Maribor, dne 18. novembra 1931.
Posamezna številka stane Din 1.50.
Izhaja vsako -sredo. C e □ e i Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — PoStno-čekovni račun 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5
Telefon 2113
Cena in ser atom: cel« stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.-, >/« strani Din 250-, */ia str. Din 125-, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20.
Težak Je položal našega kmeta.
Gospodarska kriza vedno hujše pri-liska našega kmeta. Kakor je ugotovil glavni odbor Kmetijske družbe na svoji seji v Ljubljani dne 10. oktobra, je ta kriza zajela vse okraje dravske banovine še le tedaj, ko so padle cene goveji živini, prašičem in vinu. S tem so usahnili glavni viri dohodkov, iz katerih je kmet kril svoje obveze.
V	onih delih države, kjer tvori pšenica glavni vir kmetovih dohodkov, je vlada s posebnim zakonom določila najnižjo ceno pšenici v notranjem prometu na 1.60 Din in prevzela obveznost doplačila za razliko med notranjo in zunanjo ceno (v zunanji prodaji). S tem je vlada kmetovalcem v žitorodnih krajih pomagala. Pri nas pa pšenica ni glavni vir dohodkov, marveč predmet uvoza. Zato se je s tem ukrepom vlade kmetovalčevo stanje pri nas po večini še poslabšalo.
To poslabšanje gre vzporedno s padajočimi cenami živine. Čim manjšo ceno ima živina in čim manj se je proda, v tem večji meri usihajo dohodki kmetovi. Treba je samo citati poročila o cenah na živinskih sejmih, in pred očmi se ti pojavi slika velike gospodarske bede. Še bolj izrazita bo ta slika, ako greš tale dan sam na sejem in pre-motriš razmere. To je storil naš poročevalec isti dan, ko se je glavni odbor Kmetijske družbe zbral k seji. Njegova stvarna opazovanja v naslednjem pri-občujemo:
V	torek dne 10. t. m. se je vršil v Mariboru živinski sejem, ki je bil zelo dobro obiskan. Živine so prignali toliko, kakor le malokedaj poprej. Bili so tudi prav lepi komadi. Ali žalibog kupcev ni bilo . . .
Ako si opazoval vrvenje na živinskem trgu, se ti je nudila prav žalostna slika. Lastniki živine so vabili mesarje in prekupce, naj se jih usmilijo in jim odkupijo živinčeta. Nekateri so ponujali svojo živino za naravnost sramotne cene, ali kljub temu je malokateri spravil svojo živino v denar. S komerkoli si govoril, vsak je tožil in jadikoval, da je 'dospela gospodarska kriza na kmetih do vrhunca. Kmetje nimajo denarja še niti za davke ne, niti ne morejo za zimo kupiti članom svoje družine potrebne zimske obleke in obutve. Vino in les ne gresta v denar, sadja je bilo v mariborski okolici letos malo in še tisto nima skoro nobene cene. Kar so dobili ljudje za kakšen voziček krompirja, zelja ali
repe, gre za vsakdanje potrebe, kakor da bi vrgel muho v ogenj!
Žalostnih in povešenih glav so se tokrat vračali kmetje z mariborskega živinskega sejma. Priporočali bi tistim, ki še vedno mislijo, da je kmet zakopan v same dobrote, da bi si ogledali to zelo mučno sliko. Slišal si same besede ne-volje in žalosti. Kmetič od Sv. Marjete ob Pesnici mi je doslovno rekel sledeče: »Če bo šlo tako naprej, lahko na prstih ene roke izračunam, kedaj bo šla moja kmetija na boben. Pred poldrugim letom sem kupil kravo, ki sem jo danes prodal. Tehtala je okoli 400 kg in sem plačal tedaj za njo 2900 Din. Sedaj sem jo pital cele mesece in je tehtala par kg več kot 500 kg in sem dobil zanjo celih 1255 Din. Davka z vsemi dokladami sem imel leta 1929 Din 816, letos pa me tirjajo za Din 2712. Iz tega lahko vidite, kako se v sedanjih časih godi nam kmetom. Vrh tega nas gotovi gospodje silijo, da moramo pristopati k raznovrstnim društvom in tam plačevati visoko članarino, katera gre, ne vemo kam. Prejšnje čase sem bil član Izobraževalnega društva pri Sv. Petru in sem plačal vsako leto par kron, od-nosno dinarjev, in moja družina je imela za izobrazbo dovolj čtiva in poduka na razpolago. Čudim se tudi temu, da v dobi, ko cene kmetskim pridelkom tako strašno padajo, niso tovarnarji pri cenah industrijskega blaga prav nič popustili. Tu bi morali merodajni gospodje kaj resnega ukreniti, če hočejo rešiti slovenskega kmeta gospodarskega propada.«
Druga slika: Čez državni most žene sključeni kmet par volov. Na sebi je imel slabo obleko, in gube na licih so pričale o velikih težavah, ki ga tarejo. Stopim k njemu in ga vprašam: »Očka, ali ste kupili vole?« Mož mi žalostno odgovori: »E, kaj še! Nisem jih mogel prodati, če bi jih tudi za mesarji in kupci metal. Niti 4 Din mi nihče ni hotel dati za kg žive teže, ko sem jih kupil, so tehtali 915 kg in sem dal zanje tedaj 7 Din za 1 kg. Danes tehtajo 1200 kg in mi nihče ni hotel dati niti 4 Din za kg. Davkarija me rubi za davke, bolnišnica me tirja za stroške zdravljenja mojega sina, pri hiši pa ni niti krajcarja denarja.« In pojavila se je solza v o-čeh s skrbjo in žalostjo obteženega moža . . t
JMiŽAV
Razširjenje avstrijske vlade s socialnimi demokrati na vidiku. O avstrijskem ponesrečenem puču »Heimwehra« smo obširno pisali pred tedni. Vrhovne oblasti željni heimverovci nikakor n« mirujejo, ampak se na tihem oborožu-jejo in pripravljajo na ponovni državni udar. V očigled heimverovskim prevratnim nakanam se ponujajo za vstop v avstrijsko vlado socijalni demokrati, ker je sedanja dr. Bureschova vlada preslaba, da bi vzdržala naval avstrijskih fašistov. Seiplova struja krščanskih socijalcev, ki je v ozkih stikih s Heimwehrom, je seveda odločno proti vladnemu druženju s socijalisti. Levo krilo krščansko-socijalne stranke je za zbližanje s socijalno demokracijo in ni izključeno, da se bo vodstvo krščanskih socijalistov odločilo na pritisk levega krila za sodelovanje s socijalisti.
Avstrija pripravlja zopetno zmanjšanje števila državnih uradnikov na ta način, da bodo upokojeni vsi državni uradniki, ki so že dosegli polna službena leta.
Rumunija se pogaja za sklep pogodbe s sovjetsko Rusijo.
Zasedanje Zveze narodov je bilo tokrat otvorjeno v Parizu v pondeljek, dne 16. t. m.
Madžarska bo prisirigla že itak znižani državni proračun za nadaljnjih 20—25%
Nemci zopet zavlekli plačevanje voj-noedškodninskih obveznosti. Dolgo so trajali obiski in posvetovanja med Parizom in Berlinom, kako bi naj Nemci vsaj delno zadostili vojnim obvezam. Med Francozi in Nemci je prišlo te dni do dogovora, po katerem bo zadnji teden meseca novembra proučil posvetovalni odbor mednarodne vojnoodškod-ninske banke v Baslu plačilno nezmožnost Nemčije. Še pred Božičem bo sestavila mednarodna konferenca nov program, po katerem bi naj plačevali Nemci vojne odškodnine po že znanem Youngovem načrtu. — Z omenjenim dogovorom so se zopet potegnili Nemci za nekaj časa iz zanjke glede vojne odškodnine.
Francozi za vpostavitev reda. Že od nekdaj je otok Korzika, domovina velikega Napoleona, ki spada pod Francijo, na glasu kot torišče najbolj drznih' razbojnikov, ki so vršili tamkai svoi to«
i
lovajski posel bolj nemoteno in na široki podlagi. V zadnjem času pa so prodrle v javnost vesti, po katerih bi naj bilo banditstvo na Korziki organizirano od sosednega italijanskega fašizma. Na ta način so hoteli zanetiti fašisti na otoku vstajo proti francoski oblasti. Da prepreči fašistične naklepe, je izkrcala Francija na otoku 1400 orožnikov z nalogom, da iztrebijo vkoreninjeno tolo-vajstvo z oboroženo silo in pripomorejo že desetletja po tolovajstvih razburkani Korziki do reda in miru. Francoski orožniki so doslej poglavitne bandite postrelili in izvršili nad 500 aretacij.
Izpopolnitev angleške vlade in razpravo v parlamentu. Dne 11. t. m. je bila nova Macdonaldova angleška vlada spopolnjena z imenovanjem 32 ministrov brez portfelja in državnih podtaj-nikov. Od teh pripada konservativcem 19, narodni delavski stranki 5 in liberalcem 8 (vsaki skupini po 4). — V novem angleškem parlamentu se je vršila zadnje dni razprava o prestolnem govoru.
Japonsko-kitajski spor radi Mandžurije. Po sklepu Društva narodov bi bili morali Japonci izprazniti zasedeno mandžursko ozemlje do 16. novembra. V slučaju, da bi se Japonci ne pokorili omenjenemu sklepu, je zagrozilo Društvo narodov Japonski z gospodarskim bojkotom. 16. november je minul, Japonci so gospodarji položaja v Mandžuriji in proti od Društva narodov izrečenemu bojkotu so se izrekle: Francija, Anglija, Italija in celo Združene države Severne Amerike.
Zakaj se bore Japonci za posest Mandžurije? Ogromna in bogata Mandžurija je kitajska provinca, po kateri teče vzhodno-kitajska železnica z znanim križiščem Harbin, kjer se cepi železna proga v smeri proti Vladivostoku in na Peking. Ta železnica je bila dozdaj pod kitajsko-ruskim nadzorstvom in tvori najkrajšo zvezo Rusije z Vladivosto-kom. Japonci so letos septembra zasedli južni del Mandžurije in vsled tega vpada sta prizadeti Kitajska in Rusija. Kakor znano, divja po Kitajski z malimi presledki od prevrata državljanska vojna, katero netijo razni kitajski generali. In baš Mandžurijo so si izbirali kitajski generali v to, da so iztiskali iz nje denar za plačevanje svojih čet. — Kakor smo že povdarili, je Mandžurija bogata. Tukaj se je pridelovalo vsako leto do 5 milijonov ton soje, ki je vrsta fižola in se izvaža po dobri ceni v inozemstvo kot maslo in gnojilo. Trgovino soje, ki je ljudsko blago, so izrabljali vstaški kitajski generali v svoje namene. — Dolgo časa so delovali že tudi ruski boljševiki v tem pravcu, da se proglasi neodvisna mandžurska sovjetska republika po vzgledu sosedne Mongolije. Japonci so se zagnali v Mandžurijo radi vrhovne oblasti nad velevažno vzhodno-kitajsko železnico, radi mand-žurskega naravnega bogastva, da ne bi padla pokrajina pod sovjete in da ne bi Izrabljali mandžurskih tal kitajski generali za neprestano podžiganje državljanskega klanja in ropanja na Kitaj-sRem. Ako bodo ostali Japonci gospo-(f&rji v Mandžuriji, bo tamkaj red in pomirila se bo tudi od ognja in meča
PRI BOLEČINAH,
povzročenih vsled prehlajenja, posebno pri bolečinah v hrbtu in pri trganju, je blagodejno drgnjenje s starim domačim sredstvom in kozmetikom, Fellerjevim Elsafluidom. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 vojnih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din brej daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Fel-ler, Stubica Donja, Elsatrg 341, Savska banovina.	Fl. 6.
izmozgana Kitajska. Japonsko zasedbo Mandžurije bodo skušali onemogočiti z oboroženo silo od severa Rusi in od juga Kitajci. Mandžurija še bo letos torišče hudih bojev.
*
Španski katoličani si sami pomagajo. Pritisk, ki ga vršijo združeni frama-soni in socialisti nad Cerkvijo v Španiji, je pri španskih katoličanih vzbudil odpor. Ni to samo odpor posameznikov, marveč odpor množice, ki je v obrambo cerkvenih pravic stopila na ulico. Prej se španski katoličani niso dosti zmenili za javnost, katero so prepuščali framasonskim liberalcem in socialistom. Smatrali so katolicizem kot gonilno silo notranjega in zasebnega življenja, za uveljavljenje katoliških načel v javnem življenju pa se niso dovolj brigali. Zanemarjali so organiza-torično delovanje, bodisi politično, bodisi nepolitično. Tako se je moglo zgoditi, da so bili katoličani v tej vses.iozi katoliški deželi naenkrat potisnjeni v kot. Tukaj (v kotu) so se še le zavedli, kako so postali brezvplivni in brezpravni. Ta zavest pa je v njih obenem vzbu dila pogum in sklep, da hočejo popraviti to, kar so prej zagrešili, oziroma zanemarili. Španski katolicizem stopa na ulico, da jo reši socialistično-komu-nističnega strahovanja in nasilja. V mestu Valenciji so katoliški agrarci priredili skupščino, na katero je prišlo preko 20.000 ljudi, da protestirajo zoper proticerkvene določbe v ustavi. Socialisti in komunisti so hoteli skupščino na vsak način preprečiti. Metali so kamenje na avt .nobile in vlake, v katerih so se vozili ljudje na zborovanje. Potem so napravili napad na zborovalce Ti pa so Junaško vztrajali. Civilna straža se je izpočetka držala prav mlačno. Ko pa je videla, da katoličani absolutno ne popuščajo, je morala z orožjem nastopiti proti razgrajalcem. Ena oseba je bila ubita, 26 oseb pa težko ranjenih. To je bil sad socialistično-komuni-stičnega razgrajanja in divjanja. Veličastni zbor katoličanov v Valenciji je po vsej državi napravil najboljši vtis. Sledili mu bodo zbori po drugih krajih. Katoličani ne bodo mirovali, dokler ne bodo proticerkvene določbe odstranjene iz ustave.
Švicarski katoličani znajo. Parlament švicarskega kantona Ticino je sprejel mesca aprila t. 1. zakon, da se mora v vseh javnih listinah črtati do-sedajni običajni začetek: »V božjem imenu.« Kot nasprotniki božjega ime-
na so se v parlamentu pojavili liberal« ci in socialisti, ki so s 36 glasovi proti 23 glasovom sprejeli navedeni zakonJ Zakon je vlada potrdila, vendar pa se ni mogel izvršiti, ker so katoliške strani ke zahtevale ljudsko glasovanje o uki-j nitvi tega zakona. Ljudska zveza, v ka« teri je organizirana švicarska katoliška akcija, je zbrala 15.000 podpisov za to, da se izvrši ljudsko glasovanje. Ti^j cinski škof je izdal več pastirskih lis« tov in pozivov vernikom, naj vsi glasu« jejo proti novemu zakonu in za ohranitev starega krščanskega uvoda. Na' praznik Vseh svetnikov je bilo tajnp glasovanje. Proti novemu zakonu in za! božje ime je glasovalo 17.088 oseb, za1 novi zakon in proti božjemu imenu pa' samo 7.399 oseb. Framasoni, liberalci in socialisti so vodili strupeno agitacijo pred glasovanjem, pa so sijajno propadli. Švicarski katoličani, organizira« ni v krščanskih organizacijah, so bož« jemu imenu izvojevali blestečo zmago.' Dokaz, kaj premorejo katoliške orga« nizacije, ako smotreno delujejo.
Vstopi v katoliško Cerkev. Preteklo leto je na Angleškem stopilo v katoli« ško Cerkev 12.372 oseb, še večje je šte« vilo tistih, ki so se pridružili naši Cer« kvi v Zedinjenih državah Sev. Ameri« ke. Med novimi člani katoliške Cerkve je veliko nekdanjih protestantovskih duhovnikov, n. pr. župnik Paget Reve-ly v Glasgowu, ki je odpotoval v Rim, da se pripravi za službo katoliškega duhovnika. Veliko pozornost je vzbudila! spreobrnitev h katolicizmu znanega* vseučiliškega profesorja matematike Edmunda Taylor Whittakera. Pokato-j ličanil se je tudi protestantski župnik Stanley Borrough v Uckfieldu. S svojaj ženo je prejel zakrament sv. birme iz rok kardinala Bourna, potem sta šla v Afriko, delovat v katoliških misijonihl V Zedinjenih državah so med drugimi prestopili v našo Cerkev dr. Seiden De« lany, protestantski župnik v Newyor« ku, Harold Flower, profesor protestant tovskega bogoslovja v Čikagu, in mili«, jonar Edwin Showers, eden izmed voditeljev framasonov. V Švici je vzbudilo pozornost spreobrnjenje P. Getaza,! ki je bil protestant in voditelj sociali« stičnega mladinskega pokreta v franco Švici. Vstopil je ne samo v Cerkev,' marveč tudi v duhovniški stan. Ko je' obhajal novo sv. mašo, ga je pozdravil glavni urednik lista »Courier de Geneve« Leyovaz, ki je prej tudi bil socialni demokrat.
Kar bo zanimalo marši* Koga.
Svilene nogavice iz zraka.
Angleški kemik profesor dr. Wallace^ Carothers je predložil te dni angleški kemični industriji izredno iznajdbo.' Posrečilo se mu je, da je izgotovil iz — zraka svilene nogavice. Čudovita iz-! najdba je že patentirana in je že ustvarjena delniška družba, ki bo izrabljala patent na veliko. Iznajditelj je že izde«; lal nekaj sto svilenih nogavic iz zraka,1 ki se prav nič ne razločujejo od res pravih iz svile.
Ako se
večkrat vzrok je zobni
Sargov.Kalo3onfj$ edina zobna krema, katerg vsebuje učinkoviti dö« datek proti, zobne 15ij kamnu (Sul'oricinolOät po Dr. Bräunlichu),
Proti zobnemu kamnu
Te najnovejše nogavice so lepo mehke in še trpežnejše od pravo-svilnatih, da niti ne govorimo o onih iz umetne Bvile. Nova iznajdba boleha samo še na pni pomanjkljivosti. Nogavice iz zraka popolnoma razpadejo, ako jih namočimo v toplo vodo. Z lahkoto pa prenesejo mrzlo vodo. Dež, niti močan naliv ¡jim ne škoduje. Iznajditelj je uverjen, da bo premostil tudi težavo glede pranja in čiščenja.
i Način pridobivanja svili podobne tva-pine iz zraka je izredno dolgovezen. Po 20kratni kemični predelavi je treba dobljeno tvarino še spojiti s petrolejem. ^Omenjena Iznajdba se ne sme dozdevati čitateljem neverjetna ter nemogoča. V sedanjih težavnih, a modernih časih smo se že davno navadili, da se preživljajo revnejši sloji z zrakom in zakaj bi se še ne oblačili?
Kačji prstan vojvode iz Lucce.
Znani ameriški senator Berring je izgubil pred kratkem hčerko, 181etno Ethel in sicer na žalosten ter izreden način. Mlada gospodična je prejela od zaročenca, od sina bostonskega milijonarja Wallisa, v dar starodavni prstan, ki je bil izdelan v obliki dveh kač, kateri krona biser. Robert Wallis je kupil ta kačji prstan ob priliki potovanja po Evropi v italijanskem mestu Pisa. Prodajalec je trdil, da je prstan iz 14. stoletja in bi naj bil svojčas last vojvode iz Lucce. Mladi gospod je poslal kupljeno dragocenost svoji nevesti. Ko je nosila gospica Ethel par dni prstan, je bbolela na težkem zastrupljenju, koje-tnu niso našli vzroka zdravniki. Nekaj dni se je valjala v neznosnih bolečinah po postelji. Še le po smrti so jej sneli prstan in ga skrbno preiskali. Ugotovili so, da ima prstan na notrajni stra-hi majhno odprtnico, ki je bila napolnjena s strupom ter je bila prevlečena z voskom. Vsled telesne toplote se je ptopil vosek in strup je izstopil na kožo. Kačji prstan je bila ena od umetno izdelanih strupenih naprav, ki so bile v prednjem veku v splošni rabi za odstranitev neljubih oseb iz višjih krogov. *
J Tajnik Marko Sranjc, ki je bil osem dni deloma v policijskem, deloma v Sodnijskem zaporu, je dobil od državnega sodišča v Beogradu naslednjo re-rešitev: »D. T. Broj 1625/S1. Okrožnemu sodišču Maribor. Vračam priložene spise s pripombo po § 96 k. p., da za kazensko preganjanje Kranjca Marka nisem našel nabene podlage radi kakršnegakoli kaznjivega dejanji. Beograd, dne 10. novembra 1931. leta. Državni tožilec Državnega sodišča za zaščito Države.« Podpis. — To sporočamo vsem, posebno onim, ki morda imajo podobno zadevo sami, da se zoper vse pritožijo in tako spravijo zadevo pred sodišče, katero bo postopalo po zakonu, ki v takih slučajih ne predvideva nobe-

ne krivde. — Vsi slučaji naj se takoj javijo ali g. dr. Le3kovarju v Mariboru ali g. dr. Ogrizeku v Celju.
Odgovor na »Jutrov« napad. »Jutro« je napadlo naš list pod naslovom »bela vrana«, da noče objaviti niti izida volitev, niti imena onih, ki so izvoljeni. Vemo, da ima ta napad svoj prozoren namen, vendar bi pričakovali, da bi »Jutro« bilo toliko pošteno, če že napada in opravlja službo tožarenja, da se preje prepriča, če vsaj malo drži, kar trdi. V tem slučaju pa sploh nič ne drži. Nameravali smo sicer že takoj po volitvah objavljati vse podatke, pa se nam je od drž. pravdništva sporočilo, da se ne smejo objaviti podatki razven od uradne »Avale«. Zato smo morali čakati na to objavo. Ko je v listih v torek izšla, smo dali, kakor so čitatelji sami lahko našli, pod zaglavje »Novejše« tudi izid o volitvah. »Slov. Gospodar« gre v torek v tisk, zato ni bilo mogoče več objaviti, kakor smo zadnjič objavili, dasi bi zelo radi postregli našim čitateljem takoj s točnimi številkami. Sicer mi tega ne pišemo zato, kakor da bi se pred »Jutrom« zagovarjali, pač pa zaradi naših čitateljev, da vidijo, kake »prijatelje« ima naš list, da zaradi tega »prijateljstva« ni bilo mogoče pisati o volitvah. Bili smo res večkrat »bela vrana«. Za krivično očitanje bo seveda moralo »Jutro« odgovarjati tam, kjer se pravica deli, to je pred sodiščem!
¿Oletnico poroke je obhajal v nedeljo dne 15. novembra v krogu svoje družine g. Josip Glaser, vpokojeni nadspre-vodnik drž. žel., s svojo ženo Alojzijo, rojeno Ivrebs. Poročen je bil pred 40 leti v cerkvi sv. Magdalene v Mariboru. G. Glaser je bil dolga leta aktiven sotrud-
nik naših organizacij v Mariboru in js vneto sodeloval pri javnih akcijah naših ljudi v mariborskem mestu. K njegovemu jubileju mu prav iskreno čestitamo!
Vrat si je prerezal z britvo iz obupa
471etni pazniški upokojenec Alojzij Ostrouška na Betnavski cesti v Mari-boru. Njegovo stanje je resno.
Ciganska deteljica pred sodiščem.
Dne 18. junija v noči so vlomili cigani v trgovino Viktorja Zadravca v Vogri-čevcih v Prekmurju in so odnesli za 18 tisoč Din lažnega blaga. Zjutraj pa vlomu so si razdelili med seboj v nekem gozdiču plen. Po razdelitvi plena so naleteli cigani s culami in svežnji blaga na kosce na bližnjem travniku. Kosci so začeli kričati nad neznanimi nosači, ki so se spustili v beg. Kosci sa jo ubrali za vlomilci in prijeli cigana Matijo Kokaša, ki je izdal ostale pajdaše. Mariborski senat je obsodil dne 12. novembra tri cigane Kokaš: Matijo, Štefana in Ivana na poldrugo leto težke ječe in na povračilo stroškov v zne< sku 3489 Din.	i
Ciganska smola. Večja družba ciganov iz Zlatarja na Hrvatskem je taborila v Cirkovcah pri Pragerskem. V, noči od 9. na 10. novembra so vlomili cigani v koruznik župana in posestni* ka Štefana Vuka in mu ukradli 237 kg koruze. Vuk je javil tatvino orožnikom, ki so dohiteli cigane v Župečji vasi, jim odvzeli plen in nepoštenjake izročili v zapore v Ptuju.
Kolesa so ga raztrgala. Dne 6. nov. zjutraj so našli v Šmartnem na Poh. v samotno ležeči Božičevi žagi raztrganega med kolesi in z razbitimi udi Žagarja Antona Dobnika. Smrtno ponej srečeni je v noči spodrsnil in padel na
podajalno kolo, ki ga je pognalo med druga kolesa, ki so ga grozno razmesa-rila.
Končni zaključek prepira med sosedoma. Dne 8. t. m. so našli v Mure-tincih pod Ptujem skozi srce zabodenega Alojzija Strelca, posestnika v imenovani vasi. Strelčev sin Franc je javil zločin žandarjem v Zavrču, ki so prijeli ubijalca v osebi Strelčevega soseda, posestnika Franca Meška. Raztele-senje zaklanega je dokazalo, da je bil zadet Strelec z nožem naravnost v srce in je takoj izdahnil radi izkrvavitve. Imel je še tudi rano na vratu in na desni strani pod ušesom in eno rano na desni roki nad laktom in še urezan prst desne roke. Pokojni se je obupno branil pred napadalcem. Meško zločin prizna in se izgovarja na pijanost. Dejstvo je, da sta živela oba posestnika v medsebojnem prepiru in da sta se prerekala v soboto dne 7. novembra pred zločinom. Sovraštvo in alkoholna ko-rajža zaključujeta z zločini!
Pri podiranju dreves v gozdu je nevarno ponesrečil Miha Perkovič iz Cir-kovc pri Pragerskem. Težko poškodovanega so prepeljali v mariborsko bolnico.
Umrl na zastrupljenju krvi. V Sebe-borcih v Prekmurju so našli mrtvega v postelji tamošnjega trgovca Franca Škrleca. Pokojni se je bil pred kratkim ranil na roki prst pri izlaganju petro-lejskih sodov. Trgovec se ni zmenil za rano, a ga je spravila v prerani grob.
Neprevidno ravnanje z orožjem. V Sebeborcih pri Murski Soboti je razkazoval fant svojemu znancu nabit revolver. Revolver se je sprožil vsled neprevidnega ravnanja in krogla je zadela znančevo roko in se je še zarila v ramo radovedneža, ki je gledal igračka-nje z orožjem od zadaj.
Domačijo je uničil požar posestniku Aleksandru Kranjcu v Pečarovcih v Prekmurju. Obstoja sum na požig.
Požar je uničil v šalovcih v Prekmurju krčmarju Janezu Žiško velika gospodarska poslopja.
Mlada samomorilka. V Celju v gozdu pri Gozdni restavraciji so našli zastrupljeno 201etno zasebnico Rozino Končevo. Vzrok samomora je iskati v brezposelnosti in bolehnosti.
Vol z. rogovi je opasno poškodoval zdraviliščnega delavca Franca Šibanca na Dobrni.
Huda nesreča. Hrastniški gostilničar Drago Logar se je vračal v noči na motornem kolesu iz Ptuja proti domu. V bližini Konjic mu je privozil naproti voznik brez luči. Kljub izogibu je zadela kljuka zavore Logarja v nogo, mu jo zlomila in njega pognala z motocikla. V dežju par ur prezebajočega Logarja Je pobral tovorni avto in ga prepeljal v celjsko bolnico.
Vlom. V noči je bilo vlomljeno skozi okno v trgovino Ferdinanda Pusteka v Šmarju pri Jelšah. Neznanci so odstranili z drogi železno omrežje z okna in odnesli raznega blaga, tobaka in jest Vin za nad 20.000 Din.
Ljubitelj tujih koles je bil aretiran v Crešnjevcih pri Frankolovem v osebi
Mesto Korte na francoskem otoku Korzika, ki je bilo glavno zatočišče razboj-nlštva, o kojega Iztrebljenju poročamo med vestmi pod zaglavjem »Iz raznih
držav«.
«
Papež blagoslovi električno zvonenje v kaže na levi strani papeža, često levo desni kardinala Ehrle in sključeni
cerkvi sv. Petra v Rimu. blitva nam vidimo kardinala Paccelija, čisto na starček je kardinal Friihwirth.
241etnega brezposelnega delavca Štef. Ramšaka iz Dobrne.
Nevaren vlomilec pod ključem. Ljubljanski policiji je padel v rtŠke nevaren vlomilec 291etni Ignacij Salaj iz Čren-sovcev v Prekmurju. Po poklicu je trg. pomočnik, a se le ukvarja z vlomi in s tatvino na debelo. Salaj je bil aretiran z bivšo natakarico Ano Postružnik od Sv. Primoža na Pohorju.
Žrtev žganja. Komaj 191etni tovarniški delavec Andrej Šolar iz Krope se je tako napil žganja, da je v pijanosti padel v potok Kroparico in utonil. Najbrž se je pri padcu osnesvestil in nato šele ga je smrtno zalila voda.
V pijanosti se je ubil. Hlapec Jurij Kržišnik je vozil iz Tržiča v Prezrenje na Kranjskem staro pohištvo in je med vožnjo popival po krčmah. Pred vasjo Zvirče pa je padel v vinjenosti z voza in obležal mrtev na cesti.
Brata med seboj. V Hostah pri Litiji sta se sprla radi malenkosti brata Rudolf In Jože Doblikar. Mlajši lGletni Rudolf je navalil na Jožeta. Ta pa se je
V Bostonu v Ameriki so prestavili na tračnicah dvonadstropno hišo.

VSQk
snQo . e,o . ye 9 ¡n
sr
<*t\
se.
b
ce
e/o

/•o
Je °/a/« '»mu °'Je- k,-
napadalca otresel. Rudolf je stopil tedaj na cesto po kamen in mu ga z vso silo vrgel v trebuh. Jože je na vojaškem dopustu in bi moral te dni oditi zopet k vojakom. Fant je začel tožiti o velikih bolečinah v trebuhu. Poklicali so zdravnika, ki je ugotovil, da je nesrečnežu od hudega udarca ^očilo črevesje. Črevesna tekočina se je razlila po trebušni votlini. Stanje težko poškodovanega je smrtno nevarno.
Po i letih v podzemeljski jami najden umorjenec. Posestniški sin Rudolf Pečauer iz Poljan pri Novem mestu se je podal v Auerspergov gozd Klingental, da bi po sedanjem običaju stikal za še neodkritimi podzemeljskimi jamami. Naletel je res na zasut vhod v jamo in je dospel po preplezanju globine v dolg in vodoraven hodnik. Tukaj je zadel na razpadajoče človeško truplo. Javil je strašno najdbo sosedom in orožnikom. Preiskava je dognala, da gre za ostanke 641etnega zasebnika Franca Wuchte iz Občic pri Poljanah, ki so ga pogrešali že od majnika 1927. Wuchte se je bil malo prej vrnil iz Amerike in je rad pravil o svojih dolarskih prihrankih. V jami so našli pri Wuchteje-jvih ostankih še čevlje in klobuk ameriškega izvora in prazno, že preperelo denarnico. Ko je bil omenjeni izginil nenadoma, je bilo vse uverjeno, da gre za roparski umor. Osumljen je bil takrat zločina Wuchtejev sorodnik, katerega so pa radi pomanjkanja dokazov izpustili iz zapora in se je nato iz-jselil v Argentino. Brez dvoma gre v tem slučaju za 4 leta prikrit zločin, ker dolarsko bogati starec ne bo iskal sam smrti v še neodkritih podzemeljskih jamah.
Uzmoviči nad 100.000 Din vrednega plena pod ključem. Dne 10. novembra
Nemci so koj po prevratu potopili pri Scapa Flow svoje bojne ladje. Sedaj te ladje dvigajo Angleži. Na sliki vidimo nemško križarko »Hindenburg« koj po potopljenju junija 1919 — spodaj ista ladja po 11 letih napol dvignjena.
so zaprli orožniki iz mesta Kranj v va-1 sici Črešnjice pri Podnartu vlomilsko j družbo, ki je pokradla v Kranju in po širši okolici blaga za 100.000 Din. Gre za dva čehoslovaška državljana brata Katlan in za dve delavki.
Vlom. V Ježici na Kranjskem so obiskali v noči 12. novembra neznani vlomilci pekovskega mojstra Urbančiča in mu odnesli zlatnine in gotovine za 14 tisoč Din.
Dva konja utonila "v Savi. Dne 10. t. m. je bil namenjen Janez Merslavič iz Mosteca z vprego dveh konj na brodu preko Save v Čateške toplice po drva v Vrbini. Med prevažanjem se je spla-šila ena kobila po vodi plavajočih vej, odskočila nazaj in voz je zadel v naglici in s tako silo ob stranski drog na brodu, da se je ta pretrgal in je padel v Savo voz ter oba vanj vprežena konja, ki sta utonila. Konja sta bila vredna 10.000 Din.
Kdor potrebuje okrepčila, posebno kdor je zaposlen v zaprtih prostorih, ta se zanesljivo varuje z jačanjem mišic in kit, kakor tudi s posipešenjem krvnega toka s Fellerjevim El-safluidom, tem preizkušenim domačim sredstvom. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specijalne steklenice 62 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eu-gen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341. Savska banovina.
Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, telefon I 2358. Lastnik in vodja kirurg dr. černič Mirko. Najmoderneje opremljen za operativne slučaje. Diatermija, višinsko solnce, tonizator, žarnica »Hala«, enterocleaner.	1464
Francoska mornariška zračna ladja je zašla v vihar in se je razbila ob prisiljenem pristanku.
Velike jaslice iz lesa za cerkev se dobijo po zelo ugodni ceni in pogoji v Tiskarni sv. Cirila v Maribora. Župni uradi, ki se zanimajo za to, naj pišejo po ponudbo.
Priporočamo trgovino Klanjšek Franjo v Mariboru, Glavni trg (zraven apoteke Sveti Areh). Tam dobite po znižani ceni raznovrstno blago za moške in ženske obleke, usnje, podplate in špecerijo. Pa tudi železnina se dobi tam zraven na oglu.	1616
Sv. Miklavž bo letos kupoval sledeče: iolske potrebščine, pa lepe povestice. Tam, kjer je bogat, naj kupi Kari Maya. To bo veselja in čitanja za mlade m stare. Za Miklavža bodo že vse tri knjige Winnetou v posebni izdaji, z večbarvno naslovno sliko gotove. Cena knjigi posebne izdaje je Din 75.—. Tam, kjer pa bolj varčuje, bo pa kupil povesti Male knjižnice. Dosedaj je izšlo že sedem zvezkov: Hrabri krojač, V zemlji pritlikavcev, Aladin, Tone Palčič, Doživljaji starega zajca, Dva soseda, Nesrečni kraljevič. Vsak zvezek ima 32 strani, najmanj 10 slik in stane samo Din 2.—. (Pri naročilu je poslati denar ali znamke naprej.)
Kaj pa bo prinesel našim gospodarjem in gospodinjam? Kaj drugega, kot žepni koledar, vezan v celoplatno, gospodarju Kmetski koledar, gospodinji pa Gospodinjski koledar. (Pri naročilu je poslati za koledar Din 10.— v denarju ali znamkah naprej.)
Vso te knjige »e dobijo v prodajalnah Tiskarne «v. Cirila v Mariboru.
Vsem dekliškim in Marijinim družbam. Na vodstva Marijinih družb smo razposlali Gospodinjski koledar na vpogled. Članice, dajte si ga ogledati. Videle boste, da vam bo zelo ugajal. Zberite skupno naročilo p« Din 10.— za koledar in pošljite, da koledar prejmete! Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Kar potrebujete, kupite lahko v Trgovskem domu •Stermccki v Celju. Tu je velika izbira vsakovrstnega blaga in cene so taki-, da jih zmore vsakdo. V Trgovskem domu Stermecki 6e v teh težkih časih gleda na to, da se mnogo proda in to z malenkostnim dobičkom. To zamore samo oni, ki ima dnevno toliko kupcev, kakor jih ima to podjetje.
Zopet došlo novo blago po nepričakovano nizkih cenah. Oglejte si pred nakupom v Trpinovem Bazarju, Maribor, Vetrinjska 15. 37C
Urniii© ngofovlleni Mit
Srez Konjice.
Volišče	Vol.
Čadram (Okoško in Oplotnica) Skomarje
Kebelj (občina Kot)
Konjice I. (Bezina in Kon.-okol.)
Konjice II. (Konjice in Tepanje)
Loče (Loče in Zbelovo)
Prihova (Grušovje in Vrhole)
Stranice
Sv. Kunigunda (Sv. Kunigunda
in Padeški vrh) Sv. Jernej (Sv. Jernej in Laže) Spit«lič (obč. Tolsti vrh) Vitanje (Vitanje, Brezen,
Ljubnica in Paka) Zreče Žiče
Bezovica
uprav.
750 233 221 613 530 463 364 171
303 254 186
486 361 177 129
Glasovalo 109
22 47 136 274 165 27 84
14 61 73
194 103 53 21 '
Na 15 voliščih je bilo v 25 občinah pri skupnem števila volilnih upravičencev 5241 oddanih 1388 glasov, torej 26.40%, od teh 1350 glasov za Karla Gajška 38 z« Maksa Goričarja.
Srez Šmarje pri Jelšah.
Volišče
Vol. uprav. Glasovalo
Buče	311	61
D obje	413	31
Koprivnica	101	53
Kostrivnica	357	55
Kozje	398	220
Križe	176	56
^oka-Žusem	308	181
Mestinje	613	52
Pilštanj	487	76
Podčetrtek	405	92
Podsreda	310	133
Ponikva	677	214
Prevorje	281	80
Rogaška Slatin*'	458	254
Rogatec	694	254
Sedlarjevo	255	107
Slivnica	400	97
Ema	J557	21
Okrožni zdravnik.
Dr. Aleksej Novoseljsky
se je preselil iz Muretinc v svojo vilo pri Sv. Marjeti niže Ptuja pri Moškanjcih ter zopet redno ordinira za splošno medicino in zobo-zdravništvo.
Sv. Florijan Sv. Križ pri Slatini Sv. Peter pod Svetimi gorami Sv. Štefan Sv. Vid pri Planini Sv. Vid pri Ponikvi Šmarje I. Šmarje II. Zetale Stoperce Zibika
Skupaj (27.48)
Srez Laško.
212	33
592	242
653	238
271	50
302	19
244	80
184	104
670	102
563	142
218	41
458	36
	3124
Volišče	.Vol. uprav.	Glasovalo
Jurklošter	513	102
Sv. Krištof	923	267
Laško	280	251
Sv. Lenart	190	21
Loka	1143	739
Marija Gradec""	749	146
Trbovlje	4979	3746
Dol	800	507
	Skupaj 9577	5779
*
Afriška puščava Sahara — pojm groze, pod katerim si predstavlja domišljija Evropejca brezmejno peščeno površino, na kateri je izključeno življenje in poživljajo podobo smrti le nekatere oaze (zeleni otoki v puščavi, kjer izvira voda in uspeva zelenje). Ogromna Sahara je v najnovejšem času spremenila strahotno obličje. Moderna tehnika je na delu, da premaga to puščavo. Dve veliki iznajdbi našega stoletja: avtomobil in radijo — sta pripomogli, da je prehod skozi peščeno morje lahek.
Dežela, v kateri so koprnela izsušena grla ljudi in živali po kapljicah vode, kjer je ogrožala vsako živo bitje neprestana žeja, je danes preskrbljena z vinom in z mineralno vodo. Potniku je dana možnost, da udobno potuje po puščavi. Ni se mu več treba bati napada na življenje ali denar. Ni mu treba več zasesti hrbta nerodne kamele, da potuje s karavano po nepreglednem pesku. Kakor je izginil konj s cest modernega mesta, spada tudi »barka puščave« — kamela — v pretklost.
Dve francoski potniški družbi
skrbita za prevoz turistov preko puščave. V velikih ter udobnih avtobusih s spalnimi kabinami je potovanje naglo. Električni ventilatorji skrbijo za hladnejši zrak v notrajnosti avtomobilov. One postojanke, po katerih so hrepenele poprej karavane z zadnjimi močmi, so danes opremljene s poslopji, ki so ob enem trdnjave in hoteli, ki nudijo potnikom snažne postelje in evropsko prehrano. Nepopisne težave so bile združene z gradbo puščavnih hotelov. Posamezni deli poslopij do zadnjega žreblja so bili izgotovljeni doma v Evropi. V Saharo so jih prepeljali na tovornih avtomobilih in jih postavili. Cele stavbe so iz zložljivih delov, da jih je mogoče
takoj odstraniti ter prestaviti na drugo mesto.
Kako se vrši promet?
Razdaljo od južne meje afriške Alžirije do reke Niger, 2000 km, je mogoče sedaj prevoziti v 7 dneh. Promet vedno narašča. Leta 1920 so prevažali le 4 avtomobili redke potnike skozi puščavo, leta 1930 je že bilo v prometu 280 avto-omnibusov, v katerih si je ogledalo Saharo 5000 potnikov. Na glavnih posta-j jah so zaloge živil, bencina, garaže ter, popravljalnice.
V prejšnjih časih je bila izpostavljena karavana, ki se je podala na pot sko zi peščeno morje, večji nevarnosti nega ladja na odprtem morju; današnja saharska prometna sredstva so vsa opremljena z najbolj modernimi radijo-apa«. rati. Kakor brodolomci na Oceanu pošiljajo tudi ponesrečeni saharski potniki po radiju klice na pomoč, da jih rešijo iz bližnjih in daljnih postaj rešilni avtomobili pogina v puščavskem pesku. Prometne črte so osigurane s straž-nimi postajami, ki so med seboj v neprestanem stiku po radiju. Nekdajna varnostna straža na kamelah je zamenjana s četami,ki imajo na razpolago najhitrejše avtomobile.
Načrti saharske železnice.
-j
Poživljeni so zopet načrti, ki stremijo za tem, premostiti Saharo z železnico. Za izvedbo železniške zveze se zanimata živahno francoski in italijanski kapital. Izhod saharske železnice ne bo iz južnega Maroka, ampak iz južne A14 žirije. Proga bo dolga 1800 km in bode vezala Sudan — Kongo pokrajine s severnoafriško obalo. Pri gradbi železni-! ce bo dnevno zaposlenih 5000 delavcev,1 ki bodo položili na dan 1.5 km tračnic.j Gradbena doba je preračunana na 4—5: let.
Na saharski progi se bo vršil promet z Diesel-lokomotivami, ki bodo obratovale s cenim surovim oljem in bodo prevozile dolge razdalje, ne da bi jih bilo treba preskrbeti s svežim pogonom
Puščava, ki je veljala doslej kot ne-j premagljiva ovira glede prodiranja v-notrajnost Afrike, se bo morala umakni niti tehnični premoči našega stoletja.
Ko je zasedla Francija v prvih letih' 20. stoletja pretežni del Sahare, krog 4 milijone kvadratnih kilometrov pes-, ka, se je Francozom tedaj smejal celi svet. Od tega je minulo komaj 30 let in že se je pokazalo, da je posest Sahare' za razvoj Afrike ogromnega pomena. Vj onem trenutku, ko ne bo več Sahara prometna ovira, bo tudi položaj Francije v Afriki v prometno političnem in; vojaškem oziru nedotakljiv.
Bolne žene dosežejo z uporabo naravne' »Franz Josefove grenčlce« neovirano lahko iz-i trebljenje črevesa, kar često učinkuje izvan-i redno dobrodejno na obolele organe. Ustvaril telji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni' pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz Josefove vode« ugotovili z lastnimi preiskavami* »Franz Josefova voda« se dobi v vseh lekar-i nah, d-rogerijah in špecerijskih trgovinah. 10i
m
NOVE POSTNE IN BRZOJAVNE PRISTOJBINE.
Na podlagi člena 3. zakona o pošti, brzojavu in telefonu je prometni minister v sporazumu s finančnim ministrom in • soglasjem predsednika ministrskega sveta sklenil, da se spodaj naveden poštne in brzojavne pristojbine takole izpremene:
V TUZEMSKEM PROMETU.
1.	Pisma. A) V krajevnem prometu do 20 gr 1 Din, nad 20 gr kakor v medkrajevnem prometu. B) V medkrajevnem prometu do 20 gr 1.50 Din, nad 20 do 50 gr 2 Din, nad 50 do 250 gr 3.50 Din, nad 250 do 500 gr 5 Din, nad 500 do 1000 gr 10 Din.
2.	Dopisnice, odprte, komad 75 par.
3.	Priporočene pošiljke. A) Pristojbina za priporo-ienje v lokalnem prometu 2 Din. — B) Pristojbine ta priporočenje v medkrajevnem prometu 3 Din.
4.	Pisma z označeno vrednostjo. A) Po teži (kakor za priporočena pisma). B) Po vrednosti, dosedanje pristojbine.
5.	Zavoji (paketi). A) Po teži, do 1 kg 3 Din, nad 1 kg do 5 kg 8 Din, nad 5 kg do 10 kg: prvi pas do 100 km 10 Din, drugi pas do 300 km 15 Din, tretji pas nad 300 km 20 Din. Nad 10 kg do 15 kg: prvi pas 15 Din, drugi pas 22 Din, tretji pas 36 Din. Nad 15 kg do 20 kg: prvi pas 30 Din, drugi pas 35 Din, tretji pas 40 Din. B) Po vrednosti: iste pristojbine kakor za pisma z označeno vrednostjo.
6.	Nakaznice. A) Pristojbina za nakaznice znaša: do 50 Din 2 Din, do 100 Din 3 Din, do 300 Din 4 Din, do 500 Din 5 Din, do 1000 Din 6 Din, do 2000 Din 8 Din, do 3000 Din 9 Din, do 4000 Din 10 Din, do 5000 Din 12 Din. V tej pristojbini je vsebovana tudi pristojbina za izplačilo nakaznice na domu. — B) Pristojbina za izplačilo na domu, ki se bo pobirala od prejemnika samo za nakaznice iz inozemstva in za čekovne nakaznice, znaša: do 50 Din 0.5 Din, do 100 Din 1 Din, do 500 Din 2 Din.
7.	Brzojavna služba. A) Pristojbina za besedo 0.60 Din. B) Pristojbina za potrdilo 2 Din. Najnižja pristojbina je tista, ki velja za brzojavko z 10 besedami,
V MEDNARODNEM PROMETU.
Priporočena pisma. Pristojbina za priroročenje v mednarodnem prometu znaša 4 Din. Sedanje pristojbine ostanejo še nadalje v veljavi, v kolikor niso iz-premembe navedene. Plačevanje pristojbin se bo vršilo kakor dozdaj.
U Vse nove pristojbine stopijo v veljavo dne 1. decembra 1931, razen pristojbin ca zavoje nad 5 kg, ki stopijo v veljavo 1. marca 1932; do tega časa bo uprava pošte izdelala vse potrebno za določevanje pasov.
Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega dru štva v Ljutomeru priredi v nedeljo dne 22. t. m., popoldne ob pol dveh v Stročji vasi pri posestnikih gg. Janšovcu in županu Bobnarju sadjarski tečaj o jesenskem opravilu v sadovnjakih za Pristavo, Stročjo vas, Nunsko gra-bo, Presiko itd. Tečaj vodi srezki referent g. Žnidarič, ki bo kazal pravilno sajenje dreves, snaženje, obrezovanje, gnojenje itd. Pridite vsi člani, posebno pa mladina! Dobrodošli tudi vsi prijatelji sadjarstva! Za slučaj slabega vremena se vrši tečaj naslednjo nedeljo dne 29. novembra.
*
J. V.
Deblo drevesa, ki mu pripada prenos redilnih snovi med koreninami in drevesno krono ter obratno, spada k najvažnejšim delom drevesa. Dovaja re-dilne snovi zemlje od sesalnih koreni-
Ne odlagajte!
Zahtevajte še danes ugodne ponudbe in po nizki ceni vsakovrstna sadna drevesa in vinske trte od drevesnice J. Gradišnik, Šmarjeta, pošta Celje.
nic k brstju in \»opju, a odvaja vse v listju drevesa i otom solnčnih žarkov nabrane snovi h koreninam. Da zamo-re deblo drevesa to svojo nalogo brezhibno rešiti, je vsekakor potrebno, da ga ohranimo v vsakem oziru delazmo-žno. Predvsem je potrebno, da je skorja čim gladkejša, da se nebroj malih luknjic, ki predstavljajo dihalne organe, ne zamaši. Žalosten je pogled tU sadno drevje, posebno na razmeroma še mlado, katerega debla so pokrita z mahom in lišaji. Opozoril bi pri tej priliki posebno na drevje ob raznih naših cestah, ki napravi na ljubitelja sadnega drevja naravnost porazen vtis. Skorja je zgrbanče.ia, suha skorja visi v odlomkih z debel, mah in lišaj si je pripravil najboljšo podlago za razvoj — drevje ne poganja več, polagoma odmira ali pa dobiva starikavo lice. Tako drevje ne more dihati ter je mnogo bolj sprejemljivo za razne bolezni ter posebno še za razne škodljivce, ki jim pomenja zanemarjeno drevje pravi raj in najboljše pribežališče za čim uspešnejše razmnoževanje.
Brezsrčno bi bilo, ako takemu drevju ne bi pomagali in skrbeli za to, da mu omogočimo pravilen razvoj. Od-
Fr. Ka. Meško:
VI.
Dnevi so lezli ljudem počasi in leno, kakor bi 'časov ura le še slabotno tiktakala in bi se nameravala vsak hip ustaviti.
Julijsko solnce je žarelo in žgalo, da je vroča soparica, prava žerjavica, iz vse prepečene zemlje puhtela.
Pater Bernardin, ki je bil prišel prejšnjo pomlad iz osrednje redovne hiše na Dunaju v ptujski samostan ftl je prvi prinesel žalostno vest o morilki črni smrti, se je takega vročega popoldne proti koncu julija vračal z Dornave. Zjutraj je bil bral v dornavski podružnici sv. mašo, potem je na Dornavi in v sosednih vaseh bolnike spovedoval in na smrt pripravljal.
Stopal je počasi. Bil je utrujen od dela, ves izmučen od vročine, in žalosten. Pred štirinajstimi dnevi mu je spodaj ob Ljutomeru kuga ugrabila mater. Izvedel je o njeni smrti, ko je bila že več dni v grobu. Zakaj za kugo umrle so takoj pokopali, in se nihče ni smel pogreba udeležiti. Dobrota je bila, da so jih
za to določeni pogrebci smeli na pokopališče nesti ali peljati — kjer je črna smrt silno razsajala, so jih pokopali večinoma kar zunaj pokopališča v skupnih grobovih in trupla ž živim apnom posuli. »Generalne instrukcije in proklamacije« so določale, da bi jih naj kar s krampi v grobe zavlekli.
Silno utrujenega se je čutil. In je premišljal, ni li smrt že tudi njega zaznamovala. Morda ne bo materinega groba nikoli videl. A bi tako rad vsaj enkrat na njem pomolil.
Počasi so mu polzele med prsti jagode rožnega venca. Tiho in vdano je molil za dušni mir blage rajne. In tudi za vse, ki jih je danes spovedaval in sprevidel. Da bi jim Bog milostno zaželeno zdravje podelil; ali da bi jim vsaj smrtni boj olajšal, če so že smrti zapisani.
Utrudila ga je molitev, še bolj vročina, ki je kakor nevidni goreči valovi preplavljala vse polje in samotno, brezdrevesno cesto sredi polja.
Počasi, nekako okorno se je razgledal naokoli. In je videl vsepovsodi samo zapuščenosti, smrti sledove, nesreče bridki pečat. Grajsko polje je bilo pač obdelano, a ne prevestno; zakaj tudi moč valptove roke je oslabela ob grozi, ki je vso deželo polnila. Že huje zanemarjena je bila samostanska posesti snopi rži in pšenice so še stali ali ležali po njivah. Kdo naj jih spravi? Najbolj zapuščena je bila za-
Biseri brez cene.
Arabec je v puščavi zgrešil pot in ni več vedel, ne kje je, ne kam mu je iti. Hrane in vode je imel le malo s seboj in zato se je pojavila huda žeja, potem pa še glad. Taval je sem in tja ter je željno gledal, če ne bi kje videl kake zelenice, kakega človeka. Naenkrat je zapazil v pesku sled karavane, ki je šla tod. Novo upanje se mu je vsililo v dušo. Mislil si je, da bo hodil po najdeni poti in da bo tako morda v kratkem času dohitel karavano. Ko je iako hodil, je naenkrat našel v pesku us-njato torbo. Brž jo je dvignil in je otipal skozi usnje, da je v njej dosti okroglih reči. »Tq
shranitev lubja in razkave skorje je ne-olbhodno potrebna, istotako radikalno čiščenje mahu in lišaja, ako hočemo od drevja zahtevati, da nam sploh kaj rodi, in ako rodi, da je sad tudi zdrav, lepo razvit in brez škodljivcev, ki ga napadajo.
Vsakoletno škropljenje, oziroma mazanje debla in debelejših vej baš na jesen bo pripomoglo, da dobiva drevje, oziroma debla gladkejšo skorjo in da postane odpornejše napram raznim škodljivcem, oziroma zajedalcem. O jesenskem škropljenju drevja, oziroma mazanju debla in debelejših vej smo se že v enem prejšnjih člankov podrobneje bavili, ponovno hočemo le naglasiti, da imamo na razpolago nebroj izbor-nih in preizkušenih sredstev, katera lahko pridenemo k apnu in ilovici in s to brozgo dobro namažemo vsa debla ln debelejše veje kolikor mogoče visoko. Kot izboren pridatek pri mazanju debel se je izkazal »Garkon«, ki se izdeluje v Celju. Z mazanjem samim pa ne obvarujemo samo posebno mlajše drevje pred pozebo, ampak dosežemo še poleg tega gladko in zdravo kožo-kar je baš za deblo najvažnejše.
Cesto zrastejo iz debla poganjki, ki Jih je treba na vsak način odstraniti, ker odvzemajo radi ugodne lege preveč soka in se vsled tega bujno razra-¿lejo.
Za pravilno last mladega drevja je velike važnosti nadalje, da ga prpvilno privežemo h kolu. Ne privezujmo mladega drevja morda z žico, ki se hitro zaja v deblo in povzroča zastoj v prevajanju snovi, oziroma ne privezujmo debla tako, da onemogoča vez enakomerni razvoj debeline debla. Pripomočki za privezanje mladega debla h kolu naj bodo nekoliko elastični in se naj po potrebi obnovijo. Najcenejše je vsekakor vezanje z vrbovjem, samo da Je življenjska doba istega kratka.
Pri drevju na eksponiranih mestih, kakor cestah, travnikih itd. je potrebno, da se debla zavarujejo, kar napra-
vimo na ta način, da jih obdamo s količki, ki jih povežemo zgoraj in v sredini med seboj. V zadnjem času se vpo-rabljajo tudi že izgotovljene žične ograje v višini 1 do 1 in pol metra, katere je mogoče prav hitro sklopiti.
(Dalje sledi.)
*
Kotnik Zorko:
Vtisi § poučnega potovalifa živinorejcev v Avslrljo.
(Dalje.)
Hitro je potekel večer in podati smo se morali v Breže, kjer je bilo za nas že pripravljeno prenočišče. Razdelili so nas v posamezne hotele in gostilne. -Čeravno smo bili utrujeni, se vendar še nismo podali spat, ampak smo se pomenkovali s tamošnjimi ljudmi, ki so nam razkladali tamošnje gospodarske razmere. Ako ravno večinoma sami veliki posestniki, vendar občutijo današnjo krizo mogoče bolj, ko drugi mali posestniki. Položaj za kmeta v Avstriji ni rožnat. S strahom gledajo v bodočnost. Posebno jih tarejo davki, ki so še višji, kakor pri nas. Govorili so popolnoma odkrito, brez vsakega olepšavanja ali pretiravanja.
Poseben problem in nevaren problem je — brezposelnost. Ti ljudje morajo živeti — in na koga drugega pade to breme, ko na kmeta. Tukaj se posebno dobro vidi, da je res ravno kmeit steber države. Toda razmere so že tako daleč, da je vprašanje, če bo kmet to tudi vzdržal.
Seveda pa ne smemo misliti, da so v teh okrajih sami veleposestniki. Ne, povprečno računajo v teh krajih, da pride na enega posestnika 10 do 15 glav živine. Svinj seveda več.
23. septembra.
Drugo jutro smo se podali v okolico Brež. Ogledali smo si najprvo posestyo g. Nagele. Novost za nas je bila jama za ensilažo in sicer kar tam, kjer za to pripravljena krma raste. Ta jama je popolnoma enostavno narejena. Globoka pol metra, široka 4 metre in
nekaj nad 10 metrov dolga. Prednost te jame je v tem, da ne stane mnogo, da se narediti kar na mestu, kjer krma raste in da se prst, ki se izkoplje, porabi zato, da se potem, ko je že vsa krma skupaj in stlačena, s to prstjo pokrije. Taka naprava bi bila priporočljiva tudi našim posestnikom, ker je popolnoma enostavna in poceni.
Po tem ogledu smo se podali na njegovo planinsko posestvo, ki leži okoli 1200 metrov visoko. Tu se nahaja tudi mlekarska šola — Melkereischule. To šolo obiskuje po 16 fantov od začetka oktobra do konca marca. Na**tem posestvu ima g. Nagele 21 krav, 21 telet in nekaj svinj. Ko smo prispeli na planinski paš nik, nas je iznenadilo lepo ubrano zvonenje. Kmalu smo videli, krave so bile ravno na paši, da ima vsaka krava okrog vratu širok usnjen trak, na katerega je pritrjen zvonček. Vsak zvonček pa ima drug glas. Še neko drugo posebnost smo opazili. V ograjenem prostoru je bilo okrog 50 drevesc. Na prvi pogled bi človek lahko zamenjal ta drevesca, seveda po obliki listov, z mladimi kostanjevimi drevesci, po deblu z višnjami. Ko pa smo si pogledali drevesca pobliže, smo takoj uganili, da so to neke vrste črešnje. . In res, ¡to so takozvane Knorpelkirsche, ki so zrele šele v avgustu. Posestnik jih je naročil iz Tirolskega. Imajo pa to prednost, da pridejo v tem času na trg brez konkurence in se prav dobro vnovčijo.
St. Sflvator.
Prišedši s planine, smo obiskali veliko živinsko razstavo marijadvorske pasme, ki jo je priredila zveza živinorejskih zadrug.
Zdelo se nam je, da je ta razstava nekak kmečki praznik. Dopoldne se je vršil ogled živine po komisijah. V teh komisijah imajo veliko besedo kmetje sami in to seveda praktični živinorejci. Po ogledu se je vršilo določevanje nagrad.
Živine je bilo zelo mnogo na razstavnem prostoru. In to samo prvovrsitna živina. Razdeljena je bila po oddelkih — stari biki, mladi biki, krave, telice itd. Določevanje se vrši po sistemu 20 točk. Ozira se pri tem posebno na rodovnik, mlečnost, na tvorbo mesa itd. Pravijo, da je na ta način sodba pravilnejša.
To določevanje je seveda lažje že radi tega,
so gotovo dateljni ali orehi,v « je mislil in vesel X- bil, da bo našel vendar nekaj hrane. S tresočo se roko je začel odpirati torbo. Kaj je našel v njej? Sami veliki, dragoceni biseri so se svetili iz torbe. Kako bi se bil Arabec drugače razveselil tega, kar je našel, zdaj pa je vzdihnil: »Oh, samo biseri so!« in je torbo brezbrižno zopet vrgel vstran. Tako se včasih izpremeni cena predmetov!
Kdo ie ukradel ribe?
SJ
«manjkalo precejšnje fctevilo najlepših rib. Ogorčenost je bila aplo-ina, ker so vaščani zelo pazili na ribe, da Jim prinese prodaja za
sebna last. Večinoma nepožeto je stalo in ležalo žito na njivah in se je v grozni soparici parilo in pražilo.
Kdo bi naj tudi delal? Ali smrti zapisani? In za koga bi naj spravljali? Za smrt? Za mrliče? Zakaj kdo bo jutri še živ, kdo mrtev? Kdo bo kruh jedel, kdo bo črvom hrana?
Ljudje so rajši pili, peli in plesali, ali obupavali, preklinjali sebe, svet in Boga. Drugi so romali od cerkve do cerkve, da bi s pokoro in molitvami od Boga usmiljenje izprosili in izsilili. Preklečali so, posamič ali v gručah, po dneve in dolge noči pred poljskimi kapelicami in znamenji na križpotih, molili, ječali, po usmiljenju zdihovali in kričali. Marsikogar se je od dolgega posta, od telesne izmučenosti in duševne napetosti in groze lotila verska blaznost. Vzel je bič, vrv ali palico, tudi železo, kar je pač dobil in najprej našel. Slekel se je sredi ceste, pred križem ali kapelico, in se je do krvi, do popolne onemoglosti bičal.
»Sedaj mi moraš prizanesti, o Bog, če si res usmiljen ali vsaj pravičen! Poslal si angela svojemu Sinu, ko si videl, kako na Oljski gori v strašnih bolečinah in v krvi omaguje, usmili se tudi mene! Pri-zanesi, prizanesi!«
Kakor nalezljiva bolezen, kakor črna smrt sama, se je ta blaznost in besnost prijemala še drugih. In so bičali drug drugega, moški žene, dekleta
in deklice, ženske može, fante in dečke. Padale so vse meje dostojnosti in sramu. Prav tisti, ki so tako glasno in vsiljivo k Bogu za usmiljenje kričali, so teptali vse njegove zapovedi. Kakor bi se nebesom in Bogu v lice rogali, kakor bi z molitvami njegovo moč zasramovali, so med molitvami in zdihi vsi zblazneli grešili. Kakor če bi vode nenadoma začele teči po strugah navzgor, je bilo vse narobe.
Polje je ob tem ostalo neobdelano. Zemlja, mati in rednica, se je čutila zapuščeno in užaljeno. Pa je svoj blagoslov odrekla. Še kar je pognalo in vzklilo, ni raslo. Dih smrti je moril tudi v prirodi. Vse je zvenelo, vse usehnilo, kamor je stopila, kjer je šla mimo nevidna morilka, romajoča in moreča po deželi od jutra do večera, od večera do zore, od vzhoda do zahoda, od juga do severa.
Od zgoraj pa je žgal in palil srd božji v solncu, romajočem po neskončni, goreči puščavi nebesni polagoma in leno, kakor bi bilo tudi na smrt utrujeno ali do otrpelosti in ohromelosti zavzeto in prestrašeno po strašni moriji, ki jo je zrlo na zemlji.
Pod tem pekočim nebeškim ognjem je oče Bernardin počasi prišel v mesto, do cerkvice sv. Ož-balta, sezidane na mestu, kjer je leta 856 škof Ož-balt na razvalinah starega Marsovega templja postavil kapelico svojemu patronu na čast.
V žalostne misli zatopljen, razmišljajoč, kaj čas
ker vodijo rodovnik in druge za to uvedene knjige zanesljivi ljudje, ki so nastavljeni ter plačani od glavne zveze. Imenujejo se Tier-tuchtleiter. Posamezne zadruge imajo navadno do 30 članov. In itako lahko tekom enega meseca pride ta nastavljenec k vsakemu članu enkrat in uredi vse, kar je pač potrebno. Vsak član mu da iz svojega hrano in prenočišče. Imajo pa ti ljudje tudi nalog, da živinorejca informirajo o vsem, kar je potrebno. Da pa so za ta poklic dovolj izobraženi, se vrše za nje posebni kurzi, v katerih dobe vsa potrebna pojasnila in potem vsled tega kmetu lažje nasvetujejo, kar je le njemu v korist. Za celo zvezo pa je Tierzuchtleiter že zgoraj Imenovani ing. Laggner.
Ob razstavnem prostoru igra ves čas neumorno tudi kmečka godba, ki tako povzdigne celo razstavo.
Ko je bilo ocenjevanje pri kraju, se je začelo z razdelitvijo nagrad. Pred razdelitvijo je pozdravil navzoče zastopnike deželne vlade, živinorejce in tudi nas Jugoslovane gosip. Nagele, ki je načelnik tamkajšnje zadruge. Nato so se izvršili pozdravi vladnih zastopnikov, deželnega predsednika Šumija, okrajnega glavarja in drugih. Predsednik celokupne komisije je nato še v kratkem pojasnil, kolik je napredek od zadnje razstave, kritiziral napake, ki se naj skušajo odpraviti. Vse to je govoril iz strokovnega stališča.
(Dalje prihodnjič.)
GOSPODINJE
(Kaj in kako naj čitamo?
Ni je šole, ki bi bila sama dovršila izobrazbo človeka. Zato ima vsak posameznik dolžnost, da se neprenehoma trudi za svojo izobrazbo in želeti je, da bi storil to vsakdo tja do pozne starosti.
Najvažnejše sredstvo za nadaljnjo izobrazbo je dobro čitivo. Ni pa vseeno, kaj čitamo in kako. Čitivo lahko pri-
merjamo telesni hrani, ki mora biti primerno izbrana, pravilno podana in dobro prebavljena, če hočemo, da koristi telesu. Zato je umestno vprašanje, kaj in kako naj čitamo?
Obči namen čitanja je, vzuditi in podžigati v nas ljubezen do vsega, kar je resnično, dobro, lepo in plemenito. Nadalje naj čitanje poveča in izoblikuje naše obzorje, nam pripomore, da obogati naše znanje, utrdi naj naše nazore, pospešujejo našo okretnost v osebnem kakor pijmenem občevanju in končno naj čitanje prijetno izpolni naše proste urce, v katere se tako rad prikrade poguben dolg čas. Da se nam pa posreči dosega tega končnega cilja, moramo strogo paziti na to, da čitamo le dobre knjige in izključimo iz našega čitiva vse, kar žali naš verski čut, kar ni dostojno in kar prekomerno razburja naše misli. Akoravno niso vse knjige enako dobre ali slabe, vendrr sejejo dobro in slabo seme.
Vsakemu telesu ne priia ista hrana. Starost in spol zahtevata mnogokrat kaj različnega. Isto je s čitivom. Za naše žene in dekleta so poleg katoliškega časopisja priporočljive knjige in listi verske, nravstvene in poučne vsebine.
Mnogo lepega in poučnega nudijo svojim čitateljicam s posebnim obzirom na zahtevo doraščajoče poukaželjne ženske mladine. Njih članki polagajo vso pozornost na žensko mišljenje in čuvstvovanje.
Ne morem vas pa dovolj svariti pred onimi knjigami in lističi, ki jih ponujajo razna brezvestna čifutska podjetja po svojih agentih pod najlepšimi imeni po hišah. To je »šund«, ki ga nobena poštena ženska ne vzame v roke.
Hvala Bogu imamo Slovenci dovolj dobrih časnikov in knjig. Imimo po zaslugi naših vrlih prosvetnih delavcev svoja katoliška izobraževalna dni?-:" in Prosvetne knjižnice. Proti malenkostni izposojnini dobiš dobro čitivo domačih pisateljev in prevode najboljših tujih književnikov. Pomni, da vse
kar ti nudijo naše Prosvetne knjižnice čitaš brez skrbi, ker more prestati vse kar najde prostor tukaj strogo preskus šnjo vestnih preglednikov.
Ni pa samo važno, kaj da čitaš, mno-t go važnejše je, kako da čitaš.
Citati je treba vstrajno in z razumom. Le počasno, pozorno, premišljeno in morda tudi ponosno čitanje je koristno, medtem ko je površno, brezmiselno preletevanje čitiva edino le sredstvo za ubijanje časa, ki je tako popolnoma izgubljen.
Priporočljivo je čitanje s svinčnikom v roki in pripravljeno beležnico. Vse, kar se ti doumeva poučno, kar vzbuja tvoje posebno zanimanje, dobri nasveti in navodila, vse to lepo izpiši v poseben zvezek. Letošnji Gospodinjski koledar ima v to svrho celih 60 praznili strani. Tako imaš vse lepo skupaj in ti bo koristilo še v poznih letih ter razveselilo ob spominu na nekdanje dni.
Za obseg čitanja se morajo upoštevati domače razmere. Glavno pravilo naj vedno bo to, da preko čitanja nikdo na sme zanemarjati svojega dela. Ne či-taj torej pred in med delom, temveč vedno po dobro izvršenem opravilu. Delo ne sme trpeti* radi čitanja. Vendar si pa priden in razumen človek udeli delo tako, da najde tudi urco počitka, ki ga uporabi za svojo nadaljnjo izobrazbo pri svoji najboljši prija« teljici — dobri knjigi.
Prosena kaša je kaj izvrstna jed, tečna in zdrava za deco in za odrasle. Kadarkoli pride na mizo je dobrodošla, naj si bo samo zabeljena, na mleku kuhana, češpljeva ali gobova.
Češpljeva kaša. V mlačni vodi oprane suhe češplje (slive) pristavi in skuhaj do mehkega. Dod"j potrebno mno-žino prebrane kaše, kuhaj počasi in mcšr,i, da se ne prismodi. Gotovo jed zabeli z vročo zaseko ali vročim maslom.
Gobova ka^a. Prebrane suhe goba popari dvakrat s kropom, ocedi in pri-
prinese, prinese li skoro konec strašnega pomora, ni pazil pater na nič okoli sebe. Sicer tako ni bilo nikogar na cesti. Prazna in zapuščena je ležala pred njim, kakor bi bil ves svet izumrl in bi ostal on sam na zemlji, da roma in moli po teh s proklet-6tvom udarjenih krajih.
Pač, čujl V bližini se je oglasil tenek, bridek jok. Sunkoma se je menih zbudil iz sanj, naglo, skoro plašno se ozrl. Glej, nekaj korakov pred njim sedi drobno dekletce. Joka, s predpasnikom si solze briše; ne samo solze, kri, ker ji je lice močno okrvavljeno.
Že je stal pater tik nje.
»Kaj ti je, mala?«
Dvoje velikih vročih oči mu je zastrmelo naproti izmed krvi, ki ji je vrela iz rane na čelu; tudi iz nosa {i je tekla kri.
»Bolna je, Iz oči ji gleda vročica, predhodnica in znanilka črne smrti.«
Sklonil se je k nji ljubeče kakor mlada mati k bolnemu otroku. Še mehkeje je ponovil:
»Kaj se ti je zgodilo, ubogo dete?«
»Ne morem dalje ... Padla sem ... Na steklenico sem padla in jo ubila ... Tukaj me boli — s steklenico sem se ranila ... Hudo me boli...«
V poltihem ihtenju so se ji izgubile besede.
Menih je pokleknil ob nji. Iz žepa ie potegnil robec in brisal jokajočemu otroku kri s čela in lic.
»A kam si nesla steklenico?«
»Anica me je poslala po zdravnika za mamo. Ona ne more od doma, mora mami streči... Odkod? Iz Kicarja sem..." Da, mama so hudo bolni. Ponoči so skoro umrli. Anica se boji, da jih je črna smrt ,.. Ah, če bi mama umrli!«
Zaihtela je glasneje in bridkeje.
»Ne bodo, dragi otrok, A kako ti je ime?«
»Pavlica, gospod ... A mislite, da ne bodo?«
»Upam, da ne bodo. Bog ti jih bo ohranil, če si pridna, Pavlica.«
»Sem,« je jokalo dekletce. »Zmerom sem jih rada ubogala. Tudi Anica. Tako radi vsa jih imeli ... Da, same tri smo, oče so že mrtvi. Anica mi je dala denar in steklenico in je rekla: Pojdi v mesto, prinesi mami zdravila.«
Govorila je sunkoma, vsa drhteča v vročici. Strmela je pred se tako čudno, da se je zdelo, kakor da niti ne ve, da govori in kaj govori.
»In si že bila v mestu?«
»Nisem. Strašno težko sem hodila. A do sem sem prišla. Tukaj pa ml je postalo črno pred očmi in sem padla. Tako blizu mestu sem že. Pa vendar nisem mogla dalje. Še steklenico sem ubila. Mati pa doma trpijo. In če med tem umrejo!«
»Ne, ne, Pavlica. A če bi, saj te v nebesih počakajo.«
Veliki petek dobiček v občinsko blagajno. Sum je padel na tri postopače, ki so jih sicer videli večkrat v bližini ribnika, a dokazati se jim ni dalo nič. Župan, stari in izkušeni mož, si je dal privesti vse tri osumljence. Gledal jim je dolgo strogo v obraz, potem pa rekel: »Cuje-te, možje, vi ste tu kakor pri sodniji in vedite, da ne delam dolgih ceremonij. Zato vam rečem, naj itisti, ki je ribe kradel, ostane tu, oni drugi pa takoj ven! Zupanove besede in njegov strogi obraz so tako vplivali na postopače, da sta dva takoj skočila skozi vrata ven, tretji pa je ves bled in prepaden ostal v sobi. Bil Je tat.
stavi s primerno množino vode. Kuhaj gobe pol ure, dodaj kašo, soli in skuhaj mehko. Goto o jed začini z vročo za-seko ali maslom.
Ajdov parnik. V skodelici mlačnega mleka raztopi 3—4 deke kvasa, dodaj pol kavne žličke sladkorja in toliko moke, da nastane redko tekoče testo. Medtem ko ta kvareč vzhaja obrosi z vrelim mlekom en in pol litra ajdove moke. Ko je moka popolnoma hladna, primešaj toplo nast (razpusti 2 zvrhane žlici trde masti). K mlačnemu testu daj medtem vzhajani kvaseč, 2 cela jajca, sol in toliko mleka, da nastane sred-njegosto testo, katerega vtepaj s kuhal-nico dobre četrt ure. Nato ga spravi v dobro omaščen lončen model, pusti
vzhajati in speci v precej vroči pečici. *
Mariborski irg. Na mariborski trg v soboto 14. novembra so pripeljali špeharji 142 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 13—14, slanina pa 13—15. Kmetje so pripeljali 14 voz krompirja po 0.50—1.50, 3 čebule po 4—5 (česen 10—16), 8 sena po 80—90, 5 otave 75—80, 2 ržene slame 65—70, 1 pšenične slame po 70. Pšenica 2, rž 1.50, ječmen 1.50, oves 1.25—1.50, koruza 1.50, proso 2.50, ajda 1.25, ajdovo pšeno 5, fižol 2—2.50. Kokoš 30—40, piščanci 26—60, raca 16—25, gos 40—80, puran 40—80. Gobe 1—2, grozdje 3—8, hruške 4—5, jabolka 2.50—5. Mleko 2—3, Smetana 10—12, surovo maslo 24—30. Med 14—20.
Mariborsko sejmsko poročila. Na svinjski sejem dne 13. novembra je bilo pripeljanih 217 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari, komad 30—70, 7—9 tednov 80—100, 3—4 mesece 150—240, 5—7 mesecev 300—400, 8 do 10 mesecev 450—5C0, 1 leto 570—700 Din. 1 kg žive teže po 6—7, mrtve teže 8—10 Din. Prodanih je bilo 123 svinj.
Mariborski živinski ssjem dne 10. nov. 1S31. Prignanih je bilo 18 konj, 12 bikov, 172 volov, 405 krav in 11 telet, skupaj 618 komadov. — Povprečne cene "a različne živalske vrste na sejmu so bile sledeče (za 1 kg žive teže): de-
beli voli od 4 do 5.50 Din, poldebeli 3 do 3.50 Din, plemenski 2.50 do 2.75 Din, biki za klanje 2.50 do 3.50 Din, klavne krave debele 2.75 do 4 Din. plemenske krave 2.50 do 3 Din, krave za klobasarje 1.50 do 2 Din, molzne krave 2.75 do 3 Din, breje krave 2.75 do 3 Din, mlada živina 3 do 4.75 Din. Prodanih je bilo 314 komadov, od iteh za izvoz v Italijo 15 komadov.
Mesne cene v Mariboru za 1 kg: volovsko meso I. vrste 12 do 14 Din, II. vrste 8 do 10 Din, meso od bikov, krav in telic 6 do 7 Din, telečje meso I. vrste od 14 do 16 Din, II. vrste od 8 do 10 Din, svinjsko meso sveže od 10 do 22 Din
*	(/ I
Meni izginulih za- ~ Klado?.
Ogromna Afrika, kjer je cvetela že pred tisočletji visoka kultura, je še danes eden najmanj raziskanih delov sveta. Afrika hrani zelo mnogo skrivnosti, kojih sledi se opirajo na ustno izročilo domačinov in na iz predzgodovinske do be izvirajoče pripovedke, deloma pa tudi na zgodovinsko verjetne zapiske. K skrivnostim črnega dela sveta (Afrika) spadajo sedmeri izginuli zakladi. ivt
Srebrna in zlata polja.
Od 15. stoletja naprej se ponavlja trditev, da se nahaja nekje ob severnih bregovih afriške reke Sambesi neizmerno na srebru in zlatu bogato polje. Sta-roegipčanski zapiski omenjajo večkrat deželo Punt, ki je bila južno od izvirov reke Nil. Iz omenjene pokrajine so dobivali egiptovski faraoni v velikih množinah srebro ter ^lato. Nekateri raziskovalci trdijo, da je označba Punt istovetna z v sv. pismu omenjenim imenom Ofir, ki je sluiil kraljici Sabi kot vir njenega nepopisnega bogastva na zlatu, srebru in dragocenih kamnih.
Pred 50 leti se je posrečilo nekaterim Portugalcem, ki so potovali po Afriki, da bi odkrili zaklade v Ofiru, da so res zadeli na obsežne podzemeljske hodni-
ke, ki so prikrivali brezštevilne kepe zlata, srebra in dragulje vseh mogočih vrst in vrednosti. Domačini, ki so služili Portugalcem kot kažipoti skozi težko dostopno in od zveri ogroženo pokrajino, so nosili najdene zaklade, s katerimi so se vračali iz skrivnostnih krajev presrečni raziskovalci. Na po-vratku pa so črni nosači in njih poglavarji zahrbtno pobili belokožce in jih oropali najdenih zakladov. Le enemu se je posrečilo, da je ušel živ. Pa tudi ta edini na življenju preostali ni mogel pozneje več zadeti na skrivnostne podzemeljske zakladnice.
Dolina dijamantov.
Med afriškimi lovci in potniki je razširjena vest, da je nekje v severno-za-padni smeri reke Oranie dijamantno polje. Leta 1870 je peljal tamkajšnji domačin angleškega lovca na leve v zahvalo za rešitev iz smrtne nevarnosti na kraj, kjer je res ono bajno skrivališče dijamantov. Oba moža sta se podala po zaklade na vozu, v katerega so bili vpreženi bivoli. Na sredini najbolj divjih džungel je odkril od zamorca spremljani Anglež reko. Iztesala sta si majhen čoln, v katerem sta nadaljevala vožnjo.
Pripeljala sta se v dolinico, ki je obdana od vseh strani od skalovja, ki je ognjeniškega izvora. Tukaj se je lovec na lastne oči prepričal, da je pravljica o dijamantni dolini resnična. Svetlikalo in bleščalo je v solnčni luči vse polno najlepših dijamantov kar na površ^ ju zemlje. Anglež si je napolnil žepe in nahrbtnik z dragulji.	f^^d-^
Na povratku je raztrgal lovčevegaT črnega spremljevalca panter. J Anglež je zadel po dolgem tavanju na naselbi-'( no domačinov, odkoder se mu je posrečilo, da se je vrnil živ v Kapstadt. Prodal je dijamante za 70 milijonov Din. Nikomur ni zaupal skrivnosti. Hlepeč po še večjem bogastvu se je podal še v drugič proti izviru sreče. Med potjo je pa podlegel naporom potovanja. Njegovega trupla niso našli.
On to vs.
Tonček: »Veš, Anica, gospa Milen je najbolj revna v tej hiši. Niti malo kruha nima doma.«
Anica: »Ali veš ti to sigurno?«
Tonček: »Seve, saj me je bila mama poslala k njej, naj nam posodi kos kruha.«
Nič za to.
Micika pomaga mami in nese krožnik z juho iz kuhinje v sobo na mizo.
Mati: »Micika, če že neseš juho, ne smeš pomakati prstov vanjo.«
Micika: »O, nič za to. Saj juha ni močno ¡vroča!«
»V nebesih?« je bolnica počasi, zamišljeno ponavljala. Videlo se je, da že težko govori, in da se ji misli že mešajo; po obilni izgubi krvi jo je zmagovala omotica... »O, če mama umrjejo, vzemi v nebesa še mene, ljubi Bogec ... Mama ... Mama ...«
Šepetala je kakor v sanjah.
Pater se je trudil, da bi kri ustavil. Ves okrvavljen je že bil robec, okrvavljena rdeča, belopikasta obleka dekletina.
»Tukaj, gospod, vzemite to, prosim.«
Pater je iz dela raztreseno povzdignil glavo. In se je začudil, ko je zagledal pred seboj sedemnajst-, osemnajstletno dekle čudovite južne krasote. Malo zmedla se je, ko jo je pogledal. A velike, čudovito črne in plamteče oči so ga gledale vse nedolžne in vdane in so prosile isto, kar so bile pravkar prosile besede: »Vzemite! Ne zavrnite!«
»Prosim,« je dejal tiho, iztegnil roko in vzel svilnati, z dragimi čipkami obšiti robec, ki mu ga je ponujala drobna roka.
»Hvala, gospodična. Dobro delo ste storili.«
In je spet ljubeče brisal dekletu čelo in lica. A kakor bi se bil zdajci iz težkih blodnih misli zbudil in zavedel, je pogledal gospodično, še vedno tik njega stoječo, in je zaprosil:
»Gospodična, ko bi odšli. Deklica je okužena,«
»A vi se ne bojite, gospod?«;
»Ne bojim se, ne smem se bati. Svojo dolžnost vršim.«	;....
»A če se okužite?«
»Pa umrjem. Kakor je božja volja. — Ponesem zdaj ubožico gor k cerkvi. V cerkveni lopi, v bližini Boga naj umrje, ako ji je smrt usojena, ne tu na cesti . A vi pojdite, prosim!«
»Vrnite mi robec.«
Menih se je prestrašil. Odtegnil je roko z robcem ...
»Ne. Okužen je. Morali ga boste žrtvovati . j» A počakajte, tule imam svojega. Preprost je, slaba zamena bo za vašega. A če dovolite, prosim.« -
»Dajte. Hvala, gospod.«
»Vam hvala, gospodična. Z Bogom!«
Nežno je dvignil bolno dekletce in jo nesel gor k cerkvi, okrog in okrog z grobovi obkroženi.
Deklica, Rahela, Žida Arona Izerlina hči, je še stala na mestu in gledala za odhajajočim. Ko je izginil za visokim zidom pokopališča, se je počasi obr-i nila in šla vsa zamišljena v mesto. Tam je krenila dol proti Ogrskim mestnim vratom, kjer je stala stara, neznatna hišica njenega očeta, ob hiši pa obsežna skladišča, kamor je spravljal oče žito in druge poljske pridelke in vse, kar so mu od vseh strani kmetje prodajali, vozili in prinašali,
(Dalje prihodnjič.)
750milijonski zaklad.
Tretji ogromni in izginuli zaklad v Afriki je bil last kralja Lobengulla, ki je vladal nad plemenom Matavillov. Belokožci so stiskali poglavarja in radi tega je sklenil, da spravi svoj 750 milijonov Din vredni zaklad v zaboje in te zakoplje. Kar je sklenil, je tudi storil. Po njegovi smrti je znal samo eden človek za mesto, na katerem so bili zakopani zakladi. Vlada v Rodeziji je ponudila temu možu polovico zaklada, ako izda skrivnost. K izdaji pozvani je molčal kot grob, je umrl v ječi in odnesel skrivnost seboj na drugi svet.
Orjaški dijamant.
Celemu svetu znan je bil orjaški dijamant, ki je bil svojčas podarjen angleškemu kralju Edvardu VII. V Afriki je bilo tedaj obče razširjeno mnenje, da je to nebrušeno dijamantno darilo le polovica še mnogo večjega dragulja. Iskalec, kateremu se je bilo posrečilo, da je zadel na na celem svetu največji dijamant, je razpolovil dragocenost. Eno polovico je oddal ondotnemu upra-viteljstvu dijamantnih jam, drugo polovico je pridržal in je ž njo srečno — ubežal.
Grič dragocenih kamnov.
Najdišče najbolj dragocenih kamnov, ki so bili najdeni v Afriki tekom desetletij, je istotako skrivnost. Kroži pravljica o griču nekje v južni Afriki, iz katerega izvirajo te posebnosti.
j Zaklad burske republike.
Nadaljna uganka je zaklad bivšega predsednika Transvaala, Pavla Kru-gerja. Ko so si podjarmili Angleži deželo, je zakopal stric Kriiger zaklad burske republike na gotovem mestu. Da ta zaklad ni kaka bajka, so potrdili pred kratkem Kriigerjevi sovrstniki, ki Že živijo.
Ladja z zlatim tovorom.
Slednjič so vendarle odkrili ono mesto ob južnoafriški obali, na katerem se je potopila ladja »Grosvenor«. Ladja je vozila velik tovor zlata in dragocenih kamnov, a so jo pogoltnile morske globine z vsemi živimi bitji in z zakladom. Dosedaj so dvignili iz parnika le par kep zlata. Pravi zaklad še vedno počiva na morskem dnu in vsi dvigal-ni poskusi potapljačev so se do sedaj izjalovili.
*
OBČNI ZBOR PROSVETNE ZVEZE.
Mariborska prosvetna zveza ima svoj občni zbor v četrtek, 26. novembra. Zborovanje se vrši v Prosvetni dvorani Zadružne gospodarske banke v Mariboru. Začetek ob 10. uri predpoldne. Društva, fantovski krožki in dekL zveze, vljudno povabljeni.
Občni zbor Cecilijinega društva v Mariboru ¿e vrši v soboto, 21. novembra, ob 6. uri y. dvo-t&ai zadružne ' gospodarske banke.
Sv. Jurij ob Sčavnici. V nedeljo 22. nov. bomo otvorili prvo zimsko sezono v novi dvorani pri Pergerju. Nič več nas ne bo zeblo, peči »o že postavljene. Ta dan se bo mladeniška Marijina družba postavila s krasno igro »Žrtev spovedne molčečnosti.« Kdor hoče kaj lepega in spodbudnega videti, naj pride gledat! Vstopnino smo znižali na 6, 4, 3 Din. Med odmori svira tamburaški zbor.
Sv. Rnpert v Slov gor. Prosvetno društvo pri Sv. Rupetntu v Slov. gor. priredi v nedeljo dne 22. novembra ob 15. uri (3. popolne) v prostorih nove šolo 3 igre. 1. »Zamorec«, šaljivka, »Zaklad burka«, in »Saltan« mistična igra v 1. dejanju. Igre so res lepe in podučljive. Še prijatelji naših katoliških fantov so najiskrenejše vabljeni. Sodeluje moški pevski zbor in tamburaški zbor. Odbor.
Sv. Tomaž pri Ormožu. V nedeljo, 22. t. m. priredi v Društvenem domu tukajšnje katoliško Izobražev. društvo ob 15. uri gledališko predstavo. Na sporedu so zanimive točke, kakor dve igri: »Cašica kave« v 1 dej. in »V posredovalnici« v 1 dej. ter petje. Ker sodelujejo pri prireditvi dekleta tukajšnje gospodinjske šole, zato vas vabijo iste, vse, ki ste prijatelji poštene zabave, da pridete v obilnem številu. Ne bo nobenemu žal.
Šoštanj. V nedeljo dne 22. t. m. popoldne ob treh, vprizori tukajšnje Prosvetno društvo v dvorani Slomškovega doma veliko narodno igro »Zaklad«, ki v štirih dejanjih prikazuje borbo poštenosti s sebično grabežljivostjo. Igra je od prvega pa do zadnjega dejanja zelo napeta, mnogo lepih prizorov je vpletenih vmes, zraven pa je še obilo smeha. Nedeljska vprizoritev bo nudila občinstvu obilo lepega
užitka. Zato vse vabimo k udeležbi!
*
V	našem listu smo že javili, da je prišla radi prevelikih dolgov največja ru-munska banka »Marmaroš, Blank in drug« pod državno nadzorstvo. Dolgovi omenjenega denarnega zavoda znašajo 2 milijardi lejev.
Pred več desetletji je bila v majhnem karpatskem gnezdu neznatna trgovina z mešanim blagom, koje lastnik se je čutil nezadovoljnega v preozki okolici. Od tega je preteklo krog 100 let. Trgovec je hotel v svet, v Bukarešto, glavno mesto pokrajine, ki tedaj ni bilo večje nego vas, vendar mu je sijala bodočnost velemesta.
V	stranski ulici bukareškega predmestja si je opremil naš trgovec svojo trgovinico.
Leta so minula. Nastopilo je 1. 1848. Bukarešta je postala važno križišče med vzhodom in zapadom. Trgovina našega trgovca Jakoba Marmaroša se je veselila vedno boljšega obiska. Tukaj so kupci lahko plačali blago v rub-Ijih ter tolarjih, v turških ter grških novcih. Jakob Marmaroš je poznal dobro vrednost denarja in njegove tozadevne beležke so bile nezmotljive.
Lepega dne se je oglasil v trgovini Jakob L6bl, ki se je predstavil kot agent iz Avstrije in se je ponudil kot kom-panjon, ker se je Marmaroš ukvarjal tudi z izmenjavo denarja. Lobl je predlagal strogo ločitev poslov: on sam bi naj vodil bančne posle, Marmaroš bi pa naj trgoval še dalje z razno robo.
Na ta način Je postal Lobl drug tvrd-ke. Oba družabnika sta se med seboj iz-borno razumela.	, t
Koncem revolucije leta 1848 so bili begunci prisiljeni, da so se naselili v, Bukarešti. Prinesli so seboj tuj denar; in novice iz tujine. Baš te novice so bila neprecenljive vrednosti za Lobla, ki jih je znal izrabljati.
Krog leta 1850 je živela v mestecu Pi« testi rodbina Blank, ki je bila prešinje-na od tedaj modernega duha. Eden od sinov, Mavricij, je študiral na Dunaju* Ko se je vrnil domov, mu je bilo 21 let. Dovršil je bil trgovsko akademijo in se je podkoval z bogatim znanjem. Posebno zanimanje je kazal za denarne zadeve. Iz Pitesti se je pripeljal v Bukarešto« Oglasil se je pri Marmarošu in Loblu in je ostal kot tretji v njuni družbi. V podjetju so že bili trije predstojniki: dva stara in eden mlad. Mladi je prinesel s seboj novega duha. Starejša gospoda nista bila za večja trgovanja. Moric Blank pa je zaslužil večkrat z eno potezo več nego ona dva celo leto.
Bančno podjetje Marmaroš je opustilo branjarijo, lotilo se je le dajatev posojil in trgovanja z denarjem.
Leta 1877 se je prelevila poprejšnja mešana trgovina v javno trgovsko družbo. Marmaroš in Lobl se umakneta iz ospredja, šef podjetja postane — Moric Blank. Podjetje je pričelo rasti z industrijskimi družbami, denar se je stekal v zavod v toliki množini, da je prevzel Blank lahko pretežno večino državnih posojil.
Ogromno podjetje je naraslo v največjo rumunsko banko. Stari Moric Blank je umrl leta 1929 v starosti 81 let.
Dedič je postal edini sin Aristid, ki je študiral v Parizu, Berlinu in v Londonu. Aristid pa je bolj pesnik in sanjač nego finančnik. Aristid Blank, finančni diktator pretežne večine rumunskih industrijskih podjetij in denarni zalaga-telj rumunskih vlad, je spravil neverjetno bogato podjetje na rob propada ter,
pod državno nadzorstvo.
*
........ ■ l—l ■ I	..- -H —.... . -
lUKKKIMSMJtt ^■■n
JDOPISI n_&_HC
Ruše. Žalost je napolnila pretekli teden naša srca. Turobno je zazvenela pesem naših zvonov, preko grobov in odjeknila od pohorskih vrhov.-Naznanjala je, da je nehalo biti blago srce župnikove matere gospe Marije Pšunder, roj. Trstenjak. 87 spomladi je preživela rajnica in in se že bližala 88. Toda Vsemogočni jo je po-i klical po plačilu za vie trude in opomine zlata.-Vzorno in lepo je bilo njeno življenje ob strani sina duhovnika in hčerke gospodinje, zato pa je bila tudi njena smrt lepa. Saj pa je tudi bila mati duhovnikova. In čeprav da takim mate-ram Bog več trpljenja, jim da tudi obilo milo-i sti, da trpljenje zmorejo in z delom ter molit-i vijo pomagajo otroku do vzvišenega duhovni-! škega stanu. In lep ¡pogreb so imeli naša mati/ A. Gospodov jih je spremljal na zadnji poti. Počastili pa so njihovo zadnjo pot tudi zastopniki občine, ravnateljstvo tovarne, učiteljstvo s ikn larji in ogromno drugih ljudi vseh slojev. Prihiteli so gospo Pšunder kropit in spremit li,
Večnemu počitku tudi sorodniki, prijatelji in Enanci iz Mariboru in Ptuja. Cerkveni zbor je pod vodstvom organista Knupleža zapel pri hi-£i žalosti in ob grobu v srce segajoče žalostinke. In č g. župnik Bračič iz Limbuša se je poslovil
V	lepih besedah od drage rajnice. Vsem, ki so pripomogli do tako lepega pogreba župnikovi materi in vsem darovalcem vencev in rož — iskren Bog plačaj!
Sv. Lovrenc na Pohorja. Tukaj se je porodila dne 4. t. m. Alojzija Verovnik z mladeničem Antonom Švajger. Za starešini sta bila: ¡nevestin je bil njen stric Janez Mrak, ženinov pa njegov stric Anton Švajger. Mlademu paru želimo mnogo sreče in božjega blagoslova!
Sv. Trojica v Slov. gor. V soboto, 14. t. m. dopoldne je po kratki, mučni bolezni — vnetje ledvic — za ta evet zatisnila svoje trudne oči 55 let stara Dvoršak Julijana, posestnica-vdova v Spodnjem Porčiču. Ko imo po fari zvedeli za njeno prezgodnjo smrt, se nam je zdelo, kakor bi kdo z neusmiljeno roko iztrgal iz naše fare preblago in predobro srce, in kar verjeti nismo mogli, da bi moglo to zlato srce prenehati biti. Bila je pokojna vzorna gospodinja, predobra mati in vzgojiteljica svojim trem ljubljenim otrokom, bila je neutrudljivo delavna, otroško verna ter je zmiraj imela za vsakega potrebnega prijazno besedo in darežljivo roko. Skrbela je za to, da se je v njeni hiši zmiraj molilo, redno hodilo k sveti maši in sv. zakramentom ter se smeli brati samo dobri in nabožni listi. Tudi cerkvi in samostanu je bila zmiraj velika dohrotnica. In sedaj si šla, dobra mamika« k Bogu po večno plačilo. Naj ti bo ljubi Bog v nebesih plačnik za vse dobrote, ki si jih tako razsipno delila na vse strani. Hčerki, sinovoma in vsem sorodnikom pa bodi ob izgubi tako dobre mamike nebeški Oče tolažnik! Mi vsi pa, ki smo jo poznali, hočemo za njo moliti in jo ohraniti v najlepšem spominu. Naj počiva v miru v svetih nebesih!
Velika Nedelja. Umrl je 10.it. m. na Lešnici posestnik Florijan Kuharic. Dosegel je visoko starost 85 let. Živel je življenje, ki je bilo prijetno Bogu in vzgled bližnjemu. Zaupanje njegovih soobčanov ga je dvignilo na županski stol, kfmu je delal čast 35 let. Nad 30 let je hranil pravice kmetskega stanu v okrajnem eastopu, bil je dolga leta načelnik krajnega šolskega sveta pri Veliki Nedelji in na Runču in 20 let je kot cerkveni ključar upravljal cerkvene gorice v zadovoljstvu dušnih pastirjev in vseh faranov. Ob njegovem grobu se je zbrala cela velikonedeljska iara. G. kaplan je blagoslovil truplo na domu in ga spremljal proti župni cerkvi, kjer je pokojniku prišel nasproti velikonedeljski dekan z asistenco župnikov Bratušeka iz Svetinj in Sketa od Sv. Marjete.
V	cerkvi mu je govoril v slovo ganljive besede g. dekan. Omenil je pokojnikovo notranje bogato življenje, ki ni poznalo napuha, da se je pa zmirom zavedal, da je človek in kot tak kriv pred Bogom. Njegova pot skozi življenje je bila zmiraj ravna brez omahovanja na levo ali desno. Florijanu Kuhariču, ki je bil vrl mož, želimo večni mir in pokoj!
Polenšak. Smrtna kosa nam je pobrala Franca Kuharja, čevljarskega mojstra na Polenšaku. Hiral je že od 1. maja, odkar se je ponesrečil na Bledu. Bil je veselega značaja in povsod priljubljen kar je pričal posebno njegov pogreb, ki se je vršil ob lepi udeležbi njegovih prijateljev. Star je bil komaj 32 let in zapušča ženo 5n 4 nepreskrbljene otroke. Naj mu bo lahka idomača zemlja, ki jo je tako iskreno ljubil.
Sv. Boliank v Slov. goricah. V Bišu postajamo napredni. Tik banovinske ceste, blizu gostilne Ketiš je postalo živahno vrvenje. G. Muršič Konrad, podjeten mož, hoče postaviti parno žago, ki bo za naš okoliš velikega po-
mena. Ako bo količkaj ugodno vreme, upajo imeti do zime celo stavbo pod streho. Takoj v spomladi pa bo baje že začela obratovati žaga. Na vse strani smo imeli dosedaj daleč na žago, a vsemu temu bo zdaj odpomagano. Vsi smo mnenja, da se bo podjetniku splačalo postaviti na tem kraju žago. — Številnim živinorejcem je letos padlo precej živine in utrpijo veliko škodo. V več slučajih je bil vzrok, da je govedo napelo radi preveč potrte hrane. — Mlinarju Muršak Tomažu v Crmli je pogorelo minuli mesec gospodarsko poslopje. Škoda je krita z zavarovalnino. — Zadnje čase so se poslovili od nas naslednji farani: Muršec Franc, prevžitkar v Bišu; Jurša Tre-za, dobra mladenka iz Črmle. V najboljših letih, doživela jih je 30, je po dolgi in zelo mučni bolezni zapustila to dolino solz. K večnemu počitku je legla tudi stara Toplakova mati iz Gomil pri Bišu. Vsi skupaj naj v miru počivajo! — Gospodarsko krizo vsak dan bolj občutimo. — Te dni se priporoča po naši fari »Karitas«, posmrtninsko zavarovanje. Z malimi mesečnimi prispevki, ki p-> so vedno enaki, si lahko vsak zasigura v slučaju smrti katerega člana iz družine primerno podporo, ker jo res vsak takrat najbolj potrebuje! Pristopajte k temu prekoristnemu društvu! Ne odlagajte, ker ne veste ne dneva, ne ure . . .!
Sv. Vid. Dne 12 tega meseca smo pokopali gospodarja Jakoba Gojkošek iz Trnovca. Mož je imel raka na želodcu. Pri njegovem pogrebu smo nabrali 100 Din za novo bogoslovje. To je letos že 88 mrlič v Zavrči. — V nedeljo se je priredila v Slom. domu lepa igra »Pri kapelici«. Prihodnja prireditev pa bo- Miklavžev večer na 6 decembra. Že zdaj vljudno vabimo starše in otroke.
Svetinje. Kot celoletni naročnik sem prejel od uprave »Slovenskega Gospdarja« takoj izplačanih 1000 Din za povzročen mi požar od strele, dne 14. oktobra 1931. Upravi Slovenskega Gospodarja se tem potom najlejše zahvaljujem. Bog plačaj! Franc Novak, posestnik v Trsteniku.
Zreče pri Konjicah. V nedeljo, dne 22. t. m. bomo imeli pri nas posebno slovesnost. Ob pol 11. bo namreč slovesna blagoslovitev temeljito prenovljene župne cerkve. Vsa slikarska dela je posrečeno izdelal gosp. Vinko Vipotnik iz Žalca vsem v veselje. Glavni oltar je pa res mojstrski prenovil g. Alojzij Zoratti iz Maribora. Zlasti novemu tabernaklju se ne moremo na-čuditi. Mizarska dela je pa napravil g. Založnik ml iz Konjic. — Sosedje in prijatelji, pridite se z nami veselit ta dan.
Žetale. Na mali, a zelo prijetni gostiji Kužner Alojza in Butolen Marije, ki se je vršila v pon-1 deljek 9 nov. tega leta, so blagi gostje na pobudo očeta starešine Vogrinc Boštjana zbrali za dijaško semenišče v Mariboru 150 Din. Bog plačaj!
Vransko. Svatje na gostiji Škrabar Florijan iz Prapreč so zbrali za dijaško semenišče v Mariboru 200 Din, na gostiji Kolman-Karničnik v Stopniku pa Din 150. Bog povrni vsem! Živeli posnemovalci.
Vitanje. Imeli smo že enkrat sneg, ki se pa seveda ni mogel držati in bi bilo škoda repe in krompirja, ki ju še imajo nekateri zunaj. Vse svetnike smo obhajali bolj v znamenju krščanske žalosti. Naš cerkveni pevski zbor nas je pri procesiji in na pokopališču presenetil ter bi še bilo večkrat želeti kaj takega. Ko smo hodili po pokopališču, je pač vsakdo nekaj pogrešal in to bi bil, če že drugbga ne. vsaj skromen '"-¡ž za naše rajne padle med svetovno vojno. Na Vernih duš dan smo imeli sejem, ki je potekel današnjim razmeram primerno. Slabe cene, slaba kupčija. Manjkalo
seveda tudi ni uzmovičev, katere so pa naši orožniki hitro spravili pod svoje varstvo. Letina je bila hvala Bogu dobra ter so žitne in tudi kletne shrambe kolikor toliko polne. Pa tudi naši lovci so že napravili par pogonov s slabšim in boljšim uspehom. Pač tako kakor je lovska sireča. Za enkrat naj bo dovolj, pa še drugič več.
Paka nad Š->lekom. Paka je miren kraj, dolina, ki se vije od Mislinja proti trgu Velenje. Po tej dolini vozi železnica že nad 30 let Po njej teče otok Paka, po katerem plavajo bistre postrvice, pa Bog varuj, da bi kateri hotel katero prijeti za plavuti ali kako drugače. Je to strogo prepovedano! Lansko leto smo dobili tudi šolo. Po dolini vodi popotnika lepa banovinska cesta, katera nam na-pravlja večje preglavice, kakor železnica sama. To pa zaradi tega, ker je po novem zakonu prepovedano delati apnenice 20 metrov od ceste, in v tem je r'avni naš zaslužek. Seveda bi bilo treba upoštevati, da lega ne prepušča, da bi se mor"1' tako na široko ogibati ceste, ker je na nekaterih krajih cela dolina komaj tako široka. Torej lepa cesta! Po njej vozi tudi štirikrat dnevno avtobus, kateri je za naš kraj jako primeren, ker se lahko pripelje vsak do svojega doma, in se je tudi pocenil čisto po železniškem tarifu. Zadnje čar! se so se tudi precej oživeli vozovi.
Slivnica pri Celju. Dne 4. novembra je Yj celjski bolnici umrla 201etna hčerka tukajš-njega posestnika Frančiška Golob. Podlegla je operaciji. Trpela je čudovito potrpežljivo, brez strahu, kakor morejo le čista srca. Njeni duši želimo mir, njenim starišem pa naše sožalje!
Pišece. Ker že dolgo časa nismo ničesar poročali o našem društvu, bodo mislili bravcl »Slovenskega Gospodarja«, da je že vse zaspalo, kar pa ni res. Dne 9. avgusta je priredilo dr. Cešnika veleigro »Pogodba« z velikim uspehom. Udeležba je bila nad vsako pričakovanje. Isto igro smo priredili dne 15. avgusta v dvorani g. Hónigsfelda na Bizeljskem, kjer je bil uspeh še mnogo večji. Ta dan je velja>tudi kot društven izlet. Udeležilo se ga je 15 fantov in deklet, ki so želi s svojim vzornim vedenjem splošno odobravanje. Gospod župnik Brvar nam je vsestransko pomagal. Hvala mu prav iskrena! 27. sept. smo igrali »Davek na samce«. Udeležba je hila dobra, smeha pa več ko dovolj. Pri tej igri je nastopila zadnjič gospodična Retzel Angela, ki je vneto delovala v društvu. Odšla je v Avstrijo. — Obe igri je režisiral in vodil, pa tudi sam igral v nekaterih vlogah naš delavni ahiturient Petinčič Davorin. Za Božič pripravljamo večjo prireditev, »Rokov* njače«.
*
Iprošanfa in odgovori.
Zelo številnim vpraševalcem glede volitev.
Odgovor:
Vsa vprašanja, ki se tičejo zadnjih volitev, bodo ostala nerešena, zato se naj na nas nihče ne jezi, ker nam ni mogoče odgovoriti,
S. E. v SI. K.
Ali lahko kje dobim podporo za zdravi je-, nje?	• w
Odgovor:
Ako vam zdravnik predpiše bolnico, pa nimate sami s čim plačati, tedaj bo pač plačala občina. Na drugačen način se podpor» ne daje.
Maribor, 14. nov. 1931',
Podpisani denarni zavodi so soglasno sklenili, obrestovati izza 1. januarja 1932 naprej do nadaljnega hranilne vloge na knjižice in vloge v tekočem računu in sicer
po 5%
vloge brez odpovedi, po ©%%
vloge proti trimesečni odpovedi.
Rentnl davek plačujejo zavodi sami I
Odpovedni roki so objavljeni na oglasni deski podpisanih denarnih zavodov, 1622
Hranilnica dravske banovine v Mariboru,
Mestna hranilnica v Mariboru.
Posojilnica Maribor (Narodni dom).
SpodnJeStaJerska ljudska posojilnica v Mariboru.
Štajerska hranilnica in posojilnica v Mariboru (Slomškov trg).
Proda se radi nabave elektrike nov bencin-motor, 4 konjske sile. Naslov v upravi lista.
1624
BBBBBBBB
Lepe tiskovine
za trgovce, obrtnike, urade, kakoi tudi večbarvne razglednice, barvo-tlske In druge v svojo stroko spadajoče tiskanice v latinici in cirilici
izvršuj e
hitro, solidno in po najnižjih cenah
Korošfta c. S
Čekov, račun štev. 10.602
Telefon interurb.št.2113
rabite tople odeje. Ne zamudite! Zahtevajte od
Trgovskega doma
R. Slermecki
Celje št. 24
veliki, ilustrovani cenik, v katerem so med drugim sledeče odeje: Ruž z molinom 120 Din, ruž s flanelom 130 Din, kambrik z molinom 125 Din, klot z molinom 128 Din, klot s klo-tom 140 Din nadalje tiger in flanel odeje, za-store, preproge in posteljne garniture po čudovito nizkih cenah.
Veliki, ilustrovani cenik zastonj!
J
Širite „Slov. Gospodarfa"!
Zadružna ftyspodarska banki
Podružnica Maribor, Aleksandrova cesta it @
V lastni, novozgrafeni pelai!	Pred irančiShansho cerhvig®
Kzvršnle vse bančne posle naflmfantneje. - Naivišfe obrestovan fe vlog na hngažice In v tekočem raCnnn. - ^ PooMašieni prodajalec sreite državne razredne loterije. ^
193
E □
H □
E E B
a a a a
□
a a a a a a a a a a a a a a a a a a a
Psitar ]T&aLlOZif€£ naiboll§c in najvarnejše pri
Spodnještajershi ljudski posojilnici y Mariboru

Gosposka ulica
r. z. z n, z.
Ulica 10. oktobra
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog 04T nad 62,000.000 dinarjev.
Za varnost hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	1
Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje!
0001020102000102230102020202010202020201000100025348020153230002020201000001010002010200010201022300
J. H. v J.
Moja sedanja žena nI mati vseh mojih de-Beiterih otrok, ki jih imam iz prvega zakona. iVsak na polovico sva lastnika zemlje. Ali eva prosta davka ali ne?
Odgovor:
Vi že, vaša žena pa ne in mora od polovice posestva davek plačati.
„fiari!a§" posmrfninsfro
zavarovanje.
Karitativna zveza v Ljubljani je ustanovila posmrtninsko zavarovanje »Karitas«, in sicer Za lavantinsko in ljubljansko škofijo. S tem gavarovanjem je mogoč vsem tudi manj pre-iBožnim oskrbeti si dostojen pogreb in zapustiti svojcem nekaj za prvo silo. V kolikih družinah nastane po smrti enega ali druzega člana družine beda. Dolgotrajna bolezen izčrpa nekatere tako, da po smrti družinskega člana nimajo ostali svojci niti za najpotrebnejše. Tem nudi »Karitas« odpomoč, ker dobijo takoj po smrti zavarovanega člana posmrttnino. Pri nas j« ta način zavarovanja nov. Po nemških in avstrijskih škhof.ijah je pod okriljem karitativ-ne zveze še več vpeljano posmrtinsko zavarovanje. V Nemčije je bilo končen leta 1930 nad 1,000.000 in v Avstriji nad 350.000 zavarovancev. Tudi pri nas vkljub temu, da se je šele pred kratkim ustanovilo posmrtninsko zavarovanje, Šteje že precejšnje število zavarovancev, kar kaže veliko zanimanjem m J ljudstvom. Da itere posmrtninsko zavarovanje »Kari.tas« zavarovancem nuditi popolno jamstvo za njih posmrtnino, je to zavarovanje priključeno Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, ki jamči za .Vsako posamezno zavarovanje. Jamstvo začenja že s plačilom prve premije. V slučaju, da pastopi smrt vsled nezgode, se izplača takoj 'dvojna zavarovalna vsota (do 40.000 Din). Posebne ugodnosti nudi to ¿zavarovanje družinam. Če sta zavarovana mož in žena, odnosno en preživeli zakonec in en otrok, so vključeni ¡v zavarovanja tudi ostali otroci od dovršenega 'drugega leta do doršenega 16. leta. V slučaju smrti nezdoge se pri dosmrtnem slučaju pre-joaij tudi za otroke izplača dvojna vsota. Po-posmntjiina za otroke pod 7 let starosti je 300 Din, za otroke preko 7 let pa 500 Din. V posmrtninsko zavarovanje »Karitas« more vstopiti vsaka zdrava oseba v starosti od 7 (15) do ,(44) 80 let. Običajno zavarovanje nima čakalnega roka radi prestalih bolezni in radi manj povoljnega zdravstvenega stanja se v gotovih slučajih predpisuje eden do dveletni rok. S 65. letom je predpisan enoletni čakalni rok. Če nastopi smrt v prvi polovici čakalnega roka, se povrnejo plačane premije, če pa nastopi smrt y drugi polovici čakalnega roka, se izplača polovico zavarovalne vsote. Po preteku čakalnega roka, se ob smrti izplača popolna posmrrt-nina. Če nastopi smrt radi nezgode v čakalnem roku, se takoj izplača dvojna zavarovalna vsota. Posmrtnina se izplača takoj, ko se v redu
predloži potrdilo župnega urada o smrti zavarovanca, zavarovalna listina in zadnja pre-mijska pobotnica. Kdor želi še natančnejših pojasnil, naj se obrne na zastopnika »Karitas« (vsak zastopnik ima izkaznico) ali na posmrtninsko zavarovanje »Karitas« v Ljuljani, Poljanska cesta 28 ali pa na Vzajemno zavarovalnico, podružneo v Celju, ali glavni zastop v Mariboru, LoSka ulica 10.
Rabim viničarja s štirimi delavskimi močmi. Se lahko takoj preseli. Naslov v upravi.
19., 20., 21. t. m. licitacija, več postelj, omar, madrac, kuhinjske omare, kredence, stoli, mize, posode, perila, divan, odeje. Stosma-jerjeva ulica 5, na dvorišču desno. 1634
Čevljarskega pomočnika in vajenca, poštena in marljiva sprejme takoj v službo Franc škerjanc, čevljarski mojster, Libanje, pošta Ormož.	1635
V najem se da malo posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem. Posestvo obsega približno 2 ali tudi 3 orale njiv, 3 ali tudi 4 orale travnikov. Najemnik 6i lahko nagrabi stelje za lastno potrebo kolikor hoče v domačem gozdu. Poslopje zidana, z opeko krita, v najboljšem stanju. V hiši dve sobi, kuhinja, štedilnik, shramba, če treba se doda tudi zadnja soba, podstrešje. Hlev za 6 glav, listnjik, svinjski hlevi, klet, uta za drva, kolarnica za vozove. Poleg hiše neusahljiv studenec Naslov v upravništvu.
Važno za šivilje, gospodinje in dekleta ormoškega okraja! Lepo ročno delo je vsake gospodinje in vsakega dekleta ponos. Ako hočete imeti res prav čedna ročna dela: stenske, namizne prtiče, blazine in drugo, si dajte predtiskati po najnovejših vzorcih prav po ceni pri Miciki Alatič v Ormožu, blizu župne cerkve.	1636
V vinogradski hišici v Bučki gorci oddam stanovanje rokodelcema brez otrok pod pogojem, da pomagata ob času tudi pri vinograd skem delu: Anton Cvenkel, Sv. Peter v Savinjski dolini.	1603
Starejše dekle, ki zna nekaj kuhati, išče službe-Gre tudi k orožnikom. Izve se pri hišniku Pokojniskega zavoda 4. nadstropje, Maribor.
Vajenca za lončarsko obrt sprejme Franc Rajš, lončar, Fram.	1626
Marija Vrabelj.	1628

ZAHVALA.
Po nepričakovani smrti mojega moža moža Simona Frangeš sem sprejela od LJUDSKE SAMOPOMOČI V MARIBORU
znatno pripadajočo podporo (vsled nezgode) takoj izplačano in priporočam to prekoristno društvo vsakomur v nepremišljen pristop, ako še ni njega član.	1621
Njiverce pri Ptuju, 12. nov. 1931. ■§35nBij citzsiej,
Javna zahvala. Podpisana Marija Vrabelj, vdo?
va nadučitelja pri Mali Nedelji, izrekam tukajšnjemu g. zdravniku dr. Srečku Škerjanc tem potom najiskrenejšo zahvalo za njegovo ljubeznivo in požrtvovalno zdravljenje. Edino njegovi spretnosti se imam zahvaliti, da' sem ozdravela vkljub visoki starosti, vsled česar ga priporočam vsakomur najtapljeje.'
D= JAN JURO
advokat v Mariboru,
je preselil svojo pisarno v
novo palačo OUZD : nasproti sodnlje :
Sodna ulica štev. 9
Jubllarna pozornost
staroznane tovarniške hiše Suttner je
nova žepna urat
ki jo vsak čitatelj lahko dobi že za
Din w
Din 35-
nadalje isto uro z radium svetlimi številkami in
kazali za Din 45'—. Novo bu-	Noben rlzlko.
dilko	(( J	Izmenjava do-
dobite za sa- JSI	voljena ali de-
Dlnm45'-.	nar nazaj.
a	jrtiS-Slsv Prave švicar-
Cetudi je ce-	žke žepne ure,
na nizka, ima- ^^pifj^^^^^k ure-zapestnice sta obe uri fffAc\'-\\' QV«% (od Din 98' -dober stroj in /¿'/J	^lljl naprej), bu-
vsak bo za- t|f|9	dilke, stenske
dovoljen. ®,8 __ 4JnjjO ure, nihalke, Razpošilja se	^Mfif verižne prsta-
po povzetju	ne, uhane, na-
ali se pošlje	kite, jedilna
denar naprej.	» orodja i. t. d.
Vse to najdete za vsako ceno v velikem ilustriranem krasnem ceniku, katerega dobite brezplačno, ako javite Vaš natančen naslov tvrdki
It. SUTTNER, LJUBLJANA, BR. 992
| V teku 34 let smo mnogo lisož odjemalcev zadovoljili. J
Mlado, kmečko dekle, ki ima rado otroke, se išče. Piše se naj na naslov: Glavna pošta, poštni predal 61, Maribor.	1637
Fran Sirupi, Celje
Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, sve-tiljk, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd. — Prevzema vsakoršna steklarska dela. — Najsolidnejše cene in točna postrežba.	2
Na drobno!	Na debelol
Sodarskega vajenca poštenih staršev sprejme takoj Ramšak, Meljska cesta 10, Maribor. 1633
Na prodaj ženski in moški šivalni stroj z garancijo. Zelo po ceni. Mehanična delavnica Moric Dadie, Vetrinj-ska ulica 11, Maribor.
Vajenec se sprejme v trgovini stekla in porcelana. Ivan Kovatič, Maribor, Koroška c. 10.
Zahvala.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli porodom nenadomestljive izgube naše nad vsa ljubljene žene, mame, sestre in svakinje, gospe
Jožefe Ptthman
hišne posestnice, za tolažilne obiske v dolgotrajni bolezni, za poklonje-ne vence in cvetje ter za častno spremstvo na njeni zadnji poti, se najtopleje zahvaljujemo. Posebna zahvala čaat. g. župniku T. za duhovno tolažbo in čast. g. msgr. prof. Vreže-tu za ganljivi nagrobni govor, kakor tudi p. Paulu kot voditelju Izobraževalnega društva, kakor celemu društvu.
Rošpoh, dne 16. novembra 1931. 1620	Žalujoči ostali.
Veliki bokov gozd se išče. Obran M., Maribor, Loška ulica 15. 1613
Lepo posestvo 18 oralov njiv ter gozdov, zidana hiša in gospodarska poslopja, se poceni proda v Polancih št 16, p. Moškanjd, po domače Korenjakov!,	1614
ie
Blasnikova
lfELIHfl PBflTIKfl
za prestopno leto 193Z,
ki ima 366 dni.
„VELIKA PRATIKA" je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je se danes najbolj obrajtan.
V »Veliki Pratiki« najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnČne in lunine mrke; — lunine spremembe; — — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani ^ in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, ▼ Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — tabelo hektarov v oralih;
—	popit vseh važnih domačih in tujih dogodkov ▼ preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami;
—	oznanila predmetov, ki jih rabi
kmetovalec in žena v hiši.
Cena 5 Din.
»VELIKA PRATIKA« te dobi t vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku«
tiskarn! 3. Glasnika trasi. d. d. v Ljubljani. 1494
ZIM A
000000000000
Inserirajie!
H0H0BHHHHHHB
pri delu!
NEKATERE IZBOLJŠAVE PRI NOVEM FORDSONU:
Motor: delazmožnejši, vleče z lahkoto trobrazdni plug.
Mazanje: izboljšano s cedilcem.
Vžig: izboljšan z Boschevim magnetom, s posebno zaganjalno napravo.
Zavore: učinkovitejše zaradi pomnožitve plošč.
Hlajenje: izboljšano z opremo vodne se-salke, ki jo zaganja jerman.
Krmilo: bistveno ojačano.
čiščenje zraka skozi vodo: izboljšano.
Sprednji del traktorja je opremljen s sni-ralno vzmetjo, ki mu daje sigurno oporišče.
Vi veste, da očisti slana polja bolje kakor vsak poljedelski stroj, vendar mora biti isto preorano. To det lo je jako olajšano z uporabo Fordso-na, ki ne čuti napora in ki bo v naj« krajšem času in z najmanjšim trudom spravil polja v prvovrstno stanje, da boste lahko posejali pomladno setev.
Tudi pozimi je mnogo dela na deže« li. Ne pozabite, da je Fordson najtraj« nejša in najštedljivejša motorna sila.: Oglejte si ga pri delu. V ta namen za-htevajte od najbližjega Fordovega za-< stopnika predvedbo, da se boste o tem prepričali.
FORD MOTOR COMPANi
LINCOLN
Fordsoiv
\
AEROPLANI
Sadno drevje, jablane, hruške, slive, črešnje, marelice, breskve, butine, nešplje itd. je najboljše presaditi na jesen. Zato naročite takoj pri drevesnici veleposestva Josip Rosenberg, Maribor, Tržaška cesta 64, tefon 2301. 1596
ZAHVALA.
Za takoj izplačano podporo po smrti moje matere gospe Ivanke Antolič izrekam tem potom podpornemu društvu LJUDSKA SAMOPOMOČ V MARIBORU najlepšo hvalo in priporočam to društvo vsakomur v takojšnji pristop.
Sv. Tomaž pri Ormožu, 10. nov. 1931. 1619	Otilija Kokol.
ZAHVALA.
Podpisani izrekam podpornemu dru-šitvu	1620
LJUDSKA SAMOPOMOČ V MARIBORU
za takoj izplačano podporo po smrti moje tete gospe Jere Horvat najlepšo hvalo in priporočam to neprecenljivo društvo vsakomur najbolje. Sv. Urban pri Ptuju, 10. nov. 1931.
Prane Jergl.

Sprejmem šiviljsko učenko takoj! E. Černezel, Ormoška cesta 5, Ptuj.	1597
Nov vozni ni
veljaven od i. oktobra 1931, se dobi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cena 2 Din.
Zahvala.
Za izplačana pripadajoče podpore po umrlih članih izrekamo tem potom podpornemu društvu	1615
Zadružni samopomoči v Mariboru
najtoplejšo zahvalo in priporočamo to človekoljubno društvo v takojšnji pristop .vsaake-mu, ako še ni nJega član.
Jug Terezija 1. r., Sv. Ana v Slov. goricah. Prajnc Matevž 1. u., Ruše. Krojs Rudoli 1. r., Studenci pri Mariboru. Bračič AIolz 1. r.. Slov. Bistrica.
DENA
si prihranite, ako kupite snkno za moške ob"-< leke, volneno za ženske obleke, platno za vsa-* kovrstno perilo, svilene rute, srajce, ovratnin ke, kravate, dežnike, nogavice Itd.
„PRI SOE^CII"
Celje, Glavni trg 9
Za obilen obisk se priporoča 318
ALOJZ DROFEMIK
Pohišlvo - preproge
L1 n o 1 e J, zavese, posteljne odeje, namizni prti, vzglavja, tuhenti, šivane odeje, volnena pregrinjala, pregrinjali, za mobilije, gradi za matrace, kakor tndi vse vrsto lesenih, tapet« niških in železnih moblli] po čudovito niz« kih cenah pri:
Karolu Preis - Maribor
Gosposka ulica 20.
Ceniki zastonj! J367 Ceniki zastonj i
Vajenca za trgovino, 14 let starega, se sprejme. Naslov v upravi lista.	1611
Peči na žagovino izdeluje in pošilja na osemdnevno poskušnjo ter plača vse tovorne stroške tvrdka, ako peč dobro ne deluje. R. Jakelj, Slovenjgradec.	1599
Veliko izbiro vsakovrstnih pletenih oblek, jopi'- vest, puloverjev itd. priporoča pletarna
*	Maribor, Vetrinjska ulica 17. Naro-
či	meri, kakor vsa popravila se izvr-
šijo .^.uo in poceni.	1311
Na drobno 1	Na debelol
Reporeznice
razne kotle, brzoparilnike (Alfe), pluge In njih dele, štedilnike in peči od najpriprostej* ših do najfinejših ter vse ostale potrebščine za jesen in zimo ima stalno in v veliki izbiri na zalogi trgovina z železnino }
Anion Brenčič, Ptuj.y 11350
Znižane cene!	Točna postrežba!
JPr^sIcrlstt^ za zimo I
Ne odlašajte z nakupom potrebne obutve. V naših prodajalnicah dobite vse, kar Vam je potrebnega za Vaše noge.
MOŠKE GALOŠE. V največjem dežju in največjem blatu bodo ostale Vaše noge v njih vedno suhe. — Ženske galoše z nizko in visoko peto Din 59.—.
V teh elegantnih zimskih galošah bo izgledala Vaša noga povsem majhna. Čevlji ostanejo v njih vedno suhi in čisti. Imamo jih črne in rjave barve.
Ženske gumaste welingtonke. Imamo jih tudi rjave barve. V njih imate vedno občutek udobnosti, ker Vam bodo varovale noge mokrote tudi ob najslabšem vremenu.
250 Din dnevno zaslužite z obiskovanjem ljudi v Vašem okraju! »Kosmos« Ljubljana, poštni predal 307. Znamko za odgovor.	1579
ITiPf/Eii brezkonkurenčni v SL»1>Uh{!s izdelavi, materi ja-lu in trpežnosti zato najcenejši pri tvrdki
D. UrŠIC, ievijarna Celje, Breg žlev. 37
Cjniki na zahtevo brezplačno l 1285
Vrsta 9817-«5T
Vrsta 1865-01
Vrsta 9895-50
Vrsta 7045
Ko ste doma ali če delate v kuhinji ali hodite iz sobe v sobo, nosite te copate. Obvarovale Vas bodo, da se ne prehl' lite. V njih se Vam bodo noge najbolj odpočile.
Vrsta 215
Pazite na svoje zdravje. Ob hladnem vremenu se dobro obuvajte. Evo Vam udobnih in toplih domačih čevljev. Topla obutev je najzanesljivejši pomoček, da se ne prehladi te.
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
o 116	@ s ■ a e
regisirovani zadrugi z neomejeno zavezo
u novi lostni palači no oglu Kralja Petra ceste in Miliove ulice'
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiS nad SOOO članov-posesinlkov z vsem svojim premoženjem.
192
Stanje hranilnih vlog znaša md Din 100,000.000 Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Rentni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem.
(Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. « Urednik: Januš Goleč, novinar » Mariboru, m Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč y Mariboru.
00020201000148230100010201000000232348234823010002000100010201000001530100020100060100010202530101000801000100020202010201020201000102240110040100010001000201020100000107110201000201022301020002020002010002010000000200010001000153010201020201020201