21. številka.
Ljubljana, v torek 27. septembra 1898
XXXI. leto.
IshaJ* S*sk dan ■veter* iaimli nedelj« in praznike, ter velja po poeti prejemati za a v stro-ogersk« deiele sa vse teto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., a» Jedea 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dem sa vb« I« tu l.'i §Mm k« Četrt leta 3 gld. 30 kr.. sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po i').kr, na mesec, po 80 kr. ca četrt leta. —  Za taje dežele teli ko vtS, kolikcr poštnina znaša. — Na narodne, brez istodobne vposiljatve naročnine, se ne ozira. Za oinanila plačuje m rd Itirisiopne peiit-vrste po 6 kr, će se ozrjauilo jed« krat tinka, po 5 kr. če ae dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj m iivole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvoje na Kongresnem trga st. 12. Dpravnistvn naj a* blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Telefon At. 3<i.
Tržaški namestnik GoBss.
.Višji oziri* so ustvarili na Pri morskem raz ■era, kakoršne vladajo samo še v jedni kronovini naše monarhije, samo se v „polazijatski" GaliŠki, • drugod nikjer. Razmere v teb dveh pokrajinah so si močno podobne, aoeebno pa sta si podobna na« čina, po katerih se vlada v Gališki proti Malorusom in demokratičnim strankam, na Primorskem pa proti Slovencem in Hrvatom. Razloček je le v tem, da potrebujejo na Galiikem razglasitve izjemnega stanja, kadar hočejo sistem energično prakticirati, dočim ua Primorskem tega niti ne potrebujejo, ker je tam zajemno stanje brez posebne razglasitve v perma-aenci Že dobrih dvajset let.
To izjemno stanje je v vsi njegovi krutosti uveljavil baron de Pretiš. Tendenca Preti so ve politike je bila, da se mora Primorska popolnoma in ■ vsemi sredstvi poitalijančiti, in ta tendenca je ostala v veljavi do današnjega dne, le način izvršavanja se je ie poostril in sicer tako, da mora priti do katastrofe, ako sa razmere ne premene.
Pretiš je slovenski in hrvatski narod pritiskal brezobzirno ob tla. Zaničeval je za njegovih časov ie neorganizovani in veled tega popu it ni slovanski iivelj in svojim nazorom dal izraza s prezirljivim priimkom, da smo Slovenci „narod brez fraka". A kolikor bolj so se Slovenci in Hrvatje organizirali, toliko bujii je bil pritisk od zgoraj. Ako je Pretiš fcepel Slovence in Hrvate z bičem, stregel jim je Rinaldini s stiletom po življenju. Gladak in sladak je bil ta Rinaldini in imel je za norca ves svet, tudi osrednjo vlado, kateri je celo pošiljal zvijačna, vse a koz neresnična poročila; — dokaz tega Bade-Bijev odgovor na Gregorčičev nujni predlog o primorskih izgredih, katerega odgovora trditve so bile pozneje pred sodiščem stigmatizirane kot laž.
Naposled je po dolgoletnih hudih bojih od letel tudi Rinaldini in na njegovo mesto je priiel eedanji tržaški namestnik, grof Godsa, o katerem so primorski Slovani mislili, da naredi konec dosedanjemu sistemu, in da mu je dana naloga, inavgnria'.i na Primorskem sistem pravičnosti in ravnopravnosti.
Primorski Slovani so to opali, ker je bil Ba deni ustregel n ibovi želji in odpravil Riaaldinija. Sodili so logično, da jim ta isti Badeni ne pošlje moža, kateri bo Rinaldinijeve tendence nadaljeval. Dejstva svedočijo, da so se varali, dejstva svedo-čijo, da je grof Gt eS.^s kot namestnik tržaški za Slovence in Hrvate na Primorskem oni isti — božji blagoslov, kateri je bil kot dvorni svetnik celovške vlade za Slovence na Koroškem. Goess se razlikuje od svojih prednikov satno po temperamenta, po načinu opravljanja. Nameni primorskega političnega sistema so ostali isti kakor so bili poprej. Vsa pre-memba, ki se je zgodila v rameni hiši tržaški je ta, da je oa mesto premetenega Italijana stopil trd Nemec.
Tekom jednega leta je grof Goess znal popolnoma zatreti tisto zaupanje s katerim so ga Slovenci in Hrvatje sprejeli, ko je prišel v deželo, kajti potrndil se je, čim hitreje in kar najjasneje dokazati, da hoče nadaljevati Pretisovo in Rtnuldi-nijevo politiko. Razmere na Primorskem so se v tem času znatno poostrile, kajti vlada zastavlja vse svoje sile, da pedpre in ojači prevlado Italijanstva, in primorski Slovani, v prvi vrsti tržaški in istrski žive sedaj v odnošajib, da morajo že zavidati Poljake na Pruskem.
Kar se godi v Istri in v Trstu se da jasno in razločno povedati samo pod zaščito imuniteto. Da je jezikovna ravnopravnost za primorske Slovane samo pojem, katerega praktične ne priznajo, to je ob sebi umevno, kakor je tudi ob sebi umevno, da se nastavljajo največ samo italijanski in nemški uradniki, kateri slovenskega oziroma hrvatskega jezika niso zmožni. Tudi v šolstvu vladajo iste razmere in se slovensko in hrvatsko šolstvo zatiia koder je mogoče, a kako podpira vlada laško pre-potentnoet, to so pokazale dogodbe radi slovenskih postnih propovedij v Trstu. Takih in jednakih slučajev je že na stotine navedlo slovensko iu hrvatsko časopisje.
Pritožbe pa se oglašajo tudi v drugih ozirih. Znani so jako zanimivi slučaji iz poslovanja justič
m h. političnih in finančnih uradov; znano je, da je grof Tinin na Spinčićevo interpelacijo na podlagi informacije grda Goesaa odgovoril, da se s slovenskimi in hrvatskimi straukami uraduje slovenski, oziroma hrvatski, na kar je Spinćić s fakti dokazal, da je vladna izjava neresnična; znano je, na kako popolnoma nezakonit način se preganjajo slovenske posojilnice, znano je še marsikaj dražega iu znano je tudi, kako se prav te dni postopa v tržaški okolici in kako čudovito o zadnjih izgredih mfor-muje grif* Thuna.
Vse to se v listu in še v slovenskem listu ne da povedati, to se more razkriti Hamo v parlamentu, a da se to zgodi, da se razmere razkrijejo, za to so nam porok vedno neastrašni primorski poslanci.
Kadar se to zgodi, tedaj bodosirAi krogi spoznali, da so razmere na Primorskem voebovpijoje, da so postale tako neznosne, da je boj proti sedanjemu nositelju starega sistema ne zogibno potreben. Vemo dobro, da osrednja vlada ni obveščena o vsem, kar se godi na Primorskem. V ministerstvu ni nikogar, ki bi bližje poznal primorske razmere in bi vedel, keko se prav za prav tam goppodari, kakov sistem je tam v veljavi. Miuisterstvo se zanaša na namestnika, a prav Thunov odgovor na Spinčičevo interpelacijo in Spinčićev protiodgovor svedoči, da se na Primorskem marsikaj godi, česar vlada ne odobrava.
Z ozirom na to je očitno, da treba ves boj naperiti proti namestniku grofu Goean. Primorska birokracija nam je od konca do kraja nasprotna, a predno ta iznmrje, minola bodo še desetletja. Zategadelj pa je treba, da pride na čelo te birokracije mož, ki bo imel voljo, jo brzdati in jo voditi tako, kakor zahtevajo pravica in zakoni. Namestnik grof Gces je dokazal, da od njega Slovenci in Hrvatje nimajo niče-ar do. rega pričakovat*, da ga morajo smatrati svojim nasprotnikom, in naravna posledica tega spoznanja je zahteva, naj vlada primorsko namestništvo poveri drugim rokam.
LISTEK.
„A i d a■'«.
Predragi prijatelji
Sporočaš mi, da se v Ljubljeni uprizori aAida" ter želiš, da Ti javim utiske, katere je napravila v stolici ta opera na- me.
Naš slovenski skladatelj V. Parma mi js nekoč •lejal, da so po njegovi sodbi najkrasnejše tri opere: aAida" — .Faust" — in „Carmen". — Jaz pa bi, ako me kdo popraša za sicer ne merodajno mnenje, sodil tako:
,Težavno je, izbrati izmej mnogih krasnih del troje najlepših. No, .Aida' mi ugaja radi svoje prekrasne melodijoanosti, „Tristan in Isolda" zaradi mojsterske instrumentacije in „Prodana nevesta- zaradi izborne kompozicije v narodnem duhu." —
Ljubljančani ste že zaljubljeni v Verdija, saj njegove opere so uspevale najbolje od vseh. In vender ste čnli doslej le one iz prve dobe, one, ki imajo poleg mnogih lepih melodij tudi marsikaj banalnega in trivijalnega. Sedaj pa izpoznate njegovo najboljše in najslavnejše delo. Da bode uspevalo, (ako se količaj dobro uprizori) o tem ne dvomim. Seveda, primerjati ljubljansko in dnnajsko predstavo ne bo možno. Manjka Vam sredstev.   Izostati mora sicer kratki, a karakteri-
stični balet; nemožno Vam je prirediti tako veli kanski in sijajni sprevod zmagoslavnih Egipčanov; omisliti si ne morete tako krasnih in dragocenih egipčanskih kostumov in kulis; — a kljub temu podaste občinstvu vendar le izreden užitek v glasbi. Seveda, ta opera je zelo težka in zahteva istinito izvežbanib umetnikov.
Na Dunaju sem jo čul opetovano. Prvič s slavljeno Mater no v naslovni ulogi, potem je to prevzela od nje Schluger ter se v nji prav odlikovala. Po njenem odhodu je opera za poldrugo leto izginila raz pozorišče, ker ji niso imeli primerne naslednice. V poletja pa se je na novo studirala z izborno novo primadono, gdč. Sedelmaverjevo. Velika in težavna nloga altistinje kot kraljičine Amneris je zdaj v izvrstnih rokah gdč. Walkerjeve. — Vojskovodja Radames je uloga slavljenoga Winkel-manna. Kljub tema bi si jo želel čuti od našega Navala, ki sicer nima tako močnega glasu, a zato tem čistejšega in milejšega. VVinkelmann pokvari z običajno svojo hripavostjo lirične scena Kralj in veliki duhovnik sta fenomenalna basista Reichen-berg in Grengg; Amonasso pa slavljeni baritonist Reichmann.
Iz tega uvidiš, da so v operi porabljene najboljše in najizvrstnejše moči dunajske dvorne opere, in direktor Mahler skrbi za to, da je i zbor zelo precizen ter da orkester igra s čudovito dovršenostjo.   Skratka: „Aidau je zdaj na Dunaju jedna
izmej onih redkih oper, ki se predstavljajo v največji dovršenosti,
In gotovo zasluži toli skrbno gojitev. Saj je velik umotvor v krasni, harmonični celoti. Dejanje in glasba sta v ozki zvezi. Prebujoa melodijoznost vlada v vsej tragični operi, in torej tudi glasba izraža otožnoet.
Dunajski kritik profesor Hanslick piše o nji: »Ta »Aida1* je čudovito, istinito umetniško de'o, ki nas je po prejšnjih Verdijevih operah zelo iznenadilo. Opera ima vrsto muzikalnih krasot, katerih pri prvi predstavi komaj zapazimo. V tem, ko nas nekatere premagovalne melodije vzradoščajo, tlači nas fatalistična otožnost snovi in glasbe kakor z nevidno roko. Nekaj neizrekljivo tužaega je v vsej operi, kakor tužna brezupnost Lenauove poezije. Skladatelj zavrača vsak frivolen efekt in tako z intenzivnimi pomočki svoje glasbe neizmerno pomnoži otožnost. Celo v slavnostnih spevih Aide je fin, otožen ton; zmagoslavni koračnici s cer ne manjka sijaja, pač pa veselosti.
Ves unanji, tuji sijaj Aide je le postranska stvar v primeri z bujnim vonjem krasnih melodij, z dramatičnostjo ritmov in vročim čustvovanjem, ki preveva vso glasbo. Čudno, a vender povsem opravičeno je, da se „Aida*, delo 60letaega mo?a, ki je že davno dosegel vrhunce svoje slave, pred vsem hvali radi svojih napredkov."
Ferd. Po hI pa pile o nji:   aAidau  je lepo,
T IJublJanl, 27. septembra.
Proti  o bat rakci j i  so sedaj poleg nimških -veleposestnikov tudi socijalni demokratje. .Arbeiter "Z t g." poroča, da je tudi ie nekaj nemških naprednih in nemških nacijonalnih časopisov proti tema, da bi se obstrnkcija nadaljevala ter smeši .Grazer Tagblatt" in   „Ostd.  Rundschau',   ki   ne nehata bobnati in trobentati, kličoč pod zastavo Wolf.i in Schonererja. Polagoma sa naveličajo razsajinja tudi Wolfovci, saj volilci ne bodo mogli več dolgo gledati, kako  se  hodijo njihovi poslanci  na stroške države i a Dunaj le zabavat in  igrat s  pulti in ravnili. VoMci postajajo že povsod nezadovoljni ter zahtevajo dejanj, ne le besed.
Regulacija pokojnin drž uradniških vdov. Vdove, ki so izgubile svoje soproge pred 1. majem leta 189), h.i dobivale doslej manjšo penzijo kakor one, katerih možje so umrli po imenovanem roku. Sedaj pa so pojavlja n tda, da se letos regulirujo vse pokojnine jednako, tako da bodo imele vsa vdove pred 1. 1895. jednake pokojnine z vdovami poznejšega datuma. To bi stalo državo samo 000.000 goli. na leto. Vsekakor se bodo vsi državni poslanci potezali za to, da se urede pokojnine jednakopravno, kajti sedanji modu? je prav krivičen in z ničim utemeljen. Regulacija pokojnin UrŽ. urad nišk:h plač bo potem mej najlepšimi epa ceniki česa rje ve. a j ub. loja.
Žnmberak Prepir radi okraja Žumberaka, ki naj bi b,l hrvatski in ne kranjski, ta mendi k.aalu neha. „Agramer Tagblatt* poroča, da se je hrvatski komisji posrečilo dokazati, dasta bili dva ;*rajščini .Sichelburg", in ne 8.>mo jedn», t. j. Vaka-;rjeva. V dunajskih in zagrebških arhivih so našli ce'o načrte io obrise drugega gradu v Zu rube raku. Na podlagi teh načrtov je kopal inžener Kritanić ter razkrit temeljno aidovje vsega poslopja. Hrvitje menijo sedaj, da jo vprašanje rešeno, ter da se kmalu priklopi žumberaški okraj hrvatski kraljevini.
Revizija Dreyfaso?e obsodbe sklenjena. Leto duij in £e več ]e moralo preteči, nijhujsdi naporov in žrtev raznih velikih mož je bilo treba, da je zmagala stranka, ki se je potekala zi revizija. Strasti so b:le razdražene do skrajnosti in veliki poulični anti.emitski izgredi s j imeli že revolucionarnu znake. Zola je bil dvakrat obsojen in vsi oni, ki niso v^rj^li v absolutno nezmotljivost vojaškega j sodišča, ho bili v klerikalnih listih razupili kot. „židovski hlapci". Drevfasova afšra je vrgla že nekaj ministrov, parlament je prestal par hu i h kri<s, v generaliteti francoski so se izvršile mnoge izpre-membe — in vse to radi t^ga, ker so se vojaški in vladni krogi branili z vsemi, tudi nečuveno nasilnimi sredstvi zahtevi nekaterih mož, ki so si upali dvomiti o krivdi milijonarja kapitana Drevfusa ter so — v imenu javne morale in pravice—zahtevali, naj F.ct obsodba revidira ter znova začne preiskava proti Drevfastt. Bodi Dr*ryfas kriv ali ne, vsekakor se je nakopičilo toliko dogodkov, ki .zbija u opravičen »um. In včeraj je sklenilo Brissonovo
zrelo umetniško delo, ki v vseh pos imeznostih na dokazuje samo, da se je Verdi znal s čudovito pri-lagodnostjo tujina — f-gipčanslco arabskim—elementom a*imi!ovati, temveč tudi, kako je znal ceniti velikanski glasbeni napredek, katerega je nemška glasba pod \Vagaerjevim vodstvom storila v času, ko je Verdi še tlačanil absolutni melodiji. Verdi je umetnik v t., m, da se vedno uči ter ni nikdar u'eii'c. V^rdi se je učil mnogo od VVagnerja: pro-stejšo uporabo dissonanc, bogatejšo harmoniko, bujno instrumentacijo, moderno melodično svojstvo „Aideu i u globokejše umovanje dramatičnega dejanja, to vse se ima zahvaliti Wagnerju. A pri tem ni izgubil samega sebe, on je premogočna individualnost."
Naj zadoščati ti dva laskavi oceni iz nebroja drugih.
Verdi je opero nglasbil po naročilu egiptovskega podkralja za otvoritev nove opere v Kairi 1. 1871 in pogoj ja bil, da uporabi libreto iz egipčanske zgodovino. Zato si je izbral primerno dejanje, prilagodil glasbo in uporabil nekatere jutrovske glasbene motive. Vender nas nikjer glasba ž njimi ne prenasiči, kakor n. pr. v Goldmarkovi „Kraljici iz Sabea.
Kakor čujem, imate prav letos izvrstne operne moči, torej ne dvomim, da bode imela , Aida" najlepši uspeli.
Zdrav! Tvoj
ministarstvo, da se obsodba revidira. S tem se je vladi rešila očitanja, da ima slabo vest. ter da se boji luči. Sedi j bo dsna Zoli, Picquartu, Lsbloisu, Glemenceauu, Laborijn i. dr. prilika, dokazati, da je Drevfus nekriv. Upati je vsaj, da sodniki ne bodo postopali v tej preiskavi tako teroristično, kakor eo postopali v obravnavi proti Zoli, ki ni smel niti govoriti. .Razkritja" bivšega majorja Esterhazv j a pa so prav sumljiva in malo verjetna. Bržčas jih je skoval kak pregoreč pristaš Drevfusov. Sicer pa se zdaj izkaže, kje je resnica. Objektiven zasledovalec vse škandalozne afere mora le želeti, da se zgodi to čim preje, ter da se potem naredi konec vsemu viharju, katerega so vzbudili trmasti francoski gene« rali pa spekulativni židovski časopisi.
Dopisi.
Is Prage, 26. septembra. (Obiskoval* cem češkega vseučilišča v Pragi.) Vse kažo, da pride letos precejšnje število Sloven-(►v, Hrvatov in Srbov na češko vseučilišča v Pragi. Dostdaj je bila navada, priti na vseučiašče kar mo-so&s pozno na jesen, poleti pa je kar mogoče prej tapottiti« To je ne samo škodovalo dijaškim društvom, ampak :e bilo tudi uzrok, da so dijaki ue-redno obiskovali predavanja. Ako je to škodljivo na Dunaju in v Gradcu, je to še v večji men škod Ijivo v Pragi. Dij*ki, kateri ne pridejo ob otvoritvi semestra, koj začetkom predavanj, se razgube, a naposled pravijo, da je vsega tega kriva — Praga. Da se temu v okom pride, smo slovenski, hrvatski in srbski visokoJolci v Pragi sklenili, prirediti vsako leto, prve dni meseca oktobra shod m to v szrho rescesa posvetovanja, popoldne, ne samo za veselo zabavo po večerji. Namesto zagrebških .brucuskih večere" in občnih zborov gra^kih iu dunajskih društev imeli b >dem > torej prijateljski sestanek in posvetovanje. Poživljamo zategadelj vse Hrvate, Srba m S'ovencp, naj pridejo v Prago najkasneje do dne 5. oktobra, da se moremo dne 6. oktobra popoldne tb 2. uri zbrati iu dogovoriti vsaj glede naslednjih treh vprašanj: 1 Hočemo h ustanoviti svoje društvo ali naj kot klub vstopimo v kako češko društvo. 2 Kako bi mogli najbolje podpirati Hiroinašoe tovariš«. B. Na kateri način bi se mogli trajno organizirati, z listom ali strokovno knjižnico. Ma3to gestanka izvedo visokošolci v Kr Vinohrad h, Ba-dačske ulice št. 26. pri tleh na desno.
Domača banka.
F--: J t na in eskomptna banka — akcijska družba — v Ljubljani.
Pod tem imenom hoče „Splosno kreditno društvo* v Ljubljani ustanoviti banko z\ vse naša pokrajine, t. j. za Kranjsko, Južno Štajersko, Slovensko Koroško, Goriško, Istro in Trst.
Splošno kreditno društvo — registrovana zi-druga z omejeno zavezo — začne poslovati 8 1. o k to hrom t I. V upravnem, odnosno v nadziraluem od bom tO naslednji gg.: Filip Snpančič, stavbenik, hišni posestnik, predsednik, Ferdinand Stare, c. kr. okrajni sodnik v pokoju in posestnik, podpredsednik, Jan De jak, cea. kr. pomorski Častnik v pokojn, tovarnar in posestnik, Josip Lenarčič, dež. poslanec, tovarnar in posestnik, dr. Danilo M a-jaron, odvetnik in dež. poslanec, Anton Putri b, Lišni posestnik in trgovec, Viktor Ro h r m a n n , hišni posestnik in trgovec, F. M. Schmitr, hišni posestnik in trg« vec, Kornelij Goru p, podjetnik, Fr. Koll-mann, hišni posestnik in trgovec, A. Klein, dež. poslanec, podpreds°dnik trgovinske zbornice, hišni posestnik in lastnik tiskarne ter Ivan Lininger, hišni posestnik in trgovec. Vrhu teh so pa društvu pristopile že najboljše in najuglednejše donouče firme.
.Splošno kreditno društvo" delalo bode z vsemi močmi na to, da se prej ko mogoče ustvari bančna akcijska družba, a za to potrebni kapital naj se ravno potem „Splošnega kreditnega društva" takorekoČ kristalizira, a da hode banka uspevala, da postane mogočna, in da bode ustrezala vsem potrebam zlasti slovenskih pokrajin, za to je potrebno, da se je oklenejo vsi rojaki.
Ne da se tajiti, da smo v naših pokrajinah v narodnogospodarskem oziru že veliko dosegli. Za hi-potečni in za kmetijski kredit je v vseh pokrajina ., iz-vzemši Primorje, že dobro preskrbljeno. To je dejstvo, katero ni le resnično in veselo, ampak katero nas mora tudi vzpodbujati k nadaljevanju začetega dela in nas napotiti, da popolnimo še obstoječo praznote na polju narodno gospodarske organizacije.
Prva naloga naša v tem oziru je, da si uredimo trgovske kreditne razmere, ker le tako oživimo industrijo in pospešujemo domačo trgovino in obrtnijo.
Vse to more storiti samo banka, katera nas zveze s svetovnim tržiščem in z avstro-ogersko banko.
Tako, kakor se je tekom desetletij posrečilo, iztrgati iz tujih rok naš kapital za kmetski stan, tako bi banka poskrbela domačemu trgovstvu potrebni denar in pripomogla domači kupčiji, obrtniji in industriji do samostalnosti, do uspeha in do veljave.
Čim mogočneja bode banka, čim večjo zaslombo najde v vseh naših pokrajinah, tem sigurnejši in večji bodo njeni uspehi, in že sedaj smo prepričani,
da bode naša bodoča domača banka znamenitega gospodarskega pomena za ves narod in naša deiele.
Glavni delež — pozneje delnica — znaša 100 gl. (§ 28. pravil določuje, da samorsjo biti izvoljeni upravnim svetnikom le tisti členi, ki no vplačali najmanje 10 glavnih deležev po 100 gl) Delež naj se vplača takoj ali pa naj se vplača takoj vsaj 20»/t, ostanek pa osem dnij po pozivu; vplača se po položnici ali osebno v pisarni na Dvornem trgu h. št. 3 v Ljubljani. Stvar je pametna io aadeva ve-lkega pomena, zato pozdravljamo ta pričetak in želimo, da podjetje uspeva.
To, kar je „Živnostenska banka" Češkim .za-ložnam", to bi bila lahko naša banka vem našim posojilnicam, in naj se bi v bodoči bsnki osredotočilo vse denarno, bančno in kupčijsko gibanje po vseh naših deželah.
Pospešujte toraj vsi domači trgovci, obrtniki, odvetniki, notarji, sploh vsi dom orodni sloji prevažno podjetje z Vašim pristopom I
Pravila, pristopnice, položnice in vsa pojasnila se dobivajo brez stroškov od .Splošaega kreditnega društva" v Ljubljani Dvorni trg hiš. št. 3.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 27 septembra, — („Mi ne odnehamo".) .Slovenec" in .vodstvo katol Ške narodne stranke" sta na svojih šest državnih poslancev silno ponosna.  Vodstvo katoliško narodne stranke pa je nase še bolj ponosno, in sklep njegov, da naj  Vencajz, Žitnik, Krek in drugi gredo mej obstrukcijo, je baje kakor strela vsekal mej vse dunajske ekscelencije ! Ali se bojimo, da je bila to le vodena strela, ki ne bode druzega zadela nego poslanca Povšeta. Ta je namreč na Dunaju poročal, da ni bil pri tisti stralovodni seji do konca navzoč, in da je moral že prej na Dunaj odriniti, nego je bil dogotovljen tisti grom, a kojim je vodstvo katoliške narodne stranke pretreslo celo Avstrijo. .Slovenec" pa piše včeraj, di ne odneha, ter konštatnje resnici na čaat, da je bil Povše pri celi seji navzoč, in da je plehasti grom, če je hotel, že lahko v žepu odnesel s sabo  na Do naj. Radovedni smo, kako se bode sedaj  ta zadeva razvoz-Ijala, in kako bode gos p cd Povše svoje dunajske besede, če jih je res govoril — praška „Politik" vsaj trdi, da jih je res govoril — v Ljubljani opra* vičil. Mi si umijemo roke.   Bili so časi, ko bi bili slovenski državni poslanci lahko stopili v opozicijo; dandanes pa je ravno najneugodnejši  trenotek za tako bobnanje, kakor sa sedaj razlega iz „Slovence-vega" tabora! Konec bode ta, da sa bodo „Sloven-čevci" s svojim hrupom osmešili, in da bodo pred vsem prav korenito osmešili svojih šestero dunajskih zastopnikov. Bojimo se, da so gospoda Povšeta, radi kojega se je kriza pričela, že prav pošteno osmešili!   Takih  akcij  v  bodoče ne smeta pričenjati ŠušteršiČ  in Vencajz na lastno roko.   Če se hoče storiti tak korak s uspehom, jedini morajo biti ne samo ljubljanski gospodje v vodstvu katoliško-narodne stranke, jedini morajo biti sploh vsi slovenski in hrvatski državni poslanci. Vsaj skupna posvetovanja bi se imela poprej vršiti; in vodstvo katoliške narodae stranke v Ljubljani se bode kmalu prepričalo, da nima moči komandirati celo Slovenijo.   In zategadelj vemo že naprej, da se bode vse to za katoliško-narodno stranko prav žalostno končalo, in da cela akcija ne bode imela druzega uspeha, nego da spravi šestero kranjskih državnih poslancev v veliko  stisko, tako da bodo še bolj usmiljenja vredno  prikazni, nego so do dandanes bili. Svetovali bi torej .Slovencu", da naj prej kot mogoče od neha! Vodstvu katoliško-narodne stranke v Ljubljani bi pa svetovali, da naj v bodoče pri tacih prilikah  poprej povpraša tudi pri drusih vodstvih, da bode pričeta n akcija" jed-notna, in da se ne bode ozirala samo na šestero glav. Samo taka akcija bode imponovala dunajskimi ekscelencijam t
— (Naša gledališka cenzura) Kaj se pri nas vse konfiscira, smo imeli že večkrat priliko pribiti na steno. Konstatirali smo, da se konfisci-rajo najbolj nedolžne stvari, ob katerih bi se drugod nihče ne spodtikal. Naša cenzura pa se je lotila sedaj tudi gledališča. In kaj tu črta, je že neverjetno. Najlepše pa je, da se zdi jednema cenzorju marsikaj potrebno črtanja, kar je drugi cenzor smatral povsem dopustljivim. L. 1871. na pr. ni črtal cenzor deželne vlade ničesar iz .Jarčikovih prikaznij", leta 1898. dne 25. septembra pa so se zdela naši ceu* zuri javnemu miru nevarna ali nemoralna takale mesta: ,To je krasna državljanska ustava!" —• „In spovedoval vas bodem odslej samo jaz!" — Jurček (prostak):   To je prokleta tlaka, prokleto
trpljenj«! Naj Tam to tristo zlodejev pretrpi!' — aBog j« ustvaril enega samega Adama — izlil je posodo svoje milosti na vse tvoje otroke, da bi vsi drag druzega ljubili — io po smrti v nebeško kraljestvo ili". — .Gospod Bog ni ustvaril niti fabrikati-tov niti delavcev — pisano pa je v istem poglavju v Mojzesu — da je saljubljsn par — pa da smo vsi njegovi otroci — vsi bratje — vsi —1* — .Ti znoj križani Jezni f" — To je črtala v nedeljo 25. septembra 1. 1898. ob 10. dop. iz .Jurčkovih sanj* naša cenzura; 1. 1871. je bilo vse dovoljeno T
— (Repertoir slovenskega gledališča) "V četrtek se uprizori Verdijeva opera .AidaM, o kateri prijavljamo nekaj etrokovnjaških ocen v današnjem liatku. Vsebino teksta prijavimo jutri. .Dostavljamo še, da sta na gledališkem listu zamenjani dve imeni, kajti Aid o poje gdč. Mafenka S t r o p n i o k a, naša novo angaževana primadona iz Brna, A m ne ri s pa gdč. Waada Kadkievvicz, novoangaževana altistinja iz JMerana.
— (Slovensko kolesarstvo) Kakor s* je že javilo, ne priredi .Klub slovenskih bici-k 1 i n t o v ,Ljubljana"1 letos nobene dirke več. — Čujemo p», da priredi .Zvez« slovenskih kolesarjev" dne 9  oktobra cestno dirko s startom in cdjem v Ljubljani.   Vse podiobnosti ne bodo še javile.   .Zveza" je imela namen, prirediti letos distančno dirko na dirkališču; morala pa je, žal, izvršitev t»g;t  projekta odgoditi do prihodnje pomladi. To s" je zgodilo iz več jako tehtnih razlogov, mej temi zlasti zaradi tega, ker ne kaže po pravljati dirkal>ške proge, ki je še cd zadnje dirke .1. kolesark n ga društva I j u b I j a :< k n g a" sem v jako slabem stanju, uprav pred zimo, ko se pričenjajo nalivi in druge vremenske neprilike. — Govori se po mestu, da se bode .1. ljubljansko kolesarsko društvo" preosnovalo na podlagi slovensko narodnega imena. — V zadnjem '"• .su se je »zprožila tudi misel   ustanoviti  slovenski kolesarski strokovni Ifot.  Misel ni napačna in gotovo se bode rešila povoljno, ako se odbori vseh slovenskih kolesarskih drnštev sporazumejo. Inicijativo pa naj bi prevsel „Zvezin" odbor, združen z odboroma nKluba slovenskih bicikiistov ,Ljubljaual" in „1 ljub ljanskega kolesarskega društva".  — Morda pa naj bi se osnovala pri  kakem *q izhajajočem glasilu kolesarska priloga? — Želeti bi bilo dalje, da se v -odborih pojavi  malo več skrbi  za izdajo cestnih pr< filnih kart in potopisov. — Toliko v blagohotni prevdarek.
— (DomaČe sadjarstvo) Zbirko sadja iz Gorjanske občine pri Bledu, katera se je nameravala s posredovanjem c. kr. kmetijske družbe poslati na Dunajsko jubilejsko razstavo, videti je deloma v izložbi trgovca Praunseisa na Mestnem trgu. Izloženo sad]e dela v resnici vso čast našim sad jarjem in vzbuja po pravici pozornost občinstva. 'Zastopane en hruške in jabolka jesenskih in zimskih vrst. J>-sen»ke vrste so takoj viitne, a se dajo tudi shraniti, ker po nepoškodovane, vender le tri do Štiri tedne. Zimsko sadje pa postane vžitno še Je čez par mesecev. Čim hladneje se shranjuje, tem trpežnejše je. Mej jesenskimi hruškami omeniti je zlasti Kolomova jesenska maslenka in zimska ber gamotka. Mej jabolk' prezentujejo se posebno okusno rOpotači, rudeči kalvil, pisani kardinalček, razni kosmati in parmene. Posebno pozornost vzbuja skupina krasnih antonovk, katerim so s pomočjo solnčne svitlobe in sence neizbrisljivo vtisnjeni na pisi: ,F. J. I.«, „Bog živi!". „Na zdar!' i. t. d. Sadje jo na prodaj   in se sprejemajo tudi naročila.
— (Kinematograf Lumiere) Predstave so jako dobro obiskane in so slike jako lepe in zanimive. Z jutrišnjim dnem pride na vrsto nova serija podob.
Glančnika, odvetnika v Mariboru; dra. Ivana Rudolfa, odvetnika v Konjicah; Antona Svetino, c kr. notarja v Pliberkn na Koroškem, in dra. Frana Maverja, odvetnika v Šoštanju. — Kot podpornika sta pristopila gg dr. Ivan Dečko, odvetnik v Celji, in Kazimir Bratkovič, c. kr. notar v Gornjemgradn. Da se bode še pri občnem zboru, kateri se ima vršiti prihodnjo soboto, moglo prilično določiti število členov, prosi se uljudno, da blago volijo vsi tisti gg. šefi in uradniki, kateri iz katerihkoli vzrokov ne nameravajo k društvu pristopiti, vabila kratkim potom vrniti. Društvo ima velevažen namen vzgajati in podpirati tdvetniške in notarske uradnike, posebno pa gojiti tesnopis, kojega potreba se je zadnji Čas tako živo pokazala ter osnovati si lastno bolniško blagajno. Vsled teg* je pa tudi tisto vredno vsestranske podpore, da bode potem svoji nalogi kos. Sicer je zantmanje za to društvo postalo živahneje, od kar je svoj delokrog razširilo ter se postavilo na odločno narodno stališče, kar kaže že to, da so se javdi uradniki od vseh s^ranij Slovenije, da se udeležijo občnega zbora. Na svidenje toraj dne 1. oktobra v Celji !
— (Poročil) se bode jutri dne 28. septembra v  župni   cerkvi   v Varaždinu gospod  dr. K a r o I Chloupek,   praktični  zdravnik  v  Soštauju, z gospdč. M i c i k o Torizer  iz   Varaždina. Če stitamo!
— (Razstava grozdja v Zagrebu) Dne
29. in 30. septembra t*r 1. in 2. oktobra t- 1. bo v poslopju h r v.-slav. gospodarskega društva na vse učiliškem trgu v Zagrebu razstava grozdja. Z* časa rs t sta VS se priredi izlet v vinograde zagrebške okolice kakor tudi na državno posestvo BožjakoviriH.
— (Razpisane službe) Pri deželnem stav-binskem uradu v Ljubljani je razpisnua služba atavbinHkpga adjunkta z letno plačo 900 gld., z aktivitetno doklado 150 gld. in s pravico do dveh petletnic pi 100 gld. — Prošnje je vložiti do 25. oktobra t. I. pri deželnem odboru
* (Kako bo Lucheni kaznovan?) „Neue Ziiricher Ztg." poroča, da bo morilce cesarice Eli zabete, Luccheni obsojan po § 252 genovskega kaz. zakonika v dosmrtno ječo. Takoj po obsodbi ga odvedejo v kaznilnico, kjnr ostane nekaj dn; v svo|i celici sam, potem pa ga odvedejo k prisilnemu delu. Postal bo Čevljar ali pa bo pletel nlamo. Kažnjene ne smejo govoriti ničesar mej seboj, sicer jih zapro v temno celico. Delajo *es dan, le opoldne imajo malo počitka. Obiske sorodoikov smejo sprejemati le 4 na leto po 15 minut. Ob nede'jah imajo ranši; po maši se smejo z župnikom pogovarjati Pred delom in po delu se molče sprehajajo po obzidanem dvorišča.
* (Samoumor radi dveh krajcarjev ) V
Lovvenbergu v spodnji Šleziji je skočda prttd kratkim služkinja nekega Žida, Hedvfga Turick, iz tretjega nadstropja na cesto in je bila takoj mrtva. Poneverila je baje dva krajcarja, in kt-r jo je radi tega gospodar policiji naznanil, se je usmrtila. Pred židovo hišo se je zbralo ogromno ljudutva, katara je došle redarje kamnalo. Se-le požarna hramba, katera je prihitela na pomoč, je ragnala razjarjene ljudi.
* (Zvesta ljubezen) Minilo ie več kakor 45 let, odkar sta se zaljubila in zaročila v Nemčiji mladenič in mladenka. Ker nista imela premoženja, si ga je šel mladenič iskat v Ameriko. Te dni pa je pisal svoji G4letni ljubici, da je sedaj napočila srečna ura njune poroke, zato naj pride nemudoma v Newyork. In nevesta bo je pripeljala na parobrodu „Lalau v Newyork, kjer je bila sijajna poroka.
* (Vezuv.) Listi poročajo, da je Vezuv v zadnjem času zopet bljuval kamenje in lavo ter žarečega peska. Zrelo, iz katerega d ero reke lave, je 80 m široko. Razen tega je Še več manjših. Sedaj je v Neapolju mnogo tujcev, ki ponoči opazujejo veličastni prirodni pojav.
* (Orkan) V zahodnji Indiji je divjal te dni grozen orkan. Na otoku Barbados je 2000 hiš porušenih. Skoro vse ladije so uničene. Tudi veliko Število ljudij je poginilo.
Darilni
Uredništvu našega lista je poslala: Za Prešernov spomenik v Ljubljani Gospodična Anica Vernik 22 kron, nabrala na Vrhniki ob priliki svatbe svoje sestrice, kličoč: .Bog živi novoporočenca I" —Živeli rodoljubna nabiralka in vsi darovalci, zlasti pa narodni par I
Književnost.
Secesija. Studija o modernoj umjetnosti od Ive Pilara. — Zagreb 1898. Tisak Dioničke tiskare. — Delo, ki obsega 42 str. najelegantnej • šega formata, stane le 30 kr. O tej znameniti brošuri spregovorimo kaj več v listku.
— Hrvatski pokret u ljetu godine 1848. — Dio II. Ciena 75 nč. — 1898. Dionička tiskara u Zagrebu. 223 str. — Priložena je slika hrvatski sabor 4. srpnja 1848.
Telefonicna in brzojavna poročila
Dunaj 27. septembra. Cesar je imenoval ministre đr. K a i z 1 a , Jedrzejovvicza, dr. Barnreitherja in barona Kasta tajnimi svetniki.
Dunaj 27. septembra. „Slovanska krščansko narodna zveza" je imela včeraj od 3. do Vi 6 ure popoludne posvetovanje o položaju in o njenem razmerju z desnico in z vlsdo. Danes dopoludne so se posvetovanja nadaljevala, a do sklepa še vedno ni prišlo.
Dunaj 27. septembra. Voditelji nemških obstrukcijskih strank imajo danes popoldne zopet posvetovanje o bodoči svoji taktiki. Javna tajnost je, da vlada mej obstrukcijonisti v tem oziru največje uasprotstvo. Zlas'i koroški poslanci z dr. Leinischem na čelu so proti vsakemu odnehanju od obstrukcije. „Ostd. Hundschau" pravi , da ni vzroka pr-meniti taktiko, kajti če je Thuo, kakor je naznanil, pripravljen na vse slučaje, potem je priprav Ijen tudi na slučaj, da obvelja predlog, kateri so prvi sprožili socijalni demokr«tje in kateri so od teh prevztli veleposestniki.
Dunaj 27. septembra. Socijalni demo kratje hočejo v četrtek zahtevati, naj vlada poju sni, kaj je dogovorila z ogersko vlado za slučaj, da se nagodba ne reši v parlamentu. S ttui naineravnjo izposlovati , da proglasi zbornica porabo § 14. za kršenje ustave. V isti seji hoče;o tudi predlagati razveljavlje-nje § 14. Socijalisti se budujejo, da vlada izjemnih nared za Gališko ni predložila zbornici. Vlada je to storila in je dotična predloga uradno protokolirana, samo razglasilo se to ni z ozirotn na slavnostni zuačaj seje.
Dunaj 27. septembra. Po Tolitvi odsekov je gospodska zbornica na predlog grafa Hohenvvartha volila kvotno deputacijo. Desnica gospodske zbornice je na mesto umrlega grofi Franca Kalkenkavna izvolila grofa Hohei:\varta spojini poslancem.
Danai 27. septembra. „Freuiđen-blattu pravi danes, da je popolnoma vse-jedno, če začne opozicija cbstrukcijo pri prvem branju nagodbenih predlog ali sele pozneje in da je Tudi vsejedno, kako obstrukcijo hoče tirati. Vse je odvisno od tega, bo li sploh ob-struirala ali ne bo. Če se odloči za obstrukcijo, potem ne izostanejo konsekvence.
Pariz 27. septembra. Komisija pravosodnega ministerstva se je bila izrekla proti reviziji Drtvfussovega procesa. „ Voltaire* pravi, da se je proti reviziji izrekla iz juri-dičnih nagibov, zajedno pa izrazila svoje mnenje, naj se obsodba kasira
Pariz 27. septembra. „FrondeB javlja, daje vlada pariškega vrjaškega zapovednika Zur-lindena odstavila in Picquarta izpustila iz zapora.
London 27. septembra. „Da ily Nows", nekdanje Gladstonovo glasilo, veleugleden list, prijavljajo pod naslovom „Izza kulis Drevfusove afereu senzacijonalna razkritja O vzroku, zakaj je bivši predsednik francoske republike Kazimir Perier n a k r a t odstopil. BDaiIy News" pravijo, da je nemški poslanik grof Manster meseca decembra leta 1894. poslal važno poročilo v Btrolin Dasi je bilo poročilo zapečateno, so franeotki vladni krogi to poročilo ujeli, je odprli in fotografirali, potem pa poslali v Berolin, Nemški informacijski bir6 v Bruselju je to nekaj dnij pozneje izvedel in o tem sporočil v Berolin, na kar je dobil grof Manster naročilo, zahtevati popotne liste. Dne 1. januvarja 1895. je šel grof Milnster o tej zadevi h Kazimirju Ptnerju. Ta je bil silno presenečen in je dal svojo častno besedo, da se kaj tacega nikdar več ne zgodi. Manster je o tem poročal cesarju Viljemu, a francoska vlada je tudi to poročilo odprla in dala fotografirati. Dne 12. januvarja 1895, je prišel grof Minister zopet v Elisee n zagrozil, da bo Nemčija takoj m o b i 1 i z o v a 1 a svojo vojsko, če ne dobi zadoščenja. Perier je na to obljubil, da da sam zadoščenje in je odstopil. Po tem pojasnilu je postalo tudi razumljivo njegovo pismo, s katerim je naznanil svoj odstop io v katerem je izvestne kroge opominjal, naj imajo vedno pred očmi čast in srečo domovine.
— (Imenovanje.) Notarski kandidat v Ko Stanjevici gosp. Pavel Hudovernik je imenovan avskultantom.
— (Cessrioa Elizabeta) Deputacija ,Za-vezo eloventikih učiteljskih društev" (gg. Jelene, Cesnik in Luznar) je 15. t. m. potom okr. glavarstva v Kranju v imenu vaeh v „Zaveži" združenih učiteljskih društev izrazila svoje najiskrenejče so-ialje na smrti cesarice Elizabete. Direktorij „Zaveže" je zajedno, v smislu blagih načel, ki so vedno vodila pokojno cesarico, sklenil potom prostovoljnih prispevkov ustanoviti tri .Cesarice Elizabete usta nove" po 50 gld., in sicer jedno za Kranjsko, jedno za Štajersko in jedno za Primorsko. Te ustanove naj so namenjene učiteljskim sirotam in v pomanjkanju teb pa učitelJHkim otrokom, ki se šolajo na srednjih ah na visokih šolah in se bodo dodeljevale vsako leto na dan 10. septembra.
— (Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov a sedežem v Celji) je razposlalo vabila za pristop k drnštvu vsem gg od vetnikom in notarjem ter njih uradnikom širom Slovenije ter nam piše: Oglasila za pristop dohajajo dan na dan, dosedaj oglašenih je blizn 80 rednih členov. Kot nstanovnik je na novo pristopil gospod dr. Fran Maver iz Šoštanja, najmlajši odvetnik na Štajerskem, kar je za društvo veselo znamenje. •Sedaj šteje tisto štiri ustanovnike: gg. dra. Jerneja
Izborno deluje
5£ Tanno-Chinin tinktura za lase ?5
okrepčuie iu ohranjuje lasisfe in preprečuje izpadanje las Cena 1 steklenici z rabilnim navodom jio kr.
Ted.lan.st zalega (886—30)
lekarna M. Lcustck, IJiibljaiia
Resljeva cesta fit.l. zraven mesarskega mostu.
r_r«»i«ifon Mtov.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 306*2 m.
t	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v <€	Vetrovi	Nebo	Il1
& 27.	9. ive^er JT, zjutraj 2. popol.	7S6 3 736 H 736 0	14 8 12 l 13 7	sr. jzah. sr. jvzh. sr. jng	oblačno oblaf.no oblačno	00
Srednja vCerajsnja temperatara 13 3%  ta 01" pod ■ormalom.
dn- 27. septembra 1898
Skupin državni dolg v notah..... 101 gld 75 k
Skupni državni dolg v srebru    .... 101 , 65
Avstrijska zlata renta    .   ,..... 120 , «>
Avstrijska kronska renta 4° ,..... 100 , 95
Ogerska slata renta 4«,....... 119 . 80
Ogerska kronska renta 4 J..... 98 , —
Avstro-ogerske bančne delnice    .... 904 ,
Kreditne deluice......... 353 , 15
London vista......... 120 , 15
Kemski drž. bankovci za 100 m.irk ... 58 . 85
SO mark............ 11 , 77
SO frankov........... 9 „ 53«/,
Italijanski bankovci.....t   .   . 44 „ 06
C. kr. cekini........... 6.6»
Dne 26 septembra l8i-8.
4° 0 drtavne srećke iz I. 1*54 po 250 gld. 164 gld. 25 k
Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld. 195 , —
Donava reg. srečke 5°/0 po 100 gld.    .   . 131 a —
Zemlj. obć. avstr. 4'/i*., zlati zast. listi 98 „ 30
Akcije anglo-avBtr. banke po 200 gld. .   . 155 „ 75
Ljubljanske srećke......... 22 „ 50
Rudolfov« srečke po 10 gld...... '26 , —
Kreditne srećke po 100 gld...... 19» „ 30
Tramway-drast. velj. 170 gld. a. v. .   .   . 604 , —
«jap;-uat.i rubelj.......... 1 . 27»/4
JL i
•Tnai|> >I«>«'» 1111*. lekarnar v Kamniku, nsznanja v svojeai in svojih otrok imenu prela-lostno v«st., da je vsemogočni Bog danes po noči poklical k sebi najmlajšega, čez vse ljubljenega sii ćka
v starosti sedmih let. (1507) Pogreb  nepozabnega sinčka bo v sredo, dne
28. t. m , ob 4. uri popoludne.
V Kamniku, dne 27. septembra 1898. 1 Mesto vsacega posebnega naznanila.)
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nas priljubljeni hrat, gospod
Nande Kummer
gostilničar
sinoči ob 8. uri, po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v b4 letu svoje starosti, mirno v Oospi/du zaspal
Pogreb bode v sredo, 2H, t. m., ob 4. uri popoludne.
Sv. mase zadu&nice bh bodo brale v tukajšnji farni cerkvi in v Stari Luki
Nepozabnega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin
V Kranju, dnć 27. septembra 1898.
(15(8) Žalujoči bratje In sestre.
Venci se na zeljo pokojnika h'-aležno odklanjajo.
ali nekateri £o«po«l|e se vzprejmo na dobro brano in zdravo stanovanje (1468—3)
Mestni trg št 3, III. nadstropje.
za jesen in zimo ima za preprodajalce
Albert Matzner na Dunajl, I., Kohlmessergasse 8.
Zavoje vzorcev, obsegajoče srajce, jopice, hlače za gospode, dame in otroke, v zneska 10   vo gld. proti povzetja ali dunajskim referenoam.        (1401—7)
BV~ Vsaki potek
se dobe izbrane raznovrstno
sveže morske ribe
pri (150
Ant. Stacul-u v Ljubljani.
(1506—1)
Ces. kr avstrijske      državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljave« od dne 1. janlja 18*8. lata. Odhod la I,|at»lj)«n* juž. kol. Press «ei Trb.t
Ob 12. aH 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Fransenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ansse, Solnograd; čea Klein-Reifling v Štej.', Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, PontatmL Beljak, Ce lovec, Franzensfeste. Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v 8oln< grad; Čez Klein-Reifling v Line. Bndejevice, Plzenj, Marijine vare Heb. Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetter na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopojudite osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selsthal, Dunaj — Ob 4. ari 2 m. popoladne osohni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnnirrad, Len' - Gastein Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Oensvo Pariš: češ Klein-Reifling v Stevr, Line, Badejevice, Pisani Marijin« vare. Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago, Litrsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 15 min. zvečer osebni vlak v Lesce Bled. Pol k toga vsako nedeljo in praznik ob 5. ari 39 m. po poludne v Lesce-Bled. — Prosna v Novo nieeso Is v fovjo. Mešani vlati: Ob S. ari 15 m. zjutraj, ob 13. ari 56 m. popoludne, oh 6. ari 30 n. svečer — Priho« v L|abljaao j. k. Praga la Trhli«. Ob 5. nri 46 m zjutraj osobni vlak z Dvnajf via Amstetten, is Lipskega Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijini* varov, Plznja, Budejevic, SolDO^rada, Linca, 8teyra, Ansseea. Ljubim, Celovca, Beljaka. Franzensfeste. — Ob 7. ari 55 min zjutraj osebni vlak iz Lesec-Bleda. — Ob 11. ari 17 m dopoludne osohni vlak s Donaia via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varo? Plznja, Budejevic, Solnograda Linca, Stevra, Pariaa, Gene** Curina, Bregenca, fnomosta Zella ob jezeru, Lend-Oasteina Ljnbna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. ari 57 m. popoladne osobni vlak s Dunaja Ljabua, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Poi-tabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osohni vlak s Dunaja, Lipska Prage, Francovih varov, Karlovih varov, BeSe, Marij iivb varov Plznja, Bndejevic, Linca, Ljnbna, Beljaka, Celovcs Pontahla Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 9. uri 55 m. vlak it Lesc-Bleda, — Progi* Is Novei(» mesta lu Is Koverta Mesaui vlaki: Ob 8. ari 19 m. zjutraj, ob S, uri W m popoluilne in < h 8. nri 35 m. zvečer. — OuimmI t« I.)•»»•-IJan«* d. k. v Ksinnlli. 01 't. ari 23 m. zjutraj, ob 2. un 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m in ob 10. ari 2<> miu. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in pratnikih — Prihod v l.|nl»l|ano d. k. Is Kamnika. Oh 6. ari 56 m. zjn traj, oh 11. uii Hm. dopoludne, ob 6. ur 10 m. in ob 9. uri 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (1044 71.
(1436-3)
tudi take, ki so nastavljeni v tej lastnosti, vzprejmem takoj) v vseh krajih in okrajih proti stalni plaet ta visoki proviziji za prodajo privstn h predmetov, kateri so neobhodno potrebni vsakemu ekonomu, kmetovalca in vsaki privatni stranki. Agenturo lahko opravlja v prostih svojih arah vsakdo, ki ima znanja pri privatnih strankah. — Ponudbe : Viljem Wor»oh, Praga 1487-11.
Trgovski pomočnik
Iz stroke mešanega blaga, prileten, nemškega in slovenskega jezika v govora in pismu zmožen, iz-vežban v komptoarskem poslovanju, se vzprejme pod ugodnimi pogoji- — Ponudbe naj ae pošiljajo upravništvu .Slovenskega Naroda". (1496—1>
Vzprejmem
slovenskega stenografa
oziroma tndi pisavrjab s gladko in lepo pisavo. Vstop s I. oktobrom ali tndi pozneje. Plača do 50 gld. po dogovoin in zmožnosti.
Dr. Dragotin Treo
(1502—t) odvetnik v Poatojlnl.
hoče piti dober konjak
kupi naj
CognacStJulien
pri tvrdki (1439-7)
Kham Sl Murnik.
Iščem
koncipijenta
zmožnega v vseh poslih notarijata, poSUneg* in urnega Nastop 1. oktobra t 1. Spričevala fo s ponudbo doposlati.   Plača pa dogovoru.
Gustav Omahen
(1497—2) o. kr. notar v/ Poetojini.
(1505>
Gospod Odon Pamer ni več naš zastopnik; isti torej tudi ni več opravičen v našem imenu plačila vzprejemati.
Direkcija pivovarne v Protivim.
dozori
Naznanjam častitim odjemalcem, da za Protivinsko zalogo ne delam več.
Z ictvspoHtornitjetn
(,5M) ffla Pamer.
IfsT Izvrsten ceškl ladelelt« "M
Seniilske tkanine
23 metrov, fine za gld- 4*60, 33 metrov, mofine sa gld. 5 — p« Bilju franko proti povzetji mooh. tkal-oovna BratU Hama6ku v Semtlsoh (Ce*ho>.
Vzorce brezplačno in franko. (1433-4)
domača krojaška tvrdka
M. KUNC
v Ljubljani, Gospodske ulice št. 7
priporoča uljudno svojo veliko zalogo modnega domačega in angleškega blaga v lidolovauje vsakovrstnih oblek po jako roelnih cenah. Colo obleke in vrb.no sulerje izdeljujcjo so po msrl že od 20 gld. naprej. Izboren kroj se Korantuje. Jesenski havelokl lastnega izdelka so v zalogi po 12-14 gld.
Karol Planinšek
Ljubljana, Stari trg
priporoča ob času vinske trgatve grozdni sladdr (Trau-
benzucker), nadalje veliko zal t go špecerijskega in kolonijalnoga blaga, kakor tudi špirita, finega pristnega slivovca, drožnika in ruma
na. de*belo iia. d.ro"bra.o. rt88o—10
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk ,Naredne Tiskarne".
44