Poštnine olafena v çotovlni LCtO LVI'I.
V L'ublîpni. v oetek. dne 3 ianuara 1930
St 2
2 ?zdaïa st
Oit
Naročnina
Hnevna .zoom
M kral.evwo Jugoslavijo mesečno U Uln poileino 130 Uln ceioleino 300 Uln
za inozemsivo
тече, no 40 Uln ncdc i»Kn '/dola ce oie nu v Juge slavili 120 Uin, la Inozemsivo 140 C
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov i sioip. peui-vrsia mali oglasi po 190 nJU.veCliog asi nad 4b mm v>&me po Uin i-3U veliki po 3 n 1 Uin, v uredn Skem delu vršilca do 10 Uln p Pr veciem o noto "IIO i. opusi Izide 00 4 zjutraj razen ponaeliKo ln dneva do prazniku
1/reunis no /e t. Hopnuneiii unči Si. fa lil Kohontsi se ne vračalo, nenunkliana pisma se nc »pieiemuia * treuniiifu fe/eion SI. 2050. upravnlšlva Al. 2328
Krajev novoletni govor
Jakob Žolar:
Naša knjiga
Dve stvari sta značilni za našo dobo: kriza duha in kriza resne knjige. Neuiajljiv je med njima tesen notranji stik. Ne gre za količino knjižne produkcije, ki se z vsakim dnem množi. Prevelik del naše knjižne produkcije zasleduje namreč danes čisto navadne trgovske namene in živi na račun prazne snovnosti, malo pomembne zabavnosti ali celo škodljivih instinktov. Vsa ta povodenj knji-žurstva nima nikakega opravka z resno knjigo in ji neprimerno več škoduje nego koristi, ker ubija zdravje duha, ki hoče lepole, dobrote in etičnega v/gona iz spoznane modrosti življenja. Gre torej predvsem za vprašanje notranje vrednosti, človeka oblikujoče sile naše književne produkcije in knj žnega konsuma. Dejstvo je, da naši izobraženi krogi vedno bolj gube zmisel in zanimanje za tako knjigo, ki vsekako zahteva resnega duševnega dela in se ne laska naši lagodnosti in leni-vosti duha. Za tako knjigo gre in o taki bi rad govoril. Ce govorim o knjigi, mislim seveda zlasti tudi na liste, ker so pri nas še vedno merodajni pred knjigo radi gmotnih razmer našega knjižnega trga.
Največkrat pravijo ljudje: Kaj bi umetnost, filozofija, življenje je realno ...
Gotovo, življenje je realno, a nikakor ni materialno, ker človek ni le snovno, materialno bitje, Zamenjava resnice in dejstva, realnosti in materialnosti, realnoga in snovnega je danes prav vsakdanji pojav tudi med visoko inteligenco. Svet duha pa ni prav nič manj realen ko svet telesa in snovi. In kdor govori o realnosti življenja pa odklanja umetnost, odklanja življenjsko modrost, 11e govori o realnosti življenja, marveč o njega materialnosti. Duhu sta lepota in resnica tako resnična potreba kakor telesu hrana. Ne trdim, da živita lepota in resnica le v umetnosti in filozofiji, Bog ne prizadeni. trdim pa, da ju ti dve panogi uajizraziteje s', ušata dojeti in podajati. Kdor ju torej ne vidi in ne čuti tu v najbolj plastični obliki, ju bo drugod komaj kdaj zaslutil ali čutil: komur je v taki obliki zoprna, ta je zamoril v sebi duha in ni več celoten človek.
Gotovo je najvišja umetnost živeti vedno ïz polnosti svoje duhovno telesne narave. Kadar se skali ta skladnost v človeku, tedaj postane človek enostranski čudak, postane suženj svoje enoslranosti. Sredi tehnične silno-sti postaja danes človek bolj ko kdaj poprej suženj svoj?ga telesa. Prav zato sta lepola in življenjska resnica danes bolj potrebni ko kdaj poprej, a prav zato tudi bolj prezirani ko kdaj poprej. Zato lepa in življenjsko modra knjiga nimata več dostopa v naše gospodarske kroge, zato ostaja ta vrsta »nekoristnih«, materialno brezpomembnih knjig le v rokah uboge peščice idealnih ljudi, ki so v naši družbi največkrat v gmotnem pogledu berači. Kako kruto prav je povedal Finžgar, ko mi je nekoč v pismu zapisal, da so našo kulturo ustvarili vso, prav vso sami berači. In vendar so ti slavni berači vžili v življenju več duhovne sreče in zadovoljstva ko veliki gospodje brez duha. Kdor hoče res realno živeti, živeti iz duha in mesu, živeti iz vseh svojih življenjskih korenin, naj seže brezpogojno po lepi in modri knjigi, da mu živi duh prezgodaj no ohromi in ostane za vc^no oropan najvišje dobrine življenjskih — duhovnih užitkov.
So drugi, ki pravijo: Saj še za resno do-jo ni časa, kaj šole za branje!
Drži. Mnogim, premnogim liudem je branje lepe knjige življenjsko malo pomemben luksus, ne pa potreba. Kaj naj rečemo o leh toli zaposlenih ljudeh? Smilijo se nam, a povedati moramo vendarle, du se nam njih ugovor zdi docela neupravičen. Mar je še kdaj kdo trdil, da nima časa jesti ali spati radi drugega resnega dela, radi prevelike resne zaposlenosti? Mar je že kdo smatral jed ali spanje za tako malopomemben posel, da ga lahko žrtvuje 11a račun drugega resnejšega dela? Če kdo trdi, da radi preobilice. resnega dela nima časa za knjigo, trdi nekaj prav podobnega, da namreč nima časa hraniti svojega duha in 11111 vzdrževati življenje, ki ga kot malopomembno stvar žrtvuje 11a račun vnanje zaposlenosti, ki je norda koristna in dobičkanosna, a enostranska in duha moreča.
So zo')et drugi, ki jim je leposlovna knjiga le ubijanje in zapravljanje časa, ki jo človek vzame v rnko kvečjemu še za zabavo. Znanost jim je velika znaniPa resnice, umetnost pa le razkošje. Drugi zopet menijo, da
V posebni izdaji »Slovenca« smo takoj 11a novo leto objavili pozdravni nagovor predsednika vlade generala Živkoviča in kraljev odgovor. Ker nekateri zunanji naročniki niso prejeli posebne izdaje, objavljamo danes kraljev odgovor še enkrat.
»Vaše čestitke in vdane želje, ki ste mi jih predložili na začetku novega leta, sprejemam z zadovoljstvom. One prihajajo na koncu enoletnega napornega in zvestega dela.
Naš nared, navdahnjen z zdravo razsodnostjo in globoko nacicr.alr.o zavestjo, je sprejel s pravim navdušenjem moje iskrene besede z dr.e 6. jar.uarja in se je zgrnil z vseh slrani na poziv svojega kralja, da dvigne nacionalno edin-stvo kot svetinjo in da stavi državo nad vse.
V globoki veri, da moramo iskati nove metode dela in krčiti nove poti, ves narod z zaupanjem in vđar.ostjo sledi naporom in stremljenjem kraljevske vlade, kar je posledica vašega dela in brzega urejevanja razmer v državi. Ko je minula nevarnost duhovnega razsula in raz-edinjevanja, sem se otfiočil za 3. oktober. On predstavlja smisel mojih teženj in cilj mojih prizadevanj. Kraljevina Jugoslavija, organizirana z globoko vero, predstavlja višjo sintezo naših vojnih izrazov in odlik, ki bo z r.otranjo harmonijo omogočila razvoj vseli lepih strani našega plemena ter na zunaj ustvarila silo, edinstvo in čvrstočo enokrvnega naroda. V taki kraljevini Jugoslaviji, o tem sem globoko preverjen, bo dosežena ustvaritev onih ustanov državne uprave in državne ureditve, ki bo najbolje odgovarjala nacionalni potrebi in državnim interesom.
Kraljevska vlada bo z vsemi silami nadaljevala delo v tem pravcu in bo stremela za tem, da bo na višku vseh visokih nacionalnih in državnih stremljenj.
Odobravajoč delo in vaše prizadevanje, gc-
Pariz, 2. januarja. (Tel. Slov.«) Pariška delegacija za Haag je danes dopoldne odpotovala po kratki seji ministrskega sveta. Iz Bru-slja dalje bo predsednik konference Jaspar potoval z istim vlakom kot gost Tardieuja. Tardieu in Brianil sta se dogovorila s Snow-denom, da se bodo vsi trije sestali še dopoldne k ra-govoru, preden se v petek popoldne ob 3 otvori konferenca.
Francoski listi presojajo položaj optimistično. »Matin« piše, da so se Francija, Anglija in Italija že sporazumele o vseh vprašanjih. Tudi v vprašanju vzhodnih reparacij se je v zadnjih dneh dosegel bistven napredek. Češkoslovaška je pripravljena sklenili poseben dogovor o svojem dolgu osvobojenja. »Excelsior« poroča, da se je z Bolgarsko dosegel načelni sporazum glede letne anuitete 11 milijonov zlatih frankov, Madjarsko pa jo treba enostavno postaviti pred izbiro, da ali opusti svoje intransingentno stališče in se vda, ali pa da zapade zopet finančnemu varu štvu reparacijske komisije, kar bi obenem povzročilo, da bi bila Madjarska izključena od tekočih kreditov reparacijske banke.
Praga, 2. jan. (Tel Slov ) Češkoslovaški delegat za Haag, poslanik .Osusky piše v »Venko-vu«, da se vrši organiziran napad proti agrarni reformi, proti temeljem češkoslovaške republike. Madjarska hoče iz dobrih nrmenov čl. 250 umetno in nasilno skovati socialno in politično orožje preti Češkoslovaški. Razrušitev agrarne reforme
spodje, da boste v bližajočem se obdobju dela, pri katerem vas bo spremljalo moje popolno zaupanje, nadaljevali odločno izvajanje izenačenja novega zakonedavstva in da boste dosegli one lezultate in one uspehe, ki jih z zaupanjem in s pravico pričakuje ves naš narod, ta iskreni prijatelj države in doire uprave. Pri tem svojem I delu boste imeli tudi poslej pred očmi samo in-I teres naroda in države in boste storili vse, da J bodo tudi vam podrejeni organi državne uprave : poznali samo popolno zakonitost, pravico in ! absolutno enakost vseh in nasproti vsem.
Naše nacionalno gospodarstvo in državne finance pričakujejo v nastopajočem letu vso vašo . pozornost in kar moči veliko delavnost. Gospo-I d a lik i polet naše kraljevine in njena delavnost morata spet dospeti do takega razvoja, da ne bo več potrebno, da bi najboljše mišice našega naroda iskale dela v tujini in kruha izven meja naše prostrane domovine. Bogastvo naše obdarjene zemlje se bo razvijalo in blagostanje bo mci doseči samo z razvojem in dobro organizacijo delavnosti.
Uprava in sila naše kraljevine in njena vi-! ccka zavest mednarodnih dolžnosti bo še nadalje v službi mednarodne zajednice in bo na ta način tudi poslej žela zasluženo priznanje.
Naj bi se z naše strani ne opustilo nič, kar bi bilo moči storiti v zajednici z našimi zavez-i niki-prijatelji za delo mednarodnega miru. Politika miru in ustvarjanje mednarodnega reda so absolutne osnove politike kraljevine Jugoslavije.
S takim pojmovanjem in željami se zahvaljujem za čestitke k novemu letu in vračam svoje kraljevske čestitke svoii kraljevski vladi in vsemu jugoslovanskemu narodu z željami, da bi premiîcstljivi Bog v novem letu naklonil mojemu 1 dragemu narodu vse dobro, srečo in blagostanje.«
je prvi pogoj za uresničenje velikega političnega načrta: ukinjenje mej češkoslovaške države. Češkoslovaška vlada hoče zato z največjo odločnostjo braniti svojo agrarno reformo. Zato ima v roki zadostno in učinkovito orožje. Čo dovoljuje čl. 250 madjarskim državljanom, zlorabljati ga proti agrarni reformi, pa daje čl. 261 češkoslovaški pravico, zahtevati za svoje državljane odškodnino za vso škodo, ki so jo napravili Madjari, ko so 1. 1919 vdrli na Slovaško.
Briand se sestane z MussoVniiem
Pariz, 2. jan. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča agenlura Fumier, se govori v tukajšnjih oficielnih krogih, da se bosta Briand in Mussolini še pred koncem tega meseca sestala v Rapallu.
Nova e&p'sha vlada
Pariz, 2. jan. AA. Po poročilu iz Kaire jc Nalias paša setavil novo egiptsko vlado. V tej vladi so zastopani glavni resori tako-le:
Predsedništvo vlade in notranjo ministrstvo Nahas paša; finančno ministrstvo Akram Ebeili; zunanje zadeve Vasef paša; javna dela Osman paša Moharin; poljedelsko ministrstvo Safv?d paša; prosveta Bašcdin Bei Barakad; prometno ministrstvo Nekraši bej; ministrstvo za cerkvene ustanove Mah med Bej Baši, vojska in mornarica Hasan paša Hasip.
Štiri težhoče
haaške konference
Po polurndnem poročilu češkoslovaškega tiskovnega urada niso resnične vesti nekaterih listov, du bi se nameravalo izločiti iz programa huaškc konference vprašanje vzhodnih reparacij. Nasprotno so državc-sklicateljicc haaške konference trdno odločene, da çesijc ves kompleks vprašanj, ki tvorijo »likvidacijo preteklosti:. Rešitev teh vprašanj nuj bi sc zgodila na način, du bi vse na reparaoijuh zainteresirane države mogle ratificirati reparacijske dogovore in Youngov načrt.
Vendar pu je treba priznati, da bo morali haaška konferenca premagati marsikateri težkoče, zlasti pa veljajo kot temne točke I štiri točke:
1.	Nemško-nmcriški dogovor.
Dne 28. decembra je bil sklenjen med Nemčijo in Združenimi državami Sev. Amerike dogovor, da bo Nemčija plačevala Ameriki svoje reparacije direktno brez posredovanja reparacijske banke. S tem se jc Amerika dejansko dcsinteresirnla na reparacijski banki, ki je bila prvotno ameriška ideja. Upati pa je, da bodo zaradi tega dogovora pričeta diplomatična pogajanju uspešna in doseženo sodelovanje ameriškega zasebnega kapitala v reparacijski banki in tudi pristanek tega kapitalu za komereializaeijo nemškega dolgu potom mednarodne reparacijske banke.
2.	Nesoglasja med državami.
Nesoglasje med juridičnimi strokovnjaki držnv-povabiteljie (Anglija. Belgija, Francija, Italija, Japonska in Nemčija) ter med |)ovab-ljenimi državauiii (J u g o s 1 a v i j a . Češkoslovaška, Poljska, Romunijn, Gršku in Portugalska) v vprašanju, koliko ratifikucijskih podpisov jc potrebnih, da stopi Youngov načrt praviloma v veljavo. Po čl. 440 Vcrsajske pogodbo bi stopil reparacijski dogovor v veljavo, f.iikor hitro bi ga podpisale |>o!eg Nemčije še Francija, Italija in Anglija. Nn linaško konferenco povabljene države pa se sklicujejo nu čl. 254. Versajske |Kigodbc, po katerem sicer sine repuracijsku komisija spremeniti plačilne določbe. vendar pa le po izrecnem pristanku vseli v reparacijski komisiji zastopanih zavezniških vlad. Zato so to države tudi mnenja, du velja Youngov načrt šele potem, ko bi ga podpisalo vse zainteresirane države.
Če obvelja to stališče in skoraj no more biti drugače, potem bi obveljal Yuongov načrt le za Anglijo. Belgijo. Francijo, Italijo in Nemčijo, za Jugoslavijo, Romunijo, Poljsko in G.'Sko bi veljal zopet Davvesov načrt, dočim bi za Češkoslovaško nastalo stanje, ki je vladalo j)red sprejemom Vcrsajske pogodbe. Nastalo bi naravnost kaotično stanje in zato se bodo velesile sklicateljice sigurno potrudile, dn bodo 7 raznimi kompromisi omogočile vsem državam sprejem sklepov hnaške konference.
5. Vzhodne reparacije.
Skupnim prizadevanjem francoske in angleške vlade sc je posrečilo prepričati bolgarsko vlado, da je /a njo najboljše, če v vprašanju vzhodnih reparacij popusti. Madžarska pa je neoiljenljiva in trdi, cla daje čl. 050. trianonsko pogodbe večje pravice Madjarski. kakor pn so pravice zaveznikov |>o čl. 162 in 252 triunon-ske pogodbe. Te razlage pa države male amante nikakor nočejo priznati in zato bo reparn-1 t-ijska komisija, če bi Madjarska nn vsak na-I čin vztrajala 11a svojem stališču, suma predpi-I snla višino mndjnrskih reparacij, ki jih ima ta plačevati po letu 1У45, ko ugasne njej dani moratorij.
4. Težavo pa tvori skupina onih vprašanj, ki so nastala vslcd spomctiicc dr. Schuchta in ki se zlasti tičejo nemške plačilno zmožnosti w ureditve nemškega poročila.
Kakšen bo rezultat pogajanj se ni mogoče reči, upravičeno pa je trdno upanje, du se bosta francoska in angleška vlada popolnoma in celotno postavile nn stališče držav male antante.
Značilen aIbanshf demanti
Tirana, 2. jan. Albanski tiskovni urad objavlja sledeč značilen demanti: »Z ozirom na notice, objavljene v nekaterih inozemskih listih, da jc albanska vlada v ladjedelnicah v Genovi naročila zgraditev ene križarke, ugotavljamo, da »o ni res. Pa tudi, če bi tako naročilo odgovarjalo resnici, bi za pomorsko državo, ki nima nobene organizirane flote, taka enota ne pomenila nobene nevarnosti za mir niti protislovja s principi pomorsko razorožitvenc konforence, ampal. srmo potrebo, da se nadzoruje obal proti tihotapstvu. Albanska vlada nima na programu ustvaritve vojne flote, ampak nadaljuje dosledno • svojo mirovno politiko.«
sla umetnost in življenjska modrost svojevrstna znanstvena panoga, naj se torej zanimajo zanjo literati, kritiki in esteti, ljudje, ki se tope v lepih besedah in sanjah, kar je vse pred znanstvenim forumom manj vredno. V kakšni zmoti so! Eni in drugi so daleč od lepe knjige zato, ker so daleč od življenja, ker so ohromili svojega vseobsežnega duha do edinega živca svoje stroke. V svetu te stroko bodo lahko ustvarjali velika dela, ki pa bodo življenjsko pomembna le toliko, kolikor so zve ann s celoto sodobnih življenjskih problemov; če ta zveza ni močna, če je morda celo prestala, bodo ustvarjali svoj mikrol osmos, ki jo za sodobno življenje brezpomemben.
Naj ti ljudje poslušajo, kaj to/i sloviti naravoslovec Charles Darwin o sebi. Tako piše sloveči mož: Do 30. leta in še dalj mi je bila vsakovrstna poezija v veliko veselje; še kot dijaku mi je bilo čilanje Slini espenreje-vlh del. zlasti njegovih zgodovinskih dram v izreden užitek. Ze mnogo let sèm pn 11e pre-
I neseni več, da bi bral tudi le vrstico poezije. Še pred kratkim sem poskusil brati Shake-speareja, a se tni je zdel tako neznosno dolgočasen, da mi je kar slabelo. Zdi se, da mi je : duh poslal kakor stroj, ki iz zbranih dejstev ' melje splošne zakone; ne morem pa raz-1 umeti, zakaj je to delovanje povzročilo oliro-! mitev onega dela možganov, ki urfpjo višje užitke. Ko bi še enkrat moral pričeti življenje, bi si postavil za pravilo, da vsaj enkrat v tednu berem nekaj poezije in poslušam nekaj glasbe; tako bi si morda ohranil sedaj ohromele možganske dele. Pomanjkanje teh užitkov je pomanjkanje sreče, pomanjkanje, j ki škoduje razumu in zaradi oslabitve enio-cialnega dela naše nnrave še zlasti našemu nravnemu življenju. (Erzielntng zur Kunst.)
Cesar ni mogel storili Darwin v svojem drugem življenju, naj bi storili vsaj listi, ki jim je šc mogoče ...
Danes otvoritev haaške konlerence
Sporazum med F'anc io in Artglifo — Bolgarska odneha a, Mad arsho psa treba pris tifi — Češkos ovaško stališče
V iranc, parlamenta
za casa velike debate
(Konec.)
Pijpoldns je govoril g. Briand. Naša loža inozemskih časnikarjev je bila natlačeno polna, Dvorana je bila au grand complet«, diplomatska loža polna. G Briand navadno nc govori pred šesto uro, tako da, če le mogoče, inozemski časnikarji zamude poročila za svoje jutranje dnevnike Na skrajni desnici Louis Marin — pult ves poln aktov za medklice, v centrumu eventuelni prétendent za zunanjega ministra ali vsaj predsednika zbornice g. Franklin-Bouillon, Daladier, Herriot, Pain'evé in na levi Paul-Boncour s svojo krasno srebrno dantonsko glavo, Leon Blum in na skrajni levici Marcel Cachin, šef komunistov, ki že nekaj časa sem prihaja vsak dan z novo kravato, Bog ve zakaj.
Briand je začel ob četrt na sedem. S polno aktovko, da se jc zazdelo, da zopet izgublja telo ravnotežje, ko je ste pal na tribuno.
Bilo ie prvič, da sem ga slišal govoriti. Človek, ki ima register glasu določno preračunan. Začudi le, da je pri človeku, ki ustvarja utis stalnega prelivanja, možen toliki obseg glasu. Kadar obračunava z desnico in L uis-jem Marinom, ki sicer s Tardieujem zanj glasuje, mu je glas čuvstveno indigniran, kadar obračunava z Maudelom in Franklin-Bouillo-nom, mu je glas v vidni metalezi osoren, dasi iskren. Kadar govori Hcrriotu ali Paul-Bon-courju, mu je glas navdušen kot glas prijatelja prijatelju.
Toda obračun je kratek, ker je vsebina preobširna. O vsebini govori stalno brez kon' cepta in kadar lavira nad večino parlamenta, se sprehaja po tribuni, kakor da mu je nemogoče mirno gledati svojo navidezno večino.
Kaj hočete z ustvarjanjem druge politike Francije, ki si tega obraza ne more nadeti, ki ji ga vi vsiljujete. Vendar razumem, da sta dve Franciji, Poincarejeva in Briandova. Ali ni Louis Marin Lotaringijec kakor Poincaré in Louis Dubois podoben Poincareju? Ali nimajo Marcel Cachin, Leon Blum, Maudel, Pernot in ostali iste tiziognomije ozkosrčne-žev in zagrizencev, ki nikdar človeškega bistva francoske revolucije razumeti ne morejo in ki se hočejo temu izogniti z jtiridičnim de-klamiranjem navidezno neizpremen'jivih nazorov.
Obstoja pa še drug tip Francoza. Paul-Boncour, Hsriot, Painlevé, Renaudel, tudi Franklin-Bouillon, ki v svojih dantonskih tipih nosijo izraz človeške plati francoske revolucije. Kaj mi hočete, če sem vodil računa o teh dveh tipih in jih skušal približati. Izogniti se hočete odločni pacifistični politiki z navideznim zagovarjanjem močne roke. Pred trideset leti, ko je bila Francija v vlogi premaganca, je general Boulanger s svojim bu-lanžizmcm pogorel — ali nam je treba danes pokvečevati dušo Francije z zahtevo svetovne diktature.
S takimi mislimi sem spremljal geste g. Brianda. Kadar je govoril o miru, je dvigal kakor svečenik svoje roke in z glasom variiral, kakor da govori Hamlet svoj monolog o bistvu življenja. Včasih se mi je zdelo smešno, kako je mogoče pisati o Briandu romane, kakor se je zgodilo to nedavno. Ko sem ga opazoval na tribuno — se mi je zazdelo razumljivo.
Med govorom sem z daljnogledom opazoval g. von Hoscha, nemškega poslanika, v diplomatski loži. Nenadoma se mi je zazdelo, da čudno sliči ameriškemu predsedniku Hoo-verju. Isti izraz okrog ustnic, le čelo malo višje. Nervozno je premikal prste, obraz pa ni izrazil nikakih izprememb. Pariška politična legenda hoče, da je ameriški predsednik Hoover nesposoben sestaviti in izreči kak govor, toda da je človek silne intuicije in kon-struktivnosti. Nehote sem zaželel, da i von Hôsch uporabi možnost vse diplomatske intuicije in razblini dvojni obraz Nemčije.
Ko sem zasledoval nadaljnji potek seje, se mi je zazdelo sledeče: Obstoja v parlamentu ekipa mladih ljudi od Paul-Boncourja, do Tardieuja, Reynauda, Champetier de Ri-besa, Georgesa Pernota. Kakor da se nezavedno ustvarja nova edinica parlamentarne zajeanice, ki bi mogla ustvariti novo obliko državnega življenja in s tem človeškega občestva. Herriot, Henry de Jouvenel in Paul-Boncour s propagando sindikalnega etatizma, ostali z unijo vseh razredov in optimističnim presojanjem socialnih sporov. Levica se je dvignila proti Tardieuju in mu očita neobona-partizem, ker jo prehiteva v programu.
Briand sam je karakteriziral svojo politiko tako-le: »Kadar je bila situacija najbolj zmešana in so bili vsi krožniki političnih kombinacij razbiti, takrat je bilo treba nekoga, da te krožnike znova poveže. Tak po-vezovavec krožnikov sem jaz in tako se znova in znova vsedam v kot in vezem krožnike?« Seveda Briand ni vezai samo krožnikov, ampak je te krožnike tudi po svoje prebarval. Briand sicer v notranjem razvoju Francije najbrž ne bo več imel upliva, toda v Evropi je preveč razbitega in tako je njegov položaj v Tardieujevi vladi najbrž za dolgo dobo siguren.
Jaovnsh misi'onski večer
bo dne G. januarja l'À'10 ob 2(J v »Unionu«.
Novoletni govor nadšhoia dr. Bauerja
Zagreb, 2. jan. (Tel. Slov.) Zagrebška duhovščina je na novega leta dan pod vodstvom škofa Premuša čestitala zagrebškemu nadškofu k novemu letu. V pozdravu jc izrazila škofu kot zastopniku katoliške cerkve med hrvatskim narodom svojo globoko vdanost. Naglasila je, eta ima hrvatska katoliška duhovščina v njem svojega predstavitelja.
Nadškof se je za pozdrav zahvalil ter opozoril duhovščino na njih dolžnosti. Posebno je naglasi! na potrebo, da je duhovščina vedno v
V
V.adrid, 2. januarja. (Tel. »Slov.«) Primo de Rivera je bil danes p-jldrugo liro pri kralju. Zastopnikom lbtov je izjavil, da ni šlo za lo, da se reši vprašanje zaupnice ali pa grozeča kriza. Vse alarmantne vesti so neutemeljene. Kralj je odobril predloženi načrt za politično delo in tako se je za sedaj najprej reorganizirala Uniu patriotica. Nato se bodo z delnimi volitvami spopolnili državni svet in pokrajinske uprave. Razen tega se bo zopet sestaln tudi poslanska zbornica. Meseca junija ali julija bo vlada predložila kralju nov
skladu s škofom in ljudstvom. Razen tega se je nadškof dotaknil aktaelnih cerkvenih vprašanj in
duhovščino opozoril na energičen papežev nastop proti preganjanju katoliških organizacij v Italiji. Duhovščini je nadškof polagal na srce, da naj bo vedno poslušna sveti stolici in da se naj v svojem delovanju ravna po zgledu svetega Očeta. Na koncu je nadškof izrazil svoje globoko zadovoljstvo, da je skoro vsa duhovščina enotna v svojih nazorih. To je največja uteha, ki jo je mogel doživeti.
«t«
načrt in nato se bodo sporazumeli o leni, ali bo poslanska zbornica poslovala dalje ali pa se bo nadomestila s kakim drugim parlamentarni m organizmom. V ministrskem kabinetu no bo nobenih sprememb. Izdale se bodo torej samo nekatere odredbe, s katerimi se bo nekoliko omilil trdi sistem diktature, ne da bi se pri tem kakorkoli res razčistil položaj. Dasi kralj ni odobril načrta Primo de Rivere v vseh delih, se je vendar med obema sklenil kompromis, ki pa ne pomeni drugega, kakor odgodilev odločitve.
§®v$eti že prelomili besedo
London, 2. januarja. (Tel. »Slov.«) »Times . poročajo, da je prišlo do prvega preloma obljube sovjetske vlade glede propagande v Angliji. V Londonu je včeraj prvič izšel komunistični dnevnik, ki v prvi številki objavlja poslanico predsednika III. internacio-
Areîac I a proiiiašisiii
Pariz, 2. januarja. (Tel. Slov. ) V Parizu so bili aretirani trije ugledni italijanski protirašistovski voditelji, ker da so snovali razne atentate. Tako so baje hoteli izvesti atenlat na italijansko ženevsko delegacijo ob priliki zasedanja Društva narodov, drugi atentat pa na goste povodom poroke italijanskega prestolonaslednika. Pri aretirancih bivših glavnih urednikih italijanskih listov, so našli po en kilogram ekrazita in drugih priprav za izdelovanje bomb.
Pariz, 2. jan. (Tel Slov.) Francoska javnost z vedno večjim nezaupanjem motri senzacionalno aretacijo treh italijanskih protiir.šistov kot poglavarjev temne zarote z bombami, ki naj bi
nale. V tej poslanici se ta komunistični list imenuje »orožje v rokah angleških delavcev pri boju proti racionalizaciji in proti socialistično fašistični delavski vladi«. »Times« poživljajo zunanjega ministra Hendersona, naj energično protestira v Moskvi.
tev v
imela svoj višek v umoru italijanske delegacije na bodočem zasedanju Sveta Društva narodov v Ženevi. V nekem intervjuju izjavlja znani, v Parizu živeči voditelj emigrantov Filippo Turati, da je skoro popolnoma neverjetno, da bi zmernemu desnemu krilu emigracije pripadajoči are-tiranci zasnovali tako krvoločno zaroto. Tarchi-ani, bivši glavni urednik »Corriere della Sera«, je liberalec s konservativnimi tendencami, Cianca je demokrat, Sardelli pa je desničarski sindikalist. Turati odklanja v imenu protifašistične emigracije načelno vsa teroristična sredstva. Samo z intenzivno pojasnilno propagando hoče emigracija doseči odpravo fašističnega režima v Italiji.
Sofija, 2. jan. (Tel. »Slov.«) V restavraciji »Zlatica«, ki je last komitaških voditeljev Skartova in Gevgelijskega in na katero je bil pred par meseci izvršen bombni atentat, je prišlo v zgodnjih dopoldanskih urah do krvavega obračunavanja med Macedonci. Po hudem besednem prepiru je pristaš Mihaelova Saraiski-zagrabil revolver in oddal več strelov na svojega nasprotnika, protogerovi-
o агшп
prf soiijsk'.h
Sofija, 2. jan. AA. Bolgarska agencija javlja: Mešana bolgarsko-jugoslovanska komisija je na svojih sejah dne 30. in 31. decembra iu 2. januarja t. 1. končala diskusijo o vprašanju likvidacije dvolastniških posestev. Došlo je do popolnega sporazuma. Zaradi pravoslavnega božiča so seje odgodene do 10. t. m.
Precî ито roko i&rinca Umberta
Eelgrad, 2. jan. A A. Danes popoldne je odpotovala v Rim delegacija Nj. Vel. kralja na poroko prestolonaslednika Umberta z belgijsko princezinjo Marijo José. Kot zastopnik kralja potuje Nj. kr. Vis. knez Pavle s kne-ginjo Olgo. V njunem spremstvu so minister dvora Bogoljub Jeftič, general Hristič in dvorna dama Dundjerska.
R"m, 2. jan. (Tel. Slov. ) 01» poroki italijanskega prestolonaslednika je izdala vlada amnestijo za vse zločine, za katere je določena kazen do največ enega leta. Izključene pa so vse kazni politične narave.
Fašistični dom na Reki
Sušak, 2. jan. Na novega leta dan se je otvoril na trgu Dante novi sedež reške in kvar-nerske fašistične organizacije. Fašisti so ta dogodek proslavili tem bolj, ker je v leni poslopju bila dozdaj nastanjena hrvatska »Čitalnica«, ki se je preselila drugam. Slovesnosti je prisostvoval tudi škof mons. Sain.
Drobne vesli
London, 2. jan. (Tel. »Slov.«) Princ wa-leški odpotuje nocoj zopet v Afriko, da nadaljuje svoje potovanje, ki ga je lansko leto moral prekinili radi bolezni kralja.
Pariz, 2. jan. (Tel. Slov.) V Parizu izhajajoči list ruskih emigrantov trdi, da se ruski poslanik Dovgalevski, ki se sedaj nahaja v Moskvi na dopustu, ne bo več vrnil na svoje mesto. Za njegovega naslednika je določen bivši prosvetni komisar Lunačarski.
Moskva, 2. jan. AA. Mraz pritiska čedalje bolj. V Uzbekistanu in v drugih sibirskih krajih so zaznamovali —35 stopinj Celziia.
sta Gevgelijskega, ki ga pa ni zadel. Ti streli pa so bili znak za začetek splošnega streljanja v lekalu, ki so se ga udeležili tudi natakarji, lastnika restavracije in gostje. Saraiski je dobil več strelov v glavo in se takoj mrtev zgrudil. Do sedaj se še ni moglo ugotoviti, ali so bile ranjene tudi kake druge osebe, ker so vsi zbežali, ko se je približala policija. Policijska oblast je aretirala več oseb.
'Lahocshi fo©n«*res zahVučen
London, 2. jan. (Tel. »Slov.«) Plenarne seje vseindijskega kongresa so končane. Danes je novo imenovani delovni odbor pooblastil Pandita Nehruja, da pozove k odstopu vse člane, ki sedijo v raznih indijskih zakonodajnih svetih. Kazen tega je odbor sklenil sledeče: V ponedeljek, 6. januarja bodo po vsej Indiji demonstracije za novi nauk kongresa. Neodvisnost se bo imenovala v bodoče Suran Swarai (popolna pravica samoodločevanja). Del članov bo prihodnje mesece potoval po Indiji. Zdi se, da je odbor hotel glede pasivnega odpora počakati, ali bo indijska vlada zagrozila z represalijami, ker bi imeli potem boljši razlog za odpor. Voditelj premagane stranke Pandit Malaviya je izdal oklic, da naj se odpor odgodi do 18. januarja, ker bo ta dan sestanek v Delhiju.
London, 2. jan. (Tel. Slov.) Izid vseindijskega kongresa se splošno smatra za škodljivega za Indijo samo. »Daily Herald« izjavlja, da se resolucije same medsebojno uničujejo. Konservativni listi obžalujejo, da sta se Gliandi in Nehru postavila na stran radikalov, ki so jima vodstvo kongresa enostavno iztrgali iz rok.
IVeygand — šef velikega gen. šfaba
Pariz, 2. januarja. (Tel. »Slov.«) Za šefa velikega generalnega štaba je bil imenovan i general Weygand kot naslednik generala De-beneya, ki je stavljen na dispozicijo.
Smrt nadepolncgu duhovnika.
Postojna, 2. jan. Danes zjutraj je tu umrl kaplan Božidar G o 1 j e v š e k, star komaj 26 let. Prva in zadnja njegova služba je biln v Postojni. Slabotne narave je podlegel influenci. Rajnki je bil rojen 1. IS03. v vasi Lig pri Kanalu na Goriškem. Takoj ob začetku Hal, vojne je prišel kot begunec v mestece Ivrejo v Pijemont. kjer je napravil italijansko gimnazijo. Semenišče je pa dovršil v lioriei. Bil je silno ljubeznjivti, dobra duša ter izvrsten in vzgled en duhovnik. Kot samouk je preštudiral vso glasbeno teorijo in se tudi praktično tako izvežbal v igranju na orglah, da je orgl.il in vodil petje v župni cerkvi v Postojni. Izvežbal je tnko dobro cerkveni zbor, dn je postojnsko cerkveno petje slovelo daleč naokoli. Obžalovan od ccle župnije je zrpustil v nnšem mestu najlepšo spomine. Pokopan bo dne 4. januarja ob 10 dopoldne v Postojni.
Deto vlade v jfeta 1929
(Iz poročila predsednika vlado, generala Živkovića.)
Kakor smo že poročali v posebni izdaji, je na soareji v kraljevem dvoru na Dedinju ob zatonu starega leta čestital predsednik vlade Njunima Veličanstvoma kralju in kraljici novo leto ter po nagovoru izročil kralju obširen pregled dela vlade v letu 1929. Iz tega pregleda objavljamo najvažnejše odlomke.
Reforma državne upravo.
Osnovna misel reforme vrhovne državne uprave je bila izražena г zakonom o ustroju vrhovne državne uprave in z uredbo o razdelitvi oddelkov pri ministrskem svetu in notranjem ministrstvu. S tem je dobilo notranje ministrstvo stalno organizacijo svojih oddelkov. Srednje in nižje oblasti pa so bile regulirane z zakonom o notranji upravi z dne 19. junija.
Tako se je izvedlo načelo upravne koncentracije. V banih in sreskih načelnikih so osredotočeni vsi posli splošne uprave. Posamezna ministrstva ne morejo izdajati naredb. pravilnikov in navodil, s katerim se splošnim upravnim oblastem nalagajo dolžnosti, če niso preje zaprosile za mišljenje notranjega ministra.
Z dosledno izvedbo sistema dveh upravnih instanc in prenosa neposredne splošne uprave v delokrog sreskega načelnika je ustvarjena dekoncentraeija oblasti. Delokrog upravnih oblasti se je razširil in, s posebnimi predpisi se je povečala odgovornost uredništva, a tudi njih gmotni položaj se zasigural.
Da se obrani država pred subverzivnimi elementi, sta bila sprejela zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi ter novi tiskovni zakon. S tiskovnim zakonom je postavljena skupna odgovornost pisca, urednika, izdajatelja, tiskarja in prodajalca tiskovin, a zaščitila se je tudi osebnost državljana pred kleveto in uvredo.
Z zakonom o imonu in razdelitvi kraljevino na upravna področja z dne 3. oktobra se je manifestiralo popolno državno in narodno edinstvo. Z imenom kraljevine Jugoslavije je izražena ideja popolne enakosti, enakopravnosti in bratstva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Obenem je bila država razdeljena na devet banovin, dočim tvori Belgrad z Zeinunont in Pančevom posebno upravno celoto.
Z zakonom o banski upravi z dne 7. novembra je bila podrobno določena organizacija banske uprave in pristojnost bana ter bano vinskega gospodarstva.
S posebnimi uredbami se je določila organizacije policijo, nadalje pa so bili sprejeti tudi zal.oni glede mej nekaterih mestnih občin. Z zakonom z dne 22. novembra se je določilo, da se imenujejo predsedniki in podpredsedniki mestnih občin Belgrad, Zagreb in Ljubljana s kraljevim ukazom na predlog notranjega ministra, ostali člani občinskih uprav pa s sklepom notranjega ministra.
Pripravljene so med drugim uredbe o organizaciji in delokrogu policije, pravilnik o uniformi uslužbencev notranjega ministrstva ter pravilnik o banskem svetu.
V	svrho depolitizacije uradništva so se izvedle večje premestitve. S sprejemom boljše kvalificiranih uradnikov pa se je izboljšala uprava. Sprejeto je bilo načelo, da se morejo sprejeti v politično upravno službo samo popolnoma kvalificirane osebe.
Skrb za povečanje varnosti je dala dobre rezultate. Komunistična akcija je bila vsled energičnega nastopa policije udušena, ravno tako pa tudi zatrta tuja propaganda, zlasti v južnih delih države. Hajduštvo je skoraj izginilo in tudi na splošno je padla kriminaliteta razen morda glede tatvin.
Smer bodočega dela je določena v sedanjih novih zakonih. Zlasti se bodo izdelali predpisi o ustroju in delokrogu sreskih na-čelstev, da bi se dosegla enotnost v vsej državi. Posebno važen bo zakon o splošnem upravnem postopku in pravilnik o splošni upravi, ki se pripravljata.
Novi zakon o občinah bo usposobil občine, da bodo mogle vršiti svoje posebne posle, zlasti gospodarskega značaja, pa tudi posle prenesenega delokroga. V zvezi s tem je izvedba reorganizacije občinskega uradniškega aparata.
Poleg tega se pripravljajo še ti zakoni: o pobijanju požarov, o filmih, o zaščiti priro-de, upravni kazenski zakonik in upravno kazensko postopanje, o imenih krajev in zaznamovanju hiš s številkami, o posebnih upravnih taksah in zakon o pristojnosti.
V	vsem tem zakonodajnem delu ne gre za spremembo starega stanja, temveč za temeljno izgradnjo nove jugoslovanske uprave-
ZboHšan e na nhi'orški borzi
New York, 2. januarja. (Tel. »Slov.«) Na današnji prvi borzi po novem letu Je prišle do pričakovane olajšave na denarnem trgu, Delniški obroki za 30, GO in 90 dni sri se zni-žali za osminko odstotka. Novi obrok znaš? 4% odnosno 3.875 %.
Lisinski ohrani hrvaUtso Ime
Belgrad, 2. jan. AA. Vest, ki je bila objavljena v Zagrebu pod značko »AA* o tem, da bo 1 pevsko društvo »Lisinski« črtalo iz svojega dosedanjega imena besedo »hrvatsko«, ni točna, i Skupščina tega društva bo 4. t m in na dnev-• nem redu ni nobenega predloga v tem zmislu.