NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stomejčič
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 36 - LETO 52 - CEUE, 11.9.1997 CENA280 SIT
jCje je zlati zaklad
Ali je v Prožinski vasi res ustaško zlato, ki ga iščejo po vsem svetu že pol stoletja? Reportaža na strani 45.
Cvetje navdušuje Foto Gregor Katlč
Cvetje, takšno in drugačno, nas vedno navduši: naj bodo to skromni
^opki, bohotni cvetlični aranžmaji ali celo cvetovi s pridihom eksotike.
to in še večje bilo minuli teden na ogled v Savinjskem gaju v Mozirju,
^j^r so med drugim gostili tudi braslovške hmeljarje, obiskovalcem pa
^trosili obilo idej ter jim ponudili pravo pašo za oči. Utrinke z razstave
Cvetje Evrope prinašamo na strani 34.
Mati revežev z
vsega sveta
^^^t žaluje za materjo Terezijo in objokuje
^ady Di, žrtev lovcev sveta. Stran 35
V Petici še reportaže,
ugankarstvo, nasveti
^^omobilizem, glasba, humor...
Ko zmanjka prostora
Vse o številnih šolskih problemih na Celjskem ob začetku
šolskega leta. Tema tedna na strani 24.
Ko imaš čili, mu
prilagajaš sredstva
Tako pravi v intervjuju pred začetkom jubilejnega MOS
mag. Franc Pangerl in razmišlja o nadaljnjem razvoju
sejmov v Celju. Stran 5.
Pivovarji osvojili Francijo
Po zmagi na turnirju Marrand v rokometnem taboru
Celjanov ugotavljajo, da so pripravljeni na Evropo. Stran 15.
mmm:
Trinajstica srečna številka
Na maratonu Logarska prek 700 tekmovalcev. Reportaža na
strani 9.
Roparja obžalujeta
Pričelo se je sojenje za rop menjalnice Srečko v Rogaški
Slatini. Stran 32.
Komunalci odklanjajo delo
Novi zapleti v sanaciji laškega komunalnega podjetja. Stran 22.
Priloga - Sejemska Petica
2
DOGODKI
Celje spet mesto obrti
Jutri dopoldne začetek jubilejnega 30. Mednarodnega obrtnega sejma
s priložnostno slovesnostjo bo jutri, v petek ob 10. uri, v Modri
dvorani Celjskega sejma predsednik države Milan Kučan urad-
no odprl jubilejni 30. Mednarodni obrtni sejem. Na skupno 55
tisoč kvadratnih metrih razstavišč se bo deset sejemskih dni
predstavljalo 1.765 razstavljavcev iz 29 držav, sejem pa* bodo
spremljala številna gospodarska in poslovna srečanja, pred-
stavitve, razprave in nenazadnje tudi družabne prireditve.
Konec lanskega leta je bil de-
lež obrti v bruto domačem
proizvodu slovenskega gospo-
darstva 19-odstoten, v skup-
nem številu registriranih podje-
tij, družb in samostojnih pod-
jetnikov je obrt zavzemala kar
45,2 odstoten delež, v skupnem
številu zaposlenih delavcev pa
22,9 odstoten delež. V Sloveniji
je bilo 51.020 obrtnih obratov, v
njih pa je delalo 124.256 delav-
cev. Podatki so zgovorni sami
po sebi, zato ni presenetljivo, da
slovenski obrtniki skušajo svo-
je težave in aktualno problema-
tiko reševati prav na svojem
največjem sejmu v Celju.
»Vsako leto nam MOS v Ce-
lju služi za nekakšen poligon,
na katerem predstavnikom
državne zakonodajne in izvr-
šne oblasti predstavimo svoje
najbolj pereče in aktualne te-
žave. Res je, da nam dokaj
pozorno prisluhnejo, a na od-
govore oziroma rešitve zveči-
ne čakamo po dve ah tri leta.
Tako je denimo s problemati-
ko dela na črno, ki smo jo v
Celju odprli pred leti, epilog v
obliki zakonskega besedila pa
dobiva zdaj,« pravi predsed-
nik Poslovnega odbora 30.
MOS in predsednik UO OZS
Stanislav Kramberger, ki do-
daja, da slovenski obrtniki za-
radi tega počasi dobivajo slo-
njo kožo.
Priložnosti, da povedo svoje,
jim tudi letos ne bo manjkalo,
saj se bo v desetih sejemskih
dneh zvrstilo kar 94 dogodkov
Organizatorji 30. MOS se nekaj dni pred začetkom sejemske
manifestacije najbolj bojijo pričakovanih prometnih težav. Z
gradnjo avtocest je Celje trenutno prometno zelo težko dostop-
no - tako pa bo, kaže, tudi večino sejemskih dni. Na Sloveniki iz
mariborske smeri bodo dela na tunelu in dveh viaduktih
tehnično zaključena 16. septembra, kdaj pa bo ce^ prevozna
po vseh štirih pasovih je bilo v torek nemogoče napovedati. V
Darsu zagotavljajo, da po 16. septembru in najverjetneje
skupaj z otvoritvijo odseka Arja vas-Vransko - vendar datuma
do sredine tega tedna še niso določili. Tako tudi napovedani
19. september ni več zanesljiv dan odprtja.
strokovnega programa. Kako
hitro pa bodo prišli do odgovo-
rov, bo pokazal čas - a glede na
3,1-odstotno letno stopnjo rasti
števila obrtnih obratov v Slove-
niji, se bo morda oblast le zače-
la hitreje odzivati.
IVANA STAMEJČIČ
Protestni sliod icovinarjev?
Po napovedih svobodnega sindikata se obeta vroča jesen
»Od leta 1990 do danes je
kovinsko predelovalna in-
dustrija na Celjskem izgubi-
la približno tretjino delov-
nih mest. Število zaposlenih
se je z nekdanjih 18 do 20
tisoč zmanjšalo na 5 tisoč,
med nekdanjimi velikani,
Železarno, Emo, Klimo, Li-
belo in Zlatarno, se nad vo-
do držita le še Unior in Al-
pos.«
HMf
To so podatki sekretarja
območne organizacije svo-
bodnih sindikatov Ladislava
Kaluže, ki je na ponedeljkovi
novinarski konferenci javnost
seznanil s pripravami na pro-
testni shod SKEI 24. septem-
bra v Ljubljani. Kovinarji so
shod napovedovah že junija,
pa so ga po začetnih obetav-
nih in obljub polnih pogovo-
rih z vlado preložili. Sindikat
SKEI zdaj ugotavlja, da se sta-
ra pesem nadaljuje, razmere
v kovinsko predelovalni indu-
striji se vse bolj zaostrujejo. V
težave so zašla tudi tako ime-
novana prečiščena podjetja,
sanacije se ponavadi končajo
zgolj z odpuščanjem delavcev
in stečaji. Povod za protest bo
tudi nova delovno pravna za-
konodaja oziroma zahteva
vlade, da se ta sprejme po
hitrem postopku. »Zakono-
daja obravnava temeljne pra-
vice delavcev, zato ne more
biti sprejeta na hitro. Še bolj
nas skrbi zakon o zavarova-
nju za primer brezposelnosti.
Ta je tako drastičen, da ni
sindikata v Evropi, ki naj ne bi
reagiral, saj se pravice brez-
poselnih zmanjšujejo za 100
odstotkov,« je opozoril Kalu-
ža. Konkretno naj bi delavec.
ki ima preko 25 let delovne
dobe, po novem na zavodu
užival pravice samo eno leto,
zakon pa uvaja termin obvez-
nega štiriurnega čakanja do-
ma.
Kaluža meni, da je zlorab
sicer veliko, toda »ljudem ne
smemo jemati pravic zato,
ker zlorab ne znamo kontro-
hrati. Če do zlorab prihaja, naj
se z njimi ukvarjajo inšpek-
torji.«
Vsi ti razlogi, pa prepočasni
dogovori v zvezi s podpisi
aneksov h panožnim kolek-
tivnim pogodbam in jamstve-
nim skladom zgolj na papirju,
bodo 24. septembra najver-
jetneje na uUce pognali člane
SKEI, poleg njih pa po napo-
vedih nekaterih tudi delavce
drugih panog, predvsem tek-
stilce.
mmmm irena jelen baša
Računafte brez nas
V nekaterih delih občine Laško že sedaj dvomijo v uspeh referenduma za uvedbo
samoprispevka
Predsedniki krajevnih
skupnosti v občini Laško pod-
pirajo zamisel o razpisu refe-
renduma za samoprispevek, s
katerim bi vsi kraji v občini
pomagala zbirati denar za iz-
gradnjo nove osemletke v De-
bru, za obnovo podružničnih
šol ter za izgradnjo doma sta-
rejših občanov, vendar vsi po
vrsti dvomijo v uspešen izid.
Ne le zato, ker menijo, da si je
občina zastavila preobsežen
program in ga ne bo mogla
izpeljati, ampak tudi zato, ker
ne verjamejo, da so ljudje res
pripravljeni iz lastnega žepa
plačevati za objekte, ki bi jih
po njihovem morala zgraditi
država.
Tako bi lahko na kratko str-
nili razmišljanja krajevnih
funkcionarjev, ki so se v pone-
deljek z laškim županom Pe-
trom Hrasteljem in člani ob-
činske uprave pogovarjali o
uvedbi prispevka, s katerim bi
krajevne skupnosti v nasled-
njih petih letih zbrale najmanj
311 milijonov tolarjev. To je le
tretjina vsote, ki jo občina po-
trebuje za izgradnjo in obnovo
šolskih zgradb. Koliko denarja
bi stal dom ostarelih, še ni
izračunano, vendar je jasno,
da bo skupna vsota krepko
presegla milijardo tolarjev. V
skladu z veljavno zakonodajo
bi referendum za samoprispe-
vek razpisala vsaka krajevna
skupnost posebej, izvedli pa
bi ga ob predsedniških voli-
tvah. Ker torej časa ni več veli-
ko, bi morala krajevna vods-
tva pohiteti s pripravo lokal-
nih programov, samoprispe-
vek bi namreč bil namenjen
za izvedbo skupnega in kra-
jevnega programa, poleg tega
pa bo veliko napora treba vlo-
žiti tudi v prepričevanje obča-
nov. In kaj menijo v posamez-
nih krajevnih skupnosti? V
Rimskih Toplicah pravijo, da
občina sama ni sposobna iz-
vesti obeh velikih naložb, za-
nima pa jih tudi, kdaj bi bila
objekta končana, v Laškem
zahtevajo terminski plan vla-
ganja denarja za vsako leto
posebej in se sprašujejo, kaj
bo v primeru, če samoprispe-
vek uspe samo v nekaterih
krajih, v Šentrupertu se boji-
jo, da bi občina zgradila le
novo osemletko, na vse osta-
le šole pa »pozabila«, v Marija
Gradcu pravijo, da je samo-
prispevek potreben, vendar je
treba program natančno raz-
ložiti krajanom, enako menijo
tudi v Vrhu nad Laškim in v
Jurkloštru, kjer nujno rabijo
novo podružnično šolo, v Zi-
danem Mostu in v Sedražu že
imajo svoj samoprispevek in
krajanov ne nameravajo še
dodatno obremenjevati, v Re-
čici pa pravijo, da sta spodnji
in zgornji del krajevne skup-
nosti tako skregani, da na njih
ni mogoče računati.
Vodstvo občine Laško čaka
torej še veliko dela do konca
septembra, ko naj bi sprejeli
dokončno odločitev o razpisu
referenduma, vendar je dejs-
tvo, da brez prispevka obča-
nov nove šole v Debru ne
bodo mogli zgraditi.
JANJA INTIHAR
Razširjen Center InterspI
Center Interspar Celje največji v Sloveniji - Od srede,!/, septembra 11 novih trgovk
Skupno 885 brezplačnih parkirišč
s priložnostno slovesnost-
jo in sprejemom za povab-
ljene goste bodo v torek, 16.
septembra ob 21. uri, odprli
drugi del Centra Interspar
Celje. 11 trgovin bo dopol-
njevalo oziroma razširjalo
obstoječo ponudbo centra. Z
dograditvijo drugega dela je
Center Interspar Celje posta-
lo največje nakupovalno
središče v Sloveniji.
mm
Konec avgusta so v Ljublja-
ni, na Viču, odprli tretji Center
Interspar v Sloveniji. Čez ne-
kaj dni pa bo kupcem na voljo
tudi drugi del celjskega Cen-
tra Interspar. Odločitev za
dvofazno gradnjo celjskega
centra je bila sprejeta že ob
prihodu Centra Interspar v
Celje. 23 trgovinam na 12.400
m^ najemnih površin v centru,
ki jih Celjani poznajo že dve
leti, se zdaj pridružuje še 11
trgovin na skupno 8.760 m^ V
Centru Interspar Celje je
skupno 21.160 m^ najemnih
površin, od tega pa je čistih
prodajnih 16.300 m^
Novi del celjskega Centra
Interspar bo za kupce odprt
od srede, 17. septembra od 9.
ure naprej, na otvoritveni
dan pa pripravljajo tudi vrsto
prireditev. Že ob 9. uri priča-
kujejo pred centrom Pohor-
sko konjenico z rogisti in
godbo na pihala, ob 11. uri
bodo za obiskovalce razreza-
li torto velikanko, ob 16. uri
pa se začenjajo Dnevi piva v
Centru Interspar. V sredo se
bo s svojo ponudbo predsta-
vila Pivovarna Laško, v četr-
tek bodo obiskovalci lahko
poskušali pivo Gosser in
Celjski grof, v petek pa pivo
iz pivovarn Haler in Lipnik.
Obstoječa ponudba v Cen-
tru Interspar Celje bo dopol-
njena zlasti s prodajnim pro-
gramom s področja tehniž
ga blaga, športa in čevl
Največja bo trgovina Baum
kjer bodo pod skupnim t
tom »Sam svoj mojster« p
dajali okoli 40 tisoč izdell
za dom, delavnico in vrt. Sl(
jo športna trgovina Her
prodajalna čevljev Si
felkonig; Era z malimi in vi
kimi gospodinjskimi apaf
računalniška trgovina Me
max - računalniški mega m
ket s svetovanjem ob sao
postrežnem načinu kupo
nja. V Celje prihajajo tudi:p
dajalna damske mode Stri
One; Inka Impex intersho[
izdelki z daljnega vzhoda;
vie - trgovina za bodoče i
mice; prodajalna ženskih bi
Nara Camice ter specializio
nogavičarska prodajalna
biani. Celotno ponudbo v O
tru Interspar Celje pa zakl
čuje frizerstvo Tip top, n^f
, njeno vsej družini.
Srečanje borcev
Višji sland(|
zaležl(^
liolnilcel
v ponedeljek se je v!l
prostore v osrednji
bi Splošne bolnišnice!
Ije preselila še kiru^
enota intenzivne in^^j'
ne, 15. septembra pa
eni od dvoran novega ^
racijskega bloka oprai
na tudi prva operacija
Kirurška enota intei
terapije je prav taku ^
enota intenzivne in^^j
medicine, ki se je v no
prostore preselila že pj,
dobrim mesecem, opre,
Ijena z najsodobnejšimi ^
pravami, ki bodo bolnU^,
po hudih poškodbah, zij
možganov in pljuč, ter op
rirancem po težkih opgfj
jah omogočale večjo me
nost preživetja in bolj ca
vito medicinsko rehabili
cijo. Namesto dosedaffi
petih postelj jih ima eni
sedaj enajst, nameščene
so v eno, dvo in tripostelji
sobah.
Občinski odbor Zveze borcev NOB Celje je v petek na letališču v Levcu pri Celju prip*^^
tradicionalno srečanje borcev in udeležencev NOB.
Za udeležence srečanja so pripravili priložnostni kuhurni in zabavni program, P^^
popoldanske ure pa so minile v znamenju pogovorov in obujanja spominov. Kar
udeležencev pa se je odločilo tudi za panoramske polete z letali in si Celje z bližnjo of^^
ogledalo iz zraka. IS, Foto^


riSopic
DOGODKI
3
^ovornost,
^ato casi
g lošni bolnišnici Celje
\. te dni objavili razpis
'"^gdstojnike vseh oddel-
f%ted pol leta je namreč
^\tor bolnišnice vsem
desetim predstojnikom
jelil status vršilca dolž-
rtj zato se bodo za to
Jkcijo sedaj morali znova
rf^ gre za klasični javni
ampak bolj za pov-
.j^evanje po kadrih, ki bi
ly skladu z novo vizijo in
jategijo razvoja in poslova-
la bolnišnice pripravljeni
|^y2eti  tako   odgovorno
^cijo kot je vodenje od-
Ai,« pojasnjuje direktor
L Samo Fakin. »Zdravniki,
^sebodo ponovno ali pa na
jivo potegovali za predstoj-
jjlio mesto, se morajo zave-
^"ijda ta funkcija ne pome-
jle časti, ampak predvsem
idgovornost, saj bodo imeli
^področju kadrovanja, po-
;3e in organiziranosti dela
odobne pristojnosti kot di-
fsm bolnišnice.«
Razpis za predstojnike od-
;lkov bo trajal približno
;a tedna, končno besedo o
ijireznosti   oziroma   neu-
ireznosti      posameznega
landidata pa bo imel direk-
])[ bolnišnice.
JI
Praznično v Velenju
Ob prazniku mestne občine
Velenje, ki bo 20. septembra, se
bo ta in naslednji mesec zvrsti-
lo več kot trideset dogodkov.
Na praznični dan bo v orgelski
dvorani Glasbene šole Frana
Koruna Koželjskega Velenje
slovesna seja mestnega občin-
skega sveta, na kateri bodo po-
delili občinska priznanja in
proglasili častnega občana.
Grb Mestne občine Velenje
bosta prejela Prostovoljno ga-
silsko društvo Velenje in Miha
Valenci, plaketo bodo podelili
Veri   Zupančič  in  Ludviku
Glavniku, častni občan Mest-
ne občine Velenje pa bo postal
dr. Matjaž Kmecl. Nekateri do-
godki, načrtovani v okviru ob-
činskega praznika, med njimi
odprtje prenovljenih prosto-
rov na podružnični šoli Pesje
in odprtje ceste Sopota-Kima,
so se že mimo.
Jutri, 12. septembra, bo za-
ložništvo Pozoj pripravilo
predstavitev slikanice Roka
Polesa in Urške Stropnik. V
soboto, 13. septembra, bodo
odprli prizidek k šoli na Paš-
kem Kozjaku, Društvo humo-
ristov Velenje bo organiziralo
prireditev S kolesom do razve-
drila. Športni klub Cirkovce
pa bo pripravil nogometni tur-
nir za pokal mestne občine.
To nedeljo, 14. septembra, bo
Medobčinsko društvo invali-
dov pripravilo hitropotezni
turnir. Prihodnji teden, 19.
septembra, bo Društvo šaleš-
kih likovnikov pripravilo raz-
stavo na Velenjskem gradu, is-
tega dne pa se bo pričela še
dvodnevna Mala Napotnikova
kolonija v Zavodnjah. Velik
dogodek, ki bo v Velenje pri-
vabil številne otroke iz vse Slo-
venije, bo pričetek sedemd-
nevnega Pikinega festivala.
^■■■■■■■■■■■■■1 KL
Zgibanka Upravne enote Celje
Trem publikacijam, Brošuri
o UE Celje, Vodniku po UE
Celje ter Zbirniku vlog UE Ce-
lje, ki jih je doslej izdala
Upravna enota Celje, se je v
začetku tedna pridružila še
Zgibanka UE Celje. Vse štiri
publikacije se med seboj vse-
binsko dopolnjujejo, obča-
nom pa so dosegljive tudi na
Internetu (http://www.sigov.
si/uecelje/index.htm).
Po besedah načelnika UE Ce-
lje Damjana Vrečka želijo tudi
s pomočjo publikacij povečati
učinkovitost državne uprave.
zvišati raven svojih strokovnih
storitev, približati državno
upravo občanom, zmanjševati
stroške in povečati ekonomič-
nost v upravnih postopkih,
zmanjševati različne upravne
nezakonitosti ter utrjevati in-
stitut pravne države. Publikaci-
je so namenjene in občanom
vseskozi dostopne na sedežih
UE Celje ter vseh treh lokalnih
skupnosti, občin Celje, Vojnik
in Štore in v oddelkih Osrednje
knjižnice Celje, Zbirnik vlog
UE Celje pa tudi na sedežih
vseh krajevnih skupnosti.
Zgibanko UE Celje, ki so jo v
ponedeljek predstavili javno-
sti, bodo občanom delili v času
30. MOS med 12. in 21. septem-
brom tudi na svojem razstav-
nem prostoru na galeriji v dvo-
rani A Celjskega sejma.
IS
Nikoli vec vojne!
Na Ravnici pri Novi Gorici so v soboto s priložnostno
slovesnostjo počastili spomin na padle slovenske vojake na
Škabrijelu, spominsko obeležje, ki ga je v letu 1917 na Soški
fronti padlim Slovencem postavilo Društvo goriških rodolju-
bov, pa je namenjeno tudi številnim Celjanom.
»V bojih, čeprav v uniformah avstroogrske vojske, so sodelo-
vali tudi trije bataljoni 87. Celjskega pehotnega polka. Bojevali
so eno najtežjih bitk na stoletja naseljenem zahodnem delu
slovenskega ozemlja, bojevali so bitko za svojo zemljo,« je v
nagovoru poudaril podžupan Mestne občine Celje Dušan Bur-
nik, ki je med drugim še dejal, da klic »Nikoli več vojne!« ostaja
večno aktualen in od vseh nas zahteva nenehno zavzemanje in
boj za medsebojno razumevanje in sodelovanje. IS
Delovni obisk ZLSD v Velenju
Prejšnji petek se je mudila na obisku v Velenju poslanska
skupina Združene liste socialnih demokratov s predsednikom
stranke Borutom Pahorjem. Po sprejemu pri županu Srečku
Mehu, ki jih je seznanil s težavami in uspehi mestne občine, so
odšli v Premogovnik Velenje, kjer so si ogledali pridobivanje
premoga in opravili razgovor z vodstvom premogovnika.    KL
Nova lekarna
v KS Kozje, v občinskem
središču, se za letošnji kra-
jevni praznik veselijo nove
lekarne. Odprli jo bodo jutri,
v petek, 12. septembra.
Stara lekarna v prostorih
Zdravstvenega doma Kozje je
postala premajhna, pa tudi
zahtevam pravilnika o lekar-
niški dejavnosti ni več ustre-
zala. V zdravstvenem domu so
zato našli večji prostor ter za-
čeli z gradbenimi deli. Za
gradbena dela v vrednosti 3
milijone tolarjev je poskrbela
občina Kozje, Celjske lekarne
pa za vso potrebno opremo v
vrednosti nad 8 milijonov
tolarjev. Z gradbenimi deli so
začeli junija ter končali v sre-
dini avgusta, nato so začeli z
opremljanjem.
Nova lekarna je za odmaknje-
ni kraj pomembna pridobitev,
ki bo služila potrebam prebival-
cev občine Kozje ter dela obči-
ne Podčetrtek. Zato pripravljajo
za jutri slovesno odprtje. Nove
prostore bosta predala namenu
župan Kozjega dr. Božo Sok in
direktorica Celjskih lekarn Lili-
jana Grosek.
Za krajevni praznik Kozje-
ga bodo jutri v zdravstvenem
domu odprli razstavo starin-
skih razglednic Kozjega.
Med njimi bo najstarejša
znana, iz prejšnjega stoletja,
ki prikazuje panoramo kraja
ter oba gradova. Šest starih
razglednic so v založbi obči-
ne Kozje ponatisnili.
Ob tej priložnosti bo pred-
sednik KS Kozje Jože Pirš
predstavil delo v preteklem le-
tu, za kulturni program pa
bodo poskrbeli osnovnošolci
iz Kozjega. Slovesnost bo pred
zdravstvenim domom ob 14.
uri. BRANE JERANKO
Dražji vrtec
seje mozirskih svetnikov - Odvoz smeti še ni dokončno
dogovorjen
Pretekli teden so se na seji
tali člani občinskega sveta
lozirje, ki so med drugim
L^kladili cene vode in ka-
alščine ter za četrtino povi-
li' ekonomske cene v vrtcu
I Po nekaterih predlogih v za- -
leta naj bi že marca po-
cene za 10, septembra
f^^eza 15 odstotkov, vendar
"^predlog ni bil sprejet. Zato
l^od prvega septembra dalje
'fljajo za četrtino višje eko-
nomske cene. Tako je bila na
'"■^er cena polnega progra-
"^za otroke od 3 do 7 let
lekaj več kot 28 tisoč tolarjev,
l^^cena pa je nekaj več kot
.^''soč tolarjev. Kljub poviša-
^ so cene v mozirskih vrtcih
'J,vedno med nižjimi v Slove-
.^H tega so mozirski svet-
Podali soglasje za spre-
;j^'^)^ni statut KS Rečica ob
ij^jj^ii. ki je postala pravna
Statut KS Mozirje bodo
^^'niki verjetno obravnavali
prihodnji seji. Člani sveta
ij^liko razpravljali tudi o
Javnem komunalnem
Okolje Mozirje, za
il^^JJ^ga so imenovali člane
jjj^P^^ine in nadzornega od-
3 tako da naj bi podjetje
i    v prihodnjem tednu
w'^^rio registrirali. Kakor je
i(l^J°> bo Okolje skrbelo za
kiu ^^^^^ v občini Mozirje,
^ Li K ^°    ^ občinah Luče
'^Dno tudi na skupnem
zasedanju občinskih svetov, ki
je bilo v četrtek, še niso odlo-
čili niti za Okolje niti za kon-
kurenčno Podjetje za urejanje
prostora Velenje.
Veliko pozornosti so mozir-
ski svetniki namenili še kon-
ceptu razvoja mozirske obči-
ne, za katerega pripravlja gra-
divo posebna skupina. To vodi
predsednik občinskega sveta
dr. Anton Jezernik, ki je na
zadnji seji predstavil nekaj iz-
hodišč. O razvoju kmetijstva v
občini je spregovoril Anton
Vrhovnik z Zadruge Mozirje,
o razvoju turizma pa Grega
Verbuč iz podjetja Savinja.
Na razpis za izgradnjo šole
na Rečici se je odzvalo 7 po-
nudnikov. Izvajalca del naj
bi izbrali do konca meseca,
sredi oktobra pa naj bi začeli
z gradnjo šole na Rečici.
Za konec so člani sveta kar
precej kritik namenili delu ob-
činske uprave, saj po mnenju
svetnikov niso zaključene ne-
katere investicije v mozirski in
rečiški KS. V občinski upravi
so odgovarjali, da so kadrov-
sko okrnjeni, da pa Vseeno
opravljajo vse potrebne po-
stopke. Hkrati so se še dogo-
vorili, da bodo pozvali celjsko
Podjetje za urejanje voda, naj
opravi svoje delo, saj je v obeh
KS, tako na Rečici kot v Mozir-
ju, avgustovsko močno dežev-
je povzročilo kar nekaj po-
plav.
■■■■■■■■■■■■■■■ US

PO SVETU
Pogreb princese
Dione
Po tednu dni žalovanja so v
britanski prestolnici pripravi-
li veličastno žalno slovesnost
za morda medijsko najbolj
oblegano osebo vseh časov,
ljudsko princeso Diano.
Sicer pregovorno zadržani
Britanci so se od nje poslovili
vidno ganjeni, vendar dosto-
janstveno, prenos po ekranih
pa je spremljalo več kot 2
milijardi in pol ljudi, slaba po-
lovica človeštva.
Osrednja pogrebna slove-
snost je bila v Londonu, v
Westminsterski katedrali. Po
nagovoru najvišjih predstav-
nikov anglikanske cerkve in
britanskega premiera Blaira
so najbolj odmevale poslovil-
ne besede Dianinega brata
grofa Spencerja, da bo njego-
va družina storila vse, da
pred mediji zaščiti princa Wil-
liama in Henryja, Dianina si-
nova (15 in 13 let). Več stoti-
soč glava množica je pred
dvema orjaškima ekranoma
govor pospremila s sponta-
nim aplavzom. Žalne slove-
snosti so se udeležile mnoge
znane in vidne osebe iz vsega
sveta, tam je bil tudi oče Dia-
ninega prijatelja Dodija, last-
nik veleblagovnic Harrods, in
kar štirje rodovi kraljeve dru-
žine. Ta je pred pogrebom
skorajda izzvala jezo Otoča-
nov, ker je ob tragičnem do-
godku reagirala zgolj z mol-
kom in zaprtjem v škotsko
rezidenco Balmoral. Na dan
pogreba pa se je kraljica Eli-
zabeta odkupila z Diani na-
klonjenim, vendar pa nič kaj
emocionalnim televizijskim
nagovorom, prvim po vojni
za Falklande. Krsto so po slo-
vesnosti ob glasbi Eltona Joh-
na odnesli v kraljevi furgon in
odpeljali 130 km severno od
Londona na družinsko po-
sestvo Spencerjevih Althorp
Park. Diano so nato v krogu
ožje družine in svojcev poko-
pali na otočku sredi ribnika,
kjer bo imela javnost nekaj-
krat na leto priložnost, da se
pokloni njenemu spominu.
Svet žaluje za
materjo Terezijo
v Kalkuti je zaradi srčne
kapi v 87. letu umrla svetov-
no znana dobrotnica in zaš-
čitnica revnih, lačnih in bol-
nih, mater Terezija.
Indijska vlada je razglasila
dvodnevno žalovanje, z vse-
mi državniškimi častmi pa jo
bodo pokopali šele to soboto,
tako da se bodo množice ža-
lujočih, ki se zgrinjajo v Kal-
kuto, lahko od nje še zadnjič
poslovile.
Agnes Gonxha Bojaxhiu se
je rodila 27 aprila 1910 v alban-
ski družini v Skopju. Pri osem-
najstih je odšla v Indijo in se po
sveti Tereziji, zaščitnici misijo-
narjev, preimenovala v sestro
Terezijo. 1949 je v Kalkuti odpr-
la prvo šolo za revne, leto ka-
sneje pa je kljub nasprotovanju
Vatikana ustanovila znameniti
red Misijonark ljubezni, v kate-
rem je trenutno več kot 4500
redovnic v 122 državah, tudi v
Sloveniji.^ Redovnice tega reda
se zavežejo, da ne bodo nikoh
delale za denar in za pridobitev
bogastva. Misijonarke ljubezni
po vsem svetu lajšajo trpljenje
siromakov in bolnih, odprle pa
so tudi enega prvih domov za)
obolele z aidsom. Mater Tere-j
za je 1979 prejela Nobelovo,
nagrado za mir, v osemdesetih!
se ji je začelo slabšati zdravje,
od 1989. je imela srčni spodbu-|
jevalnik. Nesebična dobrotnical
je postala slavna-proti svoji vo-j
Iji, zaradi svojih dejanj je bila
priljubljena junakinja vseh me-
dijev, poznala in srečevala pa
se je tudi s svetovno politično-
elito, monarhi in zvezdniki.
Mater Tereza se je kljub vedno
slabšemu zdravju upirala
zdravljenju z najsodobnejšo
opremo in zdravili, češ da je
škoda denarja, ki bi ga lahkoj
porabili za bolj potrebne po-
moči, j
Smrt diktatorjo
Mobuta
Le dan po žalni slovesno-
sti za Diano je v Maroku v
izgnanstvu umrl eden naj-
večjih diktatorjev tega sto-
letja, nekdanji zairski vladar
Mobutu Sese Seko.
Dobrih 30 let je bil absolutni!
vladar, obenem pa praktično^
tudi lastnik tretje največje?
afriške države. Mobutu je
umrl za rakom na prostati,)
star 66 let. Vse do maja letos,!
ko je po državljanski vojni, vi
kateri je bil poražen, zbežal izl
Kinšase pred četami sedanje-;
ga predsednika Kabile, je bil;
32 let absolutni vladar ene
najbogatejših afriških držav.
Na oblast je prišel z vojaškim;;
udarom. Kadarkoli so se v dr-i
žavi okrepile njemu nasprotne}
politične opcije, jih je podku-j
pil ali pa hladnokrvno zatrl.J
Njegova avtokratska vladavina^
je ustrezala zahodnim korpo-^
racijam, ki so v Zairu za maj-
hen denar kopale uran in dru-
ge minerale. Mobutu je bil
neverjetno potraten in grabež-j
Ijiv človek, s sedmimi miljar-1
dami dolarjev premoženja- je;:
bil eden najbogatejših ljudi,j
sredi džungle si je zgradil svo-
jo inačico versaillske palače,;
45 milijonov sodržavljanov pa;|
je tolklo iz leta v leto hujšo
revščino, v zadnjih letih celo
lakoto. Bil je karizmatična
osebnost, z obvezno kapo iz
leopardove kože. Njegova šib-
ka plat so bile ženske, tako še
vedno ni znano natančno šte-
vilo njegovih potomcev, men-
da pa jih je več deset. Njegovo
ime je povezano tudi z govori-
cami o kanibalizmu. Zatonj
Mobutujevega samodrštva sel
je začel v devetdesetih, s kon-
cem hladne vojne. Takrat so
začeli prihajati na dan podatki^
o hudih kršitvah človekovih
pravic, tako da sta mu hrbet
obrnila tudi oba najtesnejša)
zaveznika, Francija in Belgija.J
V Zairu, maja preimenova-;
nem v Kongo, njegova smrt ni
ganila nikogar.
Žrtve trajekta
Na Haitiju se je v nesreči
majhnega trajekta nedaleč
od obale utopila polovica
potnikov.
Na krovu ladje, katere no-
silnost je 80 potnikov, je bilo
skoraj 900 ljudi. Trajekt je
zradi preobremenjenosti na-
sedel, se obrnil in postal mno-
žična grobnica. ^
Damjan Kosec, POPtJ

4
DOGODKI
Brez proračuna
je težje
V Rogatcu so slavili občinski praznik
Zadovoljni smo z vsem,
kar smo postorili v zadnjem
letu, je med slavnostnim go-
vorom na občinskem praz-
niku Rogatca, dejal župan
Martin Mikolič. Na sobot-
nem osrednjem praznova-
nju je posebej izpostavil naj-
večjo pridobitev, nov stano-
vanjski blok.
Gre za bluk z desetimi ne-
profitnimi stanovanji, v vred-
nosti 75 milijonov tolarjev, na
podstrešju novega zdravstve-
nega doma pa nameravajo
pridobiti še 5 profitnih stano-
vanj. V zadnjem letu so v ob-
čini asfaltirali 7 kilometrov lo-
kalnih cest (v vrednosti 40
milijonov tolarjev), nadaljuje-
jo z obnovo graščine Strmol,
veliko vlagajo v gasilstvo ter
gasilske domove, saj so v Do-
bovcu v teh dneh spravili pod
streho nov gasilski dom, je
našteval župan. Prav tako so
sanirali plazova pri Svetem
Roku in v Donački Gori, pri-
pravljajo ureditveni načrt kul-
turno-turističnega centra pri
skansenu, trenutno računajo
na gradnjo veznega hodnika
do telovadnice rogaške šole,
v trgu pa so v teh dneh uredili
še kabelsko-razdelilni sistem.
Državne organe opozarjajo
na nujne naložbe, ki so v nji-
hovi pristojnosti, pri čemer
gre za asfaltiranje regionalke
proti Majšperku ter za obvoz-
ne ceste v Dobovcu. Velike
težave imajo, ker še ni držav-
nega proračuna.
Predsednik državnega zbo-
ra dr. Janez Podobnik, ki se
je udeležil slovesnosti, je med
govorom poudaril, da so no-
ve slovenske občine v veliki
večini dobro zaživele, še po-
sebej tam kjer so občinski
sveti in župani složni. V raz-
merju do občin bo treba še
marsikaj dopolniti, med dru-
gim tudi vprašanja financira-
nja, je dejal Podobnik, ki je v
obmejnem kraju izrazil željo
po dobrih medsosedskih od-
nosih.
Občinsko plaketo, najvišje
priznanje občine, je prejel
živilski podjetnik Franc Že-
rak. Priznanji občine so na-
menili učitelju ter gasilske-
mu mentorju Alojzu Vrtni-
ku iz Donačke Gore ter 87-
letnemu organistu Andreju
Polajžarju iz Dobovca. De-
narni nagradi so predali ga-
silcem iz Dobovca ter folklo-
ristom iz Rogatca.
Med bogatim kulturnim
programom so nastopili slo-
venska folklorna skupina
Drava iz Augsburga na Nemš-
kem, ki ima člane prav tako iz
Podelili so tudi priznanje
mladim raziskovalcem, ki
jih vodi mentorica Edita Str-
niša. Raziskovali so Neknjiž-
no besedišče v Rogatcu in so
se na tekmovanju dobro
odrezali,
Rogatca, folklorna skupina
Rogatec, domače ljudske pev-
ke, Vokalni kvartet Rogatec,
slatinska plesna šola Rolly ter
tamburaška skupina Rogatec,
ki po krajši prekinitvi spet
igra.
BRANE JERANKO
Na slavnostni seji v Gotovljah sta žalski župan prof. Milan Dobnik in predsednik občinskega
sveta Franc Žolnir podelila letošnja priznanja. Plaketi sta prejela Henrik Krajnc iz Gotovelj
ter Anton Rozman iz Podvina. Priznanje Inovator leta 1996 je prejel Konrad Kos iž Marije
Reke. najvišje priznanje, grb občine Žalec, pa je prejel priznani gostinec Zvone Štorman iz
Šempetra, ki se je v imenu nagrajencev tudi zahvalil za podeljena priznanja.
Ko bi lipe govorile«««
slavnostna seja žalskega sveta ob letošnjem občinskem prazniku je bila v Gotovljah
Minulo soboto, 6. septem-
bra, je minilo natanko 129
let od znamenitega II. slo-
venskega tabora v Žalcu. Te-
mu dogodku je največ po-
zornosti v dvorani zadruž-
nega doma ob proslavi praz-
nika občine Žalec namenil
tudi slavnostni govornik
prof. Milan Dobnik.
Udeležence slavnostne se-
je je pozdravil gotoveljski
krajevni župan Henrik
Krajnc. Največ besed je na-
menil pomenu kraja v prete-
klosti in razvoju Gotovelj,
močan aplavz pa je požel na
račun zadnjega, malce šalji-
vega dela svojega govora.
Takole je povedal Krajnc:
»Šest let, od kar živimo v
svoji državi, se Gotovljani
vsako leto dobimo pod lipa-
mi na vasi. Kot eden prihaja-
mo ter se dogovorimo, kaj
bomo počeli s svojim kra-
jem, svojim bivalnim oko-
ljem, v katerem društvu se
kaj počne, kje bi kazalo po-
riniti voz iz blata, kje bi ka-
zalo odpeljati gnojnico, kje
primanjkuje vode, kje elek-
trike in kje nimajo telefona.
Pogovorimo se, kdo je ko-
mu kaj napravil, česa mu ni
napravil, kdo je v kakšni
stranki in kdo se za politiko
ne zanima. Zvemo, kdo je
komu kaj ukradel, kateri se
je s čim okoristil, kateri poli-
tiki so barabe, kateri so bolj
simpatični.Vse   informacije
tisočkrat premeljemo in se v
miru odločimo.«
Slavnostni govornik prof.
Milan Dobnik je razen II. slo-
venskemu taboru namenil
precej besed razvoju Savinj-
ske doline v zadnjem času,
najpomembnejši dogodek
zadnjih let pa bo po njegovi
oceni skorajšnja otvoritev av-
toceste. »Dolina bo spet zdru-
žena, nič več ne bo ločena na
dva dela z zaveso jeklenih ko-
njičkov.« je prepričan Dobnik.
V kulturnem programu so v
Gotovljah nastopile pevke
domačega pevskega zbora
pod vodstvan Zdenke Mar-
kovič, šolarji I.Osnovne šole
Žalec ter glasbenici Marija in
Sonja Alatič.
IJB, Foto: TTAVČAR
Glasnejši dobijo več
V Mestni skupnosti Žalec si želijo hitrejšega razvoja in več denarja
že pred štirimi leti so v Žal-
cu ugotovili, da znaša dnevni
pretok vozil 8 do 9 tisoč avto-
mobilov, v mestu parkira
dnevno preko 600 voznikov.
Prometna gneča in pomanjka-
nje parkirnih površin je le
eden izmed problemov, na ka- y
tere je na slovesnosti ob praz-
novanju praznika Mestne
skupnosti Žalec opozoril
predsednik sveta Eran Sadnik.
Po besedah Erana Sadnika
so v mestu letos lahko zado-
voljni z ureditvijo dveh proble-
mov, to sta obnovi strehe na
kulturnem domu in žalski os-
novni šoli. Sicer pa Je bilo me-
sto po njegovi oceni vsa leta
več ali manj zapostavljeno pri
prenovi infrastrukture, razvoju
gospodarstva in šolstva, po ob-
novi kličeta vodovodno in ka-
nalizacijsko omrežje. Na Lož-
nici želijo nadaljevati z gradnjo
omrežja javne razsvetljave in
postaviti signalizacijo prehoda
za pešce, prav tako je na Ložni-
ci treba urediti opuščeno odla-
gališče. V Žalcu so začeli z grad-
njo žarnega zidu in elektrifika-
cijo grobišč, pomagali so pri
ureditvi avtobusne postaje. V
tem mesecu bo mestna skup-
nost razgrnila načrt prenove
starega jedra, nujno potrebna
pa je tudi ureditev podjetniško
obrtne cone pri Juteksu.
Na prireditvi v Domu II.
slovenskega tabora so pode-
lili tudi letošnja priznanja
mestne skupnosti Žalec. Pre-
jeli so jih Alojzija Ažnik,
Damjan Hrovat, Ivan Ici Ko-
rent, Franc Radanovič, Fila-
telistično društvo Žalec, Šol-
sko kulturno društvo Žalec
ter ekipa mlajših mladincev
Strelske družine Juteks Ža-
lec v sestavi Andrej Trifuno-
vič, Samo Mesarec ter Peter
Šelekar. Plaketi mestne skup-
nosti sta prejela Pavla Kuder
iz Vrbja za svojo 36-letno de-
javnost v Rdečem križu ter
Planinsko društvo Žalec.
»V Mestni skupnosti nismo
zadovoljni z razvojem mesta,«
je na prireditvi dejal Eran Sad-
nik. »Razlog vidim tudi v tem.
da občinski svet, še manj pa
posamezni svetniki v tem sve-
tu niso preveč naklonjeni raz-
voju osrednjega kraja v Savinj-
ski dolini. Denar iz proračuna
se dodeljuje po ključu glasno-
sti svetnikov, ne pa na osnovi
vloženih sredstev, ki jih mest-
na skupnost Žalec prispeva v
proračun,« je menil Sadnik. V
kulturnem programu so se
maloštevilnim obiskovalcem
predstavili solo pevki Andreja
Zakonjšek in Nataša Krajnc, s
klavirjem sta ju spremljala
Irena Kralj ter Gregor Deleja.
IRENA JELEN BAŠA
Ipoto: TONE TAVČAR
V imenu žalskega Šolskega kulturnega društva je priznanje
prevzela Margit Juteršek.
Žalska delegacija v Willichu
Na povabilo vodstva Socialdemokratske stranke v VVillichu, mesta v bližini Diisseldorfa,
se je tričlanska delegacija SDS iz žalske občine pred kratkim udeležila praznovanja 125-
letnice tamkajšnje SPD.
Delegacijo so sestavljah Blanka Cigler, Alojz Cilenšek in Franc Cigler, ki so se med drugim
udeležili osrednje prireditve ob jubileju. Na njej je Franc Cigler v pozdravnem govoru v imenu
žalskih socialdemokratov nemškim kolegom čestital za visok jubilej ter izrazil prepričanje, da
je tokratno srečanje šele začetek plodnega sodelovanja. Gostitelji so člane delegacije iz občine
Žalec seznanili tudi z delovanjem strokovnih služb v občinski upravi in jih popeljali v deželni
parlament. IJB
PODRZAi
Poslanci se
zbirajo
LJUBLJANA, 3. sem
bra (Delo) - Kolegij
sednika državnega li
se je na prvi seji po p J
mentarnih počitnicah
govoril, da se bodo poj]^
ci prvič zbrali na
seji 10. septembra, nab
ri bo vlada predstavil^
tošnji  državni  proraj,
Naslednji dan naj bj
slanci nadaljevali prej^jj
no šesto redno sejo, nj]
pa bodo do konca nigjj^
zasedali skoraj vsak deli
ni dan.  Izredna seja
neuspeli kandidaturi s
venije za vključitev v H,
in razprava o interpelacij
delu vlade bo na vrsti,
septembra. '
Rupel odstopil
LJUBLJANA, 3. septe^
bra (Delo) - Ljubljanski;
pan dr. Dimitrij Rupel',
uradno objavil svoj odsi^
z županskega položaja i
zaprosil predsednika lju!
Ijanskega mestnega svet
naj najkasneje do 12. sei
tembra skliče sejo, na I
teri bi v skladu z zakone:
ugotovili prenehanje n|
govega mandata. Rupel,
naj bi čez mesec ali d
prevzel novo službo v lu
ni, se zavzema, da bi ii\
Ijali naknadne župans
volitve v Ljubljani skupa
predsedniškimi.
Za pijačo in
cigarete
LJUBLJANA, 3. septei
bra (Delo) - Obrambni c
nister Tit Turnšek je po
dil, da so na ministrstvu
obrambo suspendirali
kazensko ovadih dva ča:
nika z vrha vojaške poli
je, ki sta del denarja, t
menjenega za vzrejo
prehranjevanje služben
psov, porabila za nakupi
jač in cigaret. Turnšek pa
želel komentirati anonii
nega pisma o razkoki
Slovenski vojski, ki je pi
lo na naslov parlament'
nega odbora za obramt
Anonimko povezuje
reorganizacijo vojske,
kateri bo moral marsik
zapustiti delovno mesto
Bencin spel
draz|i
LJUBLJANA, 4. sept«'
bra (Delo) - Zaradi draž
ga dolarja je vlada odobr
povišanje cen bencin^_
hkrati   nekoliko   zniž'
prometni davek. Cene
zato v povprečju višj^
štiri odstotke. Liter suf
bencina stane 102,50 toj
ja, liter neosvinčeneg^'
oktanskega 94,40 tol^^
91-oktanskega pa 84,6^
larja. Zahtevke za višje
ne dizelskega goriva in
rilnega olja je vlada z^v^
la. Zaradi podražitve
cina se je povišala tudi'
lacija, tako da jo bo
obdržati na dosedanji
ni. Do konca leta bi si '
ko privoščili le še trikrat
0,3-odstotno  inflacijo
mesec.

jjKOPIC

5
Ko imaš cilj, mu
prilagajaš sredstva
Id razvoj sejmov v Celju so potrebne še velike naložbe. Odločitev o tem bodo sprejemali lastniki,« pravi direktor
Celjskega sejma d.d. mag. Franc PangerI
Ma razstaviščih Celjskega sejma se jutri, v
,,ek, začenja jubilejni 30. Mednarodni obrt-
jgjem. Sejem bo vsekakor prelomnica,
Jjij pomembno prelomnico pa je tudi samo
Ujetje, ki je lani zaključilo proces lastni-
jenja in je bilo z 29. novembrom vpisano v
bister kot delniška družba. Na prvi skupšči-
; delničarjev, napovedani za konec jeseni,
i^o namreč lastniki sprejemali tudi odloči-
^j0tein, s kakšnim tempom se bo v prihod-
iif razvijala sejemska dejavnost v mestu ob
0]l Dva iz vrste razlogov torej za nekoli-
j daljši pogovor z direktorjem Celjskega
[jma d.d. mag. Francem Pangerlom, ki tudi
fojo prihodnost vidi v sejemski dejavnosti.
iLani ob zakljiičku 29. MOS smo dali nekaj
todišč za priprave 30. jubilejnega sejma. 30 let
■ veliko, pa tudi ne. Obljube smo v celoti
' [polnili, v tehničnem smislu posodobitve same-
isejmišča in odnosih z javnostmi je postorjeno
Pričakovali smo, da bodo cestne povezave za
itiilejni sejem že urejene, vendar žal ni tako. To
ije tudi področje, na katerega sami nimamo
pliva, Še bolj kot povezave z
jijano, ki je zelo kritična,
s je strah Slovenike, saj ima
?.\laribora kar tri zapore - gre
I predore, izstopno postajo v
ovenskih Konjicah ter Hoče.
mo, da na MOS prihaja naj-
i obiskovalcev iz severovz-
otoega dela Slovenije. V Celju
»nekaj več težav s parkira-
p, upam, da jih bomo znali
iliti oziroma to silno reko
i porazporediti po parkiriš-
či, ki so na voljo, in ne bo
»ečjih težav. Vendar, Celje je za
feo število vozil, kot jih pri-
Mmo, majhno mesto. Zato
* vnaprej izrekam opravičilo
'fm, ki bodo imeli težave s
?'ometom.«
^OS je drugi največji obrt-
sejem na svetu, takoj za
"'iinchenskim, pa temu sledi
'^''i sejemski standard?
'^K je sejem drugi največji
svetu, sledi miinchenske-
"'"-kije bil že na stari lokaciji
l^^l^obolj kakovosten od na-
Vendar pa v Miinchenu
J^o bili več zadovoljni in gra-
po za prihodnje leto novo
Nmišče, ki bo pripravljeno za
J'stoletje. Tega standarda ne
P^^o praktično nikoli ujeli.
L "^jub temu pa najbrž ima-
i f^zvojne vizije sejma.
. ^fednjeročni plan, ki se nam
Jka letos, smo realizirali še v
n^eri, kot smo si ga zasta-
Med slovenskimi sejemski-
1, "'^^i smo dosegli največji
\^^) in tudi naš vložek v raz-
'^^jmišča je bil največji, saj je
J^^^gel 7 milijonov mark. Ven-
(j te primerjave vzdržijo
[^^^' s tujino pa se težko pri-
lik ^'^ino. Seveda to ne pomeni,
načrtujemo razvoja, mor-
Preu^ hitrejšim tempom kot
leta. Res pa je, da je
J J? odvisno od odločitve
pj lastnikov
olj^^^j.^tje Celjski sejem je
d^l .'^jiijeno, prva skupščina
'^^nev je napovedana za
jeseni - takrat bo ver-
mag. Franc PangerI
jetno tudi priložnost za spre-
jemanje tovrstnih odločitev.
Vse, kar smo načrtovali, je
narejeno, načrte smo celo pre-
segli. Pripravljeni imamo viziji
pet oziroma desetletnega raz-
voja sejmišča in odločitev, ali
bo naš program sprejet ali ne,
je v rokah delničarjev. Od lan-
skega 29. novembra smo regi-
strirani kot delniška družba, v
kateri so lastniki Mestna obči-
na Celje s 37,6 odstotka, notra-
nji delničarji bomo v dveh letih
imeli 17 odstotni delež, sledijo
Emo Celje (v lasti razvojnega
sklada), Aero Celje s sedmimi,
OZS s petimi odstotki in tako
naprej. Kako hiter bo razvoj
sejmišča, je odvisno od delni-
čarjev - sam pa sem prepričan,
da v primeru, ko bi sejemska
hiša ostala na doseženi ravni
oziroma bi se razvijala s poča-
snejšim tempom. Celjski sejem
ne čaka drugega kot nazadova-
nje. Imamo dosti komparativ-
nih prednosti in upam, da jih
bomo, s sprostitvijo prometa
pa še sploh, znali izkoristiti.
V Celju imamo pravzaprav
dve sejemski hiši - tu je še
Cespo, mešano podjetje v lasti
miinchenskega sejma. Celjske-
ga sejma in Obrtne zbornice
Slovenije, ustanovljieno pred-
vsem za organizacijo speciali-
ziranih mednarodnih sejmov.
Posebej bi želel poudariti,
da ne gre za konkurenčni,
ampak za komplementarni
sejemski hiši. Cespo je v me-
šani lasti, njegova bodočnost
pa je v pripravi specializiranih
sejmov. V bistvu pa želimo
skozi to podjetje še bolj vklju-
čiti munchenski sejem in nji-
hov soft ware, ki je zagotovo
močnejši od našega. Interes je
obojestranski, munchenski
partnerji si želijo vstopa v Slo-
venijo in preko naše države na
jug, mi pa smo zadovoljni, saj
se nam tako posredno odpira-
jo vrata k njim.
Pravite, da preko Cespa do-
bivate vpogled v tuje znanje,
glede na dokaj močno sejem-
sko ekipo pa imate verjetno
kar precej tudi lastnega.
Vesel sem, da imam okoU
sebe   mlade    strokovnjake,
praktično vse s končano fakul-"
teto. Ekipa je po znanju in;
usposobljenosti primerljiva s
tistimi v tujih sejemskih hišah, |
drugače pa je seveda v tehnič- j
nem smislu. To pa je bistveno, j
Tempo, ki ga narekuje pospe-'
šen gospodarski razvoj in sam
razvoj  sejemske  dejavnosti,
namreč zahteva maksimalno
strokovno usposobljene ljudi.
In naši so ob tem še pripravlje-
ni za sprotno učenje in izpo-
polnjevanje, zato sem prepri-
čan, da je ekipa ob pripravlje-
nosti lastnikov, da vlagajo v
tehnični razvoj, sposobna raz-
vojnega dela. Naložb ne zmo-
remo iz lastne akumulacije,
zanje so potrebni krediti in po
mojem družba nekaj let ne bi
smela deliti dividend, ampak
ves dobiček vlagati v razvoj.
Tega pa se morajo seveda za-
vedati lastniki in morda tudi v
obliki dokapitalizacije še pos-
pešiti razvojni tempo.
Prvi objekti Celjskega sej-
ma so bili grajeni kot osred-
nji športno-rekreacijski cen-
ter Celja in kot razstavišče za
obrtni sejem v Celju. Kje da-
nes vidite vlogo športa in re-
kreacije?
Sam takratnih odločitev ne
poznam, nisem sodeloval v
projektih niti v političnih
strukturah, ki so gradnjo pod-
pirale. Menim pa, da je bila
gradnja podprta prvenstveno
kot športno rekreacijski center.
Takrat so biU drugačni časi,
tudi vsebinsko vzeto, in denar
je bil za marsikaj, za kar ga
zdaj primanjkuje. A že takrat
se je pokazalo, da je sam šport
premalo in center samo od nje-
ga ne more živeti, zato je na tej
lokaciji dobil priložnost tudi
obrtni sejem. Simbioza med
obema dejavnostma je živa še
danes, šport tukaj ima in bo
zagotovo tudi imel domicil -
vendar se moramo obnašati
tržno in se sprijazniti s tem, da
zastonj ni nič več. Danes je tudi
rekreacijo treba plačati.
Mislim, da je prav šp)ortna
dejavnost tisti poligon, na kate-
rem se krešejo iskre med Celj-
skim sejmom d.d. in enim od
vaših lastnikov, Mestno občino
Celje. Lokalna skupnost zahte-
va vzdrževanost, urejenost in
širitev športnih objektov, vi pa
teh zahtev ne izpolnjujete ta-
ko, kot pričakujejo od vas.
Reči moram, da tukaj najbrž
kdaj pa kdaj prihaja do neso-
glasij in da nimamo vselej ena-
kega mnenja, vendar se, gene-
ralno vzeto, zavedamo svojega
poslanstva. Mestna občina želi
čimboljšo infrastrukturo in
čimboljši družbeni standard,
vendar je zagotovo že današnji
prevelik zalogaj za gospodars-
tvo, ki ga običajno pokriva.
Za jesen je v Celju napoveda-
na seja Občinskega sveta Mest-
ne občine Celje, na kateri bodo
posebno točko svetniki name-
nili prav Celjskemu sejmu d.d.
Ste za to sejo pripravili kakšno
posebno poročilo?
Celjski sejem je delniška
družba s kapitalsko dokaj raz-
pršenimi lastniki. Eden od njih
je tudi Mestna občina Celje s
37,6 odstotnim deležem. Smo
delniška družba in naša naloga
je, da delujemo po zakonu o
gospodarskih družbah in po
principu ustvarjanja maksimal-
nega dobička, ne pa po željah
posameznikov. Preprosto si te-
ga ne moremo več predstavlja-
ti! Podjetje ima svoje zakonito-
sti in svoj začrtan razvoj, ki ga
zastavijo lastniki, in ne znam si
predstavljati, da bi poslovalo
po trenutnih navdihih, ki se
pojavljajo zdaj tu, zdaj tam. V
podjetniški sferi, vsaj v resni,
tega preprosto ni.
Kako pa Celjski sejem d.d.
sodeluje z gospodarstvom
tega območja?
Osebno menim, da imamo v
celotnem celjskem gospodars-
tvu kar precejšnjo vlogo. Če je
temu res tako, bi bilo najbrž
potrebno vprašati posamezne
uspešne člene v tem gospodars-
tvu, vendar ocena temelji na
nekaj dejstvih. Kovinotehna
d.d. Celje, ki velja za velik si-
stem, je stalni pokrovitelj MOS.
Njihove ocene, prav tako pa
tudi ocene, ki prihajajo iz vital-
nih in uspešnih podjetij na Celj-
skem, so za našo hišo dokaj
ugodne. Slogan sejma - Ogleda-
lo slovenske uspešnosti - najbrž
ni iz trte zvit, pomeni pa, da je v
preteklosti prav skozi ta sejem
marsikdo našel svojo poslovno
mesto, tržno priložnost in si
ravno na njem odprl vrata za
naprej. To velja predvsem za
manjše subjekte, veliki sistemi
pa tukaj najdejo kooperante in
si skozenj širijo maloprodajno
tržišče. Zadnja leta je velikega
pomena tudi vpliv tujih razstav-
ljavcev in afirmacija sejma pre-
ko državnih meja. Vse to je za
gospodarstvo s Celjskega goto-
vo precejšnjega pomena, svoj
vpliv pa sejem v bodočnosti
lahko še poveča in domačemu
gospodarstvu zagotovi še večje
komparativne prednosti.
Pa zna celjsko gospodars-
tvo te komparativne predno-
sti tudi povsem izkoristiti?
Zagotovo bi se jih dalo bolje.
Vendar je dejstvo, da smo tre-
nutno v Sloveniji v gospodar-
skem obdobju, za katerega
lahko milo rečeno trdimo, da je
nekoliko konfuzno - posamez-
ni gospodarski subjekti iščejo
svojo pozicijo in svoje vsebine,
velik delež jih prihaja na sejem
iz leta v leto revnejših, tako da
v praksi le stežka vzdrži zgod-
ba o uspehu in razcvetu.
Po drugi strani pa je sejmov
iz leta v leto več. Za jesen je
napovedan nov obrtno podjet-
niški sejem v Ljubljani, svoje
lokalne obrtne sejme imajo
praktično v vseh koncih drža-
ve. Kako bi komentirali to,
predA^em pa usmerjenost sej-
marjev v dokaj ozko obrtno
področje?
Zagotovo je obrt nekakšen
imperativ časa - vendar obrt,
kot si jo običajno predstavljajo
ljudje, ni le med in mleko.
Poplava obrtnih sejmov je pač
produkt tega časa in miselno-
sti, da se da s sejmi na hitro
obogateti. Mogoče, za leto ali
dve! Vendar pa osebno mi-
slim, da brez velikih vlaganj v
infrastrukturo in celoten se-
jemski standard, ni mogoče
dolgoročno peljati sejemske
dejavnosti. Zato bodo ti lokal-
ni sejmi, kot jih dostikrat ime-
nujemo, ostali, vendar po mo-
jem izključno lokalnega po-
mena. Za to, da sejem preraste
te okvirje in seže v mednarod-
ni prostor, mora izpolniti vrsto
pogojev - najprej je tu urejen
sejemski prostor z ustrezno
infrastrukturo. Pod improvizi-
ranimi šotori, kakor je bilo to
sredi šestdesetih in sedemde-
setih let, resnega sejma ni več!
Na skupščini delničarjev bo-
ste predstavili razvojno vizijo
Celjskega sejma d.d., jo boste
vezali na svojo kandidaturo za
predsednika družbine uprave?
Kolikšen je moj prispevek v
razvoju sejemske dejavnosti v
Celju bi sam težko ocenjeval,
to bi lažje ocenih Celjani in tisti,
ki so za to poklicani. Nekih
velikih idej in želja po kakšni
selitvi na drugo področje ni-
mam, zato bom svoj program
nadaljnjega sejemskega razvoja
skrbno pripravil. Program, pri-
pravljen za preteklih pet let, je
danes za nami, dodobra uresni-
čen oziroma presežen. Čeprav
morda vsem ni bil po godu, ga v
širšem kontekstu, v slovenskem
prostoru, lahko ocenimo za do-
bro pripravljenega. Morda ni
ugodil željam posameznikov,
vendar ne poznam sistema, v
katerem bi lahko ugodili željam
vseh posameznikov. Še huje, v
tem primeru bi capljali na me-
stu. Treba je postaviti cilj, ko je
ta enkrat postavljen, mu pač
prilagajaš sredstva, ki običajno
niso vsem všeč - ampak kot sem
dejal, če Celje želi biti sejemsko
mesto, za kar se je deklariralo,
mora za to pač tudi nekaj dati.
■■■■■ IVANA STAMEJČIČ
PO DRŽAVI
Pandur zavrača
očitke
MARIBOR, 4. septembra
(Večer) - Nekdanji direktor
in umetniški vodja SNG Ma-
ribor, ki je osumljen, da je
zagrešil kaznivo dejanje zlo-
rabe položaja in si proti-
pravno prilastil več kot 35
milijonov tolarjev, zavrača
vse nepravilnosti, ki so mu
očitane, .češ, da izguba v
SNG Maribor ni niti njegova
odgovornost in krivda. Pou-
darja tudi, da je bil denar,
pridobljen za gledališke
projekte, namenjen in po-
rabljen izključno za izvedbo
in produkcijo predstav. Ma-
riborski državni tožilec je že
vložil zahtevo za preiskavo
zoper Pandurja.
Neporavnani
računi
LJUBLJANA, 7. septem-
bra (Delo) - Nuklearna elek-
trarna Krško in Elektro Slo-
venije sta za 12. september
napovedala prvo sejo poslo-
vodnega odbora nuklearke,
ki ga sestavljajo po štirje čla-
ni s slovenske in hrvaške
strani. Slovenija in Hrvaška
se morata predvsem dogo-
voriti o ceni električne ener-
gije iz Krškega, saj sedaj hr-
vaško elektrogospodarstvo
za kilovat električne energi-
je plačuje 2,90 tolarja, mora-
lo pa bi 5,01 tolarja, plačila
pa so zelo neredna. Hrvaška
je ob koncu avgusta dolgo-
vala nuklearki 8,74 milijarde
tolarjev.
isti cilji
LJUBLJANA, 8. septem-
bra (Delo) - Minister za de-
lo Tone Rop in predsednik
sindikata kovinske in elek-
troindustrije Albert Vodov-
nik sta poskušala uskladiti
stališča do sprememb zako-
na o zaposlovanju in zavaro-
vanju v primeru brezposel-
nosti. Minister meni, da us-
kladitev ne bo težka, ker se
oboji zavzemajo za isti cilj,
to je za zmanjšanje brezpo-
selnosti in zaposlovanja na
črno, v sindikatu pa poudar-
jajo, da imajo različna mne-
nja glede tega, kako dolgo
bodo brezposelni dobivali
nadomestilo, kako visok bo
in kako bodo poslanci spre-
jemali omenjeni zakon.
Pomiadnilci še
iščejo Icandidata
LJUBLJANA, 8. septem-
bra (Delo) - Predsednika
krščanskih demokratov in
socialdemokratske stranke
Lojze Peterle in Janez Janša
sta zanikala demanti ljud-
ske stranke, češ da o sestan-
ku vseh treh pomladnih
strank v soboto v Dragi v
ljudski stranki niso bili ob-
veščeni, ravnanje vodstva
SLS pri iskanju skupnega
kandidata na predsedniških
volitvah pa imata za sprene-
vedanje. Pogajanja pomlad-
ne trojice se bodo nadaljeva-
la, vendar v SLS pravijo, da
pri iskanju skupnega kandi-
data ne bodo sodelovali, če
bo pri tem šlo zgolj za pro-
vokacijo drugih dveh
strank.

6
GOSPODARSTVO
Prihajajo z veliicimi icoraici
Bencinskemu servisu OMVISTRABENZ na Dečkovi cesti se bo v Celju pridružil še servis pri nekdanjem Emu
Podjetje OMV ISTRABENZ
je danes v Celju na Dečkovi
cesti uradno odprlo svoj ben-
cinski servis. Za kupce s celj-
skega območja pomeni to po-
pestritev ponudbe, v OMV IS-
TRABENZU pa so na svoj sez-
nam napisali 83. bencinski
servis v Sloveniji.
Direktor marketinga Iztok
Jelačin je pred otvoritvijo,po-
vedal: »Podjetje OMV ISTRA-
BENZ ima svoj sedež v Kopru,
V podjetju OMV ISTRA-
BENZ so že zdavnaj spoznali,
da je franšizing najbolj učin-
kovita oblika upravljanja.
Franšizni partner OMV IS-
TRABENZA v Celju je Gorazd
Vukovič, servis v Celju je že
48. servis v franšizi oziroma
partnerskem upravljanju.
Vukovič bo s svojo ekipo
upravljal bencinski servis v
imenu in za račun OMV IS-
TRABENZA. Svoj kapital pa je
Gorazd Vukovič investiral v
avtopralnico, opremo gostin-
skega lokala ter v opremo tr-
govine.
zaposluje 430 delavcev in je
največja družba v okviru hol-
Vodja poslovnega centra
OMV ISTRABENZ v Celju
Lojze Oset.
dinga ISTRABENZ. To je fi-
nančni holding oziroma krov-
na družba, ki jo sestavljajo
podholding Slomin ter hčere
OMV ISTRABENZ: Trgovina z
nafto in naftnimi derivati, Istra-
gas, Instalacija, ki se ukvarja s
skladiščenjem blaga na Sermi-
nu, tam smo solastniki skupaj s
Petrolom, imamo pa večinski
delež. Oktobra bo začela po-
slovati nova družba ISTRA-
BENZ avto, mnogi pa nas poz-
najo po družbi Marina Koper.«
OMV ISTRABENZ ima od
danes dalje po Sloveniji 83
bencinskih servisov. »Gradimo
Direktor marketinga OMV
ISTRABENZ Iztok Jelačin.
še 7 servisov, tako da bomo
konec leta dočakali s številko
90. 13 bencinskih servisov ima-
mo na Hrvaškem, v glavnem v
hrvaški Istri, oktobra bomo
odprli prva bencinska servisa v
Zagrebu. V družbi premoremo
še 25 bencinskih servisov v
severni Italiji,« je pojasnjeval
Jelačin.
Vodja poslovnega centra
OMV ISTRABENZ v Celju je
Lojze Oset: »Poslovni center
teritorialno pokriva celotno
celjsko področje, Posavje do
Brežic in območje Slovenj
Gradca. Na tem območju
predvidevamo zelo hiter raz-
voj in nadaljnjo gradnjo ben-
cinskih servisov. Posamezni
servisi v Šentjurju, Velenju,
Dravogradu in Brežicah ne
zadostujejo več. Na vsaki novi
lokaciji bodo servis za točenje
nafte in naftnih derivatov,
manjša trgovina, gostinski lo-
kal in avtopralnica, za kar po-
trebujemo približno 2500
kvadratnih metrov površine.
V Celju obsega površina 4800
kvadratnih metrov, kar nam
zagotavlja kvalitetno uslugo.
Franšizni partner Gorazd Vu-
kovič pa v Celju zaenkrat za-
posluje 7 ljudi.«
Prihod OMV ISTRABENZA v
mesto ob Savinji direktor mar-
ketinga komentira z besedami:
»Izjemno smo veseli, da konč-
no prihajamo v Celje. To niso
zgolj vljudne besede. Celje je
po svoji geografski legi in tudi
gospodarski moči drugo slo-
vensko križišče pretoka blaga
in storitev. Aktivno se namera-
vamo vključiti v vse gospodar-
ske tokove v mestu in regiji ter
vpeljati konkurenčno storitev.
Z dnem, ko odpiramo poslovni
center, je demonopolizirano še
eno področje v Sloveniji.«
Bencinskemu servisu na
Dečkovi cesti se bo v Celju
pridružil še en objekt v modro
zeleni barvi. »Z otvoritvijo ser-
visa na Dečkovi na nek način
polagamo temeljni kamen za
bencinski servis pri Emu. Pri-
dobili smo ustrezna dovolje-
nja, tako da bomo lahko začeli
s pripravljalnimi deli. Bencinski
servis nameravamo postaviti v
Rimskih Toplicah, pogovarja-
mo se tudi o nekaterih drugih
lokacijah. Poleg tega gradimo
bencinski servis v Slovenskih
Konjicah, že nekaj časa poslu-
jeta naša bencinska servisa v
Šentjurju in Velenju. In prav nič
ni pretirana trditev, da so ben-
cinski servisi naše družbe da-
leč nad evropskim povpreč-
jem. To velja za kakovost stori-
tev, avtomatizacijo, izbor blaga
ter ekološke garancije za oko-
lje. Po tej plati se od tujcev
nimamo česa naučiti,« je pre-
pričan Jelačin.
IRENA JELEN BAŠA
Mesto bank
Petkova otvoritev novih
prostorov Slovenske investi-
cijske banke v Žalcu je bil
dogodek na nivoju. Za do-
bro uro so zaprli cestišče,
zbralo se je lepo število emi-
nentnih gostov, med njimi
tudi predstavniki iz Avstrije
in Hrvaške, prostore pa je
blagoslovil žalski pater Vik-
tor Arh.
Trak je prerezal prvi delni-
čar SIB banke, Celjan Leopold
Drame. Še pred tem so udele-
žence pozdravili direktor žal-
ske enote SIB banke Dane Se-
nič, glavni direktor bančne hi-
še Vlado Klemenčič, župan
občine Žalec prof. Milan Dob-
nik ter predsednik sveta mest-
ne skupnosti Žalec Eran Sad-
nik. Dane Senič je orisal se-
demletno pot žalske poslovne
enote, predstavil nove prosto-
re in opozoril na nekatere no-
vosti v ponudbi banke, pred-
vsem depotne šefe za hrambo
deviznih in hranilnih knjig.
Vlado Klemenčič je pohvalil
Žalčane in celoten 115-članski
kolektiv SIB banke, nanizal
dosedanje uspehe banke, ki je
med drugim tudi izvajalec slo-
vensko nemškega sporazuma
o vračanju Slovencev, živečih v
Nemčiji, od lani pa veljajo te
ugodnosti tudi za vse druge
slovenske državljane. Poleg
tega se banka ukvarja z deviz-
nim poslovanjem, ima podjet-
je, ki se ukvarja z leasingom,
odkupom terjatev, nepremič-
ninskimi in drugimi obbančni-
mi posli. »S svojim poslova-
njem,« je v Žalcu dejal Kle-
menčič, »smo skušali pokaza-
ti, da je dilema, ali potrebuje-
mo velike ali majhne banke že
presežena, saj je med enimi in
drugimi prišlo do svojevrstne
delitve dela. Manjše banke so
popestrile slovensko bančno
ponudbo, zato bomo samo-
stojno pot SIB banke nadalje-
vali.«
Za prenovo bančnih pro-
storov sta poskrbela arhitek-
ta Mišo Kneževič in Jure Sa-
dar, gradbena dela pa so
opravili delavci preboldske-
ga Plutona.
Najbolj zadovoljen je bil na
otvoritvi prof. Milan Dobnik.
»Žalec ima 7 bank in ni ga
blizu mesta, ki bi nam bilo
enako po številu bank. Me-
sto, kamor prihajajo bankirji,
ima prihodnost.«
,  IRENA JELEN BAŠA
IMII Foto: TONE TAVČAR
Otvoritve novih prostorov enote SIB banke v Žalcu sta se udeležila tudi glavni direktor SIB
banke Vlado Klemenčič ter njegov pomočnik Ivan Hrkač. Klemenčiču je žalski župan prof.
Milan Dobnik izročil spominsko darilo.
Induslriiski forum
Naslednji teden bo v Nazarjah in Portorožu mednarod-
ni posvet o sodobni industriji, ki ga organizira Fakulteta
za strojništvo iz Maribora.
Znanstveno srečanje je po mnenju organizatorjev še
posebej pomembno za slovensko gospodarstvo, ki se bo
zaradi konkurenčnosti moralo pripraviti na nove proizvode
in pri tem uporabiti znanje in sodobno tehnologijo. Trid-
nevno srečanje se bo začelo v Portorožu z mednarodno
konferenco Od zamisli do izdelka v sodobni industriji.
V prostorih podjetja Mali gospodinjski aparati v Nazarjah
bo Industrijski forum 97. Odgovoril naj bi, ali bomo v
Sloveniji v prihodnje živeli od dela inženirjev oziroma
kakšne poklice potrebujemo in kakšne izdelke industrije.
Odgovorni z mariborske Fakultete za strojništvo pričakuje-
jo, da se bo Industrijski forum po Nazarjah ponovil še v
kakšnem slovenskem kraju. Ž.Z.
barometf
leniks naniesu
FerralitoJ
v teh dneh je znova
proizvodnja v žalskem p
litu, kjer je bil pred kr^J
uveden  stečajni  posj^^
Proizvodne zmogljivost}^
skega podjetja je najelo
jetje Feniks, ki je v log
stotni lasti celjskega
trade. Od nekdanjih 24o^^
poslenih so v novem po^j^
zaposlili 120 delavcev. Dj.
tor podjetja Feniks je
Senčič, ki je bil pred letj
poslen v.Kovintrade,
nje direktorsko mesto pj
prišel iz družbe Sloveris.
železarn v Nemčiji.
Cetisovefl
dividende odvQ
od dobickd
v ponedeljek je bilalkl
čina delničarjev celjskega d
tisa. Sprejeli so letno poroSi
z revizijskim poročilor
sklepali o dobičku. Po
macijah namestnice direKi;
ja Simone Potočnik so r;
razporejeni dobiček iz let5i
94 in 95 v. višini nekaj več t;
99 milijonov tolarjev razp
redili v rezerve. Prav tako i
v rezerve razporedili lani
dobiček v višini 60 milijoni
tolarjev. Prve dividende d
meravajo v Cetisu izplač
ob letošnjem dobičku. K
pričakujejo približno 1,7 m
jona nemških mark dobifl
bodo morda dividende izp
čali že med letom.    gM
Skupščini PUr
Celje in Izletnik
Danes popoldne se boi
na skupščini zbrali delnica
PUV Nizke in vodne gradr
Celje. Med drugim boi
obravnavali poročilo poo
laščene revizijske hiše in z
ključni račun družbe zala
sko leto. Za ustvarjeni dol
ček v letu 1996 bodo predi
gali, da ostane nerazpoi
jen. V ponedeljek pa se boi
na prvi redni skupščini s
stali delničarji celjskega 1
letnika. Prisluhnili bodo p
ročilu začasne uprave o p
teku lastninske preobraz
podjetja. Obravnavali boi
letno poročilo za lani, se d
govorili za delitev dobička
letih 1995 ter 1996 in sklep
o oblikovanju sklada lasti
delnic.
Srečanje
energetikov
Slovenije in
Hrvaške
Ekonomična poraba ei^'
gije, okolju prijazna
logi j a in njen razvoj ter"
mača in tuja zakonodaja'
tem področju so nekat^
od tem 3. Srečanja energ^
kov Slovenije in HrvašKe^
sredo, 17. septembra, ga!
ganizira podje^
haupt iz Celja. Srečanja
v Zrečah, na pogovoru ^
bosta med drugimi soQ^^
vali glavna republiška ej^^
getska inšpektorja rep^^
Slovenije in Hrvaške, g'^J
tajnik slovenskega eko
kega gibanja ter šte\'
strokovnjaki.

mM
Jabolčno zadovoljstvo
V Konjiški športni dvora-
ni je bil od četrtka do nede-
lje drugi sadjarski sejem, v
Slovenskih Konjicah pa so
se zvrstile še mnoge sprem-
ljajoče prireditve. Organiza-
torji - Gospodarsko intere-
sno združenje za sadjarstvo,
Kmetijski zavod Maribor in
konjiški Zavod za šport - so
namreč poskrbeli tudi za pe-
stro obsejemsko dogajanje.
S spodbudnimi besedami
slovenskemu sadjarstvu sta
sejem v četrtek odprla konjiš-
ki župan Janez Jazbec ter
državni sekretar v ministrs-
tvu za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano Tomaž Kočar.
Slednji je poudaril, da je se-
jem toliko vrednejši zato, ker
se slovensko sadjarstvo na-
haja v krizi, ki pa jo bo mogo-
če premostiti tudi s pomočjo
približevanja slovenskega
sadja, domačemu potrošniku.
Dveh strokovnih posvetov,
ki sta sodila v sklop sejma, se je
udeležila le malo domačinov.
Na njih so govorili o biološki
pridelavi in predelavi sadja ter
o kakovosti slovenskih jabolk.
Menili so, da je slovensko sadje
v primerjavi z evropskim in
tistim iz tretjih držav kakovost-
no in zdravo, le da se slovenski
potrošnik tega še premalo za-
veda in premalo posega po
njem. Predvideli so, da letošnja
letina jabolk najverjetneje ne
bo manjša od lanske, za skoraj
polovico bo manjši pridelek
hrušk in breskev. Jabolk naj bi
letos natrgali nekaj več kot
dvainpetdeset tisoč ton.
K popestritvi štiridnevnega
sejemskega dogajanja je pri-
pomogla tudi demonstracija
uporabe najnovejših sadjar-
skih strojev, predstavljena pa
je bila tudi tista oprema, ki so
jo sadjarji uporabljali nekoč.
V nedeljo se je sadjarski
sejem končal. Po napovedi
župana se bo^prihodnje leto
sadjarskemu sejmu pridružil
še sejem kruha in pekarskih
sladic. B. F.
jTsNOPiČ
GOSPODARSTVO
prodor med slovenske gazele
v petih letih se je celjsko podjetje Linde plin povzpelo med najuspešnejša slovenska podjetja in kar za petstokrat povečalo obseg proizvodnje ter prometa
pred leti je bilo v Sloveniji
Linde plin znano le red-
' posameznikom. Prvega
^ftetnbra je to celjsko pod-
0 zabeležilo peto obletni-
Jjjelovanja. Linde plin je
jjjes drugo največje slo-
(flsko podjetje, ki se ukvar-
,s plinom, 17 ljudi pa letno
jtvari preko 8 milijonov
lij^rkprometa^^^
"podjetje Linde plin v Bu-
lovžlaku že ob samem priho-
ijii na obiskovalca naredi izje-
0 vtis. Vsaka stvar je na
^o]em mestu, povsod vladata
jstoča in urejenost, od daleč je
jpjziti prevladujočo belo mo-
jio barvno kombinacijo, zaš-
[jtni znak Linde plina po vsem
^,etu. Bela in modra sta barvi,
ii dajeta pečat celostni podobi
ipodjetja. A zmotno je prepriča-
jjje, da je Linde plin takšen kot
K zato, ker je pač v rokah
lijega lastnika. Bolj kot tujci
liždržujejo red sami zaposleni,
jtajveč zaslug za urejeno zuna-
io podobo Linde plina ter iz-
anne gospodarske dosežke
B ima prav gotovo direktor
tok Govc   v sodelovanju s
ojim bratom Aleksandrom.
Skromni zacetici
Podjetje Linde plin v Sloveni-
iebilo ustanovljeno leta 1992.
Ime nosi po dr. Carlu von Lin-
leju, prvemu človeku na ze-
meljski obli, ki mu je pred 120
leti uspelo utekočiniti zrak. Re-
»lucionarno odkritje je botro-
jfalo rojstvu in uspešnemu de-
litanju multinacionalne druž-
\ ki jo poznajo na vseh celi-
luh sveta, na slovenskem tržiš-
■J pa prav po zaslugi uspešne-
?3 celjskega podjetja.
Začetki družbe so bili zelo
■l^romni, v podjetju so bili
^posleni le trije ljudje. Kma-
'tso s svojo prodornostjo in
'•'trosijo pridobivali tržišča
?ovsej Sloveniji, tako da da-
V ^----^
Plin^^^^^^ ^^"^^ pfmu imajo edini v Sloveniji analizator
spp ^-    jim omogoča merjenje čistosti vseh vrst tehničnih,
^^(ilnih in laboratorijskih plinov, takojšnjo kontrolo pli-
nov ter izdajanje certifikatov.^
Brata, uspešna poslovneža, v prostem času pa velika ljubite-
lja športa. Direktor Linde plin Iztok Govc in njegov namestnik
Sašo Govc.
nes oskrbujejo preko tisoč
slovenskih podjetij in usta-
nov. Med njimi so uveljavlje-
na imena, na primer Klinični
center Ljubljana, Pivovarna
Laško, Pivovarna Union, Žito
Ljubljana, Coca Cola Amatil,
Lek, Gorenje in mnoga druga
uspešna podjetja. Pravi pro-
dor med slovenske velikane
uspešnosti ali slovenske ga-
zele kot radi pravimo tak-
šnim podjetjem, jim je uspel
zlasti v zadnjem letu, ko so
svojo dejavnost preselili v no-
ve prostore v Bukovžlaku. V
Celju je bila to lani tudi ena
največjih gospodarskih na-
ložb v zadnjem času, gradnjo
objektov pa je podprlo tudi
matično podjetje Linde.
Leto relcordov
Direktor Linde plina v Slo-
veniji Iztok Govc je skupaj z
vsemi zaposlenimi lahko
upravičeno ponosen na dose-
žene uspehe. »Vsa ta leta smo
dograjevali in dopolnjevali
naš program. Po petih letih
smo druga največja firma, ki
se ukvarja s plinom v Sloveni-
ji, pri proizvodnji ogljikovega
dioksida pa zasedamo vodil-
no mesto in pokrivamo 85
odstotkov tržišča. Zaposlenih
je 17 ljudi, ki letno ustvarijo
preko 8 milijonov mark pro-
meta. V primerjavi z leti, ko
smo začeli, smo obseg dela
povečali kar za 500 odstot-
Podjetje Linde plin je slovensko tržišče osvojilo z različnimi vrstami plinov, ki nosijo skupno
blagovno znamko Linde, novost v njihovi ponudbi so zeleni hladilni plini. .
kov. Lani smo se preselili v
nove prostore in takrat smo
načrtovali, da bomo obseg
proizvodnje in prodaje pove-
čali približno za tretjino. Šte-
vilke kažejo, da smo v letu
dni dosegli 58-odstotno pove-
čanje, k čemur je nedvomno
pripomogla izgradnja lastnih
V podjetju Linde plin so
lani za svoje uspešno delo in
organiziranost pridobili cer-
tifikat ISO 9002, v kratkem v
tem celjskem podjetju raču-
najo tudi na pridobitev certi-
fikata ISO 9001.
prostorov, lastne polnilne lini-
je za polnjenje plinov ter upo-
raba najsodobnejše zahod-
noevropske tehnologije. Pol-
nilnica je opremljena s sodob-
no opremo, med njo vseka-
kor sodi analizator plina. Ta
nam omogoča merjenje čisto-
sti vseh vrst tehničnih, spe-
cialnih in laboratorijskih pK-
nov, omogoča takojšnjo kon-
trolo plinov ter izdajanje cer-
tifikatov,« je pojasnjeval di-
rektor Iztok Govc.
Novost-zeleni
freoni
Podjetje Linde plin je slo-
vensko tržišče osvojilo z raz-
ličnimi plini, ki nosijo skupno
blagovno znamko Linde.
Kupcen>so na voljo tehnični
plini, ki se uporabljajo v ko-
vinsko predelovalni industriji,
farmaciji, živilsko predeloval-
ni industriji, laboratorijih, pri
proizvodnji pijač in številnih
drugih dejavnostih. Poleg di-
stribucije tehničnih pHnov
opravljajo še storitve s po-
dročja procesnega inženirin-
ga, postavljajo rezervoarje za
utekočinjenje phnov in insta-
lacije, pri tem pa zagotavljajo
tudi prenos znanja iz sistema
Linde Nemčija in Avstrija.
Slovenskim kupcem ponu-
jajo v podjetju Linde plin tako
imenovane tehnične, varilno
zaščitne in plemenite phne.
Posebnost in novost v njihovi
ponudbi so tako imenovani
zeleni freoni oziroma zeleni
hladilni plini, ki so bistveno
bolj prijazni našemu okolju.
Na poH v tretje
tisočletje
Direktor Linde plin Iztok
Govc pripravlja načrte za na-
daljnji razvoj podjetja do leta
2002. V njih predvideva, da bo
podjetje doseglo približno 30-
odstotno rast oziroma 7 do 8
odstotkov vsako leto. Po do-
sedanjih uspehih in prizade-
vanju vodilnih ter vseh zapo-
slenih, ki so v pičlih petih letih
obrodili sadove, ni bojazni,
da ne bi biU kos tudi prihod-
njim načrtom. »Zaradi majh-
nosti slovenskega tržišča je
nujna še večja specializacija,
ker samo na ta način in s
specialnimi   vrstami   plinov
Kako uveljavljeno je ime
Linde plin, dokazujejo tudi
dogodki in primeri, s kateri-
mi se srečujejo v tem celj-
skem podjetju. Ko so v Slo-
venijo letos prišli francoski
potapljači, ki so iskali truplo
slovenskega potapljača v
Divjem jezeru, so zahtevali
izključno helij celjskega
Linde plina. To nedvomno
dokazuje zaupanje v stood-
stotno čistost plinov tega
podjetja. Tudi zato je celjski
Linde plin dobavitelj spe-
cialnih plinov, ki jih uporab-
ljajo v ljubljanskem Klinič-
nem centru tudi za slikanje
glave (tomograf).
lahko dosežeš večje učinke,«
je prepričan sogovornik. Trd-
no je prepričan še o nečem:
»Dokler privatizacija v Slov.e-
niji ne bo zaključena, se bodo
še vedno pojavljale težave. V
podjetju delamo, se trudimo,
ustvarjamo dobiček, potem
pa se ti zgodijo trije ali štirje
Zrak je celota, sestavljena
iz več plinov. Vsak plin ima
svojo tako imenovano frak-
cijsko temperaturo, pri kate-
ri ga je mogoče ločiti od
zraka. Na primer kisik lahko
ločimo pri -183 , argon pri -
193, dušik pri -196 stopinjah
Celzija, ogljikov dioksid pa
že pri minus 40 do 50 sto-
pinj Celzija. Uporaba plinov
omogoča najčistejšo proi-
zvodnjo oziroma porabo,
ker ne onesnažuje okolja,
saj se plin po uporabi po-
novno vrne v ozračje.
stečaji, ki izničijo ves naš
trud. Izkušnje nadalje kažejo,
da je v privatiziranih podjet-
jih, kjer se resno lotevajo svo-
jega dela, več reda pri plačilih,
v teh podjetjih vlada boljša
finančna disciplina. Verja-
mem, da bo samo dokončna
privatizacija in oblikovanje
zdravih gospodarskih jeder
tudi v družbenih podjetjih
razrešila večino sedanjih
problemov,« je prepričan Iz-
tok Govc.
mmmmmmm ep
Enotna celostna podoba, značilna za Linde plin po vsem svetu.


8

Zajeti sapo, a ne zaspati na iovoriicah
»Za Kovinotehno d.d. Celje je sejem najpomembnejša gospodarska prireditev v državi,« meni član uprave za področje komerciale Tomaž Berginc
v letošnjem prvem polletju
so v Kovinotehni d.d. Celje do-
segli zastavljene načrte, po iz-
kušnjah iz preteklih let je dru-
ga polovica leta za to podjetje
še uspešnejša. O dosedanjih
rezultatih, načrtih in medna-
rodnem obrtnem sejmu smo
se pogovarjali s članom uprave
za področje komerciale Toma-
žem Bergincem.
Kovinotehna d.d. Celje je
zadnjih nekaj let generalni
pokrovitelj mednarodnega
obrtnega sejma, tudi letos se
niste izneverili svoji tradiciji.
Pokroviteljstvo nad najpo- *
membnejšo gospodarsko pri-
reditvijo v državi je za nas po-
membno iz več razlogov. Se-
jem je čas, ko se srečamo z
vsemi poslovnimi partnerji, na
sejmišču srečujemo potencial-
ne nove partnerje, srečujemo
gospodarstvenike iz ostalih
branž in nenazadnje politike,
ki imajo vpliv na razvoj sloven-
skega gospodarstva. Na sejmu
vsako leto organiziramo tudi
akcijsko prodajo izdelkov,
skratka, za nas je sejem izjem-
no pomemben dogodek.
Ste za letošnjo predstavitev
Kovinotehne pripravili kakšno
novost ali posebnost na sejmu?
Kot običajno se bomo na sej-
mu predstavili na dveh mestih.
Prvo bo na predstavitvenem
prostoru v hali D, kjer ima Kovi-
notehna med vsemi razstavljav-
ci največji sejemski prostor. Na
njem bomo predstavili najbolj-
še blagovne znamke, ki jih za-
stopa Kovinotehna ter nekatere
nove storitve. Svojevrstno pre-
senečenje bo prav gotovo pred-
stavitev trgovanja s pomočjo In-
terneta. Ta oblika trgovanja bo
najprej namenjena fizičnim,
kasneje pa tudi pravnim ose-
bam. Naš drugi predstavitveni
oziroma prodajni prostor pa bo
tako kot običajno poleg hale A.
Pretežni del trgovanja se
bo kljub ponudbi na Interne-
tu odvijal v vaših trgovinah.
Letos ste prenovili Prodajni
center Hudinja, zakaj ste se
odločili za obnovo?
Za Kovinotehno so bila zad-
nja leta investicijsko zelo moč-
na, tudi letos smo nadaljevali s
približno enakim tempom. Pro-
dajni center Hudinja smo preu-
redili iz več razlogov. Center je
star 12 let, takrat je bil to prvi
tehnični center v Sloveniji, da-
nes pa tehnološko ni več ustre-
zal novim asortimanom in bla-
govnim skupinam, ki so se uve-
ljavile v zadnjih letih. Površina
Prodajnega centra je povečana
na 5800 kvadratnih metrov, na
prodajnih policah je približno
25 tisoč izdelkov. S tem je za-
ključena prva faza ureditve. Po-
Tomaž Berginc je član uprave Kovinotehne d.d. za področje
komerciale. Rojen je bil v Ljubljani, od svojega prvega leta je
živel v Celju. Danes z družino živi v Žalcu, vendar se
namerava ponovno vrniti v mesto ob Savinji.
leg Prodajnega centra smo letos
urejali skladiščno logistični del,
naložba je bila približno enaka
kot v prodajni del. Ko bo preno-
va v celoti zaključena, bo na
Hudinji velik tehnični center,
namenjen končnim potrošni-
kom in podjetnikom.
Predvidevate v Celju še
kakšne večje obnove trgovin?
Načrt obnove trgovin v
mestnem središču je priprav-
ljen, toda dokler občinska ob-
last ne bo poskrbela za oživi-
tev mestnega jedra, tako dolgo
trg'ovin ne bomo obnavljali.
Kako ste zadovoljni s po-
slovanjem prodajnih centrov
drugod po Sloveniji?
Mi smo z maloprodajno mre-
žo na splošno zadovoljni, z njo
smo si zagotovili obstoj in dol-
goročno perspektivo. Poleg ma-
loprodaje je za nas pomembna
seveda veleprodaja, ki predstav-
lja blizu 80 odstotkov prometa
in ustvarjenega dobička. V pri-
hodnje bomo z izgradnjo malo-
prodajne mreže nadaljevali. V
Sloveniji bo intenzivnost iz-
gradnje nekaj manjša kot zad-
nja leta, veliko dela pa nas čaka
v repubUkah bivše Jugoslavije,
Rusiji in v Ukrajini. Slovenija je
za Kovinotehno premajhna, še
zdaleč pa seveda ne zanemarlji-
va. Na območju nekdanje Jugo-
slavije načrtujemo nekaj na-
ložb, vendar je treba urediti
pravna razmerja, na industrij-
skem in trgovskem področju
imamo v nekdanjih republikah
tudi nekaj strateških partnerjev,
s katerimi lepo sodelujemo. Od
teh tržišč si obetamo kar zaje-
ten kos kruha.
Tudi rusko tržišče ostaja
za Kovinotehno v prihodnje
izjemno pomembno, kako
pa ocenjujete dosedanje re-
zultate na tem tržišču in
kakšni so konkretni načrti?
V Rusiji v tem trenutku pri-
pravljamo dve novi lokaciji.
Zgradili bomo prodajni center
v Nižnijem Novgorodu, z deli
bomo predvidoma pričeli le-
tos, poleg tega prihodnje leto
načrtujemo gradnjo drugega
prodajnega centra v Moskvi.
Rusko tržišče je specifično,
treba ga je dobro poznati, je
pa zelo veliko, kar je za nas
izjemno pomembno.
V Celju v teh dneh odpira
vrata konkurenca. Kaj bo za
Kovinotehno pomenilo od-
prtje Baumaxa?
Podjetje Baumax poznamo,
saj smo bili v skupni firmi v
Ljubljani in Kovinotehna je bi-
la tudi 49-odstotni lastnik Bau-
maxa v Ljubljani. Kovinotehna
je konec leta 1995 svoj delež v
Baumaxu prodala in sicer zato,
ker partnerstvo ni temeljilo na
osnovah, ki bi tudi Kovinoteh-
ni prinesle svoj del poslovnih
učinkov. Na nekaterih blagov-
nih skupinah nam bodo kar
precej resna konkurenca, ne-
katerih blagovnih skupin, ki so
za Kovinotehno v zadnjem ča-
su zelo pomembne, pa Bau-
max niti ne trži. Zato ocenju-
jem, da prihod Baumaxa ne bo
bistveno vplival na prodajo v
Prodajnem centru na Hudinji.
Po zaključku letošnjega
Mednarodnega obrtnega sej-
ma boste najbrž s polno paro
začeli pripravljati načrte za
prihodnje leto. Kakšni so
obeti za leto 1998?
Če se ustavim najprej pri na-
ložbah naj povem, da bomo v
Sloveniji zgradili trgovski center
na Ptuju. Objekt že imamo, od-
kupili smo ga od banke in ga je
treba samo dokončati ter uredi-
ti kombiniran trgovski center,
kjer bo poleg nas še nekaj dru-
gih trgovcev. Predvidoma 18.
oktobra bomo odprli drugi pro-
dajni center v Novem mestu.
Prihodnje leto načrtujemo grad-
njo vsaj ene lokacije v Rusiji,
najverjetneje bo to v Moskvi.
Težko je napovedati, koliko bo
franšiznih trgovin na Hrvaš-
kem, ker se razmere hitro spre-
minjajo, zanimanje pa je pre-
cejšnje. Poleg tega nameravamo
dokončno urediti status trgov-
ske hiše Merkur v naši firmi
Jeklotehna. Na objektu imamo
hipoteko, vendar stečajni posto-
Po izobrazbi je ToniJ^
ginc diplomirani
strojništva, svojo poklicno"^
je pričel v štorski žele^.'''
kot vodja delavnice stroj?
vzdrževanja. Leto dni je v
lezarni delal še na raz;^
pred sedmimi leti je priš^j'
Kovinotehno kot komer^^
list, ki je napredoval do
tovo enega najmlajših
uprave v kakšnem takovj
kem in pomembnem podjej
kot je Kovinotehna. Prostjj
namenja družini in svojej
konjičku. Od svojega 16. jj
je Tomaž Berginc pilot jadi,
nega in od 18. leta tudi pj
motornega letala. Pred \^
na tekmah z jadralnimi let
osvojil tudi nekaj medalji
republiških prvenstvih.
pek teče izjemno počasi, Kt
notehna pa bo blagovnico ki
la v primeru, če bo cena sp
jemljiva. Nadaljevali bomo
urejanjem skladiščnega kc
pleksa na Hudfnji. Predvid«
mo, da od začetka prihodi^
leta ne bomo več posloval
starih skladiščnih prostorov
Mariborski ulici. Načrtujei
da bomo naložbam priho(
leto namenili približno 6 mi
nov nemških mark. 19. sept
bra bo nadzorni svet obrai
val strateški načrt, v njen
predvidena za prihodnje
približno 2-odstotna rast ]
meta na domačem velepro
nem tržišču, pri malopro
naj bi znašala rast 5 odšteti
20 do 25-odstotna rast pi
predvidena v izvozu. Po na]
nih in investicijsko zahte\
zadnjih letih v Kovinotehni;
nimo, da je treba zajeti sap
se umiriti. To pa še zdalei!
pomeni spanja na lovorikah
IRENA JELEN B/
Foto: GREGOR KA


NASI KRAJI IN UUDJE
9
Trinajstica srečna števiiica
Stanko Barber iz Ložnice pri Velenju podrl lanski rekord za 22 minut in 6 sekund
j^i so letos organizirali
''Lraton Celje-Logarska
so ves čas upali, da jim
aiko kot že leta prej po-
f bo kvarilo vreme in
[1,0 število udeležencev
Llo številko tisoč. Nebo
'^^agrete tekmovalce spu-
!„iti kaplje dežja, le mno-
^pčnih žarkov, a tekmo-
je bilo mogoče zaradi
slabih izkušenj z
j^enom sicer več kot lan-
jleto, a vseh skupaj le 706.
..^elja je štartalo približno
ii;io tekmovalcev, največ ti-
i"|yse tega maratona niso
piežili prvič, ki jim hoja in
je pomenita samo lov za
Ijo boljšim   rezultatom,
ijalc predvsem užitek v hoji
ji, v naravi in prijateljeva-
I Na progi so potem po-
i jniki štartali še v Mozirju,
, itinem in Lučah, eni pa od-
. plj v Mozirju in Lučah.
i Ifios je bil najhitrejši Stanko
ilier. V času 5 ur, 24 minut in
, sekund je prehodil 75 kilo-
1 !iov iz Celja v Logarsko do-
11, Navadni smrtniki, tisti, ki
[ 10 v približno enakem času
I rili le 25 kilometrov, a se
i m po mojem mnenju nič
1 fflotrudili, smo se pri tem in
l! lofanih   dobrih   rezultatih
o sevali, kje so vendar meje
jI meznikovih    zmožnosti,
li toljša ženska je bila tokrat
fi ?zultatom 8 ur in 11 sekund
t četrtič Anka Pugelj iz Vele-
ilaje povedala: »Všeč mi je,
: eta maraton ponoči, da ni
M hoditi po največji vročini,
jploh sem rada v Logarski
»■li Na maraton Celje-Lo-
^ka dolina, redno obisku-
"pa tudi maraton v Bielu .v
se že vrsto let pripravljam
Kakšna zagnanost na startu. Ko bi le toliko elana in zanosa ostalo vse do Logarske doline!
tako, da vsak dan s svojim
psičkom tečem najmanj 7 kilo-
metrov, dvakrat na teden pa po
20 kilometrov. Sicer sem učite-
ljica in mi sprostitev kot tek še
prav posebno dobro dene. De-
lam bolj na vzdržljivosti kot na
rezultatih, ker je tek zame uži-
tek in ne napor.« 40-kilometr-
sko progo sta v najhitrejšem
času pretekla Branko Velikonja
in Ljudmila Hola. Z Ljubnega
do Logarske doline je bil najhi-
trejši Matej Krebs in najhitrejša
Tanja Pogorevc. Zdenka Pu-
šnik je za pot iz Luč do Logar-
ske doline porabila slabo pol-
drugo uro in med ženskami
osvojila 1. mesto, Aleš Kitek pa
v moški konkurenci prav tako.
V Mozirju je s prvim časom
odstopil Radomir Derlak, med
ženskami pa Silvija Plohi, Tat-
jana Planinšek v ženski in
Franc Požar v moški konku-
renci pa sta bila najboljša na
progi Celje-Luče.
Letos je na tem pohodu že
sedmič sodelovala Slovenska
vojska, ki je na »Military« ma-
raton poslala nekaj svojih pri-1
padnikov in med drugim na ]
cilju poskrbela za odHčen vo-
jaški golaž.
Na zaključku so organizator-
ji s predsednikom Društva ma-
ratoncev in pohodnikov Celje
Ivanom Žaberlom na čelu z
majhnimi spominskimi darili
nagradili najstarejšega udele-
ženca, 82-letnega Huberta An-
kersta, najmlajšega 7-letnega
Anžeta Ivakiša, za katerega je
morala darilo prevzeti kar ma-
mica, ker se je njen sin po 15-
kilometrskem pohodu poln
energije odpravil še na Okre-
šelj. Letošnjega pohoda se je
trinajstič udeležil tudi Franc
Smodiš, ki je obljubil, da bo
opravil še najmanj 20 pohodov.
Spominsko darilo je prejela tu-
di Ivana Vidimova, ki se je ma-
ratona udeležila skupaj s svoji-
mi petintridesetimi prijatelji iz
Prage in povedala: »Tukaj sem
sedmič in mi je zelo všeč, ker
sem spoznala in še spoznavam
veliko prijateljev in ker je Lo-
garska dolina zelo lepa. Za ta
maraton sem zvedela preko
Dušana Pešca in njegovih prija-
teljev na maratonu v Bielu. Se-
daj je zame že popolnoma sa-
moumnevno, da prihajam
sem, ker enostavno moram.
Če kdo izmed mojih prijateljev
pride sem prvič, ne pride zad-
njič.« Ne samo za vzdržljivega,
ampak tudi kljub svojim 82
letom še za telesno in psihično
zdravega, se je izkazal najsta-
rejši pohodnik Hubert An-
kerst, ko mi je pripovedovanje
Čehinje Ivane Vidimove preve-
del, zraven pa povedal, da je na
tem maratonu drugič, da sicer
hodi počasi, a zdravo in daleč.
»Letos je zdravniška služba
na tem maratonu bogatejša za
marsikatero izkušnjo,« je po-
vedal dežurni zdravnik na pro-
gi dr. Ivan Žuran: »Sicer je bilo
letos vreme lepo, toda ravno
vročina je marsikoga spravila
na bolniški stol. Pri številnih
ljudeh je prišlo do dehidracije.
pohodniki, sploh začetniki, se
namreč ne zavedajo, da telo pri
takih obremenitvah potrebuje
veliko tekočine, pa tudi hrane.
Pojavili so se tudi mišični krči.
Vse skupaj je dobra šola, ki
narekuje močno zdravstveno
in fizioterapevstko službo še
za prihodnje maratone.«
NINA GRADIČ
Foto: GREGOR KATIC,
SHERPA
Stanko Barber je na cilj pritekel v slabih
petih urah in pol.
Gobani na Smohorju
Gobarsko društvo Sinji goban iz Laškega pripravlja v
soboto, 13. septembra, tradicionalni gobarski piknik. Člani
društva, trenutno jih je 25, ter številni drugi privrženci
nabiranja gob in ljubitelji gobjih jedi se bodo na Smohorju
letos srečah že enajstič. Srečanje se bo pričelo ob 12.uri z
determinacijo nabranih gob, nato pa bo mogoče okušati
najrazličnejše gobje specialitete. Društvo bo pripravilo še
srečolov in poskrbelo za zabavo do poznih večernih ur.    U
^oterapevti so letos zmasirali več kot sto utrujenih
^ležencev in takšen je bil rezultat dobre masaže.
J. september 1997^
I.
SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
11
Naj se vidi v trg!
^|j(jnj Ljubno ni več stalno naseljene hiše, ki bi bila brez elektrike - Zdaj vodovod
na Sovino
trobejeva domačija v Sa-
je bila zgrajena že dav-»
•""leta 1750, pred približ-
'^jvenia mesecama je kot
stalno naseljena hiša
hčini Ljubno dobila elek-
10, naslednjo pomlad pa
' do hiše s številko 63
Jeljali tudi vodovod.
^^Qsni lastnik Stanko
llinar je veliko pridobitev
^Ijl razkazati na vse strani
ijflka, ki se razteza na prib-
p 650 metrih nadmorske
,|„e. Najprej si je omislil
,|(,in napravo je navijal ta-
jglasno (tudi zaradi rahle
jgiašnosti), da se je slišalo
,vse bližnje vrhove. Tako je
jofez dan, ponoči pa je na
jjlitrjko v Škrubejevi doma-
iiiopozarjala žarnica na vrhu
.metrskega droga.
,: se vidi v trg!« je rado-
::.eže odganjal Stanko Mli-
11, ki je drog postavil pred
lio, Po nekaj tednih je opu-
Udemi ritual, v soboto pa
imed uradno priključitvijo
iktrike v Savini 63 spet zaži-
ihudomušni zgodbi. Nase-
isamotnih kmetij v Zgornji
iiinjski dolini, ki se na desni
m Savinje razteza v
■fcnem delu predgorja
fcatca in je od občinskega
mlii oddaljeno okrog 10
■metrov, je tako v celoti
■trificirano.
mi napeljavo elektrike do
pbejeve domačije je bilo
kebnih 4,5 milijona tolar-
».Krajani so s svojim delom
lesom prispevali okrog 3
%ne, 800.000 tolarjev je
■fflaknil Stanko Mlinar, ob-
";3pa je dodala 250.000 to-
nepovratnih sredstev "in
Škrubejeva domačija je kot zadnja v občini Ljubno dobila
elektriko.
posojilo v višini 400.000 tolar-
jev,« je razložila ljubenska žu-
panja Anka Rakun, ki je v
soboto tudi uradno na elek-
trično omrežje priključila Sa-
vino 63.
Domačija s spoštljivo prete-
klostjo je še vedno dobro
ohranjena in predstavlja et-
nografsko vrednoto, saj živ-
ljenje poteka po starih običa-
jih. Kruh je še vedno iz peči,
stropi v kuhiniji so sajasti, dr-
va za naslednjo zimo so zlo-
žena v »špaleti«, naokrog je
veliko zelenja.
»Ideja o elektriki za Škrube-
jevo domačijo je stara približ-
no leto dni. Veliko truda in
dela je vložil svetnik Vinko
Jeraj, ki je bil operativni vodja
celotnega projekta in v soboto
je med vrsto nasmejanih in
srečnih obrazov padla nova
zamisel. Vodovod bi radi na-
peljali prav do zadnje hiše na-
selja Savina in prepričani smo,
da se bomo naslednjo pomlad
znova zbrali ob novi pridobi-
tvi,« je dodala Rakunova.
ŽELJKO ZULE
: iiifMilMliiirii Foto: CIRIL SEM
V spomin
irtvam vojnega
nasilja
Nevna skupnost Dolgo
tudi letos v okviru kra-
''^"ega praznika organizira
17. srečanje taboriščni-
ukradenih otrok, s či-
želijo preprečiti, da bi
grozote potonile v po-
večletni tradiciji bodo
jTeditve, tekmovanja in
'JSe aktivnosti potekale ves
I od 13. do 20. septem-
IJ' Program praznovanja
športne igre z žogo,
^ balinanje, streljanje z
^'^o puško, pripravili pa
J° ^udi srečanje krajanov
,^..^5 let ter obiskali najsta-
krajanko in krajana. v
ou^o. 20. septembra, se bo
[3 ^ri pričela osrednja pri-
J^^' na kateri bodo spre-
tudi predsednik Sveta
p^lgo polje Cvetko Roje,
jil^j^^dnik Društva taborišč-
ki \ ' 'ukradenih otrok. Ja-
k- ^'8lic in župan Mestne
"^^ Celje Jože Zimšek.
B. JANČIČ
Gasilsko vozilo v Gorici pri Slivnici
Od sobote, 6. avgusta, so Prostovoljno gasilsko društvo Gorica pri Slivnici in krajani
bogatejši za orodno vozilo.
Prireditev se je začela ob 16. uri z gasilsko parado, ki so se je udeležila številna gasilska,
društva iz šmarske, šentjurske in zreške gasilske zveze, PGD Černelovci in prijateljsko gasilsko
društvo Bednja. Povorko je zaznamoval tudi star gasilski voz, na katerem je sedel še edini
ustanovni član Jože Vodeb in njegovi prijatelji, desetina veteranov. Ta voz je obnovil Stanko
Lesjak, ki je znan po izdelovanju kmečkih vozov daleč-okrog. Pred gasilskim domom so gasilci
še uradno prevzeli nov jekleni konjiček, novi župnik Marko Šramel pa fe vozilo blagoslovil ter
dodal, da bo lahko vsak darovan prispevek, tisoč, pet tisoč tolarjev, prihranil mogoče ostalih
petsto tisoč, ki jih darovalec ima doma. Program so popestrili osnovnošolci, na družabnem
srečanju pa je zbrane zabaval ansambel Ptujskih pet. _ N^G._
Dan žaisiciii gasilcev
Nekateri še danes ne znajo ceniti vloženega truda in dela
Ob prazniku občine Žalec
imajo svoj praznik ali Dan
gasilca tudi gasilci Gasilske
zveze Žalec. Minulo nedeljo
so se zbrali pod stoletnimi
lipami v Gotovljah, kjer je
bilo tudi letošnje praznova-
nje občinskega praznika.
Gasilska zveza Žalec vklju-
čuje 43 društev in ima skup-
no kar 3800 gasilcev. Nedelj-
ske slovesnosti se je udeleži-
lo okrog 500 članov in članic,
osrednji govor pa je imel
podpredsednik Gasilske zve-
ze Žalec Ivan Kotnik, ki je
med drugim dejal: »Večini je
jasno, da smo se gasilci odlo-
čili za pripadnost neki huma-
ni organizaciji, ki je priprav-
ljena pomagati ljudem v ne-
sreči, ne glede na čas, na
vreme in vremenske razme-
re. Prav zato smo toliko bolj
prizadeti, ko opazimo, da ne-
kateri še danes našega dela
in truda ne znajo ceniti in nas
pri tem podpreti...« Nato je
spregovoril žalski župan
prof. Milan Dobnik, pred-
sednik KS Gotovlje Henrik
Kranjc in ob koncu še po-
veljnik Savinjsko-šaleške re-
gije Darko Koželj. v drugem
delu slovesnosti so podelili
deset odlikovanj Gasilske
zveze Žalec, 19 odlikovanj
Gasilske zveze Slovenije in
tri odlikovanja za hrabrost,
ki so jih prejeli Jani Šalej,
Vojko Turnšek in Gorazd
Oblak, vsi iz PGD Griže. v
kulturnem programu je na-
stopil moški pevski zbor Go-
tovlje in godba na pihala iz
Liboj.
mmmm t. tavčar
Gasilski slavji
življenje v Zgornjesavinjski dolini so v zadnjem obdobju
zaznamovali tudi številni gasilski jubileji in nove pridobi-
tve.
V Gorici od Dreti so pridobili novo cisterno. Vozilo je stalo 18
milijonov tolarjev, od tega je dobro polovico zagotovila občina
Nazarje, štiri milijonov so gasilci že zbrali, enako vsoto pa
bodo še morali. Pri tem so opozorili na nerazumljiv odnos
republiške uprave za zaščito in reševanje, ki nima posluha za
tovrstna prizadevanja gasilcev in ni pripravljena prispevati
denarja za nakup novih sredstev. Država je polovico sredstev
za prostovoljna gasilska društva že razporedila na druge
naslove in s tem osiromašila humanitarno dejavnost.
Slavjem ob visokih obletnicah in novih pridobitvah v Zgornji
Savinjski in Zadrečki dolini so se pridružili tudi v Bočni. Ob 90-
letnici svojega društva so razvili nov društveni prapor.      Ž.Z.
Novildloiiielri
Za nekaj kilometrov asfaltiranih cest bodo v kratkem
bogatejši v občini Luče, kjer so sredi dela na večih gradbiš-
čih.
Na cesti v zaselku Krnica bodo asfalt položili v dolžini štirih
kilometrov, vse pa je pripravljeno za enako opravilo tudi na
številnih krajših razdaljah v samih Lučah. Po napovedih naj bi
z deh končali do konca meseca. Ž.Z.-
Jamarji na Koroški
Tradicionalni jamarski ta-
bor v Savinjskih Alpah je
vstopil v drugo desetletje.
Letos baza prvič ni bila v
Kocbekovem domu na Koro-
šici, temveč pod Velikim vr-
hom, v neposredni bližini
vhodov v četrto naj glob je
slovensko brezno sistema
Molička peč, ki je globok
1130 metrov.
Tabor je bil prestavljen za-
radi dokajšnje oddaljenosti
koče od glavnih ciljev enote-
denskega srečanja Korošica
97 in manjšega števila udele-
žencev, ki je že nekaj zadnjih
let v nenehnem upadu. Ude-
leženci so si prizadevali pove-
zati Brezno pod Moličko peč-
jo v celoten sistem, ki bi ga s
tem poglobili na okrog 1200
metrov. Cilja niso uresničili,
vendar so vseeno odkrili pet
novih rovov in manjših jam
ter se tako vendarle še bolj
približali sistemu.
Jamarji na osnovi doseda-
njih odkritij in izkušenj predvi-
devajo, da je več brezen in jam
pod Moličko pečjo najverjet-
neje povezanih v sistem, ki bi
bil v trikotniku Veliki vrh-Dle-
skovec-Poljske device eden
največjih v državi. Ocenjujejo
celo, da je končna dolžina lah-
ko celo več kot 10 kilometrov
Brezno pod Mohčko pečjo je
bilo odkrito leta 1989, glavno
raziskovanje pa se je začelo
dve leti pozneje. Zdaj je globo-
ko 480 metrov, skupna dolži-
na rovov pa je že dober kilo-
meter. Ž.Z.
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Hmeljarski iilcof in
pohod konjenice
»Hmeljarski likof ne pomeni podvajanja Dneva hmeljarjev,« zatrjuje
predsednik Turističnega društva Žalec
v soboto se pred stavbo Hmezad
Export Importa v Žalcu obeta zanimi-
va prireditev z naslovom Hmeljarski
likof, paša za oči pa bo tudi pohod
konjenikov po Savinjski dolini.
Hmeljarski likof se bo pričel ob 15.
uri. prireditev bo pod šotorom, tako da
organizatorjem tudi slabo vreme ne
more ponagajati. Hmeljarski likof or-
ganizirajo Hmezad Export Import,
hmeljarji Slovenije, k sodelovanju so
pritegnili Pivovarno Laško, pri organi-
zaciji pa sodeluje tudi žalsko turistično
društvo. Kot je povedal predsednik
društva Janez Kroflič bo Hmeljarski
likof v bistvu tudi dan odprtih vrat,
ljudje si bodo lahko ogledali prenovlje-
ni hmeljarski muzej, poleg tega si bo-
do obiskovalci Savinjsko dolino lahko
ogledali s terase Hmezadove stolpnice.
V podjetju so tovorno dvigalo usposo-
bili tudi za prevoz ljudi, tako da bo
mogoče stolpnico večkrat izkoristiti za
turistične namene. Po Krofličevih in-
formacijah prireditev ne pomeni pod-
vajanja hmeljarskega praznika v Bra-
slovčah temveč prireditev ob zaključ-
ka obiranja, ki ima poleg turističnega
tudi poslovni namen. Na likof so po-
vabljeni vsi hmeljarji, Hmezadovi de-
lavci, poslovni partnerji in vsi živeči
kmetijski ministri. Organizatorji bodo
oživili običaj postavljanja hmeljarskih
kopic, to naj bi pokazale hmeljarske
starešine. Za prijetno vzdušje bodo
poskrbeli še godbeniki pihalne godbe
ter mažoretke.
Sedež Društva Savinjske konjenice
je v Gotovljah, ustanovljeno je bilo
lani, združujejo približno 30 konjeni-
kov iz Savinjske doline, društvo pa
vodi poveljnik Milan Krajšek.
Hmeljarski likof je le ena v nizu turi-
stičnih in zabavnih prireditev v zadnjih
tednih. Minulo soboto je bila v Žalcu
Taborska noč, v sodelovanju s Turistič-
nim društvom Žalec, Turistično zvezo
Spodnje Savinjske doline in Društvom
savinjske konjenice bo ta konec tedna še
tridnevni pohod konjenikov po dolini.
Pribhžno 36 konjenikov iz vse Slovenije
bo na pot krenilo jutri, v petek, ob
devetih izpod gotoveljskih lip. Iz Goto-
velj bo konjenica nadaljevala pot proti
Žalcu, ob Savinji in vse do Vranskega,
kjer bo konjenica prenočila. V soboto
bodo konjeniki krenili proti Venišam.
tam prespali, v nedeljo pa se ponovno
vračajo v Gotovlje. Pohod bo v prihodnje
vsako leto v okviru žalskega občinskega
praznika.
■■■■■■■■■H IRENA JELEN BAŠA
Lepi uspelii
Zaznamovali so praznik Prebolda
Preboldska krajevna skup-
nost praznuje svoj praznik v
spomin na davno leto 1368,
ko je bil kraj prvič omenjen.
Letošnje praznovanje je bilo
v vasi Sv. Lovrenc. Tudi letos
so praznovali v znamenju
lepih delovnih uspehov.
V nedeljo dopoldan so ? slav-
nostno sejo sveta KS Prebold,
ki je bila v dvorani doma gasil-
cev v Sv. Lovrencu zaključili
letošnje praznovanje krajevne-
ga praznika. O praznovanju, o
delu in uspehih je govoril pred-
sednik sveta KS Prebold Mar-
jan Žohar. Povedal je, da so v
obdobju od lanskega do letoš-
njega praznika v KS zgradili
avtobusna postajališča v Dole-
V okviru praznovanja sta
KS Prebold in Tekstilna to-
varna Prebold podpisali pi-
smo o nameri, da se del pro-
storov poslovno stanovanj-
skega objekta Graščina Pre-
bold, ki obsegajo glavno
dvorano in pomožne prosto-
re v izmeri 600 kvadratnih
metrov ponovno usposobi
za namene kulturnega delo-
vanja organizacij in društev
na območju KS Prebold. Do
sedaj so uporabljali dvorano
Hmeljarskega doma, ki je
last Kmetijske zadruge Pre-
bold, je pa neprimerna, zato
so morali pogosto uporab-
ljati objekte izven domače
krajevne skupnosti. Grašči-
na in prostori so spomeniš-
ko varovani in imajo visoko
kulturno vrednost, zato bo-
doče uporabnike čaka veli-
ko naporov, da bodo prosto-
ri ponovno usposobljeni za
dejavnost, ki se je v njih že
odvijala do leta 1960. Tek-
stilna tovarna je zunanjost
Graščine sanirala, tako da so
nadaljnji posegi potrebni le
v notranjem delu. KS Pre-
bold bo skupaj z Zavodom
za spomeniško varstvo Celje
s projektom sanacijo kandi-
dirala za pridobitev sredstev
razpisa ministrstva za kultu-
ro za prihodnje leto.
nji vasi. zamenjali telefonsko
centralo in s tem pridobiU dve-
sto novih priključkov, sanirali
ribnik, popravili kanalizacijo
Prebold-Latkova vas, sanirali
dve črni odlagališči, razširili
makadamsko cesto v Marijo
Reko in javno razsvetljavo v
Preboldu, postavili več nad-
zemnih hidrantov, zgradili lo-
kalna vodovoda do Marinca v
Sv. Lovrencu in do Kotnika v
Marija Reki ter cesto do doma-
čije Kotnik v Kaplji vasi ter vzle-
tišče v Kapli vasi. Poleg tega so
vzdrževaU makadamske ceste,
asfaltirali parkirišče in pločnik
pri pokopališču ter pripravili
novi del pokopališča. Vrednost
vseh del je okrog 57 milijonov
tolarjev, levji delež, kar 46 mili-
jonov, so prispevali krajani, os-
talo pa KS in občina. Na seji so
podelili priznanja, Pavla Mla-
kar je prejela srebrno plaketo.
Prostovoljno Gasilsko društvo
Sv. Lovrenc bronasto, dr. Ivan
Dolinar in Anica Kupec pa sta
prejela priznanje KS Prebold.
Praznovanje so popestrili s
tekmovanjem v streljanju z
zračno puško, kolesarjenjem
in hitrostnim gasilskim tek-
movanjem za pokal KS Pre-
bold.
T. TAVČAR
Predsednik sveta KS Prebold Marjan Žohar in direktor d.d.
Tekstilne tovarne Prebold Vinko Žohar podpisujeta pismo o
nameri, ki zadeva obnovo Graščine Prebold.
Kosmata žaba
v dvorani Doma II. slo-
venskega tabora si bodo Žal-
čani prihodnjo sredo ob 18.
uri prvič lahko ogledali do-
mači musical za otroke.
Otroški musical z naslovom
Kosmata žaba so pripravili v
Plesnem ateljeju Sava, ki ga v
Žalcu zelo uspešno vodi Sava
Malenšek. Mladi plesalci so
tokrat pripravili zabavno in
poučno glasbeno predstavo s
plesom, ki jo je napisala otroš-
ka pisateljica Lilijana Praprot-
nik-Zupančič. glasbeno opre-
mil Matevž Goršič. režiral Ma-
rijan Pušavec. za koreografijo
je poskrbela Sava Malenšek,
sceno je izdelal Dušan Kaučič.
likovno podobo pa je obliko-
vala avtorica igre.
Musical je simpatična pri-
poved o nesrečni žabi. ki ni
zadovoljna s svojim izgle-
dom. Podobna hoče biti ti-
stim, ki nosijo kožuh ali perje.
Še več, hoče biti lepša. Dobre
vile ji željo izpolnijo, a po
nekaj pripetljajih spozna, da
je najlepše to, kar ustvari na-
rava sama. IJB
Nova cesta v Plešivcu
v krajevni skupnosti Plešivec v velenjski občini so v
soboto, 6. septembra, odprli cesto Sopota-Kima, ki pove-
zuje šest domačij.
Naložba je vredna približno petnajst milijonov tolarjev.
Od tega so krajani prispevali tri milijone, prav toliko krajev-
na skupnost, štiri milijone Mestna občina Velenje in pet
milijonov Termoelektrarna Šoštanj. Tudi lastniki kmetij, ki
jim bo cesta najbolj koristila, so prispevah od pet do deset
tisoč nemkih mark. Prva razširitvena dela na tej cesti so
opravili že pred dvema letoma, lani so uredili odvodnjava-
nje in izdelali enajst prepustov, letos pa so opravili zaključ-
na dela. Odprtje ceste so načrtovaU ob krajevnem prazniku
v Plešivcu in ob tej priložnosti so pripravili še tradicionalni
pohod Spoznajmo Plešivec ter vaško veselico. KL
Najlepši domovi Rogatca
v občini Rogatec že nekaj
let podeljujejo priznanja za
najlepše urejene domove.
Letošnja so podelili v petek,
v okviru 3. srečanja folklor-
nih skupin v rogaškem kul-
turnem domu.
Z opozarjanjem na najlepše
urejene domove so začeli v
KS, od 1. 1994, ko je oživelo
Turistično društvo Rogatec,
pa je nosilec to društvo. Ko-
misija TD, ki ga vodi Mira
Tepeš, si je najlepše domove
ogledala ter jih fotografirala.
Letošnja priznanja, zmajčke
za najlepše urejene domove,
so prejele po tri družine iz
vsake KS rogaške občine.
Iz KS Rogatec so prejeli
zmajčke Danica in Vili Kučiš,
Zdenka in Vili Novak ter Vikto-
rija in Marijan Klasič. V KS Do-
bovec so si jih prislužili Lovska
koča Log. Jožica in Zvonko Vra-
žič ter Štefka in Jožef Ferčec, v
KS Donačka Gora pa Bernarda
in Ivan Jerič. Helena in Jožef
Cajzek ter Cecilija in Franc Ki-
^ak. Zmajčke je na petkovi pri-
reditvi podelila Cvetka Tramšek
iz TD. podelili pa so še 6 pisnih
pohval ter 3 ustne pohvale.
V dvorani kulturnega doma
so na posebni razstavi pred-
stavili vse najlepše urejene
domove tudi na fotografijah.
BRANE JERANKO
NA DANAŠNJI DAN
12. SEPTEMBER
1798 - Rodil se je slovenski
pesnik Jovan Koseški s pra-
vim imenom Janez Vesel, pre-
vajal in posnemal nemške pe-
snike, zlasti Schillerja. zaslu-
žen predvsem za širjenje slo-
venske narodne zavesti (umrl
leta 1884).
1888 - Rodil se je francoski
filmski igralec (Parada ljubez-
ni. Molk je zlato. Gigi) in šan-
sonjer Maurice Chevalier. Že
zelo mlad je začel nastopati v
varietejih ter glasbenih dvora-
nah, nato pa v gledališču, v
pretežni meri v operetah in
revijah. Odlikoval se je v glas-
benih komedijah, ki so jih po-
sneli v tridesetih letih v ZDA
(umrl leta 1972).
1915 - Rodil se je legendar-
ni ameriški temnopolti atlet
(leta 1935 je dosegel v eni uri
4 svetovne rekorde) Jesse
Ovvens, športni vrhunec je
dosegel na olimpijskih igrah
leta 1936 v Berlinu, kjer je
dobil štiri zlate medalje in s
tem ovrgel Hitlerjevo trditev o
premoči arijske rase (umrl le-
ta 1980).
3. SEPTEMBER
1874 - Rodil se je avstrijski
skladatelj in glasbeni peda-
gog Arnold Schonberg, ute-
meljitelj modernega glasbe-
nega ekspresionizma in dva-
najsttonskega tonalnega si-
stema - dodekafonije (umrl
leta 1951).
1886 - Rodil se je angleški
kemik sir Robert Robinson,
določil strukturo morfija in
strihnina in dal pomemben
prispevek na področju alka-
loidov in rastlinskih barvil, le-
ta 1947 prejel Nobelovo na-
grado za kemijo (umrl leta
1975).
1887 - V Vukovarju se je
rodil Leopold (Lavoslav) Ru-
žička. Kot kemik, ki je živel v
Švici (deloval v ZUrichu), se je
ukvarjal z organsko kemijo -
izolacija in sinteza veččlen-
skih obročev politerpenov in
hormonov, je leta 1939 dobil
Nobelovo nagrado (umrl leta
1976).
14. SEPTEMBER
1760 - V Firencah se je rodil
italijanski operni (Demop-
hoon, Ifigenija in Avlida, Me-
deja), komorni in cerkveni
skladatelj Maria Luigi Cheru-
bini, dirigent opere in konser-
vatorija v Parizu (umrl leta
1842).
1769 - Rodil se je eden od
začetnikov moderne geogra-
fije, nemški naravoslovec ba-
ron Alexander Humboldt, us-
tanovitelj rastlinske geografi-
je, preučevalec morsW
kov (predvsem ob
obalah Južne Amerike)
lik   nasprotnik   sužp'"
(umrl leta 1859).
1849 -   Rodil se je
zdravnik in fiziolog
trovič Pavlov. Teorija ol'
nih mehanizmih (nauk
^ojnem refleksu), ki i,!]
rujejo izločanje žlez pJ
nega trakta, posebno J
ca, mu je leta 1904 p^jJ
Nobelovo nagrado (um/
1936). "
1890 - Rodil se je 8^
jezikoslovec Fran Rg^^
član SAZU (predsedoval v
tih 1950-52). Kot organizjj
urednik in vodnik je sodji
val pri izdaji Slovenskega m
vopisa (umrl leta 1952),
16. SEPTEMBER^
1736 - Umrl je nemš^
Gabriel Daniel Fahrenheiti
je leta 1726 izdelal prvi
rabni živosrebrni ter:
ter in več drugih fizika^
instrumentov (rojen |j
1686).
1887 - Rodil se je nemšl
francoski pesnik, slikar in'
par Hans Arp, eden najizra
tejših predstavnikov moi
nega kiparstva in začetni
dadaizma (umrl leta 1966),
17. SEPTEMBER
1702 - Umrl ji
ravoslovec Olat Rudbf
eden največjih polihistoi
svojega časa. Njegovo naji
je znanstveno odkritje (
1652) so limfne žleze (rc
okoli leta 1630).
1837 - Na Dunaju se jen
avstrijski alpinist Johan
Frischauf, planinski organi
tor in tudi opisovalec slov
skih gora, zlasti Savinjs
Alp. Sodeloval je s sloveni
mi planinci in zavračal gen
nizatorska prizadeva
nemške planinske organi
cije (umrl leta 1924).
1854 - Rodil se je ameri
inženir in industrialec št
skega rodu David Dun
Buick, ustanovitelj Buickf
tor Car Company (umrl I
1929).
1890 - V Zakojci se jen
slovenski pisatelj Fr^'
Bevk. Po začetnih poskusi
poeziji se je posvetil pro^
zgodovinsko (Znamenja
nebu, Stražni ognji), kme'
(Ljudje pod Osojnikom)
narodno tematiko (KaP
Martin Čedermac - razga
nje fašističnega nasilja i
Slovenci na Primorskem)'
liko je pisal za mladino (Ta
Pestema) in bil borec za
voboditev Primorske P°
svetovni vojni in med ^
(umrl leta 1970).
18. SEPTEMBER
tmmmn.       .....
53 - Rodil se je rimski
Trajan (Marcus Ulpius).'
katerim je rimski impef)
segel največji obseg in P^'
soji zgodovinarjev štel K|
70 milijonov prebiva'
(umrl leta 117).
1961 - V Kongu se )'
letalski nesreči smrtno
srečil tedanji generalni se
tar Združenih nafO
(1953-61) Dag Hammars^
in dobitnik Nobelove
de za mir leta 1961 (rojei^
1905).

rsNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
13
pojasnilo staršev
Zakaj je morje ostalo grob mladih velenjskih potapljačev?
,^nj;) sredo so sloven-
otaplj'^^* zaključili ob-
1 akcijo iskanja pogre-
\ potapljačev   Helene
'fh in Roka Kodreta, ki so
našJi mrtva v morskem
^Ij, med Meragom na
",u in otokom Plavnik na
'^ujni 85 metrov. Mediji so
"jčali. da so njuni starši
li^jli željo, naj morje osta-
Injuno zadnje počivališče.
" ,vi in Helenini starši pa
jj^aradi nekaterih nejasno-
l^ poročanju pripravili še
jjebno pojasnilo za jav-
¥■      ^_
jter Kodre in Martin Ur-
očeta umrhh potapljačev,
jjavi pojasnjujeta, da sta
bili obe družini v času akcije
ves čas seznanjeni z iska-
njem, reševanjem in na kon-
cu dviganjem potapljačev: »2.
septembra ob približno 22.
uri sva bila seznanjena s tre-
nutnim stanjem. Predstavili
so nama naslednje: podvodni
robot je po popravilu ponov-
no odkril potapljača, vendar
ju ne more prenesti na globi-
no 60 metrov, do koder bi ju
potapljači lahko dvignili z raz-
položljivo opremo. Reševalna
skupina ni imela na voljo po-
tapljačev z ustrezno opremo,
ki bi omogočila varno akcijo.
Po mnenju vodij reševalne
akcije so ostale samo tri mož-
nosti za nadaljevanje: dviga-
nje s kočami, dviganje s kavlji
ali prekinitev akcije.«
Po pozno v noč trajajočih
družinskih posvetih sta se Pe-
ter Kodre in Martin Urleb na-
slednjega dne dopoldne sesta-
la v Ljubljani z vodstvom reše-
valne ekipe. Znova so jima
obrazložili, kakšne so možno-
sti za nadaljevanje akcije.
Očeta umrlih potapljačev
sta v izjavi za javnost med
drugim zapisala, da želja star-
šev ni bila, da Helena in Rok
ostaneta v globini, temveč so
možnost, da akcijo zaključijo,
izbrali soglasno. »Zakaj sva
zavrnila dviganje s kočami in
kavlji, ne bi utemeljevala,« sta
še zapisala. »Družini sta si ves
čas želeli in upali, da bosta
lahko otroka pospremili- k
zadnjemu počitku v Velenju.«
■K: IHHMM K L
Praporščaki in funkciong.rji MDO Zasavja in MDO Savinjske.
Sedem desellelij laških planincev
v nedeljo, 7. septembra, so se na Šmohorju zbrali številni ljubitelji planin iz Laškega, Zasavja,
Savinjske doline in tudi drugih krajev, da bi skupaj proslavili visok jubilej laških planincev.
Planinsko društvo Laško je ob tej priložnosti podelilo priznanja nekaterim društvom,
podjetjem in jDOsameznikom, MDO Zasavje pa je podelilo še častne znake. Zlati častni znak je
prejel Tone Sterban, srebrne pa Cvetka Mešel, Betka Krebs, Jože Kovač, Jože Rajh, Alojz
Veligošek in Alojz Kranjc. FILUTEK
Srebrni Zinkin jubilej
Zinko Kostanjšek poznajo ljudje kot neutrudno delavko v šoštanjskem odboru Društva
invalidov, kar 25 let pa vzorno skrbi tudi za Kočo na Sedmerih triglavskih jezerih.
Da bi se ji člani društva primerno zahvalili, so se odločili, da jo obiščejo na Sedmerih jezerih in
ji čestitajo ob jubileju. Slavljenko so prijetno presenetili s pesmijo in darilcem ter ji zaželeli, da bi
še naprej tako neutrudno delovala v društvu invalidov. Njihovim željam se pridružujemo tudi
mi. L. M.
Del novega pločnika in cestna ovira pri Domu oskrbovancev Grmovje.
Nov pločnik, cestne hitrostne ovire
v Krajevni skupnosti Galicija so dobro poskrbeli za varnost pešcev.
V naselju so položili pet cestnih hitrostnih ovir, po domače ležečih policajev, in 2,2 km
taika za pešce. Upajo, da bo to ob številnih pozivih voznikom, naj vozijo previdno in
feno, pripomoglo, da žrtev med pešci ne bo. T. TAVČAR
Sreda. 17. septembra ob 19.30 uri - Atrij Majolke -
oi^cert Alenke Pinterič.
Sreda, 17. septembra ob 20. uri - Lapidarij - I scorn to
"3nge my state with kings; gledališka predstava Gimnazi-
' Celje-Center.
l^nreditve, ki jih v okviru Poletja v Celju, knežjem mestu
"^S^nizira Fit media v Atriju Majolke, Lapidariju in drugih
^['zoriščih, so doslej podprli naslednji sponzorji: general-
" sponzorji Kovinotehna, Banka Celje, Mestna občina
glavni sponzorji: Zdravilišče Radenska Radenci,
°stinsko podjetje Majolka, Energetika Celje, Javne na-
Prave, Ceste-Kanalizacije, Celjski plini. Center Interspar in
^stno podjetje, Vodovod-Kanalizacija ter sponzorji: CHB
. '^'jska borzno posredniška hiša. Cinkarna Celje, Mobi-
u,',Adriatic-zavarovalna družba. Klima Celje Nivo Celje,
^^'shaupt, Pekarna Geršak - Rafael Brance, Cvetličarna
Reklama Celje, Nova ljubljanska banka d. d. Po-
^.J^nica Celje, Ingrad Koncern, Abanka, Hotel Evropa,
jjadiščno transportni center Celje, Aero Celje. A2S Spek-
n Orbit, Trgovsko podjetje Center d. d.. Mesnine dežele
|A'^Jske. Emonec Kafe Koper, Etol Celje, Cetis, Diskont
de D ^^^'^rovalnica Maribor-podružnica Celje, Kovintra-
^^Errio Kontejner, Območna obrtna zbornica Celje, Era
[)q ' yelenje, OMV Istrabenz Koper. Trgovsko podjetje
^ ^ošnik Celje, Mediacor Celje, Elektrosignal Celje.
Prostora je dovolj
Za raziskovalce nekoristne-
ga sveta je na Zemlji še dovolj
prostora. Mlade alpiniste čaka
ne le mnogo prvenstvenih
smeri v stenah gora, ledenih
slapov in jam, pač pa tudi
mnogo prvih, drugih in vseh
nadaljnjih ponovitev z manjši-
mi ali večjimi različicami.
Spuščanje po soteskah naše-
ga alpskega sveta, kjer je tudi
dovolj tekoče in stoječe vode,
pa je nova športna disciplina, ki
jo je pri nas sistematično prvi
preiskusil Bogdan Kladnik s pri-
jatelji. Enega takega spusta po
soteski Predelica, ki vodi od
Predela do Loga pod Mangar-
tom, je v novi številki revije Grif
opisal Urban Golob. Sledi čla-
nek, ki govori o osvajanjih Eve-
resta, prispeval ga je dr. Iztok
Tomazin. Vili Guček je opisal
različne plezalne smeri v Čerja-
nu pod Kumom. Dejan Ogrinc
primerja državno podpiranje
Športa, tudi gorskega kolesarje-
nja ter stanja pri nas in v Franci-
ji. Marjan Žiberna pa je pred-
stavil začetek gorskih tekov v
svetu in tudi pri nas. Bine Mlač
in Vlado Habjan sta zaradi vse
večjega števila planincev na
zahtevnih gorskih poteh opisa-
la nekaj značilnih pasti, ki preži-
jo na gornike. Med osemtisoča-
ki to pot Urban Golob pred-
stavlja japonsko goro Manaslu.
Ob 25-letnici slovenskega pleza-
nja v Severni Ameriki je Urban
Golob opisal nekaj prvih obi-
skov naših alpinistov v teh gors-
tvih Miha Praprotnik pa je
zapisal nekaj čisto »nepomem-
bnih« reči pri tehničnem pleza-
nju. Boris Strmšek se je pogo-
varjal z Armandom Polegek in
Borisom Lorenčičem, ki sta v
Vosemitskem parku v ZDA pre-
plezala Auroro, smer z najvišjo
tehnično oceno doslej za Slo-
vence. Zelo koristen je prispe-
vek urednike revije Grif Tadeja
Goloba, ki je pripravil zapis o
najvažnejšem, kar morajo ve-
deti začetniki za treking v Nepa-
lu. Tina Ziherl pa je pripravila
zapis s tekmovanja v hitrost-
nem plezanju. Poučen je zadnji
prispevek 6ogdana Kladnika v
tej številki, ki govori, kako je
možno priti do dobre jamske
fotografije. Neobjektivni bi bili,
če bi pozabili povedati avtorje
fotografij v tej številki; to so:
Matej Mejovšek, Iztok Toma-
zin, Vili Guček, Metka Lukančič,
Dejan Ogrinc, Matic Redelonhi,
Viki Grošelj. Miha Praprotnik,
Tadej Golob, Tomaž Košir in
Boris Strmšek.
CIRIL VELKOVRH
PLANINSKI KOTIČEK
Na Krim
Planinska skupina Pivovarna pri Planinskem društvu Laško
vabi v nedeljo, 21. septembra, na enodnevni izlet na Krim.
Zbor na avtobusni postaji Laško bo ob 6. uri zjutraj, vrnitev
pa bo do 18. ure zvečer. Pot je primerna za vsakogar, ni
nevarnosti, je pa najprej malo bolj položna, nato pa se proti
vrhu strmo dviga. Na vrhu je tudi planinska koča. Za prehrano
in pijačo poskrbi vsak udeleženec sam.
Prijave sprejemajo Jože Kovač in Fanika Wiegele v pivovar-
ni, Lojze Krajnc v Aini, Zinka Kovač v trgovini Borovo in
Karolina Zupane v Timu Laško. MM
Izlet na Gorjance ali pohod na Roglo
Planinsko društvo Slovenske Konjice prireja v soboto, 13.
septembra, izlet na Gorjance.
Z avtobusne postaje v Konjicah se bodo odpravili zjutraj ob
7. uri. Predvidoma bodo dve uri zatem že pri vznožju Gorjan-
cev, od koder je do planinskega doma pri Gospodični na
Gorjancih eno uro hoje. Možen bo tudi prevoz z avtobusom
preko Vahte prav tako do Gospodične. Popoldan bodo izbirali
med vzponi do Miklavža (964 m), kamor je 1 uro hoje, ali na
Trdinov vrh, najvišji vrh Gorjancev (1178 m) do koder je uro in
15 minut hoje. Prijave sprejema Ivanka, telefon 755 139, do
•petka, oziroma do zasedbe avtobusov.
Planinsko društvo Zreče prireja v soboto, 13, septembra,
tradicionalni septembrski pohod Zreče-Rogla-Zreče.
Odhod bo ob 8. uri izpred bifeja Turist v Zrečah, mimo
Zlakove, Črešnove, Gorenja pri Zrečah, čez Padeški Vrh in
Planine na Pohorju ter dalje skozi pohorske gozdove do
Rogle. Vrnitev mimo naselja Nune, na Resnik in v Bohorino
ter ob Dravinji nazaj v Zreče. Hoje bo pet do šest ur po
nezahtevni planinski poti. Na Rogli bo poskrbljeno za topel
napitek in manjši prigrizek. Pohod je v sklopu republiške
akcije mesec športa, vodil ga bo vodič planinskega društva
Zreče. B. Z.


s«pl«iiilMr1997
14
ŠPORT
Košarka po novem
Pričenja se novo prvoligaš-
1^0 košarkarsko prvenstvo. No-
va sezona bi, ne smela prinesti
kakšnih večjih presenečenj.
Daleč spredaj je Union Olimpi-
ja, takoj za njo pa kluba s
Celjskega - Kovinotehna Sa-
vinjska Polzela in Pivovarna
Laško. Poleg omenjenih treh
klubov so brez večjih skrbi le
še v domžalskem Heliosu in v
novincu novomeški Krki. Vsi
ostali klubi bodo sezono fi-
nančno težko zdržali.
Nova košarkarska sezona
prinaša nov tekmovalni sistem,
ki pa na končno razvrstitev klu-
bov najbrž ne bo imel preveli-
kega vpliva. Vseh 12 košarkar-
skih ekip bo najprej igralo po
dvokrožnem ligaškem sistemu
(september-februar), v drugem
delu (februar-marec) bo odigra-
nih 6 krogov po »sistemu ure«,
nato pa bodo rezultate obeh
delov sešteli. Najboljših 10 gre v
končnico, zadnjeuvrščeni izpa-
de, predzadnji pa bo moral brez
tujcev v kvalifikacije s podprva-
kom l.B lige. Najboljših 8 bo
nato igralo v četrtfinalu (marec-
april), polfinale in srečanje za 3.
mesto bo konec aprila, prvaka
pa bi morali dobiti najkasneje 9.
maja (finale bo tudi tokrat na 3
dobljene tekme).
Pivovarna Laško do
vrha
Košarkarji Pivovarne Laško
bodo letos najbrž brez težav
ponovili lansko sezono, cilji pa
so še višji: finale v državnem
prvenstvu ali pokalu ter uvrsti-
tev med prve štiri v skupini B
Evropskega pokala. Okrepitve s
krilnim igralcem Miljanom Go-
Ijovičem, centrom Alešem Kun-
cem in branilcem Ervinom
Dragšičem bodo močno dvigni-
le kakovost igre v Laškem, veli-
ko upov pa je uprtih tudi v
mladega branilca Sanija Bečiro-
viča. Jugoslovanska turneja
pred pričetkom prvenstva je
pokazala še nekaj slabosti, ki bi
jih veljalo odpraviti in tudi na
nekatere prednosti. V klubu re-
snic računajo na pomoč zve-
stih navijačev »Greenbottles«, ki
košarkarje spremljajo prav na
vseh gostovanjih. V sezoni
1997/98, ki jo košarkarji Pivo-
varne Laško pričenjajo v doma-
či dvorani Tri Lilije v nedeljo
proti domžalskemu Heliosu
(prenos na TV), bodo za Pivo-
varje zaigrali: Goran Jurak (20
let, 202 cm), Saša Dončič
(23,200), Goran Čop (23.188),
Mileta Lisica (31.206). Andrej
Šoštarič (27,195), Ervin Dragšič
(23,185), Miljan Goljovič (26,
202), Aleš Kune (24,208), Jernej
Tihnger (17,201), Sani Bečirovič
(16,196), Metod Tomašič (20,
196), Jasmin Kazaferovič (18,
193), David Čop (20,185) in Mat-
jaž Tovornik (37,202). trenersld
tandem Aleš Pipan in pomoč-
nik Srečko Lesjak.
Polzeloni z novim
zaletom
Na Polzeli bodo tokrat v do-
mačem prvenstvu imeli več de-
la z hranjenjem pozicije druge-
ga najuspešnejšega kluba pri
nas. kot pa z morebitnim na-
skokom na vrh. Zato so napor-
ne priprave in močna turneja po
Franciji košarkarje navdale z
visokim ritmom, ki bo potreben
za vzporedno tekmovanje na
domačih parketih in v Evropi.
Ekipi so se priključili Walter Je-
klin (prej Krško), Roman Hor-
vat (Olimpija) in Elvis Kadič (Je-
senice). Na Polzeli želijo ponov-
ni finale z ljubljanskim Unio-
^nom Olimpijo. v evropskem po-
'kalnem tekmovanju pa storiti
korak naprej - najprej se uvrstiti
med prve štiri v svoji skupini,
nato pa v drugem delu. ki se
igra po izločilnem sistemu, priti
čim dlje. Kot vse kaže. bodo
dolgotrajni in naporni po-
govori med Veljkom Petra-
novičem in upravo kluba le
dali pozitivne rezultate. Dol-
goletni kapetan in eden
najboljšeh košarkarjev slo-
venske lige bo po v torek do-
seženem dogovoru še naprej
branil barve savinjskih Hop-
sov. Roman Horvat še ni po-
polnoma nared, za nemoteno
igranje bo moral počakati še
kakšen mesec dni. Državno pr-
venstvo bodo zaradi evropskih
tekmovanj pričeli že v petek, 12.
septembra, ko se bodo v Sežani
pomerili s Kraškim Zidarjem.
Postava Kovinotehne Savinjske
Polzele v tej sezoni: Klemen
Zaletel (24 let, 193 cm). Predrag
Milčič (17,177), Elvis Kadič (17.
201). Vinko Rovšnik (22, 191),
Goran Jagodnik (23,202), Mar-
ko Šamanič (26,204). Veljko Pe-
tranovič ? (38,204), Primož Ko-
bale (21.1^4). Walter Jeklin (27.
186). Samo Udrih (18. 191), Raj-
ko Rituper (22.202). Miha
Čmer (20. 182), Matjaž Cizej
(25,198) in Roman Horvat
(26.201). Trenerski par: Boris
Zrinski in pomočnik Boštjan
Kuhar.
PRIMOŽ ŠKERL
Košarkarji Pivovarne Laško optimistično pričakujejo novo sezono.
Atleti za eicipne naslove
v soboto in nedeljo se bo-
do na štadionu Kladivarja
Cetisa v Celju najboljši slo-
venski atletski klubi potego-
vali za ekipne državne na-
slove naslove.
Celjski atleti bodo zlasti v
ženski konkurenci nastopili
znatno oslabljeni, saj bodo
manjkale Randželovičeva in
Bezjakova. ki sta odšle v
ZDA, Čalasanova ima na nogi
mavec, Straškova pa še ni
zacelila stare poškodbe. Pri
moških zaradi poškodbe
svojim klubskim kolegom ne
bo mogel pomagati Miro Ko-
cuvan, kljub temu pa najbolj-
ši celjski atleti najbrž ne bo-
do imeli prevelikih težav z
osvojitvijo naslova najbolj-
ših. Barve Celjanov bodo
med drugimi branili Gregor
Cankar, Robi Teršek, Urban
Acman, Alen Topolovčan, pri
ženskah pa od boljših le Anja
Valant.
Na ekipnem tekmovanju
poleg Kladivarja Cetisa sode-
lujejo še ŽAK Ljubljana, Šta-
jerska Maribor. Krka Novo
Mesto. Trgohlad Šentjur in
Olimpija Ljubljana.
Tekmovanje bo v letu, ko
slavimo 100 let atletike in 50
let atletskega kluba v Celju,
jubilejno obarvano.
PRIMOŽ ŠKERL
PANORAMI
NOGOMET ^
2. SNL
5. krcg Šentjur-Rudar 1
(1:0); Valek (35). Šoštar (J
Štor (73); Goriške Opeka;,
Esotech Šmartno 2:3 (1:0);d
belšek (58). Borštnar (65,7i
Aluminij-Koper 1:0; Factor(
nuče-Elan 3:2. Dravograd-Nai
2:0; Zagorje-Triglav TeleTVl
Železničar-BST Domžale 3:2;1
dran Šepič-Drava 1:0. Vrs
red: Triglav TeleTV in Želez
čar 13. Koper 12. Elan inB
Domžale 8, Jadran Šepič, Še
jur in Dravograd 7, Nafta, E
tech Šmartno, Rudar in Alu
nij 6. Drava 5. Zagorje 4, Fal
Črnuče 3, Goriške opekarne
3. SNL vzhod
3. krog: Turnišče-Unior 5
če 4:4 (1:2); Usnjar Šošta
Pohorje 0:2 (0:2); Dravinja-:
kovci 2:2 (1:2); Kovinar-Pa
ma 1:2. Kungota-Pobrežje 1
Goričanka-Varis 2:1; ČrenJi
ci-Odranci 0:1. Vrstni redil
horje in Odranci 9. Dravinja
Črenšovci 6, Bakovci, Goriž.
ka, Pobrežje in Turnišče4,'
ris, Usnjar in Paloma 3, Un
2, Kungota 1, Kovinar 0.
MALI NOGOMtr
1. občinska liga
17. krog Prima-Celjski
4:4, Ščurek-Viva la musica
Avtofriggs-VefIon 4:7, Marii
Kevvin 2:0. Klateži-Pelikani
Šmartno-Cosmos 2:4. Vi
red: Pelikani 45. Cosmosin
teži 33. Celjski grof 32, Šma
24, Marinero in Prima 23,
rek, Kevvin in Veflon 22, Vi
mišica 8, Avtofriggs 5.    ^
BALINANJE _
I. liga
14. krog: Huje-Velenje
mog 14:10, Jadran HK-F
19:5,  Železničar-SGP Gc
18:6, Jesenice-Javor Pivka
Jadran (I)-Virtus 17:7 Vi
red: Jesenice in Huje 30, ž^'
ničar 29, Jadran HK 28, ^
Gorica 19, Velenje Premog
nik in Jadran (I) 18, Hrasi
Virtus 10, Javor Pivka 6.
II. liga
14. krog Fužine-PlešiJ
6:10. Bistrica-Alpetour 1
Zarja-Primskovo 9:7, Cen'
Svoboda 12:4, Megrad-i^
13:3. Vrstni red: Bistrici
Plešivica 34, Svoboda 22-
petour 21, Primskovo 20, ^
ter 19, Fužine, Tržič i"
grad 15, Zarja 10.
Vključimo otroke v šport
športna zveza Celje v sode-
lovanju z osnovnimi šolami,
športnimi društvi in klubi ter
občino organizira Občinsko
športno šolo za otroke od pr-
vega do četrtega razreda.
Program se bo odvijal vse
šolsko leto dvakrat tedensko
v šolskih telovadnicah ter 2
do 4 ure mesečno na različnih
športnih objektih. Namen šo-
le je izboljšanje osnovnih te-
lesnih sposobnosti, seznanja-
nje učencev z vsemi kvalitet-
nimi celjskimi športi, kot tudi
s posameznimi športnimi ob-
jekti (atletski štadion, nogo-
metni štadion, kegljišče, ko-
njeniški poligon, plezalna ste-
na, teniško igrišče ipd.) ter
pomoč pri pravočasnem us-
merjanju v posamezne špor-
te po željah in sposobnostih
otrok in staršev. Otroci bodo
vadili pod nadzorom šolskih
športnih pedagogov ter klub-
skih trenerjev. Informacije za
vpis so v dopoldanskem času
na voljo na Športni zvezi Ce-
lje, članarina znaša 2.000 SIT
mesečno, program pa sofi-
nancirajo šole (brezplačne te-
lovadnice), klubi (športni ob-
jekti) ter Športna zveza (or-
ganizacijski stroški). Vsi otro-'
ci prejmejo člansko izkaznico
(večletna uporabnost in dolo-
čene ugodnosti ob nakupu
športne opreme), majico in
priznanje ob koncu šole.
PRIMOŽ ŠKERL
ŠAH
Šempeter: Na rednem me-
sečnem hitropoteznem ša-
hovskem turnirju ŠK Savinj-
čan iz Šempetra je slavil Stane
Skok pred Ivanom Pevnikom
in Jožefom Peternelom.
Liboje: Na nagradnem ša-
hovskem turnirju je v soboto
nastopilo 23 šahistov. Zmagal
je Rajkovič (Velenje) pred
Vombekom (Griže) in Fran-
cem Brinovcem (Žalec). Četr-
to in peto mesto sta si razdeli-
la Setnikar (Prebold) in Milan
(Velenje). Pri ženskah je na-
slov najboljše pripadel Veri
Jazbinšek iz ŠK Šentjur, ki je v
generalni razvrstitvi zasedla
13. mesto.
Bistrica ob Dravi (Avstri-
ja): Več kot 200 šahistov se je
v nedeljo udeležilo tradicio-
nalnega mednarodnega ša-
hovskega turnirja v tem me-
stu. Ekipa Društva invalidov
Žalec v postavi Lesjak, Kopač,
Pevnik in Grobelnik je zased-
la 6. mesto, zmagal je Kovi-
nar. V skupini B posamičnega
hitropoteznega turnirja je
zmagal Milan Lesjak (Žalec),
Jože Grobelnik je bil v tej
konkurenci tretji. PŠ
ŠPORTNIK MESECA ZA
ŠPORTNIKA LETA
Odslej v znamenju rokometašev?
V zadnjem avgustovskem krogu se je vse izteklo po pričakova-
njih. Najbolj prepričljiva zmagovalca sta bila Gregor Cankar in
NK Protonavto Publikum, ki sta zbrala po 22 glasov. Nekoliko bolj
izenačeno je bilo med najboljšimi športnicami, kjer je Jožica
Emeršič prejela 10 glasov, tri manj ste namenili Katarini Srebot-
nik, 5 pa jih je zbrala Anja Valant.
V avgustu je skupno največ glasov med športniki zbral Gregor
Cankar (32), za njim pa sta Luka Grešak (21) in Sašo Kragelj (14). Med
športnicami je Srebotnikova zbrala enako število glasov kot Cankar,
sledita pa Urška Roš (21) in Jožica Emeršič (18).
Ob začetku novega ciklusa smo izžrebalo nagrajenca za minuli
mesec. Tokrat se je sreča nasmehnila Saši Mirkovič, Kajuhova 9,
Celje, ki prejme športno trenirko, dobi pa jo lahko na oglasnem
oddelku našega uredništva.
In še športniki, ki so po našem mnenju navdušili minuli teden:
Iztok Puc in Dejan Peric (RK CPL), RK Celje Pivovarna Laško za
zmago na turnirju Georges Marrane ter Katarina Srebotnik za
nastope na Grand slam turnirju v ZDA.
ŠPORTNI
KOLEDAR
PETEK, 12.9
košarka
1. krog 1. A lige - Sežana:
Kraški Zidar-Kovinotehna Sa-
vinjska Polzela (20).
mmmmtisiMiiii,:^
SOBOTA, 13.9.
nogomet
3. SNL vzhod - Zreče:
Unior-Varis, Pobrežje: Po-
brežje-Dravinja, Turnišče:
Turnišče-Usnjar (vse ob
16,30).
rokomet
1. A liga, 1. krog - Trebnje:
Akripol-CPL (18), Velenje:
Gorenje-AFP Dobova (20).
atletika
Celje ekipno državno pr-
venstvo (M in Ž) - tudi nede-
lja.
NEDEUA, 14.9.
nogomet
1. SNL, 7. krog - Celje: Pro-
tonavto Publikum-Korotan
(16,30), Nova Gorica: HIT Go-
rica-Rudar (16,30).
6. krog 2. SNL - Ptuj: Dra-
va-Šentjur (16,30), Šmartno
ob Paki: Esotech Šmartno-
Elan (16,30).
košarka
1. krog l.A lige - Laško:
Pivovarna Laško-Helios (18).
Invalidi
postavili 9
rekordov
v soboto je bil na atlet-
skem štadionu Kladivarja
Cetisa v Celju 28. memorial
prof. Bojana Hrovatina, ki
je štel tudi za državno pr-
venstvo. Tekmovalo je več
kot 100 športnikov iz os-
mih regijskih društev ter
gostje iz Hrvaške, skupno
pa je bilo izboljšanih kar 9
državnih rekordov.
^^NOPIC
ŠPORT I Q
Pivovarji osvojili Francijo in Francoze
Po letu 1994 dragocena lovorika spet v vitrini Celja Pivovarne Laško - Finale pred 3 tisoč gledalci
mlci rokometaši so se v
'^Ljek vrnili s Francije,
so ponovno osvojili po-
"^j^larrane. Na močno za-
\em rokometnem tur-
f je sodelovalo 8 ekip,
ta štirje prvaki in štirje
Ifvaki. Celjani so na tur-
zabeležili 6 zmag
Jnna gol razlika 197:160)
fvropskim konkurentom
l^^alizobe.
|ub temu, da je nekaj so-
^jpčih klubov nastopalo
^ poškodovanih igralcev,
,0 ne zmanjšuje uspeha
jnov, saj je tudi v celjskih
^ bilo nekaj težav po-
joenarave, večji del turnir-
so igrali brez bombar-
Aleša Pajoviča.
Hiem, ko so že minuli po-
jeljek brez večjih težav od-
ifili španski Ademar Leon,
naslednji dan s 45:39 ugnali
avstrijskega prvaka Stocke-
tVtem srečanju je trener
janov Zdravko Zovko preiz-
lal hitro igro, kakršno je pri-
tovati od švedskih nasprot-
pi v kvalifikacijah za Ligo
prvakov. V 3. krogu pokala
Marrane so bili s 26:23 boljši še
od francoskih pokalnih zma-
govalcev ekipe Creteil (v tem
srečanju je nekaj najboljših
igralcev CPL počivalo), kar jim
je na koncu prineslo prvo me-
sto v skupini B ter moštvo Ge-
nerali Trst kot nasprotnika v
četrtfinalu. Tudi ta obračun so
Celjani rutinsko dobili s 30:26
ter v polfinalu naleteli na fran-
coske prvake U.S.IvTy. Celje Pi-
vovarna Laško je povsem nadl-
grala močno motivirane Fran-
coze, junak srečanja pa je bil
celjski vratar Dejan Peric, ki je
ob koncu zbral 25 obramb. Ne-
deljsko finale proti portugal-
skim prvakom Bragi v pariški
dvorani Bercy si je ogledalo 3
tisoč ljubiteljev rokometa, ki so
lahko videli suvereno celjsko
moštvo, ki je že v uvodnih
minutah dalo vedeti, da na-
merava tudi tokrat osvojiti
pokal Marrane. Celjani so
kmalu povedli s šestimi goli
razlike, ki so jo zadržali do
končnih 37:29. Nerešljiva
uganka za portugalskega vra-
tarja so bili Puc 9, Stefanovič
8, Šerbec 7 in Jelčič 6.
Dragoceni pokal Marrane je po treh letih spet v rokah rokometašev Celja Pivovarne Laško.
Rokometaše Celja Pivo-
varne Laško po krajšem po-
čitku čaka priprava na priče-
tek državnega prvenstva,
kjer imajo tudi v tej sezoni
cilj osvojitev naslova prva-
ka, po možnosti brez izgub-
ljene točke. V prvi tekmi no-
vega državnega prvenstva
se bo Celje Pivovarna Laško
v Trebnjem pomerilo z Akri-
polom.
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: GREGOR KATIC
REKLI SO
Tone Turnšek, predsednik
CPL: »Osvojitev prvega mesta
v pokalu Marrane je vsekakor
velik uspeh, ki pa ga jemlje-
mo bolj v kontekstu priprav
za dosego osnovnega cilja, to
pa je uvrstitev v Ligo prvakov
in med najboljše štiri na stari
celini. Igralcem in strokovne-
mu vodstvu čestitam, saj smo
tako dokazali, da se upraviče-
no uvrščamo med favorite.
Uspeh nas ne sme uspavati.
kajti na tekmo s Švedi mora-
mo biti kar najbolje priprav-
ljeni.«
Uroš Šerbec, kapetan CPL:
»Bilo je naporno zaradi vsa-
kodnevnih potovanj z enega
konca Francije na drugega.
Turneja je bila koristna in po-
časi prihajamo v tako želeno
evropsko formo, dvignih smo
si samozavest. Rokometaši
se želimo čimprej uteči v nor-
malni ritem tekma - treningi.
Strahu pred potencialnimi
nasprotniki v evropskem tek-
movanju ni, je pa prisotna
določena mera spoštovanja.«
Roman Pungartnik: »Mi-
slim, da smo na turnirju Mar-
rane pokazali naš pravi
obraz, forma se mora do na-
stopa v Evropi še dvigniti. Na
turneji po Nemčiji se je vide-
lo, da nismo navajeni tempa,
ko moraš v enem dnevu odi-
grati dve močni tekmi, zato
tudi proti Badlu Zagrebu ni-
smo pokazali vsega, kar zna-
mo. Svoje poškodbe sem za-
celil, zdaj normalno treni-
ram, s formo sem zadovo-
ljen, zato pričakujem dobre
igre.«
Rado Petru, tehnični vod-
ja CPL: »Precej naporno je
bilo, toda ko zmagaš, vse te-
žave pozabiš in prideš z ve-
seljem spet domov. Na Schle-
kerjevem pokalu se je poz-
nala utrujenost igralcev, v
Franciji pa so sadovi napor-
nih treningov prihajali na
plan.«
hidi v pokalu Marrane:
L krog CPL - Ademar Leon
29:22
2. krog CPL - Stockerau
45:37 (23:17) Šafarič in Vugri-
nec 8, Pungartnik 6, Tomšič 5,
Cvijič 4, Načinovič, Stefanovič
in Puc 3, Likavec in Papež 2,
Šerbec 1.
3. krog CPL - Creteil 26:23
(13:9) Vugrinec 6, Načinovič
5, Tomšič 3, Jelčič 4, Stefano-
vič in Tomšič 3, Likavec in
Cvijič 2, Papež 1.
Četrtfinale: CPL - Generali
Trst 30:26 (16:11) Jelčič in Puc
6, Šerbec 5, Pungartnik 4, Ste-
fanovič, Vugrinec in Načinovič
2, Pajovič, Šafarič in Likavec 1.
Polfinale: CPL - Ivry 30:23
Pungartnik 5, Vugrinec, Nači-
novič in Puc 4, Jelčič in Šerbec
3, Pajovič in Stefanovič 2, Pa-
'pež, Likavec in Cvijič 1.
Finale: CPL - Braga 37:29
(17:11) Puc 9, Stefanovič 8,
Šerbec 7, Jelčič 6, Načinovič in
Likavec 2, Pajovič, Tomšič in
Pungartnik 1.
Končni vrstni red: Celje Pi-
vovarna Laško, Braga, Ivry,
Generali, Astrakan, Creteil,
Stockerau.
lokometno prvenstvo zanimivo pod vrliom
hovim prvenstvom zače-
jotudi rokometaši v 1. A
i V novi sezoni večji
»brati niso možni, kajti
1 iiziti favoriti so tudi letos
sometaši Celja Pivovarne
l4o in vsako točko, ki bi jo
prvenstvu izgubili, bomo
!liza veliko presenečenje.
5oi za preostala mesta pod
ta pa utegne biti izena-
»,kot že dolgo ne. Klubi se
idnovo sezono niso okre-
z zvenečimi imeni, več Je
♦•h, ki so v svoje sredine
m\ povratnike. Tudi letos
bo najresnejši kandidat za vi-
ceprvaka Slovenjegraški Pre-
vent, za tretje mesto, ki še
vodi v evropska tekmovanja,
pa se bodo spopadli Gorenje
Velenje, Akripol Trebnje in
Prule 67 iz Ljubljane.
V taboru državnih prvakov
iz Celja je osnovna pozornost
namenjena prodoru v evrop-
ski vrh, zato jim bo državno
prvenstvo, vsaj v uvodnih
krogih, bolj služilo za uigra-
vanje moštva in kombinacij.
Celjanom bodo precej poma-
gala nova pravila, ki omogo-
čajo hitrejšo igro, kajti roko-
metaši so izvrstno pripravlje-
ni in imajo veliko več kvalitet-
nih igralcev na posameznih
mestih, prav to orožje pa
utegnejo uporabiti, kadar
kombinatorika ne steče.
Pri Gorenju so večji del pri-
prav na novo sezono opravili
kar doma (manjši del v Kranj-
ski Gori in na Kobaridu). Eki-
pa je od lanske sezone ostala
brez Bolgara Semerdjijeva in
Hrvata Iliča, prišli pa so Ro-
mun Saftescu (prej Andor Ja-
dran), vratar Senica (Lisca), iz
Ajdovščine pa se je vrnil Roz-
man. Trener Tone Tiselj bo v
ekipo moral vključiti nekaj
mladih, ki so se v pripravljal-
nem obdobju izkazali in bi
utegnili zapolniti vrzeli na
igralnih mestih poškodova-
nih Bedekoviča, Plaskana,
Cvetka in vratarja Anžiča. V
državnem prvenstvu bo Go-
renje naskakovalo 3. mesto
(lani 4.), v pokalnem tekmo-
vanju bodo skušali ponoviti
lansko finale, v evropskem
pokalu pokalnih zmagoval-
cev pa se prebiti čim višje. V
državnem prvenstvu Velenj-
čani že kar tradicionalno sla-
bo štartajo in se šele proti
koncu prebijejo na mesta, ki
vodijo v razigravanje. V so-
botnem startu proti AFP Do-
bovi pričakujejo zanesljivo
zmago, vse kaj drugega bi bil
zanje neuspeh. V PPZ je nji-
hov prvi nasprotnik Šiauliai
iz Litva, obe srečanji pa bo-
sta v Rdeči dvorani 3. in 5.
oktobra.
^mmmm^m. primož škerl
NA KRATKO
Gradec: Na nedeljski tekmi
za prehodni pokal mesta so v
konkurenci 90 lokostrelcev iz
Avstrije, Nemčije, Italije, Fran-
cije in Slovenije lep uspeh do-
segli tekmovalci TVD Polzela.
Že tretjič zapored je zmagova-
lec turnirja postal Grega Emer-
šič, drugi je bil Sašo Emeršič, v
ženski konkurenci pa je slavila
Jožica Emeršič.
Eizenertz: V soboto je bila
na 75 metrski skakalnici os-
ma tekma turneje Alpe-Adria.
72 skakalcev iz Avstrije, Ma-
džarske in Slovenije se je po-
merilo v treh starostnih kate-
gorijah. Rezultati: dečki do 15
let 1. Jan Tomazin, 16. Marko
Perše (oba SSK Velenje), mla-
dinci do 16 let 2. Uroš Kočnik
(SSK Velenje), 6. Luka Ajnik
(Ljubno), mladinci do 18 let 1.
Marko Zorko (rekord skakal-
nice), 3. Bojan Hriberšek (oba
SSK Velenje). Do konca sep-
tembra se bodo smučarski
skakalci udeležih še regijskih
in državnih prvenstev, zaklju-
ček pa bo v začetku oktobra
na skakalnici v Velenju.
Velenje: Na Jarnovičevem
rokometnem memorialu so
poleg domačega Gorenja so-
delovale še ekipe Preventa,
Hrastnika in reškega Zameta.
V finalu so Slovenjgradčani
premagan domačine s 30:29.
Najboljši igralec turnirja je bil
Leškovšek (Prevent), najbolj-
ši vratar Senica (Gorenje),
najboljši strelec pa Maksič
(Prevent).
Velenje Na državnem pr-
venstvu v polmaratonu je na-
stopilo vsega 20 tekačev. V
kategoriji do 40 let je slavil
Marjan Krempl, državna in
hkrati veteranska prvakinja
pa je postala Slava Poznič.
Ingrad prvi v Evropo
l^ošarkarice Ingrada Celja so že včeraj (po zaključku redakci- I
^'odigrale prvo srečanje predkroga Pokala Liliane Ronchetti 'i
grški ekipi Pao Triamvosa v dvorani Tri Lilije. Letos
Pijanke v tem pokalu nastopajo tretjič. Prvo leto jih je v drugem
Jgu izločila nemška ekipa Wolfenbuttel, lani pa so igrale v
Jini G in se uvrstile med 32 najboljših v tem evropskem
"kovanju. V šestnajstini finala jih je nato izločil madžarski
"Pfon. Tokrat nameravajo vsaj ponoviti lanske dosežke. Po-
"^0 srečanje v Atenah bo teden dni kasneje. PŠ
Tokrat popoln izkupiček
I'drugem krogu drugoligaškega nogometnega prvenstva
enajsterici Šentjurja in Esotecha Šmartnega vknjižili
po 3 točke, prav toliko zadetkov pa tudi spravili v
j^^o nasprotnikov.
^^["iurčanom je končno uspelo zmagati še na domačem
3^' ko so odpravili trboveljskega Rudarja s 3:0 (1:0).
C- Valek 35, Šoštar 55, Štor 73.'
ilijj^fčani so na gostovanju v Renčah izkoristili slabosti Goriš-
jj^^Pekarn iz po zaostanku v prvem polčasu v četrt ure trikrat
J^'' domačo mrežo, srečanje pa se je končalo s 3:2 (0:1) za
Šmartno. Strelci: Grobelšek 58, Borštnar 65 in 73.
Tretjeligaši povprečno
Jj'§rali so srečanja 3. kroga v 3. SNL vzhod.
iefj2"^ec Usnjar iz Šoštanja na domačem igrišču ni imel
fHf jnožnosti s favoriziranim Pohorjem in izgubil z 0:2.
liji in Unior sta se v tekmi z največ zadetki na koncu
^j.. P'"! 4:4, Dravinja pa je z letos močnejšimi Bakovci

rjriopič
KULTURA
17
liliBS kaže letošnjo podobo
Pričevanja mednarodnega simpozija na gradu Podsreda
.(,boto bodo na gradu
.Jeda odprli razstavo sli-
^jh in kiparskih del le-
ga petnajstega IMBS
Jrsko-kiparskega simpo-
''^l^i je bil tokrat prvič v ,
Jeniji in ga tako tudi za-
J^jli. štirinajst dni so li- j
J^j umetniki ustvarjali v
L gradu in Kozjanske-
parka. Kaj pravijo o svo-
jjjftin Moravcik iz Brati-
sicer uporablja bolj žive
jje^ tokrat pa prevladuje
,,3 ker v njej vidi staro graj-
jpatino in spomin na skriv-
j[ne grajske dogodke. Re-
iiePolzer iz Avstrije, vodite-
,simpozija pravi: »Na gra-
[sem našla nove oblike za
(je delo, zlasti so zanimivi
in detajli, ki jih potem
ivliam v kompozicijsko ce-
n Barbara Giloi iz Nemči-
.Okolje mi ni bilo neznano,
[sem dobila prospekte teh
ijev in izvedela, da so tod
lionski prelomi in vrelci
Bvilne vode, to pa me zelo
zanima, tudi likovno.« Horst
Reichle iz Nemčije, ustanovi-
telj simpozija: »Slovenijo sem
že poznal, tudi na ljubljan-
skem grafičnem bienalu sem
sodeloval. Grad Podsreda iz-
žareva posebno energijo, zato
bom delal na to temo še do-
ma« Liesbeth Wohrizek iz
Nemčije: »Tu sem lahko takoj
začela z delom, nobenih težav
ni bilo s prilagajanjem. Osta-
jam zvesta svojemu konceptu,
okolje me le še spodbuja s
svojim vzdušjem.« Claudia
Matussek iz Nemčije: »Jaz de-
lam tudi z glasom. Moje kom-
pozicije temeljijo na vertikali,
slikam od zgoraj navzdol. Za-
me so v slikarstvu enako po-
membni sluh, vid in barva.«
Christine Dobler iz Nemčije:
»Na gradu imamo odlične raz-
mere za delo, tu sem našla
veliko ustvarjalnih izzivov. Ker
je grad na osamljenem prosto-
ru, se mi zdi, kakor da smo v
klavzuri. kar je za delo zelo
dobro« Kruno Medjimorec
iz Hrvaške: »Tokrat sodelujem
kot slikar in kipar. Kiparim v
kamnu, kakor se.spodobi za
človeka, ki živi v Istri, v slikars-
tvu pa uporabljam žive, pred-
vsem rdeče barve< Erika
KIos iz Nemčije: »Ko sem priš-
la, sem imela koncept že v
glavi, toda skupinska dinami-
ka tudi opravi svoje. Delam po
Tagorejevem verzu, da je lah-
ko biti svoboden, če se ne
trudiš, da bi spoznal vso resni-
co« IValther VVohrizek iz
Nemčije: »Kiparji imamo večje
probleme kot slikarji zaradi
materiala. Tu sem našel lep
kamen, vendar je preveč lom-
ljiv. Sam najraje delam v mar-
morju.« Gorazd Rihtarič, Slo-
venija: »Delam v treh ciklih:
Magični prostori, Polja-energi-
je in realistične podobe. Na
simpoziju smo se kot skupina
lepo ujeli, me pa moti, če je
okrog mene preveč ljudi ka-
dar delam.« Klavdij Tutta, Slo-
venija: »Na tem simpoziju
sem prvič. Hitro sem se ujel v
njegov ritem, delam pa na ci-
klu Pravljični pejsaži, ki ga
spremljam že nekaj let in se
mi zdi, da je tu za delo na
gradu kot naročen.« Klemen-
tina Golija, Slovenija: »Doma
sem pripravila nekaj skic, ne-
kaj praznih površin pa sem
prinesla s seboj, kajti če se
pojavim v novem prostoru,
povzamem njegove najbolj
značilne elemente.« Jure Ce-
kuta, Slovenija, ki je pripeljal
simpozij IMBS v Slovenijo, v
njem pa sodeluje že šesto le-
to: »Celo leto po malem mi-
slim na ta simpozij in potem v
času njegovega trajanja ure-
sničim že vnaprej pripravlje-
no energijo, oblika pa nasta-
ne tukaj in spontano. Simpo-
zij mi tudi strokovno veliko
pomeni, vesel pa sem, da so
moji kolegi zadovoljni in da
se v Sloveniji dobro počutijo.«
Marja Lorenčak, kustosinja
Kozjanskega parka in vodja
projekta: »Simpozij IMBS je
vnesel v naš prostor novo iz-
kušnjo, v vseh pogledih pozi-
tivno. Grad se je tudi v tej
vlogi pokazal kot zelo funk-
cionalen.«
Na sobotnem zaključku
simpozija in odprtju razstave
pričakujejo tudi ministra za
kulturo.
DRAGO MEDVED
ZAPISOVANJA .
Ukradene predstave
Ne vem, kdaj me je kdo
tako zelo razjezil, kot me je
prejšnji teden naš center po
košarkarski tekmi, ki smo jo
gladko izgubili; že res, da je
zadeval praktično iz vseh po-
ložajev,' da se je edini zares
boril tudi takrat, ko je bilo
tudi največjim optimistom
med nami jasno, da smo do-
končno izgubili in da je sra-
mota visokega poraza neiz-
bežna, da smo le navadni re-
kreativci, ki si tam pod koši
nekaj domišljajo, da smo
praktično vsi, ki igramo v tej
sicer hudo neperspektivni, pa
vendar ekipi z ogromno entu-
ziazma, lastniki nekaj viška
kilogramov, ja, naš center je
praktično najboljši igralec in
brez njega bi izgledali kot
kakšni bebčki tam na igrišču,
zaradi njega nas še tisti redki
nekako spoštujejo kot resne
tekmece, toda to ne opravičuje
njegovih besed, ki jih je izre-
kel med večerjo. Kaj takega je
rekel?
Hm, kot vedno je debata
tekla o vseh pomembnih in
nepomembnih rečeh; ali se bo
Marku Miliču uspelo uveljavi-
ti v ligi NBA, ali ima predsed-
nik Milan Kučan sploh dostoj-
nega protikandidata na bli-
žajočih se predsedniških voli-
tvah, ali si je slovensko pesniš-
tvo upora sploh mogoče pred-
stavljati brez vlog Kidriča in
Vidmarja, ki sta ju - po mo-
jem prepričanju - odigrala
fantastično na prvem kongre-
su kulturnih delavcev OF v
Semiču leta 1944, ali je s kon-
domom res toliko varneje, kot
nas z velikih ekranov in s
plakatov svarijo zdravniki,
prostovoljne in dobrodelne or-
ganizacije, ali je Pandur res
zakrivil očitano mu kriminal-
no dejanje ali pa gre le za
dodatno in stopnjevano ter
sploh dirigirano preganjanje
»izgnanega« heroja? Ja, tudi
o Tomažu Pandurju je stekla
beseda. In na tem mestu meje
popadla neustavljiva jeza. Pa
ne samo zato, ker so nekda-
njega prvega heroja mesta
Maribor vsi po vrsti že ali
videli v zaporu ali ga tja po-
stavljali, pač pa zato in zgolj
Piše: TADEJ ČATER
zato (mimogrede, njegovih
dejanj, naj bodo resnična ali
ne, končno še niso dokazana,
ne mislim opravičevati), ker
so obtožbe, ki letijo na njegov
račun pomešali z njegovim
umetniškim poslanstvom. Da
se, samo za ilustracijo, »njego-
ve kraje nevzdržno zrcalijo v
njegovih predstavah«. In še
podobnih cvetk je mrgolelo.
Prav, Tomaž Pandur je umet-
niško res kradel, to mu lahko
dokažem, to mu lahko doka-
žejo vsi gledališki kritiki, ki so
kdajkoli in kadarkoli videli
njegove predstave, toda kra-
del je umetniško; kradel je
Draganu Živadinovu, pa Vita
Tauferju, kradel je zagrebške-
mu režiserju Borutu Šeparovi-
ču, ki združuje delo v gledališ-
ču Montažstroj, kradel je
skratka vsem mogočim reži-
serjem. Toda to danes počno
vsi. Še več, te kraje imajo da-
nes svoje ime: citati. Njihov
odvetnik pa se ne imenuje nič
drugače kot postmodemizem.
Ja. toda to je njegove predsta-
ve le bogatilo.
Hočem skratka povedati,
da je Pandurju mogoče marsi-
kaj očitati, tudi krajo, toda le
v umetniškem smislu. In to
mu je moč dokazati v vsakem
trenutku. Z umetniškimi
sredstvi. Ne pa v gostilniški
debati. V pravnem smislu pa
mu lahko to očitajo le odvetni-
ki. In to primerno dokažejo.
Na nas, ki smo se tam basali s
hrano in med pogovorom
drug drugemu pljuvali v krož-
nike, pa je, da popravimo
met z razdalje, zapiramo pro-
stor pod svojim košem, skuša-
mo poštartati kakšno žogo tu-
di v napadu in končno kak-
šno tekmo tudi dobimo.
Umetnost iz nahrbtniica
v Likovnem salonu v Celju so v torek zvečer odprli
razstavo umetnikov iz Irske in Severne Irske, ki so jo
poimenovali Umetnost iz nahrbnika, na ogled pa bo do
27. septembra.
Likovni salon postaja tudi s to razstavo eksperimentalni
prostor, v katerem predstavljajo najnovejša dogajanja na
likovni sceni. Posebnost šestih irskih umetnikov je, da
pripravljajo performanse, česar se slovenski umetniki lote-
vajo zelo poredko. Ta pristop k umetnosti, ki nima kakšne-
ga obvezujočega koncepta, je razširjen predvsem v anglo-
saksonskih državah. V Celju smo si lahko ogledali perfor-
mansa Briana Connolyja na tržnici in Emme Johnston ob
odprtju razstave. KL
Parada motivov
Ob razstavi akvarelov Staneta Petroviča
V Celjskem domu razstav-
lja akvarele Stane Petrovič,
tokrat kot član celjskega Ro-
tary kluba. Ker je razstava
prodajna, bo del izkupička
namenil klubu v dobrodelne
namene.
Petrovičevi akvareli v kom-
binaciji z mešano tehniko so
na ogled v širokem motivnem
loku. Predstavil je pejsaže, ti-
hožitja, avtoportret in neka-
tere znane celjske motive. Sa-
mega sebe je naslikal kot Kri-
stusa na križu, pejsaže je ujel
v zorni kot svojega skoraj
vsakodnevnega druženja z
naravo. Kurenta je predstavil
kot fantazmagorično figuro,
ki prihaja iz sveta naravnih
sil, tihožitja je ulovil v komor-
no držo mrtvih predmetov.
Spomnil nas je, da imamo v
mestu Plečnikovo arhitektu-
ro, na Pohorju pa skomarsko
hišo. Zelo igrivo je razčlenil
pejsaže in jih naslikal v svet-
lih, optimističnih barvah, ven-
dar z zelo umirjeno, skoraj
pastelno barvno lestvico. V
teh motivih se je potrdil kot
dober kompozitor, ki že z
barvami.sproti gradi kompo-
zicijo, za razhko od mnogih,
ki se šele po urejenosti pro-
stora lotijo tudi barvne prob-
lematike.
Razstava je pomembna za-
radi tega, ker nam odkriva
slikarja, ki suvereno obvlada
akvarelno in mešano tehniko
in se ni ustrašil pokazati toli-
ko motivov hkrati. Je pa do-
bro, da se je odločil, da bo
razstavil le eno tehniko in ta-
ko opozoril nase z vidika tudi
tehničnega znanja, ki ga ob-
vladuje pri svojem shkar-
skem delu. Če je pri oljih ah
akrilu bolj ploskoven, je pri
akvarelu natančnejši v naka-
zovanju linij in njihovih raz-
mejitev. Bolj prihaja do izraza
tudi njegovo risarsko znanje,
na katerem temelji njegovo
celotno likovno ustvarjanje.
■»■■■■I DRAGO MEDVED
Pogorelič za Sarajevo
v nedeljo, 30. novembra, bo v ljubljanskem Cankar-
ifem domu koncert svetovno znanega pianista Iva
ogoreliča, podrobnosti v zvezi s pripravo 200 dobro-
flnih koncertov pa so v Ljubljani predstavili minuli
(tek.
Priznani koncertni pianist Ivo Pogorelič pripravlja v ob-
lobju petih let 200 dobrodelnih koncertov, katerih izkupi-
^, pričakovanih 100 milijonov ameriških dolarjev, bo
samenjenih za izgradnjo bolnišnice za matere in otroke v
fMušenem Sarajevu. Pogorelič bo koncerte odigral kot
fflibasador dobre volje pri Unescu v okviru Humanitarne
ndacije za Sarajevo. IS
Razstava otrošicili del
salonu pohištva blagovnice Žana v Žalcu je na ogled
J^^^^rodna razstava likovnih del, ki so jih naredili otroci.
5^ ^2stavo je pripravil mednarodni likovni informator Likovni
f5 zajema pa 70 del. Naredili so jih mladi iz Slovenije,
5 'Jl^e, Severne Osetije, Jugoslavije, Slovaške, Hrvaške, Indi-
uMakedonije, Bolgarije. Rusije, Belorusije in Madžarske,
j^zujejo predvsem različne motive in dogodke iz njihovih
^J'   njihove perspektive ter z značilno neposrednostjo, ki
svoje osnove v akademskih izkušnjah, temveč v sponta-
|lo^a takšnih razstavah si lahko ogledamo, kako veliko
|;'^')ije in raznovrstnosti je v teh delih in marsikateri od teh
avtorjev lahko ob ustreznem razvijanju talenta pride še
L^^iimivih rezultatov na likovnem področju. Razstavljena
narejena v različnih tehnikah, gre za tempere, pastele,
' ^'^l^e, razstavljene pa so tudi grafike.     BORIS GORUPIČ
Foto: TONE TAVČAR
Jubilej Celjskih mednarodnih slikarskih tednov
V Piranu in Portorožu se je v pone-
deljek zbralo sedem evropskih umet-
nikov, ki sodelujejo v projektu 10. Celj-
skega mednarodnega slikarskega ted-
na.
Celjski mednarodni slikarski tedni in
Projekt Keleia Muzeja novejše zgodovi-
ne Celje, nad katerima je stalno pokrovi-
teljstvo prevzela Kovinotehna d.d. Celje,
praznujejo letos desetletnico dela. Ob tej
priložnosti so izdali Almanah Celjskih
mednarodnih slikarskih tednov 1988-
1997, v njem pa z osebnimi podatki in po
eno reprodukcijo predstavili vse do se-
daj sodelujoče sHkarje ter orisali razvoj
projekta.
Na 10. Celjskem mednarodnem sli-
karskem tednu, ki se bo v ateljejih Viba
filma v Piranu zaključil 9. oktobra, so-
delujejo Harriet in Trevor Bell iz Angli-
je, Jim Pattison iz Škotske. Igor Ron-
čevič iz Hrvaške. Johanna Roderburg
iz Nemčije, Stanislav Buban iz Slovaš-
ke in slovenski predstavnik Emerik
Bernard, Dan po zaključku letošnjega
jubilejnega mednarodnega slikarskega
tedna, 10. oktobra, bodo v Celju odprli
pregledno razstavo CMST 1988-1997,
otvoritve se bo udeležilo tudi preko 50
umetnikov in nacionalnih selektorjev,
hkrati pa bodo tudi uradno odprli stal-
no mednarodno zbirko sodobne umet-
nosti v Celju. IS
september 1997
18
KULTURA
Če je mož v črnem Spielberg
Jesen je cas filmskih uspešnic, ki v teh dneh ena za drugo prihajajo na spored Celjskih kinematografov - Spomin na
Tita je premagala le stotnija dalmatincev
o tem, da so komedije še
vedno tisto, kar v največji me-
ri Slovence privabi v kino,
vsako leto govorijo izkušnje
filmskih delavcev, predvsem
pa distributerjev, ki vedno
bolj pazijo na to, kateri film
odkupiti, da si s tem ne bi
povzročili izgube.
»Tako kot na marsikaterem
drugem področju so jesenski
meseci čas za polletni obračun,
pomenijo pa tudi novo kine-
matografsko sezono, saj v tem
času v Sloveniji začenjajo vrteti
uspešnice, ki jih v ZDA drvijo
gledat v poletnih mesecih,«
pravi Jasna Žmahar, vodja
programa v Celjskih kinemato-
grafih. Tudi njo preseneča, da
je v prvi polovici letošnjega leta
v slovenske kinematografe pri-
vabil največ gledalcev sloven-
ski Outsider, v katerem je reži-
ser Andrej Košak obudil no-
stalgijo na začetek 80. v naši
bivši domovini tako uspešno,
da mu je uspelo v kino zvabiti
kar 90 tisoč Slovencev.
V srcih Celjanov pa je spo-
min na Tita uspelo premagati
le psom; medtem ko si je Outsi-
derja ogledalo v Celju 5499 gle-
dalcev, je med čudovito Disne-
yevo pripovedjo o 101 dalma-
tincu jokalo kar 6368 celjskih
otrok in njihovih staršev. Outsi-
derju s tretjim mestom (5005
gledalcev) sledi večno ponav-
ljajoči se Jim Carrey; tokrat v
komediji Ti, ti lažnivec, četrto
mesto na lestvici najbolj gleda-
nih kinopredstav pa so osvojile
dame iz Kluba vražjih babnic,
v katerega je izza štedilnikpv
pobegnilo 3719 Celjank. Moški
so vrnili udarec takoj zatem;
okoli 500 manj si jih je namreč
ogledalo slovito Madonno v
vlogi še slovitejše Evite, ki je
pred platna celjskih kinodvo-
ran zvabila 3509 obiskovalcev
in tako na lestvici najbolje gle-
danih kinopredstav v prvi po-
lovici letošnjega leta osvojila
peto mesto.
»Glavni problem, s katerim se
v Celju še vedno srečujemo, je
premajhno število kinodvoran,
kar je glavni razlog, da gre mar-
sikateri film, ki bi si ga bilo
vredno ogledati, mimo Celja,«
pravi Žmaharjeva, hkrati pa že
razlaga načrte o obnovi sedaj še
vedno zaprte dvorane kina
Dom, v katerem bo v prihodno-
sti nastal tako imenovani tri-
pleks oziroma tri dvorane v eni.
Kaj pa naslovi filmskih uspe-
šnic, ki si na celjska platna
utirajo pot v teh dneh? Kot
film, ki je na poseben način
povezan s Celjem, bo danes
premierno uprizorjen Men in
Black, katerega ekskluzivni
producent naj bi bil Steven
Spielberg, v resnici pa gre za-
sluga za film predvsem Scottu
Rosenbagu, ustanovitelju
podjetja Platinum Studios, ka-
terega solastnik je znani založ-
nik Ervin Rustemagič, ki zad-
nja leta živi in ustvarja v Celju,
kjer nadaljuje delo njegova za-
ložniška hiša Strip Art Features
(SAP).
Rustemagičev prijatelj in so-
lastnik Platinum Studios Scott
Rosenberg je namreč avtorske
pravice za strip Men in Black
prodal Columbia Pictures, ki se
ji je pozneje pridružil še
DreamWorks, s tem pa tudi
Steven Spielberg, ki pa ne do-
voljuje, da bi se ob njegovem
imenu pojavilo še kakšno. Zato
je Spielberg kot glavni produ-
cent napisan v najavni špici,
Scottovo ime pa se pojavi šele v
odjavni špici filma, kjer se mu
posebej zahvalijo,« je povedal
Vasja Ocvirk iz SAP, ki je pre-
pričan, da to za celjsko-ameriš-
ki Platinum Studios vseeno po-
meni dobro reklamo. »Ves
Hollywood namreč ve, da gre
za Scottov film, kar se bo poz-
nalo tudi našemu podjetju, ki
so mu tako trenutno odprta
vsa vrata,« je povedal Vasja Oc-
virk. Temu filmu bosta v Teori-
ji zarote teden dni pozneje
sledila Mel Gibson in Julia Ro-
berts, njima pa veliko obetajoči
znanstveno-fantastični spekta-
kel 5. element, s pomočjo ka-
terega bosta Bruce Willis in
Garry Oldman tudi Celjane po-
peljala v vesoljsko dogajanje
nezadržno približajočega se
nam 23. stoletja.
ININA M. SEDLAR
Humor je treba zalivati
s humoristično pripovedjo
o Poredušovem Janošu v iz-
vedbi dramskega igralca Ev-
gena Cara se je v soboto v
Laškem pričel mesec mono-
komedije. Novost v repertoar-
ni ponudbi Kulturnega cen-
tra je privabila številno ob-
činstvo, ki je pred predstavo z
burnim aplavzom pozdravilo
Toneta Partljiča, avtorja naj-
boljše izvirne monokomedi-
je, ki jo je posebna žirija iz-
brala med 41 teksti, prispeli-
mi na anonimni natečaj.
Podelitev nagrad za tri naj-
boljše tekste, poleg Toneta Part-
ljiča je do sobote zvečer razkril
svojo identiteto le še Andrej
Arko, avtor monokomedije Nu-
jen primer, ki ji je žirija prisodila
tretjo nagrado, je duhovito vo-
dila Anka Krčmar, nagrade pa je
obema avtorjema predala dr-
žavna sekretarka v ministrstvu
za kulturo Majda Sirca. Vsem
tistim, ki jih je strah prevelikega
Humor je treba zalivati, je številnemu občinstvu ter državni
sekretarki Majdi Sirca in pobudniku meseca monokomedije
Francija Čeču sporočil Tone Partljič.
razmaha monopredstav, je spo-
ročila, da prav vsaka koristi
utrujenim in s tegobami obre-
menjenim slovenskim dušam,
da je med Slovenci prenfalo
humorja, pa je v kratkem nago-
voru poudaril tudi Tone Partljič.
Zato se mu zdi odločitev laških
kulturnikov, da posebej nagra-
dijo tudi komedijo, vredna vseh
pohval.
aMMMMMMHMMJI, Foto: PK
Udomačena
svetloba
Slovenski etnografski mu-
zej je posredoval Pbkraj luške-
mu muzeju v Celju izredno
zanimivo razstavo z naslovom
Udomačena svetloba avtorice
etnologinje Irene Keršič.
Sporočilo razstave zajema ši-
rok časovni in prostorski lok,
saj najstarejša svetila segajo v
srednji vek, najmlajša pa v pet-
deseta leta tega stoletja, zajeto
pa je celotno slovensko ozem-
lje.
Razstava se začne z uvodom
o naravni svetlobi, zatem
umetni in o tem, kako je človek
znal udomačiti ogenj in ga tudi
varovati. Zatem pa sledijo vse-
binski sklopi in prikazi upora-
be luči doma, v javnih prosto-
rih, v prometu, pri čaščenju,
šegah in praznovanjih, pri delu.
Predstavljen je tudi prikaz iz-
delovanja različnih gradiv za
svetila in njihova uporaba za
današnji čas. D. M.
Mozaikova razstava
Jutri, 12. septembra, bodo v galeriji Mozaik v Celju odprli
razstavo del desetih sUkarjev in treh kipark, ki so se udeležili
pete Mozaikove kolonije v Malih Braslovčah. Razstavljenih bo
približno dvajset slikarskih in šest kiparskih del. Posebnost
letošnje, izjemno uspele kolonije je bilo slikanje na temo mediji.
Tako so umetniki ustvarili tudi več kot dvajset miniaturnih del,
ki bodo skupaj z ostalimi v galeriji na ogled do konca tega
meseca. KL
Vojko Stuhec razstavlja
v galeriji sodobne umetnosti Celje bodo danes ob 19. uri odprh
pregledno razstavo kiparskih del mariborskega umetnika Vojka
Štuhca. Razstavo je pripravila Umetnostna galerija Maribor, na
ogled pa bo do 31. oktobra. B.J.
Slomškov večer
V klubskem prostoru hotela Atomske toplice bo jutri, v
petek 12. septembra, XVII. Slomškov umetniški večer. Tokrat
bo gost akademik prof. dr. Jože Krašovec, rojak iz bližnje
okolice.
Prof. dr. Jože Krašovec, ki je vodil skupino prevajalcev biblije,
je na tem področju med najboljšimi strokovnjaki na svetu.
Slovenski televizijski gledalci ga poznajo po poljudnoznanstve-
nih oddajah iz krajev, ki so omenjeni v bibliji. Pogovor z
uglednim znanstvenikom bo vodil predsednik slovenske Sveto-
pisemske družbe, Janez Jeromen, poslušati pa bo mogoče tudi
Kamniške kolednike. B.J.
Marico Šuštaršic v Celju
v soboto, 6. septembra, so v
celjskem Likovnem salonu
zaprli razstavo zaključnega
opusa Marka Šuštaršiča - Sli-
ke 1973-1975.
Rodil se je 13. novembra 1927
v Cerknici. Leta 1947 je maturi-
ral na celjski gimnaziji. Diplo-
miral je na Akademiji za likov-
no umetnost v Ljubljani pri
prof. Gabrielu Stupici. Tam je
opravil tudi Specialko za zidno
slikarstvo (prof. Slavko Pen-
gov), v grafičnih tehnikah se je
izpopolnjeval v ateljeju J.
Friedlaenderja v Parizu.
Razstavljal je od leta 1953
(Skupina 53) in se poleg oseb-
nih predstavitev udeležil števil-
nih selekcioniranih tematskih
razstav v Sloveniji, Jugoslaviji in
v tujini. Umrl je leta 1976 v
Ljubljani za posledicami »ne-
dolžne« gripe, star komaj 49 let.
Ob odprtju razstave v Celju je
njegova dela predstavila umet-
nostna zgodovinarka Judita
Krivec Dragan: »Marka Šuštar-
šiča lahko označimo, poleg Stu-
pice, kot najizvirnejšega pred-
stavnika >fantastične umetnosti<
po II. svetovni vojni. Leta 1953 je
nastopil s Skupino 53, katere
želja je bila Umeščanje svojih
umetniških prizadevanj v širši
mednarodni prostor oz. naslo-
nitev na evropsko sodobno
umetnost, saj je bil naš prostor
od nekdaj stičišče velikih kultur.
Likovni svet Marka Šuštaršiča,
edinega našega slikarja, ki ga
lahko neposredno povežemo s
sodobno italijansko umetnost-
jo, je prežet s >Filozofijo življe-
nja<, zlasti njenih predstavnikov
F Nietzscheja in A. Schopenha-
uerja. Srečanje mladega umet-
nika s to posebno izkušnjo mo-
dernizma, je zaznamovalo f
gov predstavni svet skozi'
faze v njegovem prezgodaj W
čanem življenju. Obdobje 1^
1975 so kritiki označevali z>z'
nimi slikami<, kjer se je P"
meznik znašel v divji, hn^o
deželi, ki kdaj prav strani)
zastira obzorja. Skrivnost
prizorišča, kot neka kulisi-
odsev bežečih stoletij, ki s^''
jine komaj dotaknejo,
meznikova prisotnost p3
le bežen trenutek. Človek)
Šuštaršičevem svetu sam, 25
Ijen, le drobci veselja in
ga za trenutek povežejo z dr^
mi.« ^
Žal je sijajno razlago   I
Krivec Dragan poslušalo
maj nekaj deset prisotnih-
njimi njegova 91-letna
sošolci iz gimnazijskih
LEANDERLI^''
PRIREDITVE
P glemlišče 91
v Kulturnem centru Laško
bo v soboto ob 19.30 monoko-
medija Matije Logarja z naslo-
vom Dosje in v izvedbi igralca
Iva Bana.
V Kulturnem domu v
Šentjurju si lahko v sredo ob
17. uri ogledate plesno pred-
stavo za otroke Vidkova sraj-
čica, v izvedbi Plesnega teatra
Igen Studia za ples Celje.
V Kulturnem domu v Lo-
čah bo jutri ob 18. uri lutkov-
na predstava Janko in Metka
v izvedbi lutkovne skupine iz
Avstrije.
■IoncerJI
v cerkvi v Jakobu pri
Šentjurju bo jutri ob 19. uri
orgelski koncert organista Sa-
ša Freliha in flavtistke Alenke
Čater.
V dvorani Doma II. slo-
venskega tabora v Žalcu bo v
ponedeljek ob 20. uri koncert
Simfoničnega orkestra Glas-
bene šole Rista Savina Žalca,
pod vodstvom Stanka Pod-
bregarja.
V dvorani Zdraviliškega
doma na Dobrni bo jutri ob
20. uri koncert Orkestra
Akord iz Celja, pod vodstvom
Matjaža Breznika.
I razstave 1
V Občinski matični knjiž-
mci bodo danes ob 20. uri
odprli razstavo fotografij ko-
met hali bopp Amaterskega
društva Saturn s predavanjem
Srečka Lavbiča.
V Savinovem likovnem sa-
lonu bodo jutri ob 20. uri odpr-
li razstavo oblikovalca Vincen-
ca Vipotnika.
V galeriji Keleia Muzeja no-
vejše zgodovine bo do 7. okto-
bra na ogled razstava slik in
risb Tommyja Lydona.
V galeriji Riemer v Sloven-
skih Konjicah so na ogled
dela akademskega shkarja
Francija Kosca - Karasa.
V razstavišču Lapidarij Po-
krajinskega muzeja je do 30.
septembra na ogled razstava
Liboj ske keramike.
V Celjskem domu razstavlja
Stane Petrovič.
Na Dobrni razstavlja slikar
Viktor Rožanc.
V gostišču Mihec v
razstavljata likovna deja^
Javšnik in Rajko Mli^^^
tovarni Etol slike v ^\}'
Šprah, v Rogaški SlatiJ*
Mohar, v hotelu Merxvi
Geršak, v   gostišču
Atomskih Toplicah
Ijajo Cecilija Bernjak i^ J
ter Niko Ignjatič in
Škoberne iz Celja in v
qu Steklar Maks Menon?
Ptuja.
V avli splošne bolniš„i
Celju je na ogled razju
Srednje zdravstvene šoler
Ije na temo - september i,
sec boja proti kajenju.
■ostal^
V knjižnici Laško boj
razstavi Slovenski kozolec
sredo ob 18. uri predavan
na temo Oblačilna kultu
kmečkega prebivalstva
daj, etnologinje dr. Marije
karovič.
V Atomskih toplicah bo
tri ob 20. uri XVII. Slomšl
umetniški večer z akad
skim prof. dr. Jožefom j
šovcem in Janezom Jero
nom, ravnateljem Mohorj
družbe.
V dvorani Doma 11.
venskega tabora v Žalci
lahko v sredo ob 18. uri o
date otroški musical z na
vom Kosmata žaba.
V Občinski matični kn
niči v Žalcu bo v torek ob
uri gost akademski slikai
rojak Rudi Španzel.
Union od 11. do 17.^^
16.30 in 18.45 ameriški fili
gubljeni svet, ob 21.15 pa S
riški film Oboževalec; 1
Unionodll.do 17. 9. ob20
ameriški film Portret da
Metropolodll.do 14.9. ob
18., 20. in 22. uri, od 15. do
pa ob 17., 19. in 21. uri ame
film Možje v črnem. 13.9.1
film Možje v črnem vrteli
ob 10. in 24. uri.
Kino Žalec 12. in 14.9.ol
uri ameriški film Okus po
nessoti, 13.9. ob 20. in 14.!
18. uri ameriški film Na vri
nos in 14.9. ob 17. uri slove
risani filmi.
Kino Dobrna 13. ob 19.i
9. ob 17. uri ameriški
Breakdown.
$f. 36.. 11. september'^


KULTURA
Kozolec - naša »taužent-streha«
Iveri k razstavi »Slovenski kozolec«, ki jo to soboto odpirajo v razstavišču v Laški dvorec
kozolcev, toliko mnenj
""Sitev bi se dalo povedati
'"Iji^pravi, o tej edinstveni
\ kmečke gospodarske
[lekture. Najrazsežnejši
ajvečji so ravno v naših
Lkih krajih in na Do-
2i,kai in kako je
^({olec nastajal?
, našem predalpskem pod-
L 50 z vremenom od nek- ^
;,j^ave. Kar na letošnje ob- ;
jje košnje se spomnimo! ;
iditeh težav je kmečki člo- ■
postavil sušilo - stoge -;
ivile, na katere je obesil
jji^eno mrvo. Napravo; ran-
podolž pritrjeno na dva
ij so imenovali kozel. Po-
jsovso reč dvignili za več
,in še vedno je obdržala
jovo prejšnjega imena - ko-
jec. Sčasoma se je daljšal,
ialin dobil strešico. Ko so
: za družbo postavili še
jorednega in oba povezali,
oastal dvojček. Kjer pa so
Bpo eni strani prislonili še
fho, so rekli da je dobil
Postaven
štajersko-
lilenjski »toplar«
lesarski mojstri so razvili
ijo umetelnost do vrhunca,
zolce - dvojčke so najprej
szali in jih pokrili s streho.
M - štante - so podaljšali do
ih metrov razpona med ste-
■ Nastal je »toplar«. Eno-
i^Tiih, takih na dve okni je
»lo-so bolj bajtarski. Sčaso-
»so okna tudi močno dvig-
ba 17 do 18 lat.
f^ko so nastah so tudi neka-
mogotci na dvanajst oken,
'vsaki strani so jih imeU po
S' Navadno so bili toplarji
za dva vštricna voza.
'lil^im toplarjem so v višini
"ilstropja na vezni ram obe-
»štulbuh« (Stuhl+Bug,
fjnško, ogrodni premec) ne-
%o galerijo, iz križem pre-
«mega ogrodja. Prav ta
!'^ia vezava je okrepila sta-
"l^ost in hkrati potrebno gib-
'J°st kozolcev, ki so jih pra-
"""la postavljali na odprt,
^'foven kraj.
^'''^o se je od rogovilastega
2^ in preprostega »kozla«
^'a največja in najvišja le-
1".*stavba kmečke domačije,
bila zaradi členitve na
višino in širino prilago-
potrebam in velikosti
Se.
Lepotci in
t^osebneži med
^   kozolci
L ^kateri kozolci so prave
^l^^^^^- Že roke, ki vežejo
vezne tramove, so pri
% \   prava rezbarija. Kra-
tudi slogovno obliko-
sljl^^ stebriči. Nekateri imajo
rezljan oboj svisU.
li^lj^^^ri imajo na čelnih stra-
^r^^j^di »balkone« (ganke) z
lenimi ograjami, stopni-^
ce do njih. Veliko jih ima pred-
njo sončno stran obraslo z vin-
sko trto. Sploh so nekateri ko-
zolci bolj bahavi od kmečkih
hiš samih.
Med posebneže štejejo ne-
kateri prav z našega okolja. To
so tisti imajo del »štulbuha«
prijerejenega za kaščo. Do
njih so od zunaj ali od znotraj
speljane stopnice. So pa tudi
kozolci pod katerimi so obo-
kane kleti, ki so - razumljivo -
imenitno hladne.
In cemu vse je
služil?
Namenjen je bil sušenju in
hrambi pridelkov. V prvi vrsti
trave, detelje, snopju vseh vrst
žita, stročnic a tudi svinjske
piče od repnice do korenovke.
V »štulbuhu« so sušili in bra-
nih deske, koruzo, skope za
kritino, laneno snopje; pač vse
kar je moralo biti pod streho
in na zraku. Zdaj so se spre-
menili marsikje v navadne ro-
potarnice za hrambo marsiče-
sa, kar ki bi še utegnejo kdaj
prav priti.
Ravno zaradi sušila so ko-
zolce postavljali na vetrovna
in prisojna mesta proč od dru-
gih poslopij.
Čez zimo so pod kozolec
shranjevali vozove, pluge, bra-
.ne in druga orodja. Pod na-
pušči so našle streho preklje -
fižolnice, lestve in posekan les
in kar je takega. Zdaj so seve-
da pod kozolci traktorji in po-
Ijedeljski stroji - pod streho so
in na zračnem. Ponekod so
pod kozolci na jesen naprav-
IjaU zasilne zasipnice za
hrambo repe, korenja, runklja
in pese. Pod streho so v seno
zagrebali presno sadje za
ozimnico.
Pod kozolcem so bila razna
skupinska opravila. Obrezova-
li so repe, krmno peso, obtrga-
vali korenje in fižol ter prebi-
rali krompir. Če je bila topla
jesen so tudi ličkali koruzo.
Še marsikaj se je dogajalo
pod »taužent-streho«.
Kot gostišče,
zabavišče in
prenočišče
Da, tudi za to je bil kozolec.
Obložen z dišečo deteljo ah z
svežimi vejevjami jelševja se je
poleti spremenil v prijeten pro-
stor za gostije ob godovih, žeg-
nanjih in tudi ob novih mašah.
Pod njimi se je ob nedeljah
zbirala vaška mladina. Z veri-
gami in plohi so si naredili
gugalnice, da je ječal od ziba-
nja. Na deskah čez spodnje late
so se hojsali najmlajši.
Tudi likofi ob zaključku več-
jih opravil so imeli pod kozol-
ci. Če je raztegnil meh godec,
so navkljub prahu, ki se je
dvigal, pod njim poskočno za-
plesali. Marsikje se je spreme-
nil v »gledališko dvorano«, ka-
dar je vaško društvo pripravilo
igro z veselico. Med vojno so
bili pod kozolci partizanski
mitingi, imeli so jih za učilni-
ce za vojaški pouk in zbore.
Poleti ^o domači moški na
kozolcih spali. Tudi kak poto-
vec se je ponoči potuhnil v
Marotov toplar na štiri »okna« v Mali Brezi. Po pročelju kozolca obrnjenem k opoldanskem
in popoldanskem soncu trta dobro uspeva in grozdje hitro zori.
seno in se izmuznil ob prvem
petelinovem klicu. Ko so bili
kozolci še s slamo pokriti, se
je bilo imenitno zlekniti v ota-
vo. Zlasti na kakšno deževno
nedeljo se tak počitek prilegel.
Dobro, da kozolci ne znajo
govoriti. Tudi prikrito ljube-
zensko gnezdo je kdaj pa kdaj
utegnil biti.
A so se takšne ognjevitosti
na kmetijah bali manj kot ka-
dilcev, kresila in vžigalic. Zato
pod streho kozolca nikoli niso
pozabili zatakniti zelenja iz
cvetnonedeljske butare. In pr-
vi strelovodi so se pojavili prav
na kozocih, na teh najvišjih in
najbolj vnetljivih strehah.
Bije kozolcem plat
zvona?
Res je veliko kozolcev že
izginilo, precej pa je močno
spremenjenih. Sodobna kme-
tijska tehnologija pridelave je
storila svoje. Najprej je priza-
dela »mogotce« na nekdanjih
družbenih posestvih, zlasti
tam, kjer so upravljavci brez-
glavo bezljali za novotarijami,
pa če so bile primerne za naše
podnebje ali ne. Navadno prav
ti niso imeh prav nobenega
smisla za lepoto pokrajine, za
njeno izvirno arhitekturo.
Ravno nekdanji »farovški« in
veleposestniški kozolci so v
razvijajočih se središčih padli
prvi. Kazili naj bi mestni in
primestni videz. Tako sojih
predelali, da le izkušeno oko,
stara fotografija in ohranjen
spomin izluščita njihovo pr-
votno namembnost.
Močno so se kozolci spre-
menih tudi zaradi kritine. Od-
kar je prišla na trg cenena in
tudi nezdrava azbestna kriti-
na, so dotrajane slamnate stre-
he kozolcev pokrili z njo. Veči-
na je bila ob pristriženo streho
na »šopi«, kar je skazilo videz,
a tudi sicer so te plošče nepri-
merne za stavbo, ki je grajena
tako, da se pod sunki vetra
giblje in ziblje.
Kozolce so ob cestah izna-
kazili tudi z reklamnimi napi-
si. Na mnogih kmetijah so jim
podaljšali strehe, da bi uredili
pod njimi silosne jame. Te
spremembe so sicer še najbli-
že prvotni služnosti, kot tudi
neokusni stolpni silosi, če so
preveč v soseščini ali celo na-
domestek lesenih lepotcev.
Pač davek za napredek. Tako
kot so novi kmečki domovi -
tipične kopije nadstropnih pri-
mestnih družinskih vil in bal-
koni grd greh oblastnih grad-
benih oblasti.
Kaj torej sploh
storiti?
Kolesa razvoja ne moremo
zavrteti nazaj. Čeprav so ko-
zolci še vedno uporabni - sicer
tako vsestransko kot nekdaj
gotovo ne več - jim čas s prak-
tičnega stališča ni več naklo-
njen. Vseh gotovo ne bo več
mogoče zaščititi pred spre-
membami in propadom. Ne-
kaj pa bi jih vendarle morali.
Vsaj tiste, ki tako zelo poudar-
jajo značilnost krajine. Raz-
gledan vesoljec, ki bi izpod
neba telebnil naravnost k
nam, bi moral po kozolcih ve-
deti kje je pristal! Tako značil-
na je namreč ta stavbna moj-
strovina za slovenski svet. Tu-
ristične kmetije bi ne smele
biti brez njega, še zlasti, ker
domiselni lastnik lahko pose-
že v preteklost in tako obnovi
kakšno opuščeno uporabnost.
Za ohranitev kozolcev bi se
morala zavzeti turistična
društva in kjer se občine raz-
glašajo za turistične, tudi ob-
last. Tudi vsak dedič, ki kaj da
na ponos svojih prednikov.
Kako to storiti? No, to pa je
že druga zgodba, je stvar po-
govorov in dogovorov ob raz-
stavi »Slovenski kozolec« v
Laškem.
JURE KRAŠOVEC
Foto: VLADO MAROT
Slovenski kozolec v Laškem
Odbor za obujanje, ohra-
njanje in prikazovanje starih
ljudskih šeg in delovnih opra-
vil, ki deluje pod okriljem
Zveze kulturnih organizacij
Laško, bo v soboto, 13. sep-
tembra, pripravil že tradicio-
nalni prikaz starih ljudskih
šeg. Letošnji prikaz se bo raz-
likoval od dosedanjih, saj ga
bodo izvedli kot dopolnitev k
razstavi Slovenski kozolec.
V Laškem so se že pred ča-
som odločili, da bodo več po-
zornosti kot doslej namenili
ljudskemu stavbarstvu in z
njim povezani materialni de-
diščini, zato so se vključili v
projekt Poti kulturne dedišči-
ne. Prvi rezultat sodelovanja
je razstava Slovenski kozolec,
ki že nekaj mesecev potuje po
Sloveniji, v Laškem dvorcu pa
bo na ogled od 13. septembra
naprej. Predstavljenih bo de-
vetnajst maket in skic različ-
nih tipov slovenskega kozolca,
Laščani pa bodo pripravili še
lokalni del razstave z nekateri-
mi tipi kozolcev, ki so značilni
prav za območje občine Laš-
ko. Gre za tako imenovani to-
plar, ki ima zraven še kaščo ali
pa klet. Pri postavitvi lokalne-
ga dela razstave so sodelovali
še Pokrajinski muzej Celje,
celjski zavod za varstvo narav-
ne in kulturne dediščine ter
laška knjižnica, ki je pripravi-
la izbor strokovne in poljudne
literature ter člankov o ljud-
skem stavbarstvu na Sloven-
skem.
Pred otvoritvijo razstave bo-
do člani nekaterih kulturnih
društev in etno skupin prika-
zali nekaj ljudskih šeg in de-
lovnih opravil, ki so se nekoč
odvijala ob kozolcu in pod
njim. Prireditev se bo pričela
ob 16. uri na dvorišču Laškega
dvorca, spremljale pa jo bodo
ljudske pesmi in glasba ter
ponudba domačih dobrot.
J. INTIHAR
Čudežna dežela Man je Vadla
Jutri ob 19. uri bo v Hodniku celjske Galerije sodobne
umetnosti otvoritev razstave Manje Vadla z naslovom Alica
v čudežni deželi. Mlada slikarka je absolventka slikarstva
na Pedagoški akademiji in se s tem projektom prvič resneje
predstavlja javnosti.
Alica v čudežni deželi je projekt, v katerem slikarka ne
operira s klasičnim slikarskim medijem. Meje slike razširja na
celoten galerijski prostor, obenem pa posega še po zvočnih in
svetlobnih efektih. Ustvarjena je mizanscena, v kateri je
najpomembnejši hkovni element igra človeških senc, preliva-
jočih se po nežnem cvetličnem vzorcu. Glavno vlogo igra
gledalec, ki se kot Alica v čudežni deželi sprehaja po tej
nenavadni dežeU senc. I. ČERČNIK
Taborski kulturni dnevi
Festival akustične glasbe,
koncert pianistke Irene Kralj
in violinista Marka Zupana
ter jubilejni koncert Alfija
Nipiča so tri iz niza priredi-
tev, ki so se v minulih dneh
že zvrstile v okviru žalskih
Taborskih kulturnih dnevov.
Trajali bodo do 22. septem-
bra.
V Občinski matični knjižnici
se bo z razstavo fotografij ko-
met Hali Bopp nocoj predsta-
vilo amatersko društvo Sa-
turn. Društvo združuje ljubi-
telje in opazovalce neba pono-
či, razstavo fotografij pa bodo
popestrili s predavanjem Sreč-
ka Lavbiča. Jutri bodo v Savi-
novem likovnem salonu odprli
razstavo oblikovalca Vincen-
ca Vipotnika. Žalčana, dobit-
nika najvišjega Savinovega od-
hčja, ki se je odločil za pleme-
nite kovine in oblikovanje na-
kita, posebno področje njego-
vega ustvarjanja so jubilejni
kovanci, zlatniki in srebrniki
Banke Slovenije.
Prihodnji teden se Žalča-
nom v okviru Taborskih kul-
turnih dnevov obetajo trije po-
sebni dogodki. V ponedeljek,
15. septembra, bo v dvorani
Doma II. slovenskega tabora
koncert Simfoničnega orke-
stra Glasbene šole Risto Savin
Žalec. Orkester je bil ustanov-
ljen pred letom dni, združuje
60 glasbenikov, dirigent orke-
stra je Stanko Podbregar. V
torek, 16. septembra, bodo v
Občinsko matično knjižnico
povabili rojaka in akademske-
ga slikarja Rudija Španzla. Z
enim najvidnejših slikarjev
današnjega časa se bo pogo-
varjala umetnostna zgodovi-
narka Milena Moškon. Najm-
lajšim pa je namenjen ogled
slovenskih risanih filmov,
otroškega musicala fer lutkov-
no glasbena predstava.
IJB


NASI KRAJI IN UUDJE
Dva kot eno
Zlatoporočenca Silva in Franc Vrečer
Kot pot do raja, pomislim,
ko se vozim mimo živozele-
nih travnikov, gozdičkov,
mično urejenih vrtov in nji-
vic, ki vodijo do Rožnega Vr-
ha 13a. Kljub navidezni
odročnosti, sta si prav ta pro-
stor pod soncem Vrečerjeva
izbrala za svoj dom. Dom,
poln razumevanja in ljubez-
ni; ki sta jo zakonca okronala
že pred petdesetimi leti.
Franc, ki izhaja iz sedem-
članske delavske družine, se je
rodil leta 1925 na tetini kmetiji
na Dobrovi. Takoj po osnovni
šoli ga je oče zaposlil v tovarni
emajlirane posode, kjer je delal
do okupacije. Še ne 18-letnega
dečka so vpoklicali na prisilno
delo v Nemčijo, od tam pa je bil
prisilno mobiliziran v nemško
vojsko. Dobro se še spominja,
kako so jih poslali v Normandi-
jo, kjer je bil tudi ujet in poslan
v angleško ujetništvo v Edin-
bourgh. S Škotske so jih odpe-
ljali najprej v Bari (Italijo), kjer
je bila zbirna točka, nato pa v
Jugoslavijo, kjer se je pridružil
NOB. »Moj najsrečnejši trenu-
tek je bil, ko sem se po petih
letih vojske živ vrnil domov,« je
dejal Franc. Po osvoboditvi so
ga za tri mesece poslali v delov-
ne brigade v Sarajevo, od tam
pa v prekomando v Celje, kjer
je tudi spoznal ljubezen svoje-
ga življenja.
Dom in družina
Lepo in pridno dekle, ki jo je
spoznal, je bilo vajeno težkega
dela, saj je že pri devetih izgubi-
lo očeta in ostalo samo z ma-
mo in še petimi brati in sestra-
mi. Tudi Silva ni ušla prisilne-
mu delu v Nemčiji, takoj po
končani vojni pa se je zaposlila
v Emu in se tam tudi upokojila.
»Ko sem spoznala Franca, sem
bila stara 19 let, on pa 22. Oba
sva si želela ustvariti družino in
topel dom, zato sva se kaj kma-
lu poročila,« je povedala Silva z
iskrico v očeh. Prvo hišo sta
zgradila v Šaranovičevi ulici, ki
sta jo kasneje podarila hčerki.
Silva je dejala, da je bila najbolj
srečna, ko se jima je rodila živa
in zdrava deklica. Vrečerja sta
namreč izgubila kar dva dečka,
zato je bila hči zanju pravi
blagoslov.
»V Šmartnem sva začela gra-
diti 75. leta in sicer naj bi bil to
le vikend, kar je bila takrat
modna muha,« je pripovedoval
Franc. »Kasneje sva se odločila,
da bova ostala kar tukaj, kjer
imava mir, hišo v Celju pa pre-
pustila hčerki.«
Z motorjem na
morje
Med obujanjem spominov
Franc omeni še motor, ki ga je
nekoč kupil od sodelavke, ko
je bil zaposlen na Avtu Celje.
Le-ta se je pritoževala, češ, da
odkar si je mož kupil nov
motor, ga ni nič več doma in
da mora motor od hiše. Franc
se je takoj odločil in kmalu sta
s Silvo že potovala v Portorož.
S sabo sta vzela tudi hčerko, ki
sta jo posadila medse in se
podala na pot. Na cestah ta-
krat še ni bilo takšne gneče,
zato sta bila na morju že v
slabih treh urah. »Ja, takrat je
bilo res luštno,« je dejal Franc.
»Še sedaj bi imel motor, če ne
bi Silva zahtevala, da ga pro-
dam. Kar naprej sem ga 'frizi-
ral', tako da se je ustrašila, da
bom začel z njim dirkati. 'Ne,
tako pa ne bo šlo,' je rekla in
motor je moral stran. Za tiste
čase je bil 250 kubični motor
res prava stvar,« je pripovedo-
val, »še milica ni imela kaj
podobnega. Zato so me hoteh
prepričati, da se jim pridru-
žim, da bi imeli vsaj eno pošte-
no mašino, so rekli.« Kot ljubi-
telj dobre glasbe, je imel Franc
tudi svoj 'muzik šank', kot je
temu rekel. Na njem je bil 12-
cevni gramofon, pa zvočniki
in vse kar sodi zraven. »V vsa-
ko sobo, ki sem jo naredil
(hišo je namreč zgradil prak-
tično sam), sem vgradil zvoč-
nik, tako da je imel vsak svoje
stikalo. Ko sem poslušal ploš-
če, je lahko tako vključil stika-
lo in tudi on poslušal glasbo,«
je pripovedoval. Idej za različ-
ne novosti in izboljšave mu
torej ni nikoli zmanjkalo in
tako je še danes.
Tulca j sva prav
srečna
Ko smo ju povprašali o lju-
deh in okolici, v katero sta se
preselila pred več kot petnajsti-
mi leti, sta odgovorila, da sta se
takoj vživela in da sta prav
srečna, ker sta se rešila mest-
nega vrveža. »Tukaj imava svoj
mir in bogdaj, da nama bi še
zdravje služilo,« je dejala Silva
in dodala, da k temu veliko
pripomore čist zrak in naravno
okolje. Sicer pa tako ali tako
niti nimata časa razmišljati o
bolezni, saj sta oba presenetlji-
vo aktivna, sodelujeta v različ-
nih dejavnostih, Franc pa je
mnogokrat tudi organizator
raznih prireditev v Šmartnem.
Po desetih letih predsedniko-
vanja v Društvu upokojencev
Šmartno v Rožni dolini, še ved-
no pridno sodeluje pri delu
društva, poje pri pevskem zbo-
ru, bil je tudi strojnik pri gasil-
cih ter član različnih režijskih
odborov. Dela mu torej nikoU
ni manjkalo in za to, da ni
dolgčas, vedno znova poskrbi."
Njegova trenutna skrb je vodo-
vod, ki naj bi ga v kratkem
speljali do hiše.
Nikoli dolgčas
»Ne moreva sedeti križem
rok,« je dejala Silva. »Rada se
druživa z upokojenci, hodiva
na izlete in se udeležujeva pri-
reditev. Družabnost je za naju
zelo pomembna. Tako spoz-
naš ljudi, se poveseUš, pogovo-
riš, pa se kar bolje počutiš.«
Silva sicer pravi, da ji organiza-
cija ne gre od rok, zato pa raje
pomaga pri delu, kuha
ljudje pa jo poznajo tujj^J''
nesebične pomoči sta
krajanom. Odprtih rok J^'
vsakega obiskovalca, t J
to le mimoidoči gobarji
ponudi   okrepčilo.  »j."''
sem vesela, kadar rrie ž
hčerka z družino. Navad
to konec tedna, ker ir^^i^
sami obveznosti. Imanity]'
pravnukinjo, ki je sedaj
leto in pol, in ko nas vsioi,-
jo, je pri nas prav vesej^"^
pripovedovala Silva.     '
Prav tako kotpr^
Prav veselo pa je bilo
septembra, ko sta si znovj
darila prstana v znak Ijuj),
in spoštovanja. »Petdeset
hitro mine,« je dejala Silva»
sem si mislila, da bom dojj
la zlato obletnico. To je
zavidljiv j ubilej, ki ga le ^
do dočaka. Ali je tukaj siiw
pa se par že prej razveže,
ma je uspelo.« In če bi ju|
nali, bi videli, da sta reskotf
Kaj pa nasvet za nas mladj
nas zakonski stan še čakal
srečen zakon je prva ljube
druga potrpežljivost in ti
spoštovanje,« je povedalaS
Franc pa je dodal: »Seveda
zakonu tudi različne tež
vendar pa lahko vse sp
zumno rešiš, če se le oba
trudita. Potem pa vse gre.'
, sam sem dvomil, da nam
uspelo dočakati takšen le
bilej, ampak še vedno sva
in zdrava, pa tudi ljubez«
usahnila.«
Zanimivo je, da je bil
poročni dan prav tako k(
tos na soboto, 13. septen
Sodnij ska poroka j e bila ol
cerkvena pa pri sv. Danije
15. uri-tako kot letos.
Molorisli po 50 letih spel
v Šoštanju
Ob 50-letnici prvih moto dirk v Šoštanju je pred dnevi
šoštanjski moto klub pripravil veliko družabno srečanje, ki se
ga je udeležilo 280 motoristov iz vse Slovenije.
Med udeleženci so bili tudi motoristi, ki so sodelovali na prvi
motoristični dirki Šoštanj-Zavodnje, denimo Marjan Kozlevčar,
Jože Pusovnik in tedanji organizator Ivan Jegovnik. Leta 1947, ko
je tekmovalo le kakšnih 7 motoristov, mesto Šoštanj ni imelo niti
bencinske črpalke. V Šaleški dolini so jo namreč dobili šele leta
1955. Danes ima šoštanjsko moto društvo, ki ga vodi Vili
Pečovnik, 32 članov L. OJSTERŠEK

I'
SNOPIČ
PISMA BRAICEV
ODMEViJ
čigav je bil
p,«xiiik?lll.
i sem se vrnil s službene
r jg0i bil takoj deležen
r^jj] o člankih v Novem
filcu.     člankov je bilo
Lti predvsem Ijubosum-
f^^ se je praznovanja na
„oŽnem ob 10. obletnici
jjg in ob letos sočasnem
Lnem prazniku udeleži-
pfevelika množica ljudi.
Krajevna skupnost Ostrož-
jgena večjih v celjski obči-
imamo veliko pridnih kra-
ter uspešnih podjetni-
in obrtnikov. Da KS ni
ijjhna, potrjujejo tudi tri ze-
, aktivna gasilska društva.
Itivni so tudi upokojenci in
^-ski zbori ter pevske sku-
jie, Deset let imamo tudi
ipnijo. Tu je edini prostor,
,fse lahko otroci zadržuje-
ibrez skrbi, ko starši vedo,
,sona varnem in jim ne bo
|čeprodajal mamil, ki jih je
(ino nabaviti na znanih iz-
(Stavah preprodajalcev.
Zadnjih osem let sem pred-
alnik KS Ostrožno in sode-
jcmpri delu, tudi pri organi-
iciji praznikov. V zadnjih 8
i se praznik KS praznuje
!ii imenom Kulturno sreča-
i\\mOstrožnem, zadnjo so-
iitov septembru. Ta spre-
ifflba je sprejeta na pobudo
lEjanov na zboru krajanov
I ;ieta 1990, kar je potrdil
li svet KS. Zahteva kraja-
I ivje bila tudi, da se krajevni
enik depolitizira. Od leta
' 150 do letos na Ostrožnem
: poznamo    drugačnega
aznovanja!
Tega nekateri posamezni-
i-ki pišejo v časopis, ne ve-
saj se v teh osmih letih
»udeležili niti enega praz-
'■anja. V KS opažamo, da
'*8i pozabljajo ne samo -na
'^jevni praznik, temveč tudi
^državne. Res je, da je na
\ praznovanjih sodelovalo
'*ko kulturnih skupin in po-
^eznikov, vendar so sode-
"^'ali tudi letos. Prav tako je
*^"ica, da so se na ta dan
'"•^^Ijevala priznanja za ure-
okolje. Nekatere je moti-
Y^ ^a priznanja letos niso
'3podeljena. Ker vem, da je
za izbor vsaj šest tednov
bi bilo to možno izvesti
z malo dobre volje. V
J^znovanje kraja se vključu-
'Premalo ljudi, zlasti mla-
■ Tudi ti imajo svoje pred-
loge in bi radi praznovali svo-
jo udeležbo v osvobodilni
vojni za Slovenijo.
Mišljenja drugih moramo
spoštovati, zlasti če so bila
izražena v večini. Takšna je
bila odločitev na zadnji seji
sveta KS Ostrožno (5:1), da se
praznuje letos praznik skupaj
ob deseti obletnici ustanovitve
župnije na Ostrožnem. Bil je
kulturni praznik in bil je praz-
nik. Nanj so bili povabljeni vsi!
Kdor ni sodeloval na tem
srečanju, ne more soditi. Sre-
čanja so se udeležili vsi člani
sveta KS, razen gospe, ki je to
že javno sporočila. Upam, da
bo takšnih srečanj še več, da
bodo postala tradicionalna,
saj so se ga udeležili tudi bor-
ci in tudi borke NOB. Takšna
srečanja zbližujejo ljudi in
omogočajo sproščen odnos
vseh razhčno mislečih. Pome-
nijo most med ljudmi.
Pa saj bodo kmalu volitve,
upamo da tudi v nov svet KS.
Upamo, da se bo poslancem v
občinskih klopeh uspelo
končno dogovoriti o vlogi KS
in jim priznati status pravne
osebe. Drugače je bolje, da jih
odstranijo in uvedejo popolno
centralistično vodenje občine.
KS pogosto s svojimi konkret-
nimi predlogi in z zahtevami
po realizaciji plačanega samo
motijo samozadostno delo
občinskih funkcionarjev, ki
pogosto živijo daleč od kraja,
o katerem odločajo in oprav-
ljajo svoje delo daleč od ljudi.
JANEZ TASIČ, dr. med.,
predsednik KS Ostrožno
PREJELI
SMO
Nic vec Čakanja
na milost
Združena lista socialnih de-
mokratov je vložila zakon, po
katerem bo ministrstvo za
delo moralo odločiti 6 reviziji
pravic žrtev vojnega nasilja
najkasneje v treh mesecih.
Skoraj dve leti po tem, ko je
državni zbor uzakonil poseb-
ne pravice žrtev vojnega nasi-
lja, so pravice iz zakona priz-
nane manj kot četrtini upravi-
čencev. Ministrstvo za delo se
ni organiziralo tako, da bi lah-
ko pravočasno izdelalo revi-
zijske odločbe. Če bi nadalje-
vali z dosedanjim tempom iz-
dajanja revizijskih odločb, žr-
tve vojnega nasilja svoje pra-
vice ne bi mogle uveljaviti vse
do leta 2000. Za mnoge bi to
na žalost pomenilo, da svojih
pravic ne bi mogli uveljaviti
za časa svojega življenja.
ZLSD je zato danes, 8. sep-
tembra 1997, v državnem zbo-
ru vložila predlog zakona, s
katerim predlaga, da naj se po
skrajšanem postopku sedanji
zakon spremeni tako, da bo
pristojno ministrstvo za delo o
reviziji pravic žrtev vojnega na-
silja moralo odločiti najkasneje
v treh mesecih. Vsi, ki imajo
zahtevo na ministrstvu že več
kot tri mesece, bodo z dnem
uveljavitve zakona imeli priz-
nane pravice, ki so jih določili v
upravnih enotah. S tem bodo
zagotovih, da bo zakon, ki se-
daj obstaja po večini le na pa-
pirju, pravice žrtvam vojnega
nasilja tudi v resnici priznal.
MIRAN POTRČ,
vodja poslanske skupine
ZLSD
Kaj vse tiči za
oglasom
Verjetno bo tudi v današnji
številki NT (in morda še v
kakšnem drugem časopisu)
prisoten obetaven oglas, ki
ponuja ljudem z znanjem
nemščine sodelovanje z med-
narodnim gastronomskim
koncernom. Po predhodnem
telefonskem razgovoru se
dogovoriš za osebni razgovor
(v Celju). Tudi ta je še vedno
obetaven, saj izveš, da ima
vsakdo veliko možnosti so-
delovanja pri širitvi verige lo-
kalov s pestro ponudbo hitro
pripravljene hrane. Področja
sodelovanja so npr. Hcence,
management, reklama, finan-
ce, iskanje primernih lokalov,
dobaviteljev...
Torej, ideja je dobra, izgleda
uresničljiva, zanimanje raste.
Vendar do bolj natančnih po-
datkov o tem, kaj točno naj bi
kdo delal, kakšna izobrazba in
delovne izkušnje so zaželene,
o tem se bo pa podrobneje
izvedelo na seminarju v (bliž-
nji) tujini. Seminar seveda ni
zastonj (približno 100 mark),
saj kot podobne zadeve tudi ta
nekaj stane. Pa človek pomisli,
da je le vredno investirati, saj
bo ravno to morda nova pri-
ložnost za zanimivo in krea-
tivno delo.
In tako se v soboto popol-
dan znajdemo na seminarju,
ki poteka v nemščini (zato je
bilo potrebno znanje nemšči-
ne). Proti večeru pa počasi
ijvemo, da je bistvo delova-
nja tega sistema pridobivanje
varčevalcev za daljše časovno
obdoSje ( 7 do 10 let) z ugod-
no obrestno mero (11%). In
seveda deluje znani točkovni
sistem, več varčevalcev kot
pridobiš, višje po lestvici us-
pešnosti se vzpenjaš. In ko
dosežeš dovolj visok položaj,
imaš tudi možnost delovanja
na zgoraj omenjenih področ-
jih ali celo odpreti lokal (brez
lastnih sredstev!?) v njihovi
verigi in biti njihov vodja.
Ne bi se spuščala v delova-
nje sistema samega (ki je za
nekatere zagotovo zelo uspe-
šen), ker mene osebno ne za-
nima in me ni prepričal. Ogla-
ševalcu zelo zamerim to, da
namerno prikriva resnico o
principu delovanja tega obe-
tavnega koncema. Žal je moja
in še katera izkušnja bila po-
trebna, da smo se dokopali do
resnice, ki bi se lahko poveda-
la ob prvi kavici. Takrat bi bilo
potrebno le pol urice časa in
tisti, ki jih to zanima, imajo
nato vse možnosti, da se v
enem in pol dnevu dodobra
spoznajo s sistemom.
Vprašam se, koliko je prikri-
vanje resnice oddaljeno od la-
ži? Moj nasvet pri izbiri ogla-
sov v bodoče je, da ima tisti, ki
nudi velike možnosti na razhč-
nih področjih, brez konkret-
nih pričakovanj oziroma zah-
tev, zagotovo nekaj za bre-
gom. Komur je škoda denarja
in časa, se bo podobnim po-
nudbam na široko izogibal.
ANICA GALUF,
Celje
PRITOŽNA
KNJIGA
Metoda gluhih
telefonov
Ob nenapovedanem mrku
elektrike v Laškem sta mrkni-
la tudi telefona laškega in celj-
skega Elektra. Na telefonske
klice se namreč nihče ne jav-
lja - ne dvigne telefonske slu-
šalke. Zato predlagam eno-
stavnejšo metodo - izklopite
elektriko telefoniji.
JURE KRAŠOVEC,
Laško
OBČINA ŠENTJUR
V OKVIRU IPAVČEVIH
KULTURNIH DNEVOV 1997
VABI NA
ORGELSKI KONCERT
Saša Frelih-Mišo - orgle, Alenka Čater- flavta;
12. 9. ob 19.OO
v cerkvi v Jakobu pri Šentjurju
predstavo za otroke
VIDKOVA SRAJČICA
Plesnega teatra Igen Studia za ples iz Celja
17. 9. ob 17.00
Kulturni dom Šentjur.
^iraiEssaini
22
AKTUALNO
Komunalci odklanjajo delo
Zaradi nižjih plač v Komunalnem podjetju Laško niso pripravljeni delati v izjemnih primerih - Kmalu seznam vseh terjatev do porabnikov vode
Kljub 15-odstotnemu znižanju plač,
zmanjšanju nadur in dežurstev ter drugač-
ni organiziranosti dela, ki ne temelji več na
naročilih zunanjim izvajalcem, je izguba v
Komunalnem podjetju Laško še vedno zelo
visoka. Nadzorni svet podjetja, ki se je sestal
konec avgusta, novo sejo pa napoveduje
spet v prihodnjih dneh, je zato naložil ko-
munali, da čim prej razčleni poslovanje po
posameznih dejavnostih in argumentirano
razloži vzroke za izgubo.
Glede na to, da je občinski svet Laško sprejel
sanacijske ukrepe za komunalo šele konec juli-
ja, je morda kakšne večje rezultate še preuranje-
no pričakovati, vendar bo podjetje težko izpla-
valo iz težav, če v kolektivu ne bodo najprej
uredili slabih medsebojnih odnosov. Na nedavni
seji nadzornega sveta je bilo namreč rečeno, da
je sodelovanje med vodji posameznih delovnih
enot in direktorjem Ivanom Kendo še vedno
neusklajeno, delavci pa so zaradi nižjih plač
nezadovoljni in niso pripravljeni izvajati sanacij-
skega programa. Žal pa notranja trenja in neza-
dovoljstvo niso brez posledic za uporabnike
komunalnih storitev, ki so jih avgusta na svojih
plečih že občutili krajani Vrha nad Laškim in
Trobnega Dola. Zaradi neurja je začelo primanj-
kovati vode in ko so prosili za pomoč komunal-
ce, so jih le-ti zavrnili, češ da jim je občina
prepovedala opravljati delo izven delovnega
časa. Jezni krajani so se seveda pritožili županu
Petru Hrastelju, takoj se je sestala posebna
komisija, ki nadzoruje izvajanje sanacijskega
programa, na »zagovor« pa je bil poklican tudi
vodja vodooskrbe Miran Kačič. Ta je povedal,
da so delavci nezadovoljni, da niso pripravljeni
ukrepati v izjemnih primerih in da zato oskrba z
vodo ni takšna kot bi morala biti. Zato je
predlagal, naj vodstvo podjetja nekaterim delav-
cem zviša plačo oziroma naj jih stimulira z
manjšimi dodatki. Občinsko vodstvo spodrslja-
jev ne bo več dovoljevalo, zato v skrajnih prime-
rih predlaga celo disciplinske ukrepe, če delavci
v izjemnih primerih ne bodo opravljali sfl
dela. Župan Peter Hrastelj, ki je tudi pJ
nik nadzornega sveta Komunalnega
Laško meni, da bi komunala ob koncuU
lahko tekoče poslovala pozitivno, zato Si
ni za sedaj ne razmišljajo o tem, da bi tay
za vodooskrbo, ki jo bo 1. januarja prevz.
upravljanje Pivovarna Laško, podelili kor,
je tudi za preostale dejavnosti. Zato pa ^\
v komunali narediti vse, da bi se čimprej J
negativnih finančnih rezultatov. Med drf
so te dni že pričeli računati vse terjatve
porabnikov vode, pripravili pa bodo t,
imenski seznam vseh dolžnikov.
JANJA INTlu
Zavrnjeni zalitevki?
Zgornjesavinjski kmetje pri ministru Smrkolju in varuhu človekovih pravic Bizjaku
Vloge, zahtevki in druge
pravne poti so očitno za-
man, zato so zgornjesavinj-
ski kmetje ubrali drugačno
pot in minuli teden v Ljub-
ljani obiskali ministra za
kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano Cirila Smrkolja ter
varuha človekovih pravic
Iva Bizjak.
Jedro nezadovoljstva so te-
žave z vloženimi zahtevki za
vrnitev zemlje, v zadnjem ča-
su pa nezadovoljstvo povzro-
ča tudi ravnanje gozdarjev iz
Nazarij. Predvsem v Solčavi,
Lučah, Gornjem Gradu, Ljub-
nem in še nekaterih krajih v
Zgornji Savinjski dolini je svoj-
čas dvanajst agrarnih skupno-
sti gospodarilo na okoli 3000
hektarjih skupne zemlje. Pla-
ninski pašniki in gozdovi so
bili za obstoj gorskih kmetih
življenjskega pomena, po
II.svetovni vojni pa je država -
tako kot povsod po Sloveniji -
agrarne skupine razpustila.
Na vrnitev skupnega pre-
moženja trenutno čaka oko-
li 1500 slovenskih vasi.
Skupno premoženje je bilo
podržavljeno, prizadetih pa je
bilo kar nekaj sto kmetov, ki
so skupaj s pravnimi nasled-
niki pričakovali, da jim bodo
površine vrnjene. V njihovo
prid sta tudi zakona o dena-
cionalizaciji in agrarnih skup-
nostih, zahteve za sprožitev
postopka in vrnitev imetja pa
so pri upravni enoti Mozirje
vložili že pred štirimi leti. Po
njihovih besedah doslej niso
rešili še nobene vloge in men-
da naj bi zahtevke agrarnih
skupnosti celo zavrnili.
O počasnih postopkih in
zapletih so minuli teden po-
drobno seznanili pristojnega
ministra Cirila Smrkolja in
varuha človekovih pravic Iva
Bizjaka. Oba sta obljubila, da
bosta problem preučila in po-
sredovala na ustrezne naslo-
ve. Hkrati sta bila tudi sezna-
njena s početjem gozdarjev iz
Nazarij, ki po informacijah
zgronjesavinjskih kmetov na
veliko sekajo na območjih, ki
naj bi po denacionalizacij-
skem postopku pripadli
agrarnim skupnostim,
■■■■■■■■■■■■■i Ž.Z.
Otroci na čakanju
Zaradi poostrenih normati-
vov, ki predpisujejo manjše
število otrok v posameznih
oddelkih kot doslej, se je laški
vrtec znašel v precejšnjih te-
žavah. Letos se je vpisalo pre-
ko 300 otrok, vendar so jih s
1. septembrom v dvanajst od-
delkov lahko sprejeli le 296.
Preostalih 25 otrok bo mora-
lo na varstvo še nekoliko po-
čakati.
Za šest najmlajših od prvega
do drugega leta starosti skuša
vodstvo vrtca zagotoviti tako
imenovano družinsko varstvo,
ravnateljica Greta Škoberne-
Labohar pa obljublja, da se bo
najkasneje v enem mesecu pri-
čelo varstvo tudi za preostalih
19 otrok. V zgradbi osnovne
šole Dušana Poženela, kjer so
jim že odstopili en razred, bo-
do ustanovili nov oddelek, ki
pa bo kombiniran. To pomeni,
da bodo v njem otroci različnih
starostnih skupin, ki so običaj-
no med sabo ločene. »Prejšnji
teden smo se sestali s starši
vseh devetnajstih otrok in jim
pojasnili, kaj pomeni kombini-
rani oddelek,« pravi Laboharje-
va. »Povedali smo jim tudi, da
za sedaj težav ne moremo reši-
ti drugače, saj normativov, ki v
oddelkih od prvega do tretjega
leta starosti dovoljujejo največ
14 otrok, v oddelkih od tretjega
leta naprej pa največ 24, ne
smemo kršiti.« Varstvo v kom-
biniranem oddelku se bo priče-
lo takoj, ko bo vrtec dobil po-
trebno opremo, na novo pa bo
treba zaposliti tudi eno vzgoji-
teljico oziroma vzgojitelja in
enega pomočnika. Na račun
nove opreme bo v naslednjem
letu marsikateri oddelek imel
manj denarja kot bi mu pripa-
dal, pa tudi sicer v,laškem vrtcu
še ne vedo, na kakšen način
bodo pokrili stroške, ki so ozi-
roma še bodo nastali z ustano-
vitvijo novega oddelka.
Ker imajo v Laškem že sedaj
tolikšne probleme zaradi pro-
storske stiske, lahko še večje
pričakujejo čez nekaj let, ko se
bodo normativi glede števila
otrok v oddelkih še bolj poo-
strili. »Z uvedbo devetletke, ko
bo treba v šolo eno leto prej, se
bo sicer skupno število otrok v
vrtcih nekohko zmanjšalo,
vendar v Laškem kljub temu
vidimo edino rešitev našega
problema v novi šolski zgradbi
v Debru, saj naj bi v njej tudi
naš vrtec dobil prostore za štiri
oddelke,» pravi Greta Škober-
ne. JI
^ 1
Čistilna naprava ima
svoj laboratorij
V Kasazah so predstavili posodobljeno čistilno napravo - Naložbe še zdaleč ni
zaključene
»čistilna naprava Kasaze je bila zgrajena leta
1986, z obratovanjem je pričela leto dni kasneje.
Projekt je predvideval, da bo imela 130 tisoč enot
obremenitve. Danes je zgrajena samo prva etapa
prve faze, čistilno napravo je bilo možno obre-
meniti samo z 18.750 enotami.«   -
To je med drugim povedal direktor Javnega
komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonjšek na
predstavitvi posodobljene centralne čistilne napra-
ve v Kasazah. S to predstavitvijo se je sredi
minulega tedna začel niz prireditev ob letošnjem
žalskem občinskem prazniku. V zvezi s čistilno
napravo je Zakonjšek pojasnil, da je nekaj let
kvalitetno opravljala svoje delo, pred štirimi leti so
se zaradi preobremenjenosti pojavile težave in
nezadovoljstvo krajanov zaradi smradu. V izdelavi
so projekti za celotno čistilno napravo, ki bo v
končni fazi imela 60 tisoč enot obremenitve. »V
zadnjih treh letih so bili vgrajeni dodatni vpihovalci
zraka v aeracijski bazen, obnovljena je bila trans-
formatorska postaja, vgradili smo dodatno črpal-
ko ter tako imenovane fine grablje. V zadnjem
obdobju smo nabavili in instalirali novo dehidracij-
sko napravo, postavili smo dodaten rezervoar na
tekoči kisik, s čimer omogočamo boljše pogoje v
aeracijskem bazenu, zgradili smo fekalno postajo
za greznične odplake ter zagotovili avtomatizacijo
vodenja čistilne naprave,« je pojasnjeval direktor.
Žalska občina je od leta 1993 do 1997 v
dograditev in posodobitev čistilne naprave vloži-
la skupno 157 milijonov 900 tisoč tolarjev. Za
projekte so plačali dobrih 16 milijonov tolarjev,
za naložbe pa preko 141 milijonov tolarjev.
Še letos bi radi v podjetju zgradili novo aeracijo,
ker bodo s tem zmanjšali stroške za električno
energijo. V prihodnjih letih bo treba v Kasazah
zgraditi še nekaj objektov, kar bo sicer trajalo nekaj
časa, a je edini način, da na čistilno napravo v žalski
občini priključijo še nekaj uporabnikov ter da
naprava ne bo motila nikogar v okolici.
Polona Barič 4
primer ob prihodu inšpektorja. Doslej je biloi
za analize naročati drugega izvajalca,« je razlag
sogovornica.
Diplomirana biologinja Polona Barič je vo
čistilne naprave v Kasazah že od vsega začel
Po rodu je Celjanka, zdaj z družino živi v Žal
V prostem času s sodelavko in prijateljico Sec
Popovič prepevata v pevskem zboru ali se do
vorita za dvoboj na teniškem igrišču.
Na čistilni napravi v Kasazah je zaposleni'
ljudi. O očitkih krajanov, ki jih je v preteki'
večkrat slišala na račun čistilne naprave, pa P"''
pravi: »Odkar smo najeli postajo za kisik nim^
več težav s pomanjkanjem kisika v prezra^f'
nem bazenu, blato je stabilizirano in zaradi ti
tudi ni smradu v lagunah. Želim si, da bi
prezračevanje, ker nas stare naprave počasi
puščajo, najbolj pa si želimo, da bi lahko odstre
lagune. Tujci se nam čudijo, da sploh lahko del^
na takšen način,« dodaja sogovornica. Po\o^
želi tudi to, da bi ljudje bolj poznali njihovo *
Verjamem, da bi bil marsikdo presenečen |
sodobno računalniško opremo in nasploh d^''
na čistilni napravi. »K nam prihajajo šolarji, tak"
mlada generacija že kar dobro pozna naše del"
pa včasih najde tudi kdo, ki nas sprašuje, ali Čis'|
Savinjo. Pa mu razložimo, da čistimo odp^
vode, trenutno so na napravo priključeni 2^
Arja vas in Petrovče, naš največji uporabnil< P|
mlekarna Arja vas. Po dolini se gradijo novi k"
torji, toda nove uporabnike bomo lahko pril^''
takrat, ko bo čistilna naprava dograjena in k"
zmožna predelati vso odpadno vodo, ki bo P
kla do naprave.« ^

»Najbolj si želim, da bi odpravili
lagune«
čistilno napravo v Kasazah že od vsega začetka
vodi diplomirana biologinja Polona Barič. Uradno
je vodja enote kanalizacija in čiščenje, nedvomno
pa ima veliko zaslug za vse dosežke, ki smo jim in
jim še bomo priča v prihodnje. Polona Barič ima v
rokah vse organizacijske niti in seveda sodeluje pri
pripravi vseh investicij. Še posebej je zadovoljna,
ker so pred kratkim od države pridobili pooblasti-
lo za lasten laboratorij, kjer bodo lahko opravljali
zahtevne analize. «Pridobitev pooblastila je bila
težka naloga, ki sem se je lotila z dvema sodelav-
kama. Analize, ki jih delamo v našem laboratoriju,
bodo zdaj lahko uporabljene tudi navzven, na
24
TEMA TEDNA
Ko zmanjka prostora
V Srednji ekonomski šoli Celje tretješolci protestirajo zaradi popoldanskega pouka - V
šoli prostora za 28 oddelkov, učencev pa za 44 oddelkov
Med tiste srednje šole v mestu ob Savi-
nji, kjer se že leta ubadajo z vse hujšo
prostorsko stisko, sodi tudi Srednja eko-
nomska šola Celje. Šolo v letošnjem šol-
skem letu obiskuje okoli 1.250 dijakov, v
44 oddelkih pa izvajajo 3 izobraževalne
programe; za poklic ekonomski tehnik,
trgovsko akademijo ter ekonomsko gim-
nazijo. Obstoječ prostor v šolski stavbi v
Vodnikovi ulici je izkoriščen do zadnjega
kotička, učilnice imajo tudi v kleti in na
podstrešju, vseeno pa je v šoli v eni izme-
ni lahko največ 28 oddelkov. Dvoizmenski
pouk je torej dejstvo, ki ga morajo sprejeti
vsi - vodstvo šole in profesorski zbor,
dijaki in njihovi starši.
Tega, da je v šoli prostorska stiska, se
zavedajo tudi razočarane dijakinje 3. letni-
kov, ki so se na naše uredništvo obrnile s
posebnim pismom, v katerem predlagajo ne-
kaj svojih rešitev. Pišejo, da so pouk dve leti
obiskovale popoldne, zdaj pa so za tretji
letnik pričakovale dopoldansko izmeno. Ta
pričakovanja so podkrepile z dejstvom, da so
v maturitetnem razredu, da jih s pripravami
na maturo čaka več učnih obveznosti in bi že
zaradi tega bodoči maturanti morali imeti
pouk dopoldne. Sprašujejo se, zakaj prepro-
sto niso v popoldanski izmeni vsi prvi in
drugi letniki, kateri so tisti dejavniki, ki
odločilno vplivajo na odločitev, kdo pouk
obiskuje dopoldne oziroma popoldne, zakaj
so fantje (celo Celjani) vključeni v dopoldan-
ski pouk in nenazadnje, zakaj dijaki nimajo
pravice soodločati o tem, v kateri izmeni bi
obiskovali pouk.
Kako oblikujejo razrede?
Po besedah ravnatelja Srednje ekonomske
šole Celje Janka Poklica je za razvrščanje
dijakov v razrede in posledično tudi v dopol-
dansko ali popoldansko izmeno odločilnih več
dejavnikov.
Med najpomembnejše vsekakor sodi odda-
ljenost krajev, od koder prihajajo dijaki, res pa
je, da so med popoldanci tudi dijaki iz odda-
ljenih krajev, ki pa imajo dobre avtobusne
povezave s Celjem. Prav tako pomemben je
prvi tuji jezik, ki so se ga učenci učili v
osnovni šoli, v posamičnih primerih pa je
odločilnega pomena za razvrstitev v dopol-
dansko izmeno tudi mnenje šolske svetovalne
službe.
Dejstvo, da so fantje, tudi Celjani, vključe-
ni v dopoldansko izmeno, ravnatelj Poklic
pojasnjuje s tem, da so v njihovi šoli fantje v
veliki manjšini. v razrede so razporejeni
glede na prvi tuj jezik in program, za katere-
ga se izobražujejo, v eni, torej dopoldanski
izmeni, pa so zaradi športne vzgoje, ki jo
imajo fantje in dekleta ločeno in bi bilo
nesmiselno že tako majhno število fantov
razdeliti v dve izmeni.
Večina le dopoldne
»v letošnjem šolskem letu ima dopoldne
pouk 28 oddelkov, preostalih 16 oddelkov pa
je popoldancev. Zavedamo se, da ima večina
dijakov, ki obiskuje pouk popoldne, zaradi
tega težave. Le-te pa so včasih še celo večje
tudi v profesorskem zboru, saj predvsem pro-
fesorice, ki so tudi mlade matere, težko uskla-
dijo svoj delovnik z družinskimi obveznost-
mi, z urnikom vrtcev in podobno,« pravi
ravnatelj Poklic in dodaja, da vsa prizadevanja
za enoizmenski pouk doslej niso obrodila
sadov.
»Za program ekonomski tehnik imamo med
prvimi letniki 4 popoldanske in 2 dopoldanska,
v drugem letniku 6 popoldanskih in 2 dopol-
danska, v tretjem letniku pa so od skupno
enajstih oddelkov v popoldanski izmeni žal še
vedno štirje, od tega za -poklic ekonomskega
tehnika 2 maturitetna razreda in 1 razred dija-
kov, ki bodo šolanje zaključili z zaključnim
izpitom. Tudi v programu ekonomske gimnazi-
je imamo v prvem in drugem letniku dopol-
danski in popoldanski oddelek, dijaki trgovske
akademije so v oddelku prvega in drugega
letnika dopoldanci, prav tako pa so dopoldanci
tudi vsi četrtošolci in dijaki petega letnika
trgovske akademije,« pojasnjuje Poklic in do-
daja, da so pritiski za dopoldansko izmeno vse
večji.
Drugih možnosti ni
»že marca v preteklem šolskem letu smo v
vodstvu šole dobivali številne pisne prošnje,
da bi dijaki pouk obiskovali dopoldne, vendar
žal vsem tega ne moremo zagotoviti. Odgovo-
ril sem jim lahko le to, da se bomo potrudili,
da bi bilo čimveč pouka dopoldne, vendar
nisem nikoli obljubljal nič konkretnega,« pra-
vi Poklic, ki je pretekle mesece poskušal v
šolski soseščini poiskati primerne najemniške
prostore za ureditev dodatnih učilnic in s tem
prehod na enoizmenski pouk v tretjem in
četrtem letniku. »Možnosti pa so, žal, omeje-
ne. Vemo, da so vse šolske zgradbe, od iii. OŠ
Celje do obeh gimnazij oziroma srednjih šol v
središču mesta, prezasedene in preprosto ni
možnosti, zato bi našo prostorsko stisko lahko
rešila oziroma omilila le dodelitev dveh etaž v
nekdanjem Kajuhovem dijaškem domu, ki
stoji na šolskem dvorišču in v katerem smo že
imeli pouk.«
Vsi oddelki v Srednji ekonomski šoli Celje
bodo dokončno oblikovani v tem tednu in po
besedah ravnatelja Janka Poklica v vodstvu
šole upajo, da bodo lahko zadovoljivo, seve-
da s prerazporeditvijo v dopoldanske razre-
de, razrešili vsaj nekaj najbolj upravičenih
dijaških vlog. »Vendar pa preko normativa 32
dijakov na oddelek ne moremo in ne sme-
mo,«
Vendar so te učilnice, ki se jih Celjani spom-
nijo tudi kot prostor nekdanjega dislociranega
oddelka mariborskega VEKŠ, kasneje
ekonomske šole, v ministrstvu za šolstvo in
šport dodeliU Srednji frizerski, tekstilni, strojni
in prometni šoli Celje, ki je prav tako nujno
potrebovala dodatne prostore za ureditev učil-
nic praktičnega pouka. Pričakovati, da se bo
prostorska stiska v Srednji ekonomski šoli Ce-
lje razrešila sama po sebi, je seveda utopično,
saj lahko z leti računajo na kakšen oddelek
manj le na račun številčnega upada šolajoče se
generacije, ne pa tudi na račun manjšega zani-
manja za poklice, za katere v šoli izobražujejo.
»Vendar pa, realno, tudi ob upadu generacije
manj kot 38 do 40 oddelkov ne moremo priča-
kovati. Če šola ne bo dobila dodatnih prosto-
rov, bo to še vedno pomenilo dvoizmenski
pouk.«
^^^mmmmmm    ivana stamejčič
■■■■■■■■   Foto: gregor katic
Lep dan zlatih maturantov
Na Brdu pri Kranju je predsednik države Milan Kučan minulo soboto priredil sprejem
146 najboljših maturantov šolskega leta 1996/97. Zvečer pa jim je na slovesnosti
ljubljanskih Križankah šolski minister dr. Slavko Gaber podelil maturitetna spričevala,
Med najboljšimi maturanti je bilo 13 takšnih, ki so dosegli vseh možnih 34 točk, 13 paji
doseglo odličen uspeh v programu mednarodne mature. »Pri znanju ni razlik med velikim;
malimi. Znanje je univerzalno. Pri znanju lahko tudi Slovenija postane svetovna sila. Če se sev{|
za to odloči, če se kot družba temu primerno organiziramo, če postanemo stalno učeča se dru]
in družba človeškega sodelovanja,« je v nagovoru najuspešnejšim maturantom dejal predseii]
države Milan Kučan, ki je med drugim še poudaril, da naša šola ni slaba šola, mladim pazaže^
lep dan in uspešno pot v svet visokošolske učenosti. IS, Foto:"
Zatišje pred viliarjem?
V pričakovanju odločitve o prevorski šoli
»otroci redno prihajajo k pouku. Starši so
poslali otroke v štlo eno uro po tistem, ko so
iz ministrstva za šolstvo in šport potrdili
obisk njihovega predstavnika,« je v začetku
tedna povedala vodja podružnične šole na
Prevorju Marija Frece.
Kot smo poročali, so prišli v prevorsko šolo na
prvi šolski dan namesto otrok njihovi starši, ki
že dolgo poslušajo obljube o novi šoli. Med
burnim protestnim shodom so se starši odločili,
da ne bodo poslali svojih otrok k pouku, dokler
ne bodo iz prestolnice sporočili, kdaj pride na
Prevorje minister dr. Slavko Gaber. Tri dni v
prevorski šoli, podprti s podpornimi stebri, zato
ni bilo pouka. Po tretjem protestnem dnevu se je
sestal svet staršev, ki je zahteval pisno potrditev
obiska predstavnika ministrstva, prav tako zače-
tek gradnje še v letošnjem letu, sicer bodo z
protestom nadaljevali.
Po treh dneh, prejšnji četrtek, so ob 8.30 iz
ministrstva pisno (po faksu) vendarle sporoči-
li, da bo Prevorje obiskal predstavnik ministrs-
tva za šolstvo in šport. Tako so lahko začeh z
novim šolskim letom tudi prevorski otroci. Iz
Ljubljane naj bi prišel prihodnji četrtek, 18.
septembra, državni sekretar za investicije,
Matjaž Vrčko, pri čemer so se spet pojavih
nezadovoljneži, ki menijo, da je čas od 1. mj
odkar je uradno prevzel funkcijo (vključm
počitniškimi meseci) premalo, da bi doi
razumel vse težave, ki tarejo Prevorjane. Si
je mogoče slišati, da ga bo po vsej verjetni
spremljala državna sekretarka mag. Tea
lenčič, zagotovo pa pride šentjurski h\
Jurij Malovrh, kar na Prevorju izrecno želij
Iz ministrstva so prejšnji teden poslali medij
posebno sporočilo za javnost. Sporočili so, da
v šolo v Hruševcu vložili toliko denarja,
hkratno reševanje problema prevorske šole
bilo mogoče. Prav tako so ponovili, da je Prevo
zapisano v srednjeročnem programu ministrsi
za financiranje in to za leta 1998-1999 (od k
jurske občine naj ne bi imeli potrebnih zagotc
ter preostale dokumentacije). Zato so priprai^
ni do 15. oktobra pregledati dokumentacijo
uskladiti finančno konstrukcijo normativna
dela naložbe. »Strokovno oceno o načrtov;
investiciji bo Služba za investicije MŠŠ posrei
vala investitorju po predložitvi ustreznega gra
va, soglasje pa po ugotovitvi, da gradivo ust«
normativnim funkcionalnim, higiensko teht
nim in racionalnim pogojem,« so zapisali.
Povprašali smo tudi šentjurskega župana
ja Malovrha: »Ministrstvu smo znova oset)
dostavili vse projekte za morebitno ponov
revizijo bogato zastavljenega prvotnega prof
ta šole, tako da bi se lahko gradnja začela
tem šolskem letu. Tudi v zadnjih dneh sm'
občini v rednih stikih z ministrstvom, z njih'
službo za investicije.« Župan pravi, da j^
vedno prisotno razmišljanje o tem, ali bi
pametno obnoviti staro šolo. »Za njeno obn'
bi porabiU le 15 do 20 odstotkov sredst
potrebnih za novogradnjo. Po mnenju grad''
cev stavba ni v tako kritičnem stanju kot nel^^
ri prikazujejo, ampak je bila zadnjih trideset
zapostavljena pri rednem vzdrževanju.jj
zdaj kaže zobe,« je še rekel župan.
V južnem koncu šentjurske občine pa ^
zvezi s šolsko problematiko prav tako po^"'
na dogajanje v slivniški centralni šoli,
spada prevorska podružnica. V zvezi z
som za ravnatelja centralne šole v Slivnici^
namreč prejšnji teden sestal svet zavoda.'
kratkim je šentjurski občinski svet dal ugo
mnenje kar vsem trem kandidatom:     ,
Mestinšku, Mariji Frece in Marjanu Ska*
Učiteljski zbor se je z veliko večino odlo^.
dosedanjega ravnatelja Mestinška, prejši^J.
den pa je svet zavoda imenoval (med
kovo odsotnostjo) Marijo Frece, vodjo po^^^
nične šole Prevorje. Pri tem bo imelo
besedo, kot je običajno, šolsko ministrstvi'..
Miipfpil^^ brane jek^^'
rsNOPIC
TEMA TEDNA
25
Odškodnina ni
lagrada za nezgodo
Ponudbe nezgodnega zavarovanja šolarjev se tudi letos v marsičem razlikujejo
, podatkih Slovenskega
L^rovalnega biroja so l^i
'jfovalnice na račun nez-
J|,gga zavarovanja otrok
šolske mladine dosegle
L škodni rezultat. Zbrale
2j 676,988.000 tolarjev
I ^ij,  izplačale   pa   za
-809.000 tolarjev odškod-
|j Kljub temu se letos za
večje število tovrstnih
jjtarovanj   spet   poteguje
nekaj slovenskih zava-
ialnic, ki pa so svojo po-
0 nekoliko spremenile.
fonekod so izbor zavaro-
ilijce naredile kar šole sa-
drugod je odločitev, ka-
3 ponudba je najboljša,
isdarie prepuščena staršem,
■ifdapa se morajo ti najprej
fioh odločiti aU nezgodno za-
[ovati svojega otroka ali ne.
'zavarovalnicah pravijo, da je
rarovanje otrok če že ne
jirebno, pa vsaj zelo korist-
dnče ste se že odločih, da
(Kte svojega šolarja le zava-
) jijI, morate, preden se od-
\ tile za eno od zavarovalnic,
I itančno prebrati njihove po-
[ ie, saj se le-te med seboj
Mj razlikujejo. Pri izplače-
; a|u odškodnine, na primer.
• natere zavarovalnice izpla-
»io odškodnino le, ko je
lok zaradi nezgode v bolni-
ca, druge pa tudi v primeru,
^olrok zaradi nezgode ne
Ofe v šolo in ostane doma,
■i^o pa se odškodnina izpla-
•udi v primeru, ko je otrok
''ffvšoli, vendar z določeni-
"omejitvami, na primer mo-
^izacijo roke ali noge.
Ob vseh razlikah pa tudi le-
°^\'elja nekaj enotnih pravil.
ki se jih pri pripravljanju po-
nudb načelno držijo vse zava-
rovalnice. Tako bo nezgodno
zavarovanje šolarjev tudi v no-
vem šolskem letu pričelo ve-
ljati ob polnoči tistega dne, ko
bodo v vrtcu ah šoli oddali
izpolnjeno prijavnico, in pre-
nehalo ob polnoči 31. avgusta
1998. Se pravi, da bodo otroci
zavarovani tudi v času šolskih
počitnic, ko se običajno pripeti
največ nezgod. In ker sklenje-
no nezgodno zavarovanje ve-
lja 24 ur na dan, lahko odškod-
ninski zahtevek uveljavljate
ne glede na to, kje in kdaj se
otrok poškoduje.
Invalidnost
nekoliko drugače
v lanskem šolskem letu je
največ staršev zaupalo Zava-
rovalnici Triglav, ki je imela
pri šolskem zavarovanju naj-
večji, nad petdeset odstotni
tržni delež. Ker želijo dobre
rezultate na tem področju ob-
držati, so za letošnje šolsko
leto uvedli kar nekaj novosti.
Tako so nezgodno zavarova-
nje za šolarje ločili na dve
skupini; ena ponudba velja za
predšolske in osnovnošolske
otroke, druga pa za dijake in
študente. Temu je prilagojena
tudi višina letne premije, to je
zneska, ki ga je potrebno pla-
čati ob sklenitvi zavarovanja,
in višina odškodnine, ki jo bo
zavarovalnica poškodovancu
izplačala po vložitvi zahtev-
ka. Prvim so letne premije
nekoliko znižali in zdaj zna-
šajo 1.000, 2.000, 3.000, 3.500
in 4.500 tolarjev, drugim pa so
jih glede na večjo pogostnost
poškodb   zvišali   na   1.500,
2.500, 3.500, 4.500 in 6.000
tolarjev.
In novosti, ki jih pri Zavaro-
valnici Triglav še nudijo ob
sklenitvi nezgodnega zavaro-
vanja v novem šolskem letu?
Po novem bodo tudi pri tej
zavarovalnici izplačali nado-
mestilo za vsak dan, ki ga bo
moral zavarovanec preležati
v bolnišnici, v primeru, da bo
do nezgode prišlo v tujini, pa
bodo skušali posledice omiliti
z dodatnimi tigodnostmi.
Enako velja tudi za primer
invalidnosti, saj bodo pri Za-
varovalnici Triglav za nezgo-
de, ki imajo za posledico več
kot 50-odstotno trajno inva-
lidnost, obračunali izplačilo
po načelu invalidnosti s pos-
pešenim naraščanjem obvez-
nosti zavarovalnice. Poleg 50-
odstotne dogovorjene zava-
rovalne vsote bodo za vsak
dodatni odstotek priznane in-
validnosti izplačali še dodat-
ne tri odstotke odškodnine.
Zavarovalnica Triglav ima
letos nekohko nižje dnevne
odškodnine kot lani in znaša-
jo od 200 do 500 tolarjev
Adriaticov modri
telefon
Nezgodno zavarovanje, ki
ga šolarjem ponujajo pri zava-
rovalni družbi Adriatic, se od
ponudb večine drugih zavaro-
valnic v marsičem razlikuje že
nekaj let; znani pa so pred-
vsem po tem, da ne izplačuje-
jo dnevnih odškodnin in da
pokrivajo stroške spremljeval-
ca otroka za nastanitev v bol-
nišnici aU hotelu.
V Adriaticu menijo, da dnev-
ne odškodnine z vzgojnega vi-
dika niso smotrne, saj so do-
sedanje izkušnje pokazale, da
zlasti osnovnošolci začnejo
sprejemati dnevno odškodni-
no kot nekakšno nagrado za
svojo poškodbo. Zato pri tej
zavarovalnici dajejo večji pou-
darek pomoči otrokom, ki
morajo zaradi poškodbe ah
bolezni ležati v bolnišnici, ozi-
roma njihovim staršem, ki jim
že od lani kot posebnost nudi-
jo ureditev bivanja ob otroku v
času, ko je ta hospitaliziran.
Dober odziv staršev na to po-
nudbo v lanskem šolskem le-
tu je dokazal, da so s takšno
usmeritvijo zadeli žebljico na
glavico, menijo pri Adriaticu,
kjer kot edini letos nudijo vi-
soko dnevno odškodnino za
vsak dan, ki ga mora otrok
preležati v bolnišnici. Dnevno
nadomestilo za bolnišnične
dni se giblje od 1.300 do 6.200
tolarjev. Zavarovalnica Adria-
tic je letos tudi edina, ki star-
šem ponuja nadomestilo
stroškov zdravljenja. Nado-
mestilo ni odvisno od vplačila
premije in v vsakem primeru
znaša do 25 tisoč tolarjev gle-
de na to, koliko časa je otrok
prebil v bolnišnici. Letne pre-
mije zavarovanj se gibljejo
med 1.000 in 3.500 tolarji. Za
kritje stroškov spremljevalca v
primeru bolnišničnega zdrav-
ljenja otroka je treba premijo
posebej plačati, znaša pa 2.000
tolarjev.
Kot novost so pri Adriaticu
uvedli tudi tako imenovani
modri telefon - brezplačno te-
lefonsko številko 080 11-10,
na kateri je mogoče med de-
lovnim časom izvedeti po-
drobnejše informacije in do-
datna pojasnila o nezgodnih
šolskih zavarovanjih.
Odškodnina v
vsakem primeru
v Zavarovalnici Tilia bodo
v tem šolskem letu dnevno
odškodnino otrokom izplačali
tudi za dneve, ko bodo za
šolsko delo nesposobni, in si-
cer ne glede na to, ali se bodo
zdravili doma ali v bolnišnici.
Višina izplačane dnevne odš-
kodnine bo pri letni premiji
1000 tolarjev znašala 300 tolar-
jev, pri premiji 2.500 tolarjev
600 tolarjev, odškodnina ob
vplačani premiji 4.000 tolarjev
pa bo znašala 900 tolarjev na
dan. Tisti, ki se bodo zavaro-
vah v Tiliji, bodo v primeru
invalidnosti pri najvišji letni
premiji, ki znaša 4.000 tolar-
jev, dobili 6,4 milijona tolarjev,
za nezgodno smrt pa bo zava-
rovalnica izplačala 1,6 milijona
tolarjev. Odškodnine v prime-
ru smrti in invalidnosti so to-
rej nekoliko nižje kot lani.
V Zavarovalnici Maribor so
zaradi slabših škodnih rezulta-
tov od pričakovanih zvišali let-
ne premije za sto odstotkov, in
sicer z dva, tri in štiri tisoč na
štiri, šest in osem tisoč tolarjev.
V skladu, pa so letos za četrtino
lanskega zneska povečali viši-
no dnevnih odškodnin, ki jih
bodo izplačali po vložitvi odš-
kodninskega zahtevka. Odš-
kodnina, ki jo bodo pri tej za-
varovalnici izplačali v primeru
smrti zaradi nezgode, v letoš-
njem letu ostaja enaka kot lani
(pol milijona, 750.000 ali mili-
jon tolarjev), v primeru trajne
invaUdnosti pa bodo zavaro-
vanci prejeU za polovico manjši
znesek kot lani (milijon tolar-
jev, milijon in pol tolarjev aU
dva milijona tolarjev), vendar z
dodatno ugodnostjo. Ob ugo-
tovljeni 50-odstotni invalidno-
sti bodo izplačali podvojeno
zavarovalno vsoto za trajno in-
validnost.
Pri zavarovalniški hiši Slove-
nica obsega zavarovanje vse
primere nezgod, nekatere ome-
jitve veljajo le samo pri nevar-
nejših športih, v katerih učenci
sodelujejo kot registrirani člani
športne organizacije ali druš-
tva. Mladi se lahko letos pri
Slovenici zavarujejo za 1.700,
2.700 in 3.700 tolarjev, oziroma
za 2.000, 2.500 in 4.000 tolar-
jev, koUkor znašajo premije za
študente. V skladu z višino pre-
mije bodo tudi odškodnine. Kot
posebnost navajajo pri tej zava-
rovalnici zavarovanje za inva-
lidnost, saj dobi zavarovanec, ki
postane zaradi posledic nezgo-
de stoodstotni invalid, izplača-
no zavarovalno vsoto za invalid-
nost v višini 150 odstotkov.
Tako kot so različne ponud-
be, so različni tudi roki, do
katerih je treba posameznim
zavarovalnicam vplačati zava-
rovanje. Najbolj so nestrpni v
Zavarovalnici Maribor, kjer je
treba premijo poravnati do 15.
septembra, v Tilii je zadnji rok
za oddajo prijavnic 20. septem-
ber, v Adriaticu je mogoče za-
varovanje vplačati do 15. okto-
bra, ponudba Zavarovalnice
Triglav pa velja do 31. oktobra.
Preden se odločite za eno od
zavarovalnic, ne pozabite na-
tančno, prav do zadnje besede,
prebrati njihove ponudbe. Bo-
lezen je že s tem sama po sebi
tako za otroke kot za starše
dovolj velik šok, zato si zaradi
napačne odločitve ne nakoplji-
te še dodatnih težav. Vsekakor
pa je - tako ob izbiri zavaroval-
nice kot tudi ob razmišljanju o
vseh mogočih nezgodah, poš-
kodbah in boleznih, do katerih
najpogosteje pride takrat, ko
jih najmanj pričakujemo, še
najbolje upoštevati zlato pravi-
lo, da je bolje preprečiti kot
zdraviti.
NINA M. SEDLAR
JANJA INTIHAR
^ Nova podoba OS Vransko
Je| iransko zaključujejo obnovo fasade, za katero so se letos odločili v okviru vzdrževalnih
Ojj^^da je bila zaradi dotrajanega ostrešja in stalnega zatekanja docela uničena.
Pogi^P.^^f^ovi podstrešja in strehe v preteklem letu so se poškodbe na fasadi še razširile in
k^. *'^> zaradi česar se je povečala nevarnost odpadanja ometa in s tem ogroženost otrok,
\v ^^^^ ^° strokovnjaki že ob tehničnem pregledu prenovljenega podstrešja svetovali
Sal° ^^^^^^      prioriteto med številnimi potrebnimi vzdrževalnimi deli na OŠ Vransko.
obnove je Remont Celje, barvno študijo je izdelal Miran Plohl-Dornik. Oba sta svoje
ifrio^'^^^^^rio opravila. Šola se bo z novo barvno podobo zelo skladno vključila v okolje, kar
prispevek pri nastajanju EKO šole. T TAVČAR
Gotoveljska šola obnovljena
V Gotovljah imajo podruž-
nično šolo žalske osnovne šo-
le. Zob časa jo je že močno
načel, tako da ni bila kraju v
ponos, pa tudi svojemu name-
nu je služila bolj slabo. Pred
časom so Gotovljani sklenili,
da bodo to spremenili in sedaj
se lahko postavijo z zares lepo
prenovljeno šolo.
V sorazmerno kratkem ča-
su so povsem prenovili streho
in fasado, posodobili so cen-
tralno ogrevanje in pri adapta-
ciji notranjosti pridobili pro-
stor za športno vzgojo. Poleg
tega so pri šoli pričeli z deli na
novih športnih igriščih, ki jih
niso uspeli dokončati do 70-
letnice Športno rekreativnega
društva Borut, Gotovlje.
Polepšano šolo so slovesno
izročili namenu ob žalskem
občinskem prazniku, ki so ga
letos praznovali v Gotovljah.
Na slovesnosti je zbranim naj-
prej spregovorila vodja po-
družnične osnovne šole Go-
tovlje Andreja Čulk, nato pa še
žalski župan prof. Milan Dob-
nik, ki je med drugim dejal, da
je šola sedaj zelo lepa, ne samo
funkcionalna, da je prepričan,
da je v taki šoli, kjer je manjše
število učencev in učiteljev,
prijetno delati, saj se med se-
boj vsi dobro poznajo in da je
posledica tega tudi dober učni
uspeh. Potem je šolo odprl.
Učenci so pripravili prisrčen
kulturni program.
T. TAVČAR
Med govorom žalskega župana prof. Milana Dobnika.


RADIO - INIORMACIJE
Zabava na MOS z Radiem Celje
Radio Celje je letos sprejel ponujeno
»rokavico« Celjskega sejma in ugriznil v
kislo sladek sadež organizacije zabave
na MOS, vse sejemske dni, na odru ob
gostinskem delu sejemske ponudbe.
Preko štirideset slovenskih glasbenikov
se je odzvalo našemu povabilu, da nasto-
pijo na našem odru na MOS in treba je
priznati, da smo bili še sami prijetno
presenečeni nad zares velikim odzivom
glasbenikov.
V času sejma bomo tako vsak dan, od 9.
do 19. ure oddajali iz sejemskega studia,
prenašali pa bomo tudi pogovore z glasbe-
niki na odru. Ti bodo kratki, do pet minut
bodo trajali, nato pa bodo glasbeniki imeli
še pol ure na voljo za nastop, ki ga po
radijskih valovih ne bomo prenašali. Glas-
beniki bodo za obiskovalce sejma zastavili
tudi nagradno vprašanje, tisti, ki bo nanj
pravilno odgovoril, pa bo prejel nagrado,
ki jo bo podarjal Radio Celje.
Vsak dan ob 17. uri bo na našem odru
Celjski sejem pripravil modno revijo, ne-
kajkrat v času sejma pa pripravljamo še
karaoke za obiskovalce. Gotovo vas naj-
bolj zanima razpored, kdo in kdaj bo
nastopil na našem odru. Tole je seznam, ki
pa še ni čisto popoln. Nekaj imen namreč
do ponedeljka, ko nastajajo te vrstice, še
nismo imeli stoodstotno zagotovljenih, za-
to jih v seznamu, ki sledi, ne bom zapisala.
PETEK, 12. SEPTEMBRA: 13.00 Ansam-
bel Zeme, 15.00 Wellblott, 18.00 Janez
Zmazek-Žan.
SOBOTA, 13. SEPTEMBRA: 12.00 Moni,
13.00 Nude, 15.00 Rosa, 18.00 Pop design.
NEDELJA, 14. SEPTEMBRA: 13.00 Trio
Pogladič, 15.00 Aleksander Jež, 18.00 Kladi-
vo, konj in voda.
PONEDELJEK, 15. SEPTEMBRA: 10.05
Športno dopoldne na MOS s skupino 2
alive ter košarkarji Pivovarne Laško, pred-
stavniki rokometnega kluba Celje Pivovar-
na Laško..., 12.00 Botri, 13.00 M4M, 15.00
Vigred, 18.00 Andreja Makoter-Kren.
TOREK, 16. SEPTEMBRA: 13.00 Meseč-
niki, 15.00 Rafael Zupanc-Raf, 18.00 Halo,
Tinkara Kovač, 18.30 Čuki.
SREDA, 17. SEPTEMBRA: 12.00 12. Nas-
protje, 13.00 Mojca in Kaličopko, 15.00
Gaad band, 18.00 Šaleški odmev
ČETRTEK, 18. SEPTEMBRA: 13.00 Vic-
tory, 15.00 Klaužar, 18.00 Dan in noč.
PETEK, 19. SEPTEMBRA, j^n j
DAN RADIA CELJE IN VELIKI R^^hf^
ŽUR: 12.00 Zmagovalci FuU cooi."
topa, 13.00 Vrtiljak, 13.30 Hme?
instrumentalni kvintet, 14.oo J
15.00 do 18.00 KONCERT FARaoiJ
odmoru med njihovim nastopom,
Vrčkovnik, 18.00 Vili Resnik, 18,3()
da.
SOBOTA, 20. SEPTEMBRA: 12.oq
Hudnik, 13.00 Vladimir Samec, is.ooi
le Štajerke, 18.00 Cherie band.
NEDEUA, 21. SEPTEMBRA: \2_^
Pirš, 13.00 Šaleški fantje, 15.00 šn,
18.00 Malibu.
Sodeč po nastopajočih se obeta,
sejemski žur. Vabljeni, da nas obiš^
ne boste utegnili, pa vse sejemske
naravnajte radijske sprejemnike nan
frekvence: 100,3; 95,1 in 95,9 ! Nebo-:
dolgčas! In še to. V času sejma bo cek
radijska ekipa od 9. ure dalje na MOS,^:
nas ne kličite v redakcijo!
In še obvestilo tistim, ki imate i;
glasbene želje: teh deset dni, ko bo ti;
sejem, jih ob pol štirih izjemoma
bomo izpolnjevah. Po sejmu pa a
dobrodošli! m
fsNOPiČ

31
Vse sile za varnost na MOS
Delavci UNZ Celje so se na letošnji sejem ponovno temeljito pripravili - Spet bo premalo parkirišč
..„ji MOS v Celju naj
nO predvidevanjih ogle-
■'^Koli 250 tisoč obisko-
\iiz Slovenije in tujine,
^ 23 celjsko policijo po-
t 2elo veliko odgovor-
obremenitev, zlasti
urejanju prometnih to-
, varnosti v prometu.
,^su sejma bo vsak dan
jflu okoli 50 policistov in
^,„alistov UNZ Celje, ki
skrbeli za nadzor in ure-
j prometa, opravljali nalo-
zvezi z javnim redom in
0 ter odkrivali razna kaz-
j dejanja oziroma njih sto-
Lniki-obiskovalci   sejma
L bodo v prometu strpni,
Lrjajo policisti, upošte-
Ijnaj prometni režim ter
[,3tke policistov in redar-
je posebej opozarjajo na
Ididnost v prometu na rela-
Ljubljana-Celje, saj bo za-
iovir na cesti pri izgradnji
Iceste  Arja  vas-Vransko
loet na tem odseku obča-
močno oviran. Policisti
lujejo, naj se vozniki odlo-
iza obvozne ceste (preko
iavja  oziroma   Črnivca).
laiki z velenjskega in žal-
iga območja se lahko pri-
|ejo v Celje tudi po obvoz-
cesti Velika Pirešica-Os-
fco-Celje, sicer pa je pri-
ločljiv prevoz z vlaki.
»Policisti vsako leto ugo-
tavljamo, da prenekatero ne-
potrebno gnečo na cesti pov-
zročajo domači, lokalni voz-
niki osebnih in drugih vozil,
ki ne uporabljajo manj obre-
menjenih obvoznih cest in
ulic. Zaradi tega tudi letos
pozivamo vse voznike, naj se
v sejemskih dneh ne preva-
žajo po mestu, če to ni nujno
potrebno, ampak naj svoje
jeklene konjičke raje zame-
njajo z javnimi prevoznimi
sredstvi. Glede na pričakova-
no močno povečano gostoto
prometa na Mariborski cesti,
to je v smeri sever-jug pa
predlagamo uporabo obvoz-
ne smeri Bežigrad-Bukovž-
lak-Teharje-Teharska cesta-
Polule in obratno, to relacijo
pa lahko koristijo tudi vozni-
ki, ki bodo prihajali v Celje iz
vzhodne, šentjurske smeri,«
je na ponedeljkovi novinar-
ski konferenci med drugim
poudaril Bojan Vrečic, na-
čelnik inšpektorata pohcije
UNZ Celje.
V času sejma bo prišlo tudi
do manjše spremembe pro-
metnega režima: enosmerni
bosta postali Stara Dečkova
ceste (v smeri proti Maribor-
ski cesti) in Opekarniška ulica
(v smeri proti Hudinji). Na
večjih križiščih bodo promet
nadzirali policisti, ki bodo po
potrebi tudi ročno urejali pro-
met. Zaradi nedavnega pričet-
ka novega šolskega leta pa
naj bodo vozniki še posebej
pozorni na otroke in mlado-
letne osebe, opozarjajo celj-
ski policisti.
Organizator prireditve je le-
tos zagotovil 5 tisoč parkirnih
mest, kar je za tisoč manj kot
lani, to pa zaradi pozidave ve-
like parkirne površine pri Ceti-
su. Sicer pa se pri parkiranju
vozil v času sejma pojavljata
dva nepotrebna problema: ne-
pravilna parkiranja in iskanje
parkirnih površin v neposred-
ni bližini sejemskega prostora.
Zaradi tega policisti pozivajo
voznike, da se ob prihodu v
Celje ustavijo na najbližjem
urejenem parkirišču, saj bo z
vseh nekoliko oddaljenih par-
kirišč zagotovljen avtobusni
prevoz na sejmišče.
Opozoriti velja tudi na za-
varovanje premoženja: na
zaklepanje vozil, na- nadzor
nad torbicami, denarnicami
itd. Sicer pa bo vsem obisko-
valcem sejma, zlasti tistim, ki
se bodo srečali s kakšno ne-
prijetnostjo, tudi letos na vo-
ljo policijska pisarna PP Ce-
lje, ki bo v hali B, prostor in
dostop do teh prostorov pa
bo vidno označen s tablo
»policija«.
Podobno kot lani, bo na sej-
mišču v hali A tudi razstavno-
svetovalni prostor UNZ Celje.
Celjska policija se bo predsta-
vila v treh segmentih: proinet
(delo in postopki policistov z
občani ipd.), kriminaliteta (va-
rovanje premoženja in proble-
matika mamil) ter predstavi-
tev vloge in pomena policij-
skega okoliša in policista, za-
dolženega za preventivo.
MMMMH  MARJELA AGREŽ
Preveč brezobzirnih vozniicov
v prvih dneh novega šolske-
ga leta je za varno pot v šolo in
nazaj domov skrbelo 582 poli-
cistov iz vseh policijskih postaj
na območju UNZ Celje.
Kljub številnim naporom in
najrazličnejšim aktivnostim
policistov, pa stanje ni takšno,
da bi bili s prvim septembr-
skim tednom lahko zadovolj-
ni. Na Celjskem območju so v
tem času obravnavali 2 pro-
metni nezgodi z udeležbo
otrok in v obeh primerih sta
bila povzročitelja nesreč otro-
ka, ki sta utrpela lažji telesni
poškodbi. Se pa se ti nesreči
nista pripetih na poti v šolo ali
iz šole. V tem času so policisti
obravnavali tudi 4 prometne
nezgode z udeležbo mlado-
letnih oseb in v vseh štirih
primerih je bil povzročitelj
nezgode in ponesrečenec
(lažja telesna poškodba) mla-
doletni udeleženec v prome-
tu.
Zaradi kršitev cestnopro-
metnih predpisov so policisti v
prvem tednu šole podali 296
predlogov sodnikom za pre-
krške, 1517 kršiteljev je bilo
mandatno  kaznovanih,   807
kršiteljev pa so le opozorili na
storjeno nepravilnost. Še po-
sebej so policisti nadzorovali
upoštevanje omejitev hitrosti
v bližini osnovnih šol, vrtcev
in prehodov za pešce. Zaradi
tovrstnih kršitev je bilo kazno-
vanih kar 707 brezobzirnih
udeležencev v prometu.
M.A.
Radarji bodo...
• v petek, 12. septembra dopoldne na območju Velenja,
popoldne pa na območju Mozirja,
• v ponedeljek, 15. septembra dopoldne na območju Mozirja,
popoldne pa na območju Laškega,
• v torek, 16. septembra dopoldne na območju Šentjurja, v
popoldanskem času pa na območju Velenja,
• v sredo, 17. septembra dopoldne na območju Žalca, popold-
ne pa na območju Rogaške Slatine in
• v četrtek dopoldne na območju Laškega, popoldne pa na
območju Mozirja.
KRONIKA
NOČNE
CVETKE
• Na šolskem avtobusu na
relaciji Socka-Nova Cerkev je
2. septembra zjutraj učenec
Rok obrcal in telesno poško-
doval sošolca Francija. Res
je, da so se fantje med sabo
ravsali že od pamtiveka da-
lje, je pa tudi res, da so si čez
dan ali dva segli v roke in se
pobotali - tako kot se za pra-
ve junake tudi spodobi. Upa-
mo, da je bilo v tem primeru
tudi tako.
• V dolgoletnem komuni-
kacijskem cirkusu sta se 2.
septembra Milan in Tanja
spet grdo gledala in bila za
okolico preglasna. Bivša za-
konca se očitno ne moreta
otresti starih navad in zamer.
K sodniku za prekrške pa bo
moral samo Milan.
• Miro je klical na policijo in
prosil, naj ga čim prej obišče
policist. Ko ga bo obiskal, mu
bo povedal in pokazal, kako
njegov brat muči kozo in koz-
la, nagaja pa tudi predstavni-
kom človeške vrste, za name-
ček pa še krade les v državni
hosti. Vse to je povedal priza-
deti Miro, o morebitnem obi-
sku policista pa nam zaenkrat
ni še nič znanega.
• V Pristavi je bil 4. septem-
bra familiarni pretep. Vse
skupaj se je začelo tako, da je
Franček prišel domov pijan,
ata Franc pa je bil zaradi tega
besen. Ker pa Franček ne pre-
nese očetovih hudih besed,
sta se oče in sin stepla, v
pretep pa je vskočila še žena
oziroma mama Joža. Ker je
vsak po svoje prispeval h kr-
šitvi javnega reda in miru, bo-
do pred sodnika za prekrške
stopili vsi trije protagonisti če-
trtkovega pretepa.
• V soboto zjutraj so klicah
z bencinskega servisa na za-
hodni obvoznici. Tam sta jav-
ni red in mir kršila dva nažga-
na Madžara. Ker sta bila za
nameček še agresivna, so ju
pridržali do streznitve. Ko sta
se jima glavi že malce ohladi-
li, sta se Ištvan in Tobor sreča-
la še s sodnikom za prekrške.
Vsak je moral seči v denarni-
co in sodniku izročiti 150
nemških mark globe.    M.A.
Roparja obžalujeta
Pred petčlanskim senatom
Okrožnega sodišča v Celju, ki
mu predseduje sodnik Milko
Škobeerne, se je v torek priče-
lo sojenje trem obdolžencem,
ki naj bi 26. maja letos sodelo-
vali pri ropu menjalnice Sreč-
ko v Rogaški Slatini. Obdolže-
ni Založnik je v priporu, ostala
dva pa se branita s prostosti.
Peter Sitar in Boštjan Založ-
nik, oba iz Oplotnice, sta po
obtožbi Okrožnega državnega
tožilstva izvršila (v sostorilstvu)
kaznivo dejanje ropa, Boštjan
Pučnik iz Slovenskih Konjic pa
je obtožen kaznivega dejanja
pomoči pri istem ropu, ki naj bi
ga vsi trije obdolženci skrbno
načrtovali, se nanj tudi dobro
pripravili in ga izvršili 26. maja
letos v zgodnjem dopoldnevu.
Potem, ko je okrožna držav-
na tožilka Marinka Čakš pre-
brala obtožnico, je sledil zago-
vor obtoženih, sojenje pa se je
nadaljevalo danes z zasliša-
njem prič, ki sta jih je predlaga-
la tako tožilstvo kot zagovorni-
ki obtoženih.
Kot je navedeno v obtožnici,
sta se Sitar in Založnik odpravi-
la v Rogaško Slatino 26. maja
ob štirih, spotoma v Jerneju
odvzela motorno kolo Suzuki,
ki ga je do Rogaške Slatine
vozil Sitar. Založnik je potem
šel peš do menjalnice Srečko in
tam čakal dobro uro. Dočakal
je uslužbenko omenjene me-
njalnice, ki se je pripeljala z
osebnim avtomobilom, ga par-
kirala na običajnem mestu in
šla proti menjalnici. V roki je
držala kovček, v katerem je
bilo za 12,825.579 tisoč tolarjev
denarja v tolarjih in različnih
drugih valutah ter čekih. Nekaj
metrov pred vhodom v menjal-
nico je Boštjan Založnik stopil
pred uslužbenko, v roki pa dr-
žal oster kovinski predmet in
jo s pestjo udaril v predel rame-
na in potem še v predel ust. jo
potisnil na tla in ji, na tleh
ležeči, iz rok iztrgal kovček z
vsem denarjem. Po tem deja-
nju je zbežal proti mestu, kjer
ga je čakal Sitar. Na motorju sta
se potem odpeljala po stran-
skih cestah preko Kristan vrha,
Mestinja in Lemberga do Lju-
bičnega, kjer sta kovček odpr-
la, iz njega vzela denar in ga
stlačila v plastično vrečko. Kov-
ček z listinami in čeki sta na
istem mestu skurila. V nadalje-
vanju avanture sta del denarja
skrila v nekem gozdu, del pa si
ga razdelila.
Boštjana Pučnika obto'žnica
bremeni pomoči pri izvršitvi
kaznivega dejanja ropa. Sitarju
in Založniku naj bi dajal nasve-
te in navodila o tem, kako in
kdaj naj izvršita rop menjalnice
Srečko.
Prvoobtoženi Peter Sitar je na
torkovi obravnavi dejal, da se
zaveda napake, ki jo je storil in
jo tudi obžaluje, je pa bil on tisti,
ki je Založniku preprečil oboro-
ženi rop. Po njegovih besedah
je bila njegova naloga le ta, da je
Založnika odpeljal s kraja deja-
nja, saj je velik ljubitelj hitrih in
drznih voženj z motorji.
Obtoženi Boštjan Založnik
se je v svojem zagovoru sklice-
val na težke razmere, ki jih je
okusil v mladosti, ko je živel v
pomanjkanju in z materjo, ki
ga je pogosto tepla. Dejanje
priznava in ga močno obžaluje,
zanika pa, da bi bil uslužbenko
menjalnice v času ropa udaril.
Povedal je še, da je vse infor-
macije in podatke za izvedbo
ropa dobil od tretjeobtoženega
Boštjana Pušnika.
Boštjan Pušnik se je zagovar-
jal tako, da je o nameravanem
ropu izvedel ob neki priložno-
sti, ko se je peljal v avtomobilu
z Založnikom in Sitarjem. Ta-
krat sta govorila o načrtova-
nem ropu menjalnice Srečko. V
Rogaški Slatini, kamor so se
pripeljali zgolj zaradi ogleda
nekega avtomobila, je oropano
menjalnico prvič videl, je izja-
vil, ter še povedal, da je opozo-
ril lastnika ukradenega suzuki-
ja, naj vozilo zavaruje, ker mu
ga nameravata Sitar in Založ-
nik ukrasti.
IMARJELA AGREŽ
PROMETNE NEZGODE
Smrtna s
traktorjem
Na lokalni cesti zunaj na-
selja Voduce se je v torek, 2.
septembra zvečer, pripetila
nezgoda, v kateri je ena ose-
ba umrla.
Stanislav K. (61) iz Kostriv-
nice je vozil kmetijski traktor
s polpriklopnikom iz smeri
Paridola proti regionalni cesti
Šentjur-Planina. Ko je pripe-
ljal po klancu navzdol, je pri
izogibanju poškodb na cesti
izgubil oblast nad vozilom.
Traktor se je prevrnil, voznik
pa je utrpel tako hude telesne
poškodbe, da je po prevozu v
bolnišnico umrl.
Podlegel tretji dan
Prometna nesreča s smrt-
nim izidom se je pripetila
tudi v sredo, 3. septembra,
popoldne na lokalni cesti v
naselju Planina pri Sevnici,
Franc G. (53) iz Podvina je
vozil kolo z motorjem iz sme-
ri Visoč proti Duropolju. V
kraju Planina pri Sevnici je
potem, ko je pripeljal iz leve-
ga ovinka in vozil po skraj-
nem desnem robu ceste, trčil
v osebni avtomobil 40-letne-
ga Franca Š. iz Planine pri
Sevnici, ki je bil parkiran ob
robu pločnika. Voznik kolesa
z motorjem je po trčenju pa-
del po vozišču in se hudo
telesno poškodoval. V sobo-
to, 6. septembra ob 12.55 uri,
je v celjski bolnišnici poškod-
bam podlegel.
Sestnajstletnik za
volanom
v križišču Kidričeve ceste
in Delavske ulice v Celju se
je v petek, 5. septembra po-
poldne, pripetila nezgoda, v
kateri je ena oseba utrpela
hude telesne poškodbe,
gmotna škoda pa znaša oko-
li 55 tisoč tolarjev.
Anton V. (49) iz Celja se je
peljal s kolesom po kolesar-
ski stezi preko Kidričeve ce-
ste proti Delavski ulici. Ko je
na Kidričevi cesti pripeljal do
sredine levega voznega pasu,
je z njegove leve strani pripe-
ljal voznik osebnega avto-
mobila, 16-letni Aljoša H. iz
Celja, ki je kljub močnemu
zaviranju trčil v kolesarja in
ga zbil po vozišču. Anton V.
je pri trčenju utrpel hude te-
lesne poškodbe, mladoletni
Aljoša pa je za tem sedel v
sestrin avtomobil in se odpe-
ljal s kraja nesreče. Tam pa je
počakala fantova sestra in
policistom izjavila, da je ona
vozila avtomobil in povzroči-
la nesrečo.
Smrlni padec
V soboto, 6. septembra ob 7.30 uri se je pripetila
nesreča pri delu, v kateri se je 31-letni Sergej G. iz
Prebolda tako hudo poškodoval, da je v bolnišnici poš-
kodbam podlegel.
Sergej G. je tega dne s prijatelji pomagal pri prekrivanji!
strehe. Okrog pol osme ure je stopil na lesen opaž, s katerim
je bil obit nadstrešek nad teraso in stopniščem. Pod težo se je
opaž vdrl, Sergej G. je padel z višine 5 metrov na betonske
stopnice, od tam pa na tlakovano dvorišče. M.A.
Celjana prijeli v Sežani
Na osnovi razpisanega is-
kanja in suma storitve več
kaznivih dejanj so policisti v
Sežani prijeli 24-letnega
Matjaža G. iz Celja in ga te
dni izročili celjskim polici-
stom in kriminalistom.
Z zbiranjem obvestil je poli-
cistom in kriminalistom uspe-
lo potrditi sum, da je Matjaž
G., skupaj z Borisom H., prav
tako Celjanom, marca 1997
vlomil v prodajni kiosk Merx
na Ulici V. Prekomorske bri-
gade v Celju.
19. junija letos je Matjaž G.
sodeloval z Miranom R. iz
Celja pri vlomu v bistro in
samopostrežno prodajalno
Potrošnik na Svetini, kjer sta
ukradla večjo količino cigaret,
alkoholnih pijač in denar iz
blagajne. S tem sta omenjeno
podjetje oškodovala za okoli
300 tisoč tolarjev.
3. julija letos naj bi Matjaž
G. vlomil v stanovanjsko hišo
v Lokrovcu, kjer je ukradel 35
tisoč nemških mark in jih za-
pravil na potovanju v Grčiji.
Preiskovalci so še ugotovili,
da je Marjaž G. vpleten v
vlom v stanovanjsko hišo v
Brežicah, kjer je bil ukraden
osebni avtomobil Renault
clio, osumljeni Matjaž G. pa
naj bi ga bil prodal na Hrvaš-
ko.
Minuli petek so policisti
osumljenca privedli na zasli-
šanje k preiskovalnemu sod-
niku Okrožnega sodišča v Ce-
lju. Po zaslišanju ga je sodnik
spustil na prostost.       M.A.

MINI KRIMIČI
Požigalec
v sredo, 3. septembra zve-
čer, je neznani storilec prišel
do gospodarskega poslopja
Panike K. v Florjanu, med de-
ske na poslopju vtaknil kos
gume in jo zažgal. Na srečo je
ogenj še pravočasno opazila
mimoidoča soseda in o nevar-
nosti obvestila domače. Ti so
ogenj pogasili še preden se je
razširil po objektu. Požigalca
še iščejo.
Namerno
poškodovani kip
v noči na 4. september je
neznani storilec poškodoval
kip pisateljice Ane Wam-
brechtsamer, ki v Planini pri
Sevnici stoji v spomin nanjo.
Kip je pod obzidjem tam-
kajšnjega gradu dala posta-
viti krajevna skupnost Plani-
na pri Sevnici, ki je s poško-
dovanjem kipa oškodovana
za približno 270 tisoč tolar-
jev.
Srake v
avtomobilih
v sredo, 3. septembra po-
poldne je nekdo kradel v
osebnem avtomobilu Re-
nault 19, ki je bil parkiran
pred blagovnico v Zrečah.
Lastnik pogreša fotografski
aparat in knjigo-leksikon.
Lastnik Bojan L. iz Sevnice je
oškodovan za okoli 50 tisoč
tolarjev.
Naslednjo noč pa je nekdo
kradel v osebnem avtomobi-
lu Zastava yugo 55, ki je bil
parkiran na dvorišču stano-
vanjske hiše na Gračiču v Zre-
čah. Odnesel je avtoradio
Blaupunkt, s tem pa Ivano V.
iz Zreč oškodoval za okoli 50
tisoč tolarjev.
Ko jagenjčki
izginejo
v času od 24. avgusta do 4.
septembra so v Gorenju nad
Zrečami izginili jagenjčki.
Neznani storilec je sedmero
glav odpeljal iz ograjenega
pašnika, ki ga ima v najemu
Anton V. Lastniku je storilec
povzročil za okoli 130 tisoČ
tolarjev gmotne škode.
Napad v
dvigalu
Neznana moški in ženska
sta 4. septembra popoldne, v
dvigalu stanovanjskega bloka
na Čopovi ulici v Žalcu, na-
padla Dorotejo L. iz Celja. To
sta storila tako, da sta prese-
nečeno žensko posprejala po
obrazu in ji iz iok iztrgala
ročno torbico. V njej so bili
osebni dokumenti, očala in
denar. Storilca, ki sta Dorote-
jo L. oškodovala za okoli 30
tisoč tolarjev, sta po dejanju
zbežala neznano kam.
Cigarete,
sladoled
v noči na 5. septe^u
neznani storilec vlornij
dajalno z živili Selo vSei''
območju Velenja. Iz jj. ^
je ukradel večjo koliej
ličnih vrst cigaret in   '
doledna zavitka. Lastnih
vine je oškodovan za
190 tisoč tolarjev       °
Našel kuverto
v noči na 6. septemL
neznani storilec vlomii v
novanje na Ljubljanski ces
Celju. Najprej je iskal po,
štorih, dokler ni našel kuv^
v kateri je bil denar. M^ji^j
150 tisočakov, za koliko,
oškodoval lastnika Boštjanj
Okradel mizarji
Minulo nedeljo ali v po,
deljek zjutraj je neznanisti
lec vlomil v mizarsko deJai
co podjetja Bio Dom Les
Oblakovi ulici v Celju. Uj
del je večjo količino razlio
električnih strojev in na|
za obdelavo lesa v skj
vrednosti 700 tisoč tolarje
Avtovlomi
v noči na 5. septembec
neznani storilec vlomili
osebni avtomobil Zastava)
go, ki je bil parkiran naSti
tovi ulici v Celju. Iz vozi
ukradel avtoradio kasetq
Pioneer, s tem pa lastnika!
berta G. oškodoval za oj
17 tisoč tolarjev. i
Minulo soboto zjutraj 02
ma dopoldne je nekdo vloil
osebni avtomobil Zastava;
go, last Boštjana Z., ki je
parkiran na Dečkovi cesti v
lju. Ukradel je polico z zvo
koma in ojačevalcem v ski
vrednosti 45 tisoč tolarjev.
V noči na 6. september
neznani storilec vlomil
osebni avtomobil Zastavai
go, parkiran na Vrunčevio
v Celju. Na škodo Branka
je ukradel. zadnjo polico
zvočnikoma, audio kasete
nekaj drugih predmetov
skupni vrednosti okoli 60
soč tolarjev.
Prejšnjo soboto popoldnf
nekdo vlomil v osebni
mobil Zastava yugo, ki je
parkiran na Ipavčevi ulio
Celju. Ukradel je avtoradio
setofon Kenwood, som
očala in 18.600 tolarjev go«
ne. Danijela T. je storilec os
dovaKza okoli 60 tisoč tolar
V noči na 7. septembri
neznani storilec vlomi'
osebni avtomobil Zastava
go, ki je stal na parkiriši^"
Podjavorškovi' ulici v
Ukradel je avtoradio kasj
fon Grundig in zadnjo
z zvočnikoma ter s tem
njem Bojana P oškodova'
približno 50 tisoč tolarjev'
V ponedeljek, 8. septe"'
med 8. in 15. uro, je n^J
vlomil v osebni avton^
VW polo, ki je bil parkirajj
Kocenovi uhci v Celju i"
last Marjana Ž. Iz vozi'^
ukradel manjšo torbic^
osebnimi dokumenti in ^
V ponedeljkovih z^'^^j
popoldanskih urah ^
vlomljeno v osebni avto'''
Renault clio, last KK om
Storilec je ukradel
manjšoj
to denarja in večje število ^
za Slovensko poletje 97.
Ulice madžarskega Debrecena so zacvetele.
Cvetje sredi stepe
V Debrecenu na Madžarskem živahno proslavijo dan državnosti
Nseti avgust je dan, ko je vsa Madžarska
'logah, saj slavijo dan sv. Štefana. Le-ta je
^namreč pred skoraj tisoč leti okronan za
madžarskega kralja. Prireditve, zaba-
koncerti se vrstijo v vseh mestih, najbolj
*^ostno pa je v Debrecenu, drugem naj-
'^em madžarskem mestu. To mesto sredi
madžarske stepe - puszte - na dan sv.
dobesedno zacveti.
v zgodnjih dopoldanskih urah seljudje
No na ulice in hitijo proti glavni cesti. S
nosijo košare s hrano in pijačo, starejši,
'"^ noge ne služijo več tako dobro, si od
"■jia prinesejo stole, nekateri pa celo fotelje,,
'^hko udobno pričakajo veličastni dogodek
^^'lični karneval.
J^iprej se zasliši zvoke godbe na pihala, nato
^•^■"akajo brhke mažoretke, za njimi pa se
pripelje tisto, kar so vsi tako nestrpno pričako-
van - ogromne skulpture, izdelane iz cvetja. Na
vozu se tako najprej pripelje čudovita cvetna
cerkev, kopija Velike cerkve, ki je postala že kar
simbol mesta. Za njo se zvrsti še vsaj dvajset
cvetličnih vozov; mimo se tako pripelje tigri,
velikanske gosi, cvetlični avtomobil, sv. Jurij, ki
prebada zmaja, vitez na konju... Kot pika na i se
za zaključek povorke pripelje voz s kraljevsko
•krono, ki ima na vrhu nenavaden, nagnjen križ.
Prav takšno krono, ki jo danes hranijo v budim-
peštanskem nacionalnern muzeju, so pred tisoč
leti posadili sv. Štefanu na glavo. Celoten spre-
vod se počasi pomika proti mestnemu štadionu,
za njim pa se vali množica ljudi. In zabava se
tako šele prične.
Ves dan se po Debrecenu vrstijo najrazlič-
nejše prireditve. Folklorne skupine z vsega
sveta predstavijo ljudske plese svojih dežel,
rokodelci domače obrti, otroci se na nogo-
metnem turnirju potegujejo za sladke nagra-.
de. Na svoj račun pridejo tudi ljubitelji starih
avtomobilov, saj imajo vsako leto na ta dan
srečanje šoferji oldtimerjev.
Pivo in cvetje po Madžarsico
že nekaj dni pred državnim praznikom se v
Debrecenu prične tudi festival piva, ki doseže
vrhunec prav na dan cvetličnega sprevoda. Za
razliko od podobne prireditve pri nas, ki se prav
tako ponaša s pivsko-cvetnim imenom, igra v
Debrecenu cvetje glavno vlogo. Pijanih ljudi
skoraj ni, pa še tisti redki nakresani posamezni-
ki so precej olikani in ne delajo izgredov. Olika je
namreč nadvse pomemben del madžarske kul-
ture. Kot primer - po cesti se je primajala
skupina najstnikov, ki se jim je na daleč videlo,
da so malce pretiravali s pijačo, saj so na ves glas
krulili vesele ljudske pesmi. Eden od njih se je
slučajno zaletel v nasproti prihajajočo starko in
še isti trenutek so se ji vsi pričeli opravičevati s
kezet csokolom - poljubljam roko.
V Debrecenu je tako zabavno ves dan, glavni
dogodek in zaključek slavja pa je veličastna
zabava, ki se prične zvečer. Cvetni sprevod se
ponovno (za zamudnike) popelje po uHcah, a
gneča je sedaj še večja. Na glavnem trgu ob
Veliki cerkvi se zbere skoraj sto tisoč ljudi, ki se
prijetno zabavajo ob gledanju povorke in ob
glasbi, ki doni iz zvočnikov. A bolj ko se ura bliža
deseti,' bolj vsi nestrpno pogledujejo proti nebu.
In nekaj čez deseto ulične svetilke ugasnejo in
trg ostane v temi. Med ljudmi završi od pričako-
vanja. Nenadoma se zabliska in nebo zažari v
plamenih ognjemeta. Gledalci so povsem tiho,
edini komentarji so le »aaaaah« in »oooooh«, ko
se razpoči kakšna posebej lepa raketa. Za veliki
finale se s cerkvenih zvonikov ulije bengalski
ogenj in stavba zašije v čudoviti podobi. Ko
ognjemet potihne, se ljudje počasi in mirno
razidejo, ceste pa posebna vozila takoj očistijo,
saj je jutri nov, povsem običajen dan.
Zanimivo je, da Madžari po tisoč letih še
vedno vehčastno proslavljajo nastanek svoje
države, medtem ko smo pri nas že po šestih
lerih skoraj pozabili na našo osamosvojitev.
Proslavljamo »mirno in skromno«, saj pona-
vadi ni dovolj volje in denarja za večje priredi-
tve. Ah, kdo ve, morda bo čez tisoč let tudi pri
nas na dan državnosti malo bolj živahno!
DAN PODJED
Biser v cvetju
Cvetje Evrope in daljnih dežel v Savinjskem gaju v Mozirju
»v čast mi je, da lahko odprem najlepšo
razstavo, razstavo cvetja.« S temi besedami
je pospremil razstavo Cvetje Evrope v Sa-
vinjskem gaju v Mozirju minister za okolje
in prostor dr. Pavle Gantar na petkovi otvo-
ritveni slovesnosti.
O bogastvu cvetja skoraj ne kaže izgubljati
besed, saj si je razstavo preprosto treba
ogledati in uživati spričo posebne ljubezni, s
katero Društvo vrtnarjev Slovenije in Ekološ-
ko hortikulturno društvo Savinjski gaj zasipa
cvetove, ki so se od petka do torka bohotili v
parku slovenskih vrtnarjev. Cvetlične gredice
so se razprostirale na več kot 10 tisoč kva-
dratnih metrih, več kot dva tisoč kvadratnih
metrov površin pa je bilo pokritih. Na razsta-
vi se je predstavilo več kot 120 domačih in
tujih razstavljavcev, prodajalcev na sejem-
skem prostoru in floristov, prvič letos pa so
predstavih eksotično cvetje iz Kolumbije,
Mehike, Kenije, Brazilije in Indonezije. En-
kratno sceno v pokritih prostorih, ki je pred-
stavljala tržnico cvetja, sta pripravila nemška
aranžerja. V tem času v gaju najbolj bujno
cveti približno 200 dsoč enoletnic, med kate-
rimi so najbolj značilne vodenke, begonije in
pelargonije, obiskovalce pa so navduševali
včasih že skoraj neverjetni cvetlični aranž-
maji iz rezanega cvetja. Organizatorji razsta-
ve so pripravili kar nekaj spremljajočih prire-
ditev, še posebej zanimiv je bil sejem pred
parkom, kjer so se lahko obiskovalci oskrbe-
li s cvetjem, čebulnicami, vrtnarskim orod-
jem in še čim. Podobo Savinjskega gaja je
obogatila etnografska razstava, v sklopu ka-
tere so oživeli mlin, kašča, čebelnjak in drugi
objekri.
Poleg predstavitve slovenskih zdravilijf
razstav hmeljarstva in ptic, je veliko
nosti, še posebej najmlajših, vzbudilo
jansko naselje z islandskimi konjiči. V p
sta nastopila lajnar in star fotograf, jad
padalci so se pomerili za pokal Savinjs
gaja... Pohvaliti velja tudi gostinski de
katerega je v preteklih letih letelo kar p
pripomb. Tokrat so se izkazali tudi gos
ki so pripravili marsikaj za lačne oči inž
ce. Skratka, bogati, zanimivi in cvetlic
bili dnevi v Savinjskem gaju, ki tudi 3
čeprav brez uradne prireditve, vabi na (
in obisk.
Z obiskom in odzivom obiskovalcev s
zadovoljni tudi organizatorji, čeprav ji
proti koncu dogajanje malce pokvarilo vi
Hkrati je letošnje Cvetje Evrope pomei
nekakšno generalko pred 20. obletnico g
ki jo bodo slavili v prihodnjem letu. Preprii
smo, da bodo tudi takrat v parku slovenj
vrtnarjev pokazali najlepšo razstavo, razi
cvetja. I
US, Foto: GREGOR li
Šl.36.-11.sepfem^
pETICA
UUDJE IN ČAS
Klati revežev z
vsega sveta
V službi ljubezni do bližnjega - Svet žaluje za materjo Terezijd^^^^Jl
'p3,ies je moderno govoriti o bedi. Poznati,
, jjjli in služiti revnim pa je čisto nekaj
Lega,« je ob neki priliki povedala mati
r^jja. Pokojnico so imeli za svetnico še v
L njenega življenja, po vsem svetu jo šteje-
Ljeno največjih osebnosti našega časa.
Je življenje je veljala za himno upanja in
jjjlja za brezmejno armado revnih, bolnih in
joifanih, ki jih organizirana civilizacija ne vidi
jfoma noče videti, je pred dnevi zapisal ugledni
jjiiere della Sera. Z reveži se je srečevala že na
jjjli rojstnega Skopja, kjer je skupaj z materjo
^sto prinašala hrano ali denar najrevnejšim,
jojena je bila v času ko je bila makedonska
stolnica del turškega cesarstva, v albanski
joliški družini. Dobro so se razumeli, vendar ji
,1(0 je bila stara komaj 9 let, umrl oče. Brat
j]iesGonxha Bojaxhiu, kot je njeno pravo ime,
.|e po prvi svetovni vojni odločil za vojaško
iižbo, obe sestri sta obiskovali gimnazijo. Ag-
s, ki je slovela po svoji zunanji lepoti, si je
iela postati misijonarka v Indiji. Njena največ-
želja se ji je pozneje izpolnila.
I Slovo za vedno
:at so misijonarji odpo-
; ;.i v misijone za vse čase ter
i 68 prihajali domov. Mlada
i ^es se je poslovila od mate-
:n sestre na zagrebškem ko-
1 dvoru. Skozi naše kraje je,
upaj z nekim drugim dekle-
m, odpotovala v Pariz ter
iprej na Irsko.
iDublinu so jo pripravljali
iiedovniško pot ter jo učili
Kleškega jezika. Potem je,
aj s tistim dekletom, od-
; vala z ladjo v Indijo, v Kal-
ilo, kamor je prišla 1. 1929 in v
preživela večino življenja,
^liodnjo soboto jo bodo tam
kopali z državniškimi čast-
il Tega leta je postala sestra
^ffzija, ime pa je dobila po
'"lubljeni francoski sestri kar-
Bflifanki.
Predstojniki so jo najprej po-
v indijski Darjeeling, kraj
""j Himalajo, kjer se je prvič
"f^ala z najrevnejšimi. Neka-
so imeli rane po vsem tele-
Poučevala je v samostanski
delo v bolnišnici pa jo je
"•^fbej osrečevalo. Po takrat-
'''' pravilih so smele loretske
f^Te zapuščati samostan le v
;^j"ujnejših primerih, niti z av-
f^som niso smele potovati.
■J^mitvi v Kalkuto je vse bolj
^■''lajala v stik z najbolj zavrže-
Med drugo svetovno voj-
■ času hude lakote v Benga-
umrlo pol milijona ljudi,
' se skušali rešiti z begom v
;'^'to. Takoj po vojni, ko je
'''^ po ulicah hrano za tristo
^'stanskih učencev, je bila
bratomornega   klanja
'•'ndujci in muslimani. Uli-
' tiile polne trupel, marsik-
je rešil na samostansko
"^čje. Mati Terezija je zače-
''-TiiŠljati o drugačnem po-
'^^u, o neposredni skrbi za
)e to povedala naglas, se
Pfj "^ofu takrat še ni zdelo
u^^'^erno, da bi redovnica sa-
sq "odila po ulicah - nekateri
'^^lo mislili, da se ji mrači
v rojstnem Skopju so se je spominjali po
njeni zunanji in notranji lepoti.
um. Leta 1948 je slekla evrop-
ska oblačila ter se opremila s
praktičnim belim indijskim sa-
djem z modrimi robovi, s križ-
cem ter rožnim vencem. V že-
pu je imela le 5 rupij, ki ji jih dal
nadškof. Pri bolniških sestrah
se je naučila negovati bolnike,
skrbela je prav tako za bolnike
s kolero in kozami. V majhni
koči revnega predela je ustano-
vila šolo, brez šolske table. Čr-
ke je risala kar po zemlji.
Bolnik v
samolcoinici
Osamljeni sestri Tereziji so
se   počasi  pridružile  prve
učenke, družina Gomes pa ji
je odstopila drugo nadstrop-
je svojega doma. Tako je do-
bila svoj prvi naslov, kjer so
jo ubogi lahko poiskali.
Po premožnejših hišah so
sestre zbirale ostanke hrane,
ki so jih nato lahko dale lač-
nim. V njihovi postojanki je
bilo vedno slišati veseli
smeh. Leta 1950 je katoliška
cerkev uradno priznala red
»misijonark ljubezni«, ki ga
je ustanovila mati Terezija.
Spoštovah so jo ljudje različ-
nih ver, zato ji je bogati mu-
sliman podaril hišo, ki je po-
stala središče njene dobro-
delnosti. Misijonarke Ijubez-
I---______I
Prostovoljca v zavetišču za bolnike z aidsom v ZDA. Mati Terezija je bila prav tako pozorna
na bedo bogatega Zahoda.
ni so postale znane po vsej
Kalkuti. Skrbele so za vse več
lačnih, bolnih in umirajočih,
za brezdomce, za gobavce,
za prizadete, za mlade pre-
stopnike... Mati Terezija je,
na primer, s pomočjo izposo-
jene samokolnice, vozila bol-
nika od vrat ene bolnišnice
do druge, dokler ga niso
sprejeli.
Sledilo ji je vse več deklet,
ki postanejo prave misijonar-
ke šele po blizu devetih letih.
K materi Tereziji so vse bolj
prihajali še preprosti ljudje,
ki so pomagali pri skrbi za
najbolj uboge. Leta 1963 je
sprejela prve moške misijo-
narje z vseh koncev sveta,
ustanavljala je podružnice
reda po vsej Indiji ter po dru-
gih državah. Dve leti pozneje
je nastal njen prvi dom na
tujem, v Venezueli, nato v
Rimu, Tanzaniji... Na njeno
človečnost so bili vse bolj po-
zorni tisti, ki delijo ugledne
nagrade. Tako so ji 1. 1979
podelili Nobelovo nagrado
za mir, ki je tokrat prišla v
zares prave roke. Bogati Za-
hod je opozorila, da so celo
tam premnogi, ki potrebuje-
jo ljubezen misijonark in mi-
sijonarjev ljubezni. Danes
ima mati Terezija več kot 70
tisoč sodelavcev, po vsem
svetu, prav tako v Sloveniji.
Med potjo po svetu je nekoč
obiskala Ljubljano, kjer so ji
izročili visoko mestno priz-
nanje.
Osvojila je srca skoraj vseh
ljudi na svetu. »Bila je čudo-
vita. Novinarje je pripravila k
smehu, določala je, kaj naj jo
vprašujejo. Samo po sebi se
ji je zdelo prav, da ima zaradi
svojega poslanstva brezpla-
čen let v Washington. Ko je
prišla v Washington je prosi-
la za obisk pri predsedniku
ZDA vedoč, da se je ne bo
upal zavrniti,« je zapisal glas-
benik Bob Geldof.
Dolgo so jo zavračali le v
stalinistični Albaniji, kjer sta
v Tirani živeli njena bolna
mati in sestra. Niti posredo-
vanje ameriškega in franco-
skega predsednika ter indij-
ske predsednice ni pomaga-
lo. »Doslej sem vse dosegla z
molitvijo in ljubeznijo, a še
vedno stojijo zidovi, ki jih ne
more zrušiti niti ljubezen,« je
bila žalostna. V teh dneh jo
tam še posebej slavijo - na-
povedali so tridnevno žalo-
vanje, po njej bodo poimeno-
vali bolnišnico in trg ter si
želijo, da bi njeno truplo po-
čivalo v Albaniji.
Toda svetnica revežev bo
počivala med tistimi, ki so jo
najbolj potrebovali - med po-
moči potrebnimi iz dvajset-
milijonske Kalkute.
BRANE JERANKO
REČENO (ne)STORJENO
Kaj nas presune?
Kadar govorimo o tem, da
nas je nekaj presnnilo, misli-
mo na močan čustveni odziv, v
ekspresivnem smislu tudi na
občudovanje, sicer pa na sočut-
je, žalost. Do takšnega stanja
pride ponavadi, ko se zgodi
določena nesreča, ko nekdo ne-
varno zboli ali morda celo
umre. Takrat izražamo presu-
njenost, ganjenost na različne
načine - na primer, tako da
ihtimo, jočemo, kričimo, smo
potrti, gledamo žalostno, otož-
no. Kar nas zanima, je tisto,
kar vznemiri naše živce, naša
čustva, tako da smo potem bolj
ali manj ganjeni. Tako kot v
vsakodnevnem življenju ne sli-
šimo velikanskega hrupa, zanj
dobesedno oglasimo, tako nas
tudi velika bolečina otopi. Vi-
tomil Zupan je zapisal v eni
svojih knjig, da tudi prevelik
užitek začne boleti.
Tisoči in tisoči vojakov,
padlih v boju, tisoči mrtvih v
poplavi, vse to nas ne gane.
Potem vidimo recimo očeta,
ki drži v naročju mrtvega otro-
ka ali poslušamo pretresljivo
izpoved po krivem obtožene-
ga in zaprtega človeka in to
naredi na nas veliko večji vtis.
Spomnimo se samo vojne v
Bosni. Svet tisoči mrtvih in
zaprtih v taboriščih niso kaj
preveč prizadeli, ko pa je pad-
la bomba na tržnico so Ameri-
čani takoj reagirali. V našem
okolju je toliko nesrečnih do-
godkov, da lahko žal kar »iz-
biramo« med mnogimi, ki na
nas delujejo tako, da smo bolj
ali manj presunjeni.
V poplavi letalskih nesreč,
potresov, vojn, kriminala, av-
tomobilskih nesreč od časa do
časa ugasne življenje tudi kak-
šni znani osebnosti. In kaj -
zopet nas bolj prizadene smrt
ene »ljudske princese«, o kate-
ri nismo vedeli kaj več kot
nekaj tabloidnih natoljcevanj
rumenega časopisja, kot cel
avtobus mrtvih, ki je recimo
zgrmel v prepad. Normalno,
vseh tistih petdeset mrtvih iz
avtobusa je brezobličnih, bre-
zimenskih, oddaljenih nekam
v abstraktno televizijsko sliko,
princesa pa je del naših, sicer
tudi neoprijemljivih, a ven-
darle resničnih sanj, nekak-
šnih nedosegljivih upanj, že-
lja, ki so odraz našega večne-
ga manjka. S tem, ko je izgi-
nil subjekt fantazme, je izgini-
lo tudi upanje, da ga bomo
dosegli. V resnici smo torej
bolj ganjeni nad izgubo dela
svojega, četudi fiktivnega ja-
za, kot pa nad izgubo dejan-
skega subjekta, za katerim na
zunaj žalujemo. No, morda je
v primeru princese vendarle
nekoliko drugače, kajti kot je.
recimo, netaktno, a pravilno,
dejala Bernarda Jeklin - lady
Diana je umrla ravno pravi
čas, da bo postala legenda.
Kot takšna pa seveda ne bo
umrla tudi kot vir naših želja.
ZORAN PEVEC
Žrtev lovcev sveta
z veličastno sobotno po-
grebno slovesnostjo v Lon-
donu so se Britanci in vsa
svetovna javnost poslovili
od princese Diane, ki je na
zadnji avgustovski dan umr-
la v prometni nesreči v Pari-
zu. Njen pogreb so spremlja-
le množice na londonskih
ulicah in po nekaterih oce-
nah kar 2,5 milijarde televi-
zijskih gledalcev po vsem
svetu. Pogreb se je združil v
bolečino za tragično premi-
nulo »ljudsko princeso« in v
ogorčenje nad kraljevo dru-
žino, ki ji je storila veliko
hudega. To je v svojem po-
grebnem govoru poudaril
tudi Dianin brat grof Char-
les Spencer in s tem požel
spontani aplavz.
Pogrebna slovesnost je
potekala v Westminstrski
opatiji, udeležile pa so se je
poleg kraljeve družine in
Dianinih svojcev še številne
ugledne osebnosti z vsega
sveta. Dianin prijatelj, bri-
tanski pevec Elton John, je
zapel priredbo skladbe
Candle in teh Wind, posebej
pretresljiv pa je bil poslovil-
ni govor njenega brata grofa
Spencerja. Ta je predstavil
Diano takšno, kot je bila,
polno sočutja, lepote, stila.
Hkrati je poudaril njeno pri-
zadevanje glede vzgoje
obeh sinov Williama in
Harryja, da bi se njuni duši
ne utopili zgolj v dolžnosti
in tradiciji, temveč da bi
imela odprto življenje. Kriti-
ziral je tudi tisk, ki je po
njegovem kriv njene smrti.
Starši so ji dali ime boginje
lova, ona pa je postala žrtev
lovcev sveta. Grof Spencer je
izrazil upanje, da njena sino-
va ne bosta doživela kaj po-
dobnega. Sicer pa je med-
tem princ Charles že zapro-
sil medije, naj otrokoma pu-
stijo čas in mir, da prebolita
mamino smrt.
Po slovesnosti v katedrali
so krsto o'dpeljali v 120 km
oddaljen Althorp, kjer so jo
pokopali v grobnici družine
Spencer.
Časopisi so v komentarjih
po pogrebu ugotavljah, da je
napočil čas za prenovo mo-
narhije. Kraljevska družina bo
morala slediti Dianinemu zgle-
du, se približati ljudstvu in se
obnašati manj vzvišeno nepri-
zadeto in tradicionalno zape-
to. To so jo minule dni očitah
tudi njeni podaniki, ki so ji
zamerili, da ni dehla z njimi
žalosti ob izgubi vvaleške prin-
cese. Za mnoge je namreč ti-
sočletna monarhija umrla
skupaj s princeso Diano.

36
GLASBA - HUMOR
Enotna komisija
in občinstvo
Festival domače zabavne glasbe Ptuj '97
v športni dvorani Center
je bil v petek in soboto 28.
festival domače zabavne
glasbe Slovenije, Ptuj '97,
ki ga je pripravila družba
Radio - Tednik Ptuj pod ge-
neralnim pokroviteljstvom
Belvi šport centra s Ptuja.
V petek se je občinstvu s
po dvema skladbama pred-
stavilo 17 ansamblov, ki so se
potegovali za Orfejeve znač-
ke, nagrado občinstva za naj-
boljši ansambel ter nagrade
strokovne komisije za naj-
boljšo instrumentalno izved-
bo in za najboljšega debitan-
ta. Štirim članom je 7-članska
strokovna komisija podelila
bronasto, sedmim srebrno in
šestim zlato Orfejevo odličje.
Bron so prejeli Trio Stanka
Fajsa iz Rogaške Slatine, Vr-
tiljak iz Celja, ansambel
Franca Flereta s kvartetom
Stična iz Ivančne Gorice in
Trio Bobri iz Brezovice.
Srebrno Orfejevo značko
je prejel ansambel Rogla iz
Slovenskih Konjic, ansambel
Toplišek iz Rogaške Slatine,
Cvet iz Radeč (do sedaj je
imel 2 brona), ansambel Ko-
gras iz Zgornje Kungote, an-
sambel Franca Potočarja iz
Novega mesta, ansambel Ro-
berta Praprotnika iz Ljublja-
ne in Zarja iz Tržiča.
Zlato Orfejevo odličje pa so
si priigrali Frajkincleri iz Ma-
ribora, ansambel Vita z Jese-
nic, Podkrajski fantje iz Vele-
nja, ansambel Jožeta Šeruge
s Ptuja, ansambel Braneta
Klavžarja iz Celja in ansam-
bel Ekart s Prepolja.
Za najboljšo večjo zasedbo
je strokovna komisija progla-
sila ansambel Ekart, za naj-
boljšo malo zasedbo pa Fraj-
kinclerje iz Maribora. Za naj-
boljšega debitanta je izbrala
ansambel Toplišek iz Rogaš-
ke Slatine. Zanimivo je, da so
se tokrat nagrade občinstva
poenotile z odločitvami stro-
kovne komisije, kar se redko
zgodi. Tako je občinstvo pr-
vo nagrado namenilo an-
samblu Ekart, drugo Fraj-
kinclerjem in tretjo ansamb-
lu Jožeta Šeruge  s  Ptuja.
Slednji je v preteklih letih
priigral že osem srebrnih od-
ličij, letos pa se je prvič okitil
z zlatom.
V soboto je bil večer novih
melodij, ki so jih izvajali zna-
ni ansambli. Avtorji in izva-
jalci 27 skladb so se potego-
vali za nagrade občinstva ter
nagrade strokovne komisije
za najboljšo polko in najbolj-
ši valček, podelili pa so tudi
nagrado za besedilo in Kore-
novo plaketo za vokalno iz-
vedbo.
Prvo nagrado za besedilo
je prejel Ivan Malavašič za
pesem Ljubezen, ki so jo iz-
vajali Primorski fantje. Kore-
novo plaketo je dobila Jelka
Potočnik - kvintet Sava. Po
ocenah strokovne komisije
so najboljšo polko izvajali
Primorski fantje, najboljši
valček pa ansambel Rosa.
Občinstvo je na tretje mesto
uvrstilo ansambel Štrk, na
drugo Štajerske barone,
zmagovalci po ocenah ob-
činstva pa so Bratje iz Oplot-
nice.
:mmmmmmmBm s.B.
MTV Music Awards '97
V petek, 5. septembra, so v
newyorški dvorani Radio
City, štirinajstič zapovrstjo
podeljevali prestižne nagrade
MTV Music Avvards. Spekta-
kularno televizijsko predsta-
vo si je preko malih zaslonov
letos ogledalo več 100 milijo-
nov ljudi, na velikanskem, s
tremi mogočnimi video »zi-
dovi« podprtem odru, pa so se
poleg dobitnikov nagrad in
nastopajočih v skoraj triur-
nem shovvu zvrstili še številni
zvezdniki iz sveta filmske in
glasbene industrije.
Pred neposrednim preno-
som podelitve nagrad so si gle-
dalci MTV in pa uporabniki
Interneta lahko ogledali kon-
cert novopečene ameriške
ročk zvezdnice Meridith
Brooks z gosti, med katerimi
velja še posebej izpostaviti
udarne Foo Fighters, s katerimi
je zadnjič nastopil kitarist Pat
Smear. Po tem uvodu se je izza
vehkanske zavese prikazal
sam gospod Sting in skupaj z
Puffom Daddyem in ženo letos
umorjenega rap zvezdnika No-
toriousa B.I.G.-a odpel največjo
uspešnico letošnjega leta »Fll
Be Missing You«.
Drugi višek prireditve se je
zgodil z Madonnino najavo
»satelitskega« nastopa trenut-
no najbolj udarne »tehno« za-
sedbe The Prodigy, ki so pobe-
snelo verzijo svoje uspešnice
»Breathe« odigrali kar v Lon:
nu. Madonna seveda ni m
bila omeniti tragične s
princese Diane, nanjo pas
v svojih govorih kasneje s[
nili še nekateri zvezdniki;
Elton John, ki je dan kasn(
Londonu na Dianinem po
bu odpel svojo staro uspeš
»Candle In The Wind«.
Med nastopajočimi '
omeniti še irske mega-zvi
nike U2, ki so se predstal
pesmijo »Please«, Spice Gir
navdušile z live verzijo'
»Say You'll Be There« in
odlične Marilyn Manson.
MTV je letos podelil ka
nagrad, med nominirancip
je največkrat, kar deseti
pojavilo ime angleških fi
freakov Jamiroquai (na sli
Slednji so nato prejeli štiri
grade, vse za skladbo »Vil
Insanity«, ki so jo med po
tvijo tudi v živo odigrali. Še
nagrad, kar pet. je dobil kal
nijski odtrganec Beck, poB
nju gledalcev MTV pa so
najboljši The Prodigy in nj
va že omenjena »Breathe«.
jaška kantavtorica Jewel
zmagala v kategoriji naj žel
video. No Doubt so s skla
»Don't Speak« pobrali nagi
kot naj skupina, med rod
so bili spet najboljši AerosU
med rapperji pa je seveda Z
gal pokojni The Notori
B.I.G.. Spice Girls so dobil
eno nagrado, kot naj da
zasedba z video spotom
skladbo »Wannabe«, za
boljši video iz filma pa j^
nagrajen popularni igralec
pevec Will Smith.
Letos so po eno nagrado
delile tudi MTV podružni<
MTV Asia, MTV Austfi
MTV Brasil,MTV Europe>
India, MTV Japan, MTV I>
America in MTV Mandarin-
so izvajalci iz večine teh
precej eksotičnih podružnK
nas skoraj popolnoma neJ
ni, velja omeniti le nagrad^
so jih podelili gledalci avs|
skega in evropskega ^'^
slednji so za naj bend iz^
The Prodigy, v domovini
riginov pa so zmagali trenf
najpopularnejši Avstralci
verchair. .
■■■■■■■i STANE ŠP£(
STRANKA ŠAUIVCEV
Ponovno šola, skrbi, veseli in žalostni
trenutki. Naši dopisniki Milko Selič iz Gorice,
Franc Tratnik iz Zagrada, Anica Naraks iz
Vojnika in Antonija Tovornik iz Dobja poroča-
jo o nekaterih.
Žreb" je med kuponi izbral za izlet Petro
Fendre iz Žalca, vi pa ste z glasovnicami izbraU
šalo Mire Demetrovič iz Celja.
Ponovno v šoli
Učitelj je ponovno razložil, da bo tudi to
šolsko leto v navadi, če bi kdo rad kaj povedal
ali vprašal, da dvigne roko. Lojzek jo je takoj
dvignil:
»No, kaj bi rad vprašal?« reče učitelj.
»Prosim, kdaj bodo počitnice?«
Ponovno v šoli 11.
Prve dni so zelo poostrili kontrolo na cesti in
Lojzka, ki se je vračal pozno domov s kolesom,
ustavijo policaji:
»Takoj dol s kolesa, smrkavec. Kaj ne vidiš,
da ti luč ne gori?« se huduje policaj.
Lojzek skoči s kolesa in pove nazaj: »Saj sem
to že enkrat storil, gospod policaj, pa mi
vseeno ni hotela goreti!«
Ponovno v šoli lil.
v ponedeljek, po šoli, je Lojzek srečal še
nekoga, ki je bil bolj zagrenjen kot on sam.
»Janezek, kaj pa ti jočeš? A je tako hudo v
šoli?« »Aaaa...«
»Janezek, a te je tfšica...?«
»Aaaa...«
»Janezek, daj no, povej a...« skuša Lojzek
tolažiti Janezka na mostu čez Savinjo.
»Sssendvič mi je v vodo padel..« je končno
izjavi Janezek.
»A sendvič s salamo?«
»Neee.... Aaaa...«
»A s sirom«?
»Nee. S sssestrico...«
Ponovno v šoli IV.
Ko je prišel Lojzek domov, je očeta zanimalo:
»In katera ura ti je najbolj všeč, sinek dra-
gi?«
»Za mene je najboljša - zadnja...«
Ponovno v šoli V.
Lojzek pa si je tudi že privoščil nekaj »dopu-
sta«. In učiteljica ga je takoj povprašala, kje je
hodil dva dni.
»Mama mi je spodnjice oprala. Imam samo
ene, pa...!«
»Dobro. En dan, da se posušijo. In zakaj te
ni bilo včeraj?«
»Včeraj? Saj sem šel v šolo! Ko sem prišel do
vaše hiše, sem videl, da se vaše hlačke sušijo, pa
sem si rekel - ha, danes pa tovarišice ne bo...«
Ponovno v šoli Vi.
Končno nedelja. Na »šporhetu« pa spet ješ-
prenj. Lojzek je začel tolči po mizi
»Kaj za vraga pa rcLzbijaš?« se huduje ma-
ma.
»Kaj? Da bodo tu in tam tudi sosedje »sluti-
li«, da pri nas »šnicle« jemo...«
ŠALA TEDNA
Pif, pav in puf
Učiteljica zahteva od otrok, da napišejo^
stavek v katerem bodo besede: pif, pav, pu.fm
Lojzek je napisal: moj oče je vzel iz vitrine pif, 1
šel v gozd in napravil puf in padel je pav.M
Janezek je pa zadevo malce predrugačil: moj^
oči je pa šel v puf, ko je prišel domov je
pogledal svoj pif, pa je bil čisto paf.


GUSBA
GLASBENI EX-PRESS
letošnjega leta naj bi se v originalni zasedbi na veliko
o.flvno turnejo podala legendarna angleška heavy-metal
Jedba BLACK SABBATH. Pevec Ozzy Osboure (na sliki),
grist Tommy lommi, bobnar Bili Ward in basist Geeze
jtler so zadnjič skupaj nastopili pred 20 leti, ko je skupino
ipustil karizmatični Ozzy, ki bo v bližnji preteklosti objavil
svoj novi album »The Ozzman Cometh«, na katerem pa
jdopoleg 13 Ozzyevih starejših uspešnic tudi tri nove skladbe.
kanadska superzvezdnica
ttINE DION bo, kljub napo-
fdanemu dvoletnemu umi-
BZ glasbene scene, v začet-
ku novembra objavila novo
ploščo. Še pred tem, 9. no-
vembra, bo ameriška televizi-
ja CBS predvajala njen dve
urni koncert, posnet marca v
Memphisu.
Prvi studijski izdelek skupi-
ne SWEET 75, ki jo vodi Kris
Novoselic, ex-basist kultne
seatlleške zasedbe Nirvana,
so ameriški glasbeni kritiki
raztrgali. Isoimenski LP sta
glavna protagonista benda,
že omenjeni Kris, ki odslej
igra kitaro, ter basist in pevec
Yva las Vegas, zapolnila z niz-
kokalorično mešanico južno-
ameriške godbe in alter roč-
ka, ki pa bo navdušila le red-
ke »izbrance«.
Najpopularnejši irski mladi
ročk zasedbi ASH se je kot
stalna članica pridružila kita-
ristka Charlotte Hatherley.
Mična kitaristka, ki se jo bo
razveselil predvsem moški
del fanov te skupine, bo pris-
pevala tudi nekaj lastnih
kreacij za najnovejši album
želi vsem dijakom in
študentom uspešen
pričetek novega
šolskega in
študentskega leta!
nudi svojim članom
NOVOST-
UGODNOSTI
IN POPUSTE
• VSTOPNICE za vse kinopred-
stave Celjskih kinematografov - 380
SIT za vstopnico.
• VSTOPNICE za rekreacijo v Go-
lovcu: bazen 400 SIT, savna 600
SIT, bazen & savna 800 SIT, keg-
ljišče 500 SIT, tenis (8-15) 250 SIT,
tenis (ostali termini) 500 SIT.
• VOZOVNICE za Izletnikove av-
tobuse: LJUBLJANA 399 SIT,
MARIBOR 379 SIT.
• FOTOKOPIRANJE na Miklo-
šičevi 1: A4 7 SIT, PVC spiralna ve-
zava 120-200 SIT.
Člani pa si lahko na ŠSC ure-
dijo tudi izredno ugodno počit-
nikovanje v Dalmaciji.
Informacije: 442-523, 483-
522, http://www.klub-scr.sl,
infoterminali v enotah Banke
Celje.
Na Študentskem servisu Celje
prodajajo vstopruce za festival
»ROCKOTOCEC'97«,
ki bo v petek, 4. julija, in v
soboto, 5. julija 1997.
Izredno dobro zastavljena propagandna kampanja, ki je spremljala izid drugega studijskega
izdelka skupine BACKSTREET BOYS, je to floridsko peterico z vrha evropskih lestvic končno
lansirala tudi v zgornji del ameriške lestvice najbolje prodajanih albumov. LP »Backstreefs
Back« se odlično prodaja tudi v Kanadi, kjer že tretji teden zaseda prvo mesto, več kot 100.000
izvodov pa na teden kupijo tudi ljubitelji tovrstnih pop poskočnic na Daljnem vzhodu. Omenjena
zgoščenka je seveda tudi trenutno najbolje prodajan nosilec zvoka na našem glasbenem trgu.
skupine Ash, ki naj bi izšel še
pred koncem letošnjega leta.
Novembra bo luč sveta le
ugledala kompilacijska ploš-
ča »Shaken And Stirred« za-
polnjena s priredbami neka-
terih uvodnih tem iz filmov
slavnega tajnega agenta
JAMESA BONDA. Kot prvi
single s te plošče bo izšla
skladba »Diamonds Are Fore-
ver« Davida McAlmonta, tej
pa bodo kmalu sledile še »Ali
Time Hight« skupine Pulp in
»We Have Ali The Time In
The World« Iggya Popa.'
Odlična liverpoolska alter
pop zasedba ECHO&THE
BUNNVMEN se je po nekaj-
letni odsotnosti z glasbene
scene v velikem slogu vrnila z
izvrstnim glasbenim izdel-
kom »Evergreen«. Z njega je
založba London prejšnji te-
den na trg lansirala istoimen-
sko uspešnico »Evergreen«,
ki pa bo, po prvih odzivih
sodeč, vsaj tako uspešna kot
njena predhodnica »Nothing
Lasts Forever«, ki se je junija
z lahkoto zavihtela na britan-
ski Top 10.
Po dveh izredno dobro pro-
dajanih ploščah - »Cracked
Rear View« (1995 - 16 mio
kopij) in »Fairweather John-
son« (1996 - 8 mio kopij) in
skoraj dve leti trajajoči turneji
si je ameriški kvartet
HOOTIE&THE BLOWFISH to
poletje le privoščil počitnice.
Neutrudni Mark Bryan, pe-
vec in avtor večine njihovih
uspešnic, je tudi te izkoristil
za skladanje novih pesmi, ki
pa se bodo na njihovem tret-
jem albumu znašle šele pri-
hodnje leto.
16 let po razpadu legendar-
ne angleške zasedbe LED
ZEPPEUN se bo na single
formatu spet znašla njihova
ročk klasika »Whole Lotta Lo-
ve« (1968), ki naj bi pomagala
pri prodaji ponatisa celotnega
kataloga tega benda, ki velja
za enega izmed najvplivnej-
ših zasedb v zgodovini ročk
godbe. Številni ljubitelji te
skupine še vedno upajo, da
bodo John Paul Jones, Robert
Plant, Jimmy Page in Jason
Bonham, sin leta 1980 umrle-
ga bobnarja Jona Bonhama,
spet zaigrali skupaj, za kar pa
je le malo možnosti. John
Paul Jones je namreč na smrt
skregan z Plantom in Pa-
geom, ki prav te dni skupaj s
kultnim ameriškim under-
ground producentom Ste-
veom Albiniem pripravljata
novo ploščo.
STANE ŠPEGEL
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
Novi roclc '97
Radio Študent v sodelovanju s koncertno agencijo
ŠKUC - ROPOT letos že sedemnajstič zapovrstjo organi-
zira osrednjo slovensko rockovsko prireditev Novi ročk.
Festival bo za razliko od večine preteklih tokrat minil
brez znanih gostov iz tujine, zato pa bodo imeli tam
prisotni možnost slišati kar petnajst (!?) domačih roc-
kovskih zasedb.
Večina izmed njih seveda prihaja iz »Ogrinčeve šole
prvinskega garažnega ročka«, zato vas že vnaprej opozar-
jamo, da boste v soboto, 13. septembra, deležni bore malo
pravega novega ročka, bodo pa skupine Zablujena genera-
cija, Proletariat, Delavvare, Not The Same, Hudo narobe,
Disco Kings, Pulz, Mokre sanje. Erotični, Srečna Mladina,
Valter brani Sarajevo, Rhythm Thieves, Crossroads, Minusi
in Pridigarji, zagotovo nastružile obilo opilkov iz polprete-
kle zgodovine ameriškega garažnega ročka.
TUJE LESTVICE

381
IZ OTROŠKEGA SVETA
STARSmKRATKOHLAČNIKOrni
Prvič v vrtec
Morda ste, spoštovani star-
ši, v teh septembrskih dneh
prvič odpeljali svojega pred-
šolskega otroka v vrtec. Če-
prav ste o začetnih težavah že
marsikaj vedeli, nekaj pa tudi
slutili, vas je morda otrokov
negativni odziv neprijetno
presenetil.
Kot starši želite, da bi se vaš
otrok samozavestno in dobro-
voljno vključil med sovrstnike,
tako kot se drugi otroci, ki jih
opazujete. Sprašujete se, kaj je
vendar narobe in pojavlja se
dvom, ali ste storili prav, ko ste
otroka vpisali v vrtec.
Predšolski pedagogi in vzgo-
jiteljice dobro razumemo vaše
dvome in stisko vašega otroka.
Kaj se torej dogaja? V jedrni
družini, ki vključuje starše in
manjše število otrok (večino-
ma, žal, le enega ah dva), so
medsebojni odnosi tesnejši,
čustva razvidnejša in količina
medsebojnih stikov večja. Vse
to je v marsičem dobro, otrok
je v takšnih razmerah deležen
več pozornosti, je takorekoč
središčna točka, okrog katere
se vse vrti. Tako se tudi počuti
in obnaša, posebno še, če nima
bratca ali sestrice, če je mlajši
od štirih let in če ima razmero-
ma malo stikov z otroki v so-
seščini. Vendar je to »kraljes-
tvo« v zgodnjem otroštvu ča-
sovno omejeno, saj se mora
otrok postopoma vključevati v
širši svet, če hočemo, da se bo
normalno in zdravo razvijal.
Temu strokovno rečemo »so-
cializacija«, ki se v današnjih
razmerah v veliki meri odvija
prav v vrtcu.
Otrok, ki je bil v središčni
pozornosti očka in mame, se v
vrtcu sreča s skupino otrok,
enak med enakimi glede pravic
in obveznosti. Soočiti se mora
z vrsto zanj popolnoma novih
situacij: deliti mora igrače in
pozornost odraslih, počakati
mora, da pride na vrsto in se
naučiti novih pravil, ki so dru-
gačna kot v družini.
Vse to predstavlja za otroka
veliko spremembo v življenju,
ki ji je kos le ob čustveno toplih
starših in vzgojiteljih, ki otroka
v stiski stisnejo k sebi in razu-
mevajoče sprejemajo njegova
spremenljiva čustvena stanja -
zdaj jok, zdaj smeh. To pome-
ni, da mu pritrdimo, ko nam
potoži kakšno neprijetnost iz
življenja v skupini otrok in se
skupaj veselimo ob njegovih
novih odkritjih. Sčasoma bo
prijetnega vedno več, vedno
več bo tudi prijateljstev in no-
vih malih učenosti. Otrok bo
napredoval v spretnostih, sa-
mostojnosti, sposobnostih,
dvignila se mu bosta samoza-
vest in samozaupanje.
Ne naenkrat, ker gre za dol-
gotrajen proces, toda nekega
dne boste vse to in še kaj z
zadovoljstvom ugotovili pri
svojem otroku. Takrat bodo te
začetne prilagoditvene težave
že pozabljene, čeprav zdaj mu-
čijo vas in otroka.
Kaj pa lahko storimo že sedaj?
Staršem svetujemo, da v popol-
danskem času posvetijo otroku
veliko časa za poslušanje, skup-
no igranje, sprehod... Otroka ni-
koh ne pustimo v vrtcu že prvi-
krat za poln čas, ampak ga po-
stopoma uvajamo. Majhen
otrok mora postopoma prema-
gati »zapustitveni strah«, to je
strah, da so ga starši zapustili, da
je ostal sam, zato ne zamujajmo
v vrtec in obljubimo otroku sa-
mo tisto, kar bomo res storili.
Zaupajte vzgojiteljem v vrt-
cu, veliko se pogovarjajte z
njimi, vaše zaupanje čuti tudi
otrok in to povečuje njegov
občutek varnosti. Zanimajte se
za vse, kar vidite v vrtcu nove-
ga, saj bo dobra obveščenost
pomagala premagati tudi vaše
strahove. V vrtec ne vstopajo le
otroci, z njimi na svoj način
vstopate tudi starši.
Z medsebojnim sodelova-
njem in naklonjenostjo bo vse
lažje!
■BETKAVRBOVŠEK,
vrtec Hudinja
VVZ Tončke Čečeve Celje
Hrana za dušo
Zaključek mednarodnega knjižnega kviza
Včeraj popoldne je Oddelek
za otroke Osrednje knjižnice
Celje v Celjskem domu pri-
pravil zaključno prireditev
mednarodnega knjižnega
kviza. Na prireditvi je nasto-
pila klovnesa Eva Škofič Mu-
rer, otroci so se pogovarjali s
pisateljem Dimom Zupanom,
letošnjim Levstikovim nagra-
jencem. Deset reševalcev kvi-
za je prejelo lepe nagrade.
Mednarodni knjižni kviz pri-
pravlja nemška ustanova Stiff-
tung Lesen, letos že šestič tudi
v Sloveniji. Celjski koordinator
tega kviza je Oddelek za otroke
celjske knjižnice v sodelovanju
s šolskimi knjižnicami, ki želi
navdušiti za branje čim več
mladih bralcev. Letošnji kviz je
govoril o zdravi hrani, ki nas
vse bolj skrbi in katere pomena
se vse bolj zavedamo. Ob kvizu
so šolarji razmišljali tudi o knji-
gah - naši duševni hrani.
Vsako leto sodeluje pri reše-
vanju okrog tisoč otrok, ob
tem pa spodbujajo tudi druge
aktivnosti (lani literarni natečaj
na temo Otroci za boljši svet).
Letošnji je spodbujal in ponujal
možnost za celo vrsto dejavno-
sti v krožkih in prostočasnih
aktivnostih. Bralci so lahko re-
ševali tudi knjižno uganko me-
seca, ki se je navezovala na
kviz.
Glavna nagrada je udeležba
na zaključku kviza v Ljubljani,
kjer se mladi bralci srečajo z
najrazličnejšimi zanimivostmi.
Pri tem so knjižnici pomagali
Društvo prijateljev mladine in
sponzorji. Poleg številnijjB
nih založb so bili to ]{M
Celje, Klasje, SLG Celje iS
podjetje Celje, ki so nazajl
ni prireditvi presenetilitjjj
katere obiskovalce v Celjsj
domu.
S knjižnimi nagradamj
so včeraj nagradili deset]
valcev, ki so jih izžrebaj
973 prispelimi rešitvan^
so: Radovan Dakič, OŠ H
nja, Lidija Levstik, OŠ q
j a, Marta Pšeničnik, Oš p,
kolovo, Sara Šabec, Oš
nja, Linda Nikšič, i. OŠCrt
Danko Moravek, OŠ ^
Roša, Iztok Kovač, OŠ Glj
ja, Janko Hajnšek, OŠ Gj^
ja, Samantha Zuka, OŠFrj
Roša in Marko Ribič, OŠ j
zija; -    1
NAREDIMO SI IGRAČO

BETICA
ZAAVTOMOBILISTE
Po SLK še SLC
"jitka, tržna in modelska,
dvema velikima oziro-
^ uglednima nemškima
domobilskima tovarna-
jj torej BMW in Merce-
[fsBenzom, ne poneha. Po
^[gm, ko je BMW nazna-
I da bo po roadsterju Z3,
j gre zelo dobro v promet,
jjdstavil še kupejevsko
jredenko z oznako Z5, se
J nekaj podobnega pri-
(jvlja tudi Mercedes
m.
lako naj bi prihodnje leto
J cesto postavil SLC, torej
ipejevsko izvedenko sko-
II izjemno priljubljenega
jadsterja - kupeja SLK. Ta
nomobil je pri kupcih res
fio priljubljen, saj je treba
jni v Nemčiji čakati dve leti,
a nas pa pridejo povsem
Rži kupci na vrsto konec
ihodnjega leta. SLC bo se-
da narejen na osnovi SLK,
ii pomeni, da bodo dolži-
i, medosna razdalja in
lenda tudi višina povsem
nake. Zunanja oblika je delo
tipe, ki ji še vedno načeluje
icer upokojeni Bruno Sacco,
fclga leta najpomembnejši
lilikovalec avtomobilov pri
lercedes Benzu. Ker gre za
upe, bo zanimiv in tudi svo-
^nen zadnji del. To bo
bistvu obla steklena streha,;
ki pa med drugim skriva bis-
tveno posebnost tega avto-^
mobila: mercedes SLK bo ku-
pe s prostorom 2+2. To med
drugim pomeni, da na zad-
njih sedežih v resnici ne bo
mogoče zelo udobno sede-
nje, bo pa dovolj prostora za
otroke ali nekaj prtljage. Po
tej strani se torej SLC razliku-
je od še nepredstavljenega
BMW Z5, ki je dvosedežnik
(čeprav so pri BMW najprej
razmišljali o podobni 2-1-2 za-
snovi, pa so se zaradi tega,
ker bi morali premakniti po-
ložaj posode za gorivo, kar
bi bistveno povečalo stroške,
premislili).
Pri mercedes Benzu pravi-
jo, da naj bi v letu dni izdelali
približno 15 do 20 tisoč SLC,
avto pa naj bi na trge pripe-
ljal prihodnje poletje. V prt-
ljažnik tega avta naj bi šlo za
nekako 250 litrov prtljage,
ob podrtih zadnjih sedežih
pa celo 500 litrov, kar je vse-
kakor zelo razveseljiva šte-
vilka. Osnovno izvedenko bo
poganjal novi šestvaljnik V
oblike z gibno prostornino
3,2 litra in močjo 218 KM,
menda pa bodo kasneje za-
čeli vgrajevati še močnejše
motorje.
Na sliki: mercedes benz
SLC.
HrvaŠki avtomobilski trg se prebuja
Dogajanje na hrvaškem avtomobilskem tr-
gu za Slovenijo ni in tudi ne more biti
posebej zanimivo, čeprav bi lahko bili hrvaš-
ki kupci novih in rabljenih avtomobilov za
slovenski trg pomembni - če bi bilo slovenski
državi kaj do tega. No, dejstvo je, da je vse od
začetka vojne hrvaški trg neprestano upa-
dal, v letošnjih sedmih mesecih pa se dvigu-
je oziroma okreva.
Tako so letos pri naših južnih sosedih
prodali 24.857 osebnih avtomobilov, kar je
več kot v celem lanskem letu. Najugodnejši
je bil, to je zanimivo, julij, ko so trgovci
prodali^5059 avtomobilov. Glavne tržne dele-
že si delijo Fiat (19,9 odstotka), pa Volksvva-
gen (15,3 odstotka), Ford, kj ima v rokah 10
odstotkov trga ter Opel (9,7 odstotka) in
Renault (8,4 odstotka).
Najbolje prodajano vozilo v letošnjih sed-
mih mesecih je fiat uno (skupaj 2128 ali 8,5
odstotka vseh), sledi pa mu VW polo (1959 ali
7,8 odstorka), škoda felicia (1931 ah 7,7 od-
stotka) in ford escort (1834 ali 7,3 odstotka).
Zanimivo je, da gredo na Hrvaškem zelo
dobro v promet mercedesi in beemveji - če
naredimo primerjavo s Slovenijo. Tako so pri
naših sosedih doslej prodali 463 mercedesov
in 333 beemvejev, kar je komaj kaj manj kot v
Sloveniji.
40
ZA AVTOMOBILISTE
Z nubiro v vrh
Avtohiši Vaš avto in Avto Finex sta v soboto v svojih prostorih
na Mariborski cesti 23 v Celju pripravili Dan odprtih vrat. Na
njem je uradno promocijo v naši regiji dočakal nov Daewoojev
model nubira. Vaš avto je edini pooblaščen trgovec m serviser
znamke Daewoo na Celjskem, Avtohiša Finex pa pooblaščen
prodajalec. ŠtevUni obiskovalci, ki so se udeležih promocije,
so bih presenečeni nad kvaliteto novega Daewoojevega avto-
mobila, v kar so se lahko prepričali na praktičnem testu vozila,
hkrati pa se seznanili z ugodnimi prodajmmi pogoji.
Daevvoojevi avtomobili ima-
jo v Sloveniji vse več privržen-
cev Še leta 1993 je bila ta
znamka po uspešnosti na 15.
mestu, v letošnjem letu pa se
je po zadnjih podatkih prebila
že na osmo. Daevvoo želi pre-
ko generalnega uvoznika za
Slovenijo Daevvoo Motor Ljub-
ljana in vseh pooblaščenih tr-
govcev in prodajalcev zavzeti
desetino slovenske tržne po-
gače. Največ si obetajo od mo-
dela nižjega razreda, lanosa
(prvi model, ki so ga pri Dae-
wooju razvili po prekinitvi so-
delovanja z ameriškim Gene-
ral Motorsom leta 1993), in od
nedavno predstavljene nubire
(nižji srednji razred).
Daewoojeva nubira bo s
svojo bogato zasnovo prav
gotovo vabljiv za tiste, ki želi-
jo v spodnjem srednjem raz-
redu nekaj več. Avtomobil je
lahko družinski, primeren je
za podjetja in manjše podjet-
nike (predvsem karavanska
izvedenka, ki v osnovi nudi
550 litrov prtljažnega prosto-
ra, s prevračanjem sedežev
pa ga povečamo na 1840 li-
trov), zadovoljil bo voznike,
ki radi pritiskajo na plin, nav-
dušeni bodo tudi tisti, ki jim je
bolj pri srcu mehka vožnja
(sistem vzmetenja uravnava
in nevtralizira nepravilnosti
na cestiščih). Nubiro odlikuje
izvrsten oprijem s podlago,
ergonomična notranjost  ne
utrudi voznika in sopotnikov.
Komandna plošča je razumlji-
va in enostavno dosegljiva,
preglednost iz avtomobila pa
je tolikšna, da kljub nekaj
večji zasnovi (v dolžino meri
glede na izvedenko od 4248
mm do 4514 mm) omogoča
nemoteno upravljanje tudi v
najbolj zgoščenih sredjnah.
Stopnja pasivne varnosti je vi-
soka, z nubiro pa so opravili
preko 200 testov s trčenjem.
Prednji odbijač zadrži močne
udarce, motor se zloži v slogu
harmonike, štirislojna plošča
pa prepreči vdor motorja v
kabino. Bočne ojačitve so iz-
delane tako, da preusmerijo
silo udarca v preostale dele
ogrodja, zadek pa je močno
ojačan in zagotavlja maksi-
malno varnost potnikov na
zadnjih sedežih. V primeru,
da se avtomobil obrne, je
opornik na strehi nubire med
najmočnejšimi v tem razredu.
Pasivno varnost uspešno do-
polnjuje aktivna (ABS, trenut-
no zategljivi varnostni pasovi,
varnostna blazina, dvosto-
penjski naklon sedeža, opo-
zorilnik za odprta vrata idr.).
Motor (prečno postavljeni
štirivaljnik) je močan (od 106
do 133 KM), zmogljiv (največ-
ja hitrost do 195 km/h s pos-
peški od 9 do 11 sec. do 100
km/h), tih, trpežen in varčen
(od 5,8 litra na 100 km dalje),
vse izvedenke imajo 5 sto-
penjski menjalnik.
Avtohiši bosta nubiro pred-
stavili na Mednarodnem
obrtnem sejmu (prostor za
halo A), v tem času pa nudijo
tudi posebne sejemske ugod-
nosti (te sicer pripravljajo
vsak mesfec in vas bodo o njih
sprotno seznanjali).
Pooblaščenec za trgovanje
z vozili Daevvoo v celjski regiji
nudi v sklopu svojih dejavno-
sti poleg servisiranja (na Tr-
noveljski cesti 2) še avtokle-
parsko in ličarsko delavnico,
avtopralnico in vulkanizacijo.
■■■■■HIHHIBHH^ EP
Metalna barva 300 DEM
Prodajni in plačilni pogoji:
- za podjetnike in obrtnike možnost plačila na več položnic
- leasing
- kredit (brez pologa) do 5 let
- prvih 100 vozil nubira ima 2000 DEM promocijskega popusta
- staro za novo
Seat arosa za slovenske kupci
Po roadsterjih in*karavanih
očitno prihaja čas najmanjših
avtomobilov, kar še posebej ve-
lja za Evropo in evropske avto-
mobilske ti:ge. Razlogov je do-
volj, vendar nova generacija
majhnih avtomobilov ni le na-
domestek za večja vozila, pač
pa ponuja skoraj vse - razen
razsežnosti v centimetiih.
Med povsem sveže avtomo-
bile te vrste se po novem in
torej tudi pri nas uvršča Seato-
va arosa. Avto je bil na ogled
že na ženevskem avtomobil-
skem salonu, sedaj pa začenja
svojo tržno pot tudi po sloven-
skih cestah. Arosa meri v dol-
žino dobra 3,5 metra, kar po-
meni, da jo je mogoče primer-
jati z renaultom tvvingom, pa
fordom ka in še številnimi
drugimi podobnimi avtomo-
bih. Količnik zračnega upora i e
0,32, kar je spodobna, ne pa
tudi izjemna številka.
Navzven je to vedno kom-
bilimuzina s tremi vrati, nare-
jena na enaki osnovi, kot bo
to čez leto dni volkswagen
lupo oziroma lupino. Upošte-
vaje dejstvo, da je Seat sestav-
ni del korporacije Volksvva-
gen, je povsem verjetno, da
bodo znotraj koncema na tej
osnovi poleg arose in še nero-
jenega lupa predstavili še
kakšno vozilo. Arosa je slo-
venskim kupcem ta hip na
voljo z dvema motorjema.
Osnovni je 1,0-litrski bencin-
ski štirivaljnik z močjo 37 k-
W/50 KM pri 5000 vrtljajih v
minuti. S tem motorjem zmo-
re arosa največ 151 km/h, do
100 KM/h pa pospeši v 17,4
sekunde. Nekaj zmogljivejši
je 1,4-htrski motor z močjo 44
kW/60 KM pri 4700 v^j
minuti ter z največjo hi(
160 km/h in pospešO
sekunde do 10 km/h. On'
so tri oziroma štiri (osn^^
pa estilio, comfort 1^''^
tron), menjalnika dva
in prestavna avtomatii^^?
slovenski tržni  prosto/
utegne biti še posebej z^J
va osnovna različica z i g!
skim bencinskim moton"
Njegova gibna prOstorninJ
pod 1,0 litra in ker avto na
javEU (in sicer v WolfsbJ
torej središču Volksvvaguj
ne v Španiji, kjer ima Seat s,
sedež), je pri nas na vo
brez carine. Zato je nje^
maloprodajna cena 1,296J
lijona tolarjev, medtem kol
treba za osnovno razljj
arose z 1,4-litrskim motorjj
odšteti 1,517 milijona tolar:.
Aci avto - otvoritev novega salona s ponudbo vozil Daewo(
Preteklo soboto je podjetje ACI AVTO z Mariborske ceste 202 v Celju ob otvoritvi m
salona predstavilo vse tipe vozil DAEWOO. Lep dan je bil kot nalašč za vse, ki so se žek
preizkusnimi voziU tudi popeljati.
Vsi so bili enotnega mnenja, da kvaliteta, eleganca in udobnost presegajo izredno ugo
cene vozil DAEWOO.
Na dobro obiskani otvoritvi je bilo tudi nekaj zelo uglednih gostov, kot so g. Y.J. Yi
predstavnik korporacije iz Koreje, ter g. Jože Ulčar iz firme DAEWOO MOTOR iz Ljubljane.
Z organiziranim servisom v Celju je zaokrožena kompletna ponudba.

ZA AVTOMOBILISTE
leinškim tovarnam
jre v ZDA dobro
Lntna gibanja lahko bis-
vplivajo na (ne)uspe-
vseh. seveda tudi avto-
tovarn. To se sedaj
^\ nemškim avtomobil-
izdelovalcem, ki pa so
J^le v nekoliko dnigač-
Jpoložaju.
t\^\i^ Mercedes Benz in
Lvagen namreč svojih
^i^obilov v ZDA, ki so
J, vsemu še vedno eden
Imembnejših svetovnih
J, ne le prodajajo, pač pa
0[nd\ izdelujejo. V zad-
,ijčasu pa se je dolar na-
^ marki skoraj izjemno
jjpil, kar pomeni, da so
0avtomobili za ameriš-
upce poceni - če jih pri-
;jo iz Nemčije. Povsem
ye je, če so ti avtomobili
jjeni v ZDA, kajti zanje je
pj odšteti več. Tako so
iffljene tri tovarne v prece-
pu, kajti v ZDA Mercedes iz-
deluje avto M razreda, BMW
serijo tri oziroma roadster
Z3, Volksvvagen pa golfa.
Kljub tem valutnim spre-
membam pa gre petim nemš-
kim avtomobilskim tovar-
nam v ZDA skoraj izjemno
dobro. Tako je BMW letos že
prodal več kot 62 tisoč avto-
mobilov, Audi dobrih 17 tisoč,
Mercedes Benz več kot 52
tisoč, Volksvvagen skoraj 70
tisoč in Porsche 6500. Po
mnenju analitikov se bo v pri-
hodnje zelo dobro pisalo
Porscheju, ki se vrača na svo-
je nekdanje pozicije, pa tudi
Audiju, medtem ko naj bi os-
tali trije bolj ali manj ostali
tam, kjer so bili doslej. Vseka-
kor je v sedanjem dogajanju
nekaj ironije, kajti vse tri
nemške avtomobilske tovar-
ne, ki v ZDA sestavljajo svoje
avtomobile, so se tja preselile
zaradi manjših stroškov dela,
predvsem pa velikega trga.
AudiASs
šestvaljnikem TDI
Nemški Audi je že dolgo
znan po dokajšnji tehnični
naprednosti, pri čemer ima
kaj pokazati.
Tako je že dolgo znan njen
quattro štirikolesni pogon, pa
aluminijasta karoserija audija
A8, predvsem pa dizelski mo-
torji z neposrednim vbriz-
gavanjem goriva in po štirimi
ventili na valj, turbinskim pol-
nilnikom...
Doslej je Audi tukaj po-
nujal štirivaljnike, sedaj pa
prvega šestvaljnika z gibno
prostornino 2,5 litra in močjo
150 KM. Ta motor bodo naj-
prej ponujali v največjem au-
diju A8, pri čemer naj bi bila
največja hitrost tega avtomo-
bila 222 km/h, do 100 km/h
pa naj bi pospešil v 9,9
sekunde. Najprej bo A8 2,5
TDI na voljo v varianti le s
prednjim kolesnim pogonom
in s šeststopenjskim ročnim
menjalnikom, kasneje pa tudi
s quattrom in tiptronicom
oziroma prestavno avto-
matiko. Pri nas bo audi A8 2,5
TDI naprodaj konec leta.
Italija: davčne spodbude
povečujejo prodajo
Italija se je pred nedavnim odločila podaljšati posebne
davčne spodbude pri osebnih avtomobilih. Vlada je
sprva nameravala te spodbude ukiniti septembra, sedaj
pa so jih podaljšali do konca leta.
Tako dobijo vsi tisti, ki svo-
je več kot deset let staro vozi-
lo zamenjajo z novim, precej-
šen popust pri plačilu dajatev.
Prav to je po mnenju anali-
tikov prodajo osebnih avto-
mobilov na italijanskem trgu
v letošnjih mesecih potisnilo
globoko navzgor. Tako so ju-
lija prodali za 56 odstotkov
več avtomobilov, kot julija la-
ni, pri čemer je šlo še posebej
dobro Fiatu, ki je prodajo v
tem mesecu v primerjavi z
lanskim povečal za 57 odstot-
kov (skupaj so prodali 108
tisoč osebnih avtomobilov). V
letošnjih sedmih mesecih pa
so v Italiji skupaj prodali^l,55
mihjona osebnih vozil, rar je
kar za 34 odstotkov več kot V
enakem obdobju lani. To je
seveda velik skok, še posebej
v primerjavi z drugimi veliki-
mi evropskimi trgi, kjer je
prodaja slabša kot je bila.
Seveda pa se postavlja
vprašanje, kaj se bo zgodilo
prihodnje leto, ko teh davčnih
spodbud ne bo več. Zanimiv
in zgovoren primer je Franci-
ja, ki se je lani »sončila« v
dobri prodaji prav zaradi
vladnih davčnih spodbud, le-
tošnja prodaja pa je skromna.
Na sliki: fiat punto, trenut-
no najbolje prodajano vozilo
na evropskih trgih. ,
Do oktobra
cenejše
nazde 323
I tis, uradni predstavnik
ponske Mazde na sloven-
im trgu, bo do oktobra
iidajal mazdo 323 različ-
i karoserijskih izvedenk
I nekaj nižjih cenah,
lako so vse mazde 323 z
- nako SE serijsko opremlje-
1 s klimatsko napravo,
?ednjo ključavnico, dvema
ičnima varnostnima blazi-
na, ABS ipd. Po novem bo
rbatako za mazdo 323 l,5i
iiteti 28.990, za izvedenko z
akim motorjem, vendar v
fužinski varianti, 29.990 in
'kupejevsko različico z oz-
^'<o F in z 1,5-litrskim mo-
i'1ein 30.490 mark.
42

KULTURABIVANJA
Ureditev podstrešja
Bralec Janko želi urediti
neizkoriščeno podstrešje v
moderno stanovanje za mla-
do štiričlansko družino. Pod-
strešje je v »surovem« stanju,
opremljeno z dostopom po
stopnicah, balkonskimi vrati
in oknom. Narejeni so pri-
ključki za vodo ter odtok za
stranišče. Strešnih oken še
ni, verjetno pa bo potrebno
prostor zmanjšati zaradi niz-
ke strehe z naklonom 30° in
višine zidu (65 cm) ob zuna-
njem zidu. Zanima ga tudi,
kako podstrešje primemo
izolirati.
Odgovor: ob vhodu v stano-
vanje je projektiran predpro-
stor, vstop v stanovanje direkt-
no s stopnic je lahko zelo nero-
den, včasih tudi nevaren, kadar
stojimo pred vrati z polnimi
rokami. Leva stena predpro-
stora je iz steklenih prizem. Te
dajejo zanimiv efekt, prepuš-
čajo pa tudi svetlobo. Levo od
predprostora je dnevni pro-
stor, v njem je knjižna omara,
sedežna garnitura. V nižjem
delu, kjer je višina 65 cm, lahko
vgradite omare. Lahko jih pu-
stite po celotni dolžini stanova-
nja, ali pa jih občasno prekine-
te z navidezno steno. Dnevni
prostor ima strešno svetlobo,
vgradite lahko štiri strešna ok-
na skupaj (VELUX). Prostor se
nadaljuje v jedilnico, v njej je
jedilria miza, lahko tudi stekle-
na vitrina. Jedilni del se zaključi
s kotno kuhinjo.
V drugem delu stanovanja je
kopalnica, v njej je vogalna kad
ter umivalnik. V kopalnici pri-
poročam preboj zunanje stene
z namestitvijo okna. Ob kopal-
nici je tudi prostor, v katerem
sta pralni in sušilni stroj ter
ostale gospodinjske pritikline,
v njega pridemo skozi drsna
vrata. Ob nižji steni so lahko
police. V spalnici staršev je gar-
derobna omara, prav tako so v
nižjem delu lahko police in
omare. Tudi v tem prostoru je
strešno okno. Zaradi poševnih
stropov bo potrebno pohištvo
izdelati po naročilu.
V otroški sobi sta dve postelji
v nižjem delu prostora, najnižji
del lahko prav tako izkoristite
za različne police. V višjem
delu prostora so garderobne
omare ter daljša pisalna miza.
Tudi ta prostor je osvetljen s
štirimi strešnimi okni.
Tlak v predsobi, dnevnem
prostoru, jedilnici in kuhinji je
lahko laminat, v kopalnici ke-
ramika, v otroški sobi in spalni-
ci staršev pa je lahko tekstilna
obloga. Stop je lahko obdelan z
mavčnimi ploščami.
Izbiro in način
izolacije
Na vaše vprašanje o izbiri in
načinu izolacije strehe vam
bom poskušala odgovoriti
zgolj načelno, ker ne poznam
izvedbe vaše strehe, je izdelana
kot topla ali morebiti kot hlad-
na streha. Za izkoriščeno, bi-
vanjsko podstrešje je primer-
nejša izvedba hladne strehe,
kakršna pa pri starejših grad-
njah ni običajna. »Hladna stre-
ha« je prezračevana streha z
dvojnim nosilnim krovom, »to-
pla streha« pa je neprezrače-
vana streha z enojnim nosilnim
krovom.
V primeru, da se odločite za
izdelavo hladne strehe, je se-
stava sledeča: primarna kritina
(opeka, eternit, tegola itd.), le-
tve, kontra letve, ki predstav-
ljajo zračni sloj, sekundarna
kritina (mikropropustna folija
- z njo ne smemo preprečiti
prehoda vlage iz slojev pod
njo), opaž (pri uporabi samo-
nosilne folije ni potreben),
plast toplotne izolacije. Za to-
plotno izolacijo predlagam iz-
biro steklene volne (ne mine-
ralne), ki je med najprimernej-
šimi materiali v svetu in pri nas.
Za naše klimatske razmere je
priporočljiva debelina sloja od
16-20 cm, položen pa naj bo v
dveh plasteh, tako da druga -
tanjša plast prekrije špirovce z
notranje strani. S tem zmanjša-
mo učinek toplotnih mostov.
Med izolacijo in notranjo oblo-
go (mavčne plošče ali ladijski
opaž) položimo parno zaporo
iz PE ali ALU folije (stiki naj
bodo zalepljeni).
Seveda moram opozoriti, da
je potrebno omogočiti pretok
zraka skozi zračni sloj pod pri-
marno kritino, z vstopom zra-
ka ob kapi in izpustom pri
slemenu (nekatere kritine ima-
jo tipske prezračevalne ele-
mente) . Če boste izdelali pod-
strešje na opisan način, bodo
prostori pozimi prijetno topli,
poleti pa tudi dovolj hladni. O
podrobnostih pa se posvetujte
s strokovnjakom.
KLAVDIJA SITAR
GREMO PO GOBE
Odsekani kijec
Veliki in odsekani kijec
Smo v času, ko
najdemo v gozdo-
vih, navkljub bolj
slabi gobji letni,
vsaj štiristo vrst
gob. Več znaš, več
veljaš. Pri gobah je
ta rek še toUko bolj
na mestu. Kdor bo
iskal le Usičke in
jurčke, bo največ-
krat odšel domov
praznih rok oziro-
ma košare. Če pa
poznamo več vrst, je
naša bera prav zara-
di tega bogatejša.
Torej, naučite se
spoznavati rodove in vrste,
vendar mora biti vaše znanje
stoodstotno zanesljivo. Nez-
nanje ali površnost se pri go-
bah kaj hitro maščuje, v naj-
manjši meri z bruhanjem ali
slabostjo.
Danes predstavljam zaradi
svoje posebne oblike spet do-
kaj nenavadne gobe, vendar jih
prav zaradi tega ne bi mogli
zamenjati s prav nobeno drugo
gobo. Govorimo o velikem in
odsekanem kijcu.
Kijec raste v iglastih gozdo-
vih na nekoliko steptani podlo-
gi. Raste v skupinah. V kuhna-
ričnem smislu ni preveč po-
memben, vendar pa ga lahko
brez skrbi damo v košaro. Več
vrst gob bo v košarici, boljša bo
gobova juha.
Golobice so ene izmed bolj-
ših gob in danes jih bomo pri-
pravili za gurmane.
Potrebujemo: 40 dag golobic,
juho, 40 dag špagetov, slan krop,
20 dag šunke, maščobo za poso-
do, Slkledico mleka, 1 dl kisle
smetane, 10 dag ementalca.
Priprava: golobice očistimo,
operemo in cele skuhamo v
malo vode, ki smo ji dodah jušni
koncentrat. V slanem kropu
posebej skuhamo špagete, ki jih
prelijemo s hladno vodo in od-
cedimo. Kuhano šunko in gobe
narežemo na podolgovate pra-
mene, oboje zmešamo s špage-
ti, naložimo v pomaščen pekač
in prelijemo z mlekom in kislo
smetano. Po vrhu naložimo re-
zine sira in jed postavimo v
močno segreto pečico, da se sir
začne topiti. Serviramo s kuma-
rično in pesno solato.
AMADEO DOLENC
Veliki kijec


™DEUSK0 KOSILO
ITelečja obara z
grahom
^rovtov narastek,
pečen krompir v
dlu foliji, solata
jžene sadne rezine
l^lecjaobaraz
grahom
gbujemo: 70 dag teleti-
^vraKi, prsi ali pleč, 6 dag
iOdag sesekljane čebule, 4
ijioke, sol, lovorov list, 1 '
,j,^el<, peteršiljevo koreni-
yejicomajarona, kis ali vi- :
1/41 graha. i
jjprava: grah posebej sku-
iP meso narežemo na
jji^ zelenjavo očistimo. Na
ffolje damo čebulo, žličko
'in2 žlici vode. Čebulo po-
lelimo po vsej površini. Ko
^inčebulni sok izparita, jo
ifenehonia mešamo. Na
J rumeno čebulo damo
(O in na vročem mešamo
to časa, da se mesni sok
jii, nato dodamo moko in
iiažimo tako, da imamo na
jirani kožice moko, na dru-
Deso. Ko moka porumeni,
mešamo z mesom in prilije-
Idop, dodamo korenček,
ifšilj, lovorov list in obara
vre na majhnem ognju,
cie 1/4 ure dodamo grah,
tomajarona, ki jo pred po-
Ibo odstranimo, vino ali
Irovtov narastek
! Mrebujemo: 1,20 kg težko
?.tovo glavo, sol, 40 dag
- iega govejega mesa, 6 dag
ščobe, 15 dag sesekljane če-
if, 3 stroke strtega česna,
3oper,3do4jajca, 1 dl kisle
:iane.
sprava: ohrovt očistimo,
lliemo na za prst široke
Piše: sestra VENDELINA
rezance, kuhamo v osoljenem
kropu 35 minut, nato pa odce-
dimo.
Na maščobi spražimo čebu-
lo, dodamo česen, meso, sol in
ga dušimo do mehkega. Po
potrebi večkrat prilijemo po
malem krop in med mehko
meso pomešamo ohrovt, po-
per, stepena jajca s smetano in
vse skupaj damo v namazano
narastkovo skledo in rumeno
zapečemo pri 200 stopinjah
Celzija.
Pečen krampirvalu
foliji
Potrebujemo: 6 debelih ali
12 manjših krompirjev, sol, po-
per ali kumino, 4 dag margari-
ne, alu folija.
Priprava: na košček alu folije
damo košček margarine in
opran, skrtačen in osušen
krompir, malo soli, poper ali
kumino. Vsakega posebej zavi-
jemo in položimo na pekač.
Pečemo eno uro pri 200 stopi-
njah Celzija. Na mizo ga damo
zavitega z vejicami peteršilja.
Zloženesadne
rezine
Potrebujemo: krhko testo iz
35 dag moke, nožev vrh pecil-
nega praška, 20 dag masla, 10
dag sladkorja v prahu, 1 jajce, 2
žlici kisle smetane ali mleka.
Biskvitno testo: 3 jajca, 9 dag
sladkorja, 9 dag moke, 10 dag
marmelade,    1    pločevinka
kompota, 2 vanilinova pudin-
ga, 5 dag sladkorja.
Skutina krema: 30 dag pret-
lačene skute, 7 lističev želatine
namočene v vodi in stopljene v
4 žlicah tople vode, 10 dag
sladkorja, vanilin, 1 žlica limo-
ninega soka, 1 žlica ruma, 1/41
spenjene sladke smetane.
Za okras: čokoladne drobti-
ne, kompotovi krhlji, spenjena
sladka smetana.
Priprava: pripravimo krhko
testo. V skledo damo moko,
'pecilni, sladkor, maslo in pri-
pravimo kašico. Dodamo jajce,
smetano in zgnetemo testo.
Zvaljamo ga v velikosti pekača
za pol prsta na debelo, položi-
mo na namazan pekač in ru-
meno spečemo pri 200 stopi-
njah Celzija.
V 3/4 1 kompotove vode z
dodatkom sladkorja skuhamo
pudinga. Še med vročega za-
mešamo odcejen kompot in
vse skupaj porazdelimo po
ohlajeni biskvitni plošči. Po
vrhu ohlajenega pudinga da-
mo' še skutino kremo. Med
skuto zamešamo želatino,
sladkor, vanilin, limonin sok,
rum in spenjeno sladko sme-
tano. Sadne rezine okrasimo s
čokoladnimi drobtinicami,
kompotom in spenjeno slad-
ko smetano.
REKREACUA
Kje leči?
'fi^leni konjički in njihovi
•"peni plini so najboljši
\ da poiščemo primer-
'•^kaške steze v bližnjem
J^tlu ali parku, po stezah
po travi. Če niste preveč
'"evni oziroma, če vam je
*eno, če tečete v krogu pa
'^hko vpišete v najbližji
^^'ski klub in tečete kar na
*'ski stezi (po zunanji ste-
^ gozdu in parku so tla
*^ša in za začetnika bolj
'Poročljiva. Le korenin in
"'"bnih naravnih oviric se
l^^^a paziti. Tekov navzgor
.^^raje izogibajte (vsaj str-
Hlancem) vse dokler se
j.'^^vadite na ritem, ki bo
."^^ren vašim sposobno-
Na atletskih štadionih
Jolžine označene, zato
vseskozi   natančno
[^■^Ijate ritem teka, prete-
dolžine in ne na koncu
'Napredovanje.
)e, da večina starta s
J^Sa doma, ki je lahko sredi
L Ce ste med njimi, seve-
[/ate nekako priti do par-
^°erite najmanj prometno
pot, tecite pa po pločniku, ozi-
roma na skrajnem robu cestiš-
ča (če pločnika ni!) v smeri
nasprotivozečih avtomobilov.
Sicer pa so asfaltne površine
precej trde in zato za netreni-
rane mišice precej nevarne za
poškodbe. Priporočljivo je, da
pred vadbo naredite nekaj raz-
tezno-krepilnih vaj. Take vaje,
ki jih tujci imenujejo »stretc-
hing«, močno zmanjšajo mož-
nost poškodb in pripomorejo
k bolje izvedeni in bolj sprošče-
ni vadbi.
ZDRAVILNE RASTLINE

Mrzličnik (Menyanthes tri-
foliata L.) spada v družino
mrzličnikov, ki obsega 5 ro-
dov s 40 vrstami, ki rastejo po
močvirjih in stoječih vodah,
Mrzličnik je trajnica. V zemlji
ima dolgo, votlo, precej debelo
in plazečo koreniko, iz katere
poganja do 30 cm visoko, po-
končno, nekoliko rjavkasto
pobarvano steblo. Iz korenike
poganjajo dolgi, okrogli peclji,
ki nosijo troštevne temnozele-
ne, deteljnim listom podobne
liste. Lepi, rdečkastobeli ali
snežno beli cvetovi so na vrhu
stebla združeni v gostih, dolgo- -
pecljatih grozdih. Cvetni venec
je nacepljen na pet krp, ki so
zvezdasto razprostrte in okra-
šene z belimi laski, ki varujejo
cvet pred vlago. Plod je glavica.
Cveti maja in junija. Raste po
močvirnatih tleh, travniških
jarkih, po travnikih, kjer stoji
pogosto voda, na obrežjih je-
zer in ribnikov.
Pri mrzličniku nabiramo li-
ste, ko rastlina cveti. Nabrano
moramo hitro posušiti v tanki
plasti v senci na prepihu ali v
sušilniku, da se ohrani lepa
zelena barva listov in njihova
zdravilnost. Posušeno spravi-
mo v dobro zaprtem kozarcu.
Ponekod v jeseni izkopavajo
tudi členasto koreniko.
Piše: BORIS JAGODIC
Listi so grenkega okusa in
vsebujejo grenčice, ki so veči-
noma razni ghkozidi, saponi-
ne, flavonoide, čreslovine, rud-
ninske soU, sluzi itd.
Vse te snovi delujejo kom-
pleksno kot zdravilo pri sla-
bem želodcu, slabi prebavi, sla-
bem teku, napihovanju, zaprt-
ju, želodčnih krčih, zgagi itd.
Za zdravilo pripravljamo čaj
tako, da vzamemo eno veliko
jedilno žUco posušene droge in
jo poparimo s pol litra vrele
vode, pokrijemo in pustimo,
da se popolnoma ohladi. Nato
precedimo in čaj pijemo počasi
po požirkih čez cel dan. Čaj
spodbuja izločanje želodčnih
sokov in tako popravlja tek in
prebavo. Prav tako spodbuja
delovanje jeter, da izločajo več
žolča in tako čistijo kri. Tako
pomirja bolečine, ki spremljajo
žolčne kamne, redči goščo v
žolčniku in tako tudi pomirja
živčno napetost, ki spremlja te
pojave. Grenčine tudi spodbu-
jajo presnovo, čistijo kri, po-
magajo pri slabokrvnosti, pa
tudi pri kožnih izpuščajih, ki
nastajajo zaradi nepravilne
prebave.
Iz svežih listov pripravljamo
tudi tinkturo tako, da vzame-
mo 200 g drobno zrezanih li-
stov in jih namočimo v 800 g
dobre slivovke. V dobro zaprti
steklenici mešanico postavimo
za 14 dni na toplo. Potem pre-
cedimo in tekočino spravimo v
temni steklenici. Tinktura pos-
pešuje prebavo po obilni hrani,
če vzamemo 30 kapljic na ko-
zarec vode. Če pa jih jemljemo
trikrat na dan po 10 kapljic na
kozarec vode, te kapljice hitro
in dobro odstranijo težave pri
tiščanju okoli želodca ali v pre-
delu jeter in žolča. Namesto
vode lahko uporabimo tudi
ohlajen metin čaj. Kapljice tudi
odpravljajo neprijetno napiho-
vanje, ki povzroča zlasti pri
starejših ljudeh visoko dvignje-
no prepono, ki pogosto tako
pritiska na srce, da mislijo, da
so dobili srčni napad.
Mrzličnik pa lahko tudi pri-
pravimo na vinu. 200 g drobno
zrezanih svežih listov namoči-
mo za 14 dni v litru dobrega
belega vina. Nato precedimo in
spravimo. Vsak dan popijemo
po eno žlico tega grenkega,
aromatičnega vina pred jedjo,
če nagaja želodec in nas trese
mrzlica. Ljudsko zdravilstvo
pa priporoča to vino tudi pri
revmi, protinu in glavobolu.

REPORTAŽA
Kje je zlati zaklad?
Ali je v Prožinski vasi ustaško zlato, ki ga iščejo že pol stoletja po vsem svetu? - Trditev ni brez vsake^ osnove
' i^.teklih dneh so se v
1 '.j javnosti pojavile no-
^'^ platem zakladu, dom-
skritem v Prožinski va-
'^■Štorah. Vaščani se le
Jiiliajo- Tudi, če bi zaklad
nali, bi 8^ zdavnaj kdo
esel pravijo. Po drugi
|„ipa je iz Zagreba prišla
,priča, ki je povedala ne-
zanimive trditve o za-
|y ki ga iščejo že več kot
|.[oletja. Po vsem svetu.
SO ga začeli znova
,piskati? Iz Švice prihajajo
lieo skritem premoženju
^tih Židov, ki so postali
(fholokavsta, po svetu pa
(fdno iščejo takoimenova-
(Staški zaklad. Gre za zlato
devizne   rezerve   NDH
;jdvisne države Hrvaške),
leleta 1945 izginilo. Ustaši.
jamreč takoj po nastanku
;eliceve države ustanovili
■ime odbore za zbiranje
a, pri tem pa so si lahko
s z dragoceno kovino ku-
;ali življenja. Židi so si vse
ipaj vestno beležili, tako
le zagrebški Vjesnik obja-
celo seznam židovskega
jsiva. Na enem od sezna-
;so zbrali 12 tisoč zlatni-
na   kilograme   zlata,
imno nakita ter zlatih in
iantnih ur, tri dragulje ne-
cenljive vrednosti in veli-
luje valute (vse je oprem-
to z natančnimi številka-
1. Takšno premoženje se
pozabi čez noč.
bs poleti je ustaški za-
v zvezi s holokavstom
'fnjala ameriška televizij-
i postaja CNN. To se je •
"lilo po  odkritju  doku-
f"tov ameriškega zunanje-
ministrstv^, z datumom 21.
'»ber 1946, ki so bili pod
*m pol stoletja. Zaklad
'it^ibil vreden dve milijardi
^f^rskih frankov, nihče pa
K kam se je izgubil. Po
trditev naj bi bil v Vati-
(kar so tam zanikali),
'.."^rugi naj bi ga ustaški
* porabili v emigraciji,
'Tetji naj bi del zaklada
^"'^'li, z drugim delom pa
naj bi poglavnik Pavelič kupo-
val zavetje po različnih drža-
vah, kjer je bival v emigraciji.
Nekateri zopet trdijo, da bi ga
lahko bili bežečim Hrvatom
na avstrijsko-švicarski meji
odvzeli Britanci, da je skrit v
Zagrebu oziroma še vedno v
jugoslovanskih trezorjih v
Beogradu... Kje je resnica?
Tudi na Hrvaškem jih zlati
zaklad zelo zanima, zato išče-
jo morebitne priče ter hstine.
Tako se je prejšnji teden
pojavilo v zagrebški reviji
Arena senzacionalno pričeva-
nje 82-letnega Zagrebčana, ki
trdi da je zaklad zakopan v
Prožinski vasi pri Štorah.
Zagrebčan
prisega
Augustin Gavran, 82-letni
Zagrebčan, je trdno prepričan
da je glavnina zlatih in deviz-
nih rezerv NDH skrita pod
zemljo v Prožinski vasi. Zakaj?
V njegovem pričevanju je
zanimivo, da omenja nekatere
podrobnosti, ki se ujemajo s
pripovedmi nekaterih vašča-
nov Prožinske vasi. Starejši
gospod z bradico, ki se pri hoji
opira na palico ter nosi očala z
debelimi stekli, oblečen v ob-
leko, s kravato in s čepico, se
je pojavil celo na kraju dom-
nevnega zaklada, pripeljali pa
so ga hrvaški novinarji.
Gavran, ki izvira iz okolice
Ljubuškega v Hercegovini
(ter je sorodnik notranjega
ministra NDH Andrije Artu-
koviča), je bil med drugo sve-
tovno vojno poročnik za-
grebškega mestnega redars-
tva ter na koncu poveljnik »3.
satnije 1. bojne«. Pravi, da mu
je sorodnik Artukovič predla-
gal naj gre med ustaše, ven-
dar se je rajši odločil za re-
darstvo ter študiral na Pravni
fakulteti.
Spomladi leta 1945 so se
partizani pojavili na pragu Za-
greba, kjer je zato zavladala
panika. Augustin Gavran, ki
je delal v zaporski kazenski
evidenci, se je (med 5. in 7.
majem) umikal skupaj s tre-
mi vojaškimi enotami, ki so
Čila 94-letna Tončka Gajšek je v teh dneh med najbolj iskanimi Slovenkami.
ščitile vodstvo ministrstva za
notranje zadeve. Poveljnik
neke enote (Zagrebčan ome-
nja točne podatke o krajih in
ljudeh) je prebegnil k partiza-
nom, zato ga je nadomestil
Gavran. Tako je pri nekem
hribu na slovenskem ozemlju
(za katerega se je izkazalo da
je zaselek Opoka pri Prožin-
ski vasi) naletel na hrvaški
vlak s približno 35. odprtimi
vagoni, ki ga je ustavila parti-
zanska mina. Lokomotiva ter
prva dva vagona sta še gore-
la, je videl. Gavran je opazil
na vagonih veliko orožja ter
stotnijo vojakov ustaške pro-
tiletalske obrambe, pogovar-
jal pa se je tudi s svojim znan-
cem, ustaškim »zastavni-
kom« Valentinom Piščakom
ter drugimi pomembneži.
Neki »dopolkovnik« naj bi
mu povedal, da prevažajo na
tuje tudi državne zlate rezer-
ve. Bili so namenjeni proti
Mariboru, izvedeli so da so
tam že Rusi, zato so se odpe-
Ijah proti Celju...
Priletni Zagrebčan razlaga,
kako je videl, da so v tem
kraju posebej zavarovani vo-
jaki kopali na travniku med
železnico in cesto, drugi pa so
iz dveh zaprtih vagonov nosili
ter polagali v jamo sijoče ko-
^^^i so pokopali ljudi z vlaka. Tako se spominja očetove pripovedi Franc Gajšek. za grob
pave tudi priletni Zagrebčan.
vinske zaboje svetlosive barve
(približno 80 centimetrov dol-
ge oziroma visoke ter 20 centi-
metrov široke). Sledi kopanja
naj bi potem odstraniU, med-
tem so pokopali strojevodjo,
kurjača in nekega častnika.
Gavranova enota, ki je varova-
la pripadnike notranjega mini-
strstva, je morala naprej, iz
omenjene vasi pa si je dobro
zapomnil tri hiše ter druge
pokrajinske podrobnosti. Po-
tem je bil na Koroškem, kjer
mu je uspelo preživeti mno-
žične poboje Hrvatov pri Pli-
berku, nakar je preživel v Ju-
goslaviji 18 različnih ječ.
Tako pričuje nekdanji hrvaš-
ki domobranec, ki meni, da
prej ni bilo možnosti, da bi o
tem javno spregovoril. S tak-
šno politično preteklostjo bi bi-
lo zanj zares preveč tvegano,
prav tako, če bi bilo vse skupaj
gola izmišljotina. Hrvaški novi-
narji pravijo, da so zdaj, skupaj
z njim, iskali skrivnostni slo-
venski kraj med cesto in želez-
niško progo, ki ga po imenu ni
poznal, kar nekaj dni. Ko so
prišli v Prožinsko vas, v zase-
lek Opoka, ga je hitro prepoz-
nal, pravijo.
Najbolj islcana
Slovenica
Kaj pravijo najstarejši vašča-
ni v Prožinski vasi? »Če bi bilo
kaj, bi to že zdavnaj našU ter
pobrali,« se je nasmejala naj-
starejša, 94-letna Tončka
Gajšek. V teh dneh je med
tistimi Slovenci, ki jih novinar-
ji najbolj iščejo.
Gospa iz zaselka Opoka, ki
smo jo pYed štirimi leti v No-
vem tedniku predstavili za
90-letnico življenja, je še ved-
no izjemno čila. V teh dneh jo
seveda najbolj zanima pripo-
vedovanje o domnevnem za-
kladu pred njeno hišo, saj še
vedno prebira časopisje. Ima
izjemen spomin, zato se po-
drobno spominja pomladi
1945, ko je pred njeno hišo
vozilo veliko vlakov, enega pa
je ustavila partizanska mina.
»Tako so bili pri nas ustaši tri
dni in tri noči. Na našem šte-
dilniku so si ženske pekle
kruh ter prale, saj niso mogli
naprej. Vse so imeli s seboj,
moko, mast, vino, meso...«
Med vojno je bilo vse to seve-
da prava zakladnica. Ko je
bilo mogoče, so prišli ljudje z
okoliških hribov ter vse to
odnašali na svoje domove. Pri
neki hiši so nam povedali, da
imajo še danes škarje s tiste-
ga vlaka, pa še kaj.
»Mene so ustaši hoteli ubi-
ti,« se spominja Gajškova. Us-
taška izvidnica je naletela na
tri partizane, ki so jim odvzeli
kolo, denar in dežni plašč. »To
so potem zahtevali od mene,
a sem ji povedala, da tega ni
pri nas. Če je kaj vašega, vze-
mite, moje pa pustite, sem
rekla.« Bili so različni, neki
drugi Hrvat jo je lepo poprosil
za kavo ter ji je nato prinesel
z vlaka nekaj srajc. Na begu
so bile tudi družine z otroki,
zelo veliko ljudi. Najvišje gos-
pode ni opazila, ženske oseb-
nega nakita niso nosile. »Ene-
ga sem vprašala kam gredo.
Odgovoril je, da na pomoč
Angležem.« Vsi vaščani so vi-
deli, da je na vlaku veliko
orožja, je še povedala. »Ah,
hudo je bilo. Tu, kjer je naša
hiša je bilo med vojno največ
vsega.« Čez cesto je spome-
nik pogumni XIV. diviziji, ki je
blizu prečkala Voglajno.
Kaj pa zaklad? »Tukaj o tem
doslej ni nihče nič vedel. Vča-
sih naredijo iz muhe slona,«
je komentirala zanimanje
sredstev javnega obveščanja.
Spomini Gajškove se z Gavra-
novimi vendarle ujemajo v
zvezi s trditvami o dolgem
vlaku, polnem orožja, o tem
da je prišel iz mariborske
smeri ter o partizanskem mi-
niranju.
Res so Icopaii
v bližini, na začetku zaselka
Ogorevc, smo obiskali več kot
80-letno Terezijo Polak, ki je
manj zgovorna. Pravijo, da je
bilo nekatere ljudi včasih strah
govoriti o tem in podobnih
vlakih, o ustaših. »Mogoče
drugi več vedo,« je rekla. »Po-
kalo je, vsi smo bežali, gorelo
je,« je strnila misli, medtem ko
je imela opravka z bučami zla-
torumene barve. »Za zaklad
še nisem slišala. Potem bi ga
že zdavnaj pobrali!«
»Ta pa je bosa!« meni o
domnevnem zakladu Berta
Žohar iz hiše v Prožinski vasi.
Tistega izjemno dolgega, mi-
niranega vlaka se dobro spo-
minja, pa sanitetnega materia-
la, sladkorja, soh ter odličnega
pralnega praška, kar je bilo
prav tako naloženo. Takrat je
še živela v Pečovju, v Opoki, v
hiši tik ob železniški progi pa
je obiskala sestro. Blizu so
imeli njivo. »V Prožinsko vas
sem se preselila leta 1953.
Okoli leta 1955 je sosed med
oranjem naletel na pokopane-
ga ustaša, s čelado in puško.«
Kmetovalec Franc Gajšek
iz zaselka Gaj je pokazal pro-
stor, kjer naj bi bili pokopani
trije ali štirje Hrvati z razvpi-
tega vlaka. Niti štirideset let
še nima, oče pa mu je večkrat
pokazal omenjeni grob na nji-
vi, ki je bila njihova, zdaj pa v
lasti Slovenskih železarn. »Še
več grobov mora biti.« Med
cesto in železniško progo,
kjer naj bi bil ustaški zaklad,
so železarji po vojni nasuli
velike količine leša. »Mogoče
pa je res tam,« meni o zakla-
du, ki ga ni pokojni oče nikoli
omenjal. »Takrat je bilo tukaj
od hudiča. Po eksploziji mine
je očetu pogorel hlev z deveti-
mi kravami in konji, kozolec
in klet. Le hiša je ostala.« Ne-
bo je bilo žareče, vaščani so
se razbežali po bližnjih hri-
bih. Povsod je ostalo veliko
orožja, še danes se bojijo
neuničene granate. Med ora-
njem s konjsko -vprego je
Gajškovim celo zlomilo plug.
Ali je grob s tremi ali štirimi
Hrvati, na nekdanji Gajškovi
njivi, tisti, o katerem govori
Zagrebčan Gavran? Ali je res
celo to, da so ustaši zakopali v
Prožinski vasi zaklad, ki ga
iščejo po vsem svetu že več
kot pol stoletja? Starejši vašča-
ni Prožinske vasi se posmiha-
jo, toda njim ter množici voja-
kov nižjih činov prav gotovo ni
nihče pripovedoval o največji
skrivnosti Paveličeve države.
Da bi ostal zaklad več kot
pol stoletja na tako promet-
nem mestu, tudi če bi ga tam
zares pokopali, je težko verje-
ti. Čeprav je v tem primeru
treba upoštevati, da so neka-
tere morebitne priče z vlaka ^
po vojni najbrž izginile, tisti, ki j
so živeli v emigraciji zagotovo
niso želeli, da bi za morebitni
zakopani zaklad izvedeli v Ti-
tovi Jugoslaviji, tisti, ki so osta-;
h doma, si o tem niso upali
govoriti... Ali je skrivnost us-
taškega zlatega zaklada zade-
va visoke politike?
Resnico o ustaškem zlatu,
kjerkoH so ga že skrili, bodo
najbrž izvedeli šele zanamci.
Do takrat pa bo zaklad buril
človeško domišljijo.
BRANE JERANKO
Foto: GREGOR KATIC

FEUTON - ROMAN
TAJSKA-DEŽELA
SMEH L] A] A
Tik: jmcz jmič
Ponudba treking aranžma-
jev je v mestu ogromna. Vsi so
nama ponujali izvirnost, lepo-
to, neturističnost, skratka pra-
vo divjino, kamor bela noga še
ni stopila. Zbegana zaradi veli-
ke in drage ponudbe sva se
odločila za najdražjo, ki nama
jo je ponudil lastnik hotela, v
katerem sva stanovala. Za od-
ločitev je prevladalo dejstvo,
da je bil poročen z Nemko. Že
naslednji dan pa mi je postalo
jasno, da poroka z žensko še
ne pomeni, da za doto dobiš
lastnosti, po katerih slovi njen
narod. Namesto obljubljenih
osem udeležencev pustolovš-
čine nas je v kesonu majhnega
dostavnika sedelo 12 ljudi.
Vožnja proti meji z Burmo se
je začela. Asfahna cesta je po
pičli uri izginila. Ozek maka-
damski trak, ki se je tu pa tam
spremenil v mastno drsalnico,
nas je čez drn in strn vodil
globlje v džunglo. Iz vseh ve-
trov stepena pisana druščina
je po prvem protestu, zaradi
prevelikega števila udeležen-
cev, onemela. Stoično smo za-
čeli prenašati tegobe poskako-
vanja na zadnjem delu tovor-
njačka, včasih nam nerazum-
ljive postanke in odločitve, v
katerem lokalu in koliko časa
bomo jedh. Zaskrbljenost je v
džungli narasla. Tovornjaček
je po spolzki cesti negotovo
poplesaval, v klancih navzgor
pa je pogosto potreboval člo-
veško pomoč. Ko smo za se-
boj opazili dolgo zeleno kačo,
ki je kot blisk v značilnih viju-
gati prečkala cesto, smo vsak
zase ponovno začeli premle-
vati svojo odločitev. »Very,
very. green«, besede mladega
Angleža so bile za dolgo časa
zadnji pogovor naše druščine.
Vožnja se je zaključila s kon-
cem ceste. Tu je tajska vlada
uredila drevesnico, v kateri so
gojili sadike za pogozdovanje.
V deželi veje do nedavnega
neznan veter ekološke zave-
sti, hkrati pa si vlada želi pri-
dobiti zaupanje manjšin in ob
izdatni pomoči Amerike ome-
jiti proizvodnjo mamil. To je
svojevrsten absurd, saj so
prav Američani s prisotnostjo
med vietnamsko vojno proi-
zvodnjo in razpečavanje ma-
mil močno pospešili.
Neodvisni za
vsako ceno
Za malo četico se je začelo
pešačenje. V gosjem redu
smo se za vodnikom otovor-
jenim s hrano potopili v zele-
no morje. Skozi zeleno tkani-
no, stkano iz visokih kriven-
častih dreves, prepletenih z
ovijalkami in gosto podrastjo,
smo prodirali po ozki poti,
speljani ob živahnem potoč-
ku. Ozka gaz, ki se je podajala
pod vsakim korakom, je bila
edina možnost premikanja
po džungli, hkrati pa je govo-
rila, da tukaj hodijo ljudje. In
res, po pičli uri prijetne hoje v
polmraku gozda se je pred
nami odprla čistina, na kateri
so čepele nizke koče, pokrite
s slamo in pločevino. Nizke
hiše, sestavljene iz grobo te-
sanih desk in brun, so bile
last pripadnikov plemena
Meo, ljudstva brez domovine.
Mei že iz zgodovinskih ča-
sov slovijo po svoji veliki lju-
bezni do neodvisnosti. Kadar-
koh je bila ta ogrožena, in to
se je pogosto dogajalo, so se
raje umaknili v nedostopne
kraje, kot da bi se podredili.
To so lahko storili zato, ker
jim njihova materialna kultu-
ra omogoča popolno neodvi-
snost. Vsak moški, ki obdelu-
je polje in prideluje opij za
prodajo, je obenem sam svoj
kovač, zlatar in tesar, vsaka
ženska pa sama sebi tkalka in
šivilja. Naj se zgodi karkoH,
njihova kultura in struktura
njihove izredno razdrobljene
družbe se lahko vedno znova
obnovi in vzcvete v najbolj
skritih kotičkih naše zemlje.
Na področje gozdov Zlatega
trikotnika so prišli sorazmerno
pozno, konec 19. stoletja, s ki-
tajskega ozemlja po zadnjem
velikem uporu proti mandžuj-
ski dinastiji, ki pa je bil krvavo
zadušen. Kitajski vpliv je še
vedno prisoten v njihovih obi-
čajih in verovanjih. Zaradi svo-
je velike želje po neodvisnosti
in mesijanske vere, da bodo v
prihodnosti dobili nekakšnega
nadčloveškega kralja, kar jih še
vedno sili v občasne upore, in
pa seveda zaradi pridobivanja
opija, so trn v peti tajski oblasti.
Na blatnem dvorišču med
hišami smo srečali izpitega
starca, zatopljenega v ceplje-
nje drv, in mlado žensko,
odeto v pisana oblačila, na
katerih so iz modre podlage
izstopali rdeči in rumeni vzor-
ci. Dekle, ki se je ukvarjalo s
pranjem perila pod vodovod-
no pipo, očitno najnovejšim
darilom tajske vlade, je imela
lase skrite pod avbi podob-
nim modrim pokrivalom.
Opazili so nas le mladi krat-
kohlačniki, ki so se pred nami
zatekli v temne notranjosti
hiš. Ta ignorantski odnos je
bil posledica množice turi-
stov, ki so prihajali v ta del
sveta kot v živalski vrt, brez
besed stopali v njihove hiše in
prožili  fotografske  aparate.
Pripadnik plemena Meo v Zlatem trikotniku.
kot da bi bili na lovu na viso-
ko divjad. Kulturni zahodnja-
ki so to šteli za svojo neodtuj-
ljivo pravico, ki so jo pridobiU
z nakupom avionske karte, s
plačilom turističnega aranž-
maja... Sam sem skušal dile-
mo »lovca in divjačine« ubla-
žiti z nasmeškom, prijazno
besedo, zahvalo, bonbo-
nom....
Neprijetna ježa
slonov
Noč je prišla nenapoveda-
no, nenadoma, kar je značil-
no za dežele ob ekvatorju.
Naše  zatočišče  je pog
prostorna koliba brez i
Na eni strani hiše je bi'
stene do stene, nad .
ilovnatimi   tlemi,   d\v,
0'',i
spalni podest iz cepljenj
bambusa, nasproti pa jest
dolga miza, zbita iz suroi
desk. Pri večerji, nekakšn
zelenjavnem rižu, nas
zmotil hrup motorjev inl
di. Mit o divjini je bil po
pan. Moška populacija
prišla v vas z dela na mo
jih in v avtomobilih po
kem in mastnem kolovoz
nasprotne strani, kotj
nekaj urami mi.
Seveda sem bil pripravljen pomagati. Zgrabili smo Tončka
in ga položili pred vrata, kjer je bilo dovolj prostora, na tla.
Rudi in Jožek sta ga trdno držala, Miro je čepel nad njim in
tiščal konico pipca na njegovo veliko Adamovo jabolko, jaz pa
sem držal latvico pod njegovim vratom. Cel razred nas je
obkrožil in krohotaje se opazoval uprizoritev. Tonček se je drl
ko pravi prašič. Najbrž je bil prepričan, da mislimo zares.
Nenadoma so se odprla vrata. Vstopil je upravitelj in mirno
vprašal:
»Kaj pa počenjate?«
Tončka smo še kar držali. Miro je, čepeč na njem, pogledoval
navzgor v upravitelja in s svojim baritonskim glasom, počasi
kot bi zlogoval, odgovoril:
»Prašiča koljemo.«
»Klali ga boste lahko do petih popoldan,« je vzravnano se
drže in nekako slovesno rekel, se obrnil in zaprl vrata za seboj.
Ko je bil pouk končan in so vsi odšli domov, nam je učiteljica
zaželela kratek čas, zaprla vrata za seboj in nas zaklenila.
Postalo je tiho, le od zunaj so prihajali glasovi, nekako od daleč
in pridušeno. Postali smo poklapani. Miro je začel robantiti in
Tončku groziti:
»Ti gnoj Judežev, res bi te moral fentati. Zaradi tebe sem
zaprt v tem zatohlem brlogu, pa še tebe moram gledati. Skozi
okno te bom vrgel, gnida izdajalska!«
Nekaj časa je topo buljil skozi okno. Naenkrat pa je vzkliknil:
»Saj je res!« in vstal, skočil k oknu, urno stopil na okensko
polico, se z levico oprijel okenskega okvirja, nagnil navzven,
švignil z desnico na levo in počasi zdrsnil z okna. Planili smo k
oknu. Z okna do ceste je bilo najmanj sedem metrov. Videl sem
ga, kako je po odtočni cevi počasi drsel in le še trenutek, pa je bil
na cesti, pogledal navzgor, se široko nasmejal in izginil za
hišami. Neverjetno! Bil je velik in težak, a gibčen kot veverica.
Pretekla ni niti ura, ko je zaškrtal ključ v ključavnici in
vstopil je upravitelj.
»Lahko greste domov!« je rekel.
Kljub temu, da smo ga vsi poznali kot blagega človeka, ki se
strogega le dela, sem se čudil, da nam je kazen tako občutno
znižal. Pograbili smo torbe in planili proti vratom. Morda bi
niti ne opazil, da eden manjka, čeprav Miro ni bil majhen, a je
Tonček, ko smo bili že pri vratih, zakrakal:
»Gospod upravitelj! Šmavc,« tako se je Miro pisal, »je
pobegnil skozi okno.«
Začudeno ga je pogledal in pobledel. Stopil je k oknu,
pogledal na cesto, kot da ga misli tam videti in rekel:
»Ko pride jutri v šolo, mu recite, naj se takoj javi v zbornici!«
To je pomenilo, da bo tepen s tanko kratko šibo, ki smo ji-
rekli španiš in je hudičevo pekla, če te je usekal z njo po hrbtu.
Ko smo bili že na hodniku, ga je Rudi udaril po ustih tako
močno, da mu je počila ustnica in je izpljunil prednji zgornji
zob. Po bradi se mu je pocedil širok curek krvi, toda niti črhnil
ni, le njegove oči so izdajale podmolklo sovraštvo. Ob pogledu
nanj me je obšel neprijeten občutek; zdel se mi je učlovečen zli
duh. Rudi mu je še navrgel:
»Ti ne- boš dolgo tlačil zemlje. Zaradi tožarjenja te bodo
ubili.«
Naslednje jutro je Miro prišel nasmejan kot vedno, kot da se
prejšnji dan ni pripetilo nič posebnega. Povedali smo mu
upraviteljevo naročilo. Obrnil se je in molče odšel iz razreda,
toda takoj prišel nazaj.
»Kako je bilo? Te ni s španišem?« smo bili radovedni.
»Ni! Ko sem stopil v zbornico, mi je brez pridige rekel, naj
tečem desetkrat okoli ta dolge mize. Seveda sem vedel, da me
bo vsakič, ko bom pritekel mimo njega, usekal s palico čez
hrbet. Nak, ne boš me, sem si mislil in preden sem pritekel
mimo njega in mu pokazal hrbet, sem mu iztrgal palico z roke
in rekel, da ko mi bo rezal kruh, me bo lahko tudi tepel. Palico
sem položil na mizo pred njega in odšel iz zbornice.«
»Kaj pa je rekel?«
»Nič.«
Po verouku bi morali imeti še dveurni pouk iz ročnega dela, a
je izostal, ker je učitelj moral na pogreb. Smeli smo predčasno
domov. Veseli smo zdrveli iz šole na vse strani. Z Ivanko sva
kmalu ostala sama. Domov nama je bilo vedno prijetno hoditi,
saj se nama ni mudilo tako kot zjutraj v šolo. Jezik me je še
precej skelel. Smejala se je, ko sem ji povedal, zakaj sem se
ugriznil vanj, jaz pa sem se veselil popoldneva, zlasti še zato.
ker bova imela časa na pretek za iskanje smrečice, sl
Sedražu še vedno ni zazvonilo opoldne. Sneg je spet a
nalahno naletavati.
Nisva še imela polovice poti za seboj, ko sva zaslii
pozvanjanje kraguljčkov. Obstala sva in ugibala, kdo m
bil, čeprav skoraj ni mogel biti nihče drug kot Pižorl. Resm
Umaknila sva se čisto ob rob napluženega snega, da bi raj
nemoteno mimo naju. Pozdravila sva ga, on pa je usti
Konja sta imela praznično opravo. Črno jermenje, podložen
zelenim suknom, je bilo pološčeno, da se je svetilo kot zakma
čevlji. Številni kraguljčki so se bleščali kot drobna sonti
Gornji del sani je bil prav tako kot koleselj; klopi oblaziip
rjavim usnjem in z izstruženim naslonjalom. Tudi sam j(
praznično opravljen. Visok črn klobuk je zaljšal širok zeleni
in nepogrešljiv gamsov čop. Črn površnik z žametnim ovrA
kom je bil odpet, da se je videla debela srebrna verižica, feij
je visela čez telovnik. Črni škornji so bili najbrž novi. saj\
imeli nobene gube.
■ »Skočita na sani, bosta prej doma!« naju je povabil Si
sva na zadnjo klop.
»Sedi k meni,« mi je rekel, kar mi ni bilo všeč. Rajši bi^^
ob Ivanki. Prijetno je bilo gledati konja, ki sta tako prizd^
in dobrodušno vlekla sani, kimala z glavama, migala z u|
in sta se jima pristrženi grivi igrivo stresali. Pleča, hrbten
lakotnici - vse na njima se je ubrano gibalo in plalo, iz^^
predanost in domačnost. Čutil sem zaupno toplino dveh do^^
dušnih živali. Ja, živali imajo dušo prav tako kot jo ima 4"'
in ni ga na svetu, ki bi mi mogel to prepričanje ovreči
prvih nekaj stikih z živalmi, zlasti s psom, sem spoznal
morajo veliko pretrpeti zaradi človeške nevednosti.
govorijo. Posebno zgovorne so pasje oči, iz katerih tako
odseva njegov čustveni svet: zvestoba, strah, pogum, pf^^
nost, veselje, žalost, zvitost, navihanost, razposajenost,
želje, prošnje, ljubosumje, užaljenost in seveda tudi jeza,
in še veliko več, le hinavščine, škodoželjnosti in pogoW^
nisem opazil - Torej niso brezdušna bitja. Nekje sen^
neumno trditev, da pes nima spomina. Če bi ga ne imel
bi se mogel kaj naučiti; sproti bi vse pozabil. Pa ga ima. 5^"'
let se z nekim ovčarskim psom nisva videla. Ko sem ga za&-^^
in poklical, je kot veter pritekel k meni, se mi vrgel k noi
zvijal telo in kot miš tanko cvilil. Sledilo je skakanje po
oblizovanje rok in obraza. Več kot uro je trajalo, preden ^
umiril in sva se mogla malo poigrati. Nisem ne slišal n^^"
kaj šele videl, da bi se človek mogel tako razveseliti kakr^'^
koli snidenja. Torej imajo dušo in lastnosti lepše od člov^'^'^^
»Ali boš šel po smrečice?« me je nepričakovano vp[
Nisem vedel, kaj naj mu odgovorim, saj bi moral prav v
gozd. kjer je imel veliko površino samih mladih smrek.
daleč naokoli ni bilo nobene, razen kakšna zakrnela.

mM
ČETICA
V MODNEM VRTINCU
Suknjič-kraljevič
poslovne mode
' na nekaj imen sliši:
.^gr, blazer, suknjič...
I se je na prelomu sto-
. vendar le kot privilegi-
!'oblačilo za moški spol.
dvajsetih letih so njegovo
^uo praktičnost odkrile
Ii ženske, v sedemdesetih
je dosegel vrhunec pri-
jljenosti, ko je skupaj s
jidnim krilom, bluzo ali
p srajco postal po-
siljen del oblačil poslov-
jenske. In tam, torej na
Juncu priljubljenosti tu-
55tal vse do danes. Rahlo
5Voj obraz skozi modna
jetjetja res spreminjal,
jt) temu pa je vpisan v
ie tiste večne modne kla-
{ z laskavim predzna-
§: kraljevič poslovne mo-
lapoglejmo, kakšna modna
jopanja si je od lanskega
foščil letošnji suknjič in
(jvsem, kako izbrati prave-
^lede na telesne proporce.
Siki značaj in še kaj.
ioknjič z letnico 97/98 je
poznaven po čistosti kro-
' najmanjšem odmerku de- -1
)v, prefinjenih umirjenih
■ Fah z le nekaj ščepci eks-
itričnosti v vzorcih (škotski
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
karo, gigantski stilizirani Prin-
cipe de Galles). Alternativa
pozlačenim gumbom, tudi na
prsnih žepih oziroma poklop-
cih, so modeli s skritim zape-
njanjem. Tukaj odpadejo tudi
značilne obrobe in prepoznav-
ni gumbi, po katerih je že od
daleč razbrati, kakšne blagov-
ne znamke je oblačilo. Letoš-
nja modna filozofija trdi, da to
dovolj zgovorno dokazuje kva-
liteta materialov in krojev, zato
izginjajo pompozne etikete, ki
opozarjajo na prestižno ime
izdelovalca in zasoljeno ceno.
Razlika je tudi v širini ramen
- čeprav še zdaleč niso tako po
rugbyjevsko mogočna kot v
osemdesetih letih, pa so glede
na lanske in predlanske kroje
vendarle nekoliko dvignjena
oziroma podložena. Silhueta
Suknjič s prsnimi žepki in gumbi na poklopcih ni prava stvar
za ženske z močnejšim oprsjem.
suknjiča je tajlirana, vendar ne
strastno oprijeta. Zadržanost
je sploh njegova največja vrli-
na, zato tudi kakšnih glamu-
roznih dodatkov, šalov, rutic
in nakita ne pogreša v svoji
bližini.
Dolgočasno? Niti ne, saj pre-
finjenost krojev, krojaška per-
fekcija in žlahtnost materialov
povedo vse o vašem okusu, ki
sledi težnjam po novem mini-
malizmu.
Odpravite se torej izbirat
nov suknjič, ki ga boste nosile
predvsem za v službo. Če spa-
date med tiste srečnice s so-
razmernimi telesnimi propor-
ci, lahko izbirate med kakr-
šnokoli dolžino - malce čez
pas, do bokov ali celo do polo-
vice stegen.
Prvi dve dolžini suknjiča
sta pri vseh ostalih za pone-
srečeno vizualno sliko tako
nevarni kot poln hladilnik
hrane za vitko linijo.
Pa saj to gotovo že veste,
prav tako kot poznate pravilo,
da se vam mora suknjič lepo
prilegati. Nič vitkejše ne boste
zgledale v pretesnem suknji-
ču, prej obratno! Zelo po-
memben je obris vaših prsi. Če
imate polnejše, naj bo tkanina
mehka, ne sme štrleti ali se
napenjati, odmislite tudi razne
žepke in gumbe na dem delu.
Če je vaš prsni ponos ravno
pravšnji, pa nikar z ohlapnimi
kroji ne pomanjšate tistega,
kar imate. In pod suknjič?
Kvalitetna bluza ali tanek
bombažen pulover. Tukaj pa
moda že dovoljuje več razi-
granosti v barvah, nemara tu-
di v vzorcih, če je suknjič seve-
da enobarven ali z diskretno
zabrisanim motivom.
Gigantski škotski karo za poslovne priložno-
sti? »Pogojno užitno,« bi rekli po gobarsko. Le
z ostalimi oblačili, vključno z modnimi do-
datki, v isti barvi.
jUjj^, ^Offlo nadele preozek suknjič in naložile
preveč naporno nalogo, ne bomo
. Qa7e nič vitkejše. Pa še nekaj - razgaljen
^^tenima v poslovnem svetu kaj iskati.
Mladi kreatorski talenti: He-
lena Felicijan iz Velenja, 21-
letna študentka tekstilstva,
pravi: »Pri kreiranju sledim
sama sebi, svoji podobi v ogle-
dalu, svojim občutkom ter
svojemu kriteriju estetike:«
Znani in uspešni
Slovenci o oblačenju
Borut Pahor, predsednik
Združene liste socialnih demo-
kratov Slovenije, najbolje oble-
čeni Slovenec v preteklem letu
in po javnomnenjski akciji tret-
ji najlepši Slovenec - v oddaji
Modni vrtinec na Radiu Celje,
30. avgusta 1997: »Filozofija
dragih avtomobilov in pošve-
dranih čevljev«
»...Naj poudarim, da se na
tovrstne izbore in tekmovanja
ne prijavljam sam, če se moje
oblačenje zdi ljudem vredno
ogleda in posnemanja, sprej-
mem to seveda kot kompli-
ment. Kar pa se fizičnega izgle-
da tiče - ja, hecen je občutek, če
si opažen tudi v tem smislu...
Moram razočarati koga, ki
misli, da imam veliko oblek in
da so vse po najnovejši modi.
Pri izbiri oblačil se ravnam po
svojem občutku, tudi če je mp-
Bonit Pahor
del skregan z modno preferen-
co. Vselej pa dajem prednost
kvaliteti. Nikoli ne nosim dva
ali celo več dni zapored iste
obleke in istih čevljev. Prepro-
sto zato, ker se mora obleka po
vsakem nošenju spočiti, sicer
je takoj zrela za čistilnico. Ena-
ko je s čevlji - če nosiš čevelj
dva dni zapored in mu ne daš
vsaj 48-urni oddih za sušenje,
zračenje, ga dobesedno ubiješ.
Na kako pomilovanja vredni
stopnji je naša kultura oblače-
nja, je zgovoren dokaz že moš-
ki, ki mu zadostujeta na sezo-
no dva, celo en par (jasno,
pošvedranih!) čevljev. Pri tem
pa vozi noro drag avto...
Na srečo se v vzhodnem sve-
tu in mislim, da počasi tudi k
nam, vračajo vrednote manj
razvratnega življenja, s poudar-
kom nanoviživljenjski filozofi-
ji, ki izključuje pehanje za ma-
terialnimi dobrinami...«
Foto: ALEŠ ŽEROVNIK
iJ:: 11. september 1997
48
RUMENA STRAN
TRAČNICE
Sosed in soproga
Velenjski župan Srečko Meh
je na slavnostni seji žalskega
občinskega sveta odločno po-
vedal, zakaj tako rad pride v
Savinjsko dolino. »Soprogo si
izbiraš sam, soseda si ne mo-
reš. In ker si soseda ne moreš
izbirati, je najbolje, da z njim
lepo sodeluješ.«
Kaplja pelina
Žalčani že težko čakajo na
otvoritev avtoceste skozi do-
lino. Cesto so zgradili, kap-
lja pelina pa bo morda kani-
la Žalčanom v otvoritveno
juho. »Cesta gre po dolini,
torej naj bo pogostitev v žal-
ski fari,« pravijo Žalčani.
Celjani si Dars lastijo zase in
bi otvoritveno slovesnost
imeli v mestu ob Savinji,
morda v Celjskem domu. Da
niti v eni niti v drugi občini
nimajo dovolj prostora, so
prepričani Polzelani, ki bi
pogostitev pripravili kar v
svoji športni dvorani. Nam
pa se zdi takole: če se bo na
otvoritvi jedlo s tako veliko
žlico, bo kaplja pelina naj-
bolj zagrenila tistemu, ki bo
plačeval račune.
Karta za prepir
Mozirskemu županu Jako-
bu Presečniku gre pripisati
kar nekaj krivde za vrsto za-
konskih prepirov v Lokah
pri Mozirju. Zakaj pa je žu-
pan prijaznemu obvestilu,
da so prebivalci Lok zaradi
razstave cvetja dva dni odre-
zani od sveta, priložil samo
eno vstopnico za Savinjski
gaj? Potem pa v družini iz-
bruhnejo težave, ker se za-
konci ne morejo dogovoriti,
komu je župan namenil kar-
to!
Kava in ceste
Da ima vsaka medalja dve
plati, so skusili tudi organiza-
torji razstave Cvetje Evrope.
Ena plat je to, da je Štefka
Kučan na otvoritev razstave
zamudila skoraj uro, druga
plat pa je to, da so bili krivci
za zamudo zastoji na cestah.
Mogoče pa ho Štefka, ob jutra-
nji kavi na primer, le zastavi-
la kakšno dobro besedo za
boljše ceste?
S pravim orodjem na pravem mestu
Mestni občini Celje se v prihodnje obetajo boljši časi. Njen
župan Jože Zimšek se je takole zagnano lotil iskanja vzrokov za
nastale težave. Ko jih bo našel, bodo tudi rešitve na dlani...
s sedemperesno deteljico
Luka Skok iz Polž pri Novi
Cerkvi, dijak 1. letnika celj-
ske strojne tehniške šole,
ima zares srečo.
Pred dnevi je s prijatelji v
domačih Polžah igral košar-
ko. Bilo je na lepi trati, ki je
polna deteljice, zato so za za-
bavo začeli z iskanjem štiri-
peresne deteljice. Prijatelji ni-
so imeli preveč sreče, Luki pa
je po krajšem iskanju uspelo
najti kar sedemperesno! »Šti-
ri in petperesne je že našel,
kaj takšnega pa še ne!« so se
čudili nevsakdanji stvaritvi
narave prijatelji ter Lukova
mama in oče, ki dela v Celju
kot taksist.
Ko je Luka Skok še užival
zadnje brezskrbne počitniške
dni, je precej pomagal pri de-
lu v družinskem vinogradu, s
prijatelji je hodil na franko-
lovsko kopaUšče, največ časa
pa so posvetili košarki. Pravi,
da ima košarko od vsega naj-
rajši, zato si zelo želi, da bi
lahko igral v šolski košarkaš-
ki ligi. Morda se mu bo želja
kmalu uresničila.
B.J., Foto: G.K.
Barbara Cenčič, izbrana za kraljico Slovenije na soboti
lepotni prireditvi v Kranju. Foto: Gregor Katic.
(Oil)kloni
Opozicija izbira Protikučana,
a izkušnje kažejo, kot vemo, bolj slabo,
vsekakor krogla je zalučana,
kmalu vsi bomo videli, kaj bo.
No, k nam pa sejem spet prihaja,
v Mozirje cvetje kot iz raja,
želimo si, da naj oboje vztraja,
vsaj malo dlje kakor do konca kraja.
POPEVK
AMADEUS POROČA
Nenavadna propagando
Telecom se je lotil dokaj nenavadne, pa vendarle t^^^
uspešne akcije. Vsak nov telefonski naročnik dobi ob p^'^.
telefona še brezplačnega vrhunsko zdresiranega goloba ■
nošo. Glede na monopolno obnašanje Telekoma je
poteza nekoliko presenetljiva, vsekakor pa pohvale vred^ '

mM.
ZANIMIVOSTI
DEKLE IZ OBJEKTIVA
VITEZI BELEGA MESTA