično zasnovanimi avtoportreti pa se predstavja tak, kot ga poznamo z vsakodnevnih srečanj - temperamenten, odločnih kretenj, pa tudi isker in hudomušen. Avtorje v zrcalu opazoval svoj obraz, roke in, kar je povsem neobičajno, tudi noge. Z veliko mero humorja in brez vsake prizanesljivosti je največkrat v pogledu "en face" s kredo sledil potezam svojega obaza v smehu, režanju, ko je bil jezen, besen... Upodobitve rok so morda še izrazitejši avtoportreti kot obraz. Ne bi mogli zgrešiti značilnih umetnikovih kretenj in tipične razporeditve prstov, ki oblikujejo lastno nazorno govorico.
Golijeve podobe nam razkrivajo in sporočajo vrsto razpoloženj, v katerih se je mojster pogovarjal sam s sabo. V slikah iz zrcala se kaže tudi nekaj bolečine, največ pa je humorja, včasih tudi jedkega, ter veselosti, ki nam je tako manjka. (Marjeta Ciglenečki)
LJUBLJANA
OPERA SNG (061/331-950)
NETOPIR ZA OTROKE (v ponedeljek, 7. 6., ob 15. uri). Predstava je za izven in konto.
MARIBOR
LUTKOVNO GLEDALIŠČE (062/26-748)
Polak-Streda: KO PRIDE GOSPOD ZVEZDA (v nedeljo, 6. 6., 11. uri, za izven). Režija Pavle Polak.
Streda-Polak: KO PRIDE ZVEZDA (v torek, 8. 6. ob 15. uri za OS Borisa Kidriča in ob 16.30 uri za WO LimbuS). Predstava je primerna za otroke od 3. leta starosti. .
Ava Lokosek: MUC VASUJE, MUC SE ŽENI (v sreda, 9. 6. ob 16., 17.,in 18. uri za DOBO d. o. o. Maribor).
CEUE
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE
ČAROBNA SKRINJICA, lutkovna igrica (v torek, 8. 6., ob 10. uri). Igrico bo izvedla Lutkovna skupina FRU FRU.
RAZSTAVE
■
SLOVENIJA
GLASBA	
SLOVENIJA	
LJUBLJANA	Sole Maribor (danes, 6. 6., ob 10. 30 in
CANKARJEV DOM	17. uri, Veliki oder). Za izven.
IZREDNI KONCERT SIMFONIKOV RTV	ROGAŠKA SLATINA
SLOVENIJA (v nedeljo, 6. 6., ob 18. uri,	KRISTALNA DVORANA
Gallusova dvorana). Dirigent Anton Na-	
nut.	Revija predšolskih zborov - danes, 6. 6.
	ob 16. uri.
MARIBOR	
	RAZSTAVNI SALON
OPERA SNG MARIBOR	Avtorski veCer skladatelja Miroslava Mi-
Produkcija Srednje glasbene in baletne	letica ob 20. uri.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA	
TRST	V soboto, 12. junija koncert Vasca Rossija.
GLEDALIŠČE MLELA	Predprodaja vstopnic je že v teku pri Utat v
	Pasaži Protti.
ZATTERE ALLA DERIVA: v sredo 9. junija,	
ob 21.30 bo na sporedu koncert skupine Les	PASSARIANO
Batteries v sodelovanju z La Gazza Pendente	Villa Manin
iz Trsta.	■	,	V soboto, 19. junija koncert Giannija Moran-
TRŽIČ	dija.
	V ponedeljek, 28. junija koncert Zucchera.
OBČINSKO GLEDALIŠČE	
	Predprodaja vstopnic je že v teku v Pasaži
Jutri, 7. t. m., ob 20.30 koncert orkestra Inšti-	Protti.
tuta Vivaldi pod vodstvom Severina Zanne-	GAIO Dl SPILIMBERGO
rinija.	
VIDEM	DISCO ROTOTOM
	V torek, 22. junija koncert ameriške skupine
STADION FRIULI	Living Colour
ZA NAJMLAJŠE	
SLOVENIJA	
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
Na ogled je razstava Novejša slovenska arhitektura: REALNOST VIZIJE, v I. preddverju. Razstava bo na ogled do 18. junija.
Od 6., do 13. junija bo v Mali galeriji odprta razstava FRACESCO MESSINA: Oblikovanje za II Teatro comunale di Monfalcone- Tržič (1983-1993).
MESTNA GALERIJA Na ogled je slikarska in kiparska razstava SODOBNA LITVANSKA UMETNOST iz Kaunasa. Razstava bo na ogled do 15. junija.
MALA GALERIJA
Od 6. do 13. junija bo na ogled razstava FRANCESCO MESSINA: Oblikovanje za II teatro comunale di Monfalcone - Tržič (1983-1993).
GALERIJA ZDSLU
Na ogled je razstava slikarskih del VALENTINA OMANA.
KUD FRANCE PREŠEREN, Trnovo
Na ogled je razstava slik NATAŠE RIBIC z naslovom The War and the Distance.
KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE
Razstava‘RIHARD JAKOPIČ - To sem jaz, umetnik... Iz življenja in dela velikega slikarja.
NARODNA GALERIJA
Na ogled so dela RIHARDA JAKOPIČA iz javnih in državnih zbirk.
LJUBLJANSKI GRAD
Na ogled je razstava akademskega slikarja VELJKA TOMANA.
GALERIJA INSUL A (Dvomi trg)
Na ogled je razstava akademskega slikarja RAJMUNDA KOCBEKA.
GALERIJA ZALA, Gosposka 7 (061/213-566)
Na ogled je razstava slikarja ZDENKA HUZJANA. Razstava bo odprta do 24. junija. ,
BEŽIGRAJSKA GALERIJA
Na ogled je razstava risb, slik in grafik SAMUELA GRAJFONERJA. Razstavo so pripravili v sodelovanju z Umetnostno galerijo iz Maribora.
GALERIJA KRKA
Do 23. junija je na ogled razstava plastik in grafik akademske kiparke MILENE BRANI-SELJ iz Cerknice.
GALERIJA SLOVENIJALES
Do konca junija je na ogled je razstava akademskega slikarja IVETA ŠUBICA Slikovne predloge za freske.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE/CEKINOV GRAD
Na ogled je razstava LETALSKE MAKETE s prikazom razvoja letalstva.
Zaradi zanimanja do konca junija podaljšujemo razstavo MENJAVE DENARJA v 20. STOLETJU V SLOVENIJI.
GALERIJA SKUC
Do 20. junija je na ogled razsta^TaTA z grebskega umetnika NENADA DANG naslovom Fly me to the Moon.
VODNIKOVA DOMAČIJA	„
Otvoritev razstave slikarja PAVLETA DEJA (v Četrtek, 10. 6., ob 19. uri). Razst ' * vo bo odprl dr. Ivan Sedej. V kultura ^ programu bo nastopil duo Duma. Razs a bo odprta do 29. junija.
RAŠICA
TRUBARJEVA DOMAČIJA	.
Na ogled je razstava akademskega sh VELJKA TOMANA.
MARIBOR
RAZSTAVIŠČE PEDAGOŠKE FAKULTETE
Na ogled je razstava risb BOJANA GOLIJ 1 cikla ZRCALCE, ZRCALCE, POVEJ...
RAZSTAVNI PROSTORI (na trgu B. Kraigerja 3)
Do 19. junija bo na ogled razstava skutp DRAGICE CADEZ .
NOVINARSKI KLUB (062/222-251)
Na ogled je razstava risb TAMARE SE NIKAR.
MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE MARIBOR	„
Do 15. septembra je na ogled KULTURNO UMETNIŠKIM DRUŠTVOM JOŽE HERMANKO PONOVNO DO GLASBENE MATICE V MARIBORU.
SALON ROTOVŽ
Otvoritev razstave vzhodno in zahodno nemške fotografije POROČILA O STANJ (1950-1990) (v torek, 8. 6., ob 19. uri).
CEUE
GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI (D. nadstropje Mestnega gradu)
V	novih razstavnih prostorih je na ogle stalna zbirka likovnih del, ki jih je Celje o kupovalo tri desetletja.
CAFE GALERIJA
Na ogled je razstava del akademskega slika rja MILANA TODICA.
BREŽICE
GOLF HOTEL/GRAD MOKRICE
V	galeriji Hubertus: Razstava del dipl°nian tov 4. letnika Akademije za likovno umetno st, Ljubljana.
SEVNICA
GALERIJA NA SEVNISKEM GRADU
Na ogled je razstava MIRKA BOG VICA .
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
TK GALERIJA
Na ogled je fotografska razstava Martina Rauchenwal da (Avstrija), Maurizia Frulla-nija (Italija) in Rajka Bizjaka (Slovenija).
RAZSTAVNI PROSTOR TKB-Agencija Mitnica
Do 15. junija je na ogled pregledna razstava slikarskih del Demetrija Geja.
GALERIJA TORBANDENA
Do 11. junija razstavlja Zoran Musič. Na ogled bodo slike od 1946 do 1953 leta.
GALERIJA CARTESIUS
Na ogled je razstava slikarke Marie Terese De Zorzi.
GALERIJA BASSANESE
Na ogled razstava Michaela Goldberga. Urnik: vsak delavnik od 17.00 do 20.00.
ART GALLERY
Ul. S. Servolo 6
Do 15. t. m. bodo razstavljali svoja dela: P. Altomare, S. Dominelli in N. Spezzano Urnik: delavniki-od 10.30 in 12.30 ter od 17.00 do 19.30, ob nedeljah zaprto.
ART LIGHT HALL -Trg S. Giovanni 3/T.nadstr.
Do 25. t. m. je na ogled skupinska razstava posvečena mladim z naslovom »Spazio gio-vani«.
MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA WAGNER
Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik :ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure.
GALERIJA MALCANTON
Na ogled je razstava slikarke Olivie Siauss. MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letoviscqr-
ske ustanove se vsako soboto ob 10-vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella.
OPČINE
PROSVETNI DOM
Do 11. junija je na ogled razstava akvar® lov Edija Žerjala. Urnik: ob delavnikih o 16. do 18. ure.
BANI (OPČINE’!
OVČARJEVA HIŠA
Razstava »Ondile cez Stari vrh« - Bani: Zgo dovina kraskega naselja skozi stare katastr ske mape, listine in pričevanja, ki jo je P1? pravilo SKD Grad je na ogled vsako nedeljo v juniju od 18. do 21. ure.
GORICA
GORIŠKI GRAD
V	galerijskih prostorih je na ogled razstava likovnih del Roberta Joosa. Urnik : od torka do sobote od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30, ob nedeljah od 9.30 do 13.00 in o 15.30 do 19.30.
V	Pokrajinskem muzeju na goriskem gradu je vsak dan na ogled razstava o proizvodnji in uporabi svile med leti 1725-1915 »Svetlikajoča se nit» ter stalna muzejska zbirka o prvi svetovni vojni in goriska pinakoteka o 10.00 do 13.00 ter od 15.00 do 20.00, ob ponedeljkih zaprto.
GRADIŠČE
GALERIJA L. SPAZZAPAN
Na ogled je razstava o goriskem likovnem zavodu »Max Fabiani«.
VIDEM
PALAČA SAVORGNAN
Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«.
KOROŠKA
CELOVEC
GALERIJA CARINTHIA Alter Pl. 30
Do 30. avgusta 1993 je na ogled razstava Hansa Staudacherja.
Se danes je na ogled razstava Jiirgena Brodwolfa.
KAVARNA LENDHAFEN (Villacher Str. 18)
Se danes, 6. junija, razstavlja Božin Kuzman.
RITTER UMETNA HALA (H.-Gmeiner Str.)
Do 1. oktobra je na ogled razstava »Misere« H- Kerolda in W. Biittnerja.
GALERIJA FREUND (Weisbadener Str. 3)
Do 12. junija razstavlja Reimo Wukounig-
ARS TEMPORIS (Herreng. 14)
I
Na ogled je razstava Stuhlobjekte.
TINJE
GALERIJA TINJE
Na ogled je razstava Andreja in in Marjetke Dolinar.
RIČARJA VAS
GALERIJA 7
Odprta je razstava W. Aichorn in I. Juritsch.
CIPRSKE POČITNICE
Kjer je Sredozemsko morje najtoplejše in najbolj sinje
Oper je mini celino "onstran" Evrope, o pred pragom Azije in Afrike
1	vse	kaze, bodo
'i °S Stelji grških po-"tn*c namesto v (mati-Grcij° raje potovali nt i"	-	Ciper. Ta
vo° - ^ )e za P°1 Slo-r. “V6, (obsega 9251 rial- ’ ^lub svoji od-
2niersti zraCni Črti
laki0 km od Ljubljane!) ahko dostopen, sajietij°
rin-u ^riuia iotala na re-onih progah.
Ciper je po velikosti
tretji otok v Sredozemlju (za Sicilijo in Sardinijo) in je nekakšna celina v malem. Težko je reci, h kateri celini spada, saj so mu vse tri - Evropa, Azija in Afrika - dovolj blizu. Ciprske obale (za 780 km jih je!) so oddaljene 65 km od turške, 95 km od sirijske, 200 km od libanonske, 260 km od izraelske in 380 km od egiptovske obale; od naj-

VABUENI NA NEPOZABNE 7 ALI 14 DNEVNE POČITNICE NA
^ClPER - OTOK
booinje Afrodite
V Limassolu in Ayia Napi/Protarasu, dveh letoviščih z NAJLEPŠIMI plažami in najbolj pestro turistično ponudbo
NA OTOKU, SMO ZA VAS IZBRALI HOTELE IN APARTMAJE V RAZLIČNIH CENOVNIH KATEGORIJAH.
Seveda pa Ciper ne nudi samo odličnih hotelskih storitev, saj NJEGOVA 7.000 LETNA ZGODOVINA, UGODNO PODNEBJE, ŠTEVILNE možnosti izletov po otoku, mini križarjenja v Izrael in Egipt, odlična hrana in pijača ter pristnost domačinov v stiku z gosti zagotavljajo, da BODO VAŠE
POČITNICE TAKE, KAKRŠNE Sl ZASLUŽITE.
Odhodi iz Ljubljane od 17. junija dalje.
Vaša turistišcna agencija -Golfturist.
bližjega grškega otoka -Rodosa - je Ciper oddaljen okrog 400 km.
Prav ta oddaljenost in bližine, kakor se vzame, so vedno vplivale na ciprsko zgodovino, ki je v svojih dokumentiranih 8 ali 9 tisočletjih marsikaj »doživela«. Od mitov o rojstvu Afrodite v morskih penah na ciprski obali do menjav Fenica-nov in Asircev, Grkov in Rimljanov, Perzijcev in Bizantincev, križarjev (vseh barv in narodnosti) in Trnkov, Benečanov in - navsezadnje Angležev.
Grki na Cipru so drugačni kakor njihovi rojaki na evropski celini; ciprski Grki niso obremenjeni z balkanskimi predsodki, temveč so v svojih pogledih in obnašanju bolj svetovljanski; široki, bolj evropski in ne morejo skriti svoje angleške vzgoje in navad.
Ciper, ki se je leta 1960 (končno) osamosvojil, je bil poldrugo desetletje kasneje (1974) razdeljen v manjši (severni) turški del in večji (južni) grški del; na sredi je prestolnica Nikozija, ki je razdeljena in nekako skupna.
Turizem se je zaCel uveljavljati na Cipru že med obema vojnama, ko so na njem gospodarili Angleži; razmah pa doživlja v zadnjih tridesetih letih. Njegovo turistično ponudbo najbolj
krasijo Čudovite peščene plaže, slikovita in živahna mesta, bogate tržnice, pisana gastronomija, izbrana enologija, gorata - izletniška - notranjščina (do višine 1953 m) in izjemna arheologija, ki se ponuja - ohranjena in enkratna - takorekoC na vsakem koraku.
Ponudnikov ciprskih počitnic je pri nas seveda vec, a nekako sem se ustavil ob programu Gol-fturista, ki je vzorno predstavljen in vsebuje veliko veC informacij in podatkov, kot jih taki programi ponavadi imajo. V ponudbi so poleti iz Slovenije v Limassol, kjer je večina ponujenih hotelov (nekaj pa jih je pri Ayia Napi).
Grških spomenikov ni na Cipru nič manj kot v Grčiji
Ciprska Afrodita in božanstva iz predgrške dobe
Vizum je še potreben, a ga dobite spotoma. Tudi vizum za obisk Izraela dobite spotoma - na ladji. Za enodnevne izlete v Izrael (Jeruzalem, Be-
tlehem itn.) je veliko zanimanje, saj gre za enkratno in sorazmerno ceneno priložnost za obisk »Svete dežele«.
D.K.

O	13	i«	JO___________40	SO
Sr.AMOtl«*}

*

Pip
t*#NACA
Ivi


ONSTRAN JULIJCEV
Spet lepo, obnovljeno mesto Gumin
Izletnike vabijo tudi nešteti butiki in starinarne
Kar precej slovenskih izletnikov se podaja na potep po bližnji Furlani-ji-Julijski krajini; najpogosteje obiščejo le Čedad. Pri tem pa spregledajo in zanemarijo mnoge lepe in zanimive kraje, vredne pozornosti in obiska.
Iz Čedada se poskusite peljati po 35 km dolgi cesti v Gemono (Gumin po naše). Cesta se vije po skoraj idilični pokrajini pod furlanskim vznožjem Julijskih Alp; skozi Faedis (Fojda), Attimis (Ahten), Tarcento (Centa) in Artegno (Ratenj).
Gumin (spet!) leži na nadmorski višini 272 metrov neposredno pod mogočnimi ostenji gore Campon (1710 m). Mesto stoji na pobočju; nad »starim« jedrom so nanizana visoko pod hribe nova stanovanjska naselja sredi cvetja in zelenja. Gumin je maja 1976 porušil furlanski potres; mesto se je sesedlo, kamen ni ostal na kamnu; bilo je tudi mnogo žrtev.
Ohnove Gumina, ki ima danes okrog 12.000 prebivalcev, so se lotili z vso skrbjo. Menda so upoštevali Fabianijeva naCela, ki jih je uporabil pri obnovi Ljubljane po potresu konec prejšnjega stoletja in po prvi svetovni vojni pri obnovi Gorice. Tloris so pustili v glavnem tak, kakršen je bil, hiše pa so ali obnovili v (zunanji) obliki, kakršne so bile ali pa so jih nekoliko stilizirali.
Guminska stolnica
Kakorkoli že - mesto, ki je sedaj v glavnem obnovljeno, je prijetno na pogled, za sprehod in - doživetje.
Posebej si velja ogle-
dati povsem obnovljeno gotsko stolnico iz 14. stoletja, ki se ponaša z lepo notranjščino, ki ji je obnova dodala mnoge 'sodobne, a lepe prvine. Na pročelju pa je zanimiv, tudi obnovljen, nekaj metrov visok kip sv. Krištofa, svetovno znana značilnost guminske stolnice.
Med »zanimivosti« ali, Ce hočete, prijaznosti, sodi tudi restavracija Falomo, kjer boste dobili turistični meni (devet kombinacij!) za 12 tisoC lir. Ce vam pa ni do kosila, pa pojdite v sosednjo Pušjo vas (Venzone) pogledat meniške mumije. Ce bodo doma. D,. K.
Obnovljen glavni trg v Guminu
POD ČRNOMORSKIM SONCEM
Turizem še ni zamrl
>
Direktni poleti z mariborskega letališča v bolgarsko letovišče Varno in z ljubljanskega v romunsko Constanco
V letošnji zelo pestri počitniški ponudbi, ki je j^zpeta med Portorož in Maldive ter med Oneško Jezero in Karibe, je tudi Počitniški izziv Crno-Joorskih plaž v Bolgariji ln Romuniji. Svoj Cas sjno velikokrat potovali da, zdaj pa smo malo Pozabili na tamkajšnji Pesek, dobro kulinariko ln Mevilne folklorne, z§odovinske in druge zanimivosti.
Murskosoboška agen-pha Intelekta organizira Jetos počitnice v teh kra-Ph - ob Črnem morju, onujajo tedenske ali brinajstdnevne aran-maje in direktne polete rz Maribora v bolgarsko
Vanio in z ljubljanskega v romunsko Konstanco. Od obeh Črnomorskih letališč je potem le še nekaj deset kilometrov do letovišč in hotelov.
Na Črnomorskih plažah je mir, veliko sonca ter lepega in stanovitnega vremena, tam so dobri hoteli, zabavna gostišča in nam kar dostopne cene.
V Bolgariji in Romuniji se gostitelji potrudijo s pripravo dobre in značilne hrane, ponudijo kakovostna domača vina in zelo pestre, zlasti večerne, animacijske programe, ki vsebujejo veliko narodne, a tudi moderne glasbe, nemalo

Romunske plaže: pesek, sonce in nobene gneče

ys,c
ČRNO
'*»05,
MORJE
Black sea coast
8 dni, letalo, vsak teden Mamata že od 359 DEM Neptun že od 389 DEM
Zlatni piasaci že od 439 DEM Družba že od 499 DEM
Intelekta, M. Sobota d.o.o., Lendavska 19b, Murska Sobota, tel.: 069/32-472,31-485, fax: 069/31-485 Vsak delovnik od 10.-17. ure.
predstav in atrakcij.
Posebnost pa so seveda izleti, ki se ponujajo z obale v vse smeri, v notranjščino obeh dežel. Iz romunskega letovišča Neptun, ki velja za neko-lilko mondeno, odhajajo dopustniki na izlete tudi v bližnjo Bukarešto in v delto Donave, kar je veliko doživetje, saj se po donavski delti peljejo z ladjo po mnogih rokavih med številnimi otočki in sipinami, kjer prebiva množica ptic.
V Bolgariji pa odhaja-
jo dopustniki na izlete do staroslavnega Trnova, po južni Dobrudži ali ob obali do Burgasa. Izletniških ciljev je na pretek. Seveda organizirajo tudi križarjenja ob bolgarski Črnomorski obali.
V romunskem letovišču Neptun so tudi izviri termalne vode, s katero zdravijo ali olajšujejo revmatična obolenja in kožne bolezni.
No, ko se boste vrnili s Črnomorskih plaž, pa nam pišite, kako je bilo...	O.J.
SREDI ŠTAJERSKEGA ZELENJA
Mirna in lepa Topolšica
Zdravilišče nedaleč od Velenja je vse bolj priljubljen počitniški kraj
Med slovenskimi naravnimi zdravilišči je tudi Topolšica, ki ji nekateri radi dodajajo še »C«, a brez potrebe...
Topolšica je »skrita« v gozdnatih hribih nedaleč od Velenja (10 km). To je miren kotiček Slovenije, kar lepo odmaknjen od industrije in glavnih poti.
Prvi podatki o termalni in zdravilni vodi v tem kraju izvirajo iz 16. stoletja, Topolšica pa se je zaCela razvijati sredi prešnjega stoletja, ko je kmet, na katerega posestvu je izvirala voda, pozidal hišico in v njej uredil preprost bazen za prve kopalce. V-zadnjih letih prejšnjega stoletja pa je izvire kupil dunajski zdravnik in tam uredil za tisti Cas kar moderno zdravilišče.
Termalna voda (32°C) v Topolšici je vsestransko zdravilna. Njene indikacije so naslednje: stanje po
poškodbah in operativnih posegih na lokomotornem sistemu, komplikacije po poškodbah, stanja po hujših opeklinah, kronična obolenja srCne mišice, degenerativna obolenja sklepov in hrbtenice, periferna vazopatija, labilna hi-pertenzija, lažja kronična obolenja dihalnih organov in nevrotske motnje.
Zdraviliška ponudba Topolšice obsega vec programov - preventivni, antistresni, klimatski, počitniški, vikend, beauty ter aktivni oddih, preventivne preglede, šolo za diabetike in še kaj.
Zdravilišče je opremljeno z najsodobnejšo opremo; imajo veC ordinacij in seveda tudi zdravnike specialiste; pa EKG, intervencijsko ambulanto, akupunkturo in tako naprej. V terapevtskem delu zdravilišča sta na voljo dva bazena s termalno vodo (12, 5 x 25 m in 7 x 8 m). V njiju ima voda
36°C. Na voljo je tudi vec individualnih kopalnih kabin in kadi za podvodno masažo.
Osrednji nastanitveni objekt v zdravilišču je hotel Vesna (visoka B kategorija) z 226 posteljami (od tega 32 v kategoriji A). V hotelu so na voljo
aperitiv bar in bistro, restavracija, frizerski salon ter prodajalna Časopisov in spominkov; pa še rekreacijski bazen s savno, ploščad za sončenje, telovadnica in trimski kabinet. Okrog hotela je zelo lep vrt. V bližini je trim steza, vec
teniških igrišč in razvejana mreža sprehajalnih poti. Naj dodamo, da je le 3 km od zdravilišča tudi majhno letališče; z zračnim taksijem se lahko sem pripeljete v nekaj minutah - od koder koli v Sloveniji.
(D. K.)


Terme Topolšica
kultura sprostitve Poletne počitnice v dolini meseca
JUNIJ, JULIJ, AVGUST
7 dni 325 DEM 10 dni 440 DEM
V CENI JE VKLJUČENO:
7 ali 10 polnih penzionov v 1/2 sobi hotela Vesna neomejeno kopanje v termalnem bazenu s teraso, krajši izleti v okolico, zabavne pripreditve, meritev krvnega tlaka in telesne teže vsak dan rekreacija pod strokovnim vodstvom v bazenu in telovadnici 1 x zdraviliška storitev, pogovor pri zdravniku, animacija
POPUSTI IN UGODNOSTI
-10 dnevno bivanje -11. dan zastonj
-	otroci do 5 let brezplačno bivanje
-	50% popusta za otroke do 12 leta
-	30% popusta za otroke do 15 leta
-	drugi otrok do 12 let 60% popusta
-	drugi otrok do 15 let 40% popusta
Upokojenci: 1 Q% popusta! OBROČNO ODPLAČEVANJE!
Informacije: Terme Topolšica, hotel Vesna, Topolšica 77 Rezervacije: tel.: 063 892-120/141/049, fax: 063 892-212
Panorama zdravilišča Topolšica
ŠPORT
Nedelja, 6. junija 1993
NOVICE
Primorska liga
Italmonfelcone - Kontovel 105:86 (54:43)
ITALMONFALCONE: Tomasi 11 (3:4), Siardi 12 (6:8), Godeas, Carcich 11 (3:5), Mattesich 8 (0:1), Mazzoli 15, C.David 20 (2:2), Campestrmi 7, L,David 15 (3:4), Raffaelli 6 (0:2); trener Zuppi.
3T: Mazzoli 1, Campestrini 1.
KONTOVEL: E.Ban 8, D.GuliC 11 (1:2), Godnič 2, Kralj 5, Hmeljak 9 (1:4), A.Daneu 23 (1:4), W.Daneu 4 (0:2), Vodopivec 11 (0:1), Turk 8 (2:6), Civardi 5 (1:2); trener Furlan.
TRI TOČKE: Mazzoli 1, Campestrini 1; Vodopivec 3, Kralj 1.
V	zaostalem sreCanju letošnje uspele izvedbe Primorske lige so Kontovelci morali priznati premoč košarkarjev iz TržiCa, ki pa so se morali še kar potruditi, preden so strli odpor naših predstavnikov. Kontovelci so sredi prvega polčasa še vodili s točko prednosti, popustili pa so v zadnjih minutah prvega dela. V preostalih 20 minutah se je ponovila slika zadnjih minut prvega dela. (VJ)
Prvenstvo »propaganda«
Bor - Scoglietto 37:119 (9:59)
BOR: Zobec 2, SmiloviC 14, Tuliš 2, Strani 2, Costa 5 (1:2), Floridan 4 (0:2), Zeriali 6 (0:1), SikiC, trener S. Corbatti.
PON: Zobec.
Na predzadnji tekmi tega prvenstva so borovci skoraj v neznosnem okolju (igralo se je v prevročem balonu na »1. maju«) visoko izgubili proti Scoghettu.
Odbojkarska 1. moška divizija
Tomana - SoCa Valprapor 3:2 (7:15, 15:4, 15:8, 12:15, 15:9)
SOČA VALPRAPOR: Plesničar, M. in S. Cemic, Radet-ti, Makuc, Devetak.
V	zaostali in svoji zadnji tekmi so naši odbojkarji po slabi igri in brez volje do zmage zasluženo izgubili. Za nameček si je Aleš Plesničar prislužil rumeni karton.
DOMAČI ŠPORT Danes
Nedelja, 6. junija 1993 NAMIZNI TENIS
DRŽAVNO ČLANSKO PRVENSTVO
9.00	v Campoligure: nastopa tudi Kras
ODBOJKA
MEMORIAL BRESSAN
18.00	v Cervinjanu, Ul. Turisella: finalne tekme (nastopa tudi Bor Friulexport)
NOGOMET
NAJMLAJSI - MEDPOKRAJINSKA FAZA
10.30	v Moši: Mossa - Primorje MINIBASKET
TROFEJA JADRAN
Zaključna prireditev v Portorožu: začetek ob 9.30, nastopajo tudi Bor, Sokol, Polet in Kontovel
Jutri
Ponedeljek, 7. junija 1993 KOŠARKA
TURNIR »G. SARTI«
19.30	v Trstu, Istrska ulica: Jadran TKB - Dino Conti Milje
Podelitev
priznanj
ZSŠDI
goriškim
špotnikom
9.6. vštandrežu
Ze nekaj let je v navadi, da PO ZSSDI za Goriško podeli ob kdncu sezone priznanja športnikom in moštvom, ki so se med letom posebno izkazali. V glavnem gre za športnike, ki nastopajo v dresih društev-elanic; od časa do časa pa nanese, da med nagrajenci najdemo tudi športnike, ki sicer tekmujejo za neslovenske klube, a so pripadniki naše zamejske skupnosti. V tem primeru pridejo v poštev tisti športniki, ki se ukvarjajo s panogami, ki jih naša društva ne gojijo (plavanje, karate, šah, itd.)
Letošnja svečana podelitev priznanj bo na sporedu v sredo, 9. junija, s pričetkom ob 20.30 uri v domu »A. Budal« v Standrežu. V tem, za goriški slovenski šport, tako pomembnem kraju, je namreč v polnem teku zelo dobro obiskan turnir v »beach volleyu«, ki ga že drugo leto zaporedoma prireja domače KD »Oton Zupančič«. Vključitev slavnostne podelitve priznanj pa bo celotno manifesta-cijo obojestransko obogatila. (VIP)
Paolo
Ciacchi
(SVBG)
prvina
Brionih
Pertot (Sirena) 4. Milič (Čupa) 8.
Letošnjo regato Trst - Brioni, v organizaciji TPK Sirena in JK Vega iz Pulja, je zasluženo osvojil Paolo Ciacchi (SVBG) s svojo jadrnico Sans Souci pred Elanom 31 in lanskim zmagovalcem »maxi« kategorije Blue Arawakom. Na odlično četrto mesto se je uvrstil Sirenin predstavnik Livio Pertot na jadrnici Fi-vetosix, dober osmi pa je bil Pavel Milič (Cupa, Mister Blu).
Vseh 30 posadk, ki je jadralo s »spin-nakerjem«, je dospelo na cilj. Prva je prijadrala že ob 5.45, zadnja pa bo 10. uri.
VRSTNI RED: 1. Sans Souci (SVBG, Paolo Ciacchi), 2. Elan 31 (Uljanik Pulj, Emil Kalčič), 3. Blue Arawak (SN Grignano, Maurizio Martini), 4. Fivetosix (Sirena, Livio Per-tot), 5. Val 302 (Umag, Damir Maje-tič), 6. Capriccio (CVM, Giovanni Ul-cigrai), 7. Slataper (CVM, Alessandro Re), 8. Mister Blu (Cupa, Pavel Milič).
PO KATEGORIJAH: »Maxi«: Sans Souci; 2. in 3. kat.: Elan 31; 4. kat.; Val 302.
Obvestila
MINIBASKET / DO 18. T.M.
FC PRIMORJE sklicuje v sredo, 9. junija 1993, 30. redni občni zbor. Prvič ob
20.	uri in drugič ob
21.	uri. Dnevni red: poročila, diskusija in razno.
SK DEVIN SEKCIJA M.T.B. obvešča, da so treningi ob torkih in četrtkih, ob 19. uri. Zbirališče pri gostilni Žbogar v Samatorci. Informacije na tel. št. 220423 (David).
SK DEVIN
sklicuje v torek, 8. t.m., ob 21. uri sestanek s člani smučarskega odseka. Zaželje-na prisotnost, obvezna za atlete smučarske selekcije ZSSDI-INDULES. Dnevni red: poletne priprave, zimsko smučanje, razno.
SZ GAJA
organizira brezplačni teniški tečaj za otroke od 6. do 11. leta starosti. Tečaj vsebuje 6 lekcij od 7. do 18. junija. Podrobnejše informacije na sedežu društva od 17. do 19. ure - tel. 226115.
Od jutri na Kontovelu dvotedenski tečaj za začetnike in minikošaikaije
Jutri se bo začel že tradicionalni Kot-novelov tečaj v minibasketu, ki je v glavnem namenjen začetnikom in kajpak tudi vsem minikošarkarjem, ki bi se tečaja hoteli udeležiti. Ze lani je ta pobuda dokaj uspela in je privabila v Kontovelo-ve vrste kar precej novih mi-nikošarkarjev.
Letošnji tečaj bosta vodila trenerja Jordan Mahnič in Igor Meden, sodeloval pa bo tudi Marko Ban, ki bo najmlajšim posredoval svoje bogate igralske izkušnje, saj je Ban začel igrati prav pri Kontovelu,
bil je kapetan Jadrana in nato nastopal tudi v prvi italijanski ligi.
Tečaj bo od jutri do petka, 18. t.m. na odprtem igrišču na Kontovelu in bo potekal z naslednjim umikom: od 17.00 do
17.45	za letnika 1987 in 86; od 17.45 do
18.45	za letnika 1985 in 84; od 18.45 do
19.45	za letnike 1983, 82, 81 in 80.
Na sliki skupina minikošarkarjev, ki je v tej sezoni branila Kotnovelove barve s trenerjem Jordanom Mahničem.
KOIMPEX / PO DRUGEM ZAPOREDNEM NAPREDOVANJU ZDAJ V C - 2
De Walderstein: »Rezultat je plod skupinskega dela«
Zaradi pravil FIPAV bodo v C-2 ligi nastopali pod okriljem Brege
Koimpex - druga Slogi-na ekipa - se je letos uvrstila na odlično prvo mesto v odbojkarski D ligi s 44 točkami (22 zmag, 4 porazi) in tako nepričakovano dosegla drugo zaporedno napredovanje, tokrat v C-2 ligo. Za kratko mnenje o prvenstu smo zato vprašali trenerja ekipe Petra De Waldersteina.
»Ocena prvenstva je seveda odlična. Kot novinci smo napredovali že prvo leto, igralke pa so pokazale velik napredek in tudi dokazale, da so vredne C-2 lige. Zato jim vsekakor čestitam, obenem pa se tudi zahvaljujem svojima pomočnikoma Marku Kralju in Dušanu Blahuti. To napredovanje pa je vsekakor rezultat celotnega teama trenerjev Sloge.«
Kako pa ocenjuješ raven igre v D ligi? Dejstvo, da so letos napredovali trije novinci, ne kaže na visoko kvaliteto lige.
»Glede nivoja igre ne morem delati nobenih primerjav, ker sem letos treniral prvič v D ligi. Možno je, da so letos napredovali
trije novinci na krilih en-tuziazma, ki ga druge ekipe po več letih igranja v tej ligi niso bile sposobne pokazati. Vsekakor igra res ni bila na najvišji ravni. Moram pa reči, da so bile določene skupine dobre in da razen zadnjih dveh ekip ostalih nisi smel podcenjevati. Zmago smo si vedno morali priboriti na igrišču«.
Kaj pa meniš o C-2 ligi?
»C-2 ligo poznam, saj sem več let treniral v tej ligi. Gotovo je to lep skok v kakovost igre in prihodnje prvenstvo bo za nas težko. Ze zdaj vemo, da bomo morali odigrati tri derbije (Sokol, Kmečka banka, Altura). O moči ostalih ekip pa ne morem reči nič, saj se vsako leto predvsem ekipe v Furlaniji precej prenavljajo. Masivni prestopi igralk pa zelo spreminjajo razmerja moči«.
Kako pa se pripravljate za naslednjo sezono?
»V prihodnji sezoni bomo igrali v C-2 ligi, čeprav pravila FIPAV ne dovoljujejo društvu, da ima
ekipi v dveh zaporednih ligah. Ker pa naše društvo dobrp sodeluje z Bregom, Kontovelom, Sokolom in Olympio, bomo to težavo rešili z enim od naših partnerjev. V prihodnji sezoni bomo tako nastopali kot Breg.
Do konca junija pa bomo tudi dokončno sestavili ekipo, ki bo nastopala v C-2 ligi«.
OCENE IGRALK TRENERJA DE WALDERSTEINA
Suzana Ciocchi: kapetan, gotovo izpeljala svojo vlogo. Igralka, ki si jo vsak trener želi imeti v ekipi in na katero se lahko vedno računa.
Erika Skerk; igrala zelo dobro in borbeno. Dokazala, da je igralka za C-l ligo-
Michela Fonda: odličen podajač, ki da gotovost ekipi. Zgled, kar se tiče resnosti in dela.
Daniela Ciocchi: igrala zelo dobro, odločilna v obrambi in na servisu. Pokazala veliko mero požrtvovalnosti.
Tanja Spacal: Močan center, ustavlja udarce nasprotnikovih napadalcev, tehnično dobro izpiljena, včasih žal premalo borbena.
Mojca Milič: tehnično najbolj kompletna igralka, lahko igra v katerikoli vlogi. Ce zahteva več od sebe, lahko nudi še večji doprinos.
Meta Brišnik: zelo uspešna in borbena igralka, na katero se lahko zaneseš. Zal je imela zaradi fizičnih problemov določena nihanja v igri.
Klavdija Ferluga: igrala težko vlogo prve menjave in jo skoraj vedno odlično opravila.
Martina Kosmina: igrala malo, a kljub temu resno delala. Ko je stopila na igrišče, je vedno dala svoj doprinos.
Maja Kosmina: igrala zelo malo. Igralka, ki ima zelo dobre fizične sposobnosti, žal pa pa je po značaju premalo borbena.
Irina Cebulec: tudi ona je igrala malo, vendar po lastni izbiri iz študijskih in osebnih razlogov.
SOKOL INDULES / 6. MESTO DOBRO
Jerončič: »Z manj smole bi bilo lahko še boljše«
Sokol Indules je letos osvojil končno šesto mesto in dosegel 26 točk (14 zmag, 10 porazov) ter tako izboljšal lansko uvrstiten, kar je bil tudi cilj nabrežinskega društva. Trener Zoran Jerončič je zato ocenil prvenstvo kot uspešno:
»Na začetku sem se nekoliko bal, saj sem letos prvič vodil sam ekipo v C-2 ligi. Poleg tega se je letos precej spremenil igralski kader, že na začetku sezone pa smo vpeljali nov sistem igre, na katerega so se igralke s časom dobro navadile. Skozi celo sezono pa smo imeli tudi veliko smolo s poškodbami in boleznimi, saj smo od štiriindvajsetih tekem bili samo trikrat v popolni postavi. Kljub temu pa mislim, da bi lahko dosegli tudi peto mesto.«
Bi omenil katero posameznico?
»Pravzaprav ne morem posebno pohvaliti nobene igralke, ker so vse zares dobro delale med celo sezono. Besede “ne morem“ zanje niso obstajale. Mislim pa, da je glavni uspeh te ekipe prav v klapi, ki je potegnila vse za sabo.«
Kakšni pa so načrti za naslednjo sezono?
»S težkim srcem sem se odločil, da v naslednji sezoni ne bom več treniral Sokola, ker je postala vožnja od doma do Nabrežine prevelika obremenitev. Glede igralk je skoraj gotovo, da bosta Pertotova in Drasičeva prenehali z igranjem. Nujna bo torej kakšna okrepitev, ki pa je ne bo lahko najti. Mislim pa, da bi lahko že v naslednji sezoni priključili prvi ekipi nekatere mlajše igralke. Verjetno pa bi moralo tudi društvo samo izboljšati odbomiški kader, saj so nekateri posamezniki preveč osamljeni in preobremenjeni.«
Naši slovenski »top« šesterki v zenskih deželnih ligah
Brumat (Sokol) T.Masten (Sokol) S.Ciocchi (Koimpex)
M. Vidali (Sokol) Skerk (Koimpex) Zavadlav (K. banka)
Boru Friulexport ni uspel obstanek v D ligi Gombač: »Zatajili na važnih tekmah«
Bor Friulexport je žal po dveh letih igranja v D ligi letos izpadel. Uvrstil se je na končno dvanajsto mesto in dosegel 12 točk (6 zmag, 18 porazov). Ni pa izključeno, da bodo borovke v naslednji sezoni znova vključene v to prvenstvo zaradi odpovedi drugih društev. Za krajšo oceno prvenstva smo vprašali trenerja ekipe Igorja Gombača.
»Društvo je v letošnji sezoni precej investiralo na mladih. V primerjavi z lansko sezono je večina igralk odšla v prvo ekipo. Igralke, ki so nastopale v D ligi pa so imele za sabo samo igranje v mladinskih ligah. Tako smo se malo bolje ujeli komaj v drugem delu pr-
venstva. Prišla pa je na dan tudi neresnost nekaterih igralk (odsotnosti na treningih). Vsekakor mislim, da je prvenstvo koristilo, saj so vse igralke iz tehničnega vidika ogromno napredovale. Na vseh važnih tekmah pa so igralke karakterialno zmanjkale, kar se je videlo tudi v prvenstvu deklic.«
Katere posameznice so med letom posebno napredovale?
»Ogromno sta napredovali predvsem Grudnova in Calligarisova, ki ju moram tudi pohvaliti za najboljši pristop do dela in za stalno prisotnost na treningih. Zahvaliti pa se moram tudi starejšim igralkam, Ki so vedno dale
eno roko mlajšim soigralkam.«
Kakšni so načrti za prihodnjo sezono?
»Zaradi službenih obveznosti še ne vem, če bom ostal v Trstu, čeprav bi rad dokončal program s to skupino igralk. Zdaj seveda še ne vemo, če bomo v naslednji sezoni igrali v D ligi. Nič še ni določenega niti glede igralskega kadra. Pogovoriti se moramo namreč z nekaterimi igralkami, da vidimo, kakšni so njihovi načrti. Nekatere igralke pa se bodo verjetno priključile prvi ekipi.«
Kmečka
banka
izpolnila
plan v 02 ligi
Kmečka banka je v letošnjem prvenstvu C-2 lige dosegla končno sedmo mesto in 26 točk (13 zmag, 13 porazov). An ]e odbor društva zadovoljen s tem rezultatom, smo vprašan predsednjika društva Iva Rojca.
»S končno uvrstitvijo smo zadovoljni; čeprav ostaja nekaj grenkobe, saj je potencial ekipe mnogo večji. Edino prvou-vrščeni Gemona in Tarcento sta boljši ekipi, sami pa bi lahko dosegli že tretje mesto. Zal pa smo slabo začeli in smo morah zamenjati trenerja, kar pa se je odlično obneslo, saj smo potem dosegli 6 zaporednih zmag..« Bi morda omenili
□hvalo?
»Ne bi omenil nosne posameznice, ekel bi samo, da so jtos bile determi-antne igralke s klo-i, ki so morale pn-□evati večji delež □t običajno zaradi rete poškodb. Njim re torej posenba ihvala, kakor tudi enerju Marjanu omšiču, ki je previl ekipo v zelo ižkem trenutku, ko grozil celo izpad.« Kakšni so načrti za rihodnjo sezono?
»Pripravljamo
ikaj novosti. Predv-m bi radi, da se tu-i Olympia in Soča ridružita goriški iruženi ekipi' redvsem z Olyni-
kretni pogovori; ahko obe društvi
tega vidika. Išče-
tudi novega tre-a, pogovori pa ikajo tudi z le-ijim trenerjem □la Zoranom Jeličem. Igralski ka-bi moral ostati v mem nespre-ijen. Upamo, da : nami še naprej la Bressanova.
V 1 C/1 P' ‘
ti še nekaj mla-
perspektivnih
:. Zaceli se bo-ripravljati že ju-
računam pa, ua
tt TVT'JVinHnii SG-
Vse prispevke o naših Zenskih ekipah v deželnih odbojkarskih ligah je pripravil
Andrej Maver
PNEVMATIKA
SOUCL

nevmatika SAVA EXACT vam zagotavlja izvrsten oprijem na mokrem cestišču in ob vseh vremenskih pogojih. Profil plošča nudi varno, tiho in udobno vožnjo.Vse značilnosti pnevmatike SAVA EXACT boste lahko spoznali pri naslednjih vulkanizerjih:
f /
GORETTI G0MME
Ul. F. Severa, 3 - 5 Trsi-Tel. 362721
STOLU G0MME
Ul. Gambini, 4 Trst-Tel.763977
MARCELL0G0MME
Trg. Foraggi, 8 Trst-Tel.391203
BENCINSKA ČRPALKA
ESSO
Križišče na Opčinah
Trst - Tel.211366
VODOPIVEC GIOVANNI
Zgonik 50/A Tel.229122
mM:	1 m
KARTING / 2. DIRKA ZA DP
Asja Zupanc trikrat zmagala
Neravna proga zahtevala odstope
Jure Miklavc
Ljubljana - Na
ugi dirki za državno r v®nstvo Slovenije v Uingu, ki je bila na „ Vl Ploščadi carinarni-fta Letališki cesti v ostali, sta najboljši ls zapustila Asja Zu-fanc (Moste) in Tomaž °renc (Portorož). Zu-jjanceva je nastopila v Veh kategorijah, in si-er v razredu Nl-60 in azredu A 100 junior, ,er v Štirih dirkah tri-. at zmagala. Dobro pa Je vozil tudi Tomaž Go-Je^c. ki je v dveh dir-razreda A 100 dva-at suvereno zmagal. V ^ajmocnejšem razredu ^25, kjer gokarti na
Praizkusnjah na ravnih j'^gak dosežejo hitrost Koli 300 kilometrov na ro in v prvih 60 me-/'n pospešijo hitreje °1 vozila formule 1, je Prvi dirki zmagal *^eljan« Huberet Res-rtian, v drugi pa njegov r0lak Maximillian Holz-aind. Oba sta sicer Av-rrijca, vendar nastopa-a za ekipo Celja. Prav aradi osmih avstrijskih aljanov je bila dirka °P odsotnosti Nine Jerančič, ki bi sicer rada astopila, a Se ni pov-aarn okrevala po posko-Pb dovolj zanimiva, azniki, predvsem naj-j^lalsi, pa so se precej "dovali na raCun pro-
ge, ki je bila na nekaterih delih moCno grbina-sta in je povzročila precej okvar na gokartih, zaradi katerih so tekmovalci odstopali eden za drugim.
Rezultati - 1 dirka, Nl-60: 1. Asja Zupanc (Moste), 2. Simon Pero-Sa (Portorož), 3. Aleš Prek (Vrhnika), 4. Domen Jerančič, 5. Andrej Brožič (oba Portorož); A 100 Junior: 1. Asja Zupanc, 2. Primož Matelič (oba Moste), 3. Zvonko Dominko (Ptuj), 4. Gašper Ilijaž, 5. Luka Družina (oba Portorož); A 100 Senior: 1. Tomaž Gorenc (Portorož), 2. Damjan Ogrinc (Avtou-sluga), 3. Peter Kranjc, 4. Uroš Šinkovec (oba Portorož), 5. Boštjan Kerin (Moste); C 125: 1. Hubert Ressman (Celje), 2. Dejan Kolman (Vrhnika), 3. Maximillian Holzfeind (Celje), 4. Mitja Zaman (Ptuj), 5. Egon Goritschnig (Ptuj); 2. dirka, Nl-60: 1. Asja Zupanc (Moste), 2. Luka Pirjevec (Portorož), 3. Polona Podlesnik (Moste), 4. Andrej BroziC (Portorož), 5. Blaž Podlesnik (Moste); A 100 Junior: 1. Jernej Pitako, 2. Nina Rožman, 3. Primož Matelič (Vsi Moste), 4. Zvonko Dominko (Ptuj), 5. Gašper Ili-
jaž (Portorož); A 100 Senior: 1. Tomaž Gorenc, 2. Uroš Šinkovec, 3. Peter Kranjc (vsi Portorož), 4. Boštjan Kerin (Moste), 5. Denis Dečman (Celje); C 125: 1. Maximillian Holzfeind, 2. Hubert Ressman (oba Celje), 3. Mitja Zaman (-Ptuj), 4. Dejan Kolman (Vrhnika), 5. Zarif Tur-nic (Celje); ekipno' - 1. dirka, Nl-60: 1. Moste, 2. Portorož, 3. Vrhnika; A 100 Junior: 1. Moste, 2. Ptuj, 3. Portorož; A 100 Senior: 1. Portorož, 2. Moste, 3. Celje; C 125: 1. Celje, 2. Vrhnika, 3. Ptuj; skupno: 1. Portorož 131 toCk, 2. Moste 109, 3. Vrhnika 91, 4. Ptuj 90, 5. Celje 89 toCk; 2. dirka, Nl-60: 1. Moste, 2. Portorož, 3. Ptuj; A 100 Junior: 1. Moste, 2. Ptuj, 3. Portorož; A 100 Senior: 1. Portorož, 2. Moste, 3. Celje; C 125: 1. Celje, 2. Ptuj, 3. Vrhnika; skupno: 1. Portorož 133, 2. Moste 110, 3. Celje 93, 4. Ptuj 89, 5. Vrhnika 82 toCk.
Jutri se bo ob 15. uri pričela mednarodna dirka v kartingu za nagrado mesta Ljubljane. Na dirki bo poleg naših tekmovalcev nastopilo tudi 19 tujcev iz Avstrije, Italije, Nemčije in Hrvaške.
BOWLING / EP NA ŠVEDSKEM
Naši optimisti pred odhodom v Malmö
Selektor bi se zadovoljil z uvrstitvami posameznikov do 30. mesta, igralci pa so bolj optimistični
Ljubljana - v tore
0 slovenska reprezen aiica v bowlingu odpc °vala na evropsko pi ^enstvo, ki bo od 9. d' 0- junija v Malmöju n Vedskem. V naši repre zentanci, ki jo vodi šele . or in hkrati igralec Bc ian Bizjak, je šest tekme valcev, ki bodo meril ^oci z 22 reprezentan cami, h katerim sta ■ evr°pski coni pridruže ®a še Izrael in Južnoafri La republika. Tekmova aj® bo potekalo v peter an. trojkah, dvojicah ii P°samezno. Vsi igrale a° pred odhodom n vedsko optimistično ra zPoloženi.
Reprezentanca bo na popila v postavi: Ladi ''ec, Franc Sutar, Bo 8uan Kores (vsi Olimpi )aJ- Ciril Mihelčič (Tivol etrol), Jani Tratnik ( f^baj) in Marjan PeCave (Tivoli Petrol).
Selektor Bizjak je prei edhodom povedal: »I eknrovanju peterk je na Cl9 uvrstitev do petnaj Uega mesta, Ce pa b aartr uspel preboj v prvi Polovico sodelujočih, b Ul to odličen uspeh. Pr avojicah in trojkah bo -Uarsicem odločilna po stava in ce mi bo uspeli sestaviti primerne kom Unacije, pričakujem lep uvrstitve. Ekipa je dobri Pripravljena in uigrana Saj je sestava že dolgi faana, pravočasno pa si orla zagotovljena tud sredstva za trening b aueležbo na prvenstvu.«
Od igralcev je bil naj a°lj optimističen Ladi “vec, ki bo za reprezen anco nastopil prvič. I “2 leti je tudi najmlajš clan ekipe. Med posame zniki pričakuje uvrstite'
do desetega mesta: »Najboljše možnosti za dobro uvrstitev so med posamezniki, kjer je vsakdo sposoben doseči rezultat med 1250 in 1300. Med peterkami bf se lahko uvrstili nekje od dvanajstega do šestnajstega mesta, med trojkami od petnajstega do 25., in med dvojicami od 20. do 30. mesta. Zase lahko rečem, da sem v dobri formi in da lahko presenetim.«
Jani Tratnik med peterkami pričakuje uvrsti-
tev celo okoli sedmega mesta, za tekmovanje posameznikov pa pravi, da bi se lahko vsi uvrstili do 30. mesta. Franc Sutar je po stažu najmlajši reprezentant in ima zato pred tekmovanjem nekoliko treme. Bogdan Kores se je z dobrimi igrami v reprezentanc) že izkazal in zato pričakuje, da se bo ta tradicija nadaljevala tudi na Švedskem. Meni, da bo vsaka njegova uvrstitev v prvo polovico lep uspeh. (S. C.)
Ciril Mihelčič: »Treme ni, pripravljen sem odlično.«
Mladi Portorožan Luka Pirjevec je v prvi dirki v razredu N1/60 ccm nasedel na zaščitnih gumah ob robu proge...
NOVICE
Zmaga Kovačeviča na Nizozemskem
BUSSUM - Hrvaški šahovski velemojster Vlado Kovačevič je zmagal na močnem odprtem mednarodnem turnirju, na katerem je nastopilo 86 igralcev z Nizozemske, Uzbekistana, Estonije in Hrvaške. Odigrali so sedem kol po švicarskem sistemu, s tempom 1 ura 40 minut na igralca za 40 potez, nato pa z dodatkom po 15 minut na igralca do konca partije. Kovačevič je Šestkrat zmagal, enkrat pa remiziral. Vrstni red: KovaCeviC (Hrv) 6.5 točke, Barsov (Uzb) in Van Mil (Niz) 6, Reinderman, Peek, Van der Weide in Langeweg (vsi Niz) 5.5. (A.
P.)
Četverica na vrhu
NEUCHATEL - Blizu Biela v Švici se je končal izredno moCan odprti mednarodni Šahovski turnir, na katerem je nastopilo kar 150 igralcev, med njimi osem velemojstrov in petnajst mednarodnih mojstrov. Odigrali so sedem kol po švicarskem sistemu s tempom 2 uri za 40 potez na igralca. Na koncu so kar Štirje zbrali po šest toCk, za zmagovalca pa so razglasili ruskega mednarodnega mojstra Baburina - zaradi najboljšega Buchholza. Končni vrstni red: Ba-burin (Rus), Golubev (Ukr), Brunner (Svi) in Cvitan (Hrv) po 6 točk, Cebalo (Hrv), Meyers (Lat), Chiong (Fil) po 5.5 itd. (A. P.)
Kadetke v Bolgariji
LJUBLJANA - V bolgarski Beli Slatini poteka najveCje uradno evropsko tekmovanje v športni ritmični gimnastiki za kadetke. Na tradicionalnem turnirju Zlati obroC sodeluje tudi naša reprezentanca, ki jo zastopata dve najboljši ka-detki - Dušica JeremiC in Nina Vengust. Za obe je to najpomembnejši in prvi uradni nastop na taki ravni, Čeprav obema ne manjka izkušenj z manjših mednarodnih turnirjev. Tekmovanje je zanimivo predvsem zato, ker se predstavljajo najboljše kadetke iz vodilnih evropskih držav, ki bodo Cez nekaj let krojile svetovni vrh. (S. M.)
Kitajci želijo Grand Prix
LONDON - Vse kaže, da bodo prihodnji mesec v mestu Zhuhai na jugu Kitajske zaceli graditi dirkališče, na katerem bi lahko prirejali vse najpomembnejše motociklistične in avtomobilistične dirke. Mal Hemmerling, organizator avstralske dirke formule 1, je prepričan, da bo Kitajska svoj Grand Prix dobila najpozneje do leta 1996. Avtodrom v Zhuhaiju bo zgradilo neko avstralsko podjetje, stalo pa naj bi okoli 30 milijonov ameriških dolarjev. (S. D.)
»Indyjci« v Milwaukeeju
KAJAK-KANU NA DIVJIH VODAH / SVETOVNI POKAL V SPUSTU
Andrej Jelenc je zmagovalec finala in svetovnega pokala
Le stopnička do Jelenčevega velikega cilja na SP
MUOTATHAL - V finalni, peti tekmi svetovnega pokala kajakašev in kanuistov na divjih vodah v spustu v Muotathalu v Švici je med kanuisti zmagal naš Andrej Jelenc. Jelenc je tako tudi zmagovalec svetovnega pokala v spustu. Ljubljančan je prvo tekmo v Monsc-hauu v Nemčiji izpustil, v drugi na Savi Dolinki pri Bledu je bil drugi, prav tako v Četrti preizkušnji v Franciji, le v tretji, ki je bila tako kot Četrta v kraju Thonon les Bains, mu je spodletelo z enajstim mestom. V njegovi zadnji tekmovalni sezoni je zmaga v konCnem seštevku svetovnega pokala le stopnička na poti do njegovega velikega cilja - osvojitve naslova svetovnega prvaka v spustu na svetovnem prvenstvu, ki se bo v Mezzani v Italiji zaCelo 1. julija. (A. D.)



pT.
M ...

m

Andreju Jelencu svetovni pokal ni bil vrh sezone (Foto: Srdan 2ivulovič/TRIO)
TENIŠKE ŠOLE
Vse več slovenskih teniških šol prireja tabore Igranje tenisa popestrijo s spremljevalnimi programi
MARIBOR - V Sloveniji je Čedalje vec teniških šol, v katerih prevladuje zasebna pobuda. To je zagotovo v prid temu športu, ki V naših krajih doživlja pravi razcvet, saj je Čedalje veC igrišC in možnosti za igranje tenisa.
Med tistimi, ki se trudijo, da ob tenisu ponudijo tudi dodatne aktivnosti, je Dejan Jaki, nekdanji teniški igralec, zdaj pa teniški vaditelj in trener svojega 17-le-tnega obetavnega brata Tadeja. S svojo agencijo Step by step že drugo sezono pripravlja teniške
Milan Lazarevič
kampe po Sloveniji.
»V naši teniški šoli se nismo omejili zgolj na uCenje tenisa. Zato smo se odločili, da zapolnimo preostali Cas tudi s spremljevalnimi programi, ki smo jih lansko leto uspešno pripravili na Bledu. Letos pa bomo kampe organizirali še v Lipici in Bohinju. Pri tenisu so pripravljeni tečaji za začetnike in prav tako za tiste, ki želijo nadaljevati in se spopolnje-vati, poleg tega je tukaj tudi tekmovalni teCaj.
Spremljevalni programi na Bledu in v Bohinju obsegajo veslanje, plavanje, rafting in odbojko na plaži, v to je zajet še teCaj angleškega jezika, v Lipici pa še teCaj jahanja. Programi so namenjeni za otroke, mladino in odrasle, kar pomeni, da se v njem lahko sodelujejo tudi družine in veCje skupine,« je povedal Dejan Jaki, ki ima ob sebi številne strokovno usposobljene sodelavce.
Program teniških šol je naslednji:
- Na Bledu so termini od julija do septembra, v Lipici bodo konec junija, sredi julija in sredi septembra, v Bohinju pa od 26. junija do 16. julija. Informacije dajejo in sprejemajo rezervacije v agenciji' Mladi turist in Concorde v Ljubljani, Grad in Venetus Maribor ter Meggy tours Kranj.
MILWAUKEE - Samo teden dni po razvpiti dirki v Indianapolisu bo danes ob 19. uri po našem Času v Milwaukeeju peta dirka voznikov formule indy. Tudi ta dirka bo ovalna, vendar je krog dolg le miljo, zato so tudi hitrosti manjše kot na 2.5 milje dolgem ovalu v Indianapolisu. Dirkači bodo odpeljali dvesto krogov.
V prvih nastopih je bil najzanesljivejši Britanec Nigel Mansell, ki se je vedno, kadar je nastopil, uvrstil med prve tri; v Surfers Paradi-su je zmagal, v Long Beachu in Indianapolisu je bil tretji, na dirki v Phoenixu pa zaradi nesreče na treningu ni nastopil. S 50 točkami Mansell vodi tudi v skupnem seštevku. American Mario Andretti je drugi s 43 točkami, Brazilec Emerson Fittipaldi pa tretji s 37. Zanimivo bo videti, kaj bo opravil Kanadčan Paul Tracy, ki je bil na vseh dosedanjih dirkah na začetku povsem v ospredju, potem pa je, razen v Phoenixu, kjer je zmagal, zaradi svojih napak odstopil. Fittipaldi je z zmago v Indianapolisu dosegel cilj, ki je vreden toliko kot skupna zmaga v prvenstvu, zato od njega ni pričakovati vožnje »na nož.« Povsem drugače je z Mariom Andrettijem, ki je zmago v Indianapolisu izgubil tudi po lastni krivdi, saj je bil zaradi nepravilnega prihoda v boks kaznovan s prisilnim postankom. Ker je tudi v prejšnjih dirkah imel precej smole, lahko danes od njega pričakujemo vožnjo na zmago. (S. D.)
MENJALNICA HI DzV
Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273
16
Nedelja, 6. junija 1993
ŠPORT
H KOŠARKA / KVALIFIKACIJE ZA NASTOP NA EVROPSKEM PRVENSTVA
Načrti Janeza Drvariča so se uresničili
Pariške novinarske špekulacije - McEnroejev »Just Do It«
PARIZ - Na turnirjih Grand Siam se vedno zbere največ ljudi. 128 moških nastopi v kvalifikacijah in 128 moških igra na glavnem turnirju, prav tako zenske. Veliko je igralcev in igralk, ki nastopijo samo v parih. Nastopajo tudi mladinci ah mladinke, prav tako igrajo kvalifikacije in nastopijo v vseh konkurencah, le v mešanih parih ne. Staršev in spremljevalcev igralcev je ogromno, osebja, ki dela na turnirju Se veC, v štirinajstih dneh obišče Roland Garros celo veC kot 300 tisoč gledalcev.
Razširitev Roland Garrosa
Teniški kompleks Roland Garrosa se širi na šestih hektarih in je po trditvah organizatorjev premajhen zaradi vsako leto večjega povpraševanja po profesionalnem tenisu. V zadnjih letih se je zelo povečala populacija mladih ljudi, ki želijo profesionalno igrati tenis, z njimi se pojavlja vse veC spremljevalcev in vsi potrebujejo veC prostora za odmor in trening. Potrebujejo veC medicinske oskrbe, veC prehranskih obratov in tudi novinarji potrebujejo večje tiskovno središče. Zato bodo igrišCu št. 1, ki sprejme 4500 ljudi, centralnemu igrišču, ki sprejme 16 tisoC ljudi, in še štirinajstim stranskim igriščem s tribunami, dodali še stadion, ki bo sprejel 10 tisoC ljudi. Dograjevati so zaceli lani, ven-
dar so zeleni Francije graditev ustavili. Boj so, podkrepljeni s 100 tisoč podpisi »za«, dobili organizatorji, ki pa so morali obljubiti, da bodo posadili 271 novih dreves.
Novinarji
Novinarje smo na začetku namerno izpustili, ker so tudi v Parizu posebna grupacija. Letos so se teniškemu cirkusu pridružili Madžari, Poljaki in nekaj Rusov ter takoj oblikovali zanje vzhodnjaških slog vedenja. NajvarCnejši so Madžari, ki novinarske bone, s katerimi imamo Časnikarji v restavraciji 16 frankov popusta, spreminjajo v denar. Ugotovili so namreC, da ko-šCek sira stane 10 frankov in da so kruh, olive ter maslo zastonj. Tako jim blagajničarka vsakič vrne 6 frankov, za kar si lahko človek v Parizu v trgovini kupi pločevinko kokakole. Na večerji, ki jo je za novinarje organiziral Perrier, so novinarji, po želji, nastopali tudi na odru in prepevali šansone. Fotograf Častnika France Soir je zapel šanson z naslovom Sleci me in ga konCal tako, da se je s hrbtom obrnil proti občinstvu in kazal golo rit. Medtem ko so Spanci zaradi uspeha Bruguere v evforiji, Nemci, navajeni zmag Steffi Graf, zadržani in Američani zadovoljni, so Francozi in še posebno Angleži vse bolj ciniCni. Izmed francoskih igralcev se je le Mary Pierce
Jaka Lucu iz Pariza
uvrstila v 4. kolo, Angleži pa tako ali tako že dolgo nimajo igralca ali igralke, ki bi v svetu kaj pomenil. Italijani so raje tiho, Beograjčan Petrovič laže in Hrvati politizirajo.
McEnroe
Po zamudi, zmečkani obleki in kričanju na vozika se je John McEnroe v Parizu konCno umiril. Včeraj se je že ob trinajstih v temnomodri obleki in s kravato pojavil na treningu bratov Jen-sen in se slikal s pobiralci žog. Prva dva je za fotografi-
jo še prijazno objel, pri tretjem je že živčno popravljal vozel na kravati in ga ni objel. Potem so tudi ostali pobiralci žog raje stali za njim in se zadovoljili s sliko iz ozadja. Na temnomodro obleko je John obul Črne kavbojske špicaste škornje. »Just do it,« vseeno kako.
Noah
Yannick Noah je v Parizu razdelil največ avtogramov. Otroci ga vsakič, ko se pojavi, cukajo za rokav in Yannick je vselej prijazen. Vse bolj se uveljavlja kot glasbenik, ne samo zaradi slovitega teniškega priimka, ampak predvsem zaradi do-
bre afro glasbe. Noahova otroka se ne zanimata za tenis; hci igra klavir in pleše balet, sin igra košarko in navija za Michaela Jordana, Yannick pa nosi semiš indijanske Čevlje, Cmo kapo in progaste hlaCe. Afro imidž paC.
Spopad slogov
Neverjetno veliko ljudi se v Parizu ukvarja z vprašanjem: Ali lahko igralec tipa Edberg ali Sampras osvoji turnir na Roland Garrosu. Lahko, le »hammer« ritem Jima Courierja, visoke močne spine Sergija Bruguere in lohe in pasing udarce Andreja Medvedeva je treba premagati. Letos še ne, morda kdaj drugič.
Ponoči v podzemski železnici
Pariz ponoči ni tako zelo nevarno velemesto kot denimo New York ali London. Metroji so polni ali vsaj delno polni tudi ponoči, le Čudakov je veC. Nekomu pri živem telesu gnije noga, nekdo ima na bel lanen suknjič, ogrnjen Cez debel Cm zimski usnjen jopič, pripeto akreditacijo za simpozij o pljučnih boleznih v Torontu in nekdo trdi, da je bog. Vsekakor ni tako nevarno kot v Nevadi, kjer menda ljudje podnevi kar skozi okna svojih hiš streljajo na mojstre, ki popravljajo električni daljnovod. Vsaj Grega Šket, znani poznavalec življenja v Nevadi, je tako prepričan.
Yannick Noah je s črno čepico samo sedel na tribuni
\/ Wroclawu se že vsi dolgočasijo
Jure Zorcic iz Wroclawa
WROCLAW - Reprezentanci Hrvaške in Slovenije bosta kot prvouvr-SCeni v skupinah E in F danes ob 20.45 igrali za prvo mesto na kvalifikacijskem turnirju za letošnje EP, ki bo v Nemčiji od 22. junija do 4. julija. Tekma dveh ekip bo predvsem v znamenju prestiža in drugih meddržavnih »trenutkov«, nedvomno pa bo po tednu dni povprečnih tekem pravi vrhunec dogajanja v Wroclawu. Doslej je bila najboljša tekma v dvorani Ludowa med BiH in Slovenijo, v kateri so, če nič drugega, igrali večinoma šolani košarkarji in dokazali, da so nekoC nastopali v zelo dobri ligi. In igrali dobro košarko.
V prvo skupino ekip iz nekdanje skupne domovine sodita še Hrvaška in Makedonija. Za prvo, ki na turnirju igra bolj v napadu kot v obrambi, je turnir ena glavnih priprav za EP, druga pa je iz Poljske odpotovala z grenkim občutkom, da je že preveč za najvišjimi evropskimi košarkarskimi kriteriji in dogajanji.
Kaj reci o številnih ekipah iz nekdanje Sovjetske zveze? Ce so bili vsi globoko in utemeljeno prepričani, da bo od teh reprezentanc najvidnejšo vlogo igrala Litva ter svoj imidž upravičila
vsaj z uvrstitvijo na EP, so pozneje mnenje malce spremenili. Ko so Li-tvanci nepričakovano nesrečno izpadli, smo vsi skupaj skoraj izgubili prave kriterije za kakovost in usmeritev drugih šestih ekip iz nekdanje skupne države. Ukrajina (brez prvega igralca, profesionalca iz NBA Aleksandra Volkova), Belorusija in Latvija, ki so bile v skupini s Hrvaško, še zdaleC niso navdušile, vendar tudi ne razočarale. V vseh treh moštvih je nekaj dobrih posameznikov, nekateri igrajo celo v tujini, vendar je več kot očitno, da to niso igralci večje evropske vrednosti. V skupini s Slovenijo so nastopile Estonija (na dresih jim piše Port of Tallin), BiH in Poljska, ki so v tem trenutku resnično za razred slabše dvanajsterice kot naša. »Pristaniški delavci« imajo v ekipi dobrega branilca Kuusmoo in centra Babenka, potem pa se - podobno kot pri drugih moštvih iz nekdanjega imperija -zgodba počasi že končuje. BiH je na turnirju nastopila brez nekaterih najboljših igralcev (Markovič, Alihodžič, Bukva, Bajramovič, Mršič), gostitelji pa so - mimogrede - najveCje razočaranje
kvalifikacij. Potegniti je treba ostrejšo mejo med dvema »poloma«; ali je slovenska reprezentanca zares že med najboljšimi v Evropi ali pa so številne novonastale ekipe, poleg denimo že uveljavljenih - Italije, Španije in Grčije, slabše, kot je pričakovala večina poznavalcev košarke.
Drvaričev načrt je uspel
Selektor Janez Drvarič je ob dveh že uveljavljenih evropskih igralcih, Zdovcu in Alibegoviču, igro gradil predvsem na tem, da vsako uigrano mesto »pokrijeta« dva, po možnosti enakovredna igralca. To mu je večinoma uspelo, udaril pa je tudi s silovito, napadalno in prilagodljivo posamično obrambo, ki tekmecev ni presenetila, temveC tako rekoC uničila. Slovenija v primerjavi s Hrvaško ne more biti napadalna ekipa, vendar ima za to svojo igro kvalitete, usmeritev in -uspeh. Jure Zdovc je ob Draženu Petroviču in Di-nu Radji eden največjih košarkarskih imen v Evropi, za sabo pa je pritegnil še soigralce, ki ga počasi in vztrajno dohajajo. Teo Alibegovič-Mi-ško je petkrat večji individualist od kapetana
mske selekcije»
v reprezentanci
3 imeti enake vlog v klubu. Igral je do-
1U.
oclawu je že jlgočasno
Tace je v Wro vse skupaj že Kar
e m aoigui^--;ala iz Madrida Diaz, ki je na
rišelzbelimih;
a, kamor naj bi [, kaj in kdo bo
grožal njegove o vinarji večino-
□ računalniške zapravljajo za-;e, premožnejši
Inico, večina ve veC, ali bi
lovenska re-prek Varša-
NOGOMET / PO IGRALSKI. IN SELEKTORSKI UPOKOJITVI
AVTOMOBILIZEM / VOZNIK FORMULE 1 JEAN ALEŠI O SEBI
Franz Beckenbauer je model »libera« za vekomaj
Danes ga bolj zanima trženje svojega imena
MÜNCHEN - Nogomet je kolektivna igra. To zlato pravilo, ki so ga sprejeli že dolgo tega, ni bilo nikoli bolj aktualno kot prav v zadnjih dvajsetih letih. Odlični posamezniki so se v poznih 60. letih začeli podrejati zahtevam moštva in totalnega nogometa, za katerega sta postali nujni fizična pripravljenost in uigranost vseh enajstih mož na igrišCu. V uri in pol nenehnih naporov je bilo vse manj tistih, ki so preigravali in stavili na učinek posameznika, lepoto pa je nadomestila učinkovitost in matematika. Predstave o idolih, legendah, nosilcih igre so se spremenile tako rekoč Cez noC. Za vstop med zvezde je bilo treba pokazati precej veC kot zgolj žonglerstvo, kajti nogometni privrženci se spominjajo le zmag in seveda zadetkov, ki pa jih brez združenih prizadevanj celotnega moštva ni mogoče doseči. Pričakovanja, da se bo zaradi naštetih dejstev krog kakovostnih igralcev zmanjšal, se niso uresničila in danes je neverjetno veliko tistih, ki sodijo med zvezdnike te igre. Zahteve nogometa so vlogo posameznika res omejile, vendar so kakovostnejši načini vadbe na površje pripeljali nove moči. Zanimivo je, da v nogometnem štetju obstaja nekakšen mejnik, ki služi za primerjavo vsem prihodnjim generacijam. Ta mejnik so nesporno 70. leta, eden slavnih predstavnikov tega obdobja in eden tistih, za katerega še danes vztrajno poskušajo najti naslednika, pa je nekdanji nemški reprezentant Franz »Kai-
ser« Beckenbauer.
V letih 1966 do 1976 kot igralec in kot selektor v drugi polovici osemdesetih let je za nemški nogomet naredil več, kot pa v prejšnji polovici stoletja vsa druga nemška moštva. Neponovljivi zadnji branilec nemške repre-
zentance in Bayerna je v svoji karieri dobil skoraj vsa najpomembnejša priznanja. Dvakrat, leta 1972 in 1976, je bil proglašen za najboljšega igralca. Kot kapetan nemške reprezentance je leta 1974 prejel pokal za naslov svetovnega, leta 1972 pa za evropskega prvaka. Poleg tega je trikrat sodeloval v finalu svetovnega prvenstva: kot igralec v moštvu, ki je leta 1966 izgubilo proti domačinom Angliji, kot selektor pa leta 1986 v Meksiku, ko je
njegovo moštvo izgubilo proti Argentini. Južnoa-meričanom se je maščeval štiri leta pozneje, ko je še drugič osvojil to dragoceno lovoriko. Trikrat zapored je z Bayernom osvojil klubski pokal državnih prvakov, poleg tega pa zmagal tudi v do-
mačem prvenstvu in pokalu. S tridesetimi leti je nepričakovano odšel v severnoameriško ligo, kjer je v Kozmosu igral skupaj s Pelejern. Vendar pa številni uspehi niso poglavitni razlog, ki Be-ckenbauerja uvršCa med nesmrtne junake zelenih polj. Beckenbauer je ob vratarju Jašinu edini obrambni igralec, ki si je zaslužil naslov najboljšega igralca na Stari celini. Čast ponavadi pripada le napadalcem, a Beckenbauer je na svojem položaju
združil vse najpomem-bnejše elemente igre. Kot pravi vodja je imel odličen pregled nad igro. Avtoriteta med soigralci mu je pomagala, da je dobesedno dirigiral celotnemu moštvu. Vedno poln domišljije, preprostih rešitev in potez z natančnimi podajami je v ključnih trenutkih srečanj znal dosegati zadetke na način, ki se ga ne bi sramovali niti najboljši strelci. Pomen njegove vloge v svetovnem nogometu potrjuje tudi dejstvo, da je vse to pokazal v igrah proti nekaterim najboljšim napadalcem v zgodovini igre. Obračuni s Charlto-nom, Gannijem Riviero, Johannom Crujjffom in Olegom Blohinom so ostali nepozabni vse do danes, njegova gracioznost in slog pa sta opora in ovira vsem tistim, ki poskušajo doseči njegovo slavo. V zadnjem obdobju strokovnjaki kot morebitna naslednika omenjajo predvsem Italijana Bare-sija in Koemana. Njuna kakovost in pomen v današnjem času sta nesporna, vendar pa obema še precej manjka, da bi res dosegla slavnega Nemca. Beckenbauer je prenehal igrati leta 1982, njegov nemimi duh pa ga je pripeljal tudi na selektorski stolček nemške reprezentance, kjer je bil - zahvaljujoč že omenjeni avtoriteti - prav tako nadvse uspešen. Po dobrem letu dni v Marseillu se je vrnil v svoj Bayern, vendar se danes ukvarja predvsem s prodajanjem svojega imena, ki ga je s svojo igro in uspehi tako uspešno zgradil.
Iztok Golob
Franz Beckenbauer je še zmeraj vzornik mladih
Sto odstotkov pri Ferrariju ni dovolj za uspeh
NYON - Pokažite mu robnik in z avtom bo zapeljal Čezenj. Pokažite mu prazen prostor in avto bo spravil skozenj. To je Jean Aleši, po mnenju Italijanov najprimernejši naslednik Gillesa Villene-uva, saj z nepopustljivim načinom vožnje zelo spominja na pokojnega Kanadčana. Celo štartni številki njunih avtomobilov sta isti. Na to je ponosen tudi Aleši, saj je bil, kot sam pravi, velik navijač Villeneuva.
Francoz pa seveda ni zadovoljen samo s tem, da je v Italiji deležen velike priljubljenosti. Se vedno namreC Čaka na svojo prvo zmago. Ko je pred tremi sezonami prišel k Ferrariju, se je zdelo, da je to samo še vprašanje časa. Takrat je bil Aleši dirkač, za katerega so se tepla vsa najboljša moštva, saj je že z nekonkurenčnim Tyrellom dosegal odlične rezultate. V žepu je imel pogodbo z Williamsom, a se je raje odločil za slavno italijansko ekipo, ki je bila tedaj enakovredna vsem najboljšim. Morda to odločitev obžaluje še danes, kajti že naslednje leto je Ferrari zašel v hude težave, Williams pa se je ponovno začel vzpenjati. Poleg tega je Aleši pri Ferrariju še pod velikim pritiskom javnosti: »Tu ne vozim samo za Ferrari, ampak za italijanski nacionalni ponos. To je tako kot bi bil nogometaš. Ce te vidijo s prijateljico, bo to že Cez dve uri v časopisih.« Biti član najslavnejše ekipe na svetu je sen vsakega dirkača in tudi zato Alesiju ni žal, da je pri Ferrariju. Toda Jean si
vsekakor želi zmagati. »Moja zadnja zmaga sega še v leto 1989, ko sem vozil v formuli 3000. Ho-Cem biti na vrhu. Ce tega ne bom mogel doseči s Ferrarijem, bom odšel tja, kjer bom imel možnosti za to.«
Prvo leto je bil njegov kolega v moštvu Alain Prost, s katerim je Jean še vedno dober prijatelj. »Ko si v formuli 1, je zelo pomembno, da imaš prijatelja. Ne zaradi dirkanja, paC pa zaradi prijateljstva kot takega. Z Alainom ne prijateljujem zato, ker je trikrat osvojil naslov prvaka, ampak
preprosto zato, ker je prijatelj.«
Ko je iz Ferrarija odšel Prost, je bilo vse samo še slabše: »Vsako leto smo imeli novo vodstvo in nove inženirje. Vse do letos v ekipi ni bilo stabilnosti. Mislim, da smo zdaj na dobri poti. Letos smo avto že zelo izboljšali, a ga je vseeno zaenkrat še tako težko upravljati, da moram na vsaki dirki voziti s 150 odstotki svojih zmogljivosti, Ce hoCem doseCi soliden rezultat. V veliko pomoC nam je John Barnard, ki poleg svojega dela vleCe za sabo celo ekipo. Stanje se po-
časi, a zanesljivo izboljšuje.« Da Jean zaupa ljudem iz Maranella, je nedavno dokazal tudi s tem, da je podaljšal pogodbo še za dve leti.
Zanimivo je, da Aleši na začetku kariere sploh ni želel postati voznik formule 1. Tudi letos občasno vozi v francoskem prvenstvu turističnih avtomobilov. »Bolidi formule 1 so zelo hitri in težki za vožnjo. Zabavnejše je divjanje na rallyjih. V formuli 1 sem pravzaprav pristal zato, ker je bilo lažje dobiti denar za krožne dirke. Začel sem z renaultom 5 in za zmago sem
dobil toliko, da sem lahko financiral naslednjo dirko. Moje srce je vseeno v formuli 1 in ne verjamem, da bom P° končani karieri vozil se kakšne druge avtomobi e. Sicer pa - saj niti v f°r muli 1 še nisem dosegel vsega!«
Aleši je od lanskega junija poroCen z Laurence, s katero živita v Nyonu v Švici, na obrežju Zenev skega jezera. Kadar ima čas, se zapelje do Avigno na, kjer živijo njegoy1 starši, ki so v Francijo prišli s Sicilije.
Po reviji Autosport
priredil S. D»
Pokažite mu robnik in zapeljal bo čezenj. To je Jean Aleši, naslednik Gillesa Villeneuva.
J^AURKACIJE ZA EP V KOŠARKI / PO OPRAVLJENI ZADNJI FORMALNOSTI S POLJSKO
TENIS / ROLAND GARROS
Slovenija danes v finalu proti favorizirani Hrvaški
Slovenska reprezentanca si je v velikem slogu že zagotovila nastop na EP
Jure Zorcic iz Wroclawa
in^°^s^a : Slovenija lQ}*n (50:57)
Wroclaw - Dvora-
a Ludowa, 1500 gle-aicev, sodnika: Ber-•^s (Latvija) in Sakov (Belorusija).
, LJSKA. Tomczvk
(2:3), Krolik 26 (7:7), Kosciuk 7	(1:2),
oobczynski 5 (2:3), Zie-inski 3, Jankovski 12 y :4J, Wojczyk 13 (0:2), Jechorek 14 (4:5), Zy-
skowski 11 (3:4).
i SLOVENIJA: Horvat i4 (5:6), Tušek 3 (1:2), tfneu 8 (2:2), DaCar 2 '2:2), Zdovc 18, Alibe-§ovic 29 (3:8), Gorenc 8 j4;6). Kotnik 17 (7:9), u)Urigič 10 (4:4),
Tudi v šesti tekmi so flovenski košarkarji , r.6z težav zmagali, |Pb temu da so igrali stabše in gostitelje Ugnali le z desetimi očkami razlike. V dru-§em polčasu so vodili že s 23 točkami razlike 'v 31. minuti je bil izid 5:88. Pri Sloveniji je d spet najuCinkovi-te)ši Alibegovic, Zdovc Pa je igral le toliko, da s° naši prepričljivo Premagali domače košarkarje.
Slovenija bo danes ZveCer igrala proti favp-rizirani Hrvaški. Cilj, Uvrstitev na EP, je slo-
venska reprezentanca dosegla mnogo lažje, kot so pričakovali naj-veCji optimisti, današ nja tekma pa bo tudi priložnost, da v boju z verjetno najbolj kvalitetno evropsko ekipo pokažejo, kaj v tem trenutku zmorejo. Toda šlo bo le za ekshibicijo dveh reprezentanc, ki sta v Wroclawu pokazali daleC najveC.
Rezultat zadnje petkove tekme: Belorusija : Hrvaška 72:112 (32:63).
Včerajšnji rezultati: Estonija : BiH 87:94 (39:42), Belorusija : Latvija 79:93 (29:39), Poljska : Slovenija 101:111 (50:57), Hrvaška : Ukrajina (večerna tekma).
KonCni vrstni red -skupina E: Hrvaška, Latvija, Ukrajina, Belorusija; skupina F: Slovenija, BiH, Estonija, Poljska.
Današnji spored: E II : F III (16.15), E III : F II (18.30) in E I : F I (20.45).
Zmagovalca prvih dveh tekem se bosta neposredno uvrstila na EP, poraženca pa bosta jutri ob 11. uri igrala za peto prosto mesto na EP.
Slovenija se je presenetljivo lahko uvrstila na Evropsko prvenstvo v Nemčiji
Jaka Lucu
PARIZ - Prva nosilka turnirja v Parizu Nemka Steffi Graf je v treh nizih s 4:6, 6:2 in 6:4 premagala Američanko Mary Joe Fernandez in tako tretjič v karieri zmagala na turnirju Roland Garros.
»Dvoboj sem začela živCno. Kar nekam se mi je mudilo, še sama ne vem zakaj. Po izgubljenem prvem nizu sem morala predvsem umiriti igro in se vrniti v dvoboj,« je po zmagi pripovedovala Steffi Graf. Toda njena živčnost ni bila edini vzrok, da je za zmago potrebovala dve uri in pol in da je izgubila prvi niz. Mary Joe Fernandez je odigrala zelo dober dvoboj, z igro na približno enaki ravni v vseh nizih, kar pomeni bistven napredek v njenem tenisu.
Z napadalno igro je dobila prvi niz in imela pri rezultatu 2:3 na svoj servis v najdaljši finalni igri tri možnosti za izenačenje na 3:3, vendar je Grafova trikrat odigrala s forehandom. Fernande-zove izgubljeni drugi niz ni zmedel, ni popustila, ampak je Nemki takoj vzela servis. Na 2:0 je zadržala svoj servis in imela že v naslednji igri spet dve prednosti, tokrat za vodstvo s 3:0. Morda sta bila to ključna
trenutka dvoboja, toda Mary Joe je menila drugače: »Ne, to nista bila ključna trenutka, Steffi je paC zadela dva odlična prva servisa. Ključnih trenutkov je bilo veC, veliko priložnost sem imela še pri 4:3 v odločilnem nizu na svoj servis, a ni šlo.«
Kljub tretjemu porazu v finalu turnirjev Grand Siam (dvakrat je izgubila v Avstraliji) je Mary Joe Fernandez v Parizu prikazala odlično igro: »Zelo sem okrepila mišičje in zato posredno tudi psiho, kar sem dokazala v četrtfinalu
proti Gabrieli Sabatini. V finale sem šla z načrtom, samozavestno, ne »kar tako« kot obakrat v Avstraliji.«
Forehand Grafove, s katerim je odpihovala nasprotnice z igrišča, je še vedno moCan in natančen, toda teniške igralke postajajo Čedalje močnejše in njihova igra vse bolj dinamična: »Vse več deklet vzdrži visok tempo igre tudi tri nize, zato moram na igrišču zares garati. Ne tako kot včasih, ko sem po vsakem dvoboju trenirala, da sem ostala v formi,« je
pripovedovala šampionka.
Grafova je enajstič zapored premagala Fer-nandezovo, po petih letih je spet zmagala v Parizu in je že od Četrtka znova številka ena na letvici WTA. Toda v Parizu ni bilo Monike Seleš, zenski tenis brez nje pa je druga zgodba.
Danes se bosta v moškem finalu pomerila American Jim Courier in Spanec Sergi Bruguera. Doslej sta se oba igralca srečala štirikrat, vedno pa je zmagal Big Jim. Toda Bruguera je v Parizu v izredni formi....
A liga: izredno vračev boju za obstanek
MILAN - Današnje, zadnje kolo italijanske nogometne A lige bo zanimivo le za uvrstitev na mesta, ki omogočajo nastop v pokalu UEFA in za boj za obstanek. Milan je že državni prvak in bo danes v Genovi opravil le formalnost, ki pa bo za domačo ekipo »življenjske važnosti«, saj mora osvojiti točko, da se reši najhujšega. Nujno morata zmagati Fiorentina in Brescia (obe po 28 točk), ki igrata doma proti Foggii oz. Sampdorii. Udine-se (29 točk) pa gostuje pri Romi, kjer mora osvojiti najmanj točko. Pričakovati pa je, da niti po današnjem kolu ne bosta znana potnika (ob Pescari in Anconi) v B ligo, in bodo najbrž potrebne dodatne tekme.
Zanimiv bo tudi boj za nastop v pokalu UEFA. V »krogu« je še pet ekip (Juventus, Sampdoria, Caglia-ri, Torino in Ata-lanta) le za dve mesti.
DANAŠNJI SPORED (16.30): Ancona - Atalanta; Brescia; Cagliari -Pescara; Fiorentina - Genoa; Genoa - Milan; Inter - Torino; Juventus -Lazio; Napoli -Parma; Roma -Udinese.
KOLESARSTVO - DIRKA PO ITALIJI / V VČERAJŠNJI ETAPI OD ASIAGA DO CORVARE (220 KM)
Argentin v sprintu najhitrejši Danes spopad v osrčju Dolomitov
V Italiji Giro takoj za nogometom
ALTA BADIA - Kot smo že večkrat napovedali, se je dogajanje na progah 76. kolesarske dirke po Italiji razživelo šele v drugi polovici. To pa še ne pomeni, da je bilo zanimanje javnosti za prvi del, ki se je vil od otoka Elbe do Sicilije in potem spet proti severni Italiji, kaj manjše. Giro d’Italia je za nogometnim prvenstvom, ki je razumljivo alfa in omega italijanskega športnega dogajanja, druga resnično doživeta športna prireditev, fjeveda pa javnost niso le gledalci TV programov, ampak predvsem ljudje, ki si etapne vožnje ogledujejo neposredno na prizorišču dogodkov.
Predvsem na Siciliji je dogajanje ob cestah spremljala skorajda nepre-glededna množica ljudi, ki je z velikim navdušenjem in burnimi ovacijami italijanskim šampionom pozdravljala kolesarsko karavano. V vrsti dogajanj, ki pretresajo italijansko državo, je Sicilija plačala najvecji davek in ljudje take prireditve sprejemajo kot izraz solidarnosti (predstavniki kolesarjev so položili cvetje na prizorišče lanskega atentata v Palermu), kjer lahko opozorijo tudi drugo, zdravo stran sicilskega vsakdana.
Bolj kot se prizorišče tekmovanj premika iz juga proti severu, se gledalstvo seveda vse bolj osredotoča na samo tekmovanje. Vsak dan smo priča navdušenemu spodbujanju gledalcev skozi celotno etapo, gledalci pa se nameščajo tudi na najbolj nemogoče kraje, plezajo na drogove, drevesa, bolj alpinistično usmerjeni pa tudi na skale nad cestami. Razumljivo je, da je zaradi navdušenja gledalcev nad heroji, ki brzijo na dvokolesih tudi s povprečno hitrostjo 50 km na uro, kar je za nas, vikend kolesarje, nepojmljivo, tudi varnostna služba zelo zaposlena. Ni treba posebej razlagati, kako bi se zapletlo, Ce bi gledalci ovirali koga izmed kole-
sarjev, Cesar pa se dosedaj še ni zgodilo in varnostniki so prejeli že precej pohval za dobro opravljeno delo.
Ce bi pogledali na aplavzometer, bi lahko ugotovili, da so gledalci v prvem delu dirke najbolj spodbujali veterana Morena Argentina, takratnega nositelja roza majice, v zadnjih etapah pa ob progi največkrat slišimo ime Claudia Chiapuccija, oziroma njegovega nadimka »el diablo«. Chiapuccija so tako poimenovali gledalci v Kolumbiji, kjer jih je navduševal z drzno in agresivno vožnjo, njemu samemu pa je bil ta vzdevek tako všeC, da si ga je celo napisal na Čelado. V teh zadnjih etapah pa se navdušenje gledalcev usmerja tudi na Maurizia Fondriesta, ki je prikolesaril v domače kraje. Doma je namreC iz Ciesa, kraja blizu Alte Badie, to pa je še dodatna vzpodbuda za še silovitejši napad na Gim, kajti te kraje bi lahko prekolesaril miže.
V nasprotju z nogometnimi navijači, ki se s tujci ali nasprotniki raje pretepajo, pa gledalci Čira vzpodbujajo tudi tuje-tekmovalce in so lahko za zgled vsem ostalim, ki na športne prireditve ne hodijo samo zaradi zabave in športnega užitka. Ne sicer Induraina, ki je domačinom najnevarnejši tekmec, zato pa toliko bolj ostale tujce, ki jih za vidnejše uspehe nagradijo z glasnimi aplavzi.,
Giro si v neposrednih TV prenosih ogledujejo italijanski, francoski in španski gledalci, skrajšane posnetke pa je odkupilo precej evropskih TV postaj. Ob progi pa si je po dosedanjih podatkih dirko ogledalo približno 150.000 gledalcev. Organizatorji pa pričakujejo še veCje zanimanje gledalcev, sedaj ko so tekmovalna vročica stopnjuje. Toda samo tekmovalna vročica, kajti v zavetju Dolomitov so dnevi še precej hladni.
Matteo Pacor/Freepress
ALTA BADIA - Moreno Argentin je še enkrat dokazal, da še ni za v staro železo in da je treba nanj računati tudi na gorskih etapah. Od Asiaga do Corvare so včeraj kolesarji prevozili 220 kilometrov, pot pa je vodila
tudi preko dveh gorskih prelazov, od katerih je bil eden na preko 2000 m nadmorske višine. Na koncu je Bruno Leali obdržal »sposojeno« roza majico, tesno za njim pa sta Indurain in včerajšnji zmagovalec Argentin.
Potek včerajšnje dirke je bil relativno miren, z izjemo nekaj poskusov pobegov, ki pa so se vsi končali brez uspeha. Domači navijači so morda za trenutek pomislili, da bo poskus Giannija Bu-gna nekaj kilometrov pred ciljem vendarle uspel, toda vse skupaj se je hitro končalo in skupina ga je ujela, v zaključnem sprintu pa je bil najmočnejši Argentin, medtem ko se je moral Bugno zadovoljiti s 3. mestom.
Slovenski kolesar BonCa je včeraj nekoliko zaostal in do zaključka redakcije, njegove uvrstitve še nismo prejeli.
Včerajšnja etapa pa je bila le priprava na današnjo 250 km dolgo etapo po Dolomitih. Start bo v Corvari, prvih sto kilometrov pa vodi po dolini, nato pa se bodo kolesarji podali na 13 km dolg klanec do prelaza Costalun-ga (povprečna strmina 6, 7 odstotka, z odseki preko 14 odstotkov), sledil bo 11, 5 kilometra dolg vzpon na prelaz Por-doi (povprečno 6, 4 odstotna strmina, z maksimalnim naklonom 12 odstotkov), nato Marmolada (6, ö km, 9 odstotkov) in 21 km pred ciljem ponovno Pordoi ter še končni vzpon na Campolongo po strmini 7, 7 odstotka.
Vsi napovedujejo napad na Induraina, v italijanskem taboru pa najveC pričakujejo od Chiapuccija, ki naj bi si skušal privoziti tako prednost, ki naj bi mu nato zadostovala morda celo za končno zmago. Pa bo Chiapucci res edini, ki bo danes poskusil z vožnjo na vse? Bomo videli....
Moreno Argentin še ni za v staro železo (AP)
Vrstni red 13. etape
1.	Moreno Argentin (Ita), ki je 220 km od Asiaga do Corvare prevozil v 6 urah 13 minutah in 40 sekundah, povprečna hitrost 35,326 km na uro;
2.	Massimiliano Lelli (Ita), 3. Gianni Bugno (Ita), 4. Miguel Indurain (Spa), 5. Maurizio Fondriest (Ita), 6. Bruno Leali (Ita), 7. Vladimir Pulnikov (Bus), 8. Giorgio Furlan (Ita), 9. Andrew Ham-psten, 10. Claudio Chiapucci (Ita) vsi v času zmagovalca, 11. Pjotr Ugrumov (Lat) +11 itd.
Skupni vrstni red
1. Leali (Ita) 59:17’30”; 2. Indurain (Spa) +6; 3. Argentin (Ita) +7; 4. Fondriest (Ita) +15; 5. Ugrumov (Lat) +28; 6. Gelfi (Ita) +1’20”; 7. Chiapucci (Ita) + 1’29”; 8. De Las Cuevas (Fra) +1’34"; 9. Furlan (Ita) +1 ’34”; 10. Lelli (Ita) +1’36”; 11. Roche (Irs) +1’45”; 12. Chioccioli (Ita) +1’57”; 13. Bugno (Ita) +2’00:14. Pulnikov (Rus) +2’30’’ itd.
NOVICE
Bullsi prvi finalisti
CHICAGO - Lanski zmagovalec v NBA košarkarski ligi, Chicago Bulls je na šestem polfinalnem srečanju doma premagal ekipo Knickerbockers iz New Yorka s 96:88 in se tako uvrstil v finale te lige. Jordanovi »biki« so tako izločili newyorške košarkarje s 4:2 v zmagah.
Američani boljši od azzurrov
Italija - ZDA 70:79 (28:33)
MODENA - Na včerajšnjem prijateljskem srečanju je mlada ameriška selekcija univerzitetnikov zasluženo premagala italijansko reprezentanco z 79:70 (28:33). Azzurri so bili veCji del srečanja v vodstvu, naposled pa so Američani le uveljavili svojo premoč pod košema in tudi zmagali. Pri gostih je bil najboljši Marshall (20 točk), pri azzurrih pa sta najveC točk dosegla Bosa (13) in Coldebella (10).
Italijanski odbojkarji uspešni
ROTTERDAM - Na srečanju Worl League v odbojki je Italija v Rotterdamu včeraj premagala Nizozemsko s 3:1 (15:6,15:8,13:15,15:7).
Kvalifikacije za SP: visoka zmaga Južne Koreje
SEUL - Južna Koreja je še bolj utrdila prvo mesto v D skupini azijske cone v okviru kvalifikacij za SP v ZDA 94. Južni Korejci so premagali Hong Kong s 4:1 (1:1), Bahrein in Libanon pa sta igrala neodločeno brez gola.
VRSTNI RED SKUPINE D : Južna Koreja 9, Bahrein in Hong Kong 5, Libanon 4, Indija 1.
Simoniju dirka po FJK
PORCIA (PORDENON) - Tridentinec Gilberto Simoni je osvojil letošnjo etapno dirko po Furlaniji Julijski-krajini. Včerajšnjo, 4. etapo je v sprintu dobil Maurizio Tomi. Na končni razvrstitvi pa je Simoni obdržal prednost 8 sekund pred Robertom Menegottom, tretji pa je bil Mauro Bettin.
Joynerjeva je previdna
NEW ORLEANS - Jackie Joyner-Kersee, s 7291 točkami svetovna rekorderka v sedmeroboju in s 745 centimetri rekorderka ZDA v skoku v daljavo, bo med prvenstvom ZDA v Eugenu v Oregonu (od 15. do 19. junija) že vnaprej imela rezervirano sobo v mestni bolnišnici. Razlog za to je Jackiejina astma in alergicnost na cvetni prah. Joynerjevo bodo po prvem dnevu tekmovanja pregledali in Ce kaj narobe, bo Cez noC ostala v bolnišnici. Zaradi obilice cvetnega prahu v Oregonu bo Jackie s svojim trenerjem in možem Bobom Kerseejem na prizorišče prišla šele tik pred tekmovanjem. Na prvenstvu ZDA bo nastopila v obeh svojih disciplinah, potem pa se bo posvetila izključno treningu sedmeroboja, saj na SP, ki bo avgusta, zaradi neugodnega umika tekmovanj ne bo nastopila v skoku v daljavo. Skupaj z možem menita, da še nista dala vsega od sebe. »Mislim, da je njena meja v sedmeroboju nekje med 7300 in 7400 točkami,« pravi Bob, Jackie pa dodaja: »Tudi pri skoku v daljavo imam občutek, da v prihodnjih letih lahko skočim se dlje.«
18
Nedelja, 6. junija 1993
KRONIKA - RUBRIKE
ČRNA KRONIKA
Z glavo v stroj
LENDAVA - Veerajšna delovna noč se je usodno končala za Josipa Rožmana, 31-letnega Hrvata, ki je delal v zasebnem podjetju Kovinoplastika. Večer prej je ob 22. uri nastopil nočno izmeno v delavnici, v kateri je delal že nekaj let. Utrujajočo noč je preživel ob stroju za pihanje plastike, ki je deluje Sele deset dni.
Ob pol Šestih zjutraj je Rožman odprl levo krilo vrat stroja in vanj potisnil glavo - verjetno je hotel pogledati, kako je z orodjema v njem. Varnostno stikalo na vratih, ki pri odpiranju stroj avtomatično izključi, je bilo izključeno ali pa pokvarjeno (to Se raziskujejo). Orodji v stroju se med delom približata na najmanjšo medsebojno razdaljo 12, 5 centimetra, in ker se stroj ni ustavil, sta orodji Rozmanu stisnih glavo. Nezavestnega je našel sodelavec in poklical zdravniško pomoč, vendar je ponesrečeni umrl v zdravničinih rokah. Smrt je bila posledica preloma lobanjskega dna in možganske krvavitve.	(V. K.)
Neprevidni cestar
MOST NA SOČI - V petek okoli poldneva je med opravljanjem svojega dela umrl delavec cestnega podjetja - kontrolor stanja cest. 55-letni Vladimir Leban je tega dne pregledoval cesto v desnem nepreglednem ovinku. Kljub predpisom se ni zavaroval z zaščitno cestarsko obleko in ni postavil potrebne prometne signalizacije.
V tem času se je po cesti iz Idrije proti Mostu na Soči z jugom pripeljal 21-letni Erik K., ki trenutno služi vojaški rok na Vrhniki. Nenadoma se je v nepreglednem ovinku sredi ceste pred avtomobilom »znašel« Leban. Erik je vozil prehitro, zato mu kljub zaviranju ni uspelo pravočasno ustaviti -cestarja je zadel s sprednjim levim delom, nato pa je padel na vetrobransko steklo, kjer je z glavo udaril v kovinski nosilec strehe. Po približno 25 metrih zaviranja je avtomobil zdrsnil čez bankino na približno poltretji meter nižji travnik, 'Lebana pa je vrglo še kake tri metre vstran.	(V. K.)
Trd pristanek letala
PORTOROŽ - Stirisedežno letalo AC-14, ki je včeraj popoldne priletelo iz avstrijskega Lienza na portoroško letališče v Sečovljah, je imelo ob pristajanju tehnične težave.
Odpovedala je hidravlika, ki premika - izvleče sprednje (pristajalno) kolo letala. To ob pristanku ni bilo dovolj izvlečeno in se je ob dotiku s pristajalno stezo vrnilo v ležišče. Avstrijskemu pilotu je vendarle uspelo obvladati pristajajoče letalo, tako da niti on niti trije sopotniki niso bili poškodovani zaradi trdega pristanka. Na letalu, ki je last lien-škega letalskega kluba, pa je nastala precejšna Skoda.	(B. V.)

■
■
11
r
I
fv.:
::
II '
--v:
SLOVENIAN BUSINESS REPORT
Poklic-direktor
Naziv, ki omogoča vrsto lastnih zamisli o poslovanju
LJUBLJANA - Vse mogoče si človek lahko privošči, če je na delovnem mestu direktorja. Malo preveč pa si je dovolil Alan S., direktor nekega ljubljanskega družbenega podjetja in solastnik zasebnega podjetja svojega sina - direktorja v njem. Kriminalisti so v Alanovem delu odkrili kar lepo število nečednosti; poglejmo nekaj njegovih zamisli, kako bi bilo dobro voditi oziroma uskladiti posle med družbenimi in zasebnimi podjetji.
Kljub temu da valutno razmerje med tolarjem in hrvaškim dinarjem že nekaj časa ni 1:1, je možak takšno razmerje ohranil pri kompenzacijskih poslih svoje družbene firme z enakim podjetjem iz hrvaške Koprivnice. Svojemu (družbenemu) podjetju je tako povzročil škode za 2, 411.826 tolarjev - morebitna njegova provizija (še) ni znana.
Pri dragem kaznivem dejanju je menda Alan, kot izhaja iz ovadbe ljubljanskih kriminalistov, v posle družbenega podjetja v začetku lanskega leta pritegnil še en nepotrebni (podražitveni) člen oziroma posrednika -' podjetje svojega sina. Tako je sinovo (in hkrati njegovo) podjetje »zaslužilo« dobrih 277 tisočakov tolarjev - družbeno pa je bilo za prav toliko oškodovano. Na podoben način je sinu prislužil se 134 tisoč tolarjev pri enem »po-
slu« in 678.160 pri dragem, pri nekem tretjem, celo fiktivnem poslu pa še 248 tisoč tolarjev. Bil pa je tudi »dober« direktor v svoji družbeni firmi - saj tako bi se dalo sklepati, ker je vodji komerciale odobril plačilo popravila njegovega osebnega avtomobila. Račun je znašal 68.306 tolarjev. Alan se je tudi oblačil na račun družbe: 308.078 tolarjev je bil račun za obleke, ki jih je nabavil zase oziroma sinovo (svoje) zasebno podjetje.
Da bi taki posli nemoteno potekali, je »v navadi«, da se človeku, ki pri njih pomaga, nekako »oddolži«. Moža, nekega domžalskega podjetja, ki je Alanu likvidiral neko »neprijetno« fakturo, je oblekel za 13 tisočakov - seveda z naročilnico družbenega podjetja. (Tudi »oblečeni« bo stopil do sodnika zaradi sprejemanja podkupnine in »ureditve« fakture.)
Se v večjo pomoč pa mu je bil mož nekega ljubljanskega podjetja za varstvo pri delu, ki je Alanu fakturiral namišljeno dobavo zaščitnih sredstev v vrednosti 226 tisočakov. Tega je direktor Alan podkupil s kopalniško opremo, vredno dobrih 155 tisočakov. Tudi »kopalniča-rja« so kriminalisti ovadili tožilstvu...
Skratka, izdanih je bilo dovolj »faktur«, ki jih bo Alan moral likvidirati pri javnem tožilcu. V. K.
BRALCI OPAŽAJO
Tax Free po
Italijansko
Slabe izkušnje na italijansko-slovenski meji
Spoštovano uredništvo
Naši mediji so večkrat poročali o italijanskem zakonu, ki tujcem omogoča, da pri nakupu nad 300.000 lir dobijo povrnjen davek IVA. Tako so hkrati delali tudi reklamo za nakupe v Italiji, o tem, kako težko je povrnitev davka uveljaviti v praksi, pa ni pisal nihče. Vse kaže, da se italijanski obmejni organi namerno izmikajo žigosanju tovrstnih računov, brez potrebne štampiljke pa 'tudi z vračilom denarja ni nič.
V soboto, 15. maja ’93, smo izpolnili pogoj za povračilo davka, trgovina nam je izstavila potreben račun, zataknilo pa se je na meji. Ko smo se istega dne okrog 7h zvečer vračali domov preko mejnega prehoda Fernetiči, nam italjanski cariniki računa enostavno niso hoteli žigosati. Dva carinika sta nam v trenutku, ko smo pokazali račun, nesramno obrnila hrbet, tretji pa se je pretvarjal, da ne razume, kaj hočemo. Ko ga je mož v italjanščini prosil, naj nam na račun pritisne žig, nas je odpravil z absurdnim izgovorom, da je štampiljka zaklenjena v neki pisarni. Avtoritativno nam je
zatrdil, da nam bodo račun gotovo žigosali, če se vrnemo na mejo enkrat v naslednjem tednu.
Ko se je mož čez nekaj dni vrnil na zgoraj omenjeni prehod, mu računa spet niso hoteli žigosati, čes, saj nimate s seboj blaga, za katerega je bil račun izstavljen. Ko je mož vprašal, ali naj se torej vrne z blagom, ga je carinik nesramno zavrnil, kako si sploh upa predlagati kaj takega, saj smo blago vendar že odpeljali iz Italije.
Vem,- da to ni osamljen primer, saj mi je o podobnih problemih potožilo že kar nekaj znancev in prijateljev, pa tudi uradnica na italijanskem veleposlaništvu v Ljubljani mi je rekla, da zaradi podobnih pritožb kliče k njim kar precej ljudi. Sprašujem se, kako je mogoče, da italijanski cariniki lahko nekaznovano kršijo predpise, se izogibajo opravljanju svojih dolžnosti in‘ljudem povzročajo nepotrebno jezo.
V zadoščenje mi bo, če se boste teh problemov lotili tudi vi in tem neprijetnim izkušnjam namenili vsaj malo medijske pozornosti.
Zenja Kansky-Rožman
iM2m
ZLORABA POLOŽAJA
»Privatna«
krajevna
skupnost
Češi tajnico v KS...
Vlado Kadunec
LJUBLJANA - Te dni se je končala še ena »zgodba o uspehu« poslovanja na slovenski način. Kriminalisti so namreč prišli na sled in tožilstvu ovadili 41-le-tno Ireno G., tajnico krajevne skupnosti Hru-šica-Fužine, ki je od leta 1991 do letošnjega aprila »uspešno« zlorabljala svoje delovno mesto in pooblastila, ki jih je imela. Ko so kriminalisti zbrali vse njene grehe, so jo bili kar »prisiljeni« prijaviti: ženska si je namreč po doslej zbranem gradivu v tem času prilastila za nekaj drobiža manj kot milijon in 700 tisoč dinarjev in tolarjev. Da je prišla do te vsote, je uničila 24 kopij blagajniških prejemkov in ponaredila 57 sklepov sveta krajevne skupnosti (KS).
Irena je opravljala vsa organizacijsko-te-hnična opravila za omenjeno KS, tako da je imela pregled nad celotnim finančnim stanjem »svojega podjetja«, ki je bilo financirano prek proračuna občine in prihodkov, ki so jih dobili od najemine za oddane prostore.
Junija 1991 so namreč dali večji del doma, v katerem je KS, v najem za dobo 20 let. Mesečna najemnina -protivrednost 3000 nemških mark, je bila razdeljena na dva dela: polovico sta najemnika plačevala v gotovini, polovico pa sta vlagala v vzdrževanje objekta, materialne stroške KS in prenovo. Za gotovinski del najemnine je tajnica Irena seveda izdajala blagajniško potrdilo, denarja pa ni nakazovala na račun KS, ampak ga je lepo spravljala v svoj žep - blagajniške papirje pa uničevala.
Pa ji še ni bilo dosti!
Z računa KS je - na podlagi »sklepov sveta KS« o dodelitvi raznih pomoči - pokasirala tudi kar čedno vsoto. Sklepe je seveda pisala in podpisovala sama, v njih pa navajala lažna imena predsednikov in ostalih odgovornih članov sveta.
Požrešnost do denarja je tudi v tem primeru pripeljala kriminaliste do pravega odgovornega za negativno stanje na žiro računu te krajevne skupnosti.
Paul GaaČČ?sZ
sin časnikarja iz č*
a in pol kreolke iz
..Tja***—*;
ji NTannlpOIlü
[ tudi presen.-».-
atih poslov v ran je 1873. poro6“-: se sliši se takone-
d, na borzi seje «>-
srečal s slikarstvom iu - sprva kot hobi) :m posvetil. 2e leta
: uspel tudi v javno-
1881 je z dregm“
lionisti, kot so biti
. _ DicartO.
d JongKinu, p— mpresivno slikar-
,ina :.^on-
la bi mogel slikanje pustil službo
torna spremenil
jenja.lmelježe-
i otroke, a nobe-arja, saj nihče m
popustil in je
KITAJSKI HOROSKOP ( 6 )
Radovedna opica in ponosni petelin
Vera Sega
Opica (Jin, Jang)
Na pojedino k Budi je Opica prišla deveta. Tudi njo je Buda pozorno opa-zoval in si zapisoval njene lastnosti. Dobila je deveto mesto v kitajskem horoskopu in zaznamovala ljudi, Id imajo enake lastnosti kot ona. Poglejte v spodnji razpredelnici, če ste rojeni v znamenju Opice.
02.02.1908 do 21.01.1909 21.02.1920 do 08.02.1921 07.02.1932 do 26.01.1933 26.01.1944 do 13.02.1945 13.02.1956 do 31.01.1957 30.01.1968 do 17.02.1969 16.02.1980 do 04.02.1981 04.02.1992 do 22.01.19^3
Ziv in kreativen duh, radovednost, iznajdljivost in inteligenca so glavne lastnosti Opice. S svojo veselo naravo očara vsakogar že na prvi pogled, diplb- j matskost in modrost pa ji omogočata, da prikrije svojo inteligenco, kadar je to potrebno. Opica je zelo ambiciozna, zlasti moški predstavniki. S smislom za humor si pridobi cel
kup prijateljev, vendar pa so to bolj površna prijateljstva. Vsako tudi najbolj zapleteno situacijo zna obrniti v svoj prid; za to ji nikoli ne zmanjka idej. Lokava in intrigantska je do popolne brezobzirnosti. Za temi lastnostmi Opica prikriva nestalno naravo. Življenje redko jemlje resno, zato je precej frustrirana. Ce ji kdo nasprotuje, je ogorčena, besna in neza-dovljna. Tudi zelo sebična je, razdražljiva, prepirljiva, sprenevedava in sila preračunljiva; zastonj ne naredi prav nič, podvig ima en sam cilj - vnovčiti kvalitete, čim več vzeti in čim manj dati. Tako se pogosto obnaša premišljeno; njena ljubeznivost je strogo namenska. Opica je nagnjena k psihofizičnim težavam.
Opico pogosto lahko srečamo med igralci, estra-dnimi umetniki, trgovskimi potniki, diplomati, politiki in svetovalci.
V ljubezni ne šteje med najbolj zveste in zanesljive. Ce to zahteva položaj, se zna tudi pretvarjati in
hliniti ljubezen, saj nerada prizadene bližnjega.
Opica se dobro ujema z Zmajem in Bizonom, najbolje pa s Kačo; v zvezi s Kačo Opici ne preostane drugega, kot da kaže le svoje dobre lastnosti. S Tigrom se sploh ne prenaša, slabo se pa ujema tudi s Podgano, Konjem, Kozo, Mačko, Petelinom in Svinjo.
Drugi kitajski znak, ki se skriva v vašem značaju in ga delno pogojuje, boste našli v razpredelnici. To je vaš ascendent.
od 23. do 1. vre = Podgana od 1. do 3. ure = Bizon od 3. do 5. ure = Tiger od 5. do 7. ure = Mačka od 7. do 9. ure = Zmaj od 9. do 11. ure = Kača od 11. do 13. ure = Konj od 13. do 15. ure = Koza od 15. do 17. ure = Opica od 17. do 19. ure = Petelin od 19. do 21. ure = Pes od 21. do 23. ure = Svinja
Napoved za Opico do konca leta 1993
Vaš šarm bo skozi vse leto podiral vse ovire. Zlati v ljubezni boste sila privlačni od začetka maja nadalje. Vendar ne bo šlo prav zlahka, saj boste podvrženi analizam in kritiki, od vas pa bodo terjali odgovornost in stanovitnost. Tudi
pošteno posluževati tudi na poslovnem področju, saj ste del lanskoletnih te-, žav prenesti v letošnje leto, zato se posti ne bodo odvijati tako, kot pričakujete. Ne kažite svojega dvoma, ampak si prizadevajte, da uspeh pri delu ne bi izostajal. Pomembno je, da vse opravljate brez godrnjanja. Finančno stanje se bo z dobrim planiranjem in potrpežljivostjo na koncu kar dobro izteklo. Tako si boste letos lahko privoščiti tudi nekaj za vašo dušo: obnoviti boste garderobo!
Petelin (Jang)
Deseti se je prišopiril k Budu Petelin. Poglejte v spodnji razpredelnici, če se prištevate med te samovšečne in iznajdljive znanilce začetkov dneva.
22.01.1909 do 08.02.1910 09.02.1921 do 28.02.1922 27.01.1933 do 14.02.1934 14.02.1945 do 02.02.1946 01.02.1957 do 16.02.1958 19.02.1969 do 07.02.1970 05.02.1981do 24.01.1982 23.01.1993 do 09.02.1994
Petelin je komunikativen gotov vase, odločen, napadalen, ponosen in zanesljiv delavec. Nenehno se trudi sodelavce, zlasti tiste podrejene, prepričati
svoji samovšečnosti predaleč, rešuje konfliktni položaj s prefinjenim humo-rjem. Trd, na meji agresivnosti, pogosto izziva antipatije pri tistih, ki njegovo iskrenost vidijo kot neobčutljivost, njegov slog pa kot snobizem. Te lastnosti so sicer nujno potrebne vsakomur, ki kot Petelin žeti doseči vrhunec v svojem poklicu. Petelin je vselej na preži in posveča veliko pozornost detajlom. Težave se pojavijo takrat, ko se nakopiči več stvari hkrati in ne more več obdržati vajeti v rokah; takrat tvega, da nekoga ati nekaj spregleda. To se mu dogaja ne samo na poslovnem planu, marveč tudi v zasebnem življenju. Petelin ponavadi drži obljubo, pričakuje pohvalo, če pa ga ljudje zaradi česarkoli ne opazijo dovolj, ga zanese v zavist in postane neprijeten.
V ljubezenskem razmerju je povsem drugačen; najbolje se počuti v mirni zvezi, kjer si od nenehnega dokazovanja odpočije. Petelin se ponavadi kar zgodaj poda v zakonski stan. Je vitalen in strasten, zato je zanimiv partner, čeprav včasih čustvuje površno.
Podnevi rojeni Petelini so samozavestni in bahavi, rojeni ponoči pa krotkejši.
Najuspešnejša je zveza z Zmajem, dobro se ujke-ma tudi z Bizonom in Svi-
njo, ne prenaša se s Petelinom, Kačo, Konjem, Psom, Tigrom in Opico, nikakor pa ne gre skupaj z Mačko.
Petelin je kot rojen za vojaško kariero, odlično se počuti na področju trgovine, zunanje trgovine in na vseh komercialnih področjih, kjer mora uspešno prepričati kupca.
od 23. do 1. ure = Podgana od 1. do 3. ure = Bizon od 3. do 5. ure = Tiger od 5. do 7. ure = Mačka od 7. do 9. ure = Zmaj od 9. do 11. ure = KaCa od 11. do 13. ure = Konj od 13. do 15. ure = Koza od 15. do 17. ure = Opica od 17. do 19. ure = Petelin od 19. do 21. ure = Pes od 21. do 23. ure = Svinja
Žival, ki se po kitajskem horoskopu še skriva v vas in vas včasih preseneti, ko nenadoma pokaže svoje značilnosti, boste našli v zgornji razpredelnici. To je vaš ascendent, ki včasih močno vpliva na značaj. Določamo pa ga po uri rojstva.
Napoved za Petelina do konca 1993. leta:
Vi sodite med srečneže 1993. leta, saj se vam bodo ponujale priložnosti na različnih življenjskih področjih - pri delu, v ljubezni, izobraževanju. Kaj boste izkoristiti, je povsem odvisno od vas samih, povsod imate namreč najboljše možnosti v najslabšem primeru so zvezde nevtralne.
Veliko energije boste morati uporabiti za ljubezensko zvezo, saj ne bo šlo vse po vaših zamislih. Poletje lahko prinese krizo ati celo razhod s partnerjem ter vzpostavljanje nove zveze. Na poslovnem področju izrabite vse priložnosti, saj bodo sila ugodne. Občutiti boste poseben kreativni naboj ter izvrsten delovni polet. Letos imate priložnost, da si izboljšate finančni položaj; nepričakovano se vam bodo ponudile priložnosti za zaslužek. Izrabite ponujene priložnosti, vendar se ne zaženite preveč; občasno si vzemite predah.
prepirov ne bo manjkalo. v svo) Prav> sai JJ6 verjame, Svojega šarma se boste da bi kdo stvari izvedel bo-morali do konca leta kar l)e °d njega. Kadar gre v
JEDILNIK
čebulna juha telečji zrezek na žaru grahova omaka ocvrt krompirček pečena jabolka
Slavko Adamue
Čebulna juha
SESTAVINE:
6 velikih Čebul, 100 masla, poper, 1-5 t juhe, 2 rezini kruha za toast, 3 kozarce belega vina, 1/2 skodelice nastrganega sira
ČAS PRIPRAVE: 30-40 minut
Čebule olupimo in narežemo na tanke koloba cke. V loncu segrejemo polovico masla in na n/e med stalnim mešanjem pražimo Čebulne kolob cke, da posteklenijo in rahlo porjavijo. Potresem ^ s poprom, premešamo in zalijemo z juho. Kati mo pri srednji temperaturi 10 minut.	.
Medtem v ponvi segrejemo preostalo nl(js °n Kruh za toast narežemo na enako velike kocke i ~ jih na maslu zlato rumeno opečemo. Juhi P1'111/6_ Samo vino, jo še enkrat segrejemo in damo v slc' delice. Potresemo z opečenimi kockami kruha > potresemo s sirom.
Ce so skodelice nepregorne, juho lahko še z nekaj minut postavimo v vročo pečico in počakamo, da se sir zapeče.
VEGETARIJANSKI JEDILNIK
Neva Miklavcu': Pkehan
kruhov sadni narastek jabolčni sok ali lipov čaj z limono
Kruhov sadni narastek
SESTAVINE:
250 g suhega Črnega kruha, 1/41 vrelega mleka, 35 g masla, 100 g trsnega sladkorja, 2 rumenjaka, 75 g mandljev ali lesnikov, 350 g jabolk ali češenj, 2 beljaka
Kruh namočimo v mleku, ga malo ožmemo > gladko zmešamo. Maslo, sladkor in rumenjak pe nasto umešamo, dodamo še zmlete mandlje, namočen kruh in drobno narezano sadje. Beljak stepemo v trd sneg in ga nazadnje vmešamo v testo za narastek. Model za narastke premažemo maslom in potresemo v moko. Vanj zlijemo testo, ga poravnamo, postavimo v pečico in pečemo p srednji temperaturi 45 minut.
Jonska / princ naruhito bo poročil meščanko masako
Cesarska poroka 9roži japonskim tradicijam
Zgled bodoče princese močno vpliva na Japonke
JOKIO - Prihodnjo sre-■ ko bo katoliška me-
CkÄako ^wada
D ,UJa APJ »vzela« ja-SJcega prestolonasled-sfaa’ Princa Naruhita, bo-vlada in z njo
Hov H iZmed 120 milii°' Vzh . ?avljanov cesarstva
tazia)ai0Cega sonca dobre ^ °ge za vznemirjenost, n .Sani0 zaradi groženj vj^skih teroristov, da 0 sb,eljali na poročni raVr°d, ampak tudi za-
kujev ^6V trac^c^e ta‘
sn^^a’ Precel neodvi-a diplomatka in pred-bohv najstarejše in naj-r; j konservativne impe-ne hiše na svetu bi iamrec lahko sprožila
niV >>Pr^mer Diana«. Na-Pnito se tega dobro zave-
i ’ Za];o je na zaroki 19. narja letos svoji bodoči Masako obljubil s^ašcit°«. »Toda za cesar-o bo poroka vseeno ak Potres, z mnogimi , ji sesedanja,« napo-eduje Miyoko Shima-’ sociologinja na uni-VerzivNago^.
^Učinek ženska« se je a Primer že zaCel: edina Revizijska mreža, ki bo eposredno prenašala 13-R11 Poročni obred, NTV, j,,0 Prenos poverila iz-i IRno novinarkam. Teh 0 kar 30, kar pomeni pavi izziv v državi, kjer j na la tisoč novinarjev p°maj 1,8 odstotka žensk. 0 drugi strani poroka lßlbolizira tudi »nas-
kok« žensk na politiko, v kateri se je Masako briljantno odrezala kljub dejstvu, da je na Japonskem med parlamentarci komaj 2,5 odstotka žensk, medtem ko jih je med javnimi funkcionarji 6 odstotkov. Od letošnjega ja-
nuarja, torej po cesarski zaroki, so se prošnje žensk za vstop v diplomatsko kariero na zunanjem ministrstvu povečale za petkrat.
Posebno poglavje predstavlja spremenjen odnos do zakona. Masako se bo
poročila brez lažnega sramu pri 29 letih, potem ko je vedno kazala kaj malo navdušenja in nobene naglice za poroko. Decentna zgornja meja za poroko znaša namreč za žensko 26 let, medtem ko je zakon kot institucija za Japonce neke vrste »sveta karava« konformizma.
»Nova princesa je nedvomno korak pred splošno mentaliteto in Ce ne bi bilo šestletnega vzrajanja princa Naruhita, bi najbrž še naprej mirno uživala prednosti samskega stanu, kot to počne vse večje število japonskih deklet,« ugotavlja sociologinja Shimazaki. Pritrjuje ji tudi nedavna raziskava, po kateri se mlade Japonke glede naklonjenosti do zakona delijo na natančno polovico: 22 odstotkov jih je naklonjenih, prav toliko pa tudi proti poroki.
Toda novi princesi se na dvoru ne obeta lahko življenje: njen najveCji sovražnik bo »sveta tradicija Shinto«, ki sloni na disciplini, skromnosti in Čaščenju prednikov. Kom-formisticna sivina torej, v kateri bodoCa princesa, ki je polovico življenja preživela v tujini, tvega, da bo morala zadušiti svojo osebnost in zavreči nedvomni talent. »Ce bi nadaljevala diplomatsko kariero,« pravi ena od voditeljic japonskih ženskih gibanj,« bi lahko postala celo premier...«
ZVEZDNICA LJUBI AMERIŠKI NOGOMET
Madonna
CHICAGO - Morda ni vsem znano,	Is in moštvom New York Krikcs. Agenda je slovita pevka in filmska igralca	cije ne poročajo, za katero ekipo je Ma-
Madonna tudi strastna ljubiteljica	donna navijala. PaC pa iz slike lahko
ameriškega nogometa. Na sliki jo vidi-	ugotovimo, da se je zvezdnica temu
mo z neidentificiranim prijateljem na	primerno oblekla v športno trenirko,
finalnem srečanju vzhodne lige v Chi-	ne da bi pri tem prikrila vseh svojih
cagu med krajevno ekipo Chicago Bul-	čarov... (telefoto AP)
»Mar sem to res jaz?«
'Maska kraljica Elizabeta II. si nekam skeptično oi , uJe Portret, ki ji ga je napravil slikar John Edwards izstavljena v kraju Worthy Down, jugozahodno 'Mdona, ki ga je kraljica včeraj obiskala v zase obliki (telefoto AP)
PENTAGON / ZARADI CLINTONOVEGA KRČENJA SREDSTEV ZA VOJSKO
ZDA bodo lahko obvladovale le po eno vojno na enkrat
NEW YORK - Združene države Amerike v bodočnosti ne bodo veC mogle obvladati dveh vojaških spopadov istočasno.
Pentagon je sprejel vest o krčenju izdatkov za vojsko, ki ga je zahteval Clinton, tako da je pripravil novo strategijo, ki sloni na naCelu, da en spopad preprečuje zaostritev drugega. V primeru nevarnosti dvojnega vojaškega spopada, bi se ameriške sile osredotočile na hujšega in poskušale omejiti enega (z uporabo letalstva), dokler bi rešile drugega, je razkril Časopis New York Times.
Ta novi pristop pomeni popolno spremembo strategije Pentagona, ki je za Časa Busheve administracije predvideval dovolj oboroženih sil za istočasni poseg v dveh razbcnih oboroženih spopadih. To strategijo so pripraviti po padcu sovjetske vojaške sile in je predvidevala, da bi se lahko oboroženi spopadi v različnih predelih sveta razmnožiti, zato je bilo
potrebnih 12 letalonosilk, 12 pehotnih divizij in 12 letalskih divizij.
Toda zaradi krčenja izdatkov za Pentagon, ki bo v naslednjih petih letih dobil 88 milijard dolarjev manj kot za Časa Busheve administracije, je bilo treba staro strategijo posodobiti, je naglasil tiskovni predstavnik novega obrambnega ministra Lesa Aspina. Strokovnjaki Pentagona so morati torej odločiti, kako zmanjšati ameriške vojaške sile in biti vseeno pripravljeni za poseg v vse številnejše regionalne spopade, ob tem pa ne dajati vtisa, da se odpovedujejo vlogi edine svetovne velesile.
Tako so si konCno omisliti strategijo »zmagaj, upri se in zmagaj«, ki predvideva uporabo letalstva in manjše pehotne enote za zamrznitev morebitne vojaške krize, ki bi se zaostrila, medtem ko bi ameriške sile že posegale kje drugje. Na primer, ko bi bile ameriške sile
že zaposlene v spopadu na Bližnjem Vzhodu in bi Severna Koreja ravno tedaj sklenila napasti Južno Korejo, bi po novem naCrtu tja poslati omejeno vojaško silo, da bi tako rekoč zamrznila stanje, dokler bi ne rešiti prvega spopada.
To bi omogočilo zmanjšanje ameriške oborožene sile na 10 letalonosilk, 10 pehotnih divizij in 20 letalskih divizij, poleg 100 bombnikov za izredne posege.
Druga možnost, ki predvideva 8 letalonosilk, 8 pehotnih divizij in 16 letalskih divizij, bi ZDA ne dopuščala dovolj učinkovit poseg, zato je nesprejemljiva tako z vojaške kot s potitiCne plati. Tako okrnjene vojaške sile bi ZDA dopuščale, poleg posega v kakem regionalnem spopadu, kvečjemu dovajanje humanitarne pomoči. Poleg tega, bi Clintona lahko obtožiti, da šibi vojaško moC države.
Najhuje nasprotuje strategiji »zmagaj, upri se, zmagaj« vojna mornarica, vloga katere bi se znat-
no zmanjšala (ameriški admirali namreč menijo, da mornarica ne more delovati z manj kot 12 letalonosilkami). Načelnik Pentagona Les Aspin se bo posvetoval z drugimi Člani Zbora za državno varnost, preden, bo predložil svoja priporočila predsedniku, je podčrtal Aspinov tiskovni predstavnik Vemon Guidry.
Vendar ni nikakršnega dvoma o tem, da je za Clintona krCenje vojaških izdatkov ključnega pomena za uspeh na ekonomskem področju, Čeprav neutrudno zagotavlja vojaškim krogom, da ne namerava razdreti ameriškega vojaškega stroja. Predsednik je vCeraj v govoru na vojaški akademiji v West Pointu izjavil v zvezi s krajšanjem izdatkov za Pentagon, da obstaja meja, ki je ne bo prekoračil. Pristavil pa je tudi, da se država ne more zanesti na neučinkovite oborožene sile, vendar tudi ne more sloneti na šibkem gospodarstvu.
NOVICE
V	Švici danes protivojaška referenduma
ŽENEVA - Švicarji bodo danes na referendumu od-I loCali, ali se bodo njihove oborožene sile lahko opremile z novimi bojnimi letati in s poligoni za urjenje. Referendumski vprašanji sta protimititari-sticni in zahtevata moratorij za nakup 34 ameriških lovcev FA-18 do leta 2000 oziroma prepoved ustanavljanja novih prostorov za vojaške vaje. Izid referendumskega posvetovanja je vsekakor zelo težko napovedati, saj sondaže pravijo, da namerava 41, 8 odstotka Švicarjev glasovati »da«, 40, 2 odstotka naj bi se izreklo proti zastavljenim vprašanjem, medtem ko je 18 votilcev še neodločenih. Vlada referendumom - katerih avtor je »skupina za Švico brez vojske« - seveda nasprotuje, medtem ko potitiCne stranke strogo spoštujejo logiko levice in desnice: sodatisti (ki so v vladi) in zeleni so referendumskim vprašanjem naklonjeni, medtem ko so demoktistjani, sredinci in radikalci proti.
Ubili tigrico
kije raztrgala 11 otrok
NEW DELHI - Indijski gozdni Čuvaji so vCeraj na vznožju Himalaje konCno ubiti 10-letno tigrico, ki je bila raztrgala enajst otrok. Žival je dolgo terorizirala vasi ob meji med Indijo in Nepalom, lov na njeno glavo, v katerem so sodelovati tudi ostrostrelci, pa je bil vse prej kot lahek.
V	Indiji živita dve tretjini od šest tisoC tigrov, kolikor jih še premore svet. Njihova populacija pa se vztrajno niža, predvsem na raCun razraščanja divjega lova. NekoC so tigre ubijati zaradi njihove kože, danes pa veliko povpraševanja tudi za kosti, ki jih zlasti na Kitajskem uporabljajo za proizvodnjo ljubezenskih napitkov, marmelad in vina.
Kmalu knjiga o Charlesu in Camilli
LONDON - Se pred koncem leta naj bi zagledala luC sveta knjiga, ki bo razkrila ozadje sentimentalne zveze med princem Charlesom in gospo Camillo Parker Bowles, škandalistiCni dnevnik »Sim« pa bo že jutri začel objavljati nekaj najpomenljivejših izvlečkov. Knjiga avtorice Carotine Graham z naslovom »The King’s Mistress« (Kraljeva ljubica) govori o rojstvu ljubezni med Charlesom in Camillo, o vzrokih, zaradi katerih je princ to razmerje nadaljeval tudi po poroki z lepo in mlado Diano, in o tem, zakaj je Camillin mož Andrew Parker Bowles brez zadržkov sprejel ženino nezvestobo. V knjigi bo tudi besedilo pikantnih pogovorov med ljubimcema, ki so jih posnele neznane priCe.
Pakistan: žičnica umorila 13-člansko družino
ISLAMABAD - Zaradi pretganja jeklene verige je kabina neke žičnice v severozahodnem delu Pakistana zgrmela na cestni most. Vseh 13 potnikov v , kabini, elanov ene same družine, ki je bila namenjena na izlet ob nekem islamskem prazniku, je pri priči umrlo, medtem ko na cesti nesreča ni terjala žrtev. Po mnenju preiskovalcev je nesrečo povzročila preobremenjenost kabine, v kateri je bilo 10 žena s svojim možem in dva otroka.
Izrael noče novih atomskih central
TEL AVIV - Izraelski minister za okolje Yossi Sarid ne bo dal privoljenja za izgradnjo novih atomskih elektrarn vse do takrat, dokler ne bo pripravljena nova generacija teh naprav, ki bo sposobna zagotoviti sto odstotno varnost. V neki izjavi za izraelski radio je Sarid dejal, da sta Nemčija in Francija močno angažirani na področju raziskovanja, ki naj bi pripeljalo do jedrskih reaktorjev z ničelnim tveganjem, vendar je realistično pristavil, da bo treba za nove reaktorje še dosti Časa.
Ministrova odločitev praktično pomeni, da vsaj za sedaj ne bo uresničen predlog izraelske ustanove za električno energijo, po katerem naj bi zgraditi novo jedrsko centralo v Shifti, sredi puščave Ne-ghev. V Izraelu delujeta danes dva jedrska reaktorja, in sicer v Nahal Soreku, kjer so ga zgraditi leta 1960 in je odprt za mednarodne inšpekcije, in v Dimoni, kjer deluje od leta 1957 brez mednarodne kontrole in ki naj bi po trditvah mednarodnega tiska služil tudi v vojaške namene.
V	Peruju raketa ubila 6 kmetov
LIMA - Sest mrtvih in dva težko ranjena kmeta je obraCun eksplozije, do katere je prišlo na podeželju, kakih 500 km od perujske prestolnice Lime, ki je sicer znano po dejavnosti gverilcev. Kmetje, ki so delati na polju, so našli raketo in zaceli tolci po njej, da bi jo razbiti in nato uporabiti njene kovinske dele.
Pripravlja: Silvo Kovač
Vodoravno:
1. odprta kočija z vzdolžno ali preCno postavljenimi sedeži, 6. rimska boginja plodnosti, Saturnova žena, 9. drog pri kozolcu, 10. bivanje, ens, 11. komunistični Oddelek za zaščito ljudstva na tleh Jugoslavije med in po drugi svetovni vojni, 12. vrhovno papeško sodišCe, 13. krajša oblika tujeka ženskega imena Ulrike, 14. pogonski stroj, 15. avtomobilska oznaka Wiesbadna v Nemčiji, 16. začimba klinčkov poper, 17. tuja drevesna vrsta, 19. organsko večanje, 20. zgornji del stopala, 24. voznik rikše, 26. živalski organ za tipanje, tipalka, 29. pri-trdilnica, 30. muslimansko svetišče v Meki, 31. fant, 32. ime ruskega ljudskega junaka Muromca, 33. eno od imen ameriškega izumitelja Edisona, 34. del Kočevskega višavja nad Crmošnjiško dolino, 35. ime ameriške filmske igralke Glose, 36. nekdanji turški velikaš, 37. stalni veter, ki piha pri tleh iz subtropskih proti ekvatorialnim področjem.
Navpično:
1. flamski slikar (Adriaen), 2. rezultat odštevanja, 3. najvišje ležeče mesto na Siciliji, 4. oCe, 5. avtomobilska oznaka Karlovca, 6. nekdanji ugandski predse-dnik (Milton), 7. kaCa velikanka, 8. začetek dirke, 12. pripadnica velike skupine evropskih narodov, 14. bajka, 16. nuja, 18. kratica zloglasne nacistične vojaške organizacije, 21. židovski pripovednik v jeziku jidiš (Salom), 22. reka na Gorenjskem, med Mežaklo in Pokljuko, 23. nekdanji vzhodnonemški avtombil s plastično karoserijo, 25. ime nemške književnice Seidel, 26. ime japonskega filmskega režiserja Kurosave, 27. odredba, 28. iglasti gozd v severnih delih Evrazije in Severne Amerike, 31. družabna prireditev, 33. krilo rimske konjenice, 35. kratica za grand prix.
lesed ‘Boe ‘uuejQ ‘§oy ‘bajv ‘b(1I ‘Bqee^ ‘ep ‘busjub ‘jes^u ‘vreu ‘isei ‘B}osqe ‘luamtd ‘pvv ‘■lomni ‘ejn ‘eioj ‘buzq ‘}iq ‘eurej ‘sdo ‘qearq :ouABjopo/i
Aausara
8	. HšM,Pu*
J	m mtmpm
6	m±M m m
a 4	MilU B 11 £
J	S	'M . üfl	'M
'i	m m m m
1	m mmm. m
	a d c a e f g h
j Naloga 201 Naloga202|
*■ Rt Sllfl ii m m b± | ^ /	g X	/ es* m m	
a b c d e f g h	
Šahovska naloga št.: 201 Kasparov - Andersson / Tilburg 1981
Za žrtvovanega kmeta ima beli prostorsko in pozicijsko prednost ter nevarno ogroža Črnega kralja v centru. Kasparov, ki je na potezi, je maksimalno izkoristil trenutno prednost in v nadaljevanju ogrozil Črnega kralja, da je bil ta prisiljen priznati premoč belih figur.
Šahovska naloga št.: 202 Ulrich - Spengler / Berlin 1948
Z napadom na belo damo je Črni posredno zagrozil tudi z mutiranjem na polju g2, saj bela dama nima dobrega umika. Toda beli, ki je na potezi, ima Čudovit odgovor in v nadaljevanju Črnega prisili, da ponavlja poteze in partija se konca z remijem. Tudi tak razplet je na koncu ugoden za Črnega, ki je materialno slabši!
Rešitev naloge št: 199
Karpov najprej usmeri črno trdnjavo s potezo l.g5! Tg5: Na l...Sh5 2.Sf4 Tg5: 3.Scd3 itd. 2.Td5H Izredno lepa poteza! KorCnoj je v pasti. 2...Td5: 3.Sd5: Ted 4.Sef4! Lc6 5.e5! Beli zapira peto vrsto. Na de5 dobiva Sf6:+ in Sh5. 5...Ld5: 6.ef6 ef6 7.Dh7:+ Kf8 8.Dh8+ in Cmi se je vdal!
Rešitev naloge št: 200
Na nezaščitenega črnega kralja se sproži plaz belih kmetov. I.d5! Karpovu se odpirajo bela polja za napad. I...cd5 2.c6+ Sedaj sta ogrožena črni kralj in dama. Črni kralj se pogumno spusti na zadnje potovanje 2...Kc6: vendar ga tu čaka šah bele dame 3.Db5+ in črni je prisiljen k predaji!
20
Nedelja, 6. junija 1993
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA / ANTICIKLON NAD SRED. EVROPO ALPE JADRAN / SONČNO, MOŽNOST NEVIHT
Vremenska slika
Nad zahodno in srednjo Evropo je območje visokega zračnega pritiska. Nad našimi kraji se ob šibkih vetrovih zadržuje topel in sorazmerno suh zrak. Tako se nam v prihodnjih dnevih obeta dokaj stabilno in suho vreme.
C A
središče sredlSče ciklona anticiklona
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan
O * *
■- pod 10%	pod 5
44 **
I	1
!	I
10-30%	5-10
“I*
4M ***
30-50%	10-30
-
********
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 8. in ob 14. uri
LJUBLJANA.....	14/26
TRST....... 20/28
CELOVEC.......	13/24
BRNIK...... 14/26
MARIBOR.......	20/25
CEUE....... 16/26
NOVO MESTO....	15/24
NOVA GORICA..	16/28
MUR. SOBOTA...	18/26
PORTOROŽ.....	21/28
POSTOJNA......	17/23
IURSKA BISTRICA.	18/24
KOČEVJE.......	16/22
ČRNOMELJ......-	16/24
SLOV. GRADEC..	15/24
BOVEC...... 18/24
RATEČE........	12/22
VOGEL.........-	13/17
KREDARICA.....	3/6
VIDEM...... 15/28
GRADEC........	15/25
MONOŠTER......	17/25
ZAGREB........	20/25
REKA....... 22/26
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 8. in ob 14. url
HELSINKI.......... 8/15
STOCKHOLM.....	15/22
K0BENHAVN.....	17/21
MOSKVA........	13/20
BERUN............ 14/24
VARŠAVA.......	16/23
LONDON........	14/28
AMSTERDAM.....	17/22
BRUSELJ.......... 15/23
PARIZ............ 20/22
DUNAJ............ 19/25
MÜNCHEN.......	14/25
ZÜRICH........... 15/22
ŽENEVA........... 14/23
RIM............... 17/-
MILANO............ 20/-
BEOGRAD.......	17/25
BARCELONA.....	-/-
BUKAREŠTA.....	19/26
ISTAMBUL......	20/-
MADRID........	13/24
LIZBONA.......... 15/18
ATENE.............. -/-
TUNIS............ 19/28
MALTA.............. -/-
KAIRO.............. -/-
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 05.12 in zašlo ob 20.49. Dan bo dolg 15 urin 37 minut. Luna bo vzšla ob 22.33 in zašla ob 06.56.
SETVENI KOLEDAR
Luna je v znamenju Kozoroga, element zemlja. Dan je primeren za nabiranje in sušenje zelišč ter nego vrtnin s podzemnimi plodovi.
TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA
lezera: Baško 200C, Vrbsko 20°C, Osojsko 20°C.
Tadransko morje: Koper 19,9°C, Trst NP, Gradež NP, Crik-venica NP, Pulj NP, Lošinj NP, Split 21,0T, Hvar 20,6°C, Vis 21,30C.
Reke: Mura (G. Radgona) 11,6°C, Sava (Radeče) 14,6°C, Savinja (Laško) 12°C, Ljubljanica (Moste)	Bistrica (So-
dražica) 10,5°C, Paka (Šoštanj) NP, Sora (Suha) 10,9°C, Gradascica (Dvor) 9,4 “C, Iška (Iška) 9,8°G
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.20 najnižje -66 cm, ob 11.08 najvisje 34 cm, ob 16.20 najnižje -8 cm, ob 21.53 najvisje 42 on.
Tutri: ob 4.52 najnižje -61 cm, ob 11.47 najvišje 33 cm, ob 17.01 najnižje -5 cm, ob 22.23 najvisje 35 cm.
Slovenija: Danes bo sončno, Sosednje pokrajine: V sole popoldne so možne posa- sednjih pokrajinah bo mezne nevihte. Najvišje prevladovalo sončno in to-dnevne temperature bodo plo vreme. Predvsem v Al-med23in240C.	pah bodo še posamezne
popoldanske nevihte.
V Sloveniji: V ponedeljek Obeti: V torek bo sončno bo večinoma sončno in še to-	in zelo toplo vreme,
pleje. Popoldne bodo predvsem v severovzhodni Sloveniji posamezne nevihte.
RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Ceste so zvečine suhe in normalno prevozne. Promet poteka tekoče in brez zastojev, tudi na mejnih prehodih.
VREME V MINULEM TEDNU
Orkan Andrew
Marjeta Gerjevic
Orkan Andrew se je začel 13. avgusta 1992 kot skupek neviht nad zahodno Afriko. Cez Atlantik se je pomikal kot deževen val nizkega pritiska. V ZDA s pomočjo satehtov zaznajo vsako orkansko obdobje (od junija do novembra) po 60 do 70 takšnih valov. Tokratna motnja se je zdela nenavadno močna. Do ponedeljka, 17. avgusta je prerasla v tropski vihar in izoblikovala osrednjo cirkulacijo. V sredini se je pozneje izoblikovalo jasno oko, ki je značilno za močan veter. Andrew se je šibak in razkrojen začel obračati proti severu, proti odprtemu oceanu. Področje visokega pritiska severno od orkana se je okrepilo in potiskalo Andrew proti zahodu. V soboto so vetrovi v Andrewu dosegli orkansko moč 120 km/h ter se v nedeljo okrepili na 240 km/h.
Na robovih očesa se topel vlažen zrak iz bližine površine oceana spiralno
dviga proti vrhu, kjer se vlaga kondenzira in se sprosti toplotna energija. V tem procesu je zid neviht, ki obdajajo oko, včasih obdan z novim zidom neviht. Notranji zid se razkroji in nadomesti z zunanjim. Proces traja ponavadi 24 ur in oslabi orkan.
Pri Andrewu je proces trajal le devet ur. V nedeljo ponoči je Andrew zajel severne Bahame. In nerazumljivih vzrokov se je nad kopnim celo malo okrepil, kar je za orkane sila nenavadno. V ponedeljek zgodaj zjutraj je Andrew v južnem Dade Countryju opustošil območje, veliko kot Chicago. Več kot 80.000 stanovanj je bilo uničenih ali toliko poškodovanih, da v njih ni bilo več mogoče živeti. Instrumenti za merjenje hitrosti vetra v National Hurricane Centru v Coral Gableu, kjer je v neposredni bližini prešlo oko orkana, so bili odtrgani. Meteorologi so ocenili hitrost stalnih vetrov na
230 km/h s sunki do 2 km/h. Dopuščajo pa tu® možnost, da so uapu čnejši vetrovi na nei® rih krajih dosegli hi 0 več kot 300 km/h. Na tisoče avtomobilov je le lo uničenih. V veter premetaval jaht®
igračke	(slika	iz	National
Geographie, apni 199®. Skoraj vsa drevesa je nagnil do tal ali pa j®11 oskubil krošnje. Besnenje orkana Andrew se je na daljevalo na drugi strani Floride.	. .
Dva dneva kasneje je privihral do obale Louisi ane, vendar tukaj ni pov zročil tolikšne škode, saj ni imel več tiste moči o na Floridi in je naletel večinoma na močvirje, polja sladkornega trsta in maj hna podeželska mesta, notranjosti Louisiane je oslabel do moči tropskega viharja, nato pa nadalje val svojo pot proti državi Mississippi, kjer so ga opažih le kot tropsko depresijo, s hitrostmi vetra blizu 55 km/h.
/" "\
Horoskop
piše
Aleksandra Zorc Berce
M
»ite
M
M
m
OVEN 21-3/204: Končno se prebujajo tudi vaša romantična čustva, zato se udeležujte družabnih dogodkov in izkoristite trenutek, če ste pripravljeni na nove dogodivščine.
BIK 214/20-5 : Čeprav smo se že močno približah poletju, ste se šele sedaj odločili, da boste morali kaj storiti tudi za prijetnejši in bolj zdrav videz.
DVOJOKA 21-5/21-6 : Za spremembo se odločite biti bolj potrpežljivi in razumevajoči, saj ste prav gotovo tudi sami ugotovili, da s trmoglavljenjem ne dosežete prav veliko.
RAK 22-6/22-7 : Ideja, s katero se že nekaj časa po tihem ukvarjate, najbrž ni tako dobra, če vam ne uspe prepričati niti partnerja. Svoje misli raje osredotočite na delo.
LEV 23-7/233 : Vaš sarm in privlačnost sta čedalje bolj izrazita in sedaj je pravi trenutek, da uresničite dolgo načrtovane želje. Pri tem pa ne vsiljujte zgolj svoje volje.
DEVICA 248/239: S partnerjem sta v kritičnem obdobju, ko noben od vaju ne vidi izhoda iz zapletenih okoliščin. Razlog je pretirana okupiranost z lastnimi problemi.
TEHTNICA 239/22-10: Posvetilo se vam bo, kaj je vzrok vaših manjših, a vseeno motečih zdravstvenih težav. Z bolj umirjenim življenjem boste težave zlahka premagah.
ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Obetajo se vam zanimivi dnevi, se zlasti če niste vezani. Srečah boste osebo, ki bo na vas naredila močan vtis.
STRELEC 23-11/21-12 : Se vedno ste nekje v nebesih in uspešno preživljate dneve v krogu prijateljev. Kaj več si niti ne želite. Pa vseeno ne pretiravajte s pijačo.
KOZOROG 22-12/20-1 : Kar nekaj težav vara lahko povzročijo prehlad in druga neprijetna znamenja nahoda. Zato primemo ukrepajte.
VODNAR 21 -1 /193: Kar nekaj težkih dne-vov vas čaka v tem mesecu in danes je prav gotovo eden takih. Težko se boste osredotočili na kakršnokoli delo.
RIBI 203/203: Romantična obzorja se vam lepšajo iz dneva v dan. Uspelo se vam bo premakniti za korak naprej, čeprav bi za ta napredek marsikdo rekel, da je neznaten.
POTOPIS / NEKDANJI YAM HAMELAH TUDI ZA TURISTA IZREDNO ZANIMIV
V Mrtvem morju prijetno kopanje v osrčju zgodovine
Posmrtne ostanke zamenjal za kokain
JERUZALEM - V starih biblijskih zapisih je Mrtvo morje označeno kot Yam Hamelah (slano morje). Ime so mu nato spremenili krščanski romarji, ki so na ta način hoteli poudariti nerodovitno in pusto pokrajino okrog morja, predvsem pa odsotnost vsakršne oblike organskega življenja. Obstoj morske favne je nemogoč zaradi izredno velike koncentracije soli (le-ta znaša okrog 27 %), kar je posledica izrazitega izparevanja morja, poleg tega pa skromnega dotoka reke Jordan in ostalih sladkovodnih pritokov.
Mrtvo morje se nahaja v najgloblji geografski depresiji na zemeljski obli. Razteza se okrog 400 metrov pod morsko gladino, to pa je najnižja točka na svetu. Popotnik, ki se tjale odpravi iz Jeruzalema, zelo hitro občuti klimatske spremembe; medtem ko je v izraelski prestolnici, spričo občutne nadmorske višine (+800 metrov), podnebje razmeroma milo, je slabo uro vožnje proti vzhodu že izrazito subtropsko. Sredi aprila npr. pesti že huda pripeka, tako da je izpostavljanje soncu lahko precej nevarno.
Kljub nadpovprečni vročini in odsotnosti morskega rastlinstva oziroma živalstva je Mrtvo morje za turiste prava atrakcija. Privlačno je zlasti kopanje v njem; morska voda je spričo prekomerne koncentracije soli in drugih mine-
ralov resda oljnata, vendar občutek v njej je enkraten, saj se kopalec, zaradi istega razloga, dobesedno obdrži na gladini. Paziti mora, da si v morju ne zmoči glave in da se po kopanju skrbno tušira.
Ko pridemo iz prestolnice židovske države do Mrtvega morja, naletimo najprej na Kumran. V njegovi bližini se nahaja turistično naselje, sicer pa je Kumran bolj znan iz drugih razlogov; tu so leta 1947 našli skoraj 2.000 let stare rokopise stare zaveze, ki so eno najpomembnejših odkritij na področju hunami-stike in veroslovja v tem stoletju. Pri Kumranu je tudi odcep za Galilejo, tod vodi glavna prometnica, ki povezuje Jeruzalem s turističnimi kraji okrog Liberijskega (Ge-nezareškega) jezera. Kumran se nahaja, podobno kot bližnji Jeriho, na zasedenih ozemljih, se pravi na zahodnem bregu reke Jordan.
Obvezna točka vzdolž 78 kilometrov dolgega Mrtvega mora je En Cedi. Popotnik se odpočije lahko v mladinskem hotelu oziroma kampingu, za dostop do plaže pa je že treba seči v žep. Nekoliko stran od prometne žile je Kibuc, prav tako oaza sredi kamnite pustinje. Tu je slap, ob katerem se je napajal, kot trdi legenda, eden najbolj znanih državot-vorcev v antični židovski državi - kralj David. En Cedi leži približno na pol poti vzdolž Mrtvega
morja, do arabsko-izrael-ske vojne leta 1967 je tekla tu zraven meja z Jordanijo. Spričo redke naseljenosti je promet sila tekoč, toda iz enega konca Mrtvega morja do drugega pridemo v relativno kratkem času.
Po dobrih 15 kilometrih poti (vedno v smeri s severa proti jugu) prispemo do izhodiščne točke za nekdanjo židovsko trdnjavo Masado. Trdnjava leži na ploščati vzpetini 400 metrov visoko nad izhodiščno točko, do nje lahko pridemo z žičnico ali pa peš. Z vrha vzpetine je
izjemen razgled na drugo stran Mrtvega morja, tj. Jordanijo, na puščavo Negev na jugu in na vršace okrog Jeruzalema. Masada sodi med glavne zgodovinske znamenitosti Izraela, leta 70 po našem štetju se je v njej tragično izteklo zadnje dejanje židovskega upora proti Rimljanom. Ob vznožju vzpetine, na kateri je trdnjava, se lahko okrepčamo v restavraciji, zraven je tudi mladinski hotel. Sicer pa pozor: zaradi strateške pozicije Masade in bližine jordanske meje je tu na preži kar precejšnje šte-
vilo varnostnikov. Da je v bližini vojaško podo-ročje, nas opozarjajo tudi napisi ob glavni prometnici.
Nedaleč se Mrtvo morje zoži, na njenem južnem robu pa spričo izredno visoke koncentracije soli - lahko zapazimo plavajoče klade soli. Morsko dno je globoko le nekaj metrov, vse več je peščenih plaž.
Zraven najlepših kotičkov obale stoji turi-sitčno središče En Bokek. Turisti tu kar mrgolijo, poleg razkošnih hotelov je več restavracij, športnih objektov itd. En Bokek je znan tudi po toplicah, tu se zdravi veliko tistih, ki jih pestijo metabolične motnje. Na zdravljenje prihajajo tudi bolniki, ki imajo težave na dihalih; zrak vsebuje namreč nadpovprečno količino kisika, zelo visok je tudi tlak.
En Bokek je zadnje večje središče v južnem mrtvomorskem bazenu, ob njegovi obali leži le še turistično naselje Neve Žohar. Se malo naprej in že smo v Sodomi, kraju znanem iz antične zgodovine. Sodoma je turistično nezanimiva, tu stoji več obratov za predelavo broma in nekaterih drugih rudnin. Je pa geografsko pomembna, saj leži rahlo nižje od Mrtvega morja; Sodoma je torej najnižji kraj v tej obširni kotlini pod morsko gladino.
Prometnica sredi pušče nas usmeri proti Elatu, 200 kilometrov oddaljenemu kraju ob Rdečem morju. To pa že sodi v novo turistično poglavje.
BOYNTON BEACH (Florida) - Tatič je preteklo noč vlomil v neko stanovanje v Boynton Beachu, leto-viščarskem kraju na Floridi, in ukradel najlonsko vrečko, v katerem je bil sivkasti pepel, za katerega je bil tatič očitno prepričan, da je šlo za kokain. V resnici pa so to bili po-smeftni ostanki pred kratkim umrle sestre lastnika stanovanja.
Nathan Radlich, tako se imenuje 74-let-
ni okradenec, je i®6 pepel na nočni omarici zraven postelje. P° cija je ugotovila, da je neznani tat odnesel edinole vrečko s pepelom, medtem ko se ni dotaknil drugih, tudi dragocenih predmetov.
Priletni Nathan je zdaj obupan; po mnenju preiskovalcev je
namreč tat takoj odvrgel pepel, komaj Je sprevidel, da ne gre za drogo, in ga bo torej
praktično nemogoče
spet najti.
Prestižna nagrada za mlado igralko
Mlada italijanska igralka Antonella Ponziani je Prej® prestižno nagrado David dl Donatello kot najboljs igralka za nosilno vlogo v filmu »Verso sud« (Proti jugu/ Na sliki (telefoto AP) jo vidimo nasmejano takoj po 'z rodtvi prestižne nagrade.