/wo~bjL< Y, \4 New York Tribune«, da ni mogoče prkriti dejstva, da je zadržanje ameriških čet vse razočaralo in da so Američani zamudili veliko priliko. Ameriški vojaki so imeli možnost uničiti sile Osi, če oi bili sposobni razbiti njih črte in odrezati njih umik. Morajo se še mnogočesa naučiti. Ameriški oficirji nimajo vojnega izkustva in se nahajajo pred prvovrstnim sovražnikom. Naučili so se oprezno postopati z veterani Osi, potem ko so ob raznih prilikah utrpeli hude izgube, čeprav so Američani številčno v premoči v primeri s četami ita-lijansko-nemške postrojitve, vendar general Patterson ni Imel na razpolago zadostnega števila mož. List zaključuje, da je potrebno- da se Američani okoristijo z lekcijami, ki so jim bile zadane. Smrt angleškega generala v Tunisu Lizbona, 16. aprila, s. Iz Kaira poročajo, da je pri čiščenju minskega polja pri Susi bil smrtno ranjen angleški general Kirch, poveljnik ženijcev 8. armade. General je poškodbam podlegel. (Piccolo.) Kova angleška zahrbtno«t Castel Vetrano. 16. apr. s Dne 13. t. m. so sovražna letala med letalskim napadom odvrgla eksplozivna polnilna peresa in eksplozivne svinčnike Ta nova oblika barbarskega napadanja ponovno dokazuje zlobnost sovražnika, ki mu je predvsem do tega da bi zadel civilno prebivalstvo in zlasti dečke in otroke. Princ Piemsntski v neapeljski pokrajini Neapelj, 16 apr s. Vis. princ Piiemontski je obiskal popoldne kraje v pokrajini, ki so bili prizadeti ob zadnjih letalskih napadih. Velik obseg javnih dal tudi med Razprava o proračunu ministrstva za javna dela Rim 16. aprila, s. Proračunske komisije Zbornice fašijev in korporacij so razpravljale in odobrile proračun Ministrstva za javna dela m Ministrstva za promet pod predsedstvom predsednika zbornice ter v prisotstvu ministra za vna dela Beninija. minstra za promet G-nij;i ter podtajnikov Callettia za javna dela. Pe.erellija. Scarfiottija Arcidiacona za pro« met in Pellegrinija Giampietra za finance. O proračunu ministrstva za javna dela je govoril nac. svetnik Di Remma, ki je pohvalil delo ministrstva za javna dela v vseh odsekih njegovega raznol:kega udejstvovanja, in Del Debbio. ki je govoril o izvajanju urbanističnega zakona. Minister Benini je tovariško pozdravil svojega prednika Gorlo. omenil njegov trud ter poudaril, da se morajo zdaj napori naroda osredotočiti na potrebe v zvezi s potekom vojne, za katere je treba imeti na razpolago največ potrebščin in delovne sile. Vendar uprava javnih del ni ničesar opustila za zagotovitev izvajanj važnih in nujnih del, V gradnji je 1.582 del za skupno vsoto 1.143,3 milijona lir, in sicr v severni Italiji 369 del za 209,2 milijona lir, v srednji Italiji 368 del za 394.2 milijona lir, v južni Italiji 542 del za 233.4 tn lijona lir, na otokih pa 303 dela za 306.410 lir. Minister je nato prikazal opravljeno udej-stvovanje, ki je v nekaterih odsekih, kakor v :ckkih in železniških gradnjah občutilo težkoče trenutka, pa vendarle obdržalo svoi ritem na vseh področjih. Za gradnjo ljudskih stanovanj se je poskrbelo s pospeševanjem ak= cij pokraj:nskih ustanov v prid manj premožnim slojem. V preteklem letu je bilo dograjenih 8.388 stanovanj z 22.927 prostori, v decembru 1942 pa je bilo v gradnji nadaljnjih 25.883 stanovanj s 65.610 prostori. Prav tako so se pospeševala higienska dela in zlasti v o* dovodi in gradnje bolnic v zvezi s skupkom po*dporn;h ukrepov, ki jih hoče Režim v interesu naroda in zdravja rase pospeševati. Znatne so bile ustvaritve na področju vodnih naprav in hidroelektričnih naprav. Tudi v seda« nji dobi se nadaljujejo regulacijska dela velikih rek in gradnja kanalov v Padanski do« lini. Glede električnih naprav se nadaljuje delo po programu, ki ga je določil Duce. Proizvodnja električne energije se je v letu 1942 v pri« meri z letom 1937 povečala za 32 odstotkov. Baveč se z vprašanji, ki bodo postala zelo važna po vojni, omenja minister zlast' vedno večje zahteve mest in skupnega življenja v splošnem. Temeljne uredbe za bodoči urbanistični razvoj daje že po mcdenvh vidikih zakon. ki je bil izdan 17. avgusta 1942-XX št. 1150. V okviru teh uredb se bodo lahko ob* čine močno udejstvovale, zlasti če pomislimo, da urbanistčni zakon odteguje zasebni špekulaciji z ustanavljanjem občinsk'h posestev zemljišča, ki so potrebna za izvedbo regulacijskih načrtov. V dopolnilo poročila o delih v Cagliariju in Palermu ter o delu inšpektoratov v Toscani. Dalmazii in Neaplju ter delu avtonomnega državnega cestnega podjetja, ki zaslužno izvaja urejevanje in zboljšanje cestnega omrežja, se je minister zlasti pobavil z nalogo, ki jo re« šuje uprava s popravljanjem vojne škode. V vseh prizadetih krajih so bili funkc:onarji civilnega inženirstva med prvimi, ki so prihiteli in ob preziru nevarnosti reševali ljudi in premoženje ter takoj pričeli delo in poskrbeli, da so prizadeti zopet dobili streho. Nc da bi se spuščali v podrobnosti, jt minister zatrdil, se je prebivalstvo po delu raznih organov uprave ministrstva za javna dela prepričalo, kako hitra in obsežna je pomoč fašistične vlade. Ti uspehi so bili mogoči z duhom požrtvovanja in patriotizma, ki preveva celotno osebje uprave, ki je pripravljeno v tej uri svečane resnosti zgodovinskih dogodkov v bombardi« ranih mestih, čeprav je izpostavljeno največji nevarnosti, tudi v najbolj odmaknjenih kotih ljubljene Italije. S strogim občutkom dolžnosti, ki izhaja iz nikoli prekinjene tradicije, z neustrašnim srcem, z živci, napetimi od volje do zmage, vsakdo daje vso energijo pri izvrševanju svojih dolžnosti. Pet na delovnem mestu ob letalskem napadu padlih funkcionarjev. 17 na bojišču padlih in 10 ranjenih v službi kažejo svetlo pot, po kateri je treba hoditi. (Ve= liko odobravanje.) Zahvala Demovim Italijanskim mornarjem Poročilo ministra za promet v proračunski komisiji Rim, 16. aprila, s. Pri obravnavi prora<- I čuna ministrstva za promet je nac. svet. I Loiacomo Giuseppe razpravljal o poenotenju voznine na subvencioniranih progah in poenotenju odškodnine za rekviriane in najete ladje ter o obnovi trgovinske mornarice. Omenil je junaštva naših moornarjev. Tudi nac. svet. Zamboni je opozoril na junaštva mornarjev trgovinske mornarice, na te neznane junake, katerih padli so bili upravičeno vključeni v album slave borcev, ki so se žrtvovali za domovino. Predsednik zbornice je izrazil v imenu zbornice, kf je veren tolmač čustva naroda, ponosno zahvalo Domovine italijanskim mornarjem. Skupščina je z odobravanjem podčrtala besede predsednika. Nac. svet. Lcmbo je govoril o plačah mornarjev, ki opravljajo svojo dolžnost k>t vojaki ter je opozoril na požrtvovalnost prostovoljcev in pilotov v pristaniščih. Nac. svet. MorelU Basilide je govoril o prevoznih sredstvih zasebne industrije nac. svet. Arazzi pa o novih pomorskih gradnjah. Izjave ministra Cinija so nudile celotno sliko obširnega udejstvovanja ministrstva za premet v tej ogromni vojni, ki je bila po pravici označena za »vojno transportnih sredstev« in to zaradi prvenstvene važnosti oskrbovalnih sredstev. Po topli zahvali nac. svet. Bernocchiu, Cau in Giovan-niniju za poročila in podtajnikom Arcidia-cooo, Peverelliju in Scarfiottijii za njih uspešno sodelovanje je minister podal kratke pripombe k proračunu državnih železnic. Obširneje je govoril o železniški službi, ki občuti izreden porast potniškega in blagovnega prometa zaradi izrednih potreb Zahteve vojne so zlasti v južnih in otočnih področjih naložile podjetju ogromen napor, ki ga je bilo mogoče obvladati, ker so bili ustvarjeni potrebni pogoji, zlasti pa nagla izvedba elektrifikacije. Prav z elektrifikacijo je bilo mogoče dvigniti storilnost mnogih glavnih prog in povečati neodvisnost od uvoza premoga ter stvoriti dragoceno rezervo lokomotiv na paro. Naravno je, da se spričo prvenstvenih vojnih potreb potniški in civilni blagovni promet ne more razvijati v zaželjenem obsegu. Ker se je število vlakov znatno zmanjšalo in jih ne bo mogoče pomnožiti- je minister apeliral na disciplino občinstva, ki kaže toliko az-umevanja za žrtve, ki se od njega zahtevajo in omejuje potovanja na najnujnejša, da prepreči omejitvene ukrepe, ki bi prinesli potnikom nadaljnje nevšečnosti. Podjetje ne bo ničesar opustilo za zadostitev v mejah možnosti potreb občinstva, zlasti glede blagovnega prometa. Minister je nato opozoril na požrtvovalnost in disciplino železniškega osebja v vsakršni okoliščini in tudi ob sovražnih napadih. Na področju civilne motorizacije in ken-cesioniranih transportov je minister poudaril lepe uspehe v avtarkiCni preureditvi Hude izgube sovražnega letalstva Nad Nemčijo in zasedenim ozemljem so sovražniki izgubili 70 letal Bombardiranje Londona — Izjalovljeni sovjetski napadi na kubanskem področju lz Hitlerjevega glavnega stana, 17. aprila. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na kubanskem mostišču so se izjalovili tudi včeraj ponovljeni sovjetski napadi. V zadnjih treh dnevih je bilo v odseku enega nemškega armadnega zbora v sodelovanju z letalstvom uničenih 50 sovjetskih oklopnih voz. Na ostali vzhodni fronti So bili živahnejši boji samo ob zgornjem Doncu. Tukaj so zavrnili oddelki kopne vojske in orožja SS več močnih napadov sovražnika. V Tunisu je potekel dan razen krajevnega delovanja v nekaterih odsekih zapad-ne in južne fronte v splošnem mirno. Letalstvo je napadalo sovražna letalska oporišča ter z bombami zadelo zelo številna letala na tleh in skladišča materiala. Lovci in protiletalsko topništvo z morja so sestrelili v Sredozemlju 11 sovražnih letal. V noči na 16. aprila je prišlo do bitke ▼ Rokavskem prelivu med čolni nemškib oddelkov za zaščito obale in lahkimi angleškimi pomorskimi oboroženimi silami. En sovražni topniški čoln je bil tako hudo poškodovan, da ga je treba smatrati za izgubljenega. Sovražnikov poskus, da b: eno naših ladij potopil z neposrednim napadom, je bil odbit v borbi z bližine. Naši čolni so se vrnil do zadnjega v svoja oporišča. Pri nočnih napadih sovražnih letalskih oddelkov na kraje južne in jugozapadne Nemčije, predvsem na Mannheim in Lud-vvigshafen, kakor tudj na vzhodno nemško ozemlje, je utrpel sovražnik posebno težke izgube. Po dosedaj razpoložljivih in še nepopolnih vesteh sta bila na vzhodu sestreljena 2, na zapadu na 53 večinoma štirimoternih bombnikov. Razen tega je bilo včeraj pri napadih na zasedeno zapadno ozemlje uničenih še 15 sovražnih letal. Pogrešana so 3 lastna lovska letala. Hitra nemška bojna letala so preteklo noč metala bombe težkega kalibra na področje Velikega Londona. v bojih ©b ICubanu Berlin, 16. apr. s. Kakor se doznava iz veja; škega vira, so Sovjeti izkoristili zboljšanje vremena in skušali včeraj v prvih urah izvesti močan napad na nemške postojanke v vzhodnem odseku kubanskega mostišča. Sovražnik se je zaganjal proti nemški obrambni postrojitvi z več divizijami in številnimi tanki. Uspelo mu je samo začasno prodreti na nekaterih točkah v nemški obrambni sistem, močni protinapadi nemške pehote pa so v kratkem času vzpostavili prvotni položaj in popolnoma uni» avtomobilske službe z uporabo plinskih p,---gonskih sredstev, s poste pnim pospeševanjem in uporabljanjem proizvodnje metana in končno z uporabljanjem motornih sredstev z električnimi akumulatorji. Nadaljnje zahteve vsiljujejo nove omejitve v avtomobilski službi, toda poskrbelo se bo za potrebe v tem kočljivem odseku. Glede trgovinske mornarice- kateri je posvečena največja skrb in pozornost, je minister opozoril na težke naloge, ki jih je merala doslej trgovinska mornarica izpolniti in tako podpirati vojni napor narodi. Oskrbovanje otokov in ozemlja onstran morja je za našo trgovinske mornarico dejanje. ki je vredno največjega priznanja. Minister je nato omenil mere za povečanje storilnosti ladjedelnic, za popravljanje in gradnjo novih tipov iadn majhne in srednje tonaže kljub pomanjkanju potrebnega delavstva. Glede pristaniškega udejstvovanja se predvideva predvsem dvig storilnosti naprav, ki se bodo izpopolnile s priložnostnimi sredstvi in s premikom množice delavcev ter izvedbo primernih gospodarskih in podpornih mer. Minister je omenil s ponosom 2094 padlih ali pogrešanih mornarjev in nad 500 ranjenih, posadke, ki so ob največjem tveganju onespesobile ali same potopile svo'e edinice- da jih ne bo sovražnik dobil v roke, ter drzne razbijalce oceanskega bloka, številne mornarje trgovinske mornarice. k{ služIjo v vojni mcrnsrici, s skupnim idealom in vero v usodo domovine. (živahno odobravanje.) Nadaljnji skrbstveni ukrepi za mornarje se proučujejo in bodo izvedeni. Uprava pa ima v vidu tudi vprašanja za bodočnost. Zopetna obnova trgovinske mornarice se smatra za temeljno vprašanje povojnega časa, toda naše ladjedelnice bodo lahko popolnoma ustrezale zahtevam. Rešeno bo tudi finančno vprašanje. Glede peštno-telegrafske službe, za katero je predviden preb;tek, je minister obvestil- da bo storjeno vse, kar je mogoče, da bo služba obdržala svojo učinkovitost v sedanjih okoliščinah. Glede brzojavnih sporočil je minister opozoril, naj se občinstvo poslužuje tega sredstva le v najnujnejših primerih. Znatno so narastle vloge v poštni hrani1-nici in dosegle nad 76 milijard; 45 milijard predstavljajo poštni boni. Tudi telefonska služba je kljub novim napeljavam preobremenjena, deloma zaradi prekomerne uporabe obč nstva. Uprava se zaveda, da mora reševati vedno resnejša vprašanja, je zaključil minister, toda računa lahko s preizkušeno disciplino, marljivostjo in odrekanjem vseh delavcev v prometu- mornarjev na morju in v pristaniščih. delavcev v ladjedelnicah, železničarjev in nameščencev pošte in telegrafa ter pripadnikov železniške, poštnotelegrafične in pristaniške Milice. Končno je ganljivo hvaležno pozdravil vse padle iz velike družine prometa, združene v enem samem krogu žrtvovanja in junaštva s tovariši oboroženih sil (Izredno splošno odobravanje.) čili sovražne skupine. 13 uničenih tankov ter veliko število ujetnikov in padlih predstavlja katastrofalno bilanco te sovražne akcije. Tudi nemško letalstvo je v izredni meri sodelovalo pri preprečevanju sovražnih načrtov. Več sto bojnih letal in strmoglavcev je od prvega trenutka posegalo v borbo in podpiralo nemške čete. Nemški napadi so si neprekinjeno sledili proti kolonam tankov in sovjetskim topniškim postojankam, nekaj eskader nemških letal pa je uničevalo z bombardiranjem iz nižine sovjetske čete. Toča bomb. ki je padala na sovražnika, je povzročila strahotne vrzeli tudi med boljševi« škimi skupinami, ki so se pripravljalt za napad. Razdejanje na sovražnikovi strani so dopolnjevali nemški strmoglavci, ki so operirali proti sovjetskim protiletalskim baterijam. Učinkovite so bile tudi akcije letal »Jj88« in »HE-111« proti vasem v zaledju, kjer je mrgolelo čet, oskrbovalnim potem in skladiščem muni-cije in goriva. Številne jate nemških lovcev so ščitile operacijsko prizorišče napadov lovcev in bombnikov. Med letalskimi borbami so nemoči lovci, podprti s skupinami slovaških m hrvatskih lovcev zrušili brez lastnih izgub 58 sovjetskih letal. Tudi včeraj so se po zaslugi močnih skupin nemških letal in strmoglavcev ter učin* kovite obrambe nemških in rumunskih pešcev izjalovili sovjetski načrti za omajanje odpora na kubanskem mostišču. Nemški uspeh je tem pomembnejši, ker so se sovražnikovi napadi ponavljali ne glede na krvave izgube. Sovjetski porazi na finsketa odseku Helsink, 17. aprila, s. Današnje vojno poročilo javlja, da so finski napadalni oddelki ob podpori topništva in metalcev bomb vdrlj v vzhodhem odseku fronte v Karelski ožini v močno utrjeno sovjetsko posto;ank.-> m pognali v zrak vsa napadalna gnezda in zaklone ter uničil posadke do zadnjega moža. Sovražnik je takoj odgovoril s silovitim protinapadom je bil krvavo odbit in je utrpel hude izgube. Sovjetske rezerve, ki so prispele na pomoč, »o bile hudo zdelane s topništvom in metalci bomb ter so bile razpršene in decimirane, ko so se umikale. Vzhodno od tod so finske čete po izredno siloviti borbi, ki je trajala nad eno uro, onemogočile silovit napad sovjetskih napadalnih čet. V srednjem in severnem odseku fronte ▼ vzhodni Kareliji je bilo borbeno udejstvo-vanje izredno živahno. Protiletalski uspehi edinic nemške mornarice Berlin, 16. apr. s. Zaščitne edinice nemške vojne mornarice so včeraj sestrelile, kakor so doznava iz vojaškega vira, tri angleška letala, pripadajoča skupini, ki je napadla neko mesto v zapadni Franciji. Edinice nemške mornarico so od 1. aprila do danes sestrelile 35 sovražnih letal. 16 let protiletalske Milice Rim, 16. aprila, s. Protiletalska topniška Milica je dones proslavila 161etnico svoje ustanovitve. Skupina legionarjev protiletalske Milice se je s praporom 18. legije podala na generalno poveljništvo Milice in se poklonila v svetišču padlih. Na žaro so položili loverjev venec, šef glavnega stana Milice je nato sklical k raportu oficirje poveljništev specialnih odredovj ki se nahajajo v Rimu in katere mu je predstavil poveljnik protiletalske Milice lucgotemente general Galamini. General Galbiati je izrazil svoje zadovoljstvo spričo hrabro pre-stanih in zmagovitih preizkušenj in je rekel, da bodo legionarji protiletalske Milice, ki jih italijanski narod pozna, ceni in občuduje, tudi v bodočnosti zvesti prisegi tn da bodo besni napadalci na naše neoboro-ženo civilno prebivalstvo najhujše še doživeli. Rapcrt se je zaključil s poziravom Duceju in s petjem vojsših in revolucijskih pesmi. Boljševiško uničevanje Poljakov Ogorčenje poljske javnosti zaradi pokola pri Katym Varšava, 17. aprila, s. Varžavski tisk objavlja pedrobneeti poročila očividcev o masakru ujetih poljskih oficirjev, katere so našli v skupnih jamah pri Katynu. Nemške ob'asti so pozvale priče, naj se podajo na kraj, kjer so boljševiki storiti enega izmed največjih zločinov v svoji krvavi zgodovini. Drznava se, da izkopavajo trapla pod nadzorstvom poljske delegacije in nemških oblasci, k. so sklenile, uredit" v Katynu poljsko vojno pokopališče. Spomin na mučeništvo poljskih of:c:r.1ev bo ovekovečen s spomcn:kcm, k- ga bo izklesal neki ne.n-škl kipar. s>Kurier« komentira nečloveški pokol ln pcularja, da je 'ril^ iri Katynu umorjena ena tretjina poljskega oficirskega zbora in da ne more prav nič opravičiti pokola '-rr So/""etska 7vo z dežele po redni poti do potrošnikov in da 9e pravično razdeli med prebivalstvo. Pogosto je tudi težkp ločiti med posli črne in sive borze. Zato bodo imeli strogi ukrepi, ki se sedaj izvajajo proti črni borzi, svoj vpliv tudi na sivo borz». Predvsem bodo izločeni eni, ki zaradi prekupčevanja donašajo v mesto tako racionirano in kontrolirano blago kakor tudi ostalo blago. Ti ljudje bodo poslani na delo v sm slu do- ločb o delovni dolžnosti in delovni službi. Vzporedno pa se ustvarja organizacija, ki bo imela nalogo nakupovati na deželi razne pridelke in jih organizirano dovažati v mesta za oskrbo prebivalstva Francozi, Vri so v početku kazali nerazpoloženje proti vladnim ukrepom polagoma spoznavajo, da bodo imeli od organizirane oskrbe končno vendar koristi. Izšel je novi roman DK! Pravkar je prišel lz knjigoveznice najnovejši roman »Dobre knjige«. Naročnikom se bo začel dostavljati takoj v ponedeljek. Od ponedeljka dalje ga lahko dvignejo v upravi naših listov tudi oni naročniki, ki prihajajo sami po knjige. Nenaročniki si lahko nabavijo novi roman prav tako v upravi v Narodni tiskarni ali pa v vsaki knjigarni. »Dobra knjiga« prihaja to pot s L delom svetovno znanega Bromfieldovega romana iz sodobne Indije »PRIŠLO JE DEŽEVJE44 V romanu nas pisatelj seznani z indijsko dwavo Rančipurjem, ki se duši v vročim strašnega indijskega poletja. Tam je le malo Evropcev, nekaj misijonarjev, nekaj ljudi, k! se udejstvujejo v bolnišnici in v šolah, in nekaj uradnikov in častnikov, vsi ti pa se kar izgube med množico Indijcev, ki se silno razlikujejo drug od drugega po verovanju in kulturi. In kmalu se uživimo v vsa stremljenja sodobne Indije, v neskončno raznoličnost indijskega življenji, ki je bohotno in okrutno baker narava v Indiji. Iz tega veličastnega okvirja pa izstopajo- glavne osebe romana v čudoviti igri pisateljeve domišljij«: moderni Indijec kirurg Safka okrutna in lepa mahara-ni stari manaradža s svgjo globoko vero v indijsko bodočnost. Tom Ransome, člevek, ki se ne znajde v svojem brezdelju, lord Hcston. industrijec, ki si je pridobil plemstvo, in njegova žena. lepa in razuzdana lady Hestonova Louis Bromfield nam pokaže odnose teh ljudi v času, ko doleti Rančipur strašna naravna katastrofa, ko 9e poruši veliki jez nad električno centralo in se na tisoče ljudi utopi v povodnji. Grozljivost dogodka se nas dojmi tem silneje zaradi načina, kako odigra sleherna izmed oseb svojo vlogo v tej čudoviti drami. •Prišlo je deževje« nam ne pokaže čarobne Indije, kakršna živi ▼ nejasni ljudski domišljiji, temveč nam osvetli sodobno Indijo in skupino modernih ljudi z neizprosno žarko svetlobo resničnosti, ki je prav tako nenavadna, a dosti vznemirljivejša kakor izmišljotine o Indiji * Roman bo Izšel v dveh delih, ld bosta skopaj obsegala nad 600 strani. Drugi del bodo naročniki dobili v začetka maja. V podrobni prodaji velja broširana knjiga IS Ur, vezana pa 28 lir. Po znižani ceni lahke dobi tudi prvi del »Deževja«, kdor m prijavi ca naročnika »Dobra knjige«. Mesečna naročnina, Id je eqaka ceni za sno knjigo« znaša za naročnike »Jutra« ln »Slovenskega naroda« 10 lir sa broširano ln 20 Ur za ve»no Izdajo, za ostale naročnike pa 11 lir Gospodarske vesti = Nova ureditev pri bivši Južni železnici. Dne 13. maja bo na Dunaju 92. občni zbor delničarjev železniške družbe »Du-nav-Sava-Adria« (prej Južna železnica). Občni zbor bo sklepal o odobritvi mednarodne pogodbe, ki je bila 10. avgusta 1942 sklenjena na otoku Erioni med družbenimi predstavniki in predstavniki držav, preko katerih tečejo železnice te družbe, to so Italija, Nemčija, Hrvatska in Madžarska. To mednarodno pogodbo so vse štiri države že ratificirale. Kakor poroča nemški ministerialni ravnatelj Prang v listu »Archiv fiir Eisenbahnvvesen« pomeni nova ureditev bistveno zboljšanje nasproti stari pogodbi, ki je bila sklenjena v Rimu 29. marca 1923. Potreba nove ureditve je nastopila že leta 1938. ob združitvi Avstrije z Nemčijo in so se že takrat pričela prva pogajanja. Pogodba prinaša državam, ki izkoriščajo omrežje Južne železnice, znižanje dolga na primeren znesek. Celotni dolg teh držav nasproti imetnikom obligacij Južne železnice je skupaj z nevnovče-nimi kuponi določen na 86.8 milijona zlatih frankov. Nova pogodba omogoča predčasen prenos lastništva železnic na države, ki izkoriščajo te železnice. Anuitete so določene takole: Nemčija 1.70 milijona zlatih frankov, Italija 0.95 milijona zlatih frankov, Madžarska 0.59 milijona zlatih frankov in Hrvatska 80.000 zlatih frankov. , Obrestovanje obligacij Južne železnice je načelno določeno na 3%. Amortizacija pa se bo vršila po amortizacijskem načrtu bodisi z odkupom obligacij ali pa z žrebanjem. =» Pred novimi nemško-švicarskimi trgovinskimi pogajanji. V prometu med Švico in Nemčijo obstoja od 16. januarja t L brezpogodbeno stanje, ki se nanaša tudi na švicarski promet z Belgijo, Nizozemsko in Norveško. Plačilni promet med Švico in Nemčijo se od 16. januarja razvija navzlic temu preko obračunskih zavodov obeh držav, četudi na podlagi avtonomnih predpisov. Švica je sicer v počitku glede na prenehanje trgovinske pogodbe razveljavila državno garancijo za švicarske terjatve v kliringu z Nemčijo, vendar je to garancijo v zadnjem tednu zopet obnovila, ker so se pokazale kvarne posledice za švicarsko gospodarstvo. Sedaj še poročajo, da s» bodo v kratkem pričela nova nemško-švicarska gospodarska pogajanja, ki bodo verjetno dovedla do sklenitve novega trgovinskega sporazuma. = «ddaja kolodvorske restavracije V Ljubljani, žel. uprava razpisuje natečaj (likvidacijo) za oddajo v zakup kol. restav-rieije na postaji Ljubljana pod naslednjirar pogoji. Osnovna letna zakupnina znaSa 40.000 lir. Po natečaju izbrani zakupnik bo imel pravico uporabljati v postajni zgradbi tri sobe za sebe in svojo družino in dve zgradbi ob ulici Scčke divizije za shrambo raznega materijala. Za te prostore bo plačeval zakupnik najemnino, določeno v pog'dbi. Razen tega gredo v njegovo breme vse davščine in obremenitve v zvezi z votdstvorp peptajne r »s ta vranje fjti s prostori oddanimi v najem. Pogodba se bo sklenila za nedoločeno dobo in bo pričela teči s 1. junijem 1943-XXI. Stranki bosta imeli pravico pogodbo odpovedati na S mesece v naprej. Letno zakupnino bo treba plačevati v naprej v štirimecečnih ot>-roloih. Izbrani zakupnik oo moral položiti kavcijo v višini li letne zakupnine. Prošnje za pripustitev k natečaju morajo biti opremljene z naslednjimi listinami: 1.) Vloga na taksnem papirja za 6 )!r naj vsebuje osebne podatke, točno socialno razmerje in bivališče kandidata; 2) Splošno spričevalo sodne pisarne, ki n« sme biti starejše kot 1 mesec od objave tega oglasa; 3) Overovljeni rojstni list, iz katerega je razvidno, da je kandidat arijske rase. Omenjene tri 1'stine je treba poslati priporočeno po pošti na naslov: Predstojniku delegacije vzhodnih železnic v Ljubljani, Kolodvorska 39 najkasneje do 10. maja 1943 (do 18. ure). Nične bodo vloge, dospele tudi po krivdi pešte po tem reku ali če bodo nepopolne. Natečaja se smejo udeležiti le oni kandidati, ki Jln bo žel. uprava izbrala kot primerne po svoji končno veljavni odločitvi. Kandidati, ki' bodo pripuščeni k natečaju bodo prejeli pssebna vabila. Po prejemu omenjenega vabila bodo morali kandidati takoj predložiti sledeče listine: a) overovljeno spričevalo o italijanskem državljanstvu na taksnem papirju za 6 lir; b) hranilno ali depozitno knjižico, iz kiatere je razvidno, da iima kandidat bsjnčni depc&it vsaj 100.000 lir; c) potrdilo, iz katerega je razvidno, da je kandidat plačal vse davke; d) potrdilo o vpisu v profesionalno sindikalno organizacijo na taksnem papirju 6 lir, ki ne sme biti starejše kakor 3 mesece od objave tega oglasa. To potrdilo mora biti overovljeno od Kr. Pre-fakture, če ga predložijo kandidati, ki bivajo izven Ljubljanske pokrajine; iz njega mora biti razvidno koliko let že kandidat vrši poklic restavraterja; e) potrdilo, da kandidat ni v >teča;u; f) potrd-Jo o dobrem političnem in moralnem vedenju na taksnem papirju 6 lir, overovljeno za kandidate izven Ljubljanske pokrajine; g) potrdilo o zdravstvenem stanju, izdana od žel. zdravn ka; h) začasno kavcijo za pripustitev k natečaju, v obliki čekn -svoda Banca dTtalia za 10.000 lir. ezano Iz-liT22 Ur. Nakazila za sir trgev-m Prehranjevalni zavod Visokega kor.i sariafa obvešča vse trgovce z racioniranimi in kontin« gentiranimi živili mesta Ljubliane da dvignejo do 21. aprila t. 1. nakazila za s-r za mesec april v Gosposki ulici 12, I. T »izdefjevanje- sira potrošnikom Prthranjsvahil zavod Vs konnaariata ofe-v»šča vs« potrošnike mesta Ljubljane, da dobijo od 22. t. m. dalje pri svojih trgovcih za mesec april na odrezek B 60 gr. parmezana in 1,50 gr mehkega sira Slovenski kmečki pasjon Ko igrajo v našem gledališču pasi jonsko igro, mi uhsja spomin v čase in kraje, kjer sem v mladih letih gledal uprizoritve dela znanega »poredniga pavra« Drabcsenjaka in ki nosi naslov »K( medija c-d zeliga grenkiga tcrplenja ino smerti Jesusa Kristusa našiga ljubiga Gospoda«. Besedilo je prevod »v kcroshko shpra-ho« m je nastalo leta 1818. Kakor vsak pisa* telj, tako je želel tudi naš kmečki pesnik, da bi se te deio uprizorilo, kar naglasa v uvodu pišoč: S .•kaj moj frajd bi tak biv De bi jest en takaj bratrov ticbiv De bi je k tej kernedijej zve sbirov Ino prov dobro zve komand^ercv Ali se bojo ani nauzh.ti teli Bomo to shalostno komedjo imeli. Kd?.j so začeli to igro uprizarjati, m znano. Dr. Fran Kotnik, ki je z znanstvenim zanima-jem in veliko marljivostjo mnogo let raz-kaval Dvabraenjakovo osebo, sklepa, da so se /•Cele predstave na Kostanj ah okoli leta 1830. (":c je temu tako, potem se kmečkemu poetu, < je umrl okreg leta 1825, želja ni izpolnila, d.r b: »dobro zve komandiercv«. kakor se ni njegovemu velikemu tovarišu Karlu Weiserju. je napisal in posvetil Weimariu svojo veliko bbiijsko tetralogijo in njene uprizoritve tudi ni doživel. Drabosenjak je bil skromen kmet, ne zahteva časti od ljudi in na svoje delo ni domišljav: Jes sim to naredov per enej srednej meri Sa to ker sim te shlahteshi v tej katol- shnej veri. n na koncu prosi: De kne savershte mi tu Kadar po moji Smerti m ene bo vezh ... Obe njegovi želji pa je narod po njegovi rti izpolnil in sto let je že počival na um« r>kem pokopališču, ko so še vedno pripove-vali o njem, brali njegove rajme in igrali iegovo »komedijo«. Napisal io je kmet, igral je kmet in gledat jo je hodil kmet, zato je-•ranila privlačno silo in tisti namen, ki ji ga dala snov in ga je utrdil pesnik: Ni bil to : ter, ampak verska pobožnost. na katero opo-r; v prologu Smrt, ki pravi: Satu mi to andoht sedaj deržimo Da Kristusa prov častimo. Te katiri ima tu za smieh te pade noter v teveči grieh. Že pri razdelitvi vlog 6o strogo pazili, da so . v rokah pravih ljudi. Igralec dvomljivega 'čaja in slabega glasu bi kvečjemu smel igra« Judeža, levega razbojnika, ali kakega hudega ida.Vloge Kristusa,Marije in apostolov so imeli i dno ugledni, pobožni ljudje. Dan pred prvo T - zoritvijo, ki je bila navadno na cvetno ne-se je igralec Kristusa postil, na dan upri« - h t ve pa je šel on in še nekaj njegovih ožjih, pr. igralke Marije, Marte. Magdalene itd., k navedi in obhajilu. To je bilo, dokler so kmet-saml brez zunanjega vpliva igrali in gledali. ;ele. ko so se začeli za stvar zanimati izven mečkega življenja in mišljenja stoječi ljudje tu in tam opozarjali na anahremizme in se ri predstavah zabavali nad robatostmi, ki jih met z ozirom na svojo govorico niti opazil ni, nočaa začel bledeti nimb pobožnost i. Vzlic •emu p« se starejši ljudje niso odtujili tradiciji <=o - -no smatrali prireditev za versko po« Pri neki uprizoritvi sem celo slišal, ko je stotnik, sedeč na konju, zaklical pred - -r dom na Kalvarijo: »Kristjani, dejte kvo- - dov in požinjajte, kaj je Krišteš za nas •nov!« ... Vsi so se odkrili, nekdo iz množi« e pričel moliti rožni venec in sprevod se pomikal v hrib, kjer se je uprizoril tretji igre, križanje. Zgodilo se je tudi, da so ;-~alci med igranjem z odra opozarjali ljudi, se nikar ne smejejo žalostni igri. Čisti do-;ček je prve čase šel v celoti v cerkvene . nene. šele pozneje en del tudi v dobrodelne, .ivečkrat za gasilce. Igra ima tri dele in tri različna prizorišča, del — do razglasitve Kristusove obsodbe — ae izvaja na odru, gledalci pa stoje na istem. Drugi del je sprevod na Kalvarijo, ri katerem tvori občinstvo, ki je pomešano ed igralce, štatisterijo. Tretji del križanje, ključi igre na bližnjem griču. V prvem delu vrste prizori, ki jih loči ob skromnih spremembah spuščanje vmesnega in sprednjega zastara. Prizor v gezemanskem vrtu se odigra d. orna na odru. deloma na hodniku pred Judež se obesi navadno na najbližnje j\ y poleg odra. od koder ga sname jo hudiči ete ž njim proč. Oproščeni, neolikani Ba-.Ta zakliče: »Vcči je lump, več i je sreča, uh . piši vaša ječa« — in skoči z odra med ob-stvo, navadno tam, kjer stoji največ žensk. Vakc robate komike je še več, največ pa je ie : o v besedilu in je morala poseči na posre-i vanje duhovskih krogov vmes oblast, da je marsikaj odpiiila in omilila. Judež kaže svojo grabežljivost s tem, da maši pri večerji kruh a rekav, ko pa se zave svojega izdajstva nad mojstrom, si cd samega kesanja preden se ' besi, puli lase iz glave, namreč žimo iz pri-• uvne lasulje, napravljene iz starega klobuka. Judeža zapeljuje k samomoru hudič, k! mu polaga vrv pod noge tako dolgo, da jo pobere z besedami: »Ker mi je pa hudič ttv prinesov, pojdam in se bom sam obesov.« V drugem prizoru nato pripeljejo hudiči v verige vklenjeno Judeževo dušo, vso v črnem. Duša toži, koliko v peklu trpi in kakšno družbo ima in svari pred grehom. Preprosti gledalec se ne zadovolji z navadnimi teatrskimi dejanji, on hoče videti resnico. Zato so se tudi igralci tega pasijona potrudili, da jo prikažejo č:m boli naravno. Za steber postavijo pri bičanju Škaf vode, v katero so nasuli zmleto opeko. Rablji pomakajo biče v to vod«, da delajo pri vsakem udarcu rdeče lise na Jezusovi spodnji obleki. V trnjevo krono so imeli nonekod vdelano gobo, namočeno v rdečo ban-o. ki se je vlila po licu, ko so mučitelji nritisn"Ii Jezusu krono na glavo. Drugi del, kakor rečeno, je sprevod od odra na bližnji grič. Dejanje se vrši tudi med potjo, saj čaka nekje Simon, ki pomaga potem nesti križ, Marija sreča svojega sina, Veronika briše pot Gospodu in nato pokaže občinstvu sl:ko božje glave na prtu, jeruzalemske žene pridejo in Kristus pade trikrat pod križem, točno kakor je naslikano na križevem potu. Ta pohod je zvezan z besedilom, ki ga igralci govore na pamet. Za vsak primer pa hodi med njimi Sepetalec s knjigo v roki. Višek dejanja je v tretjem delu, na Kalva-riji, kjer že stojita dva križa tretji na leži med njima na tleh. Prvi prijahs tja glasnik s trobento ali zastavo, za njim na suhem belcu Smrt. Pilat, Herod, stotnik, frajman, Kajfež, Ana in drugi velikaši prijahajo in se razvrate okrog križev. Vse dejanje je osredotočeno na Kristusovo križanje in se vtši okrog srednjega križa. Za oba razbojnika se nihče dosti ne bri« ga, ker sta skoraj statista. Zato jih tudi nihče ne križa in skočita sama na polici na križu in se primeta za že zabite kavlje. Jezusu pa slečejo modro haljo ga polože na križ na tleh in daleč okoli se čuje pribijanje. (V drugem delu, med potjo je namreč Jezus nesel lahek, votel križ. ki ga dajo v kraj, čim prispo na grič.) Ko so križ, na katerem je Jezus, dvignili in ko so izgovorjene znane sedmere besede, zagrme topiči v znak. da se je tresla zemlja. Jezusa snamejo s križa, ga polože v naročje materi in angel zaključi igro rekoč: Tu bodi Bogu k česti in sinu nja, kar je sturov za volo naša zveličanja. Zatu moramo njomi vso čest dati, da je svojga Sina mogov taku trpeti nati. Igralci se kostimirani z občinstvom vred raz-idejo, kar nikogar ne moti. Pri vseh anahro= nizmih ni bilo opažati neskladnosti m motnje. Gledalci so sicer vedeli, da mora biti oprema približno taka. kakršno vidijo na križevem potu in drugih nabožnih sJikah, ni jih pa prav nič odvračalo, če je bila drugačna, ali pa kar civilna z malo spremembo. Tako n. pr. Simon iz Cirene nastopa v navadni, civilni obleki s papirnato čepico na glavi, gostilmčar je pravi »birt« današnjega časa z belim predpasnikom in žametasto čepico, Baraba ima cbleko, ki bi komaj veljala za strašilo v zelnik, vojaške osebnosti imajo cesarske vojaške suknje m dolge sablje, frajman ima strogo oficirsko obleko. samo z razliko, da je popolnoma rdeča. Apostoli nosijo haije, izpod katerih gledajo civilne hlače, Peter ima za pasom dva vejika, iz lesa izrezana zlata ključa. Smrt je oblečena v ozko belo obleko, ki je delana v enem, žaba, se zapenja na hrbtu zadaj in so na njej na« slikane kosti, čez glavo ima kaširano ali leseno mrtvaško glavo. Hudiči so črni. kosmati, pravcati parkeljni. Vlog je mnogo m morajo nekateri igralci prevzeti po tri ali štiri vloge. Dasi navadno niso bili maskirani in so imeli v vseh vlogah isti obraz, gledalcev ni motila Tu se spominjam moža, ki je leta 1932 igral Petra, Barabo in desnega razbojnika. Bil je mogočne postave z dolgo, sivo brado, po poklicu pa je bil cokljar* Po samogovoru, kjer s.* kesa, ker je zatajil Gospoda, se obrne k občinstvu in pravi: »Ker je tukaj nekaj nem« ške gospode, bom to povedal tudi po nemško.« In res je v podobnih verzih, kakor so slovenski. povedal tudi po nemško. Vprašal sem na-vzečnega župnika, kdo je ta jnož. pa mi pravi. »To je naš najboljši priložnostni govornik, ki mi je prinesel v župniSče besedilo za govor na njegovem grobu, če bi umrl takrat, ko bi mene ne bilo več v tej fari. Pravi, da meni že zaupa da bom prav govoril, za mojega na« slednika pa ne ve. če bi. Zato prinaša govor spisan, jaz pa naj ga hranim v župnem arhivu.« Zanimiv original, kakršni so še zelo, zelo redki! Tako so tedaj igrali kmetje ta pasljon sto let. A ves ta čas nikomur ni prišlo na um, da bi se bil usmilil okornega besedila, ga približal slovnični slovenščini in odpravil, kar je bilo potrebno. Kakor so bili kmetje pri upri« zarjanju navezani sami nase. tako da jim tudi v tem pogledu ni nihče bil v pomoč. L. 1890 je »Mir« poročal o predstavah in priporočal, naj bi Mohorjeva družba dala igro »preložiti na jezik, kakor se nahaja v knjigah. Družba b' potem lahko to igro o priložnosti sprejela med- družbine knjige«. Istega mnenja je bil Anton Trstenjak v »Slovenskem . gledališču« leta 1892, ki piše: »Vredno bi bilo, da se rokopis tiskom priobči, in jaz bodem peskrbel. da se to skoro zgodi.« Vzlic temu pa je igra čakala do leta 1937, ko je besedilo prav lepo uredil in prilagodil prof. Niko Kuret in je izšla knjiga s preglednimi pojasnili in sl;ksmi, ki smo jih posneli na mestu uprizoritve. Dra« bosenjaku so se njegove želje vendarle izpolnile. Nad sto let se je igra uprizarjala in slednjič izšla v dostojni izdaji v tisku. Uslišana je bila njegova prošnja, ki pravi: To pisanje je mene sve Ijubu Sa to dela jes vas prosim lepu De kne savershte mi tu. J. Špicar. V pisarni za vsako pomrč Ljubljana, 17. aprila. Nujno potrebujem prošnjo s prevodom. Na koga naj se obrnem? Potrebne so mi nekatere trgovske informacije. Ne znam si pomagati v zadevah socialnega zavarovanja. Kdo bi mi brž pomagal pri davčni napo« vedi. In človek tolikokrat potrebuje razne listine — potni list nravstveno in šolsko spričevalo, domovnico, rojstni, krstni, poročni ali mrliški list, ne samo z našega območja, marveč tudi iz tujine. Neznan mi je nasiov nekega urada, trgovine, odvetnika ali zdravnika in — prav ta na« slov tako nujno potrebujem. Ali naj izprašujem postreščke po ulicah, ali naj se obrnem na zakotno pisarno? Čemu neki? Sredi Ljubljane — v Šelenburgovi ulici — se šopiri zdaj velik napis: »Servis Biro«. To je postrežna pisarna za vse. Kratko ime za najširšo postrežbo. Pisarna, ki posreduje v vsa« kršni zadevi, nasvetuje in pomaga v najrazličnejših vprašanjih. Pa ne za drag denar, mar« več času primemo in s smislom za socialno plat našega malega človeka, ki si v -zadregi tako težko pomaga in ki je pomoči nujno potreben. »Servis-Biro« ni nova ustanova, toda doslej je bila vse preveč skrita tam doli na Šent-petrski cesti. Vendar je v njeno upravičeno hvalo treba povedati, da je zlasti takrat sto« rila rrfhogo, mnogo koristnega za stike z rojaki izven Ljubljanske pokrajine. Zdaj ima torej velike sobane v šelenburgovi ulici, da se z njim lahko ponaša. Rudolf Juvan vodi urad s svojo znano ustrežljivostjo, v pcmoč so mu spretne pisarniške sile, predvsem ugleden strokovnjak v pravnih vprašanjih in v znanju jezikov. Kajti predvsem je »Servis Biro« pisar« na. ki prepisuje, prevaja, korigira in razmnožuje. Da bomo bolj konkretni, lahko povemo, da tu naročena prošnja ne stane dosti nad 10 do 20 lir. Postrežna pisarna, urejena po veli- komestnih zgledih, je edina te vrste v Ljubljani. Biti hoče solidna, v stalnem boju z zakotnim pisarstvom, legalna m koristna vsakomur, ki potrebuje njene pomoči ali nasveta. Sprejema vsa naročila in hoče nuditi usluge v najraz« ličnejših zadevah, samo da stranka v mestu in na deželi prihrani čas. neprijetnosti, zadrege in stroške. Prav zanimivo bi bilo opisati posamezna podrobna opravila, ki jih je »Servis Biro« v svojem triletnem poslovanju že opravil. Mnogo odsevov pristnega našega življenja bi se zrcalilo v takem opisu — življenja, ki potzna mnogo tegob, vendar pa ima tudi mnogo hu-morne primesi. Morda bo kdaj pozneje pri« lika za tak opis. Danes smo hoteli samo mimogrede opozoriti na »Servis Biro«, mimo katerega gre še marsikateri morda zaskrbljen, ko ne ve, da mu prav tu lahko nudijo pomoč. Naše navedbe niso reklamna hvala za »Servis Bircw>, marveč samo informacije tistim, ki si še niso na jasnem, kaj ta ustanova pomeni in kako lahko pomaga. Odkar se je »Servis Biro« preselil v Šelenburgovo ulico, je v skladu z njegovo skrbno opremo zrasel tudi vnanji ugled. Ljudje prihajajo — dan za dnem jih je več. In ko odhajajo, so videti bolj zado« voljni kakor prej, ko so prvič pritisnili na kljuko. Iz Hrvatske Učiteljišče v Petrinji je dalo že mnogo sposobnih učiteljev. Do 1923 je tu obstojalo podporno društvo za učiteljiščnike in učiteljiščnice. Zdaj so meščani sklenili, da bodo društvo obnovili. Vsi voljno prispevajo, da. bi nadarjeni učiteljski naraščaj lahko začel študije. Profesor Miljenko Gjurlč, znani zagrebški akademski slikar in grafik, je uredil razstavo reproducir: trajno lepega. In to je naša želja ob abra-hamovini Lojzeta Dolinar ja. šel. upravitelj Ivan šenof Danes popoldne bo pri Sv Križu tegei k večnemu počitku g. Ivan šemrl, bivši šolski upravitelj v Lescah. Leški občani so se spominjali zaslužnega vzgojitelja pred 5 leti v »Jutra«, ko je praznoval 70-ietai-co še izredno čvrst na duši in telesa. Ro>jea v Lomeh pri črnem vrha Je po Šolanja v LJubljani in dovršenem učiteljišču v (fc-podistrij. služboval 4 leta kot u&teij v Dolenjem Logatca v Grahovem tn r St. Wa ob Cerknici, nato pa oeiih 32 let v Lescah prt Bleda, kjer je letft 1928. stoptt r pokol Vzgojfi Je mnogo pridnih, skrbnih, ki zavednih gospodarjev to gospodinj, ki so mn m zlate nauke, gospodarska navodila ln taO> turnosoeiataa dala trajno hvaiečDl Ko SS je 1937 preseifl m svojo pridno družico T Ljubljano, so se leSki občani pri«-čoo poskv vfli od ajlja. »e se Ja rad vračal na Lesas, Pokojnik Je že v prvi svetovni vojni mnogo prestal. Njegova obilna družina, oblago-darjena z 11 otroki, takrat še osmimi živimi ln nepreskrbljenimi, je pretrpela hude čase. Ni pa klonila, tn zgledna roditelja sta svojim otrokom po vseh močeh uravnala pot v življenje. Ivanu Semrlu časten spomin, žalujočim družinam pa naše odkritosrčno sožalje! Ogromna večina oglaSevalcev se obrača na wJiitrov" oglasni oddelek! o »ika • Za novega bolgarskega tiskovnega Šefa je bil imenovan dosedanji' glavni tajnik v ministrskem svetu Georgij Serafimov. Njegov prednik dr. Nikolajev je odšel za poslanika v Stoekholm. G. Serafimov je stax 52 let, zrasel je v Nemčiji ter je študiral finančno velo in medn;rodno pravo na vseučiliščih v Nancyju in Leydenu. Po svetovni vojni je bil generalni konzul v Rotterdamu in Haagu.. Od 1. 1938 do 1950 je že bil tiskovni šef, nakar je bil imenovan za glavnega tajnika ministisk. sve a- • Papež je sprejel več tisoč vernikov. Sv. oče Pij XII. je te oni sprejel več tisi-č vernikov. Med njimi jo bilo 400 parov novo-poročencev ter skupina pohabljencev iz sedanje vojne. Po'cg tega je papež sprejel v posebni zasebni avdienci Eksc. senatorja prof. Giovannija Gentileja. • Smrt arheologa Spinazzole, V Rimu je umrl prof. Vittorio Spin&zzbla. zaslužni starinoslovec, ki si je stekel poseben sloves kot raziskovalec Pompejev. Vodil je dela v tem mestu od 1. 1910. do 1923. Pod njegovim nadzorstvom so v Pompejih odkrili približno 500 kv. metrov površine ter našli pod pepelom dragocene priče nekdanje arhitekture. • Tragična smrt primarna kirurške klinike. V Turinu se je ponesrečil na vožnji z avtomobilom proti Milanu prof. Ottorino ITffreluzzi, ravnatelj kirurške klinike bolnišnice Sam Giovanni alle Molonette. Pokojnik si je stekel glas izvrstnega kirurga še ko je predaval kirurgijo v turinaki univerzi ter se je udeležil svetovne vojne 1915—18 v činu podpolkovnika, sedanje vojne pa kot organizator kirurške službe pri lazaretnih oddelkih ARMIRa na ruskem bojišču. • Smrt nazornika Dopolavora. V Bol-canu je dne 12. apriia popoldan umrl v on-dotni bolnišnici comm. Pio ■ Cannava'e. nadzornik Dopolavora. V tej funkciji je ina-pi-cirad ponovno tudi dopolavoristlčne krožke italijanskih delavcev v Nemčiji. Glasbeni spored, ki ga bo v n M<*Mo j 18. t. m. od 11.30 do 12.30 ob vhodu v Tivolski park izvajala vojažka godba 52. pehotnega polka »Planinskih lovcev« pod vodstvom mojstra Carmela Sangforgia, je naslednji : 1. Orland : Zora, simfonična ko-račnfca, 2. Bart«?lucci: Dom:vina, simfonija, 3. Donezsetti: Favoritka, fantazija iz opere, 4. Bartohicci: Pirot v praznični obie-kl, značilna fantazija, 5. S. Magra: Mala Afričanka; simfonična koračnica. Nori grobovi. Včeraj popoldne je porom«! iz kapelice sv. Anlreja na Žalah k Sv. Križu g. Jurij čehovin, upokojenec državnih železnic. Prev tako je bil včeraj pokopan pri Sv. Križu upokojeni železniški sprevodnik g. France Gašperje. Danes ob ob pol 16. pa bo nastopil zadnjo pot iz kapele sv. Frančiška g. Viljem K beri. Zapustil je ženo in hčerko. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožaljet u— Krasno pemladno vreme traja dalje. Medtem ko smo bili pred letom dni ob tem času deležni aprilskih nagajivosti, mrazu in dežja, smo v petek zjutraj zabeležili nič manj kakor 24.4 stop. C. To je vsekakor razveseljiv aprilski rekord. Ozračje je mirno, prijetno teplo ,kalccr ob morju, in pri-roda se nam razkazuje v vedno lepši pomladni pestrosti. Tudi večeri so prijetni, ko pihlja topel vetre. In ponoči lahko zdaj menda tudi občutljivi in nervozni spe pri odprtem oknu- da se naužijejo svežega, blagega pomladnega zraka. V včerajšnjem sobotnem jutru je bilo živo srebro na 4.6 sto- lw NEDELJA, 18. APRILA 1913-XXI 8.00: Napoved časa: poročila v italijanščini. 8.15: Koncert organista Marcella Smatra. 1100: Prenos pete maše iz bazilike Presv. Oznanjenja v Firenzi. 12.00: Razlaga evangelija v italijanščini (o. G. B. Marino). 12.15: Razlaca evangelija v slovenščini (o. K. Sekovanč). 12.30: Poročila v slovenščini 12.45: Komorna glasba 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega pcvelim« štva Oboroženih sil v slovenščini. 13.12: Klasično glasbo vodi dirigent Manno 14.00: Poročila v italijanščni. 14.10: Kcncert radijskega orkestra in komornega zbora, vod' dirigent D. M. Šijanec. Slovenska g'asba: Sattner: Oljki, kantata za soliste, zbor in orkester 15.00: Poročila v slovenščini. 17.15: Hribar Žita: Setve v spomladnem vrtu, kmetijsko predavanje v slovenščini. 17.35: Koncert k vin leta harmonik 19.30: Poročila v slovenščini 1945: Politični komentar v slovenščini 20 00: Napoved časa: poročila v italijanščini. 20.20: Filmsko glafbo izvaja orkester pesmi, vodi drigent Angelini. 21.20: Orkester, vodi dirigent Rizza. 21.40: Simfonični koncert, vodi dirigent Gcdda. 22.45: Poročila v slovenščini. pinj C, barometer pa se je še vzdržal na 770 mm. u— Občinstvo ep°zarJamo, da »i lahko tudi danes, v nedeljo, ogleda uspele portrete, krajine in tihožitja ki jih je znani slikar prof. Ivan Kos postavil na ogled v izložbah Kosovega salona v prehodu nebotičnika. Vaeh razstavljenih akvarelov je 18. I. Kos je mojster akvareia, odličen grafik in dober portretist. u— Glasbena akademija v LJubljani priredi v sredo 21. aprila ob 18 v veliki fil-harmonični dvorani četrti ja.vni nastop svojih gojencev. Na sporedu so pevske, klavirske in violinske točke. Prodaja programov dan pred nastopom v knjigarni Glasbeno Matice po 3 L, aa dijake 1 L. u— Druga kolektivna razslava slikarja Bika Deoenjaka v Obersnelovi galeriji je deležna veuke pozornosti. Doslej jo je obiskalo že preccjšnje število za umetnost se zanima jočega občinstva, ki mu je umetnost Rika Debenjaka prav prijetna sprememba med splošnim modnim strujarstvom, kakršnemu je podlegla večina naših mladih slikarjev Kdor zna ceniti resno delo upodabljajočega umetnika, grajeno na znanju in študiju, naj ne zamudi ogiela razstave v zgornjai razstavnih prostorih Obsrsnelo-ve galerije. u— Čajkovski na sporedu komornega koncerta Ljubljanskega kvarteta. Poleg oo_ mačina Petriča, svetovnih veljakov Mozarta in Resp'ghija, bomo slišali na jutršn.;ern komornem večeru Ljubljanskega kvarteta tuli cajkovskega kvartet op. 11. V celem je napisal slavni mojster tri kvartete, ki so zelo karakteristični in pristno ruski. Opus 11 je bil napisan meseca februarja 1871. leta in prvič javno izvajan maica istega leta v Moskvi. V celoti je ta kvartet precej trd oreh za izvajalce, kar velja predvsem za 1. violino in violo, na katera dva stavi izredno velike zahteve. Prvi stavek kvarteta je zanimiv po svojem ritmu, močno slnkopii an. posebno izrazit in učinkovit je njegov sklep. Drugi stavek, An-dante, se nanaša na neko narodno pesem, ki jo je spoznal Čajkovski v poletju ksta 1336. v Kamenki. Scherao je zelo kratek, a tem bolj učipkovit tretji stavek. Ritmično najbolj zanimiv je Trio. Tudi Finale (četiti stavek) ima svoj izvor v ruski narodni. Poleg Cajk. Vskega temo slišali So Petr:-čevo Fugo, Respighijev Quartetto dorieo in Mozartov Kvartet št. 6 v C-duru. Ljubljanski kvartet ima za seboj bogato ln uspešno umetniško pot, priznana je njegova solidna igia in dobra interpretacija posameznih del. Zato obisk na j tople je priporočamo. Koncert bo v veliki filharmcmičii dvorani, začetek točno ob pol 20. uri. Pre'.prodaja v knjigarni Glasbene Matice. u— Vodstvo »Ivorepetitarija« vabi dijake srednjih, mcščaiask.h m ljudsk:a toi, da se vpišejo k nam, kjer dnevno us^-šno poučujemo vse šolske predmete. Po žrljj tudi posebne ure iz posameznih predmetov (razlaga, naloge, izpraševanje). \ ažno za one, ki žele konec leta polagati razredne in privatne izpite! Honorar zmeran! Vp ao-vanje dnevno od 8—12 in 14—16. Korepe-titorij, Mestni trg 17/1. u— Sadjarska in vrtnarska, podružnica, Ljubljana I. sporoča, da bo ndaijcval g. inž. Ivan Zaplotnik z. drugim delom svojega specialnega predavanja »o fižolu, nJega saditvi in goj-tv*« v torek 20. t. m. oo 19. uri v sejni dvorani Kmetijske družbe na Novem trgu 3. člani in gosti vab'jeni. u— Vokalno-instrumentalni koncert Glasbene Matice in simfoničnega orkestra na veliki četrtek. Pevski zbor G ashene Matice in simfonični orkester sta pod umetniškim vodstvom ravnatelja Mirka Poliča v najintenzivnejših pripravah, da bo krstna izvedba izvirne kantate za soli. zbor m orkester: Križev pot, ki jo je kompeniral na podlagi pesnitve Vide Tauferjeve skladatelj Matija Tome, v resnici na višku in vre'.na tako lepe, obsežne in velepomemb-ne slovenske glasbene umetnina. Vsa t o. e-danje skušnje, posebno pa orkes r len v te i dneh, nam jasno kažejo veličino deli samega kakor tudi velepomembnoct četrt':o egi koncerta, ko bomo prvič siiš ii delo. ki nima para v slovenski glasbeni literaturi. Celotno izvedbo bosta močno povzdignila in spopolnilo. odlična solista a?tistka F.-.nia Golobova in basist Juiij Betetto. Viiak izmed obeh solistov ima važno in pomembno nalogo v tem delu, saj popolnoma sroaao-stojno z orkestrom od|>ojeta po dve postaji K riževega pota, basist pa, sodeluje tudi z zborom. Občinstvo opozarjamo na četrtkov koncert, ki bo točno ob 7. zvečer v veliki unionski dvorani. Na razpolago je v Matični kijigami še nekaj sedežev po različnih cenah. Eventualna ponovitev de a, k. je mišljena na veliki petek, bo le, če bo četrtkov koncert do torka opoldne popolnoma razprodan. Strceki z izvedbo so visoki in jih ne krije niti polno razprodana dvorana, zato prosimo občinstvo, da si takoj omisli vstopnice, kolikor jih je še na NAPRODAJ; 8 STANOVANJSKE in TRGOV- i | SKE HIŠE, VILE in POSE- g i, STVA vseh vrst in velikosti v * (S KOČEVJU. % © © g Informacije daje družba »EMONA«, ^ ffi Ljubljana, palača Bata. j| razpolago za četrtkovo izvedbo Tomčeve kamtate: Križev pot V knjigarni Glasbene Matice je na razpolago tudi celoten tekst. u— Inštrukcije — Novi (Turjaški) trg 5, III. nadstr. Uspešno pomoč v vseh predmetih, za vse razrede in šole nudijo dijakom diplomirani filozofi dopoldne ali popoldne v prostorni učilnici (ura okoli 2 do 4 lire;. Priprava za privatne izpite čez dva razreda in razredne izpite. Priglaševaaje od 8. do 12. in od 14. do 18: Novi (Turjaški) trg 5-m. Inštrukcije. u— Zaključek elektrotehn škega vajeniškega tečaja. V navzočnosti strokovnjaka Visokega Komisariata g. dr. Ale&aanija Salvi ja je bil 17. t. m. ob pol 12. v prostorih Rokodelskega doma v Petrarcovi ulici zaključen specialni pripravljalni elektrotehniški vajeniški tečaj, ki ga je priiedil Odsek za obrtništvo Združenja industrijcev in obrtnikov za Ljubljansko pokrajino s podporo Visokega komisariata. Teeaj se je pričel 29. marca in je trajal tri te.ne s celodnevnim poukem. Tečaj je obiskovalo skupaj 18 elektroinaui laterskih vajencev iz Ljubljane m ostalih krajev pokrajine. Predavali so inženirji >n mojstri :z šole m prakse Siedeee pi odmeče, teoretično elektrotehniko. strojeslovje, mehansko tehno-legijo :n računstvo. Med tečajem so vajenci ogledali električno centralo mestne eiOKti-ainc in u»itk-. j.-, .-alnd postaj« e.eK-trčne cestne železnice. V letošnjem letu je to že drugi tečaj, ki ga je prireuii O-sek za obrtništvo za teoretično strokovno izobrazbo vajeniškega naraščaja. V piog a-mu je te vež poucbnih tečajev za d.uge obrti. —Ij Nakaznice na dolenjski scm^n^ki krompir. Meatn, gospodarski urad vabi vse one, ki so naročili dolenjski semenski krompir 17., 13. in 20. marca, naj pridejo po nakaznice v Beethovnovo ul co št. 7, il. nadst.cpje, šelaa št lib, po naslednjem razporedu. Naročniki z začetnimi črkami A. K. M n Ž naj pr d>.jo v ponedeljek 19. t. m. dopoldne od 3. do 12 ure; stranke z začetnicami B. J. O n Z v ponedeljek popoldne od l.:.3J do 13 uie; naročniki z začetnicami C, I. S. V in U v torek dopoldne od 9. do 12.: z začetnicami C G, N in T v torek popold ne od 15.30 do 13. ure: z zsčetn csmi D. E. H. L in S v sredo dopoldne cd 9. do 12. in r.jrcčnil-.i z začetnicami F, R in P v sredo pcpoidne od 15.30 do 13 ure. Stranke naj se vsekakor lavna jo po tem redu, saj pozneje nikao ne bo d; b 1 nakaznice, ker bo urad računal, da stranka ne refoktr.a na r.arr-ccn kiompir. če o pravem času ne prid.' IX) nakaznico V.-ckdo naj pr.re e s posestni iist al: najemno pogodb > tei L grtimacijo. Brez t .h doki.ul nil.do r.,: L moleči dob t. nai' v.i.ce. Zataui hii:=-poslovanja se mera i o stranke san.e '' v po a*'op ju ravnati po tem razporedu. V. : .je dobil nakaznico. lahko tale.-j dobi nal..-zano mno^*r.o krompirja pri eni zr.i..: sledečh tvrdk: Kmetijilcs družba na N • vem trgu št. 3. A Sire.bon no Zak:' cesti L. Gicgorc l nn Bleiweisovi ce:-t; 15. Jelačin I no Aškerčevi cest 6 in I? -keirbachc v Pražakovi ulici 4. u— Petrolej za rprii. J.Iaavni pre kii-o-valni urad bo upaav čenaem n kanova' p -trolej z-- mesec april ta.':o. ca p. lds'o ponedeljek 19. aprila ra vry:a up avi"-.T z začetnicami A 'o C. v to.el: 20. ap i' upravičenci z začetnicami D do F, v 21. t. m. z začetne.mi G do I, v četrtek 22. t. m. z začetnicami J in K. v pate . 23. t. m. z začetnicami L do N. v s bo' a 24. t! m. z .začetnicama O l:i P, na. veli' i ponedeljek 23. t m. z začetnicami P. do G v torek 27. t. m. z začetnicami T do V i v siedo 23. apilla upravičenci z z čelni?. -ma Z in ž. Urarl bo petrolej nokazov -upravičcnccm izl:';'u 'no samo r»:.v&iene ."i*' in sicer vsak c an o J S.30 clo 11. in o'. IZ.:, i lo 17.30 ure na Krekovem t%gu št. 10 C v Mahrcvi h'ši). soba št. 1 v I. na latroplu u— Podpornemu društvu za g!-jh°nem) mladino je'dar: val g. zobozdravnik da Jože Rant '150 lir v p: častite v spom na bl.a-gopolcojne ge. Lojzke Guzelj. Dabr tniku naših g-luhonemih sirot prisrčna hvala! u_ Dva otr«f;ka jcp?ča in dve črpici s a bili najdeni na travniku v Rožni dolini. — Lastnik jih dobi v Levčevi ulici 11. Ncvl r:sr.ss: DX s JE IZŠEL. Razpis nagrade za podatke a državljanu Attiliju ^uadreUiju, ki so ga lani odvedli uporniki Dne 5. julija 1942 so uporniki odvedli italijanskega državljana "Attilia Qtudrellija, ki se je mudil v okoUci Semiča po trgovskih posiin. Nj govu družina, ki je od omenjenega dne brez vseh vesti o svojem dragem, je določila denarno nagrado za tistega, kdor ji lahko da točne navedbe o njegovi usodi in če je še pri življenj«, o njegovem sedanjem bivanju odnosno o možnosti, doseči njegov povratek k družini. Za primer smrti se bo ' nagrada izročila onemu, kdor bi dal navedbe, ki bi privedle do najdbe trupla. Obvestila sc lahko pošljejo družini Attilia QuadreUija v Sprcsiani (provincia di Treviso) ali civilnim komisarjem aii pa Visokemu kumisariatu. ————O—M— P^ečavaRfe o KiaSIh ž.vaSž V ncdelj<, rine t. in ho oh '.210. uri * prostorih »Malega gospodarja« n>i Gallusovem nabrežju 33 važi.o strokovno predavanje za reic. koz Predaval br; g. Zupančič Po preda^ vanju bo razgovor rejcev o uspdrb -n ne-j.-»pch:h kozjereje. Naslednjega dne. v ponedeljek 19 aprla. pa bo ob '2 19 ur. v istih prostorih predavanje o rej praščev k; c a bo %odil o inž Ivan Oblak. Obe predavanji bosta za re.ice prav zelo važni in vsakdo bo mel tudi priliko, da lahko povpraša m dob nasvetov za svojo rejo. Začetniki kakor naprednejši rejci potrebujejo strokovnega pouka, da bodo lahko pri reji malih žival čimbolj uspe.-ni Tudi pcrutn-.narsk- krožek pri «>laletn gospodarju« bo v kratkem priredi' strokovno predavanje o nec perutnine. Gssrcnfsfee^a Ob drujri obletnici priključka Mežiške dolina in G renjskega je govoril koroški dižavni namestnik dr Raincr na velikem zborovanju v Guštanju. Obnavljal je zgodovino. uakor se je zahvalil v9«m nemškim rojakom, ki so na delu v Mežiški delini in na Gorenjskem Nesreča z vžigalicam«. Na domačiji Adol-fa Obanija v Lavantinski dol ni je nastal velik požar. Orožniki s dognali, da so požar povzročili ctrcci. Pogorel ie naarof s krmo. Oli k nu mojstrski Pretekli torek Z je državni nr mestnfk dr Ra ner c hiška 1 v Cc-Vcveu mo .3lrs> obrtniško šolo. ki je bili ustanovljena preteklo jesen šola ima tri !eln Ice. D:jaki so razkazal! zelo lepe iz.3el-k". Pcscl.no se odlikuje kiparski oddelek ki ga vodi ftuoip.vi svetnik Do.ncr. Dr. Raincr j* r -"•'• " V izdelke, s« oglodal pr ključen: mestni D .aški dom ter obljubil, da bo aiv-č. po vo.ni p večan. t.. '? Na v i cfrebavi. V Manbaru sta umrla 75 'ni vit r J /a Tramšsk jn 17 letna dija -''A Olg ivlc'- 531,- bivava od Sv. Jurija v Š5uv-_lu' ; . a a je na uč'teVi5ču in je pod-po kvall.i bolem . V Peker ah je umrl ni ii" li jmec Srečko šte'r;er. V Ro-C 11 sta umi a Jože Miklavčič in nI F/i n C n^i ^ lc. v št. Jurju oh železnic? pa 77 letn: Joži V«vk in 18-F.:r._ Vi ■ blčeva. V Celiu so umrl.: •f ,I?mn! rV Ann Hess. Ivana Cigler- . 'C. 11';. t-t . m c cevi. Ana V C Marija čah-h- la Z :l.) le., r j -a v a • Marija Kladnlkava in Marija Za- Iju s: se poročili: Leopold -c ob la r:. :::!: ; Kanda,' Emil R eg r z Ha a ;i i a Ana Sameva, dalje Hugo Z: n idi" in Ar.t ni Glogevakcva ter Franc Dolino .-k m I." arija Knostkova, vsi iz Oe-a. — V P.n. 4i šo se p rečili Ježa Murko paro j.••£;;: kova F.anc ITerček in Ana 'o^iuvkova, Bog a m r Urlep ln Emili, a I.... . " . -a, Al on Tancer in Lojzka Plevn-h- va Viktor Kotu k in Julko I.laišakova, Tonsrž Glelnzner m Maria B jr.etovs, Sr?- R->-"?ak;va ter An-»otočnikova. a !>:' ker n £ teflr Kur ■•a' n n ,a P C T.. ' . i p aLi! J.o t. m. z z' i.'. . k ria gr \'u v prft ' *. a'o 24 rp d ln ■' a tet a ju. i Inoljal fk cžn; vod a Dorfmei-Cal a e svojim Strham. Prirejena je U izde^ov^. •ter f* ' VH i n. - b? r- a i «r~ i* f O — kJt iJt £ A Žm ii ** Ld IJ ii A \ • edelja. 18 apr; a, ob 15 : V času obokana. Izven. Cene od 20 L navzdol Ob iS.'10 Jesen, fzven Gene od 15 L navzdo' Peneclekek. 19 aprila: Zaprto. Torek 20. apir, ob 18.30: V času piskanji. P.c-d Torek. OPERA Nedelja 18 aprila, cb 17.: Zemlja smehlja-a. Opereta Izven Cene od 28 L navzdol •Ponadcl ak 10 aprila: Zadrto. Torek. 20. spri'a. cb 18: Zemlja smel-Jjafa. Opereta. Izven Cene od 28 lir navzdo. ga o pridelovanja tac Ce bi propagirali pridelovanje buč samo za krmiine namene, hi nc bilo potrebno dajati posebnih navodil, kajti na^ kmet buče pozna toda naš namen je pridelovati čimveč tbkih buč, ki bodo dajale čim večji pridelek semena, sposobnega za predelavo v jedi'no olje. Da pridelamo tako seme, moramo pa le pazit na ne= katere oko! Jčme, ki bi jih siccr lahko tudi bolj ali manj zanemarili Bučno seme za izdelavo olja mora biti popolnoma zrelo, suho in zdravo, torej za ta namen ni uperabno piškavo. nedozorelo, ples-nivo ali kako drugače pokvarjeno seme. Da dobimo zrelo, zdravo seme, čimbolj bogato olja in da je pridelek čim večji. <=c pri pridelovanju ravna j mo pc naslednjih navodilih: Buče sadimo proti sredi maja ali pa v drugi polovici maja. če je vreme merda hladnejše kajti ta rastlina potrebuje toploto Zemlja naj bo' srednje težka, globoka, humozna. rahla, zadostno za'ožena s hraniln im snovmi in dovolj vlažna. Najboljši uspeh bomo dosegli z gnoje* njem .s hlevskim gnojem, ki pospešuje zgodnje cvctcnjc in rodovitnost rastlin. Gnojiti je tre ba debro in od umetnih gnojil dodati predvsem fosfatnih gnojil (superfosfata. kostne moke). in s cer 200 do 300 kg na hektar Fosfor, jeva kislina namreč poveča rodovitnost buč in težo pridelku v plodu in semenu. Preobilica kalija ali dušika povzroči pozno cvetenje n počasno zorenje plodov ter ima za posledico majhno količ no olja v peškah, zato bomo kalijeva in dušikova umetna gnojila dodajali le v prav majhnih količinah. Kadar zasadimo njivo s samimi bučami (to imenujemo »čisto kulturo«), sadimo v enakih razdaljah vzdolž :n počez, in sicer navadne buče s plazilkami na približno 2 m, buče brc plaziik pa na 1 m. V jamice položimo 4 do S semen, ki jih zagrebemo s 4 do 6 cm d<-be: plastjo prsti. Ko rastlinice nekoliko odrastejo puatimo na vsakem mestu ne glede na sorto po štiri najlepše rastline, ostale pa odstranimo Buče so za veter zelo občutljive, zato bo v vetrovnih, pa tudi v suhih legah priporočljiv saditi jih kot vmesni sbdež, n. pr. med ko ruzo, ki jih zaščiti pred vetrom. Tudi pri sc jtnju med koruzo ali kakim drugim sadeže; se oziramo na gori navedene razdalje. Pridelek buč lahko zelo dvignemo, če jirn gnojimo neposredno pri sajenju s hiev-kim gi jem v jame. Te jame napravimo 25 do 30 cr gleboke, vržemo nato vanje malo lopato gnoj ga z nogo potlačimo ;n pokrijemo z zcmlj nato pa posadimo 4 do 8 semen in jih pokr jemo s prstjo, kakor smo že opisali. To gnojenje je potrebno posebno, če smo v jesen malo gnojili. Kadar nimamo dovolj gneja, upo rabimo dobro preperel kompost. Seme damo dva dni v zaboj med vlažno žaganje in ga postavimo na topel prostor ali p ga pred saditvijo namakamo 24 ur v mlačn vodi. Tako naviaženo seme vzkali ob primer no toplem vremenu čez 10 dni. Po sajenju ne doeiajamo gnojnice! Po izvršenem opisanem razredčenju rast skrbimo potem z ckopavanjem in osipanje. da njiva ni pieveinata. vendar po Petrovem, t. j. po 29. juniju ne prem kajmo in ne pre stavljajmo več bučnih rastlin, ker jim to škc duje! — Na vsaki rastlini pustimo po dve dc iri buče, ker sicer prekasno zorijo. Buče so zrele, ko se večina listja posuši i sadež votlo doni, ko nanj potrkamo. Buče ko vmesni sadež pust mo še kakih 10 dni po spra vilu glavnega sadeža na nji vi, da dobro dozorijo. Za pridobivanje eemena za izdelavo olj.. izberemo samo lepe, zdrave plodove, ki jio pustimo pozoriti na soncu pod napušči gc«p! dankih poslopij, kjer j h v prime™ morebitni hudih slan čez noč primemo pokrijemo. Predno buče porabimo, iztrebimo seme. k ga lepo očistimo in posušimo na soncu ali pod kozolci, na krušnih pečeh ali v sadn h sušiln -cah. Izogibajmo se pri tem samo hudi vročini' Posušeno in dobro prevejano seme shranimo na suhem, zračnem prostoru in pazimo, da ne plesni. Luščiti ga ni treba, ker so za to stroji Prav posebno je treba paziti na odbiro semenskega semena. V to svrho izberemo nekaj najlepših buč. ki jih pustimo popolnoma do-zoriti in jih odtrgamo neposredno pred gnitjem. Seme potem iztrebimo, očistimo in posušimo. Še prav posebno pa se pri tem semenu pazimo vel ke vročine, kajti sicer bo izgubilo na ka ljivosti! (Seme in navodila za pridelovanje lahko do; bite pri tovarni olja Hrovat & Komp. Ljub-Jjana, Bleiweisova cesta 1 a (III.). KOMAR Slika, ki se je pokazala njegovim očem, je bila v resnici taka, da je morala globoko presuniti vsakogar, kdor ni imel jeklenih živcev. Na tleh je ležalo moško truplo, zavito v dragoceno svileno haljo. Obraz je bil do neverjetnosti izmaličen; na mestu obličja si videl le še lepljivo črnikasto gmoto, iz katere so ponekod štrlele kosti. Vzrck grozne pohabit ve je bil očiten, kajti na robu mize je ležala prevrnjena steklenka, ki je z ustjem štrlela mrtvemu prav nad obraz. To je pojasnjevalo vse. Hearn, ki se v prvem trenutku dozdevno ni zmenil za truplo, je obstal na pragu, nekoliko privzdignil glavo in napeto potegnil zrak v nosnice. »Kak duh pa je to?« je mahoma vprašal. Ostali uradniki so se zmedeno spogledali. »Nismo ga še preiskali,« je odvrnil starejši. »Druge ugotovitve so se nam zdele bolj nujne.« »Povsem napačno,« ie mirno rekel Hearn. »Za druge ugotovitve je še vedno čas: mrlič je na žalost mrlK, in ni nevarnosti, da bi se premaknil ali pobegnil. Duh pa v pol ure izpuhti, in z njim izgine velevažen indicij... Po Čem torej diši ?« In ker ni nihče izrekel lastnega mnenja, je odgovoril namesto njih: »Po grenkih mandeljnih... Zdaj lahko pričnemo.« Spet je vtaknil 'roke v hlačne žepe in jel počasi hoditi po sobi sem ter tja. Njegove bistre oči so bile ' povsod hkratu; zdaj so švigale po tleh, zdaj so z dozdevno brezbrižnostjo obletavale mizo, stole in okenske police. Železna blagajna, ki je stala v kotu, je bila vlomljena in priprta. Ko je šel mimo nje. je Hearn s komolcem sunil vanjo, da se je odprla, površno pogledal v notranjščino in jo spet s komolcem zaprl, ne da bi vzel roke iz žepov. Tako je prešlo kakih dvajset minut; ostali redarji so začenjali postajati nestrpni, ker je bila preiskava opravljena in so komaj čakali, da bi obrnili grozljivemu kraju hrbet. »Kakšno je vaše mnenje, kapetan ?« se je ohrabril starejši uradnik. Hearn je za trenutek obstal in ga pogledal takisto, kakor da so bile njegove misli pravkar še tisoč milj daleč od tod. »Ali ne bi rajši najprej vi povedali svoje mnenje?« je rekel. »Kolikor vidim, ste opravili preiskavo in ste po tem takem morali priti do nekega zaključka. Kaj torej mislite?« »Umor. kakopak,« je bil odgovor. »Umor, izvršen ofl ene ali več neznanih oseb.« »Torej izključujete možnost, da bi šlo za nesrečo?« »Seveda jo izključujem. Tudi če postavimo, da bi bila nesrečneža nepričakovano obila slabost, pa bi bil padel in si pri tem zadal tolikanj strašne rane in prevrnil steklenko, da bi mu bila nje vsebina polila obraz, kar se mi zd; povsem neverjetno, bi vlomljena blagajna dovolj zgovorno pričala, da je bilo drugače. KapetJinov obraz ni IZlTckZZll ne pritrjevanja ne za-nikavenja. »Zdaj lahko mirno odidete,« je dejal. »Jaz ostanem še malce tu, in če gospod Huntington ne oporeka, bova z njim sama mdaijfvala preiskavo.« Stari uradnik je zmajal z glavo. »Žal mi je,« je rekel, »a v tem vam ne smem ustreči, ker moram prostore zapreti in zapečatiti. Zakon tako predpisuje ...« Hearn ga je prekinil in mu pomolil pod nos popisan list. »Izvolite prečitati to odredbo,« je tiho dejal. »Poglejte podpise! Ravnatelj policije in minister notranjih zadev sta ukaz osebno potrdila.« Učinek teh besed in listine, ki jo je kapetan pokazal, je bil tak, kakor ga je pričakoval: uradniki so se z vsemi znaki visokega spoštovanja jadrno poslovili ter pustili Hearna in Huntingtona sama. »Nu, gospod, kaj pravite o tem dogodku?« je po kratkem molku vprašal Hearn. »Mislim, da je mogoče oboje: umor in nesreča,« je neodločno rekel mladi človek. »Ako na primer postavimo, da bi se bil kak neznanec vtihotapil v Manhattanovo stanovanje z namertom. da ga okrade, pa bi ga bil rajn;k zalotil in bi se bila spopadla ter med ruvanjem prevrnila steklenko, bi utegnila obveljate druga domneva... Evo, tu je napisan s formula: triklorna ocetna kislina, to je, ena izmed najbolj jedkih snovi, če pa gre za umor, je treba vsekako priznati, da je bila kislina nad vse spretno izbrana.« Kapetan Hearn je stisnil drobne oči. »To je kaj čuden način ubijanja, dragi Huntington!« je zamišljeno dejal. »Bogme, ne vem, kaj naj rečem.« Huntington je prikimal. »Od sile čudno, prava izjema! Niti če denem, da bi bil morilec namenoma izbral nehrupen način umora, si ne morem razložiti, zakaj je segel po tako nenavadnem sredstvu.« »Morda je po sredi maščevanje,« je Hearn polglasno zamrmral, »to bi bila edina sprejemljiva raz-•laga. Samo kdor snuje maščevanje, si more izmisliti tak način, da spravi nekoga s poti. Nesrečnež je moral pretrpeti strašne bolečine.« »Po vsem, kar vidimo, bi se prej zdelo, da gre za roparski umor,« je Huntington oporekeL Hearn se je namrdnil. »Aha, zaradi vlomljene blagajne?... To je ukana, s katero je hotel speljati preiskavo na krivo pot, verjemite mi, nič drugega ne! Poglejte: Man-hattanovi ključi leže na posteljni mizici, vsakomur na očeh. Kdor ima roparske namene, bo ze zaradi varčevanja s časom in naporom rajši segel po ključih, ako more Narobe pa bo tisti, kdor hoče hliniti roparski umor vlomil blagajno, ne da bi vobče pomislil na ključe. Takšne primere sui" vide'» neštetokrat.« Zanimivi primeri slovenščine 17. stoletja Slovenski prevod točno pred 400 leti izdanega vinogradniškega zakona Vinogradniški shodi pred stoletji SlovenšCna prejšnjih stoletij nam dandanes ne more biti vzor, vsaj ne tista, X' se je ohranila v pravnih Listinah. Pisarniški jezik sodn;h pisarn ni bil nikdar posebno lep. Pravna besedila v slovenščini prejšnja stcletja niso mogla b ti pisana >.' lepem jeziku že zaradi tega, ker*j!h najbrž niso pisali Slovenci, odnosno so slovenske prevode prepisovali pisarji, k. jim je bla slovenšč na tuja Kljub temu nam jezik, ohranjen v starih listinah odkriva marsikaj zanmivega Jezikovno so bile sare pravne listine najbrž še premalo raziskane in ocenjene. Dobro so pa bile proučene pravno; izredne zasluge si je pridobil v tem pogledu dr. M. Dolenc in zlasti je znana njegova obdelava »G rskh bukev«. Vinogradniški zakon, preveden v slovenščino, je pa budil zammanje — predvsem zaradi jezika — že v prejšnjem stoletju. Gorski zakon izdan pred 400 leti »Gorski zakon« je izdal kralj Ferdinano 9. februarja 1 1543 za štajerske vjnograd-n ke. »Gorske bukve« so bile izdane v glavnem r.espremenjene, še v letih 1639 i« 1760. Prvi slovenski prevcd tega zakona izvira iz 1. 1582. Tedaj je vgorske bukvet prevedel župnik Receli iz Rake. Slovenskih prevodov je pa bilo še mncgo. skupaj okrog 10. Naslov Recljevega prevoda se glasi: »Gornih Br.qui Od krailoue Suetlosti Offen innu poterien general inu Priuilegi-um. Is Nouuslauensk: Jesigli Istumazhan skusi Ardrea Rezla Farmastra na Raki Anno MDLXXxHI.« — O gorskem (vinogradnikom, goričkem) zakonu in pravdah je pri nas pisal 1. 1897 v Izvestih Muzejskega društva za Kranjsko Ivan Vrhovec. 2e prej, 1. 1887 je pa V. Ohlak objavil v Letopisu Matjce slovenske si venski prevod gorskega zakona iz 1. 1644. Ta prevcd hrani vseučMiška knjižn ca v Ljubljani. Vrhovec je obžaloval, da Oblak ni objavil jn jezikoslovno obdelal starejšega, R.ecljevega prev,;da, ki ga je 1. 1882 Dež-man izročil Levstiku v jez kovno presojo. Zanimiva knjiga pravnih obrazcev Dr. M. Dolenc je obdelal v Kroniki II pod naslovom »Ljubljanska rokopi sna zbirka pravnih obrazcev in predpis.v izza tridesetletne vojne« zbirko obrazcev v oblik.' knjige, ki jo hrani arhiv stolnega kapitlja Zb rka je vezana v pergament. Na njo je prvj opozoril zgodovinar J. Gruden v monografiji »Slovenski župani v preteklosti«. To zbirko obrazcev je napisal Ivan Lay-basser (Labasser), uradn k stolnega kapitlja v Ljubljani. Naslov zbirke se glasi: »Mein Hannsen Laybasse Formularbrech — von Sybendten Septembris des 1641 Jarhrs«. Vidimo torej, dn je zbirka stara 300 let. Laybaser je nrjbrž imel mnogo p~aia s pravnimf zadevami ;n zato je potreboval za sestavljenje li9tin razne pravne vzorce in obrazce, ki si jih je prepisoval ter jih zbiral, da j:h je imel pri rokah ko jih je potreboval. Dolenc je mislil, da I,aybasser ni bil pravniško izobražen. Lay-^"ssejevi formidarj? so to, kar imenujejo že od davnne »šimelj« — spačenka iz la- ščine »similis«. torej podoben primer, '. orec. Razen obrazcev*za listine je pisec zbirke pridružil tudi nekaj primerov pri- žb, priseg in vlog na sodišče in razne urade, a tudi precej tedaj veljavnih zakonov. Prepisi zakcnov so bili tedaj še po-t ebni, ker je bilo tiskanih izvodov še zelo malo. Dr. Dolenc je ocenil to zbirko kot zelo pomembno za pravno zgodovino Slovencev; 1. 1646 je b'lo sprejeto v zbirko tudi popolno besedilo zakona »Gorskih bukev« — v slovenščini. Zakon je veljal tud: za Slovence, čeprav je bil izdan predvsem za štajersko. Dolenc domneva, da je Lay-baser prevedel sam nemško besedilo in sicer zaradi tega, ker je imel ljubljanski stolni kapitelj v okolici št. Jerneja na Dolenjskem vinograde ter bil torej tudi »gorska (vinogradniška) g bila seveda najboljša in vsako posebej je bilo edino učinkovito. Sestavljal' in izumljali so vedno nova zdravila, ko so po vseh ljudje radi posegali. To pa seveda ni zaustavilo epidemije. Kar je veljalo včeraj, je danes razveljavljeno Noben ukrep oblasti ni bil več učinkovit. Pogosto se je izkazalo, da bi b:lo bolje prekJ cati odredbe, ki so bile predpisane pod najstrožjimi kaznimi. Oblasti so b;le čedalje bolj zbegane. Prebivalstvo je pričakovala od njih, naj vendar nekaj ukrenejo, a karkoli so ukrenile, vse je ostalo skoraj brez učinka ali se je celo izkazalo škodljrvo. V Avstriji so 1. 1830 uvedli vzdolž meje v Galiciji zdravstvene kordo-ne; zaprli sj mejo, da bi se kodera ne razširila tudi na tej strani ter da bi je nihče ne mogel zanesti čez mejo. Toda naslednje leto so ljudje obolevali tudi v Avstriji za kolero, pa se je izkazalo brez pomena še nadalje zapirati mejo. Zato je vlada pre- Pritlikavci na Ceylonu Praprebivalcev tega otoka Vedov je ostala sanso še nekaj sta Ceylon, biser vzhodne Azije, se prikaže evropskemu popotniku po več tednov trajajoči enolični vožnji skozi Suešk; prekop, po Rdečem morju ii* Indijskem ooeanu tem lepši, ker zagleda na njem prvič trepično rastlinstvo in živalstvo, tropične kraje v njihovi polni lepoti. V nirnem čtisu se skoraj vse v vzhodno Azijo namiljene ladje ustavljale v Colombo, ki je zasiovel po svojem pristanišču. Bila je že stara tradicija, da so se vsi evropski potniki ustavljali na Ceylcnu. Colombo e okrog 11 km dolgo in 4 km široko mesto, l_žcče na obali. To je zelo živahno in -azg;bano mesto s krasno lego. Znana je posebna njegova promenada Galle Faxe z istoimenskim hotelom. Po -svetiščih slavi na Ceylo-nu mesto Kandy, po draguljih pa Hatna-pura. Tu so našli najlepše topaze, turma-line, aquamarine, rubine in safirje. Nikjer na svetu ni takega bogastva na draguljih kakor tu. Ceylon je pa zanimiv tudi oc svojin praprebivalcih Vedih. To »o pritlikavci, živeči na vzhodu otoka zlasti v pokraj ni Uva. Njih žtev lo se kr;1! Ker izumirajo. Razmeram, ki jih prinaša cViiz Ija, se niso mogli prilagoditi. To so bili prvotni prebivalci Ceyloaa in živel so na c loku nemoteno, dokler se niso presolili iz .pd.je nanj svetlopolti Singalezi. Ni to.-o j izklji. čeno, da so Vedi prebivali na Cejr<->nu Se ko je bil otok sestavni del Iiai^lij celiae. V začetku sedanjega stoletja jc živelo na Ceylonu komaj še okrog 1000 čistokrvnih Vedov, zdaj jih je pa samo še nekaj sto. To so v votlinah ob vv.uodne.rs vznožju centralnega pogorja živcčef pleme lovcev. Naselbin Vedi ne poznajo 'n tudi za poljedelstvo nimajo nobecega iazum> vanja. Dele jih v prave in nase»'>'..iske ali trajno naseljene. Slednji so se p »mešali s SingaleA in Tamli. Pravi Vedi so zelo plahi, žive v poedinih družinah in vsaka pazi strogo na to, da druga spoštuje njene lovske pravice. V svojem lovskem ievirju žive od ribolova, lova in vždtn h zelišč. Ko nastopi deževna doba se /bero poeline družine ter žive skupaj v skalnatih votlinah. V tem času se tudi ženijo ter opravljajo razne druge rodbinske zadeve. Vedi so majhni, 1.50 m merijo že zelo redki moški, ženske so pa še manjše. Oble- ke skoraj ne poznajo, moški nosijo samo iz trave ali ovijalk spletene pasove, ženske pa majhne predpasnike. Nakita in domačega orodja skoraj ne poznajo. Hranijo se večinoma s tičjim in opičjim mesom. Moški so izborni lokcstrelci ln kot takim ni težko priti do plena. Vsi pravi Vedi žive v zakonskem življenju, toda otroc; ne spada io v očetov temveč v materin rod. Duhovno stoje na zelo nizki stopnji. Števnikov ali lastnih imen sploh ne poznajo. Verujejo v demone, ce kdo zboli začno klicati duhove, da bi pregnali bolezen. Bolezen povzročajo po njihovem mnenju zli duhovi, ki jih je treba potolažiti z žrtvami. Mrliče puščajo tam, kjer so umrli, in se dolgo ogibljejo tistega kraja, kjer trupla gnljejo. Med češcenjem demonov plešejo svoje primitivne plese. Hud potres v Chile Iz Chile poročajo o hudem potresu, ki je povzročil v torek skoraj enako katastrofo kakor leta 1939. Vse škode še ni mogoče pregledati in tudi število človeških žrtev še ni znano. Najbolj je trpela pokrajina 200 km severno od Santiaga. Mesto Sala-manca je do polovice porušeno. Kraja Hlapel in Combarbala sta tuli zelo trpela. Med potresom 1. 1939 povsem porušeno in pozneje zopet izgrajeno mesto La Sierrena je bilo zopet močno poškodovano. Prvi po tresni sunek je nastal opoldne in je trajal dve minuti. Drugi sunek je nastal sedem minut pozneje in je trajal tri minute. Potres so čutili na ozemlju od severnega pristaniškega mesta Iquique do Linaresa v dolžini 1200 km. Tudi v Santiago di Chile so bila po potresu poškodovana velika poslopja široke razpoke so nastale v stenah palače vojnega ministrstva in morali so takoj poklicati in-ženjerje, da ugotove, ali bi kazalo p?lačo sploh podreti, ker bi se utegnila sama porušita. Vlada je takoj poslala v prizadete kraje več letal s sanitetnim materialom. Zasebni telefonski in brzojavni promet je bil ustavljen, ker so morale biti vse proge na razpolago za nujne državne govore. klicalav se stroge odredbe, ki so veljale, dokler epidemija še ni izbruhnila; odpravljeni so bili zdravstveni kordoni in karantene. Toda oblasti s tem niso ustregle ljudem. Ljudje so se čutili poslej še bolj ogroženi. Zat: je cesar preklical razveljavitev in zopet jso bile uveljavljene vse stare odredbe. Tako so se bojevali na mejah proti koleri zopet kakor so se prejšnja stoletja proti kugi. Prekajeval' so ljudi in blago, stražili in zapirali okužene hiše pa tudi cele kraje ter p čeli vse, kar se jim je zdelo potrebno in pametno, čeprav je bilo vča-s'h očitno neumno. Kordoni so bili brez pomena, kajti ep demija je bila razširjena na obeh straneh meje. Zato so sčasoir bili z'pet razveljavljeni ukrepi, ki so se izkazali že prej nepotrebni. Ko se je ep!de-mija razširila na notranji strani državne meje. so se skušali ubraniti bolez"i v notranjosti države, pa so se začele ograjevpti med seboj še dežele in potem celo nosi mezni kraji. Prometne težave Zaradi tega omejevanja je sev?da zeio trpel pr.anet in ljudje so čutili neprijetne posledice kar sprevidimo iz članka v »Illyr. Blattu« 1. 1831: »Vse to zapiranja je brez korist' in povsod povzroča sitnosti in bedo, strah in razburjenje; pretrgane so krvne in prijateljske vezi med ljudmi; plašen beži otrok pred roditelji, beže roditelji cd otroka, mož od žene. žena od moža, čim nastep bolezen, ko bi bil bolnik potreben najbolj pomoči. Bolnika prepuščajo njegovi usodi in marsikdo tako postane bolj žrtev sebičnosti svojega bližnjega kakor same bolezni. Vse je razbito: občevanje, promet, trgovina. NI čudio, da je prav ista javnost, ki se je bila prej zapeljana ali slabo poučena, obklepala tega zapiranja kot reš Ine bilke, prva spoznala, kaj je pravilno, ter obsodila vse te odredbe kot vbinosno, čepiav so se ji prej zdele re dne.« — Tako se je nezadovoljstvo prebivalstva kazalo čedalje bolj, a oblast' niso vedele, kaj naj ukrenejo. — Septembra 1. 1831 je avstrijska vlada razpustila osrednjo zdravstveno dvorno komisijo in njeni posli so bili prepuščeni dvorni pisarni. Oktobra 'stega leta je pa bilo odpravijo-o zapiranje okuženih hiš. odpravljeni so pa bili tudi zdravstveni kordoni. Ep:demija kolere seveda še ni ponehala. Razveljavitev dotedanjih teh ukrepov so utemeljevali tako: Zapiranje in straženje okuženih hiš se ni obneslo, temveč je bilo celo škodljivo, kajti zaradi tega je b;l strah še večji in med ljudmi je zavladala še hujša zbeganost. Neposredno prizadetih družin se je polastila duševna razdraženost, kar je bolj škodovalo kakor koristilo. Prav tako ni pametno vzdrževanje zdravstvenih kordonov, ki mnogo veljajo zaradi številnega vojaštva; poslej bodo izdajali le odredbe, ki se bodo zdele najumestnejše in ki so se najbolje obnesle Tako so bile končno odpravljene odredbe proti k:leri in sprevideli so, da je ta bolezen nekaj povsem drugega kakor kuga ter da se je torej treba proti nji bojevati drugače. Poslej so se ravnali le po predpisih epidemiftnih bolezni. Polovica bolnikov umrla Kako brez meči so bili proti koleri leta 1831, sprevidimo iz velike umrljivosti. Tako je na Dunaju umrlo nad polovico bolnikov. Prebivalcev je obelelo skupaj 4058, umrlo jih je pa 2059. Podobna velika umrljivost je bila tudi v drugih krajih. V Pragi je umrlo nekaj manj kakor polovica bolnikov. Te številke kažejo najbolj jasno, kako žalostne zdravstvene razmere so vladale še v prejšnjem stoletju v največjih in najnaprednejših mest Ji. S samimi predpisi, čeprav bi bili še tako dobri, seveda niso mogli ustavitvi divjanja bolezni, ker je primanjkovalo ustrezajočih sredstev, da bi se tudi res strog© držali odredb. Predp'si, ki so bili tedaj uveljavljeni proti koleri, so bil v veljavi aa epidemične bolezni od 1. 1806. Namenjeni so bili predvsem zatiranju tifoznih bolezni, saj se je naslov glasil: »Predpisi z dne 27. febr. glede ravnanja ob epidemično nalezljivih, zlasti ti-fozn'h bolezni«. Izdani so bili predvsem zaradi epidemije lega rja, ki se je razširila med napoleonskimi vojnami. Značilno je zlasti, kaj pravi 3. odstavek teh predpisov: »Za zaščfto pred boleznijo ni treba nobenih zdravil; celo škodovalo bi zelo, če bi si kdo dal puščati kri ali če bi zdrav jemal trebušna in čistilna sredstva ali druga hval'sana zdravila.« Dalje je bilo pred-i pisano, da se je treba izegibati nezmerno- sti v jedi in pijači, se izogibati vsake raz-brzdanosti, skrbno paz'ti na snažnost v stanovanju in pri obleki. Vsaj enkrat, še bolje pa dvakrat odpri okna stanovanja, in sicer med 10. in 4. uro. — če kdo oboli, ga je treba spraviti v posebno, prostorno sobo in k njemu naj hodijo le t'sti, ki mu strežejo. Bolnikovo perilo in posteljnino je treba večkrat izmenjati. Ako bolnik ozdravi ali umre, ne sme njegovega perila, obleke in postelje ine uporabljati nihč.-dokler n vse skrbno oprano, očiščeno in prezračeno na prepihu nekaj tednov. Ljubljani je v letih epidemij kolere delovala posebna zdravstvena kom:sija kakor v drugih večjih krajih. Komisija jc u rado vala v mestni h ši. Začela je pcao-vati 20. julija 1. 1831. Načeloval ji je okrožni glavar, č'.ana sta bila prvi okr žni komisar in okrožni zdrav: ik, prisedniki pa 1 ljubljanski župan, mestni sodnik in cbčin-j r.ki svetovalci. Komisije so inTele pnvsod ; ir.nogo dela, ker jim je bilo prepuščeno t vse, kar je bilo treba ukreniti Za -zdrav-., { stveno Zašč:to prebivalstva. Njihove - naloge res niso bile lahke, saj ni bilo niti bo1-nišnic in zdravi., i kov za primer epidemije. Manjše občine niso poznale zdravstvene organzaeje, kakršno je n. pr. imela Ljubljana. Toda tudi mesta, ki so imela svoje zdravn ke, niso mogla ob epidemijah odločno nastopiti pr ti bolezni. V komisije seveda še ni prodrlo dovolj jasno spozna- nje, kaj bi bilo treba storiti najprej: preskrbeti kraje z zdravo pitno vcdoT odpraviti odprte greznice in urediti odvodnike (kanalizacijo). Zato je bilo delo zdravstvenih komis;j predvsem propagandno. Tako se komisije pri nas izdajale oklice in letake, kako se raj ljudje varujejo kolere »bljuvodriske iz jutrovih dežel«. Razen tega so zdravstvene komisije pozivale zasebnike, naj pcmagajo oblastem z darovi v denarju in blagu, da bodo oblasti lahko vsaj za silo poskrbele, kar je potrebno v primeru epidemije. Prebivalstvo je v resnici mnogo pomagalo. Ljudje so dajali vse. kar so imeli, ne le živil in denarja, temveč tudi pohištvo, p:steljnino, posodo, milo itd., tako da je bila mogoča ustanovitev zasilnih bolnišnic. Deželni stanovi Kranjske so pa v Ljubljani prepustili za nastanitev revežev tivolski grad. Ljubljanski lekarnarji so obljubili, da bodo da»-jali zdravila po polovični ceni, če bi se epidemija razširili tudi v Ljubljani. Tako je prispeval vsakdo, kar je mogel in zasebniki so oskibovali začasne bolnišnice. Brez pom či zasebnikov bi strašna bolezen zahtevala še mnogo več žrtev in zdravstveni predpisi bi ostali le kos papirja. Dva hrvatska kuSturna filma Hrvatsko državno filmsko podjetje je izdelalo zanimiv kulturni film, katerega vsebino tvori nastanek in zgodovina prve hrvatske opere. Besed1 lo za film je napisal Milan Katič, režiral pa ga je Oktavijan Miletič. Po pesmi nedavno umrlega hrvatskega pesnika Gjura Arnolda, ki se imenuje »Domovina«, je bil prav tako izdelan lep kulturni film. Besedilo za ta film je napisal prof. Mirko Cerovac, režiral pa ga je Sergij Tagac. Konzism mineralne vode v Budimpešti V Budimepšti so lani prodali 40 milijonov litrov mineralne vode, sodavice in raznih zdravilnih vod. Konzum mineralnih vod se je povečaj od predlanskega leta približno za 4 milijone litrov ali 11%>. Pač pa je nazadoval keruzum vode iz zdravilnih vrelcev v zdravilne svrhe, in sicer za okroglih 18 odstotkov. Poraba je znotSala 350.000 litrov. Tudi konzum mineralnih vod v steklenicah je nazadoval za 20 %. Isto velja za sloveč«) madžarsko odvajalno grenčico, ki je zre: šal njen konzum 215.000 litrov in je nazadoval v primeri s predlanskim letom za 16.5 %. Pač so pa popili ljudje lani v Budimpešti mnogo več kisle vode in sodavice kakor prell:nskim. Sodavice je šlo lani 26.2 mili-j na litrov ali 14.8 % več kakor predlanskim. čudno naključje lz šlezvik-holsteinskega mesta Wilster poročajo o čudnem dogodku, ki močno spominja na moderno pravljico. Neko dekle se je prijavilo k Rdečemu križu in dodeljeno je bilo domači vojni bolnici Nekega dne. ko je prispel nov transport ranjencev je prišla prednica , z mladimi sestrami Rdečega križa pre gledat bolniške sobe. Kar je opazila na nočni omarici nekega ranjenca fotografijo svoje mlade spremljevalke. Izkazalo se je, da je dotični vojak dopisoval z neznanim dekletom, ki mu je poslala na bojišče fotografijo. Ranjeni vojak je bil seveda prijetno presenečen, ko je naenkrat zagledal pred seboj mladenko, s katero je dopisoval, dokler je bil na bojišču. s Židov v Izjava notranjega ministra Gabrovskega nemškemu novinarju Bolgarski notranji minister Gabrovski je sprejel te dni sotrudnika beograjskega nemškega lista »Donau Zeitung« in mu dal obširnejšo izjavo o trenutnem stanju židovskega vprašanja v Bolgariji. Čeprav odpade od vsega prebivalstva na Žide 0.7 odstotkov, je dejal minister, je bil zadnja leta židovski vpliv zlasti v gospodarskem življenju izredno velik. Nad 40% bolgarske trgovine je bilo v židovskih rokah. V mnogih gospodarskih panogah je dosegla židovska udeležba celo go"/« Dobra polovica v stari Bolgariji živečih Židov ima svoje stalno bivališče v Sofiji, tako da dejansko posredno obvladuje iz prestolice vse gospodarsko življenje države. Številčno je prihajala židovska premoč do izraza s tem, da je odpadlo na vsakega prebivalca bolgarske narodnosti 10U7 levov letnih dohodkov, na vsakega žida pa 26.119. Na političnem in kulturnem polju židie sicer n:so imeli . tako velikega" vpliva, kakor v gospodarskem žitvljenju, vendar je bil pa tudi v tem pogledu njih posredni vpliv zelo velik. Za utrditev njihovega družabnega položaja so služil: mešani zakoni. Od vseh v letu 1940. sklenjenih zakonskih zvez je bilo 30°/« mešanih zakonov Z zakonom o zaščiti naroda je bil temu razvoju storjen enkrat za vselej konec. Ta zakon je radikalno uredil židovsko vprašanje. 2ide je izločil iz gospodarskega, kulturnega in političnega življenja države. Končni cilj zakona je izselitev vseh Židov iz Bolgarije Potem je minister pojasnil poed ne etape protižidovske zakonodaje v Bolgariji. 23. januarja 1941 je stopil v veljavo zakon o zaščiti naroda in ta je prinesel za žde prve omejitve. Sledili so zakoni o enkratni oddaji premoženja., in o pooblastilu ministrskemu svetu, da lahko seže na temelju zakona o zaščiti naroda po vseh ukrepih za likvidacijo židovskega oroblema. V nasprotju z nemžko zakonodajo bolgarski zakoni ne poznajo kategorije polžidov. ki so v Bolgariji izenačeni s čistokrvnimi ž -di Pač pa v Bolgariji ne smatrajo za Žide takozvanih četrtinskih Židov. Bolgarski zakoni se nanašajo tudi na vse žide tuje državljane. Zidje' ne moreio dobiti bolgarskega državljanstva in volitev se ne morejo udeleževati niti aktivno niti oasivno Zid ne more bitri državnj ali obč;ski uradnik. Izvrševanje svobodnega poklica ie za žide odstotno omejeno. V nasprotju z nemškim zakonom lahko sicer židje izvršujejo prosto obrt toda število nj;ho-vih podjetij ne sme prekoračiti stanja z dne 1. maja 1941. Za žide deluioče v trgovini. industriji in obrti je predviden samo omejen kapital. V mnoge poklice židje sploh nimajo dostopa. Sklepanje zakonskih zvez med Židi !n. drugoverci je prepovedano. 2idje ne sme- jo zaposlovati v svojih gospodinjstvih slu-žinčadi bolgarske narodnosti. V šole se sprejemajo židje samo v omejenem številu. Na sofijski univerzi sploh ne smejo študirati. V vojaško službo ne smejo biti sprejet'. Prav tako ne smejo biti člani organizacij. podrejenih vojnemu ministrstvu. Židovsko premoženje Za ureditev židovskega vprašanja je bil ustanovljen poseben komisarijat za židovske zadeve, podrejen notranjemu ministrstvu. Njegova glavna naloga je opravljanje židovskega premoženja, ki so bile zanj tudi izdane posebne določba Tako židje na kmetih ne smejo imeti nobenih zemljišč in tudi v najem jih ne smejo jemati. Upravljanje ž'dovske zemljiške posesti je v rokah komisariata. ki kontrolira tudi vse drugo imetje Židov. Vse židovske vloge v denarnih zavodih so prišle pod zaporo in samo z dovoljenjem komisarijata smejo ž:die dvigati svoj denar iz bank. N€;-katere izjeme pozna bolgarski zakon samo za žide. ki so pred 1. septembrom 1940 sklen!H zakonsko zvezo z osebo bolgarske narodnosti in ki so krščeni. Gotove pred-pravice vživajo tud: židovski vojni invalidi. vojne vdove in voine sirote, kakor tudi vsi židje, odlikovani z bolgarskimi odlikovanji za hrabrost. Ti ne nosnjo židovske zvezde, temveč poseben znak in imajo prednost pri prošnjah za zaposli-! tev. Posebna policijska ura za Žide Za vse druge žide pa veljajo naslednje določbe: Zidje morajo nositi židovsko zvezdo. Policija ima praviot prepovedati jim dostop v javne lokale in ustanove. Po devetih zvečer se ne smejo več pojaviti na ulicah Zidje se smejo seliti iz enega stanovanja v drugo samo z dovoljenjem policije in komisarijata. Vse židovske organizacije so bile razpuščene. Zasebna dobrodelna društva so prevzele židovske verske občine, ki so organi komisarijata. Premoženje in dohodki židovskih občin, društev in organizacij gredo v poseben državni fond iz katerega se vzdržujejo židovske občjine. p0 naredbi z dne 26. avg.i-sfca 1942 morajo židovske verske občine pripravljati izselitev iz Bolgarije. Končno je minister izjavil, da so vsi proti židovski zakoni že stopili v veljavo in da oblasti po njih tudi postopajo. Zdaj je v ospredju likvidacija vseh židovskih podjetij. Likvidacija se nanaša na židovska podjetja, ki imajo nad 600.000 levov osnovnega kapital£. ZUnister ie tudi nagja-šal, da v Bolgar:j nikoli n ?o s:mpatizi-rali z Židi in da ie bolgarsko ljudstvo z odobravanj m sprejelo, vse protižidovske zakone in ukrepe. Tivolski grad Ima bogato zgodovino Lastniki Podturna v zadnjih 500 letih — Nekdaj je bilo v gradu jezuitsko okrevališče Tivolski grad ali Po-dturen imenujemo sedanjo stanovanjsko hišo nad glavnim tivolskim drevoredom, v osi Ulice 3 maja Pravimo hiša, ker poslopje nima nobenih posebnih zunanjih grajskih značilnosti. Povsem preprosto je, brez stolpičev ali drugih posebnosti srednjeveških stavb Tod. vedeti moramo, da je bilo že večkrat pre-zidano ter je temeljito spremenilo svoje lice v zadnjem poltisočletju. Po sedanji obliki poslopja bi torej ne sodili, da ima Podturen že nad 500 let itaro zgodovino. V Tivoliju navadno ne mislimo na starost in ne na zgodovino, ker se hon.mo tja predvsem pomlajat. S'cer e pa Tivoli io. rišče mladine, ki živi v svojem Poetičnem svetu ter se ne zanima mnogo za stvarnost. še manj pa za preteklost. Kljub temu si bomo ob tej pri 1 ki nekoliko ogledau zgodovino Podturna. Stara listina o Podturnu Zgodovinar Radics omenja listino nekdanje dunajske dvome knjižnice o Podturnu. Ta dunajska knjižnica je hranila vse akte ljubljanskega jezuitskega kolegija. Ob velikem požaru v šentjakobskem okraju, ko je pogorel tudi jezuitski kolegij, so bili upepeljeni tudi izvirniki jezuitskega arhiva. Dunajska listina govori o nekdanjem jezuitskem posestvu »pod Jurnom pri Rožniku«; v nji je opisana tudi kratka zgodovina Podturna. Kraj je dobil ime po stolpu, ki je stal na tivolskem hribu nad sedanjim gradom Graščina je bila pred 500 leti last Jurija Apfaltrerja, mestnega kapetana. Kronist ni poznal podrobne zgodovine Podturna pred 1. 1440. Znano je, da je tivolski stolp pogorel skupaj z gradom 1. 1440, ko so Celjani oblegali I/iubljano in je niso mogli zavzeti zaradi usp^sne ob rambe meščanov pod vodstvom Ap-altrer-ja. Oblegalci so se zato maščevali rad gradom poveljnika sovražne vojske. Stolp na tivolskem hribu je bil v 13. stoierju lasr koroškega vojvode, ki si je 'zbral Ljubljano za središče svojih nosesti na Kranjskem. Ko je stolp pogorel v 15. stoictju, ni bil več obnovljen, grad ob vznožju hriba je pa do bil ime po stclpu. Podturn prešel v last jezuitov Novo grajsko poslopje ^e pre^.o v last ljubljanskih jezuitov 1. 1601. Poslopje je kupil rektor ljubljanskega jezuita «<= ga Kolegija za denar, ki ga je cesar f e.dinand daroval jezuitom. Podturen je postal jezuitsko okrevališče, že tedaj, ko je Tivoli prešel v last jezuitov, je ačel dobivati svoj sedanji značaj. Jezuiti so si pač prizadevali, da bi kraj še oridobil a-"1 svoji naravnil lepoti kot okrevališče ter da bi zemlja ne bila uporabljen? v gospodarske namene. Kronist piše, da je bil k^aj, ki ga zdaj imenujemo Tivoli, že *edaj zslo ljubek in prijeten. Ozadje so bili .udi že tedaj lepi gozdovi, ki so pokrivali Livolskc gričevje, proti vzhodu so se pa razprostirale njive in travniki — še precej daije kakor segajo dandanes tivolski napadi. Of gradu se ;e nudil lep pogled na srednjeveško mesto, ki je bilo teJaj oddalje/.o skoro pol ure od Podturna, računano od jezuitskega samostana pri Sv Jakoba. Na levem bregu Ljubljanice 'edsj še ni b')o mesta. Lastniki Podturna pred jezuiti Kronistu ni bila povsem jasna zgodovina Podturna v času, ko je graščina prešla iz lasti Apfaltrerjev v roke drugih lastnikov in dokler je niso kupili jezuiti, in sicer do 1. 1550. Pustil je nerešeno vprašanje, kako dolgo so bili Apfaltrerji lastniki Podturna. Naslednji lastnik je bil Saurau ^ žerjav). Omenja pa kupno pogodbo o prodaji graščine 1. 1507., ko je Podturen kupil kranjski vicedom Erazem Praunwart. Prodajalca sta- bila brata Saurau, Jurij in Wolf-gang, ki sta grad prevzela od ivoje matere Sigune Saurau. Ugotovljeno je, da je ljubljanski meščan Gašnar Crobath leta 1484 kunil Podturen od Sigune Saurau. žene sodnika Ivana Saurau. Kupnina je znašala 200 ogrskih goldinarjev. Graščina je bila prodana tako, da si je prejšnja lastnica pridržala pravico ponovnega nakupa. Crobath je bil torej astnik Podturna od 1. 1484—1507. Potem sin o -a prejšnje lastnice uveljavila svojo prdvico in prodala graščino Praunvvartu. Erazem Praunvvart je bil lastnik Podturna do leta 1534. Znano je, da jp Praun-wart ustanovil v Tivoliju opekarno. Graščino je prodal 1. oktobra eta L-;o4 ljubljanskemu meščanu Amtonu Kuchlu. Pri-držal si je pa travnik, ki je na njem stal nekdaj lazaret. Po Kiichlovi smrti je prevzela graščino njegova /dova Skolastika. Po njeni smrti je posestvo podaio^al sin sorodnika Antona Kiichla, radovljiški meščan Valentin Kiichl, in *icer leta 1557. Opekarna najbrž ni dolgo obratovala, ker je bilo zemljišče že Jez 50 ^t prodano. Leta 1581 je bil lastnik Podturna Gašpar Mavrič. a ni dognano. ali je graščino prevzel od Valentina Kiichla neposredno al: pa je b'.i vmes še kdo druo lastnik. Pač pa ie razvidno iz listine da je imelo tedaj posestvo ime »pod Rožnikom« in da oi bilo tako obsežno kakor pozneje, ko je bilo v posesti jezu.tov Po smrt' Gašparja Mavriča ;e posestvo prevzel njegov sin Adran Mavrič v Mosperg in je proda! svojemu sorodniku Melhiorju Stofflu 1. 1589 Stoffl je graščino prodai že i. 1590 in sicer »svojemu najdražjemu sorodniku« Melhiorju Pantaleonu. deželnemu uradniku Novi lastnik je posveti! Podturnu precej ljubezni m priza deval si je. da bi ga zaokrožil. Z zamenjavo je pridobil od ljubljanskega škofa 1 Tavčarja njivo Pantaleon je bil protestant in v tistih časih je bilo izdanih več odlokov naperjenh proti protestantom Po predpisih je bila prodaja ali zamenjava zemljišča tedaj veljavna šele ko jo je odobril nadvojvoda tedanji notranje-avstrijski regent. Pantaleon si je urejeval graščino tako skrbno, kakor da ic je hote! na večne čase prepustiti svojim naslednikom Po= zneje si je menda premislil zaradi tega ker se tedaj protestanti niso čutili varne na ie posestvo ponudil v nakup jezuitom Kupčija ie bila sklenjena 26. februarja 1601 Kupnina je znašala 4000 goldinarjev m je bila plačana v dveh obrokih, polovica ob sklenitvi kupne pogodbe. ostanek pa 6 marca 1603 Nastanek Tivolija Jezuiti so si prizadevali, da bi posestvo čimbolj zaokrožili in izboljšali. Dokupili sc nekatera zemljišča ki so spadala po svoji legi k Podturnu. Pridobili so tudi Lanthierijevo zem= ljišče, za kar je bilo treba izpolnit: posebno težke pogoje Lastniki tega zemljišča so zahtevali velike usluge med temi, naj bi jezuiti dosegli oprostitev plačevanja davkov za njihove hiše v mestu. Brata Lanthierija sta prepustila jezuitom zemljišče ki je bilo ocenjeno na 80 do 100 gld. Podturen je opisal tudi Valvasor v svoji »Slavi« V tistih časih je bila graščina lepo posestvo. Grad je bil obdan od drevja m že te= daj je Podturen slovel kot posebne prijeten kraj. — Jezuiti so l 1703 povsem prenovili grad. V drugi polovici 18. stoletja je bii jezuitski red razpuščen in graščina je prešla v last kranjskih deželnih stanov. Grad je bii poslej nekaj časa letovišče ljubljanskega 4cofa Kakor rečeno, se je Podturen zače' -azv:jati v dandanašnji Tivoli že. ko so g? prevzeli jezuiti in ga spremenili v okrevališče. Tedaj je bil zasebno okrevališče, zdaj ie pa javno, saj tivolski nasadi dandanes niso zgolj lepotna, tem= več tudi zdravstvena naprava. Sicer je Podturn služil raznim namenom, ko ni bil več v last: jezuitov. Nekaj časa je bila v gradu cek) vojašnica, pa tudi bolnišnica in skladišče. Leta 1851 je cesar Franc Jožef kupil graščino ter jo daroval maršalu Radetzkemu da ga je odlikoval. Leta 1854 je graščina zopet prešla v last cesarja. 1. 1864 jo je pa kupila ljubljanska mestna občina, ki se je obvezala, da zemljišč nt bo zazidala ter da bo tako ohranjena zelena površina. Proti temu načelu so prejšnje čase nekoliko grešili in tivolska površina se je male zmanjšala, kljub temu so pa tivolski nasadi še vedno prostrani in lepo urejeni ter so ponos našega mesta; marsikatero mesto nas lahko zavida za tako lepe in velike nasade tako rekoč sredi mestnega področja. Rumunski državni proračun Novi rumunski državni proračun, ki je stopil v veljavo s 1. aprilom, predvideva rednih dohodkov in izdatkov 171.880 milijonov lej. Ločeno od njega znaša proračun Besarabije 5870. Bukovine pa 3900 milijonov Proračun uprave državnih monopolov. državnih posestev itd. priključeni rednemu proračunu obsegajo na dohodki in izdatkih 192.308 milijonov. Vsi javni proračuni Rumunije znašajo torej 373.958 milijonov. Lani so znašali 212 757 milijonov in so se torej povečali pr^ližno za eno tretjino dohodkov in izdatkov. V rednem proračunu znašajo redni dohodki 171 9 milijard lej izdatki pa 87.9 milijard Dohodki rednega proračuna gredo do 56.6% na neposredne davke, 18.6% na neposredne in 19"/o dohodkov monopolske uprave V govoru po radiu je finančni minister Neaeu izjavil, da skuša Rumunija kriti izdatke za vojno s sedanjimi dohodki in da bo v bodoče obremenitev iz tega naslova neznatna. Tam kjer ne zadostujejo javn-' dohodki, je sesla država po notranjem Dosojilu in kreditih, ki iih je dobila od Nemčije. Finančni minister je nagla-šal. da država od 1. oktobra 1942 ni več segla no denanrh sredstvih Narodno banke in da se bo nadaljevala nrotiinflacijo-nist čna valutna politika Nji služi tudi izdaja blagajnikih zapisov ki so vrgli v treh mesecih 9 milijard Plačilna bilanes Rumuniie ie aktVna in nnravičwr ie upanje. da bo lahko Rumunija po vojni svojo proizvodnjo povečala. S sms s® V predavanju na zborovanju prestavni-kov n!žješlezijskega gospodarstva v Bre-slavi je postavil predsednik njihove orga-nisac je Kehil ti i naedh, ki na bi sl«ne:c na niih vse deio v gospodarskih oodjet-] jih. Pijvo načelo je zahteva politike do ! gospodarstva, naj svojo stvoritev še poveča -n pošilja na trg cenejše blago, naj se proizvodnja zboljša in poveča. V ta namen je nujno potrebno izmenjavanje izkušenj med poedinimi podjetji. Drugo načelo je načrtno osrednje vodstvo gospodarstva. Tu gre za pravilno sintezo med gospodarskim vodstvom in zasebno pobudo. Od podjetnikov je treba zahtevati sodelovanje pri vodstvu. Vedno bolj mora prihajati do veljave načelo, naj bo držav pripuščena direktiva, podjetniku pa ekse-kut:va. Samo tako bo mogoče sčasoma iz" ločiti in zatreti birokratizem. Tudi organizacija gospodarstva mora biti prilagodena novim razmeram in za- Percid la KAWECO scorre cosl facilmente come una piuma sulla carta. Nelle cartolerie e nei negozi specializ-zati Vi mostreranno ben volentieri i vari modelli KAVVECO. Zafe KAVVECO pero teče s takšno lahkoto po papirju. V trgovinah s pisalnimi potrebšii nami Vam bodo radi pokazali različne mo dele KAVVECO peres ZAHVALA Za vse izraze sožalja ob smrti dragega moža, brata, svaka in strica, gospoda JOŽEFA FONA se iskreno zahvaljujemo. Prav posebna zahvala čč. gg. duhovnikom, primariju dr. Marinčiču, gg. zdravnikom in strežnemu osebju klinike, kakor tudi vsem daroval cem vencev in cvetja ter gg. pevcem za prekrasno petje na grobu pokojnika. Zahvaljujemo se tudi vsem ostalim, ki so pokojniku kakorkoli lajšali trpljenje med boleznijo in v njegovih zadnjih trenutkih ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Ljubljana, dne 18. aprila 1943. Žalujoča žena TONČKA In sorodniki I ffV^1 globoki in športni, domače izdelave, prejšnje blago, moderne oblike; cene zmerne — dobite vedno na zalogi. Zato si jih oglejte pri nas neobvezno. Sprejemajo se vsa popravila in barvanje; dobi se tudi nadomestna guma. „TRIMJNA" F. LAZAR, LJUBLJANA, KARLOVŠKA CESTA ŠTEV. 4 ISERMAJTE V »JUTRU« ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi moje ljube soproge HELENE CANDOLINI izrekam tem potom najtoplejšo zahvalo vsem, ki so ji v težki dolgotrajni bolezni lajšali trpljenje. Posebno hvalo sem dolžan g. šef,-zdravniku dr. Fr. Debevcu, g. dr. Kruhu in g. dr. B. Savinšku. Zahvalim se tudi čč. sestram za ljubeznivo postrežbo. Dalje se zahvalim vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so blago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek, dne 19. aprila t. 1. ob 9% uri v stolni cerkvi. Ljubljana, dne 16. aprila 1943. Ing. VLADIMIR CANDOLINI ppolkovnik v pokoja Acquistate disehi plošče (ETRA !1 piu completo repertorio Le piu perfette incisioni I piu sicuri successi -Produttrice- Najpopolnejši spored Najpopolnejši posnetki na ploščah Najbolj zagotovljeni uspehi __Produkcija- S. A. CETRA — VIALE POGGIO IMPERIALE 54 — FIRENZE ntevam Karteli so značilen primer organizacije. kj se je že preživela. Nemčija je imela pred vojno 2200 kartelov. Na papirju sicer ti karteli obstojajo, toda večina ie bila dejansko že razpuščena. Ostalo je -amo še 500 kartelov. ki kolikor toliko poslujejo. pa tudi ti se bodo moralj kmalu lmakniti novi organizaciji gospodarstva. Cigani na Madžarskem Vprašanje ciganov na Madžarskem je bilo zadnje čase že večkrat predmet razmo-trivanja in ukrepov. Državnj zavod za ljudsko zdravje je po naročilu notranjega ministrstva poskušal s pomočjo državnih zdravnikov točno ugotoviti koliko je na Madžarskem ciganov. Leta 1856. so jih našteli 154.000, leta 1873 pa že 272.000. Od tega leta dalje niso več imeli na razpolago točnih statističnih podatkov o ciganih. L 1920. ko so zbirali statistične podatke o materinščini se je izkazalo, da je 5000 prebivalcev Madžarske navedlo ciganščino za svoj materini jezik. Cigani se zelo hitro plode, na drugi strani pa vlada med njimi velika umrljivost otrok, ker so med njmi zelo razširjene razne bolezni. Ce bi tega ne bilo. b. se bili cigani na Madžarskem tako razmnožili, da bi jih bilo sedaj že več milijonov. Pojem »cigan« še vedno ni točno opredeljen. Ciganov brez poklica in stalnega b:vališča so našteli na Madžarskem 210.000. Najbrž jih je pa znatno več Mnogo ciganov je bilo že večkrat kaznovanih, šolske izobrazbe več;-noma nimajo in v zdravstvenem pogledu so zelo zanemarjeni. Samo približno 1 odstotek ciganov plačuje davke. Zb'ranje statističnih podatkov ciganov in njihova pritegnitev k delu zadeva ob velike ovire. Pllh m perje prodaja I R. SEVER, Marijin trg 2 ! čafea rastSssaa ssnejašca Ena najčudovitejših rastlin na svetu je v Arabiji rastoča smejalka, ki st mora zahvaliti za svoje ime čudni lastnosti. To je srednje vel ka rastlina s svetlcrumenimi cvetovi, k: da vsak izmed njih po 2 do 3 semena Arabci semena te rastline suše in zmeljejo ter jih po= rahljajo kot njuhalni tobak Kdor vzame ščepec tega prašku, začuti enak učinek, kakcT če vdihava smejalni plin- mora se namreč na ves glas smejati. Krčevitemu smehu pa sledi kmalu reakc ja in človek trdo zaspi. Mastni ^cbički angSešklh c-e-s&ieaffjev »Daily Herald« poroča, da so imele angleške železniške družbe lani 90 milijonov, predlanskim pa 65 milijonov funtov' dohodkov Angle.ka vlada .ie jamčila delničarjem velikih žeicznišk h družb najmanjši letni dobiček v znesku 43.5 milijona funtov 11.000 000 več. kakor so zaslužile družbe pred vojno. Delničarji so pa pokrenili akcijo, da bi dobili poleg teh 43.5 milijona od skupnega dobička še 90 milijonov. Premog t2i sintetični p?oizvoali Nemški inženirji so na podlagi raznih poskusov izračunali, koliko premoga se potrebuje za sintetično izdelavo raznih potrebščin. Za 1 kg sintetičnega gumija se porabi 1 kg premoga, za 1 kg umetnega usnja 1.4 kg premoga, za 1 kg papirja okrog 0.7, za 1 m sukna približno 4.5 kg, za 1 kub. met. okenskega stekla približno 30 kg. 10 opek 1.5 kg. za 1 kg sladkorja 1 kg, za 10 litrov piva 1.8 kg in za 1 kg moke okrog 0.12 kg premoga. Iz tega je razvidno kako važno vlogo igra premog v veleindustriji. KLOBUČARNA »PAJK« S Vam strokovno osnaži, preoblika 3 in prebarva Vaš klobuk, da izgle- jI da kot nov. — Lastna delavnica 'S Zaloga klobukov - Se priporoča RUDOLF PAJK, LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 38 MIKLOŠIČEVA CESTA 12 (Nasproti hotela Union) IZDELOVALNICA HARMONIK i LJUBLJANA Bleivveisova 35 Vam nudi veliko izbiro p ano n dlatoničnih harmonik Po dolgi in mučni bolezni mi je umrl moj ljubljeni mož, gospod Viljem Efes-rf Pogreb bo v nedeljo, dne 18. aprila ob 1-2 4. uri popoldne z žal — kapele sv. Frančiška. Ljrbljana, dne 17. aprila 1943. Žalujoči: ŽENA in HČERKA nanaiaftaraj ZAHVALA Ob prerani smrti našega ljubljenega sina, dragega brata, bratranca, nečaka, gospoda RESMAN FRAHCITA pleskarskega pomočnika izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so mu v težki bolezni lajšali trpljenje. Posebno zahvalo smo dolžni darovalcem prekrasnih vencev in šopkov. Prav tako topla zahvala vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Ljubljana, dne 17. aprila 1943. Žalujoča rodbina RESMAN ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob prerani smrti nenadomestljivega nam očeta, soproga, brata itd., gospoda PONEBŠEK LOJZETA bivšega notarja v Ormožu ga spremili od hiše žalosti v Novem mestu na železniško postajo in iz žal k zadnjemu počitku na pokopališče k Sv. Križu, predvsem pa gg. predsedniku apelacije dr. Golia Vladimirju, sodniku vseh sodišč dr. Bizjak Ivanu, predsedniku notarske zbornice dr. Kuhar Andreju, vsem v Ljubljani in Novem mestu bivajočim gg. notarjem, sodnikom, prijateljem, sošolcem in znancem. Prav topla zahvala vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja ter onim, ki so mesto istega darovali v dobrodelne namene. Novo mesto, Ljubljana, dne 17. aprila 1943. ŽALUJOČI OSTALI Urejuje: Davorin fiavijen — Izdaja » konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarga: Fran Jeraa — Za insecatai del je odgovoren: Ljubomii Volčič — Vsi v Ljubljani