Leto XIII - št. 220 (3755) TRST, nedelja 15. septembra 1957 Cena 30 Ur Nad 35 milijonov prebivalcev Zah. Nemčije gre danes na volitve, za katere vlada v vsem svetu veliko *animanje, ker bi utegnil hjih rezultat — t. j. morebitna večja uveljavitev socialdemokratov — močno vplivali na nadaljnji razvoj mednarodne politike. ^ glavnem se bosta spopadli dve najmočnejši stranki, Adenauerjeva de-Piokristjanska stranka, ki Se ji je za volitve pridnima še krščansko socialna stranka, in Ollenhauer-Jeva socialdemokratska stranka. Skupno je sicer Poseglo v volilno borbo šestnajst strank (leta 1953 devetnajst) s skupno tri tisoč kandidati, toda od leta 1949 dalje so se vo-Hvci vedno bolj zbirali okrog dveh velikih strank: demokristjanske in socialdemokratske. Leta 1949 sta ti dve stranki dobili dye tretjini vseh glasov, eta 1953 pa tri četrtine, letos napovedujejo, da sta dobili skupno okoli Pet šestin vseh glasov. Ostale stranke so le male-8a pomena in nekatere sploh nimajo možnosti, da lahko kor: se uveljavile. Edini, ki upata, da bosta prebili vse volilne zapre-e, sta liberalna in desničarska radikalna stranka. xberalci so danes na tre-oaestu kot stranka, tjem ihalo verjetnosti je, da ohranili pozicije, ki si jih priborili leta čeprav bi utegnili bodo so 1953 libeti važno vlogo v pri-enake moči obeh glavnih strank. k Na orientacijo Nemcev dvema večjima stranka-11181 je močno vplival Predvsem volilni zakon, ki ioča, da mora stranka, 1 hoče poslati svoje pred-8 avnjke v parlament, do-1 i na volitvah absolutno cčitio v vsaj treh od 242 Milinih okrajih, v katerih a i° povprečno po dva slanca, ter v vsej deželi ®ai Pet odstotkov vseh “ddanih glasov. Bundes-^g (zvezni zbor) šteje 509 ^°slancev, od katerih iz-‘tjo 22 posredno v mest-eni senatu zahodnega Bert Keke ■Vn&- Volilni zakon je vrste povezava pro- rcionalnega m večinske-a sistema. V vsakem o-raju postavi vsaka stran-ip liSt° svo^h kandidatov Posebej še enega sa-1 kandidata, ki je hko na kandidatni listi 1 Pa tudi ne. Volivec 3-suje torej dvakrat: prvi 88 odda za listo svoje anke, drugi glas pa ene-g u samemu kandidatu ^Jahke, ki pa lahko tudi j,. Pripada njegovi st.ran-^ volilnem okraju je jt °^en tisti kandidat, ki dobil največ glasov. lis^S°Vi’ k' so oddani za Drrf’ Pa se upoštevajo pri B P°rcionaini razdelitvi lanskih mest. Pri tem se od skupnega števila 5t ešev, ki pripada vsaki ka^nki’ odšteje število vratov, ki so bili iz-jfthi % večinskim sistema "k Preferenčnih glasov kandidate na listah ni. ^ oleg volivcev, ki so se str °Predelili, za to ali ono št a.nk°' Pa je se veliko . 6vil0 takih, Zadnji omahljivcev, to je ki se odločijo šele pr ” hip, ko morajo na-cj ^ltl križec na glasovni-Takih je 0d 2,5 do 3,5 lenb°na' Adenauer in Ol-pravauer sta izjavila, da Uj ti predstavljajo vo- bj Prednostni ključ in *Kali premakniti jezi- okoli 3,5 milijona druge vrste neodločnežev, ki doslej sploh niso hodili na volitve, ker so mnenja, da zaradi volitev ni vredno zgubiti nedeljski izlet z avtobusom ali «Volkswa-genorm. Za te so letos uvedli novost, da lahko volijo po pošti. Poleg tega so določili, da lahko volijo tudi tisti prebivalci zahodnega Berlina, ki imajo svoje drugo bivališče v Zahodni Nemčiji. Za letošnjo volilno propagando so uporabili o-gromne vsote denarja. S a-t mo za plakate z Ollen-hauerjevo glavo je šlo nad dve sto tisoč mark. Socialdemokratska stranka je pri volilni propagandi zaposlila 60.000 z visokimi, rednimi prejemki plačanih aktivistov, demokristjani pa 40.000 aktivistov, Adenauer se je po Nemčiji vozil od shoda do shoda s posebnim rdečim vlakom, prav tako kakor ameriški predsednik. Ol-lenhauer pa se je vozil s posebnim letalom skupno s svojimi najožjimi sodelavci. Volilno kampanjo sta letos vodili obe stranki po čisto ameriških metodah. Angažirali so vrsto znanih filmskih igralk, nogometašev in nogometnih ekip ter priredili z njimi več revij, v katerih so nastopili na koncu tudi kandidati stranke s svojimi volilnimi gesli. Kakor znano, je v Zahodni Nemčiji komunistična stranka prepovedana. Zaradi tega je vodstvo stranke pozvalo svoje pristaše, naj oddajo svoj glas za socialdemokrate, zato da se skupnimi močmi zada Adenauerjevi stranki čim hujši udarec in ustvari možnost za spremembo zahodnonemške politike. Sam kancler Adenauer je izjavil, da bodo socialdemokrati s podporo komu nistov dobili deset ali dvanajst poslanskih mest več v novem parlamentu. Pri zadnjih volitvah leta 1953 je za komunistično stranko volilo okoli 600.000 volivcev. Med volino kampanjo je skušal Adenauer ohraniti zaupanje volivcev s tem, da je v zvezi z vsemi akcijami na mednarodnem področju venomer poudarjal, da mora na prvem mestu biti vprašanje združitve Nemčije. Tudi vprašanje razorožitve je povezoval s tem. Kar se tiče odnosov do Vzhoda, pa se je držal svojega starega stališča. Vendar pa si pri gospodarskih pogajanjih s Sovjetsko zvezo ni upal tako daleč, da bi pogajanja razbil, pač pa je prav v zvezi z volitvami zadevo zavlačeval (pri čemer mu je vprašanje povratka 8tfan. Ztuage na to ali ono Poleg teh pa je še Nemcev, ki še živijo v SZ, služilo pri volilni propagandi) in uredil tako, da so pogajanja sedaj le prekinjena. Poleg tega poudarja Adenauer zvestobo atlanskemu paktu za vsako ceno, o nemški združitvi pa naj odločajo štiri velesile. Med volilno kampanjo je izjavil, da bi Ollenhauerjeva zmaga bila «nesreča» za Nemčijo, češ da bi socialdemokratski program pripeljal Nemčijo v naročje Sovjetske zveze. Ollenhauer pa se zavzema za sporazumevanje med obema Nemčijama, za delno odpravo vodilnih gospodarskih trustov in za povečanje sindikalnih pravic. Glede atlantskega pakta je Ollenhauer mnenja, da bi morala Nemčija izstopiti iz njega in se vključiti v sistem evropske kolektivne varnosti. Dalje poudarja, da do nemške združitve ni prišlo zaradi Adenauer j e ve politike oboroževanja. Socialdemokrati se zavzemajo tudi za odpravo obvezne vojaške službe ter nastopajo proti vojaškim blokom. Medtem ko so socialdemokrati ob začetku volilne kampanje govorili o zmagi nad demokristjani, sedaj na to ne računajo več, pač pa gredo za tem, da Adenauerju preprečijo, da bi v parlamentu dobil absolutno večino. Stanje pred volitvami je sledeče: prednost socialdemokratov na Bavarskem, Hesen-skem, v Porenju in Vestfaliji ter v dveh velikih avtonomnih mestih Hamburg in Bremen. V ostalih štirih deželah in v avtonomnem zahodnem Berlinu pa imajo prednost demokristjani. Na podlagi raznih anket zatrjujejo, da bo Adenauer dobil okoli 47,5 odstotkov glasov, Ollenhauer 32 do 33 odstotkov, liberalci pa 7,9 odstotkov. Seveda to so le predvidevanja in ugibanja, ki imajo le relativno vrednost (Naj omenimo na primer ponovno izvolitev Trumana za predsednika leta 1948, ko ni nobena anketa tega napovedovala). Kakor rečeno, ima ključ v rokah tistih sedem milijonov omahljivcev in «abstinentov», za katere se ne more predvidevati, komu bodo oddali svoj glas. Današnje volitve v Zahodni Nemčiji potekajo torej v precejšnji negotovosti kar se tiče izida, čeprav bo Adenauer verjetno imel prednost pred Ollenhauerjem, ki bo morda napredoval v nekaterih večjih središčih. Seveda pri vsem tem pa presenečenja nikakor niso izključena. M. B. Te dni je prišla na uraden obisk v Jugoslavijo poljska partijska in vladna delegacija, ki jo vodila Wladislaw Gomulka in Jusef Cvrankievvicz. Delegacija vodi z jugoslovanskimi voditelji razgovore o nadaljnjem še tesnejšem sodelovanju obeh vlad in partij. Obisk poljske delegacije je imel velik odmev v svetu spričo dejstva, da se je Gomulka leta 1948 uprl obsodbi Jugoslavije, po'lanskem oktobru, ko je spet prišel v vodstvo partije, pa je pripomogel, da se je vnesel v poljsko politiko socialistični demokratizem in da se je poljska odločila za svojo lastno pot v socializem. Na sliki vidimo poljsko in jugoslovansko J delegacijo med razgovori na otoku Vanga na Brionih. Pella ponovno poudarja zvestobo atlantizmu kot gibalo italijanske zunanje__________________________________________________ Na tiskovni konferenci je Pella tudi zanikal vsako spremembo zunanjepolitične linije Rezerviranost glede Alžira - «Messaggero» o nesoglasjih v ministrskem svetu (Od našega dopisnika) RIM, 14. — Zunanji minister Pella je imel danes dopoldne v palači Chigi tiskovno konferenco, na ka-tčri je v glavnem potrdil že znana načela in stališča italijanske vlade v zunanji politiki ter zvestobo atlantizmu. V začetku je Pella dejal, da bo govoril o dveh skupinah vprašanj, ki se nanašajo na potovanje v Iran in na akcijo Italije na bodočem zasedanju glavne skupščine OZN. Pella je dejal, da s0 se razvijali razgovori z iranskimi državniki v popolnem sodelovanju med predsednikom Gronchijem in njim. Zaključki teh razgovorov so bili naznačeni v uradnem poročilu, v katerem so prišla do izraza štiri načela, ki bi morala dokončno pojasniti zunanje-po- Brezpogojna pomoč ( litično linijo italijanske vla-. j de, katero je včeraj soglasno potrdil ministrski svet. Prvo načelo poudarja, da akcija Italije in Irana teži k zagotovitvi miru, svobode in socialnega napredka z razvojem nacionalnega gospodarstva in z vedno bolj pravično razdelitvijo dobrin. Te smotre je treba doseči v okviru Združenih narodov, katerim je Italija zvesta. Z drugim načelom se poudarja iskrena zvestoba zavezništvom in kar se tiče Italije atlantskemu paktu. S tretjim riačelom so v Teheranu poudarili potrebo enotne politike zahodnih sil na Srednjem vzhodu, kar je potrebno tudi v okviru splošne zunanje politike. V ta namen je nujno trajno politično posvetovanje v NATO, da pride do enotne akcije. Na tem torišču — ‘je dejal Pella — ne zagovarjamo sredobežnih, marveč sredo-težne sile, ki omogočajo vsem zaveznikom, da v popolni svobodi izražajo svoje misli ter pridejo do koristnih odločitev. Gre torej za akcijo, katere namen je, doseči čimvečjo solidarnost, ki je orodje miru in napredka. Četrto načelo poudarja, da morajo odnose med Zahodom in Srednjim vzhodom navdihovati pojmi medsebojnega spoštovanja. Mi menimo, da se mora vedno bolj uveljaviti pojem enakopravnosti med narodi, ki so že dolgo časa na mednarodni pozornici, in med mladimi narodi, ki na to pozornico šele prihajajo. Potrebni so torej politika svobode, miru in socialnega napredka v okviru OZN, zvestoba zavezništvom, enotna politika in medsebojno spoštovanje enakopravnosti. 1 Pella je nato dejal, da želi Italija okrepiti izmenjavo z Iranom ter da ne ignorira vprašanj Srednjega vzhoda in Sredozemlja. Nato je govoril o možnostih italijanskega posredovanja ter dejal, da je to posredovanje možno glede posameznih vprašanj in če ga zaprosita obe prizadeti stranki. Pri tem pa je treba upoštevati, da mora posredovanje služiti, da se doseže' politika združevanja in ne ločitve. Italijansko , politiko bo vedno navdihovalo’ načelo posredovanja te vrste, toda vedno v okviru zvestobe načelom atlantizma in evropeizma. Na kasnejše vprašanje nekega novinarja -je Pella odgovoril, da sedaj Italija ne posreduje v nobeni zadevi. Potem je Fella poudaril razne možnosti gospodarskega in kulturnega sodelovanja z Iranom. Pri tem je. zanikal vesti o pritisku ZDA pa italijansko vlado pred potovanjem Gronchija v Teheran. Italijanska in iranska vlada sta dobili glede tega večkrat zagotovila washing-tonske vlade, da se njena politika ne more istovetiti z gospodarskimi interesi določenega sektorja, pri čemer je pač mislil na pritisk petrolejskih trustov. Pella se je nato dotaknil druge skupine vprašanj, ki se tičejo bližnjega zasedanja OZN. Ker bo na dnevnem redu XII. zasedanja OZN okrog 60 točk, ni mogla vlada zavzeti do vseh dokončnih stališč, ki jih bo zavzemala zato sproti. Mi verujemo v Združene narode — je rekel Pella — in mislimo, da bi bil zelo žalosten dan za vse človeštvo, ko bi zmanjkala možnost tega sestajanja med vsemi narodi sveta. Italija pa si ne pričakuje od OZN nika-kih čudežev, ker ve, kako težko je doseči enotna mnenja. Vsekakor pa je OZN najbolj primerno torišče za predlaganje in razpravo o najvažnejših mednarodnih vprašanj. ' Nata je Pella 'ometnl najbolj važne točke dnevnega reda zasedanja OZN, kot. so vprašanja razorožitve, Alžira, Cipra, Srednjega vzhoda ih Madžarske, Kar se tiče razorožitve, je dejal, da je treba napraviti vse napore, da ne bodo pogajanj nikoli spravili v arhiv. Razorožitev služi stvari miru in Italija jo smatra za tesno povezano z vprašanji varnosti in nadzorstev. Pričakovati je, da bo razpravljanje o razorožitvi zelo živo in da bo trajalo več dni. Italija bo storila vse, da se razpravljanje o tem življenjskem vprašanju ne spremeni v propagandne poskuse, kajti človeštvo potrebuje mir m varnost. Pella je poudaril nato potrebo, da se posvetovanje o razorožitvi v ckviru NATO nadaljuje v duhu enutnj politike, ki si jo Italija želi in v kateri vidi možnost nadaljnje krepitve atlantizma. Italija bo storila vse, da se pogajanja ne razbijejo. Glede madžarskega vprašanja je Pella omenil današnje glasovanje v OZN in dejal, da je glavna težnja Italije, da se «ublaži trpljenje madžarskega ljudstva«. Zato bo Italija znala ceniti vse ukrepe sovjetske vlade ali madžarskih državnikov, ki bi težili k ublažitvi položaja. Pella je nato izrazi) upanje, da se bo tudi kaj spremenilo v sovjetski politiki do Madžarske, potem ko je bila odstranjena «proti-partijska skupina«. kajti možno je, da so bili odgovorni za prejšnjo politiko do Madžarske izločeni voditelji. | Zato bo Italija smatrala kot pozitiven za mir in za sve- | tovno pomiritev vsak ukrep za izboljšanje položaja madžarskega ljudstva. t Na koncu svojih izjav je . Pella odgovarjal na vprašanja raznih novinarjev. Glede alžirskega vprašanja je dejal, da čaka vlada na sporočilo o francoskih namerah za rešitev tega vprašanja. Italija je iznad alternative: kolonializem in antikolonia-lizem. Ona želi sodelovati, da se obnovi bolj mirno sredozemsko ravnovesje. Na vprašanje nekega francoskega novinarja, ali je vladalo na včerajšnji seji ministrskega sveta popolno soglasje glede Alžira, je Pella odgovoril, da so bili sklepi sprejeti soglasno glede vseh točk. Glede alžirskega vprašanja so toliko laže dosegli soglasnost, ker še ■ pričakujejo vesti, na podlagi katerih bodo lahko zavzeli dokončno stališče. Po drugi strani — je Pella dejal — lahko demokratična vlada sprejme , določene sklepe tudi na podlagi večine in je gotoyo, da bi se v takem primeru vsi člani vlade prilagodili sklepom večine. Iz tega je torej razvidno, da Pella ni neposredno zanikal vesti o nesoglasjih na včerajšnji seji ministrskega sveta. Na vprašanje drugega francoskega ’ novinarja, ali Italija podpira zadnje francoske predloge za ureditev alžirskega vprašanja, ali pa upošteva tudi zahteve alžirske osvobodilne fronte, je Pella dejal, da bo italijanska vlada določila svoje stališče ob prikladnem trenutku. 2e te dni pa je italijanska vlada izrazila željo, da bi se čimbolj skrčile razdalje med zamislimi francoske vlade in zamislimi «al-žirskih nacionalistov«. Na vsak način Pa je treba na- daljevati pogajanja.-doklerse ne doseže rešitev. Na zadnje vprašanje, ali obstaja sprememba italijanske zunanje politike, ali samo prilagoditev dosedanje politike novemu položaju in potrebam, je Pella izjavil, da ((svobodni svet« lahko samo nadaljuje politiko, ki je rešila mir. Toda jasno • je, da nastajajo vsak dan nov* vprašanja in nov položaj,' katerim je treba prilagoditi politično akcijo. Glavni navdih italijanske zunanje politike pa je, uresničiti enbt-■ nost politične akcijfe s sčal-nimi posvetovanji ter pripraviti skupnost-«svobodnih narodov« do gospodarskega in socialnega sodelovanja. Pella je torej bil precej previden glede Alžira; kar ise tiče atlantskega pakta, pa je milo ponovil staro tezo, da je treba razširiti sodelovanje tudi na gospodarskem in socialnem področju. Današnji «Messaggero», ki je zagovornik štiristranske koalicije sin skrajnega atlantizma, je danes objavil vest, da so nastala na včerajšnji seji vlade nasprotja o zunanji politiki. Miriister Del Bo, ki ga imajo za gron-chijevca, naj bi zahteval revizijo dosedanje linije palače Chigi glede vseh mednarodnih vprašanj. Del Bo naj bi dejal, kar se tiče vprašanja nemške združitve in položaja na Srednjem vzhodu, da ni toliko .važna atlantska usmeritev bodoče vlade Združene Nemčije in držav Srednjega vzhoda, marveč da je bolj važno jamstvo, da pristanejo na demokratično metodo. Del Bo naj bi realistično prikazal, da y NATO ni več enotne politike ter da se ta politika razvija po dveh ločenih tirih, ameriškem ter angle- (Nadaljevanje na S. strani) PREDVIDEVANJA IN UGIBANJA »b današnjih volitvah v Nemčiji Sedem dni v svetu ALI VES... — da se italijanska filmska igralka Sofia Loren namerava poročiti z znanim i-talijanskim filmskim producentom Pontijem? Zal pa so vmes precejšnje ovire, kajti industrijec Ponti, ki ga pogosto videvamo v njeni družbi, je sicer od prejšnje žene ločen, vendar ne razporočen in zato poroka ni možna, seveda, v kolikor se «kandida-ta» ne preselita v neko državo, kjer so glede tega nekoliko bolj popustljivi. sfc ❖ ❖ — da imamo na svetu *e petdeset tisoč atomskih bomb? Tako ' je vsaj zatrdil v nekem svojem znanstvenem predavanju prof. Manfred von Ardenne na vzhodnoberlinskem radiu v četrtek zvečer. Iz njegovega, prt0 davanja nadalje zvemo, da je bilo od prve atomske eksplozije leta 1945 na Japonskem do danes 113 atomskih poskusov, od katerih so jih Američani napravili 75, Husi pa 24. Sila, ki jo krijejo vse te bombe, znaša šestkratno energijo vse enoletne Pr(£ izvodnje premoga ZDA, in Velike Britanije. * * * — da bo ob koncu tega stoletja morje preplavilo marsikatero mesto? Do tega zaključka so prišli geodeti :n geofiziki, ki so se zbrali na zasedanju v Torontu. Dnevnik «The Timesa nam glede tega pravi sledeče: Zaradi naraščajoče industrializacije se v zemeljski atmosferi kopiči čedalje več ogljikovega dvokisa. Ogljikov dvo-kis P® v večjih količinah absorbira toploto iz zemlje in morij* Posledica tega je, da se nas planet ogreva Pri sedanjih toplotnih razmerah se arktic* ni ledeniki odtajajo za $ cm na leto, če pa se bo to ogrevanje nadaljevalo tako, kot sedaj, se bodo morja za-radi topitve ledu dvignila za nad poldrugi meter, to se pravi, da bodo obaliia rne-sta ponekod poplavljena. ❖ ❖ ❖ — da so poročno obleko Grace KellV-Ranieri postavil' v mestni muzej njenegJ rojstnega mesta piladelf'Ie in zavzema tu privilegiran0 mesto med vsemi ostalimi u motvor i in zgodovinskih dragocenostmi tega muzeja. * * # — da dobiva filmska igral' ka Kirn Novak 1250 dolarje^ plače na teden, kar v naS1, bornih lirah znese nekaj nad 800.000 lir. To pa dekletu n« zadošča in je zato pred dn*' vi stopila v protestno g**' dovno stavko. V času stavk* je ostala pred projekcijskim' aparati, toda po 24 urah * je premislila in s stavko Pr® nehala, da ne bi «po kr'v.' enega podjetja škodoval drugemu«, kot je rekla. jft * * — da angleška BBC v svtz jih poročilih iz Alžira ne n", živa alžirskih rodoljubov ve^ «upornike» ali nbandite», a,n pak le «nacionaliste». To. P ne gre v račun nekateri francoskim krogom, ki J1 ta «čuden» postopek zaskr Ija, češ da so Britanci li nekoliko drugače gleda na afriško zadevo. * # * — da so Američani «vr**' oko na Afriko«? Sicer se ■ £ meričani že dalj časa z‘in majo za «črno celino«. ve dar se zdi, da bi hoteli s®" daj nekoliko konkretneje seči v življenje nekaterih d žav Afrike. To nam Prl. dejstvo, da je ameriška v da investirala v komaj ® kaj mesecih nad 50 nov dolarjev v razna afr's* podjetja, hkrati se za «a£* ške posle« začenjajo vne.. zanimati tudi ameriški 1 seuniki, kar nam pove sle ča notica: «Wall Street Jo®rg nal« je pred .dnevi pisal, se bo treba pobliže sP°znmil z ljudmi, kakor so ^vS. . Nkrumaha, Iinbib BurC1 ’ Abdulah Kalil in J. G. »tfJ. dom, ker vsi li so nc «big meni« v posameznih friških državah. :’t ;|t :|t — da tudi v StrasbontO^ poznajo rasizem? Skozi , mesto je pred dnevi Votr^ t. študent M. Guerssa iz & nobln. Bil je lačen in je * pil v gostilno. Ker se je takarju zdelo, da je ni la nič Arabec iz Severne A J ke. mu je zapretil, da n' takoj zapustili lokal, k*f j | ho sicer lastnik lokala skozi vrata. Natakar se 1 jetno ni spomnil, da s° , uprav Arabci borili za 0 j hnditev Strasbourga *" nacističnih sil. * * * — da so ameriški •š.u< zares slabo prpravljeni- ^ je pokazal poskus, ki st®Iflp napravila prof. Arthur man s čikaikega v*cuč>>‘ in prof. Lewis Sawin e j učilišča v Coloradu. 351) študentov sta post* ^ nekaj izbranih vprašanj ^ raznih panog šolskega »j,,, grama Iz zgodovine sta o, dentom imenovala ''O ZI\eSc* zgodovinskih imen. Pe* j« tim odstotkom študent°v vjj, uspelo kolikor toliko Pr*j,n« ho odgovoriti le za štiri ^ ne zgodovinske osebnosti. . petih študentov je I* *nfr vedel, kdo je Verdi, ^ ali Picasso. Bili pa so taki, ki n so vedeli, kdo Eisenhower. KONRAD ADENAUER, dolgoletni povojni kancler zahodnonemške zvezne vlade in voditelj nemških krščanskih demokratov je zaključil predvolilno kompanjo m čaka na izid glasovanja... s precejšnjim optimizmom - po splošnih pro gnozah ELEANOR ROOSEVELt' zena pokojnega predsednika ZDA, se te dni mudi v Sovjetski zvezi, kjer bo obiskala večja mesta in kot novinarka in-tervjuvala vidnejše ruske voditelje Enemu najbolj fašističnih kardinalov, milanskemu nadškofu SCHUSTERJU (odkrivajo* po smrti neke izredne utav-maturške* sposobnosti in so na tem, da ga proglase za blaženega ELSA MAXWELL, slovi-vita (opravljivka*, ameriškega filmskega in elegantnega sveta, se je u-delezila tudi filmskega festivala v Benetkah, kjer Je priredila sprejem, goste pa je zabavala s pravim dozevskim klobukom na glavi GUY SCHOELLER, pariška založniška velesila. 42 let, ločen, z 11 letno hčerko, izobražen, simpatičen, Je postal ’ izdelala 509 celovečernih filmov. Druga filmska velesila je Indija z 297 celovečernimi filmi, ki oskrbuje ogromno publiko 90 milijonov Indijcev. Skupno z japonskim filmom indijska proizvodnja močno konkurira hollywood-ski proizvodnji na vsem Srednjem vzhodu in v juž-novzhodni Aziji. Od izvoza filmov ima Indija okrog 11 milijonov rupij (nad 15 in pol milijarde lir) letnih dohodkov.' To je vsekakor velik uspeh te mlade kinematografije, ki v glavnem dela z zastarelimi in relativno primitivnimi sredstvi, hkrati pa jo bre-mene visoke državne takse, ki ji poberejo okrog 50 odstotkov čistega dobička. Indijske filme snemajo za široke sloje prebivalstva in so izdelani po njegovem o- Satvajit Kav, režiser indijskega filma »Nepremagljivi«, ki je dobil prvo nagrado na filmskem festivalu v Benetkah Take bodo bodoče ladje na atomski pogon: Brez dimnikov in z veliko bolj »gladkimi« linijami. Njihova brzina bo večja, posebno brzina atomskih trgovskih podmornic za prevoz nafte, žita in drugega primernega blaga zelo visoka številka Poleg tega je ameriški kongres o-dobril še vsoto 42 milijonov in pol dolarjev za njeno gradnjo, kar je izredno velika številka, ki pa verjetno niti ne bo zadoščala. Toda to je začetek, ki je vreden vse pohvale, saj gre vendarle er.krat za izdelavo še enega riovega atomskega objekta v miroljubne namene. Kljub vsem tem velikim stroškom .n skepsi nekaterih, je načelnik ameriškega programa za atomsko mornarico Richard Godvvin mnenja, da bodo atomske ladje vendarle zamenjale konvencionalno mornarico, da pa bodo poskusni objekti zelo verjetno supertankerji z nosilnostjo 80 ali tudi več tisoč ton. To pa baje zaradi tega, ker porabijo ti velikani tudi do 17 odstotkov lastnega tovora — nafte — na svojem potovanju. Prej smo omenili sovjetski ledolomilec na atomski piv gon, ki ga grade v Leningradu, Več o sovjetskih načrtih se ne ve. Ve se le, da na ledolomilcu »Lenin« strojev ne bo poganjala para, ki jo bo dajala temperatura reaktorja, pač pa da bodo temperaturo reaktorja spremenili prej v električno e-nergijo in šele ta bo poganjala električne motorje. Najdrznejši projektanti a-tomskih ladij napovedujejo tudi .nekaj posebnosti v zvezi z obliko bodočih atomskih ladij. Ladje bodo precej drugačne od sedanjih, razvijale bodo zelo veliko brzino, najbolje pa se bodo, verjetno, obnesle velikanske podmornice na atomski pogon, ki bodo izredno prikladne za prevoz nafte, žita ali drugega podobnega blaga. Predsednik republike Gronchi je pretekli teden skupno z zunanjim ministrom Pello uradno obiskal Iran. To potovanje je sprožilo številne polemike v državi in v inozemstvu, in to tudi v zvezi s koncesijami, ki so jih italijanske petrolejske družbe dobile v Iranu. Na sliki vidimo Gronchija in njegovo soprogo v spremstvu iranskega šaha in njegove soproge Soraje kusu. Tematika pretežne polovice indijskih filmov je e-nolična, za evropski okus monotona in nezanimiva, ker sestoji iz v filmski obliki pripovedovanih epskih pesmi. Ostalo so socialne drame in komedije. Indijski filmi nimajo točno določene dolgosti in rnbrejo trajati od dveh in pol do štirih ur. Kljub temu, da se indijska filmska proizvodnja nahaja šele v začetni fazi svojega razvoja, v njej že prevladujejo zvezdniki, kakih šedem popularnih igralcev in 10 do 12 igralk, ki so predvsem plesalke in pevke. Indijski filmski igralci so, v primeri z zapadnimi, mnogo bolj delavni, ker snemajo hkrati tudi po pet do šest filmov. Njihovi ho- norarji se nikakor ne morejo primerjati s honorarji filmskih igralcev na Zapa-du (na Vzhodu izredno popularna indijska filmska l-gralka Nimmi zasluži letno komaj do 200.000 dolarjev). Za razliko od hollywood-skih zvezd indijski filmski igralci ne poznajo reklame, razen one poklicnega značaja, in javnost še nikoli ni slišala o kakšnem škandalu, v katerega bi bili zapleteni filmski igralci, kakor je to pogost primer na Zapadu. Film je v kratkem času osvojil milijone in milijone gledalcev na Daljnem vzhodu. Vstopnice so poceni, toda spričo ogromnega tržišča, ima indijski film o-gromne možnosti nadaljnjega razvoja. so demonstracije organizirali «običajni hujskačh, to je komunisti, toda so se uštele, kajti izkazalo se je, da so bile ubite žrtve člani demo-kristjanske stranke. Zato je bil notranji minister glede teh dogodkov na seji vlade tako previden in poročilo, ki so ga izdali o tej seji, posveča tem dogodkom samo en stavek. To pač najbolje kaže zadrego oblasti. Vlada je nakazala družinam teh žrtev po pol milijona lir podpore, toda mrtvih ne morejo obuditi k življenju. Razpravljanja o vinski krizi se nadaljujejo, vlada je sprejela tudi nekaj ukrepov, toda trošarine na vino ni hotela ukiniti, češ da bi bile občine in pokrajine s to ukinitvijo preveč prizadete. S tragičnimi dogodki v pokrajini Brindisi so se ukvarjali tudi na zasedanjih vodstev PSI in KPI Na teh zasedanjih so razpravljali tudi o notranjem političnem položaju. (Nadaljevanje na 8. strani) Gronchijcv obisk in nemiri na Jugu Glavni dogodek v italijanski zunanji politiki je bilo pretekli teden Gronchijevo potovanje v Iran, v notranji pa tragični dogodki v pokrajini Brindisi. Gronchija so v Iranu zelo prisrčno sprejeli. Nedvomno je k temu pripomoglo dejstvo, da sta še pred njegovim obiskom italijanska aruž-ba Agip in iranska državna petrolejska družba sklenili u-goden sporazum o ustanovitvi mešane italijansko-iranske petrolejske družbe, ki bo iskalu petkovi seji vlade končno podal, kaže, da se italijanska vlada ne zna ali noče rešiti tesnih okovov atlantizma in da ne mara niti v njegovem okviru zavzeti samostojnejših smeri in pobud, tudi ko gre za pretežno italijanske interese v Sredozemlju in na Srednjem vzhodu. Nihče seveda ne pričakuje, da bi Italija zapustila svoja zavezništva, toda nekolika samostojnejšo pot v samem njihovem okviru bi lahko ubrala, saj bi s tem tudi bolje zaščitila svoje interese. Da pa niso interesi vseh držav atlantskega pakta istovetni, kaže tudi nezadovoljstvo, ki je nastalo v ZDA samo zato, ker se je I- bivalce, Ta padec cene grozdja pa je bil neposredna posledica špekulacij. Ravno tiste dni je v vasi S. Pietro Vernotico neka podporna u-stanova, ki ima okrog 200 ha zemljišča in ki je pod vplivom agrarcev in vinskih trgovcev, začela prodajati grozdje po 2500 lir stot, kar je pomenilo, da ga bodo morali prodajati po tej ceni tudi mali vinogradniki. To je razjarilo vse prebivalstvo, ki je že prej zaman zahtevalo poseg pokrajinskih oblasti za ublažitev vinske krize. Prišlo je do nemirov in demonstrantje so požgali trošarinski urad, davkarijo in prostore krožka krajevnih agrarcev. Pri tem je prišlo do streljanja in policija je ranila nekaj demonstrantov. Naslednji dan so bile demonstracije v vasi San Dona-ci, kjer pa ni prišlo do izgredov in požigov. Toda tu je policija kljub temu streljala na množico in ubila dva limeta in eno žensko. Oblasti so se skušale izgovarjati, da mm Wf0 EH GILBERT WRIGHT POROTNO SODIŠČE V FILMU «Besedo ima j o porotniki» Reginald Rose, Sidney Lumet in Henry Fonda so ustvarili film, ki si ga bo vsakdo rad ogledal S prostora v čakalnici postaje Union, kjer delam, vidim vsakogar, ki se vzpenja po stopnicah. Tonny, ki je imel časopisni kiosk levo od mene, je proučeval zakon verjetnosti, ker je rad stavil na konjskih' dirkah. Trdil je, da bom na videz poznal vsakogar na svetu, ako t>om delal tukaj še sto dvajset let. Jaz pa sem se zavzemal za teorijo, da bi v primeru, ako bi dovolj dolgo čakali na kakšni veliki postaji, kakor je na primer Union, videli vsakogar, ki potuje. To svojo teorijo sem razložil maisi! omu, vendar je nobeden ni sprejel razen Harryja. Prišel je na postajo pred dobrimi tremi leti in na vrhu stopnic čakal potnika iz vlaka, ki prispe ob 9.05. Spominjam se, kako sem tistega prvega večera opazil Harryja. Bil je še skoraj deček, suh, vznemirjen in tako opravljen, da sem vedel, da čaka dekle, s katerim se bo poročil dvajset minut po njenem prihodu. Ne kaže pojasnjevati, od kod sem vse to vedel, toda če osemnajst let opazujete ljudi, ki čakajo vrhu stopnic, je to lahko. Potniki so prihajali in jaz sem moral delati. Skoraj de 9.18 nisem pogledal na stopnice in hudo sem se začudil, ko sem videl, da je mladenič še tam. Nje pa ni bilo niti ob 9-18 in celo ne ob 9.40 in ko so se potniki, ki so prispeli z vlakom ob 10.02, razšli, je bil Harry videti obupan. Kmalu se je približal mojemu okencu, tako da sem ga poklical in vprašal, kakšna je. Iz načina, kako je pristopil in se skoraj stisnil k naojemu okencu, bi lahko sklepali, da sem jo postavil med zavoje v svoji garderobi. «Mala je, črnolasa,> Je dejal. »Devetnajst let i-ma in zelo lepo hojo. O-braz ima,* za trenutek je Pomislil, «poln duha. Zdi Co **»i, da ulc^Tio >>itl jjUlcčr na, vendar nikoli za dalj oasa. Obrvi se ji na sredi dotikajo. Ima teman plašč, Vendar ga morda ni oblekla.* Nisem se mogel spomniti, da bi videl kogar koli, ki bi ji bil podoben. Pokazal mi je brzojavko, k' jo je prejel: pridem v četrtek, čakaj na postaji, i)ubim ljubim ljubim — May. Prispel je iz Ornahe, Nebrasca. «In,* sem rekel končno, «zakaj ne brzojavite domov? Najbrž je odšla tja, ako je prispela pred vami.* Otožno me je pogledal. «Tukaj sem šele dva dni. morala bi se sestati in odi-jf na jUg_ kjer s0 mi obljubili službo. Ona ... ona sPloh nima mojega naslo-vu.3> s prstom je pokazal brzojavko. «Tole sem pre-Jel Poštno ležeče.» Potem je § topil vrh stop-mc, da bi videl potnike, ki Prispejo ob 11.22. Prihodnjega dne sem pri-?eJ v službo in ga spet na-"®* tamkaj, čim me je opa-Z11> je stopil k meni. «Ali je kje delala?* sem vprašal. Prikimal je. «Bila je strojepiska. Br-ojavii sem njenemu delodajalcu. Vse, kar vedo, je k> da je zapustila službo, e£ 86 je hotela poročiti.» "ako se je pričelo. Har-L? Je prihodnje tri ali šti-ff. dni čakal pri vsakem En Vlaki so kajpada edno prihajali in celo po-,*mja se je pozanimala za “ Primer. Toda vse je bilo aman opazii sem, da so vsi mnenja, češ da ga je May potegnila. Sam pa v to nisem verjel. Nekega dne, medtem sta minila skoraj dva tedna, sem se razgovarjal s Harrv-jem in mu razložil svojo teorijo. «Ako boste dovolj dolgo čakali,» sem dejal, «jo boste nekega dne uzrli, ko bo stopala po stopnicah.* Obrnil se je in pogledal stopnice, kakor da jih še nikoli prej ni videl, dočim sem mu sam še dalje razlagal Tonnyjevo tolmačenje zakona verjetnosti. Prihodnje dni, ko sem prihajal na delo, je Harry stal za prodajalno mizo v Tonijevem kiosku. Skorajda sramežljivo me je pogleda) in dejal: «Nekje sem se moral zaposliti, mar ne?» Tako je pričel delati kot Tonnyjev pomočnik. Nikoli več nisva govorila o May, pa tudi moje teorije nisva več omenjala. Vendar pa sem opazil, da je Harry s pogledom vselej spremljal vsako osebo, ki se je vzpenjala po stopnicah. Konec leta so Tonnyja ubili pri nekem prepiru med kockanjem in Tonijeva vdova je Harryju prepustila skrb za posel v kiosku. Nedolgo zatem se je znova poročila in Harry ga je kupil od nje. Izposodil si je denar in nabavil sodavice, tako da mu je posel kmalu lepo stekel. Potem je prišel včerajšnji dan. Zaslišal sem krik in podiranje številnih predmetov. Krik je bil Harryjev, zrušeni predmeti pa so bile številne lutke in druge stvari, ki jih je podrl, ko je skočil prek mize. Zdrvel je in zgrabil dekle, ki je stalo deset čevljev od mojega okna. Bila je majhna in črnolasa in obrvi so se ji na sredi dotikale. Nekaj časa sta visela e-den na drugem, se smejala in jokala ter govorila zmedeno in brez smisla. Ona je spregovorila nekaj besedi, približno takole: «Mk»lila sem na avtobusno postajo.* Brez besed jo je poljubil in ji zatem povedal, kaj vse je storil, da bi jo našel. Očitno je bilo, da je May pred tremi leti prispela z avtobusom in ne z vlakom, in ko je pisala brzojavko, je mislila na avtobusno in ne na železniško postajo. Cele dneve je čakala na avtobusni postaji in potrošila ves denar, ko je poskušala najti Harryja. Končno je našla zaposlitev kot strojepiska. «Kaj?» je dejal Harry. «Delala si v mestu? Ves čas?* Prikimala je. «Oh, primojdun, mar nikoli nisi prišla semkaj na postajo?* je s prstom pokazal na kiosk. «Ves čas sem bil tam. Moj je. Opazoval sem vsakogar, ki se je vzpenjal po stopnicah.* Malce je prebledela. Zatem je pogledala na stopnice in dejala s komaj slišnim glasom. «Jaz... nikoli poprej nisem šla po teh stopnicah. Vidiš, včeraj sem odšla iz mesta na kratko službeno potovanje — oh, Harry!» Objela ga je krc. vratu in se pričela v resnici jokati. čez nekaj trenutkov se je obrnila in togo pokazala proti severnemu koncu postaje. «Harry, tri leta, tri dol gg leta sem bila prav tamle — delala sem prav na tej postaji kot strojepiska v postaj enačelnikovi pisarni.* Bilo je čudno, ker je bil zakon verjetnosti tako o-kruten* in je deloval tako dolgo, dokler May končno ni privedel do tega, da je stopila tudi na te naše stopnice. Veseli godec Sonz, znani tržaški original Ameriški film sBesedo ima-jd porotniki («12 Angrij Men»J, ki mu je bilo na letošnjem berlinskem festivalu priznano prvenstvo, se sedaj vrti tvdi v Trstu, Glavni igralec Henry Fonda, ki je sku »«j z fteginaldom Rosom tudi producent filma, je pred kratkim sam prispel v Italijo ter na beneškem filmskem festivalu razpravljal z novi- narji o filmu. Kaj je'vsebina tega filma? Po končani sodni obravnavi, povabi sodnik 12 porotnikov v posebno sobo, kjer naj še enkrat pazljivo preudarijo ves primer. Ge se bodo namreč izrekli za krivda obsojenega, tedaj bo sledila smrtna obsodba, ker ni možnosti za prošnjo za pomilostitev. Obtoženi pa je komaj 18-letni mladenič, ki ga dolžijo očetomora. Vsi so si na jasnem, da bo moral biti obsojen, ker je njegova krivda tako očitna. Porotniki so se zaprli v sobo (pravzaprav so zaklenjeni od zunaj; če bi kaj potrebovali, samo potrkajo, ne smejo pa oditi iz sobe, dokler se ne izrečejo, ali je obtoženi kriv ali nedolžen). Eden izmed porotnikov prevzame predsedstvo in misli, da zasedanje ne bo dolgo trajalo, kajti vsa stvar je e jasna« in «dokazanas. Takoj določi glasovati je, ki da sledeči rezultat: ukrivit 11, «ne-dolžetn 1. Porotniki pa mo- rajo biti soglasni, kcjti v nasprotnem primeru se mora vsa sodna razprava obnoviti. Zalo si vsi porotniki prizadevajo, da bi edinega, ki ne verjame v krivdo obtoženega, prepričali o mladeničevi krivdi. . (Porotniki nimajo imen temveč jih predsednik kliče le po številkah, kot sedijo. In tako ima porotnik, ki se zavzema za oprostitev, HENRV FONDA št. 8. To vlogo ima Henry Fonda). S tem, da zahteva porotnik št. 8, naj ves primer še enkrat bolj podrobno analizirajo, si naprti nevoljo vseh ostalih tudi zaradi tega, ker se skoraj vsem nekam mudi, št. 7 (Jack Warden) n. pr. na tekmo rugbgja. uDajte mi vsaj en neovržni dokaz, pravi št. 8, in ne bom sc več ustavljal ter se bom pridružil vaši zahtevi po obsodbi. Toda brez tega dokaza ne boste nikoli dosegli mojega soglašati ja.» Zdi se, da stvar tako ne more naprej, pa se oglasi eden od porotnikov, ki predlaga, naj vsakdo govori nekaj minut in tako izrazi svoje mnenje. Porotnik št. 4 poudari, da je sam obtoženi pmpoznal, da je nož, s katerim je bil izvršen zločin, njegov. Temu porotniku (E. G. Marshall) se zdi nož nekaj posebnega; mogoče je sploh edini svojega tipa. In to, kar je navedel mladenič, da je namreč nož izgubil malo za tem, ko ga je nabavil, je tako malo prepričljivo. Toda na nemajhno presenečenje vseh porotnikov, potegne porotnik št. 8 iz žepa popolnoma enak nož, ki ga je staknil v neki prodajalni. Torej ne gre za kake redke ali edinstvene eksemplarje. Takoj za tem zahteva ponovno glasovanje; obenem napove, da se bo vzdržal. Ge ne bo niti enega glasa za nedolžnost obtoženca se bo tudi o", pridružil večini. Toda glej presenetljiv rezultat: ukrivil JO, »nedolžen# 1, vzdržal se je 1. Mišljenje je spremenil porotnik št. 5 (Jack Klugman) in skoraj bi prišlo do spopada, s porotnikom št. 3 (Lee J. Cobb), ki je najbolj prepričan o krivdi obtoženega. Pa tudi porotnik št.’9 (Joseph Sweeney) se nagib a na stran porotnika št. 8 in zahteva, da se dejstva pretresejo z največjo pazljiv,osto-jo. Neka priča je trdila, da je videla zločin S svojega iiiiiliMiiiuuniiiiiiiiiiiiiiiiiniuoiitiiiiiiiiiiiili ................................................. ml...................................................................... Trstu je mnogo muzejev: zgodovinskih, umetniških oziroma prirodoslovnih. Kljub temu. da so te kulturne ustanove namenjene najširšim plastem občinstva, pa v muzejskih sobanah le malokdaj srečamo redke obiskovalce, katere privabi želja po ogledovanju zanimivih zbirk. In če se že kdo potrudi v muzej, lahko v večini primerov ugotovimo, da je priložnostni gost turist in ne domačih. Zal imajo Tržačani le malo smisla za kulturne dobrine . . . Ker želimo našim čitate-ljem predstaviti razne jay-ne zbirke in jim istočasno tudi dokazati pot do njih, smo posetili tržaške muzeje in o nekaterih iudi obširno poročali. Te vrste smo namenili zanimivim zbirkam, ki so razstavljene v prvem nadstropju palače Morpurgu v Ulici Imbriani št. 5. Pri pogledu nanje lahko spoznamo lice našega mesta v 18. in 19. stoletju, obenem pa tudi zvemo za umetniško dejavnost slikarjev in kiparjev, ki so takrat ustvarjali v Trstu. Kakor hitro stopiš v palačo Morpurgo, bo* ob stopnišču ugledal bronasti z--on, ki je bil 1707. leta postavljen na stolp Man-dracchio. Pod posvetilom, prav na vencu zvona je napisano, da ga je v Ljubljani vlil Mihael Remmer. Stolp Mandracchio, ki se je v settecentu nahajal, na kraju Velikega trga, je bil arhitektonska zanimivost mestnega središča, njegovi zvonovi pa so urejali razgibano življenje Trsta. Ob enajsti uri je veliki zvon oznanjal branjevkam, da je nastopil čas nakupa povrtnine, katero so potem pod velikimi dežniki prodajale do desetih zvečer. Mali zvon je javljal sodbe, zopet drugi pa je klical trgovce na borzo' In zadnjič se je iz stolpa Mandracchio veliki zvon oglasil ob dveh zjutraj: takrat so svoja vrata zaprle številne gostilne ter kavarne in tudi bližnja »osteria alla Pette-gola». Preden boš v muzejskih sobanah stopil pred razne SPREHODI PO MUZEJIH NAŠEGA MESTA Obrazi in zrcalo Trsta v 18. in v 19. stoletju «Tommaseo» * Srebrno kladivo in srebrna lopatica s Zvon s stolpa Man-draechio - Trg Uni-ta v starih časih Podobe iz kavarne katero so polagali temeljni kamen tržaške železniške postaje - Spomini na francosko okupacijo s*ebcno kladivo in srebrna zidarska žlica, orodje, s katerim je bil vzidan temeljni ka men postaje »Južne železnice« v Trstu slike ter predmete, ob katerih se naenkrat znajdeš v okolju 18. in 19. stoletja, te privedejo koraki v sobo, katere stene so okrašene s portreti raznih vidnih predstavnikov nekdanjega gospodarskega in političnega življenja v Trstu. Tržaški odličniki Na velikih platnih ugledaš obličja nekaterih članov družine Bonomo, in to Oristofora, Franeescn , Sa-veria, Elisabetto , in Erne-sto. Nadalje boš spoznal še mnoge druge odličnike. Na preostalih slikah sr namreč. upodobljeni Gjacomo Prandi, France,sco Grass:, Giuseppe Barzilai, bogati trgovec Demetrio Carciotti .(avtor te slike je menda Josip Tominc), družina odvetnika Arriga Kdrtisa, predsednik trgovske zbornice Ciriaeo Catraro, Michele Galatti ter dr, Mattia Martino de Gerolini, Med temi portreti Je tudi krasen tisk na svilo, s katerim je dunajski slikar Winkler upodobil »Oznanjenje#. To sliko je 1767. leta namenil dr, Mattia Gerolini tržaškemu škofu grofu -raji npueuipjajt nuojuy bersteinu. Dočim se na vcHkih platnih seznanjaš z obličji nekaterih tržaških odličnikov, pa na podobah naslednje sobe spoznaš, kako, je nekdaj izgledalo naše mesto. Podolžne panoramske slike ti izredno natančno prikažejo tržaško mesto, luko in okoliško gričevje. Ni jih u-podabljal umetnik, poln fantazije in svojevrstnih doživljanj, temveč slikar, ki je posamezne hiše. ladje in osebe prenesel na papir s tolikšno vernostjo, kakor fotografski aparat. O želji takratnih upodab-Ijavcev, da ne bi v svojih dokumentarnih mestnih slikah izpustili nobenega objekta in s tem potvorili zgodovinska dejstva, nam najbolje tolmači podoba, katere naslov se glasi »Panoram« mesta Trsta z novimi železniškimi poslopji#. V desnem spodnjem kotu te slike, ki kaže pogled na Trst z morja, je namreč avtor zabeležil naslednjo o-pombo: »goščava ladjevja, ki se nenehno .izmenjuje in daje življenje tržaški luki, je bila izločena, da ne bi zakrila krasen pogled na mesto#, S tem opravičilom je slikar poznim rodovom tudi povedal, da zaradi izrednega števila ladij, ki so se gnetle v luki, z morja sploh ni bilo mogoče videti tržaške obale. Nadaljnje panoramske slike prikazujejo pogied na naše mesto od S’v. Justa ter z bližnjega gričevja, pa tudi predmestje Sv. Andreja. V olju pa je Ruggero Berlam naslikal Skedenj iz tistih dni. ko se je vzpetina prosto nižala proti morju ter v useki še niso stali tovarniški obrati železarne. Tempera iz leta 1842, katero je podpisal Pietro Pu-pi 11,- nam kliče v spomin nekdanji Veliki trg. Pri pogledu na to sliko spoznamo. kako, je svoje dni iz-gledal tisti del mesta, ki je sedaj preoblikovan v trg Unita. Našim očem se prikažejo Locanda Grande, stolp Mandracchio, • zapor; in gledališče sv. Petra. Nekdanje tržaško gledališče ima svoje ime po cerkvi sv. Petra, ki je stala na tem trgu. Sedaj je ni več, nje rozeta pa je vzidana v pročelje barkovljan-ske cerkve. Naj še pojasnimo, da je bila «Locanda Grande# največji tržaški hotel. V drugem nadstropju tega poslopja pa je bil «Casino plemenitašev#, v katerega so zahajali ljudje «plave krvi# in bogati tr-\ govci. Potem vidiš palačo Duma na trgu Gadola. Ta stavba se je nahajala na prostoru, kjer stoji danes palača banke »Banca Commercia-ie Italiana#. Pravo ime tega trga je bilo «Novi trg#. Vendar so ga meščani na-zivali po imenu trgovca Gadola, ki je zgradil poslopje, katerega lastnik je pozneje postal Demetrio Duma. Ni dolgo tega, kar je bil obnovljen prehod Terge- stea. V muzeju pa lahko spoznamo pTOjekt za iz- vedbo prehoda v tej znameniti tržaški palači. Med temi podobami nadalje spoznaš veliko skladišče soli na Trgu Cavana, potem javno tehtnico v nekdanjem carinskem poslopju, ki. se je dvigalo na vogalu Ulice Galatti in E-vangeljpkega trga, pa tudi kopališče pri lanterni v letu 1896, Gostje kavarne «Toiwnaseo» Videl boš tudi goste tržaške kavarne «Tommaseo». Neka oljna podoba namreč prikazuje značilno kavarniško omizje tistih dni, v lokalu, katerega je otvoril padovanski kavarnar Tom-maso Marcato, Svojo kavarno je najprej krstil z ime- nom «Tommaso», pozneje, točneje .1848. leta pa je bila imenovana «Tommaseo». O tem kavarnarju vemo, , da je plačal en zlat cekin za vsako sliko, katero mu je upodobil Giuseppe Bernardino Bison, Tommaso Marcato je dobro slutil z bankir*: in trgovci, ki so z bližnje borze k njemu zahajali na kavo. Ne manjka niti podoba trga, na Katerem se danes dviga Verdijev spomenik. Na sliki iz leta 1840 vidimo na tem prostoru stražarnico z vojaki, v ozadju pa hudournik in preko njega položene mostove. Tam, kjer se je nekdaj pretakal potok, je sedaj Ulica Bat-tisti. Nadalje spoznaš mali trg sv. Jakoba, ki se je razprostiral med Korzom in bivšo ulico Ribo^-go. Zelo lepi sta izvirni pe-j rorisbi, v katerih je 1782, leta L. Cassas naslikal dva zanimiva pogleda na Trst. V enem je upodobil panoramo tržaškega mesta, ki se je kazala onim. kateri so se podali na Trstenik, v drugi pa je Cassas ovekovečil tržaško luko in razgibano življenje na pomolih. Svečanost ob gradnji železniške post uje Obiskovalci muzeja lahko tudi spoznajo, kako je nekdaj izgledila tržaška obala, kadar si se proti njej ozrl iz Miramara. Dočim nam vse te slike prikazujejo mestne četrti in Tržačane nekdanjih dni. pa nas veliki reljef zelo nazorno pouči o izgledu Trsta v 18. stoletju. Pri pogledu na to zanimivo plastiko spoznaš skromni obseg Trsta v «settecentu», o-benem pa tudi vidiš, kako je bilo takrat naše mesto prepreženo z ulicami in trgi. Na veliki oljni podobi iz 1850. leta je prikazana svečanost o priliki polaganja temeljnega kamna tržaškega kolodvora. O gradnji južne železnice nam tolmači tudi okusna šatulja, v kateri sta shranjena srebrno kladivo in sreLrna zidarska lopatica. S tem o-rodjem je bil namreč na stavbišču južne železnice vzidan prvi kameniti kvader. Zanimiva litografija pa nas pouči, da je iz prve tržaške železniške postaje vodila proga preko pokritega viadukta, ki je bil speljan približno tam, kjer je danes železniški nadvoz Pod stekli omar pa so spravljeni mnogi spomini Dve pahljači tržaških dam. na nekdanje dni. Spoznal boš vse mogoče pahljače, brtfz katerih se tržaške dame niso nikoli odpravljale z doma. O veselih prireditvah tolmačijo vse mogoči carneti-seznami plesov. Izredno lep je tisti, ki ga )e 4. 2. 1895. leta pripravila »Societe du Casino Vec-chio». V francoskem jeziku so na koščenih ploščicah navedeni plesi, katere so tisto noč vrteli mladi in stari pari. In iz teh spominov na čase brezskrbnega veselja spoznamo, da so bili takrat najbolj priljubljeni plesi valček, polka in galop. A seveda ni bilo prireditve brez četvorke, s katero je bil vedno zaključen prvi del prireditve. V odmoru. ki je sledil četvorki so se pari porazgubili, a kmalu zatem so drugi del zabave otvorili z lepim valčkom. Zastopana je prva tržaška tovarna igralnih kart Finazzer. Prikazane 'so vse mogoče igralne karte, ki so mnogokrat poživljene z raznimi šaljivimi slikami in njim primernimi napisi. Med drugimi vidiš karto, na kateri je upodobljen harlekin, ko vozi v samokolnici naš planet, a neki meščan ga iz daljave z zanimanjem opazuje. Nad sliko pa je napis «tutti disi — el mondo svola — e mi digo el va in cariola# Na neki drugi je vrsta krajcarjev. Prvi je velik, vsi ostali pa vedno manjši. O pomenu te slike tolmači pregovor »pili cala la mo-neta, piu cresce la mise-ria». Torej so že takrat vedeli, da denar vedno bolj izgublja na veljavi. In poleg igralnih kart so razstavljene tudi čedne tablice za tombolo, katero so nekdaj igrali v vseh družinah. Potem boš odkril razne šatulje, prevlečene z žametom in obdane z zrcali, miniaturne slike Tržačanov, bogato okrašen podstavek za likalnik, razne torbice, mandolino s termometrom, glavnike, model jeklene blagajne, škatlo za tobak, katere pokrov je okrašen z lično sliko, karton za hranjenje vizitk Pietra Kand-lerja in še marsikatero drugo zanimivost. Pod steklom so našle prostor tudi skodelice iz nekdanje kavarne Chiozza. poleg njih ležeča reklamna podoba sladoledarjev pa nas pouči, da so nekdaj sladoled nudili s humorističnimi slikami. Tu so nadalje naprave za predelovanje tekstilnih vlaken, kakor tudi izdelki tržaške keramične tovarne. *Kakor vsako mesto in vsaka vas, tako so tudi nekdaj" po tržaških ulicah pohajali razni čudaki in zabavali svoje someščane. V žgani glini so ovekovečeni trije znameniti tržaški čudaki; Sandro Mato, Sonz (Sonc) in Gigi Nosela. Preveč bi se razpisali, a-ko bi hoteli naštevati vse te zanimive dokumente preteklih dni. Stopimo se-daj v naslednjo dvorano, v kateri so zbrani spomini na francosko okupacijo Trsta! Sredi sobe je pod steklom posmrtna Napoleonova maska, v kotu pa sadre-no poprsje Napoleona, katero je ustvaril največji italijanski neoklasični kipar Antonio Canova, katerega 200-letnico rojstva bomo praznovali 1. novembra tega leta. Poleg posmrtne maske, ki jo hranimo v našem mestu, obstajata še dve plastiki obličja umrlega Napoleona. Ena maska je na Elbi, druga pa v Parizu. Tu je tudi podoba Na- Nadaljevanje na l, strani LF.F J. COBB porotnik št. 3, najbolj prepričan o krivdi obtoženega okna in sicer skozi okna,vlaka, ki je v tistem trenutku drvel mimo. Ce bi že to lahko bilo res, pa je nemogoče, dr bi ob ropotanju vlaka slišala kričanje «Ubil te bo mn. Ta priča torej ni govorila resnice. Tretje glasovanje da rezultat, po katerem je le še osem porotnikov prepričanih o krivdi, štirje pa o nedolžnosti. Toda večina se popolnoma spremeni, ko pride v razpravo vprašanje, kako je možno koga zabosti z nožem, ki je tu kot glavni in pravzaprav edini «corpus delicti#. St. 5 pri tem osmeši št. 3 in pri glasovanju je že 9 glasov za nedolžnost in le še 3 zg krivdo. Prepričati je treba le še porotnike št. 3. 4 in 10. St. 4 se da prepričati, ko se u-gotovi, da je ženska, ki je pričala, da je zločin »v ul el ari ter iispoznalan osebe, kratkovidna. Vname se še daljša diskusija, toda na koncu se pridruži večini št, 4, nato št. 10 (Ed Begleij) in končno najtrši oreh, št. 3. Igralec Henry Fonda, ki se v režisersko dela. he vtika, kot je. sam povedal, je vendar pri tem filmu več kot igralec z glavno vlogo. Drugi producent filma je poleg njega namreč Reginald Rose, ki ,je pa obenem napisal scenarij. Temu je prišlo na misel, da bi napisal scenarij ali gledališko delo o porotnikih, k„ je bil spomladi '. 193 4 sam izbran za porotnika.' Dosegel je s tem delom velik uspeh -n izzval tudi nemajhno vznentirjenje v sodnih krogm. Ta dva sta izbrala za iiserja mladega Sidneija Lu-meta, ki je pri gledališču že od svojega četrtega leta. (Njegov oče je napravil pogodbo z neko majhno radijsko postajo, da je zanjo pi* sal, režiral in igral v radijskih igrah. Ker so bili dohodki pičli, je oče napisat š« vlogo za otroka, ki jo je pač igral njegov štiriletni ■sire). Pri 12 letih pa je že imel eno izmed glavnih vlog v ne-kem velikem neWyorškem gledališču. Uspehu je sledil prvi film, toda nato je prišla vojna. Po vojni je spe* pričel igrati, kmalu pa )» prešel k režiji. Potem je r“ žira! na televiziji, kjer je pripravil več kot 200 predstav «Besedo imajo porotniki# po je njegoua prva filmska režija. Priznati je treba, da .je v so delovanju Rosa, F.onde m Lumeta nastal dober filni, ki je vedno vreden ogleda. V filmu sodeluje tudi skupina igralcev, ki na neprekosljiv način prikazujejo razne tipe ‘ljudi. Gre namreč za 12 ljudi, ki so si povsem neznani. JACK WARDEN porotnik št. 7, ki se mu je mudilo na tekmo rugbyja ki pa morajo v tej porotni- ški sobici več ali manj razgaliti svoj značaj. V teh ljudeh je prava galerija raznih človeških lastnosti: nasilnost (Lee J. Coob), sovraštvo (Ed Begleg), želja po nepristra-nosti (E.G. Marshall), nestrpna brezbrižnost (Jack War-den), pomirljivost (Martin Balsam), neodločnost (John Fiedler) itd. Toda film bo gotovo ugajal predvsem za-raai svoje humanosti , Francoise ARKADIJ A V m I ■i Jj I Volodja in Sergej — mlada študenta — sta kolovratila po prasni ulici, obstala, potegnila cigaretni dozi in si nažgala. (Ti, Volodja,* pravi tedaj Sergej, (kaj sem te se hotel vprašati? Aja, si se videl moje nove lakaste čevlje?* (Da,» pripomni Volodja kratko. (Nu, kaj bi rekel,* vzklikne Sergej, (če bi ti Jih podaril?* (Res?* vpraša Volodja nejeverno, «najbrž si znorel!* (Zakaj bi znorel? Ker hočem prijatelju podariti čevlje?* «Menda. Kdo pa dandanes daruje čevlje? Naj te objamem, prijatelj. Sploh ne veš, kako me boš osrečil po samih luknjah se hodim...* Sergej se ubrani objema: (Počasi, počasi, dra-gec! Najprej si jih moraš prislužiti!* «Prislužiti?* se začudi Volodja. (Jasno. Mar si mislil, da jih dobiš zastonj?* (že, kaj pa naj storim?* poizveduje Volodja malodušno. (Takoj ti povem. Jaz sem namreč zaljubljen. Potrpljenje, kmalu boš rasumel. Torej, zaljubljen sem, do ušes zaljubljen. Ampak nje ne poznam, ne vem, kako ji je ime in kdo je. Poznam jo samo na videz. Vsak dan ob isti uri gre po tej ulici. Tu nekje stanuje!* «Zakaj pa ne greš za njo in jo ogovoriš?* (Ne upam si,» pravi Sergej, «ne vem kako to, drugače vendar nisem plašen, ampak tokrat si kratko malo ne upam. Ni dekle, ki bi se pustila Ogovoriti, če bi jo samo videl, kako hodi, nedostopna, princesa, kneginja!* Volodja ga nezaupljivo pogleda: (Dekle, ki se ne pusti ogovoriti...* (Tudi jaz nisem verjel,* pripomni Sergej, (kar smej se! Ampak, ko pride mimo, se mi zadrgne grlo, nobene besede ne spravim iz sebe. Svetuj mi, porpagaj mi! Pomagaj, da se seznanim z njo — potem so čevlji tvoji!* Volodja za hip pomisli in se domisli: (Imam idejo! Kako bi bilo s tvojim psom? Naščuvaš ga nanjo, ona se ustraši, ti pritečeš, jo rešiš in basta* Sergej, še jezen: (Nesmiselno. Sem že poskusil. Hektor ji je obliznil čevelj. Oh, čudovito dekle! Ampak, počakaj, zdaj imam jaz idejo! Kako bi bilo, če bi tebe naščuval nanjo?* (Mene?* (Torej, pazi. čez dvajset minut pride tod mimo. Najbrž dela v kakšni pisarni. Ulica je prazna, nobenega človeka ne blizu ne daleč. Skrijeva se v tejle veži. Ko pride, jo ogovoriš. Ona še slišati ne mara o tebi in ti da košaro. Potem se nenadoma vržeš nanjo, ji poskušaš iztrgati torbico, ona se prestraši, začne klicati, jaz pritečem, te strgam proč, vržem na tla...* (Mora to biti?* vpraša plašno Sergej. (me ne boš udaril?* «Seveda mora biti. Ljudi, ki koga napadejo, vržemo na tla. Punca se mi zahvali, jaz jo spremim domov in ti dobiš lakaste čevlje. Ne bodi zajec, misli na čevlje, čisto nežno te bom vrgel.* Volodja vzdihne, misli na nove lakaste čevlje in reče čez čas: (Prav, pristanem. Toda ret rad.* Z desne se približa mlado, čedno dekle vitkih nog, z zlatimi kodri. Zdi se, da si tiho prepeva popevko. Študenta stopita v vežo in nekaj minut zatem se Volodja odpravi za njo. Potem jo nagovori: «Oprostite, tovarišica, če vam...* Dekle obstane, ga pogleda in vpraša kratko: (Želite?* Ton zmede Volodjo, pa zamrmra: (Nič, samo življenje je tako kratko, dobro bi bilo ujeti konček sreče.* (Kaj imam jaz s tem opraviti?* vpraša dekle. «Pohitite, ne utegnem, domov moram!* (Domov?* pripomni Volodja topo. «Tak večer — pa domov! Mar ni greh na tak večer domov? Ah, ostanite, Marusja!* (Nataša sem,* pravi dekle energično, (Pustite me pri miru!* (Ne pustim vas, dokler mi ne podarite svoje torbice!* zavpije Volodja divje. (Saj ste pijani?* pripomni lepotica hladno. (Pustite me ali pa pokličem na pomoč!* (Torej mi ne marate dati torbice? Tedaj si jo bom pač s silo vzel. Sem z njo!* In ji poskuša iztrgati torbico. Nataša zavpije, tedaj pa priskoči Sergej, zgrabi Volodjo in ga vrže na tla. Pri tem mu šepne: (Obleži, kot bi bil nezavesten. To bo napravilo nanjo vtis.* Potem se obrne k dekletu, privzdigne čepico in pravi vljudno: (Oprostite, ne morem se potolažiti. Vas je ta lump prestrašil?* Nataša ga posluša samo s pol ušesa in vpraša nervozno: «Ste ga udarili? Kaj ste napravili z njim?* (Lobanjo sem mu razbil,* se pohvali Sergej, (ne bo si več drznil nadlegovati dom po cestah.* (Revež!* vzdihne Nataša, polna sočutja. (Le kako ste mogli — morda je ranjen, poklicati bo treba zdravnika — ne govorite, predvsem je človek'* (človek?* pripomni Sergej ironično, (pa kakšen človek! človek, ki napada brezmočno deklico in jo hoče oropati! Pomislite, v kakšni nevarnosti ste bili pravkar, Če ne bi priskočil ob pravem času...* . In Nataša: (Že res, toda ne morem prenest> misli, da je človek po moji krivdi — kje je? Pusti te me k njemu! Morda je ranjen — če bi imela vsaj vodo!* (Takšno čedno dekle, kot ste vi, ne bi smelo zvečer samo na cesto. Smem vas spremiti domov?* toda dekle odkloni njegovo ljubeznivost in steče k Volodji, se spusti na kolena in ga vpraša: (Kako vam je? Vas boli?* Volodja, ki hočeš nočeš igra vlogo ranjenca, slabotno odgovori: (Hvala, že bolje.* (Oh, zakaj vam nisem dala torbice! Tako st očitam.* . ' , (Nikar,* vzdihne Volodja in se zravna, (zdaj mi je čisto dobro.* (Le kako ste mogli?* meni nato dekle z rahlo očitajočim glasom. (Pomislite, če bi vas videl stražnik!* „ , .. (To sem tudi jaz rekel,* pripomni Volodja. (Molčite, lump!* zavpije tedaj Sergej. (Tovarišica, vas smem zdaj spremiti domov?* Nataša, kot bi preslišala, vpraša Volodjo: (Kje pa stanujete?* (Prenočujem pod mostom ali na klopi v parku, poleti je kar prijetno.* , . , (Še postelje nimate? Le zakaj ste me napadli, saj vam nisem napravila nič hudega?* Volodja pogleda dekle in meni ttho: (Lačen sem, rad bi lakaste — čevlje!* (Lačni ste!* zakliče Nataša, dn ta človek vas je hotel ubiti! Zakaj niste rekli, rada bi vam pomagala Niste videti zločinec. Kaj ste pravzaprav?* Zdaj Volodja popolnoma pozabi na svojo vlogo, občudujoče pogleda dekle in zine: (Študent, jurtst.* (Ah, razumem. Nimate štipendije, ne najdete službe in študij stane. Ampak jaz vam bom pomagala. Moj stric je direktor banke in že dolgo išče sekretarja.* (Ampak, ne verjemite mu, tovarišica,* se vmeša ogorčeni Sergej, (to so same laži, da bi se vam smilil! Jutri vam bo izropal stanovanje, vašega strica pa zadavil!* Nataša zaničujoče pogleda Sergeja: (Ne maram vašega spremstva!* Volodji pa: (In vi pridite jutri. Zagotovo. Stanujem na Derbibasovskaji, hiša 30, vrata 5. Moj stric je bančni direktor. Torej jutri ob 8. zvečer. Na svidenje!* In izgine v naslednji ulici. (Kaj praviš na to?* zakliče Sergej zdaj besno. (Kaj naj pravim?* odvrne Volodja. (čedna je, dobra, zlato srce!* (Vrag naj vzame njeno zlato srce!* zavpije Sergej divje. (Ampak čevljev ne dobiš! Da veš!* (Zakaj pa sem jo potlej napadel?* (Napadel?* pripomni Sergej zajedljivo. (Ha, ha, ko bi jo vsaj napadel, ti pa si ji dvoril, ji vzbudil sočutje. Sem ti rekel, da se uleži na pločnik? Zakaj nisi izginil?* (Saj si vendar rekel, naj se napravim nezavestnega!* ugovarja Volodja, čez čas pa meni pomirjujoče: (Ne jezi se, stari. Napaka je v tem: nisi poznal njenega značaja. Bolje bi bilo, če bi jo ti napadel, jaz pa bi pritekel na pomoč. Za junaštvo ji pač ni.* (Neumna gos! Danes mi ni bila prav nič všeč!* (Vendar je hudirjevo čedna,* se posmehuje Volodja, (moj tip.* Sergej ga pogleda in pribije pomenljivo: «Pravzaprav se je kar srečno končalo, čevlje obdržim!* (Zaradi mene! Ne potrebujem jih več!* mu vrne Volodja. (Zdaj bom sekretar, dobim lepo plačo in si kupim ne samo čevlje, marveč tudi obleko. In — kakor rečeno —- Nataša mi ugaja. Drugače ne bi šel tja. Morda bo še kdaj moja žena in povedal ji bom zgodbo o lakastih čevljih, ki so mi pomagali do sreče. Zdravstvuj!* In ni ga bilo več. e vij a izgubila «Confidential» pravdo Francesca De Scaffa Proces proti reviji »Oonfidential* se bliža koncu in po toliko napovedanih odkritjih, škandalih in pričakovanju novih škandalov se zdi, da se bo končal z obsodbo famozne revije ter njenih sodelavcev. Kot smo že poročali, je revija obtoževala igralko Maureen OHaro, da se je spustila v spolzka poltena dejanja med predstavo nekega filma v peti predzadnji vrsti kina «Graumans Chinese The-atre* v Hol-lywoodu. I-gralka je s >otnim listom v rokah dokazala,’ da je bila novembra 1953, ko naj bi se primeril omenjeni dogodek, v Evropi, porotniki pa so se na lastne oči prepričali, da v omenjeni vrsti kina in na sedežih, ki so v tem kinu, ni mogoče počenjati izrednih spolzkih dejanj. Prav tako je z lahkoto prepričala sodnike znana črna igralka in pevka Dorothy Dandridge, da ni z nekim prijateljem spremenila v provizorični «raj» obrežja jezera Tahoe. Francesca De Scaffa bi morala biti ena izmed najvažnejših prič na procesu, kjer pa se ni prikazala, ker je pravočasno zbežala v Mehiko. Scaffa se je poročila in nato ločila od igralca Brucea Cabota, ki jo je uvedel v hollywood-sko #visoko» družbo ter je tako lahko pošiljala reviji «Con-fidentiab) zanimive vesti. Nato se je poročila z bikoborcem Jaimom Bravom, pred mesecem dni pa se je tudi od njega ločila. ------------------------------- (11®!!®®®!®®®®®!!]®®®®®!!®®®®!]®®®®®®®®®®®®®®'! Ul ■v U0S®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®!)®®®®®®®®®®®®®.! BUČNA REKLAMA OB LJUBEZNI MLADE PISATELJICE !®0®®®00®®®®®®®® 0 a a a ®®®®®®®®0®®®®0®®00®®0®0®®®®®®B®®®®®®®®®®®0®®®®®®i!®®s]®®®®®®®s®®®0@®®®®®®s®0®®®s®@amim®B®®@®®S0®®®0®B®s®®ss)®i®s Bodoči mož slavne 22-letne Francoise Sagan je 20 let starejši bogat industrijec. Pisateljica je tudi svojo novo tretjo knjigo posvetila zaročencu V Parizu je izšla pred dnevi knjiga «Cez en mesec, čez eno leto*, delo mlade, komaj 22-letne pisateljice Francoise Sagan. Kot poročajo časopisi, je izšla v prvi nakladi 200.000 izvodov, kar pomeni pravi rekord v svetovni literaturi. Knjigo prevajajo že v vse glavne tuje jezike ter bo v kratkem v prodaji na vseh važnejših knjižnih tržiščih. Nekaj dni pred izidom novega romana so vsi časopisi objavili z velikim poudarkom vest, da se bo Francoise o-mozila in to z dvajset let starejšim milijonarjem Guyem Schoellerjem. Vest sicer ni povsem nova, ker se je o možitvi Saganove govorilo tudi tik pred izidom njenega drugega romana «Neki nasmešek* (Un certain sourire). Odziv, ki ga je imela tedaj ta vest med javnostjo, je dal njenim založnikom idejo, da bi jo zopet porabili za reklamo tretji knjigi Francoise Saganove. S tem seveda nočemo reči, da vest o njeni poroki ne bo točna, oziroma da ne obstaja ljubezen med Francoise in Gu-yem. Nasprotno, njeni ln njegovi prijatelji pravijo, da je Francoise zaljubljena v Guya že več let ter da ga je v svojih romanih že upodobila. Pravijo tudi, da se je Guy iz ljubezni do Fran-goise odpovedal naklonjenosti lepe manekenke Bettine — sedanje zaročenke Ali Khana. Torej ljubezen je. In morda je njuna poroka tudi že tako rekoč pred vrati. Vendar se ne moremo otresti suma, da je bil glavni namen pri objavi te vesti — reklama novi Saganovi knjigi. Seveda s tem zopet nočemo reči, da je Saganova take reklame potrebna, ali pa da je je potreben njen zaročenec Guy. Njen sloves v svetu je danes že tako velik, da se založniki pulijo za njene knjige, preden jih je sploh še napisala ter da jih ljudje naročajo, preden so sploh izšle. Tudi Guyevi prijatelji zatrjujejo, da je on vse preresen in zadržan človek, da bi se spuščal v takšno reklamo. Pravijo, da je prav zaradi tega tudi odpotoval na lov na leve v Kenijo, da bi vsaj sebe obvaroval pred navalom novinarjev in se izognil raznim indiskretnim vprašanjem. In končno je Guy zelo bogat človek, ki bi lahko vzdrževal svojo ženo, ne da bi se ji bilo treba baviti s pisanjem romanov. Francoise je s svoje strani prav tako iz bogate družine, njeno sedanje bogastvo pa je pravzaprav neprecenljivo. Toda je že tako — ambicija in želja po slavi terja svoje žrtve in se temu ne more izogniti niti privatno življenje prizadetih. Na vsak način moramo priznati/ da je imela vest o, poroki Saganove zaželen učinek. Ves Pariz govori danes o njenem novem romanu, ves svet ga z nestrpnostjo pričakuje. Tisti, ki so ga ze čitali, zatrjujejo, da je ta roman po vsebini in slogu slabši od prvih dveh. Pravzaprav naj bi niti ne bil roman, temveč nekakšno opravljanje brez repa ln glave. V tem romanu opisuje Saganova ljubezni in dogodivščine devetih oseb pet moških in štirih žensk. Gre za zgrešene ljubezni, ki se prav zaradi tega ne moiejo srečno zaključiti. Prvi junak Bernard je na primer literarni kritik, ki je zagrenjen, ker ni mogel postati velik pisatelj. Zaljubljen je v mlado Jo-sče, ki ga pa ne mara. Njegova že na Nicole ga sicer zelo ljubi ter mu je do skrajnosti vdana, vendar ga njena ljubezen spravlja samo v še večjo žalost in nezadovoljstvo. Josee je bogato, moder- no dekle, ki ji življenje nudi vse, kar si sama poželi. Lahko bi bila z Bernardom srečna, pa ga odbije, in se zaljubi v revnega študenta medicine Jacquesa, ki jo celo pretepa. Drugi par, ki nastopa v romanu, sta zakonca Maligrasse. Mož Alain, star o-krog 50 let, je bogat založnik. Vedno je živel v miru in slogi z ženo, pa se je l.ancoise Sagan in Jean Se bor g, mlada igralka, ki bo igrala glavno vlogo v filmu, ki ga bo posnel Otto Pre-minger po romanu «Bonjour tnstesse« nenadoma vnel za lepo in mlado Bea-trice. Ker ga peče vest in občuti ženino nesrečo, se vda alkoholu. Žena Fany ga še naprej ljubi, vendar si išče tolažbe v naročju mladega bratranca Eduar-da, ki je prišel v mesto s kmetov. Ta bratranec se seveda takoj ob svojem prihodu zaljubi v Beatrice in ko ga ta zapusti, postane ljubimec že postarane Fany. Beatrice ima s svoje strani druge načrte — postati hoče svetovno znana igralka. Da bi dosegla cilj, se vda nekemu staremu gledališkemu direktorju in postane igralka v njegovem gledališču. Zgodba novega romana, kot vidimo, ni niti tako zanimiva, niti tako napeta. če bi jo obdelal pisatelj kot realističen roman, bi bila lahko celo spolzka in po-hujšljiva. Toda Saganova zna opisovati vse, tudi najbolj kočljive dogodke, s tolikšno naivnostjo in tako lahkoto, da jim odvzame prizvok umazanosti in nepoštenosti ter priklene čitatelja, da ji z napetostjo sledi do konca. Za marsikoga predstavlja sloves Saganove v svetu pravo uganko. O njej namreč še nihče ni mogel trditi, da je literarni genij, ali pa da so njene knjige za svetovno literaturo odkritje. In vendar je danes v svetu najbolj čitana pisateljica, vsi največji časopisi pa si za drag denar kupujejo tudi najneznatnej-še vesti o njenem privatnem življenju. Neki kritik je takole utemeljil njen sloves: knjige Saganove stoje vedno med cenenim fotoromanom in pa med klasično pripovedjo. Intelektualcem se ob čitanju njenih del ni potrebno pregloboko ponižati na nivo navadnih smrtnikov, slednjim pa daje čitanje Sa-ganovih knjig občutek, da so se za majhno ceno lahko dvignili v sfere višje kulture. Kdo je pravzaprav Francoise Sagan in kdaj je postala pisateljica? Francoise je bila rojena pred 22 leti v bogati družini, njen pravi priimek pa je Quoirez. Mladost je preživela kot pač vsi otroci bogatašev. Bila je morda le nekoliko drugačna od njih. Z osmimi leti se je nekajkrat skoraj utopila, ko ji je bilo deset let, se je hudo ponesrečila pri plezanju na neko goro, z e-najstimi leti pa, si je prerezala žile na vratu, baje v igri. Ko ji je bilo 14 let je šla v zavod za bogata dekleta. Ni bila dobra študentka. Profesorji so se vedno pritoževali. »Francoise je inteligentna,* so pravili očetu, »vendar nima nobene volje do učenja.* Osmega razreda gimnazije celo ni izdelala. To je bilo leta 1952. Starši so jo hoteli vzeti s seboj na počitnice, pa ni hotela. Zaprla se je v svojo sobo in po dveh mesecih neumornega pisanja je končala svoj prvi roman »Dober dan, žalost*, ki je izšel v celotni nakladi 750.000 izvodov. Sledil je po enem letu roman »Neki nasmešek* in končno zadnji roman, ki smo ga tudi opisali. O tem zadnjem je bilo govora pri avtomobilski nesreči, ki se je Saganovi pripetila lansko leto. Tedaj so časopisi pisali, da je imela Saganova ob nesreči pri sebi nov roman, ki so ga baje za las rešili iz gorečega avta. Resnica je seveda drugačna. Roman je bil že napisan in ga je imel ob nesreči v rokah njen založnik Julliard. Francoise se je od te nesreče zdravstveno že povsem popravila. Kupila si je celo nov avto znamke «Jaguar*, ki ga pa sama še ne sme voziti. Njeni prijatelji pravijo, da se je tudi po značaju precej zresnila ter da je njen trden namen poročiti se z Guyem še to zimo in da bosta odpotovala na poročno potovanje v Afriko. PAULINE SASSARD Guv Scholler Maureen OTIara in Dorothy Dandridge si čestitata po uspešnem pričevanju Pravzaprav predstavlja edino senzacijo in novost tega procesa dejstvo, da se je Harrison, lastnik revije «Confiden-tial», umaknil, kar je prišlo do izraza, ko je njegov odvetnik Crowley izjavil, da se odpoveduje novim pričam. Zakaj se je revija umaknila? Morda zato, ker je obramba vedela, da ne bo mogla dokazati trditev? Ta teza je malo verjetna, najbrž je prav obratno. Po vsej verjetnosti je neprevidni novinar-lastnik revije ugotovil na svoji koži, da se ne izplača prehudo bosti se z ogromno finančno pa tudi politično močjo Hol-lywooda in da ne sme preveč napeti strun. Hollywood ne pomeni samo filma, zvezdnikov in zvezdnic, temveč milijardne vsote, povezane s filmsko industrijo, ki pa po drugi plati sloni prav na slavi in priljubljenosti posameznih igralcev in igralk. Prehudo očrniti to slavo pa je slab posel in slabih poslov v Ameriki ne delajo. Prav zaradi tega pa ostajajo še vedno zelo verjetne druge obtožbe revije «Confidential», ki govore o slavnem pianistu, obleganem od žensk, katerega pa zanima drugi spol; ali o lepotici, ki se je še pred poroko z bodočim možem kopala v Evinem kostimu; ali o igralcu, ki je »kot ga Je mati rodila* hodil * gorčico namazan na neki zabavi trdeč, da je banana, itd. itd. Teh obtožb proces ni potrdil, ni pa jih niti zanikal. Potrdil pa je, da se je revija posluževala kaj malo moralnih sredstev, da bi dobila informacije, in jasno pokazal, da ji gre samo za čim bolj umazane škandale, ki privabijo či-tatelje (računajo, da bere v Ameriki 9 milijonov čitateljev to revijo.) Je Hollywood res prava Sodoma i*1 Gomora? Tega ne bi mogli trditi, čeprav je zelo verjetno, da mesto, ki živi od lepih žensk, kjer se posamezniki čez noč povzpnejo brez pravih zaslug, ne more biti vzor morale in lepega obnašanja. Znana so sredstva, ki se jih večina mladih in morda celo talentiranih deklet v takem okolju mora posluževati, če hoče prodreti na površje, kar se seveda nujno odraža na splošnem ozračju. Vendar pa je nedvomno tudi res, da se v Hollywoodu mnogo dela, saj n1 mogoče napraviti še tako povprečnega filma brez trdega dela vseh sodeloval' cev in brez pravega trusta talentiranih ljudi. Kjer pa je talent, tam pa običajno veljajo tudi nekoliko širši pogledi na svet in ne morejo cvesti puritanska morala »starih devic*, niti «lov na čarovnice* ali rasna mržnja. Ni namreč dvoma, da leži prav na Hollywoodu u" poštevanja vredna zasluga, da se je P° drugi vojni v Ameriki pričelo reševati črnsko vprašanje, da se je vedno upiral metodam Mac Carthyja. L. A. V Bostoi.u se Je rodil 19. januarja 1908 velik pesnik Edgar Al lan Poe, ki Je preminil v Baltimoru star komaj 40 let. Njegovi starši — potujoči komedijanti — so kmalu umrli .n osirotelega dečka je posinovil trgovec s tobakom, vzel ga je s seboj v Anglijo po vrnitvi pa ga je dal šolati na virginijsko univerzo. Mladi Poe je bil nekaj časa trgovec, nato je oblekel vojaško suknjo, končno se je lotil novinarstva. Pisal Je pesmi, mračne zgodbe >n — prve kriminalne zgodbe. Poe je velik umetnk, velik pesnik. Med nami pa je bolj znan kot (iznajditelju kriminalnega romana, katerega je nato posnemala cela plejada drugih pisate>jev. Zgodba gDvojni umor v Ulici Morguen je p«vi kriminalni roman napisan na svetu. EDGAR ALLAN POE DVOJNI IIMOR V 0 ULICI MORGUE Katero pesem so prepeval® sirene, ali katero ime si je hal del Ahil, ko se je skrival ženskami, to so sicer težavo vprašanja, vendar njih reši‘ve niso izven meja možnosti. tSir Thomas Brow*e Duševne jpoteze, ki jih navadno 0>1 ravnavamo kot analistične, so same P° sebi zelo malo usposobljene za artfl"_ lizo. Ocenimo jih lahko le po n}ikc’ vem učinku. Med drugim vemo o np ^ tudi to, da predstavljajo lastniku v,e' lej izvor prijetne zabave, če si jF1 »1 pridobil preveč metodično. uživa močan človek v svojih fiziam Edgar Allan Poe (Lesorez F. VallotonuJ sposobnostih, in ga razvedrijo vsa pravila, pri katerih lahko izkaže v1' svojih mišic, tako se naslaja analih v duševni delavnosti, Ki ga sprošča-Zabavo najde celo v najbolj ne*fl membnih opravilih, če le more v izraziti svoj talent, čuti nagnjenje # ugank, zavitih vprašanj, hieroglif0^' v vsaki izmed njih pokaže rešitev f* . ko stopnjo bistroumnosti, ki se z(t običajnemu razumu nadnaravna. govi rezultati, ki jih doseže s kar s da duhovitimi in realnimi metodamj se zde zares popolnoma nagonski. Ideal sodobne manekenke Htr&O. H/TRo/ T SPUSTIMO Iol OPA2ILI SO iNA V VODOi ' NAS ! yx mtfle l ^ fNA POMOČI JOM ! MA, ki Ao Moi ' J KONEC DRUGE ZGODBE VCiLAJTEl HITRO' PUSTIMO 5e-____ v*č£ USOD/ / J #-V HITITE Ooio.IMA umi A 6 HEHKULSKO MOČJO DE TOM POBIL NAJ-BLJIZSE NASPROTNIM* IN SPLAUAL PoD VODO tt Mtrst«- \!CATt ot> BREČA. | Ycinci3A>\ m&ilkPT C. ~ ^w£»r^Mmm3L TOM 7 E SR.EČ.N O PRIPLAVAL DO ČOLN/A .______________ \2ADOVOL7SN sem ,dr ste pobegnil aoBčEEoicEM, tom . \TAKQ, Bom le IMEL SREČO. DA uHS SPRAVIM na -Moki - 'FiElIRTONl NOSOVI* Sl NISO UPAU ZASLEDOVATI BEI-IA PO , CERI ici NE MODNI POMENKI BiH manekenka sen vseh deklet tKako postaneš manekenka)) — 5 tem naslovom je izšel pred. časom v neki ženski reviji člant , poln dobrih nasvetov mladim dekletom, ki bi se odločile za ta poklic. Ob čitanju članka sem se spomnila mnogih oglasov, v katerih so dekleta iskala službo kot manekenke, ali Po. so se obračala na razne aoencije s prošnjo, da jim Priskrbijo naslov večjih mod-nih hiš, ki bi jih potrebovale. Po vseh teh oglasih sodeč lahko sklepam, da je danes eden najbolj iskanih, prav Ootovo pa eden najbolj za’ Snih poklicev — maneken* Ka% Pravzaprav je to povsem , »rauno. Nova doba zahteva nove poklice in med je mlademu dekletu dvoma najbolj pri srcu c manekenke, ki ji da-” -'-Zv.vci, au (epe , ti. “oocene obleke, da se kre-* v družbi, ki je sicer ne , niti poznala ,da sklepa J^znuustva z bogatimi Ijud-1 ‘n da končno po možno-1 najde med temi tudi bo-ao«0o moža. anian bi bilo pri tem °ndariti dejstvo, da j• nvzaprav razmeroma zelo manekenk, ki bi s» e tako bogato in visoko Poročile. Toda že to, da je 0 nekaj lakih primerov, tU^e Poklicu manekenke po-*jen blesk ter vzbuja med h'«*i dekteti upanje, da *n h nio0°oe nekoč tudi one tenu srečnicami. H sakl0 mlado dekle ve da-za zgodbo Bettme, ki je ^ a manekenka in ki je da-es zaročenka enega najbolj °(7otifi niož na svetu — Ali ^ ona. Prav tako vedo vse, ta luc^ ■ sedania žena bra-Ali Khana, Sadri-a. bivša anekenka, ki je bila prvič or°čena z nekim nemškim tei ndustrijcem. Tudi Elsa ic, r.*‘ne*!’ —■ Hali anska t*n" še vedno zelo nepomembno manjšino. Vse ostale začnejo in zaključijo svojo kariero v tem poklicu, ki ni niti tako lahek niti tako lep, kot bi si ga lahko zamišljale. Predvsem mora manekenka vedno paziti na svojo zunanjost. Povečanje teže, pa četudi samo za en kg, lahko pomeni za manekenko izgubo službe, ali pa vsaj nazadovanje v službeni lestvici. Manekenka mora biti razen tega vedno mlada. Ko se pojavijo prvi znaki staranja, lahko da temu poklicu slovo. Ce je bila toliko pametna, da si je pnštedtla nekaj denarja, potem bo lahko še kako uredila svoje bodoče življenje. Ce na to ni mislila, lahko pade iz sedanjega bleščečega življenja, t> bedo in revščino, ki ji bo toliko bolj neznosna, kolikor bolj se je navezala na življenje vedno lepe in občudovane ženske. Danes ima že vsaka večja modna hiša svoje stalne manekenke; poleg teh pa je še precejšnje število . tako imenovanih eletečih manekenk». ki služijo priložnostno raznim šiviljam in krojačem. Najlepše in najbolj cenjene manekenke ima danes pariški krojač Cristian Dior. Manekenke, ki dobijo pri njem službo, so lahko res zadovoljne, Plača sicer res ni preveč visoka — in proti temu so francoske manekenke že pred časom odločno protestirale in ustanovile celo svoj sindikat — vendar lahko mnogo potujejo ter se kretajo v boljši družbi. Cenjene so tudi italijanske manekenke, ki jih zelo upoštevajo predvsem v Ameriki- Biti manekenka torej ni slabo, če se ima seveda srečo in glavo na mestu. Vendar hočem dekletom, ki sanjajo o tem poklicu reči samo nekaj besed — ni vse zlato, kar se sveti! —ca. KRIŽANKA Besede pomenijo: VODORAVNO; 1. namestniki staršev, 8. glavno mesto Vojvodine, 15. udarjam, tolčem, 16. otopelost, brezbrižnost, 17. velike lesene posode. 19. nakaniti, imeti neki namen, 22. vzpon, zvišanje, 25 pesem, 27. nevrnjeni, ne premočeni, 29. ime pesnika Grudna, 30. toda, pa, ali (v primor skem narečju). 31. kulturna rastlina, 33. vrstiti, nabirati 34. naravna merska enota, 36-dva različna soglasnika, 37. nerazcepljena, neraznolika, 40 zdravljenje; kokoš, 41. tepež-karski bič. 43. napasti z vso silo, 45 glej 30. vod-, 46. izdelek iz kamna, 47. znak za indij, 48. mesto in polot-k med Črnim morjem in Azovskim morjem, 50. <3el načrta, 52. država v Ameriki, 54. rastlina o-vijalka, 55. oblika pomožnega glagola, 56. stalen, stoj.en, 59 znaka za kemični prvini bor in žveplo, 61. je tisti, ki so ga prevzele lepote, 65. del roke, 66. moško ime. 68. skupna o-značba za vse, kar se tiče i-talijanske kulture ali zgodovine, umetnosti, 69. znamka italijanskih tovornjakov. 70. kulturna rastlina, 71. neobdelan svet, 73. pripadnik izumrlega južnoameriškega ljudstva, 74. začetnici imena in priimka sodobnega slovenskega pisatelja (njegovo najbolj znano delo je dramska trilogija o Kreftih), 75. oblačilna potrebščina, 77 jezikoslovci. 79. pritrdilni vzklik, 80. vzklik, 82. graditi s cementom, 84. muslimanski kalif, ki je vladal v sedmem stoletju in osvojil Sirijo, 85. Leninov sodelavec, ki ga je Stali* pozneje pogubil, 87. o-stanki v topilnicah, 89. smrtni boj, 90. adjektivična oblika nedoločnega zaimka kak, ki izraža kakovost NAVPIČNO; 1. zemeljsko bogastvo, 2. Edvard, 3. kratica za demokratična republika, 4. mestece v Dalmaciji. 5. vas pri Kamniku, 6. gradivo, 7. seznam imen, 8. navihana, pretkana. 9. cerkveni dostojanstveniki, 10. električne merske enote, 11. hoditi, 12. oblika pomožnega glagola, 13. pogan, 14. časovni prislov. 17. vas v neposrednem tržaškem zaledju, 18. mesto in pristanišče v Turčiji, 20. pamet, um. 21. priprava, pristroj, 23. nenaraven, pretvarjano prikazovan, 24. ostane navadno na dnu posode, ki je napolnjena s kakšno tekočo raztopino, 26. brezdušno, mehanično urjenje, 28. boginja poljedelstva in zakona v rimski mitologiji, 31. snov, materija, 32. zvezalen, spajalen, 34. gibati, 35. reka v ZSSR, 38 postavljam zapreke, 39. prebivalec glavnega mesta evropske države, 41. glavno mesto azijske države, 42. ameriški zo-ber (množ ), 44. azijska država. 46. srbski narodni ples, 49. dva v abecedi zapovrstna soglasnika, 51. kratica za »mesto pečata«, 52. slaboten, negoden. 53. Mencingerjev roman, 36. zdravnik, ki je izna- iub vsem tem primerom, 4°ran* še enkrat poudariti. le število manekenk v VELJAVEN OD 16. DO 22. SEPTEMBRA Oven (od 21. j. do 2«. 4.) Ne jemljite s; preveč k srcu dogodka, ki se am je pripetil pred nedav- Lev (od 23. 7. do 22. 8.) Sreča vam je v tem tednu močno naklonjena. Izkoristite to priliko in se pri- Strelec (od 22. 11. do 21. 12.) Zaupajte v lastne sile. Zapreka, ki se je postavila na pot uresničitve vaših načrtov, m tako nim. Ob koncu tedna boste bližajte osebi, katere podo prejeli vest, ki vas bo močno bo nosite v srcu. Ni izklju- velika, da je ne bi mogli razveselila. četo krajše prtovanje. premagati. Bik (od 21. 4. do ^—- Devica (od 23. 8. 20. 5.) Več glav f do 22. 9.) V tem več ve: Preden I \wA. \ tednu boste marše odločite, se t Jhj J sikaj doživeli: posvetujte s svo- J pazite, da ne na- jimi prijatelji. --------------- sedete nasvetom Kozorog (od 22. 12. do 20. 1.) Ce boste imeli oči odprte, boste kaj kmalu ugotovili, da neko srce moc- Vsak prenagljen sklep vam svojih znancev, ki bi vam neje bije za vos. Sreča vam lahko samo škodi. Sreča petek in soboto. Dvojčka (od 21. 5. do 20. 6.) Cas je. da razčistite zadevo, ki se je postavila med vas in neko do- radi škodovali in ne poma- bo mila ob koncu tedna. ga)i. Pismo ali obisk. Tehtnica (od 23. 9. do 22. 10) U- spelo vam bo preprečiti nadaljnje sovražno zadržanje nekate- bro znano osebo. Bodite po- rih vaših znancev. Z ljubez predvsem pa v nedeljo. Vodnar (od 21. 1. do 19. 2.) Vaša zadeva se bo srečno rešila. Ne zaupajte preveč neki osebi, ki se dela prijatelja, a vam v res- pustljivi in spet bo vse do- nivostjo si boste pridobili nici že.i samo slabo. Morda bro. Obisk prijatelja. Rak (od 21. 6. do 22. 7.) Ne presojajte osebe, za katero se trenutno zanimate, samo po zunanjo- njihove simpatije. Škorpijon (od 23. 10. do 21. 11.) Nekdo vas ho prosil za pomoč. Ne odrecite in mu po svojih močeh krajše potovanje. Ribe (od 20. 2. do 20. 3.) Ne mislite, da je vasa dolžnost imeti vedno zadnjo besedo. S tem si u- sti. Kl jo boste spoznali, bo- pomagajte. Srečna dneva po- stvarjate sloves, a ne _takš-ste z veseljem ugotovili, da ,/edeljek in sobota, nekaj ne-!~na zlato srce. všečnosti v petek. nega, kot si vi želite. Bodite strpnejši. šel cepivo proti paralizi, 56. lakomno, 57. vas pri Sežani, 58. bolečina, 60, slogi, 62. o-kvara, poškodba, 63. mesto v južni Španiji, 64. zbiralec cunj, krp, 66. sočna buča t rdečim mesom. 67. brez ene roke. 71. kemična prvina, 72 žensko ime, 76. del stanovala, 77. moško ime, 78. že. tako, 79. arabska deželica, ki je bila minule dni žrtev naspro tuiočih si interesov imperiab stičnih sil, 81. smer neba, 82 politični predstavnik večjih teritorialnih enot v bivši Ju goslaviji, 83. vrsta zemlje, 84. osebni zaimek, 86. medmet, 88 začetnici imena in priimka slovenskega pisatelja, tolminskega rojaka (»Človek in poln). REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. zatemnim, 8. sukalica, 15. pagode, 16. zidar, 18. butare, 20. pomeni, 22. Tudor, 24, garant, 26. Irena, 27. sat, 29. ričet, 31. korca, 32. strt, 33. sidol, 35. mezeg, 37. laik, 38, ura, 39. kanibal, 41. Nepal, 43. tko, 44. ne, 45. tul, 46. zapik, 48. kelih, 50. Ij, 51. Trubar, 53. kovač, 55. cepivo, 56. si, 57. radič, 59. reber, 61. Nil, 64. Krf, 66. Nives, 68. Ku-belik, 70. pes, 77. Lars, 73. napoj. 75. legat, 76. kode, 77. e-nake, 79. leden, 81. ras, 82, pa-Itk, 83. pezati, 85. kadar, 87. Galija, 88. celina, 90. Lešek, 92. maketa, 93, rokovnik, 94. dokazani, NAVPIČNO; 1. zamera. 2. a-gent, 3. tona, 4. Edi, 5. me, 6. iz, 7 mit, 8. sadim. 9. uročen, 10. ab, 11. lug, 12, itak, 13. Ca-rol, 14. Ararat, 15. portretiranec, 17. dur, 19, enciklopedija, 20. pisun, 21. Cadiz, 23. rezek, 25. takoj, 27. sin, 28, tobak, 30. tepec, 33. Saladin, 34. lapor, 36. galenit, 39. Kuban. 40, Livek 42. Lipik, 45. tur, 47. Kabul, 49. kil. 52. rival, 54. čeber, 56. sklep, 58. čepek, 60, regal, 63. oseka, 65. frazer, 67. sodali, 69. las, 70. politi. 72. skala, 74 jedek, 76. kalen, 78. etik, 80, naš, 82. Paka, 84. ino. 86. red, 87. gaz, 89. av. 91. ko, 92. rna. II(UI|IIIIIIIIIIIIUIIUIII|MIIIHMIIIIUIIIIIIIIIIIIII Za smeh VASE VISOKO BLAGORODJE Ruska carica Katarina II. je povabila francoskega kiparja Falconeta v Petershurg, kjer je dobil vrsto naročil. Podelila mu je plemiški naslov in ukazala, da ga morajo vsi n-govarjati z »vaše visoko blagorodje«. Kipar, ki je zrasel v zelo skromnih razmerah, se je najvljudneje zahvahl in do dal: »Ta čast je zame kar primerna, ker sem se rodil v podstrešni sobici.« Naj se sliši anka drugi zgun in ne samo, da poslušaš tistga Fickata! Se dela Ficko, kakor da je tanarbolši, tanarlepši, ta-narbol priden! Ma ni!! Ti nečko poglej, kako on piše in kolko napak dela. Se vidi, kako je priden šolar! In jezik njegov je forte špičast in dolg. Ko od krave rjep. In ses z njim opleta. Od mene pravi, da imam lasje kot od konja rjep. Ma kaj če tak Mulo zabiti znat, kaj je moderno! On naj nečko pogleda svojo glavo! Ima lasje ko sračje gnezdo! Vse štrči in štrli na vse kraje, tam ne bi bil zadosti glavnik, ma bi si mogel kupi t p rov Strigelj. Je rekel zastran mojga ispita, da se tresem. Ma je res ena reva! Pej prav nan- ka eno malo se nisem tresla, da bo znal! Prav nič! Ses lepga vedenja me nan-ka niso nič prašali, ko so vidli, kako lepo sem se obnašala. Molčat pej sem se tudi navadla. Nečko forte sem stisnila ujsta, da ne bi se zmuznil jezik ven, in zobe sem stisnila. Namalo je migal noter, ma se ni nič vidlo, in ne čulo. Ses latinskega pej je blo tudi lahko. Narbol je šlo trdo pri lep-mu pisju. Profesorca je rekla ,da pišem, ko kašen petelin, Ma kdo je še videl petelina pisat, a? Jest res ne znan, da ona to ne zna! Ma jest ne bom nikdar z roko pisala, rajši si bom kupila pisalni stroj. Zastran pobolšanja. pej nej Ficko nečko molči. Njega naj to prov nič ne skrbi. On bo ostal zmerom samo u lučki šoli. Čudno, da mu tak pameten mož, kot je stric Toni-Sapa, ali pej stric Vanek, ne povejo, da človek malo vela, če malo zna. In tisti Gušto bi mu tudi lahko to pooedal. Ne samo, da je forte zabit in da ima trdo glavo, ma tudi nima prov nobengu spoštovanja ne do starosti m ne do modrosti. Zakaj se nečko spnjama ses Mokro Cijo, ko da bi bla ona njegove Glihe! Ima tolko Zaslug za Svobodo, i n si tolko prizadeva, da se ne bi kpšen nalezel kaj od komunistov, a takle mulo se pej tako Vanjo zaletava. Tuko, dragi Primorski, io sem imela za povedat, m znan, da bo Jicko arozno čekiral, ko bo videl, da si mojo pismo vzel, a njegovega ne. Pozdravla te prav prisrčno Te pozdravla INadaljevanje prihodnjič) ^ožnosf za reševanje verjetno zelo trh^e štndij matematike in prav po-ne6»o se tisti njen najtez/i del, ki ga nihPravi^eno samo 2ara£R povrat-h operacij radi imenujemo analiza. A^iačunati neko stvar vendar ne po-tni tudi analizirati jo. Igralec šaha Pivo brez vpliva na drugo. Iz te- j)Di s*ec^> pojmujemo šah po njego-j1 učinkih na duševnost zelo nepia-n°- Tu ne pišem razprave, ampak .Pisujern le čudno dogodivščino, ki sem j čisto slučajno zasledoval; zato bom r Prii.ko uporabil za trditev, da mo-t)e?° 0&ločneie in koristneje uporabiti it delež smiselnega razuma v pre-igri dama, kakor v vsej preji-raznolikosti šaha. Pri slednjem, ]er imajo figure različne in čudne Totez« ter različno in spremenljivo bednost, je to le zamotanost, ki jo zamenjujejo (običajna napaka) z ’ °^okoumnostjo. Pri tem je treba po-Hetiti igri kar se le da pozornosti. Če ® le za trenutek popusti, prezremo Men/cost in posledica je napaka ali mo poraz. Moine poteze so ne le mno-»čšteviine, ampak tudi zelo zapletene A s tem je povečana možnost, da dkšno stvar prezremo. Posledica je ta, a v devetih izmed desetih slučajev niaga bolj zbran, ne pa boljši igra-®°- Pri dami pa, kjer so poteze eno-ovne i« se le malo razlikujejo med č6°j, so možnosti nepazljivosti dosti ^vnjše in je sama pozornost precej rez pomena; prednosti pa, ki jih mo-Izkoristiti sicer oba igralca, Izko- risti le večja bistroumnost. Bodimo bolj stvarni/ — Predstavljajmo si igro dame, kjer so od figur ostale le štiri dame in kjer seveda predvidevamo, da ne bosta igralca ničesar prezrla. Oči-vidno je, da je pri tem stanju možno doseči zmago (če sta igralca enakovredna) —' samo z dognano potezo, z rezultatom velikega razumskega napora. Če si ne more pomagati z običajnimi sredstvi, bo analitik prodrl v misli svojega nasprotnika, se vanje vživel in tako česio v hipu videl vse tiste metode (včasih naravnost smešno preproste), ki bi ga mogle zavesti v napako, ali pa bi ga prenaglile v nepreračunljivost. Igro vist so dolgo časa imeli v čislih zaradi vpliva na tisto, čemur pravimo preračunljivost; za največje veleume med ljudmi vemo, da so na- videzno pretirano uživali v njej, medtem ko so se šaha ogibali, češ da je preveč rafiniran. Brez dvoma ni podobne igre, ki bi zahtevala tolikšne zmožnosti analiziranja. Šahovski prvak je v krščanskih deželah lahko le malo več kot najboljši šahist; izurjenost v vistu pa potrjuje možnost uspeha tudi v vseh drugih važnejših podvigih, kjer se um zoperstavi umu. Če pravim izurjenost, menim tisto popolnost v igri, ki vsebuje poznavanje vseh izvorov, iz katerih lahko na dovoljen način dobimo prednost. Ti so tako mnogoštevilni kot raznoliki in leže često iznad zamisli, ki jih moremo dojeti z običajnim ra- zumevanjem. Pozorno opazovati, pomeni določno se spominjati, in vse do tod bo zbrani šahist uspeval v vistu; tudi Hoplova pravila (ki imajo osnovo v samem sistemu igre), so zadostna in splosno razumljiva, če imaš torej dober spomin in se držiš «po knjigi*, imaš že vse pogoje, ki jih v splošnem imajo za dovoljne za uspešno igro. Da dokažemo sposobnost analitika, pa moramo poseči po stvareh, ki so izven meja samih pravil, čisto v tisim si bo zbral cele vrsto opažanj in zaključkov. Mogoče bo napravil isto tudi njegov soigralec, vendar razlika v obsegu dognanj ne izvira toliko iz veljavnosti zaključka kot iz kakovosti opazovanja. Potrebno je vedeti, kaj je treba opazovati. Naš igralec se niti ne omejuje niti se ne izogiba misli o stvareh, ki ne spadajo v samo igro, čeprav je seveda igra njegov cilj. Opazuje obnašanje soigralca in ga skrbno primerja z obnašanjem ostalih nasprotnikov. Upošteva način ureditve kart v njegovih rokah in često našteje adut za adutom, as za asom, samo iz bežnih pogledov, ki jim jih lastnik posveti. Ko se igra že razvije, mu ne uide nobena sprememba na obrazu soigralcev in tako zbere celo vrsto mnenj in razlik v izražanju gotovosti, presenečenja, zmagoslavja ali žalosti. Po načinu, kako pobere dobljeno karto, presodi, ali bo oseba, ki je to storila, lahko v nadaljevanju ie kaj dobila ali ne. Po načinu, kako vrže karto na mizo, spozna, če ima v mislih kakšno zvijačo. Slučajna ali nepazljiva beseda, s prikrito zaskrbljenostjo ali malomarnostjo obrnjena karta, zasledovanje pridobljenih kart in njih razvrstitev, zadrega, obotavljanje, vnema ali nemir — vse to nudi njegovemu navideznemu, nagonskemu zaznavanju dokaze o stanju igre. Po odigranih prvih dveh ali treh krogih ima popolno oblast nad tem, kar drži v rokah in'bo naprej polagal svoje karte s čisto določenimi nameni, kot da bi vsi ostali soigralci dobili njegov lasten obraz. Moč analize ne smemo zamešati z navadno iznajdljivostjo; kajti medtem ko je za analitika nujno, da je iznajdljiv, je iznajdljiv človek često nesposoben a-nalize. Sposobnost za ustvarjanje in kombiniranje, s katero se nam iznajdljivost običajno pokaže, in ki so jo fre-nologi podelili (po mojem mnenju zmotno) posebnemu organu ter ji pripisali zelo vsakdanje zmožnosti, so tako pogosto zasledili pr i tistih, katerih razum meji na drugi strani ze na slaboumnost, da so ji dušeslovci že zato posvetili mnogo pozornosti. Med iznajdljivostjo in sposobnostjo analize obstaja razlika, ki je mnogo večja kot razlika med domišljijo in realnostjo, ima pa popolnoma e-nak značaj. Ugotovili bomo, da imajo iznajdljivi ljudje vedno zelo razvito domišljijo, realisti pa niso nič drugega kot neke vrste analitiki. Zgodbo, ki sledi, bom pokazal bralcu nekoliko osvetljeno s trditvami, ki sem jih pravkar izpeljal. Ko sem se mudil spomladi in v začet- ku poletja IS.. v Parizu, sem se seznanil z nekim gospodom C. Augustom Du-pinom. Ta mladi gospod je bil iz boljše, res odlične družine, toda po dolgi vrsti nevšečnih dogodkov je zašel v takšno bedo, da mu je vzela vso energijo, ki je bila lastna njegovemu značaju; prenehal se je boriti za svoj položaj in ni se več trudil, da bi se spet dokopal do svojega premoženja. Samo zaradi vite štvo upnikov mu je ostal delček dediščine po očstu; z dohodki, ki so mu pritekali iz tega, in z največjo štedljivost-jo si je ustvaril najpotrebnejše življenjske pogoje, ne da bi se mu bilo treba vznemirjati, kam bo spravil viške. Knjige so mu bile v resnici edino razkošje in v Parizu jih je bilo lahko dobiti. Prvič sva se srečala v zakotni knjigarni v Ulici Montmartre, kjer naju je zbližalo naključje. Oba sva iskala t sto zelo redko in zelo znamenito delo. Se in še sva se srečavala. Nadvse me je zanimala njegova kratka družinska zgodovina, ki mi jo je podrobno razložil z vso tisto odkritosrčnostjo, lastno Francozu tedaj, kadar pripoveduje le o sebi. Presenetila me je tudi obsežnost tega, kar je prečital, posebno pa me je navdušila njegova velika vnema in živahna svežost njegove domišljije. Iskal sem v Parizu stvari, ki sem jih prav takrat potreboval, in čutil sem, da mi bo prijateljstvo s takšnim človekom predstavljalo več kot vsak zaklad, kar sem mu tudi odkritosrčno zaupal. Končno sva u-redila tako, da sva lahko v času mojega bivanja v mestu stanovala skupaj. Ker so bile moje življenjske razmere nekoliko boljše od njegovih, sem smel na svoje stroške najeti in opremiti majhen in precej nenavaden dvorec, ki ga je o-glodal zob časa, v slogu, ki je prav dobro ustrezal najinemu mračnemu značaju. Zaradi nekakšnega praznoverja, ki pa naju ni vznemirjalo, je čakal dvorec na svoj konec v odljudnem in zapuščenem delu predmestja St. Germain. Če bi ljudje vedeli za potek najinega življenja v tem kraju, bi naju verjetno imeli za blazneža — čeprav morda blazneža, ki po prirodi nista nevarna. Osamila sva se popolnoma. Nobenih obiskovalcev nisva sprejemala. Res je. da sem mesto, kamor sva se zatekla, skrbno skrival pred svojo prejšnjo družbo, preteklo pa je tudi že precej let, odkar je Duprn prenehal spoznavati Pariz in je Pariz prenehal spoznavati Dupina. Živela sva samo zase. Muha v domišljiji mojega prijatelja (kako naj bi jo le drugače imenoval?) je bila zaljubljenost v Noč zaradi nje same, in v to njegovo čudaštvo sem, kot v vsa druga, mirno pristal; njegovim čudnim muham sem se popolnoma predal. Boginja noči sama ni hotela vedno prebivati z nama, toda njeno prisotnost je bilo mogoče ponarediti. Ob prvem jutranjem svitu sva zaprla vse težke na-oknice najinega starinskega bivališča in prižgala dve sveči, ki sta močno dišeči oddajali le zelo blede in motne žarke. (Nadaljevanje prihodnjič) Vrem« včeraj; Najvišja temperatura 23,6, najnižja 16,6, zračni tlak 1004,1, vlaga 50 odst., morje razgibano, temper, morja 21,3. Vreme danes: Pretežno jasno z delnimi pooblačitvami. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 15. septembra Nikodem, Znanoslav Sonce vzide ob 5.43 in zatone ob 18.17. Dolžina dneva 12.34. Luna vzide ob 21.25 in zatone ob 11.49. Jutri, PONEDELJEK, 16. sept Ljudmila, Mila Dolžnosti in pravice «Facendo impartire alla no-stra i. un'istruzione slovena il piti possibile compiuta, ten-do unicamente allo scopo di permettere a lei di consegui-re quanto a me i stato per tanti anni negatov. Zgornje besede smo prepisali dobesedno, razen krstnega imena deklice, iz pisma, ki ga je pisal oče, Slovenec, ki pa slovenskega pisanja ni sposoben. Solo je obiskoval v dobi fašizma, ko je bila na cesti ali v tramvaju slovenska beseda greh; po vojni pa je živel večinoma v okolju, da ni imel stikov s Slovenci. Vse to je povzročilo, da ne obvlada pismene slovenščine in mu celo govorjena materinščina dela težave. Venda ni fašizmu uspelo, da bi mu ubili njegovo narodno zavest, ni uspelo, da bi mu zmehčalo hrbtenico. Antifašizem tega očeta je dosleden do kraja; ko pošilja svojo hčerko v slovensko šolo, izvaja samo reparacijo fašističnega nasilja, ki je onemogočilo njemu, da bi obiskoval šolo v materinem jeziku. Nasprotno so tudi slovenske matere, ki pošiljajo svoje otroke v italijansko šolo z jalovim izgovorom; »Hodila sem v italijansko šolo in ne znam slovenščine. Kdo bo otroku pomagal delati naloge, Č2 ga vpišem v slovensko šolo?« Ali se zavedajo take matere, da dejansko nadaljujejo delo fašizma, da same prispevajo k uresničevanju fašističnih ciljev? Ce bi jim to očitali v obraz, bi se gotovo vse te matere — ne ene izjeme bi ne bilo med njimi — užalile in bi odločno odklonile ta očitek. Za vsakega protifašista (in kdo od Slovencev ni protifašist?) je očitek, da podpira, četudi nenamerno stremljenja fašizma, huda obtožba. V nekem pogledu je to apologija fašizma. Ali se slovenski starši, ki pošiljajo svoje otroke v neslovensko šolo tega zaveaajo? Mislimo da ne. Ti »argumenti«. ki jih navajajo omenjeni starši, so vsi tako naivni ali nestvarni, da ne prenesejo resne analize in torej služijo le za opravičevanje pred očitki ljudi in tudi očitki vesti. Toda tako opravičilo je silno površno. Dolžnost vseh slovenskih staršev je, da s« v vprašanje šolanja svojih c'rok bolj poglobijo. Ta stvar ie vredna resnejšega razmišljanja. Nismo več v dobi fašizma jn v rokah imamo močno orožje za o-brambo svojih pravic: od republiške ustave in mirovne pogodbe, do deklaracije o človečanskih pravicah in do londonskega sporazuma. Res ie, da so še ljudje, ki bi hotel , da bi te listine bile samo k s papirja, toda je tudi resnica, da se te pravice vsak d n bolj uveljavljajo po zaslugi dosledne bo^be vseh naprednih ljudi. Fazizem bi rad ponovno vstal, toda ljudske množi re mu ne puste in ne bodo dopustile, da se zopet postavi na noge. Tudi slovenski cče in slovenska mati ne smeta služiti nasilju in raznarodovanju, temveč morata uveljaviti demokratično načelo, da ima vsak narod pravico do šolstva v materinem jeziku. Edino tako ravnata kot dosledna antifašista! Kriza občinske uprave Še je čas, da se na občini prepreči imenovanje prefektumega komisarja Izjava socialdemokratskega vodstva ■ Razkol v vrstah MSI * Colognatti je iz stranke izstopil Včeraj smo poročali, da so tudi svetovalci MSI in svetovalec PH sklenili podati ostavko v tržaškem občinskem svetu. Ostavlie demokristjanskih, republikanskih, misinskih in liberalnega svetovalca bodo zakonito veljavne, ko jih bodo ti svetovalci predložili prefekturi. Samo tedaj bo občinski svet zakonito razpuščen in bo prefektura imenovala svojega komisarja na občini. Gre sicer samo še za zakonito formalnost, ki pa je po sklepu omenjenih političnih strank neizbežna. Kljub temu pa se levičarske stranke in PSDI še vedno trudijo, da bi preprečile razpust občinskega sveta in zato zahtevajo sklicanje občinske seje preden bodo omenjene ostavke predložene prefekturi. Kot smo že sporočili, je tržaška avtonomna federacija KPI predlagala sestavo socialno usmerjenega občinskega odbora in izvolitev novega župana. Tudi svetovalec UP dr. Pincherle je poslal pismo inž. Bartoliju, ki je po dobljenih preferencialnih glasovih najstarejši svetovalec, v katerem ga poziva, naj skliče občinsko sejo, na kateri naj si posamezne stranke prevzamejo odgovornost pred volivci. Obenem pa predlaga, naj se vnovič poskusi sestaviti demokratična občinska uprava, da se prepreči škodljiva uprava prefektur-nega komisarja. Poleg tega pa predlaga tudi sledeči dnevni red seje; 1. izvolitev župana, 2. izvolitev stalnih odbornikov, 3. izvolitev odbornikovih namestnikov. Pokrajinsko vodstvo tržaške federacije PSDI pa je na snoč-nji seji sprejelo resolucijo, v kateri ugotavlja, da se zaradi neodgovorne politike do interesov mesta in do volivcev občinski svet približuje svoji dokončni likvidaciji. Nato pSDI dolži Krščansko demokracijo, da v petnajstih mesecih svoje prisotnosti v občinski upravi ni hotela sprejeti odgovornosti za upravljanje mesta s ponujeno večino glasov. Nasprotno. KD je dala pobudo za o-stavko svojih svetovalcev, kar bo povzročilo imenovanje pre-fekturnega komisarja. PSDI IIIMIIIHIIMtlltllttlllHttllHIMIIUMIIHIHailHHIIMIIUIIIIiiHIlIllIlllllltllllHMIIIIIIIIMmtlllltlllllll Po prekinitvi pogajanj na Uradu za delo V CRDA in arzenalu delavci spet stavkajo Stavka traja od včeraj in se bo končala jutri dopoldne ob 10. uri Pogajanja naj se nadaljujejo v Trstu čevanje spora. Vsi delavci in njihovi sindikalni predstavniki energično zahtevajo, naj se pogajanja vršijo v Trstu, kjer je najbolj primeren kraj, da se spor v najkrajšem času reši. Zato je tudi utemeljen predlog, naj na pogajanja pride v Trst predstavnik ministrstva za delo, da bo s svojo prisotnostjo prispeval k čimprejšnji in ugodni rešitvi tega spoti,’ ki se vleče že nekaj mesecev v škodo prizadetih delavcev,- njihovih družin, tržaškega gospodarstva in obratov CRDA. D. Salaj v Trstu Danes bo na poti v Kirn potoval skozi naše mesto predsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Dju-ro Salaj, ki vrača obisk generalnemu tajniku CG1L Di Vit-toriu. V Trstu bo jugoslovanskega gosta spiejel član tajništva CG1L poslanec Pessi, ki ga bo spremljal do Rima, ter člani tajništva nove Delavske zbornice CGIL. ........................................................ mm...MK Po nenadnem sporočilu Urada za delo, da ni nobene možnosti za nadaljevanje pogajanj glede spora v obratih CRDA in da je vsa zadeva zdaj pre-nešena v Rim, so se predstavniki tajništev dveh strokovnih organizacij tržaških kovinarjev takoj sestali in na predlog tajništva FIOM napovedali stavko od 10. ure včeraj do ponedeljka zjutraj v vseh obratih >CRDAi.v> Trstu, in v Miljah ter v Tržaškem arzenalu. Stavka je včeraj popolnoma uspela in so se je udeležili skoraj vsi delavci in uradniki teh podjetij, ki so se nato zbrali na zborovanjih, katera sta priredili obe omenjeni zvezi. Zlasti zborovanje stavkajočih delavcev na vrtu Ljudskega doma je prav lepo uspelo in se je po poročilu zveznega tajnika razvila živahna diskusija. Prisotni delavci so soglasno odobrili predloge, da je treba napraviti kar je mogoče, da bodo pogajanja v Trstu ob pri- ja količina mesa. sotnosti predstavnika ministrstva za delo. Poleg tega so tudi sklenili, da naj bi se zdaj vzdržali le nadurnega dela naj bi ojačili sindikalno propagando s številnimi zborovanji v mestu, naj bi enotne delegacije delavcev zaprosile razne stranke in oblasti ter vidne osebnosti za podporo prizadetim delavcem v tem sporu, naj bi se dogovorili s sorodno organizacijo za nadaljevanje enotne borbe in o-hranili enotost vseh delavcev. Poleg tega so sklenili poslati protestno pismo predsedstvu vlade zaradi umora treh delavcev v južnj Italiji, ki so zahtevali učinkovite ukrepe za rešitev vinske krize. Z včerajšnjo stavko so delavci učinkovito pokazali svoje nezadovoljstvo spričo neutemeljenega sklepa Urada za delo, ki je pristalo na mahinacije delodajalcev za zavla- O Od ponedeljka dalje bo za promet zaprta Ul. Rossetti. in sicer med Ul. C. Battisti in Drevoredom XX. septembra, ker bodo popravili cestišče. O Občina obvešča potrošnike. da bo občinska mesnica v Ul. Foscolo odprta tudi jutri, ker je na razpolago več- izraža svojo zaskrbljenost zaradi stališča vladnega komisarja, ki nima namena razpisati novih volitev v najkrajšem času. PSDI ponovno poziva KD, naj da pobudo za sestavo novega občinskega odbora, preden bodo njeni svetovalci formalno predložili ostavke na prefekturi. Hkrati pa socialdemokrati izjavljajo, da ne bodo zahtevali svoje udeležbe v novem občinskem odboru, ampak da ga bodo skupno z ostalimi silami demokratične levice podprli, da se omogoči izvajanje programa za ustanovitev deželne avtonomije, proste cone, izvolitev upravnih svetov javnih ustanov in rešitev vseh vprašanj, ki zanimajo zlasti delavce. Ce pa bo KD vztrajala na ostavki svojih svetovalcev, in če bo zaradi tega občinski svet razpuščen, PSDI izjavlja, da bo takoj začela kampanjo med prebivalstvom za začetek volilne kampanje pred koncem leta. Kriza občinske uprave pa je povzročila razkol v vrstah tržaških fašistov. Poslanec Colognatti, ki je tudi občinski svetovalec, je izstopil iz MSI zaradi hudih sporov z mladim »federalom« Morellijem. Sicer pa je bilo že dolgo časa znano, da se Colognatti in Morelli ne moreta in je bilo zato pričakovati, da dva petelina ne bosta mogla ostati na istem kupu gnoja. «>------- Ustoličena pokrajinska obrtniška komisija Pri tržaški trgovinski zbornici se je 11. t. m. ustoličila pokrajinska komisija, ki je bila sedaj prvikrat ustanovljena v Trstu z zakonom št. 860 od 20. iulija 1956. Komisijo sestavlja 19 članov, ki imajo pravico glasovanja, in 7 članov, ki imajo le posvetovalni glas. Glasovalno pravico ima: 9 obrtnikov, ki so bili izvoljeni na nedavnih volitvah, 4 predstavniki obrtniških združenj, predstavnik obrtnikov pri trgovinski zbornici, 4 delavci, zaposleni v o-brtniških podjetjih, ter predstavnik nacionalne ustanove za obrtništvo in malo industrijo. Posvetovalni glas pa imajo predstavniki raznih državnih uradov. Na prvem ustanovnem zase- • danju je predal posle prefek-turni komisar dr. Aldo Renzi, nakar so izvolili za predsednika Giorgia Valmarina in za podpredsednika Carla Magrisa. Komisar bo še nadalje upravljal pokrajinsko blagajno za zavarovanje obrtnikov, dokler ne bodo ustoličili tudi upravni odbor. UIHIHIMl Hilli IIIIIIIIIMIHHHMMlIHIIHHIHIIMIlllllllllllHIIItHMIIIIIMIIIMIIIIMIMIIIIIIIMHHHMM Včeraj v starem pristanišču «Ursus» dvignil ladjo in jo postavil v morje Nova ladja bo vozila na progi proti Rdečemu morju Včergj dopoldne je bila v i motorno kolo, katerega je vo-ladjedeiinici »Fratelli Pipa« v 1 zil 29-letni Luciano Luis iz Ul. starem pristanišču svojevrstna Muratti 12. Zdravniki so ji u-slovesnost. ki se redko dogodi, gotovih udarce na levi strani saj gre komaj za drugi primer telesa in praske na levem lak- Dogodki tedna Tržaški gospodarstveniki na zagrebškem velesejmu Zagrebli velesejem je na dan, ki je bil posvečen Italiji, obiskala uradna italijanska delegacija, katero je vodil minister za zunanjo trgovino Guido Carli, P Zagreb pa je odpotovala številna delegacija italijanskih gospodarstvenikov ter delegacija triaške trgovinske zbornice in triaške delegacije italijan-sko-jugoslovanske trgovinske zbornice. Tako uradni predstavniki kot predstavniki o-menjene zbornice so imeli v Zagrebu več razgovorov z jugoslovanskimi predstavniki. Minister Carli je pri povratku iz Zagreba med drugim izjavil, da je v razgovorili z jugoslovanskim ministrom za zunanjo trgovino Brkičem ugotoiiil, da obstajajo znatno večje možnosti gospodarskega in tehnic-nega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, kot se to misli. Minister je nato orisal jugoslovanski razvoj, ki teži za osamosvojitvijo posameznih podjetij, kar u-stvarja pogoje za sodelova- nje z velikimi industrijskimi kompleksi. «Jugoslovanski trg», je nadaljeval minister, upa ni zanimiv samo za velika podjetja, temveč tudi za mala in srednja — zlasti za obmejne pokrajine, kar je tudi prišlo do izraza z oeliko udeležbo furlanskih podjetij v italijanskem paoiljonu na zagrebškem velesejmu», Simposium o zdravstvu Pretekli teden se je v Trstu zbralo okrog 300 zdravnikov iz 12 držav na mednarodnem esimposiumuv o zdravstvu in socialni higieni, Tega pomembnega zasedanja se je udeležila tudi številna delegacija zdravnikov iz Jugoslavije in šest sovjetskih znanstvenikov. Ob tej priliki je obiskal Trst minister za delo in socialno skrbstvo Luigi Gui, ki je otvoril nov izredno lepo urejen sedež INAII, v Ul. Teatro Romano. V ponedeljek pa so postavili temeljni kamen za novo poslopje, v katerem bo nameščen tržaški center za borbo proti raku. v Trstu, ko novo ladjo ne splavijo, temveč jo z velikim žerjavom dvignejo in postavijo v morje. Pontonski žerjav «Ursus» ie včeraj v tej ladjedelnici postavil v morje, ko* bi šlo za otroško igračko, 184.6 ton tež-ko motorno ladjo «Bir-bo». ki ima 493 brutto registrskih ton in je dolga 56 metrov, široka 9,60 m ter se ugreza v morje 3,5 m. Močan veter je oviral to delo, talko da so morali delavci ladjedelnice s posebnimi jeklenimi vrvmi skrbeti za ravnotežje, ker je obstajala nevarnost, da ladja zdrsne. Svečanost se je pričela ob 10.30. ko je botrca Bibi Monta, hčedka enega izmed brodarjev, s srebrnim Kladivcem presekala trak. na katerem je bila navezana tradicionalna steklenica šampanjca. Takoj za tem ie «Ursus» pričel z dviganjem in v osmih minutah je 'oilo delo končano. Ladja bo opremljena z motorjem, ki bo razvijal 500 konjskih sil in ji omogočal brzino 12 milj na uro. Družba lastnica «Temavi» iz Trsta bo ladjo v novembru, ko bo dogo-tovljena. uporabila za vožnje na progi proti Rdečem morju, kamor že vozi podobna ladja, ki je bila na isti način zgrajena v ladjedelnici «Fratelli Pipa«. — ------------- Prometne nesreče Včeraj zjutraj ob 10.40 so z rešilnim avtom Rdečega križa pripeljali v bolnišnico 45-letno Jones Cerasanna por. Antonac z Opčin, Kraška cesta 7. Zena je povedala, da je malo prej hotela prekoračiti Ulico Milano, ko se je vanjo zaletelo tu. zaradi česar se bo morala zdraviti približno en teden. Ob 13.30 je 32-letni Giuseppe Tamborini iz Ul. Dello Scoglio 2 vozil svoj avtomobil po Ulici Cordarotta. Ko je prišel na križišče z Ul. Commerciale, se je zaletel v motorno kolo, katero je vozil 32-letni Oskar Glavina iz Ul. Sara Davis 44. Pri trčenju je Glavina padel na tla in so ga z rešilnim avtom Rdečega križa odpeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili udarce na desni nogi. Zdraviti se bo moral tri ali največ pet dni. Nekaj ur kasneje so pripeljali v bolnišnico še 49-letno Margherito Sicur por. De Bernardi iz Kopra. Zdravniki so ji ugotovili rano na glavi in majhno rano na levi nogi, zaradi česar se bo morala zdraviti en tedenk Zena je povedala, da je hotela prekoračiti Ulico Carducci v bližini pokritega trga, ko se je vanjo zaletelo motorno kolo, katero je vozil 22-letni Aldo O-berdank iz Nabrežine-postaja št. 75. — «»•— Ukradena lambreta Včeraj zjutraj je 25-letni Li-vio Sivi iz Čampi Elisi 47 prijavil komisariatu javne varnosti pri Sv. Jakobu, da so mu neznanci ukradli lambreto št. TS 4757. Tudi Balilla Oprescio iz Ul. Romagna 158 je prijavil komisariatu javne varnosti v Ul. Cologna, da so mu neznanci v noči med 8. in 9. septembrom ukradli rezervno kolo vespe, ki jo je pustil v bližini stanovanja. V obeh primerih je policija uvedla preiskavo. Intervencija zaradi stanovanjskih odpovedi Predstavnik vladnega komisariata dr. Ruggieri je včeraj sprejel delegacijo družin, ki stanujejo v stanovanjih poštne in telegrafske uprave in ki so dobile poziv, da se morajo izseliti. Delegacijo je spremljal tajnik Združenja stanovanjskih upravičencev D'A-gosto. Predstavniki izgnanih družin so zaprosili za posredovanje vladnega komisarja proti temu ukrepu in pojasnili, da vse družine, ki jih hoče uprava poštne ip telegrafske službe izgnati, stanujejo v teh stanovaojikih več kot 20 let. da so preteklega junija redne obnovile najemno pogodbo, da je ta najemna pogodba blokirana. da se je pri odpovedih ravnalo diskriminacijsko, ker mnoge druge družine, ki so v enakih pogodbenih pogojih ket prizadete družine, niso dobile odpovedi, da so skoraj vse prizadete družine revne in si ne morejo same priskrbeti druga stanovanja ter končno, da se pričakuje v parlamentu sprejem posebnega zakona, ki bo določil prodajo na dolgoročni odkup vseh stanovanj sezidanih z državnim denarjem. Ta stanovanja bodo lahko kupile družine, ki v njih stanujejo. Dr. Ruggieri je zagotovil, da se bo zanimal za njihove zahteve in povedal, da je vladni komisar poslal pokrajinskemu ravnateljstvu pošte in telegrafa pismo, v katerem zahteva suspenzijo teh napovedanih izgonov. «»------ Nova delovna pogodba za gradbene delavce Kakor poroča ANSA, so predsinočnjim po dolgih pogajanjih končno le dosegli v Rimu sporazum glede nove vsedržavne delovne pogodbe za delavce gradbene stroke. Nova delovna pogodba, ki bo veljala od 1. oktobra 1957 do 31. decembra 1959, določa med drugim povišek minimalnih mezdnih prejemkov v znesku 3 odst. za pomožne delavce ter 5 odst. za kvalificirane in specializirane delavce, posebna doklada pa je zvišana za 2 točki. Podrobneje bomo o tem poročali, ko bodo krajevne sindikalne organizacije dobile točno in celotno besedilo sporazuma. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 14. septembra 1957 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 10 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SQ: 66-letni Ezio Dad-di, 74-letni Antonio Zanin, 61-letni Vasco Sušni g, 68-lptna Mar-gherita Pfeifer vd. Rossetti de Scander, 75-letna Viktorija Bra-tašovič vd. Žerjal, 67-letna Vale-ria Cantori, 83-letna Luigia Cat-telani, 51-letni Roman Pegan, 70-letna Luigia Sturm por. Sturm, 49-letna Frančiška Cek por. Gri-par. OKLICI: agent PS Gaetano D'Angiulli in gospodinja Anoun-ziata Clotilde Greco, kovač Guer-rino Zerhil in gospodinja Ottilia Zudich, električar Roberto Milos-sa in gospodinja Loretta elemente, težak Attilio Titonel in gospodinja Ida Cercato, mehanik Armando Piani in gospodinja Ed-ds Spollero, skladiščnik Tomaso Povero in gospodinja Maria Cu-smich, mizar Sergio Mania in bolničarka Relina Ghersetti, težak Alberto Sardella in gospodinja Loredana Senica, knjigovodja Giorgio Amaranto in bolničarka Licla Zaccana, natakar Plinio Gava in frizerka Nirvana Tuffa-nelli, prodajalec Arduino Zorn in uradnica Marija Sulčič, finančni stražar Antonio Scarpa in bolničarka MiMa Polese-Serafini, mizar Corrado Cannarella in šivilja Bruna Sterle, šofer Dario Bossi in gospodinja Lucia Petronio, trgovec Omer Šefic in trgovka Gu-giielmina Sancin, uradnik Guido Tabucchi in gospodinja Concetta Armeni pomorski kapitan Fio-renzo Castnelii in uradnica Elda Vadala, uradnik Ido Cechet in uradnica Cosimina Bianco, strojnik pri žerjavu Dante Lupo in uradnica Maria Ostrovska, zidar Giuseppe UMo in gospodinja Maria Daniela Gozzi, železničar Giuseppe Pappalardo in gospodinja Mariella Servi, uradnik IIio Ra-nieri in uradnica Giovanna Ricci, častnik CP Fausto Antonio Bas. sanese in uradnica Edda Biraghi, težak Emilio Coslovich i,n SiviLja Lidia Pilar, težak Giordano Pe-rosa in gospodinja Rosana Ger-manis, delavec Giuseppe Martini in šivilja Ana Triglav, železničar Ernesto Elleri in gospodinja Luciana Triglia, radiotehmk Mau-rizio Antonini in Študentka Silva Lah, trgovec Guido Vernoni in uradnica Liliana Piussi, uradnik Edilio Colilini in gospodinja Ca-terina Spagadorou, elektremeha-r.ik Arrigo Guštin in uradnica Marcella Sandrin, karabinjer Gio-vanni Zordan in gospodinja Elisa Rinaldo, inženir Leo Ballard Mar. vin in uradnica Alba Spinetto, čevljar Giuseppe Curri In šivilja Amorina Minca, častnik italijanske vojske Livio Scaglia in gospodinja Maria Novella De Angeli, Giovanni Salazar in Maria Giuseppa Colasanti, risar Italo Carulli in Licia De Cecco, slaščičar Rinaldo Avian in gospodinja Liliana Cosani, mehanik Bruno Ferlatti in pestunja Lidia Calini, pomorščak Sergio Filippi in gospodinja Marisa Andreotti, elek-tromehanik Guerrino Picco in gospodinja Giusepoina Cardinali, telefonist Benedetto Cattarini in gospodinja Antonia D'Agostino, Ugo Verza in Marija Radovič. «» ----- LOTERIJA BENETKE 70 1 45 59 61 BARI 85 58 89 51 43 CAGLIARI 24 28 55 73 52 FLORENCA 9 62 75 67 32 GENOVA 18 5 11 68 45 MILAN 26 76 54 39 81 NEAPELJ 14 62 67 82 6 PALERMO 53 58 41 40 45 RIM 83 69 7 57 16 TURIN 53 8 79 89 68 SNG v TRSTU Predstava na občinskem nogometnem igrišču v BOLJUNCU: DANES 15. t. m. ob 20.30 John Patrick «VROČA KRI» v torek, 17. t. n*, ob 20.30 Rade Pregare «ŠAGRA» V ponedeljek, 16. t. m. ob 20.30 v kino dvorani v Skednju Branislav hasič ŽALUJOČI OSTALI* PROSVETNO DRUŠTVO «ZARJA V SVOBODIi) IZ SEMPOLAJA vabi na svoj tradicionalni 12. pevski koncert v Praprotu ki bo DANES 15. t. m. z začetkom ob 15.30 uri. Sodelujejo okoliški pevski zbori, duet in folklorna skupina iz Brega. Postregli bomo s pristno domačo kapljico in dobrimi klobasami. PO KONCERTU PLES IZLETI Izlet na Slavnik. Za izlet SPU1' na Slavnik v nedeljo 22. t, m. bo vpisovanje v četrtek in petek 19. in 20. t. m. od 19. do 20. ure na društvenem sedežu v Ul. R. Manna 29-11. [ RAZNA OBVESTILA J Tržaški filatelistični klub »L. Košir«, Danes, 15. t. m. bo v prostorih kluba, Ulica Roma 15-11., ledni sestanek op 10. do 12. ure. Sprejemati bodo prijave novlb članov. ^DAROVI IN PRISPEVKI j Jakob Gustinčič daruje 1000 lir za Dijaško Matico. A D 1 O 15.10 Poje vokalni kvintet iz Postojne P- v. Viktorja Samuda; 15.30 Nedeljski popoldanski koncert; 16.00-19.00 Spored iz Ljubljane; 19.25 Lahka glasba; 19.30- 23.00 Spored iz Ljubljane; 23.10 Glasba za lahko noč. SLOVENIJA 327.1 m. 202.1 m. 212.4 m Poročila: d.uu, 6.O0, 7.00, 8.00, 10.00, *3.00, 15.00, 17.00. 19.30 22.00 8.30 Mladinska radijska igra — Zoran Brkič; Skrivnostna plošča; 9.05 Slovenske narodne in umetne pesmi; 9.45 Se pomnite, tovariši... — Miha Klinar; Komandantova smrt; 10.15 Kar radi poslušate; 11.15 Opoldanski glasbeni spored; 12.00 Revija zabavnih melodij; 13.15 Zabavna glasba; 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Prenos reportaže z meddržavne nogometne tekme Jugoslavija-Avstrija; 18.00 Glasbeni mozaik; 19.00 Zabavna glasba: 20.00 «Malo od tu in malo od tam»; 21.00 Športna nedelja; 21.15 Iz repertoarja orkestra Radia Ljubljana - B. Britten; Iluminacije; H. Bentker: Koncert za flavto in orkester 1956; 22.15 Zaplešimo! -TEL.KV1ZI.IA 16.00 Športno popoldne: 18.00 «Zadnji valček», film; 21.00 Tele-match; 22.30 Napolitanske popevke; 22.50 Športna nedelja. j [ ' KINO ) Excelsior. 15.00: «Besedo imajo porotniki«, H. Fonda. Fenice. 15.00: »International Police«; V. Mature, A. Ekberg. Oinemascope. Fhodrammatico. 14.30: oSusanna Po romanu L. Tolstoja. Parter 350 lir. Filodrammatico. 16.00: «Susanna tutta panna«, M. Allasio. Grattacielo. 14.00: «Klobuk poln dežja«, N. Franciosa. Supercir.ema. 14.30: »Pustolovščina na Kitajskem«, 0’Brien in B. Sullivan. Arcobaieno. 14.00: «Orjak», E. Taylor, R. Hudson, J. Dean. Astra Rojan. 14.30: «Zarah Khan«, V. Mature in A. Ekberg. Cine-mascope, technicolor. Capitol. 14.30: «Stiri lepa dekleta«, E. Martinelli, J. Adams, G. Nader in Gia Scala. Cristallo. 14.30. »Raztrgana obleka«, J. Ohandler. * Alabarda. 14.00: ((Romantična balada«, E. Kerbler, P. Henreid. Aurora. 14.00: ((Visoka družba«, G. Kelly, B. Crosby in F. Sinatra. Garibaldi. 14.30: «Quantez», D. Malone, F. M. Murra.v. Arraonia. 14.00: ((Zadnja meja«, V. Mature, G. Madison. Tech-nicoior. Ideale. 16.00: »Reši svoje življenje«, D. Day, L. Jordan, B. Sullivan, F. Lovejoy, Impero. 15.00: »Zaželena usta«, M. Sehell. Italia. 14.00: «Keam>, V. Gassman in E. Rossi Drago. Moderno. 14.00: «Bulli e pupe«, M. Brando, J. Simons, F. Sinatra. San Marco. 16.00: »Reveži, a lepi«. Velik uspeh. Savona. 14.00: »Mož v sivi obleki«, G. Pečk, J. Jones in F. March. Cinemascope, technic. Viale. 14.00: »Gusar Zelenega otoka«. Technicolor. v hi. venelo. 14 30; »Kdeci balonček«. Dvakrat nagrajeni film v Cannesu. Belvedere. 15.00: »Pogumnež«. Massimo. 15.00: »Pozabi mojo preteklost«. Technicolor. Novo cine. 14.30: «Ali Baba«. Fer. nandel in S. Gamal. Technic. Odeon. 15.00: «Veliki variete«, V. De Sica, A. Sordi, Rascel, L. Padovani. Radio. 14.30: »Pustolovščina na dvoru«, M. Kock, M. Cramer. Secolo Sv. Ivan. 15.00: »Puščica v prahu«. Technicolor. ««-------- KINO NA PROSTEM Ariston. 20.00 in 22.00; ((Zdravnik na visokem morju«. Vistavision. Arena dei fiori. 20.00: «Kurtizan-ka Diana«. Technicolor. Marconi. 16.00: »Mož v senci«, v barvah. Paradiso. 20.00: «Stekleni čeveljček«. Technicolor. Ponziana. 20.00: «Mister Roberts« Technicolor. Stadio. 19.30 in 21.30: »Junaški princ«. Valmaura. 19.30 in 22.00: «Annie», v barvah. Rojan. 20,00 in 22.00: «Junak naših časov«, A. Sordi in G. Ralli, MALI OGLASI VESPE, AVTOMOBILE, KOLESA in ŠIVALNE STROJE nove in rabljene st oglejte brez obveznosti, različne nadomestne dele in razna darila z vsemi potrebnimi listinami, odpremlja najhitreje in daje vsa potrebna pojasnila tvr. Beltram, Trst, Ul. Vaidirivo J, tel. 36-991. KOLESA, znižana cena 7.000 lir. Motorna kolesa 44.000 lir, pošilja Kolesa - darilne pakete brez faktorja MARUON, UL. PIETA 3, Trst. SLOVENSKA DRUŽINA v središču mesta odda takoj dve opremljeni sobi s kopalnico. Telefon 61-315. DOBRO VPELJANA INDUSTRIJA LIKERJEV, vina in raznih nealkoholnih pijač, z vidnimi dokazi uspehov, se proda zaradi selitve. Ponudbe na upravo lista, Trst, Ul. S. Francesco 20. DOBRO VPELJANA TVRDKA Z ŽIVILI z obširno uvozno-izvozno licenco se proda zaradi selitve. Ponudbe na upravo lista, Trst, Ulica S. Francesco 20. DECKE-VAJENCE Od 14 do 16 let starosti v okolici Opčin išče kartotehnična tovarna. Pisati na upravo lista, Ulica S. Francesco štev. 20. Tapetniška delavnica MARIO PAHOR Specializirana v opremljanju dnevnih sob in drugih prostorov TRST - Ul. Slataper 2* tel. 41-812 Filialka: Ul. S. Anasta-sio 12, tel. 61-218 I A. AVTOBUSNE PHOGE Trst - sezana - Ljubljana: vsak dan iz Trsta ob 7.30 (* Opčin ob 7.50). Trst - Sežana: petek i n s°' bota ob 7. ZliUu I ] PD «ANDREJ Č0K» vabi vse Tržačane in okoličane DANES POPOLDNE NA OPČINE kjer bo ob 15. uri IN A V K T I) ali * DVORANI PROSVETNEGA DOMA VELIKA ZABAVA SODELUJEJO: domača folklorna skupina, proseska na na pihala, pevski zbori s Proseka, iz Trebč in P*' dnč, žveeer pa bo igral plesni orkester iz Podlonjen* Gorlško-beneški dnevnik Dogodki tedna Izjava Angelija iwn Pokrajinskem vodstvu 1 v Vidmu je bila v go-i. klanska delegacija Zveze borcev iz Slovenije. V poza ravnem govoru, ki ga je i-,€, Predsednik pokrajinskega Odbora ANPl v Vidmu ob pri-ki prihoda gostov, je rekel, do nasprotujejo furlanski par-zdm sojenju pripadnikov ta- 0 imenovane Beneške čete, 1 Je storila samo svojo dolž- * tem, da se je borila proti nacifašizmu. Deseta obletnica eroj in danes proslavljajo lea or}c* deseto obletnico, od-®r Je bilo mesto z mirovno pogodbo priključeno Italiji. Ob .J Priliki je bilo ali bo večje -t 0 uradnih otvoritev raz-‘b del, ki jih je opravilo žu-Prnftvo v Gorici in po njeni olict, kot da bi hotelo poka. dti, da se morejo naši kraji "Peljaviti samo z delom. U-?dno otvorijo most v Podgo-• solo v Stražicah, vodovod a Oslavje in nove občinske urade. Blok Rdeča hiša Rdeče hiše ni več. Podrli so m urade mejne policije rr*selili v začasne prostore v rJ.l.°dkovanju, da čimprej zgra. „ Id novo moderno poslopje, “Icrem bo prostora za vse . a“e> ki se ukvarjajo s pre-djanjem oseb in blaga čez mejo, V avgustu so zabeležili pri Rdeči hiši izredno veliko število prehodov: nad 27.000. Pri tem so všteti lastniki propust-nic, potnih listov in dvolast-niških izkaznic. Nerazumljivo ravnanje «7! Gazzettinos je objavil vest, da je bil urednik lista sMatajurs tov. Voj mir Te-doldi kaznovan z globo, ker je fotografiral v Tanameji, v obmejnem pasu v Beneški Sloveniji. Zaplenili so mu tudi film in ga izročili «a chi di doveres, kot je zapisal časnikar. S tem člankom postaja še bolj akutno vprašanje, ki sta ga sprožila sil Gazzettinos in tudi »Piccolo«, naj se ukine prepoved fotografiranja v obmejni coni, ker ta prepoved škoduje turizmu. Mi k temu dodajamo, da je taka prepoved veljavna samo za slovenskega fotografa, ki je po službeni dolžnosti dolžan delati med svojimi sorojaki, ki ne nosijo nobene krivde za to, če bivajo vzdolž vse italijan-sko-jugoslovanske meje. Mednarodni košarkarski turnir 20., 21. in 22. septembra> bo v dvorani Ginnastice v Gorici mednarodni košarkarski turnir s sodelovanjem univerzitetnega zahodnonemškega prvaka Kar. tak, ekipe Svoboda iz Ljubljane ter domače Ginnastice in Dopolavoro SAFOG. Deseta obletnica doberdobske godbe Velika množica na koncertu godb iz Doberdoba, Proseka in Nabrežine Kapelniku Giustu Neriju so poklonili zlato medaljo Športni d nov n i k Proslava desete obletnice u-stanovitve doberdobske godbe na pihala, ki je bila prejšnjo nedeljo, je pomenila za kra-ško vas izredni dogodek. 2e dolgo časa niso imeli v vasi tolikšnega veselja in zabave kot ob tej priliki. Domači godci so se hoteli pošteno odrezati in so organizirali javni koncert, na katerega so po. vabili tudi godbi s Proseka in iz Nabrežine, da bi že tako svečan dogodek še bolj povzdignili. Ob napovedani popoldanski uri so se godci zbrali pred županstvom in ob igranju koračnice prikorakali na trg pred šolo, kjer jih je sprejela številna množica. Poslušalci so prišli iz vseh vasi občine, nekateri pa tudi iz bližnjih furlanskih vasi, da bi slišali koncert, ki ga ni na sporedu vsak dan. Pred pričetkom koncerta je Karlo Lavrenčič čestital kapelniku Giustu Neriju iz Tržiča ob tako važnem jubileju, h kateremu je prav gotovo v veliki meri tudi sam prispeval. ko je ob vsakem vreme- nu prihajal na vaje. Obenem pa mu je v znak skromne hvaležnosti izročil zlato medaljo. V koncertnem delu je najprej nastopila godba s Proseka, katere člani imajo svoje uniforme, potem pa še godbi iz Doberdoba in Nabrežine. Doberdobci so imeli na sporedu tri skladbe, in sicer Verdijev Kigoletto, Leharje-vo Veselo vdovo in še neko drugo skladbo. Vse skladbe so bile izredno dobro podane, kar potrjuje pridnost godcev kakor tudi sposobnost njihovega kapelnika. Godce je treba občudovati tudi zaradi njihove pridnosti, ker se ukvarjajo z igranjem zvečer, ko so trudni od celodnevnega dela v tovarni ali pa na njivi. Zato je še bolj razumljivo, zakaj so jih domačini pozdravili s tolikšnim navdušenjem. Nič manjših aplavzov pa niso bili deležni tudi gostje. Po koncertu so se godci, katerih je bilo okoli 75, zbrali na sedežu prosvetnega društva, kjer je bila prirejena ""'""iiiiiiimnuin,,, umintiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiitliliHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniMiiiii n II o p 1 s I iz n asih krajev zakuska. Ob tej 'priliki so predstavili navzpčim tri godce od osmih živih, ki so igrali v doberdobski godbi pred prvo svetovno vojno: Andreja Jarca, Andreja Lakoviča in Ivana Jelena. V prijetnem pomenku in ob igra- PR1SPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOI nju so se godci zadržali na sedežu skoraj do polnoči. Dogodek je imel v vasi velik odmev; še ves teden potem se je o njem govorilo z zadovoljstvom, pa tudi z u-pravičenim ponosom, kajti malo vasi na Goriškem se lahko pohvali z godbo, kaj šele s tako, ki bi imela za seboj že deset let. POROKA ZGONIK 0 našem novem šolskem po-In°PJU se ie *e dovolj govori- ,ln Pisalo. Končno bo ta Dot Vk 111113111 zaključena. Vse Potrebno za gradnjo je že iz-in mislimo, da pojde » adnja kmalu na dražbo. Bo raCn°\.vis°kopritlično poslopje, zdeljeno na dva dela. vsak Prostornim hodnikom in tre- 1 razredi, V enem delu bo tj-n?vha šola, v drugem kme- Jski tečaj. V sredini nad **vnim vhodom bo stavba e- ... nadstropna za slugovo stanovanje. kn?01® 1)0 imela svoj vrt, metijski tečaj pa svoje zem-v učne namene. Nove ,01e se veselimo vsi. Starši Oloobveznih otrok konjaj ča-da bodo njihovi otrici “ostojnih in zdravih učnih Prostorih, ostali občani pa že-(;'°l da bi se mladina na kme- “Mem tečaju ntbolj izučila v umnem kme- čimprej in tov snju. Grozdje na pozeblih trtah je na splošno zelo redko, a je lepo. Imamo primer, ko bo latnik 8-letnih trt dal kakih 40 odst. normalne letine. Seveda so trte skrbno negovane. Nekoč so, pravijo, preoiračiie v gospodarstvu gospodinje. Danes se je to nekam izenač:-lo, ker si eni in drugi (žene in možje) prizadevajo, da bi si svoje gospodarstvo čimbolj utrdili. Vendar morama pripisati našim gospodinjam v posebno aktivo njihov poseg tudi v proizvodnjo. Ker je letos odpovedala «moška.) letina (vinski pridelek), so skušale žene ta primanjkljaj čimbolj zmanjšati z vnovčenjem tega in onega z njive in od drugod. Njihova podjetnost in spretnost v gospodarstvu pomenita mnogo. Same pa priznajo, da bi «spravile skupaj» -še kaj več, če bi le imele za to. kaj .več strokovnega znanja. Zato toliko bolj čakamo na kmetijski tečaj v Zgoniku KRIZ SEMPOLAJ Menda bo današnji pevski oneert« našega prosvetnega rustva »Zarja v svobodi« adnji na prostem v letošnjem !etu. Obgta se velika udelež-P.a. Goričani se bodo pridruži-s.ovodenjskim pevcem, ki so •pljubili gostovanje Ker mla-oiha danes lahko vpreže svoj motor jn sj z njim zelo skrajni3 P?t, jo pričakujemo tudi iz rogih oddaljenih krajev. Ce nameravajo ljubitelji prirode v nedeljo na izlet, naj e odločijo za Praprot, od ko-o®r je izredno lep razgled, ki more v lepem vremenu utehi celo bolj razvajeno oko. ludi naša gostilniška postrežen Jih bo nedvomno zadovolji- Nasvidenje na našem današ-Bjem tradicionalnem pevskem K°ncertu! SAIEŽ ..Nedavno se je števno va-panov skrčilo za moško dvo-Pco; za 7(j.]etnega Fr. Živca h 83-letnega Ivana Mirča. Sojenice jima niso odmerle le-Pe usode in vsak od ni’ju je P? svoje nosil svoj križ. Kar j.lsta imela v življenju, naj nhja da vsaj zemlja; miren Počitek. Kljuh škodi, ki na;n io je "'"'zadela pozeba 'mo skrbno ogovali svoje vinograde. Ka-ae. da ni bilo to zaman in bo-mo pridelali vsaj nekaj vina. Obe naši prosvetni društvi skupno proslavljata desetletnico smrti našega dragega rojaka, priznanega umetnika, slikarja Alberta Sirka, moža, ki je bil z neverjetno globoko čustveno, rekli bi z otroško iskreno ljubeznijo povezan s svojo rodno kriško zemljo in njenimi ljudmi. V polni meri je torej zaslužil kot kulturni delavec in človek, da čimbolj dostojno in skupno počastimo njegov spomin. V okviru proslav je v nedeljo nastopil v dvorani Ljudskega doma učiteljski pevsk: zbbr «E Adamič«. Ob tej priliki moramo izraziti splošno priznanje Križanom za enotnost v kulturnem delovanju. S tem smo spet dokazali, da smo dorasli času in njegovim zahtevam in znamo svoje u-krepe podrediti skupnim interesom Smo v sezoni lova na tune. Do sedaj ne moremo povedati o tem nič posebnega. Vsi nestrpno čakamo, kaj nam bo ta sezona prinesla in če bo lov obilen, bomo rekli, da letos ni bilo na vodi — suše. Tako si želimo. di zaradi domačega vina. Druga in četrta nagrada sta odšli v Devin, prva in tretja sta ostali v Nabrežini, Ali se bo ta že stari šport spet razmahnil in postal predmet tekmovanja? J A Nil JE NABREŽINA Tekmi v balincanju v kamnolomih je v nedeljo sledila enaka tekma na dvorišču Per-totove gostilne na postaji. Za tekmo je vladalo zanimanie kot za kako veliko športno prireditev. Kibicev je bilo ves dan izredno veliko, menda tu- Ker se , bliža pričetek novega šolskega leta, je občinska uprava sklenila popraviti okna in vrata ter prepleskati obe učilnici osnovne šole. Sola je v zasebnem poslopju, ki ni pripravno za poučevanje. Zato bo občinska uprava napravila vse, da zgradi novo šolo, ki pri-stoja tako veliki vasi, kot so Jamlje. Lovska družina, ki ima v zakupu naše lovišče, je »naselila« nekaj jerebic, ki so u-domačene v Piemontu. Tako bomo imeli še več možnosti, da nam divjačina uniči pridelek Nekateri kmetje se namreč pritožujejo, da so jim fazani uničili skoraj ves pridelek grozdja na bolj oddaljenih vinogradih. Zajci pa delajo škodo zelenjavi. Nekateri vaščani so o škodi obvestili pokrajinskega lovskega čuvaja, ki je obljubil, da bo vest sporočil dalje. Toda doslej ni še nihče prišel oceniti.. koliko škode je bilo povzročene. Z namenom, da bi zahteva prišla na pravo mesto, so obvestili. občinske može. Naš kraj je zelo dobro lovišče. Občina, ki Je še pred vojno lovišče dajala na dražbo. je dobila lepe denarc«. Tudi sedaj bi lahko izterjala kakšna dva milijona lir letno, ki bi se zelo prilegla prazni občinski blagajni, Ke« pa z loviščem razpolaga kmetijski inšpektorat, dobi obč: na za vsa lovišča komaj okoli 130.000 lir. Ce bi vlada spoštovala avtonomijo krajevnih ustanov (občihe in pokrajine), kot jo zagotavlja z besedami, tedaj bi pustila tem ustanovam pristojnost nad vprašanji, ki spadajo v njihov okvir. V takem primeru bi odpadla ce? la vrsta deficitarnih občin, ki bi lahko razpolagale s sredstvi in napravile marsikaj koristnega za vaščane (lahko bi se zgradila šola v Jam-ljah), čemur se morajo sedat j odrekati. Kmalu zjutraj so se čez blok pri Škofijah pripeljali v Koper, ki je na vse napravil zelo lep vtis. Mesto se je zadnja leta zelo spremenilo in nudi res lepo sliko s svojimi novimi modernimi zgradbami. Po valovih koprskega radia so popoldne poslali pozdrave tistim, ki so ostali doma. Obiskali so Izolo, Piran in Portorož. Zvečer so se zadržali v Kopru s svojimi znanci, z lepim izletom so bili vsi zelo zadovoljni. DOBERDOB Včeraj sta se pri nas poroči/a Milena Gergolet iz Doberdoba ter Ernest Soban tz Jarnelj. Novoporočenemu paru vaščani iz srca čestitajo ter jima telijo dolgo let sreče v novem stanu, Čestitkam in željam se pridružuje tudi naše uredništvo. ST. MAVER STANDREZ Prejšnjo nedeljo se je okoli 60 vaščanov odpravilo na enodnevni izlet na Koprsko. Danes je uradna otvoritev vodovoda na Oslavje, kjer so na kvoti 188 zgradili večji rezervoar. Speljali so vodo tudi v St. Maver, vendar samo do spodnjih hiš. Ker pa je večina hiš veliko više kot seže sedanja vodovodna mreža, je vodovod po St. Mavru zelo pomanjkljiv. O zadevi so obvestili tudi župana, ki je rekel, da bodo vodovod podaljšali še do ostalih hiš, ko bodo imeli na razpolago nove kredite. Prebivalcem St. Mavra ne želimo drugega, kot da bi to dočakali čimprej in da bi imeli vsaj vodo, če že ne morejo i-meti boljših cest. Včeraj sta se v stolnici, poročila komisar kvesture dr. Salvatore Scavone in gdč. Silvana Apollonio. Poroki so prisostvovali prefekt in kvestor z ženama ter uslužbenci kvesture. Poročencema naše če. stitke. Izidi popravnih izpitov na slov. srednjih šolah Ta teden so se zaključili popravni izpiti na slovenskih srednjih šolah. Izpit so z uspe hom opravili: Čez IV. razred gimnazije: Walter Appe, Pavel Maurensig Evelina Paulin. Hilarij Pe-lli-zon, Adolf Persolja m Salva-tor Venosi. Čez V. gimnazijo v prvi li cej: Marijan Černič. Roman jOi Battista. Maksimilijan Gergolet in Silvan Kerševan. Čez 1. licej: Valnjera Kocjančič in Jožef Marcusa; čez II. licej: Jožef Jarc in Savo Sfiligoj. Čez 1. razred učiteljišča Ivan Pavlin, čez drugi razred: Maria Comi. Rozana Mannig in Jordan Tomšič; čez III. razred Wanda Ceschia, Severin Gc rišček. Marija Saksida in Ivan Tomasetig. —'—is----- Kamen mu je zlomil desno nogo Okoli 30 dni se bo moral zdraviti 25-letni Nello Spesot iz Gradiške zaradi zloma in globoke rane na desni nogi. Spesot je zaposlen v kamnolomu V Redipugli. Ko je skušal premakniti večji kamen, se mu je prelomil v roki in mu padel na nogo. V bolnišnico Brigata Pavia so ga pripeljali z zasebnim avtomobilom. DEŽURNA LEKARNA Ves teden je odprta čez dan in ponoči lekarna San Giusto, Korzo Italia, tel. 31-51. Danes dopoldne pa je odprta lekarna Soranzio nasproti Drugi dan državnega atletskega prvenstva v Bologni V desetih finalih še en nov rekord NOGOMET Giardi v višino 1,63 - Bravo v daljino 7,42 ni bil razpoložen Consolini BOLOGNA, 14. — Drugi dan državnega atletskega prvenstva v Bologni je bilo oddanih nadaljnjih 10 naslovov prvakov za 1. 1957 in sicer v: disKu za ženske (Paternoster), skoku v. višino za ženske (Giardi), v hoji na 10 km (Dordoni), v disku za moške (Consolini), v skoku v daljino za moške (Bravi), v teku na 100 m za moške (Berruti), v teku na 1500 m (Baraldi), v teku na 80 m z ovirami (Mus-so), v teku na 400 m z ovirami (Morale) in v štafeti 4x400 metrov (ekipa Rome). Doseženi rezultati razen v dveh ali treh disciplinah niso bili posebni. Dosežen je bil sam en nov državni rekord v skoku v višino za ženske z dobrim rezultatom 1.63. nov ju-niorski rekord v teku na 400 m z ovirami (čas 51”8), rekordni rezultat sezone v skoku v daljino (7.42)_ in nov ju-nior&ki rekord za ženske v teku na 200 m (25”2). Zelo so razočarali metalci diska in posebno Consolini, od Katerega se je pričakovalo več. Odlično formo je potrdil Dordoni, ki je prehitel svojega večnega rivala Pamicha v hoji na 10 km za celih 150 m. Prvenstvo se bo zaključilo jutri. Tehnični rezultati: ■ 110 m ovire: v finale so se uvrstili: Mazza 15“, Mersini (Ginn. Trst) 15”2, Martin; 15”3, Zambo-ni 15”3, Battisti 15’’3, Giacometti 15”5, Colla-tore 15”7, Chini 15”8, Panizzoli 15”8. Minocchi 15“9, Sberado-ri 16". Michela 16’ . 200 m moški: V polfinale se je uvrstilo 18 atletov. Najboljši časi: Montanari 22”1. Benve-nuto 22”4, Massacesi 22”4, Nar delii 22”4, Giannone 22"7, Bar-rutti 22”7, Cazzola 22"7, Boc-cardb 22”8. 200 m ženske: V finale so se uvrstile: Costa 25*2, Leo-ne 25”8. Bellondi 26"2, Bertom 26”3, Boscaro 26”4. Barsuglia 26”4, Aetis 26”5, Micozzi 26”6. Disk ženske (finale); 1. Paternoster 44.74. 2. Ricci 43.89, 3. Nainetti 37.26, 4. Bondesan 26.28, 5. Turbino 35.43, 6. Al- berghini 35.41, 11. Franceschi-ni (Inter-Tist) 32.20. Štafeta 4x100 m moški: V finale so se uvrstili: Gin n. Trst (Mariini, Švara, Bonessi. Rio-sa) 42" 1, Assi Giglio Rpsso (Florenca) 42"7. Amatori Atle-tica - Gencvu 42"8, Gallarate-se 42”9, Roma 43”. 400 m ovire (finale); 1. Morale 51’’8 (izenačen državni rekord in nov juniorski re kord). 2. Massecesi 52"8. 3. Pol-lini 53"5. 4. Mattei 54"5. 5. Martini 54"8, 6. Salvadori 55"8. Višina zenske (finale): 1. Giardi 1.63 (nov italijanski rekord. Stari: Paternoster 1.62). 2. Masoero 1,53. 3. Biddau 1.50. 4. Scotti 1.50, 5. Waldner 1.50. 6. Orlandini 1.45. Hoja na 10.000 m (finale): 1. Dordoni 45'44”8. 2. Pamich 46’24"6, 3. Barsottini 47'46”2. 4. Cignoli 48'55”8. 5. De Gaeta-no 50’10"4, 6. Serchinio 51’17”2. Daljina moški (finale): 1. Bravi, 7,42. 2. Ulivelli 7.23, 3. Colatore 7.13. 4. Migliasso 7.07. 5. Trombini 6.97, 6. Canattieri 6.80, 10. Mersini (Ginn. Trst) 6,78. 1500 m (finale): 1. Baraldi 3’ 49”4. 2. Rizzo 3'54 ". 3. Della Minola 3’58". 4. Fae 3 58 9, 5. Romeo 4’00”3, 6. Bixio 4’02"9. 80 m ovire ženske (finale): 1. Musso 11'5, Greppi 11’6, 3. BaJessio 11’9, 4. Rudi 12 . 5. Perri 12"4. 6. Pagmni 13"2. Disk moški (finale): 1. Consolini 51.73. 2. Rado 48,92. 3. Mer&ni 47,10. 4. Giacobbe 46,86. 5. Lucchese 45.97. C. Gros-so 45.32. Štafeta 4x400 m moški (finale): 1. A. S. Roma 3T8"9. 2. Fiamme d’Oro Padova 3’20"5, 3. Atletica Cremonese 3’21"4. 4. Ginn. Pro Patria Milano 3’ 28"3. Capitolino Roma diskvalificirana. 100 m moški (finale): L Be-rutti 10”6, 2. Cazzola 10 7, J. Montanari 10”7. 4. Ciardulio 10”9, 5. Benvenuto 10”9, 6. Marini 11". 400 m moški (polfinale): 1. skup.: 1. Fattorini 48"8. 2. Spi-nozzi 48”9, 3. Caiamari 49"7. 2. skup.: 1. Loddo 49’5, 2. Vai-sesia 49”9, 3. Carlevero 50”2. ATLETIKA V metu diska Szcccsenyi 55,05 m PRAGA. 14. — Po prvem dnevu atletskega dvoboja med CSR in Madžarsko je stanje v moški konkurenci 53:53. v ženski pa 30:25 za Madžarsko. Kljub slabim vremenskim pogojem. so bili doseženi odlični rezultati in med njimi najboljši letošnji rezultat na svetu v metu diska, katerega je Madžar Szecesenyi zagnal 55,05 m daleč. Madžarka Bog-nar je izboljšala državni rekord v metu krogle s 14.98. Jugoslavija B Avstrija B 2:2 DUNAJ, 14. — Nogometna tekma med B reprezentancama Avstrije in Jugoslavije se je končala neodločeno 2:2 potem ko so Jugoslovani prvi polčas zaključili v svojo ko-list z rezultatom 2:0. BOKS Buxton premagal Scortichinija MILANO. 14. — izidi boksarskega večera v Milanu: Tekza kat.: AUevi (Novara) premagal Donaggia (Trst) po predaji v 5. rundi; De Persio (Rim) premagal Eugena (Bruselj) po zdravniški intervenciji v 3. rundi: Scarabellin (Benetke) premagal Savianea (Treviso) s tehničnim knock-outom v 4. rundi. Srednja kat, Buxton (V. Britanija) premagal Scortiechinija (It.) po predaji v začetku 7. runde. DOL Obljubili so nam, da bodo že v prvi polovici septembra poslali iz Gorice predstavnike katastrskega urada, da pregleda parcele, čez katere teče državna meja. Katastrski urad namreč ni točno poučen, kako je s temi parcelami; zato se dogaja, da plačujejo kmetje davke za parcele, ki so v Jugoslaviji. Pričakujemo, da bi se to vprašanje uredilo čimprej. Obenem smo slišali, da je prišel v Doberdob geometer, ki naj bi pregledal kataster v Doberdobu. Vendar se nam zdi, da ne gre za kataster parcel, ampak za ugotavljanje morebitnih sprememb na zemljiščih v zvezi z novimi gradnjami. Ljudskega vrta. - KINO CORSO. 14.00: «Un cappello pieno di pioggia« (Klobuk dežja), Eva Marie Saint in Don Muray. VERDI. 14.30: »Internacional-Police«, Victor Mature in Anita Eckberg. VITTORIA. 15.00: »Postaja za 12 ur«, J. Collins in J. Mans-field. CENTRALE. 15.00: »Prekleto močvirje«. M. Tomtson in Vilard Parcer, cinemascop. MODERNO. 15.00: »PlemensKi ponos«. KINO STANDREZ. 20.00: »Da qul alFetemita«, Montgome-ry Clift, B. Lancaster, F. Sinatra. ...................................... Obrazi in zrcalo Trsta v 18. in 19. stoletju (Nadaljevanje s 3. strani) poleonove sestre Elise Ba-ciocchi, pod sliko pa se nahaja njena delovna mizica, ki je bila v palači Villa Vi-cei.cina. Sobo Napoleonovin čisov nadalje kras.ta po-prsji, s katerima je Antonio Canova upodobil še dve osebnosti tistih časov. To sta namreč G. Murat ter Carolina Bonaparte Murat. Olje Edvarda Variana prikazuje nekdanjo MuratovO vilo, a na steni sobe se nahaja velika nabožna podoba, ki je krasila kapelico Muratove vile. Na dveh velikih portretih sta 'upodobljena grof Ai.tonio Faraone Cassis ter grofica Tecla Faraone Cassis, Ta grof je izredno pripomogel k olepšanju našega mesta. Ker se je sprl z egiptovskimi carinskimi ob-.astmi, je zbežal in nekega dne pristal v Trstu. Tu se je ustavil in pričel trošiti svoje ogromno premoženje. Cassis je poleg drugega tudi zgradil sedanje gledališče Verdi, ki se je takrat i-trenovalo ..Novo gledališče«. Tako so pač Tržačani razlikovali med to gledališko stavbo in starim gledališčem sv. Petra. Na Napoleonovo dobo nas nadalje spominjajo razne uradne listine, grb po- licijskega prefekta, topič s francoske fregate «Danae», slika, prikazujoča vstop Napoleona v Trst 27 3. 1797, in še mnoge druge zanimivosti. V tej sobi je tudi bogato okrašen r-ečuik borzne palače. V muzeju so nadalje zbrane podobe in k:pt u-metnikov, ki so v tistih časih ustvarjali v našem mestu Med njimi zasledimo tudi avtoportret Josipa Tominca. Opozoriti moramo, da te upodobitve ne predstavljajo nikake umetniške zbirke — v tem primeru bi jih morali razstaviti v muzeju Revoltella — temveč skupno z vsemi ostalimi zbirkami dajejo poseben pečat dokumentom tržaškega ž’vljenja 18. in 19. stoletja. In končno stopimo še v sobo. ki nam prikazuie razne tržaške cerkve! Tu bomo zvedeli za cerkve, ka-\ere so že pred mnogimi leti poruši.i. Sredi sobe je na stojalu velik mode. cerkve svč. Antona Novega, katerega je napravil njen graditelj arhitekt Pietro Nobile. Tu je tudi hranjen o-stanek starega prapora sv. Justa, razne slike pa prikazujejo, kako je nekdaj iz-gledala katedrala sv. Justa Mp LO.IZ kuaighep. Koman kontrolor] ŠKR0BAR ^ Naenkrat me je bilo sram pred Filipino... Ali sem bil zatajil Tillko? Ali je bila vsa potrtost moja, vse kesanje teatralika? Zdelo se mi je, da bi me Filipina lahko zaničevala. Izogibal sem se njenemu pogledu in se zapletel s Severjem v pogovor. Razlagal mi je svoje stališče pri Pomočnici. «Ko bi človek ne bil tako osamljen! Poveljnik brez priboč nikov. Armada bi že bila. Za bobnom in za oficirsko sabljo se že zbero ljudje. — V začetku sem računal z Mohoričem. Pa saj ste slišali... Ko me je pripravil k delu — hajdi v šumo in roke pod glavo! — Samostanski gospodje so takrat pomagali. Brez njih bi sploh ničesar ne bili dosegli. Samo njih naj-pohlevnejše krdelce je bilo z nami. Saj so dale celo tercijalke — babe ki se plazijo dan za dnevom po kolenih v cerkev nemškutarjem pooblastila... Dokler samo groziš se te boje. Tvo Je sile so neznane, kdo ve koliko vojakov imas za ledjem. Ko Pa se poskusiš v boju in podležeš ~ potem je proč bojazen, potem izgine tudi tisti nimbus moči, ki te prej obkrožal. — Ljudje so pac odvisni od trških veljakov, gospodarsko so odvisni. Dolžni so Ferencu v proda.jalnici in v posojilnici. Preden jih ne rešimo in ne osamosvojimo, je ves napor zaman«. »Slovenske posojilnice ni v trgu?« «Pri Sv. Jedrti jih je preveč. Pri Ambrožu je, pri Bernardu Je... Slovenskih posojilnic je dovolj. Ničesar bi ne imeli od nove Posojilnice pri Pomočnici. Od kod denar? V ti splošni krizi bi se le blamirali. Ferenceva posojilnica stoji sijajno. V konkurenčnem boju bi nas pomandrala. Mi bi ji ob teh razmerah brez bogatašev, brez posebnega kredita — prav nič ne škodili. Ampak nekaj drugega bi bilo: vdreti vanjo! Ferencu trdnjavo vzeti! Tu bi imeli v rokah ključ do Pomočnice.« »Torej na delo vendar!« »To je lahko reči, gospod kontrolor!« pripomni učiteljica Helena, ki je bila prisluškovala Severju. «Le poslušajte dalje!« Ostala družba se je zabavala med seboj; bila je ze precej glasna. Sever se bridko zasmehlja: »To smo bili ravno poskusili. Posojilnica je bila pravzaprav že naša. Golobček v pesti — pa nam je sfrčal!« »Kako? Kako to?« «Zaradi smešne pravicoljubnosti lastnega pristaša!« razloži Helena. »Slovenci smo bedaki. Pravični proti samemu hudiču. Naravnost skrupulozno, hipohondrsko pravični... Jeseni smo se bili udarili. Rajfajznovka je za tri fare: našo, bernardsko in ambroževsko. Večina članov je seveda v zadnjih dveh. Na ti okoliščini je temeljil načrt.« «Razumem!» »Posojilnico zavojevati je težavno delo. To morate pomisliti: skoraj vsi člani so dolžniki. Tak material vam ne pomaga kar tako pri strmoglavljenju odbora.« «Hvaležnost! Strah!« »Slišati smo morali odgovore: Ferenc mi je dal denar, mi je pomogel v stiski, zdaj se mu ne pojdem za ovratnik po nesnažit! Ce propademo, nas zarubijo čez noč! — Saj je zagrešil Ferenc prav dobolj nerednosti, celo zelo smrdljivih nered-nosti... Zato so se mu tudi tresle hlače...« «Ha! Stvar Zorčeva — kaj ne?« se zgrozi Helena. «A vse premalo, da bi mu mogli popolnoma izpodkopat: sloves. Jasno nam je bilo, da moremo prodreti le, če delamo na. tihem. Javen boj je bil izključen. — Po navadi se vršijo posojilnične volitve brez vsake udeležbe. Ce oni ne slutijo napada, jih pride le peščica — teh nekaj tržanov. Mi pa navalimo s kako stotino možakov in zmaga mora biti naša.« »Gospod kontrolor!« slišim zdajci Filipino. «Kontrolor posluša evangelij!« odgovori zbadljivo Posegar. »Ali bi zapeli kakšno? Dajte, gospod kontrolor!« Filipina me prosi prisrčno. Poskusimo jih nekaj; a nič ne gre prav gladko. Posegar se trdovratno kuja — pa se zasrdim: »Ti bi sedeva pel samo kaj iredentskega! Vom deutschen Schlagbaum an der Grenze...« »Gospod kolega imaš svoj vatel!« me zavrne rezko. «Wie der Schelm selbst ist...« «Na, nič politike!« miri gospa Rokavčeva in se obrne ljubeznivo k Milanu. Svetnik se je bil prestrašil. On se boji politike kot «hud’ga vraga«. To je eden zadnjih slovenskih sodnih predstojnikov na Štajerskem, ki izumirajo počasi, a gotovo. Bržčas se boji prezgodnje smrti; in prav ima: kaj boljšega bi ne prišlo za njim. Filipina me gleda zaljubljeno in pričakuje ogovora. Jaz pa sem nekoliko nataknjen; celo to me draži, ker si ne upa, da bi me pred družbo — tikala. Ona se obme k škamlecu in ga vpraša ljubeznivo; »Ali ste že dolgo tu pri Pomočnici?« V prsih me nekaj zbode... Pa vendar nisi ljubosumen, Arnošt? «Torej se vam ni posrečilo?« vprašam kratko Severja. On zamahne z roko: »Ah!... Zadnji dan nas je nekdo Izdal. Oni so začeli letati — zbrali so jih v naglici precej. A njihove glasovnice so bile pomanjkljive. Mudilo se jim je seveda... Pa tudi: ko bi bili veljavni vsi nemškutarski glasovi — zmaga je bila naša.« «Ampak...» »Naš zastopnik v komisiji... Da ne bo nikomur k&j krlvlc® — vstane in predlaga: Uničimo volitev, pa skličimo v dveh tednih novo!« «Ko so že prešteli?« ' »Ne! Poprej že — ko je videl neveljavne listke. Ferenc je seveda planil ves vesel... Klanjam se, gospodje! Na svidenje v štirinajstih dneh!« »Preneumno!« (Nadaljevanje sledi) HIMIIMMIIMIHMIMIIIIMIMMIMHMmilMIIMIIIIIIMMIIIHMIMHniUinMIHMIHUlMMi Mednarodno teniško prvenstvo Jugoslavije Jugoslovan Keretič premagal favorita turnirja Sirolo (It.) V drugem polfinalu Skonecki premagal Contreraia DUBROVNIK. 14. — Za veliko presenečenje v polfinalu mednarodnega teniškega pr venstva Jugoslavije v Dubrovniku je poskrbel jugoslovanski prvak Keretič. ki je premagal Italijana Sirolo. ki je veljal poleg Skoneckega za glavnega favorita turnirja. Rezultati: Keretič (Jug.) Sirola (It.) 2:6. 6:3. 6:3. 6:3. Skonecki (Polj.) - Contreras (Meh.) 6:4. 6:4. 6:3. Moške dvojice: Panajotovič-Jesič - Nešič-Gasjorek 6:1, 6:2. 6:3. Molinari-Sirola - Contreras-Llamas 6:2. 6:4, 10:12, 6:2. PLAVANJE okviru dvoboja Vzh. Nemčija-SZ. Prejšnji evropski rekord je znašal 2 24”. Po prvem dnevu je bil izid dvoboia 35:25 za SZ (11:11 moški. 24:14 zenske). Postavljena sta bila še dva državna rekorda na 200 m prsno za ženske: Koivale ko (SZ) 2 54’1, Valter (Nem.) 2’55”8. avtomobm r/.» m ITALIJA—FRANCIJA JUN. Nov rekord FJse • na 100 m hrblno MONTEUARLO. 14. — Po prvefh dnevu plaValnega dvoboja juniorskih reprezentanc Italije in Francije v Monte-carlu. vodi Italija s 27:22 točkami. Na 100 m hrbtno je Italijan Elsa postavil nov državni rekord s časom 106 ’2 in za 4/10 sekunde izboljšal svoj lastni rekord. Vaterpolo tekma se je končala z rezultatom 7:2 (4:0) za Italijo. Rezultati: 190 m prosto: L Kamoun (Fr.) 58"9. 2. Peron-dini 59"2; 100 m hrbtno: 1. Christophe (Fr.) 1’05"4. 2. F.l-sa (It ) 1’06”2: 400 m prosto: 1. Galletti (It.) 4’50"7, 2. Ciar-ci tlt.) 4’53", 3. Curtnlet (Fr.) 4*55’T, Štafeta 4x100 m mešj-no: 1. Italija 4’35”1. 2. Francija 4’36"6. __ «»---- Nov svetovni in evropski rekord TOKIO, 14. — Japonski študent Takashi Ishimoto ie postavil nov svetovni rekord na 100 m metuliček s časom 1’01". Prejšnji rekord je imel isti plavalec s časom 1’01"2. LEIPZIG. 14. - Nemec Hans Zierold je postavil nov evropski rekord na 200 m v metuljčkovem slogu s časom 2’21"4 v Franeoz Jean Behra zmagal v Silverslonu LONDON, 14. — V avtomobilski dirki za «Daily Expres« Trophv« v Silverstonu je zmagal Francoz Jean Behra z BRM pred Harryjem Schellom in Floeknartom (oba z BRM). Švedom Bon.nierom (Maserati) in Amerikancem Gregoryjem (M aserati). V finalu je sodelovalo 30 avtomobilov. oniovnmi ureannr STANISl.AV HENKO Tiska Tlsuarsir zavod ZTT • Trsi KINO PROSEK-KONIOVEl predvaja danes 15. t. m. z začetkom ob 17. uri harvni film Metro «Ljubezen na deželi* (Amore provinctale) Igrajo: JANE PGVVELI, in FARLEY GRANGFR KINO SKEDENJ predvaja danes 15. t. m. barvni film cKakor listje v vetru» ROCK HUDSON in LAUREN BACAL predvaja danes 15. t. m oh 19. uri NA PROSTEM film: FOhrersdie SteueHrel Zulassungifre Tvrdka ustanovljeno 1926. leta MELILLO ALFREDO luni - til . A. ( \ 4*4)1 A !* - 'I I I. Ekskluzivni zastopnik za motocikle uPAHiLLA« »NSUk n « MOrOBl a — Originalni nadomestni deli. —* Zastopstvo in z.aloga koles znamke »VVII.LIEH«, »UOT-TECCH1A*. »MFI.11,1 O«, moška, ženska, za otroke 11III ril Ml IIIIIJIIIIIII ri I >11 IM II1MIIII lil >1111,1111111 ■< 1111III imil IM l>< tli I lltll III11,1 llllll, ■ I ■■■ M) IIIIIII ,11IIIIIIIIIIII ll< IIIIMI tlim I M Ml MI Ut II11II 1.40 13.20 14, 14.20, 15.15, la.30, 15.50, 16.20, 16 50, 17.35, 16 18.50 ia.20 19.50, 20.20, 20.50, 21.45. 23.10 PROGA TRST - BLOK PESEK Odhod s Trga Libertd OB DELAVNIKIH: ob 7.45, 13.10, 17.30. OB PRAZNIKIH: ob 11.30, 17.30. Odhod s Peska OB DELAVNIKIH: ob 8.20, 13.50, 18.05. OB PRAZNIKIH: ob 12.05. 18.05 PROGA TRST - KOZINA - HEKPELJE Odhod s Trga Libertd ob 7.30 m 13.10. Iz Herpelj ob 9. uri in 14-30. — Vožnje vsako soboto. PROGA TRST • DO IVI .K) - BOLJ UNEC - DOLINA •PREBENEG Odhod t Trga Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 6.35 7.25, 10.20, * 12.05 13.05, • 16.35, 17.05,* 18.05, 18.35. 19 20 20.45 22.35 OB PRAZNIKIH: ob 9.05 10.36. 12.35* 14.35, 16 05 17.06 18.15, 19.35, 20.40. 22.05 N. B * Samo tl avtobusi vozijo do Prebenega, drugi se ustavijo v Dolini. PROGA TRST • DUMJO • RIOM ANJE Odhodi s postale na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH; ob 7.35, 10.35, 12.20, 13.35, 18.05 19.20, OB PRAZNIKIH: ob 9.35 14 05 16.20, 19.35 , 22 50. PROGA TRST - ADAMIČ MACKOVLJE Odhod t s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob U., 13.30 OB PRAZNIKIH: ob 13.. 22 30, PROGA TRST - OSP - MACKOVLJE Odhodi s Trga Libertd OB DELAVNIKIH; ob 18 15. OB PRAZNIKIH: ob 18.30. PROGA TRST - PODLONJER LONJER Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 6,20 6.40**. 7., 7.22**, 7.40. 8.07** 8.25, 8.52, 9.02, 9.30**, 9.40, 10 15, 10.30*. 11 02, 11.20*» 11.40, 12.02, 12.20, 12.40 13„ 13.20**, 13.40. 14.15* 14.45* 15.16* 15.45*, 16., 16.20, 16.40, 17., 17.20, 17.40**, 18., 18.30**, 18.50. 19.20**, 19.40, 20.05** 20.30 20.52, 21.10, 21.40, 22.15», 22.45*. 23.20. OB PRAZNIKIH: ob 8., 8.31, 9.01, 9.31, 10.01, 10.31, 11.01, 11.42, 12., nato odhodi vsakih 25 minut. * Odhodi s Ti ga S. Francesco ** Ti avtobusi vozijo do Lonjerja. ostali se ustavljajo v Podlonjerju. Opravljamo prevoze bla/ja za tretje s lahkimi i* težkimi kamioni ter avtocislernami tudi v inozemstvo- Za informacije kličite telefonski številki 36-794 in 55-378-