♦ i GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOMUN KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 6. JULIJA 1962 Poštnina plačana v gotovini S 33. SEJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KOPER: îw. ■ podpredsednik inž. Peter Aljan- Na 33. seji okrajnega ljudskega vsklajevanja vseh gospodarskih ka«, »Splošna plovba« in »Tomos« sekcije, ki jih vodijo predsedniki odbora, v soboto 30. junija, ki jo teženj, nalog in problematike, ki po enega, predsednik, podpred- in tajniki. Sekciji za industrijo, je vodil predsednik Albin Dujc, se neogibno prepleta iz ene v sednik in tajnik gospodarske obrt in komunalo so izvolili za sta oba zbora v prvi točki dnev- drugo gospodarsko dejavnost. Bo- zbornice so člani upravnega od- predsednika Andreja J a n e ž i č a, nega reda razpravljala o predlo- gate izkušnje, ki so jih dala pre- bora po svojem položaju. direktorja podjetja »Javor«, za gu za ustanovitev enotne okrajne tekla leta, so zatorej narekovale, Za predsednika enotne gospo- tajnika Branka M a g a j n o. Sek- gospodarske zbornice. Predlog je da je treba v povezovanju gospo- darske zbornice je okrajni liud- ciji za turizem in gostinstvo za z obširnim referatom utemeljeval darskih organizacij opraviti dolo- ski odbor izvolil Loj zeta Les- predsednika Jožeta Koniča, di- čeno kvalitetno izpremembo, j a k a , komercialnega direktorja rektorja hotela »Adria«, za tajni-Potem ko sta oba zbora spre- kombinata »Delamaris«, ^za pod- ka Francka Kosovela. Sekciji jela sklep o ustanovitvi enotne predsednika Franca Švaba, za trgovino za predsednika Apo-gospodarske zbornice, sta določi- glavnega direktorja trgovskega lonia A b r a m a , direktorja podla, da naj upravni odbor zbornice podjetja »Imex«, za tajnika pa jetja »Tehnobor«, za tajnika Rada šteje 21 članov. Upravni odbori Črtomira K o 1 e n c a , doseda- C o t a r j a. Sekciji za kmetijstvo dosedanjih zbornic pa izvolijo v njega tajnika OLO. Za zdaj, do- in gozdarstvo za predsednika inž. upravni odbor 11 članov, podjetja kler ne izidejo podrobna navodila Hermana Vovka, direktorja KZ »Delamaris«, »Stavbenik«, »Inter- o notranji organizaciji gospodar- Sežana, za tajnika Albina Sim-europa«, »Javor«, »Mehanotehni- skih zbornic, ima zbornica štiri č i č a. S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V POSTOJNI b^iMW Lojze Lesjak Tovarna mesnih izdelkov pripojena h Kmetijski zadrugi — Raiiiotehnika k Nanosu — Iz Oskrbe, Mestnih trgovin in Javornika novo trgovsko podjetje Izbira Oba zbora občinskega ljudske- trgovskemu podjetju Nanos in o ter med drugim sklep o najetju ga odbora Postojna sta na seji v združitvi detajlističnih trgovskih posojila za finansiranje dodatnih Cič Zakonski predpis ki določa ponedeljek potrdila sklepa deiav- podjetij Oskrba, Mestne trgovine del pri gradnji novega hotela na ustanavljanje enotnih' gospodar- skega sveta odnosno zadružnega in Javornik v novo splošno trgov- Titovem trgu v Postojni, (ma) skih zbornic, pravzaprav ni pri- sveta o pripojitvi tovarne mesnih sko podjetje »Izbira« Postojna. Za šel nepričakovano. Dosedanje lo- izdelkov v Postojni h kmetijski vršilca dolžnosti direktorja »Iz- čene zbornice za posamezne so- zadrugi Postojna. Zbora sta po- bire« sta imenovala dosedanjega spodarske dejavnosti (trgovinska trdila tudi sklepe delavskih sve- direktorja mestnih trgovin Jova- obrtno-komunalna, kmetijsko-go- tov o pripojitvi Radiotehnike k na Boškoviča. Vse navedene pri- zdarska in gostinska) so v svojem ---P°^tve se Slase na dan 30" ^^ obdobju izpolnile postavljene na- RESTAVRACIJA NA LORECU f.' . .. , „„ loge, zlasti pri organizacijskem DOVRŠENA Ljudski odbor je na seji v po- utrjevanju posameznih gospodar- nedeljek sprejel odlok o spre- skih panog, razen industrijske, ki Obcestna, izletna in razgledna membah in dopolnitvah odloka o H V/ Za predsednika izvoljen Davorin FERLIGOJ, dosedanji predsednik občinskega ljudskega odbora Piran, za podpredsednika Franc KLOBUČAR, dosedanji predsednik okrajnega sindikalnega sveta Pred zaključkom 33. seje okrajnega ljudskega odbora, ki je bila v soboto, 30. junija, je predsednik Albin Dujc v krajšem nagovoru sporočil ljudskim odbornikom, da je tudi v koprskem okraju v teku rotacija vodilnih predstavnikov političnih organizacij ter vodilnih predstavnikov oblastvenih organov. Dejansko sicer poteka rotacija še prod formalnim iztekom mandatne dobe, kar pa je v bistvu popolnoma pravilno in tudi zaželeno. Tako bodo ob sprejemu nove ustave novi predstavniki in novi kadri že na svojih mestih ter bodo v duhu nove ustave laže opravljali vodstveno nalogo pri nadaljnji graditvi socialističnih družbenih odnosov. Potem ko je predsednik tovariš Dujc v glavnih potezah orisal izreden napredek, ki ga je doseglo koprsko področje, se je naj-topleje zahvalil vsem delovnim ljudem, Id so tako požrtvovalno prispevali k dosedanji socialistični graditvi, posebej še političnim organizacijam ZK, zlasti OK ZK in njegovemu dolgoletnemu, nadvse požrtvovalnemu sekretarju Albertu Jakopiču-Kajtimiru, vsem organizacijam SZDL in OO SZDL, mladinski organizaciji, sindikalnim podružnicam ter ostalim množičnim organizacijam. Nato pa je predlagal, naj ljudski odborniki njega, podpredsednika inž. Petra Aljančiča ter tajnika Črtomira Kolenca razrešijo funkcij in dolžnosti v okrajnem ljudskem odboru. Ob splošni zahvali in priznanju za dolgoletno požrtvovalno delo so ljudski odborniki sprejeli predlagano razrešitev. Na predlog desetih ljudskih odbornikov, ki ga je podal tovariš Ivan Mavsar, je potem okrajni ljudski odbor izvolil za novega predsednika Davorina Ferligoja, dosedanjega predsednika občinskega ljudskega odbora Piran, za podpredsednika pa Franca Klobučarja, dosedanjega predsednika okrajnega sindikalnega sveta. Ob prisrčni in topli zahvali, ki jo je novi predsednik izrekel okrajnim ljudskim odbornikom za izkazano zaupanje, je zagotovil, da si bo z vsemi silami prizadeval, da bi se koprsko področje tudi v prihodnje kar najlepše razvijalo v socialistični graditvi. Davorin Ferligoj Franc Klobučar S PLENUMA OBČINSKEGA KOMITEJA ZK POSTOJNA V soboto dopoldne je zasedal v torja. Zatem je plenum z opomini beno ekonomskih problemov, ki i i«,i muusiu s&c b.x _________ _ _____Postojni plenum občinskega ko- in ukori kaznoval tudi vse ostale zavirajo hitrejši razvoj komunal- na" okraTnih1 "področjih"^imefa restavracija naToreču nad"Izolo odstotkih''prispevka," Id se"plačuje miteja Zveze komunistov. Na seji člane osnovne organizacije TMI nega sistema kot celote. (ma) svoje posebne zbornice. Čedalje je dograjena in urejena ter bo v rezervni sklad občine Postojna so najprej ostro obsodili nekate- ter potrdil kazni, ki so jih v zad- bolj pa se je v zadnjem obdobju jutri in v nedeljo sprejela svoje za potrebe gospodarskih organi- re ekscese v delitvi, slabo gospo- njem času izrekle osnovne orga- čutilo, da v marsičem posamične Drve goste. Za ljudskim parkom zacij. V odloku se dosedanja stoo- darjenje in nevzdržne notranje nizacije zaradi akscesov v delitvi zbornice opravljajo enake naloge na izviru Rižane Zvročku in cam- nja prispevka zviša od 3 na 4 od- odnese v Tovarni mesnih izdel- in drugih prekrškov vodilnim dV ter jim bolj ali manj sovpadajo pingi v Luciji. Strunjanu in Fije- stotke. Zbora sta nadalje sprejela kov Postojna. Plenum je soglas- lavcem nekaterih drugih podjetij . razne družbeno gospodarske funk- su, katere so ta teden že odprli, sklep o prevzemu poroštvenih iz- no izključil iz Zveze komunistov in zavodov postojnske občine. Zaradi naraščanja števila turi- cije. Potreba po ustanovitvi enot- je to peta letos na novo dogra- jav za kredite Krasa in LIV, so- direktorja te tovarne ter .sprejel y d . d nega reda ie stov se vsako leto poveča tudi jena turistična postojanka na na- glasje k ustanovitvi družbenega priporočilo ljudskemu odboru, da , . . Postoini ki mu števll° ,tlstlh- kl ob Pomanjkanju Si obali. sklada za šolstvo okraja Koper ga razreši tudi funkcije direk- Drisostvoval tudi sekretar koPahšc tvegaJ,° koPani? ,tud\ na prisostvoval tuai SCKIfcHdl nr™nvflrfnn!-h trn-iih Takn tudi ne gospodarske zbornice je zato rej samo odraz povezovanja ter Z RAZUMEVANJEM REŠITEV IZ HUDE GIMNAZIJSKE ZADREGE: V je prisostvoval uuu prep0Vedanih krajih. Tako tudi okrajnega komiteja ZKS Koper l t številn- k ld ne gte_ Jože Božič, po poročilu komisije vajQ tabel ]d Qb pristaniških po_ za delitev in upravljanje pri ko- molih v pir Portorožu in dru-miteju govoril o nekaterih naj- d prepovedujejo kopanje. Ker aktualnejsih nalogah v proizvod- £ zaFradi teh kopaicev otež-nji, delitvi in nadaljnjemu utrje- kočenQ maneVriranje ladij, ki vanju samoupravljanja. plovejo v pristanišča ali iz njih V poročilu komisije in v bogati (kapitani so opozorili lokalne ob-. i1.li'Kfc;JT1 PoaroLju tev 0balmh pekarn V enotno Dod- niii opremo kopalnic (bojierje, infra- stanovanja. m tja do Vremscice doslej poka- jetje katerega obrati bi se spe- Sn^th k^riitn' zaradi številnih nerazčiščenih toi- ^li tudi sami premalo prizade- cia)izirali za določene vrste pe- Tako so dosedanje pečiza drva ali vanja da bi naraščanje staleža te karskih izdelkov, da bi na eni premog marsikje že zamenjale sodob- kolektivov, ki so bodisi lastniki divjadi uspesno omejili s pogo- strani na ta način odpravili se- "anprfhei,iinid!lrti Znimenmrniz stanovanj ali imajo' razpolagalno sta- stejšimi pogoni ter zlasti indivi- danje dokaj neekonomično poslo- hišnih skladov. Pri tem pa so hišni dualnimi nočnimi akcijami. Pra- vanje teh pekarn in slabo-izko- z odlokom počil i, šiči so sicer izredno nasilni škod- riščenost njihovih zmogljivosti. , ni moe vz d rž č vluij e" M š «M ^e^nf^ jim jf nSfpS K1Jub ■kiirH rt dročju koprske občine, eventualna no Previdni in jim je moc priti razpravi so udeleženci ugotovili, - pojasnila za sporna vprašanja pa je blizu le s potrpljenjem in lovskim da obravnavano gradivo nudi do- ko°munalno 'izgradnjo1 "in" stanovanj'ske ™J«n ~ teSa ,Pa b° treba P" volj snovi za razpravo v kolek- zadeve ObLO Koper. (bb) lovcih precej več! tivih. (bb) s * 1 NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR | ljudskega odbora Koper, ki točno do loča namensko uporabo teh sredstev. V nobenem primeru namreč črpati sredstev iz hišnega sklada takšna in podobna dopolnilna dela, ki so po tem odloku lahko izključno domena nosivcev stanovanjske pravice, oziroma jih je moč opraviti s pristankom delavskih svetov (v tem primeru plača stroške podjetje!) podjetij ali ustanov, ki' so lastnik teh stanovanj, oziroma imajo zanje razpolagalno pravico. To pomeni, da se slednja investicija pretopi v tem primeru v osnovna sredstva podjetja kot investitorja ter je v takšnih primerih potrebno izvesti ponovno točkovanje stanovanj, ki so tako ali drugače modernizirana, preurejena itd. Za izjemne primere pa veljajo samska stanovanja, ki so bodisi zaradi pomanjkanja stanovanj ali iz kakšnega drugega razloga postala družinska stanovanja. V tem primeru delavski sveti podjetij navadno ne oklevajo s svojim pristankom za dopolnitev opreme ali za določene preureditve, vendar tudi za takšna dopolnilna dela stroški ne morejo bremeniti hišnih skladov. Skratka: samo v odloku občinskega ljudskega odbora zajete postavke del, kot obnova dotrajane opreme (za peči na drva v kopalnicah traja obrabna doba na primer 15 let in je šele po tem terminu moč nadomestiti obrabljen predmet z novim, tudi sodobnejšim itd.), ureditev okolice stanovanjskih poslopij In podobne investicije lahko gredo v breme hišnega sklada. Letovanje postojnskih otrok Šolska mladina postojnske občine se bo tudi v letošnjih počitnicah udeležila več letovanj na morju. V občinsko kolonijo, ki bo taborila pri Ankaranu, bodo sprejeli okrog 150 otrok, vtem ko bodo pripadniki taborniškega odreda »Kraški viharnilti« iz Postojne šotorih na Debelem rtiču. Tjakaj bo odšlo na logorovanje v mesecu avgustu tudi okrog sto gojencev Deškega vzgajališča iz Planine pri Rakeku. Nemalo skrbi je povzročal gospodarski razvoj v prvih mesecih letošnjega leta, ko smo lahko beležili iz meseca v mesec slabše rezultate. Posebno velja to za proizvodnjo. Šele v maju se je stanje bistveno spremenilo, tako da so rezultati po koncu tega meseca znatno boljši in lahko pričakujemo, da bodo v naslednjih mesecih še boljši. Po mnenju mnogih smo s tem mesecem tudi prebrodili krizo, ki se je pojavila od takrat, ko smo spremenili nekatere gospodarske instrumente, zlasti pa,, ko smo zaostrili pogoje gospodarjenja. Ne da bi navajali podatke o gospodarskih uspehih do konca maja, ker so bili ti podatki v dnevnih in gospodarskih listih, lahko le še ugotovimo, da doseženi uspehi še ne morejo pomeniti, da bomo dosegli ali celo presegli letni gospodarski program. Ta cilj ne bo tako lahko dosežen, ker je bilo le preveč zamujenega, a ostane kot doslej pred nami naloga in nam narekuje, da moramo sto- riti vse, da jo bomo v prihodnje izvršili. To je važno, ker sloni naš perspektivni načrt gospodarskega razvoja na postavkah, ki jih dosežemo in jih moramo doseči vsako leto. Ob obravnavanju vzrokov, ki so vplivali na počasnejši razvoj v gospodarstvu, smo odkrili vrsto težav, ki ovirajo skoro na vseh področjih predvideni in hitrejši razvoj. Brez dvoma je odkrivanje teh vzrokov ena izmed pozitivnih posledic sedanjega počasnejšega razvoja, ker bomo lahko z njihovim odstranjevanjem v prihodnje hitreje napredovali. Med njimi so take, ki so splošnega in objektivnega značaja, kot so problemi akumulacije, sistema delitve dohodka in drugi, pa tudi subjektivnega značaja. V prvi vrsti gre za visoke lastne cene proizvodov, ki onemogočajo hitrejšo prodajo. Pri tem se je treba zavedati, da se proizvodnja konča pri potrošnji in da dejansko je sicer težko organizirati proizvodnjo, težje pa je organizirati potrošnjo, ,to je trg. Danes lahko trdimo, da je domači trg že tako razvit, da postavlja določene zahteve J glede količin in kakovosti, iia % pa so že več ali manj točno J določene njegove meje glede i cene. To velja toliko bolj za J zunanji trg, kamor hočemo X povečati prodajo domačega J blaga in ki je glede vsega še % bolj zahteven. t Zato bo težišče naših napo- J rov v prihodnje zniževati cene i proizvodov in jih približati 5 realnim cenam. Te pa so ne- i kako tiste, ki jih beleži sve- j tovni trg. Tako so n. pr. cene J domačih metalurških proizvo- X dov najmanj 30 "Jo višje od cen X na tujih trgih oziroma od t ■uvoznih cen. Pri mnogih pro- X izvodih so domače cene celo J nekajkrat višje od tujih. Če | torej sedaj ugotavljamo, da X smo uspeli ustaliti cene indu- ♦ strijslcih izdelkov, se pri tem ♦ ne moremo zadovoljiti, temveč t moramo stremeni k njihove- J mu zniževanju. Tako bomo f lahko nadalje dosegali še bolj- X še uspehe kot doslej in kot t smo si jih začrtali, -žj- ♦ / Skoraj neverjetno je, kakšni Uprava severnega Jadrana, ki je kumentacije nimajo, ker so jo po- zapletljaji morejo nastati tudi pri prevzela skrb za obnovitev pomo- slali v Beograd, iz Beograda pa najpreprostejši zadevi. 2e dva- la, je dokončala samo prvi del, so odgovorili, da je niso prejeli krat smo v našem listu govorili ne pa tudi drugega, ki bi omogo- in je nimajo. Potreben je tako o pomolu pri hotelskem podjetju čil pristajanje manjših potniških postal lov na dokumentacijo, da »Adriji« v Ankaranu, pa je po- ladij, kot je to bilo nekoč in tudi bi bilo zadoščeno formalnostim, trebno spregovoriti še tretjič, v načrtu. Ker pa so upravo likvi- Ta lov bi mogel trajati še vse do ——-- dirali in posle decentralizirali, so konca turistične sezone. Na obči- delavci zapustili pomol kratko in ni so sedaj obljubili, da bodo iz- malo sredi dela, čeprav je spada- dali provizorično dovoljenje za la dograditev še med stare obvez- pristajanje motornih čolnov. V nosti. In ne samo to, pometali so nasprotnem primeru bi morali gradbeni in odpadni material potniki in turisti, riamenjeni v preprosto v morje in pustili v »Adrijo«, izstopati ali vstopati še morju tudi kole starega pomola dalje v Valdoltri ali v Ankaranu ter tiste, katere so sami zabili v in notem pešačiti po soncu ali dno za delovno ogrodje. dežju pol ure daleč, morda tudi Da bi usposobili pomol vsaj za s kovčki v rokah. ODGOVORNOST ODBORNIKOV NA SITU Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora v Izoli sta oba zbora odločno načela vprašanje udeležbe na sejah, kajti praksa in podatki so pokazali, da je delo tega družbenega organizma bilo Čestokrat okrnjeno in nepopolno prav zaradi pomanjkanja čuta odgovornosti dobršnega dela odbornikov. Poglejmo: na dvainštiridesetih sejah občinskega ljudskega odbora jo bilo večkrat na dnevnem redu vprašanje sklepčnosti — kajti: en odbornik se ni udeležil 35 sej, eden 32, zopet drugi 23, 22, 19 sej itd. Podobno ugotavljajo za udeležbo na sejah zbora prolzvajavcev, kjer se odsotnost na G2 sejah giblje za dobršen del odbornikov od 38 izostankov navzdol. Vsestransko je zato utemeljen sklep, ki sta ga sprejela oba zbora na zadnji seji, da bodo v bodoče razrešili vse odbornike te častne in hkrati odgovorne družbene funkcije, če se no bodo redno udeleževali sej. (bb) pristajanje navadnih potniških motornih čolnov, so na koprski občini poskrbeli, da je pristanišče najprej izrulo kole in nato še poglobilo morje, oziroma odstranilo vanj pometani odpadni material. Človek bi mislil, da bo zdaj pristajanje mogoče, pa ni. Pred uporabo je potrebna tehnična predaja objekta, za predajo pa dokumentacija. Obrnili so se na raz-formirano upravo, severnega Ja-grana, kjer so odgovorili, da do- R. ÉSíÉiii Absolventi večerne politične šole v Postojni ob zaključku šolanja NA SREDNJIH IN OSNOVNIM ŠOLAH ŽE PRIHODNJE ŠOLSKO LETO NA OSNOVNI SOLI V KUTEŽEVEM Otroci osnovne šole v Kuteže- 7,7% vseh učencev ni izdelalo Zavod za napredek šolstva Ob razpravi o novem učnem bo nova revija EKRAN, ki bo se- LRS in Sosvet za filmsko vzgojo načrtu za slovenščino so razprav- znanjala pedagoge s tekočo pro- pri Zvezi Svobod Slovenije sta ljali na plenarnem sestanku sla- blematiko" iz filmskega sveta in izdelala predlog učnega načrta za vističnega društva tudi o pred- hkrati nakazovala metode dela v filmsko vzgojo v gimnaziji in na logu načrta za filmsko vzgojo, šoli, pa tudi v izvenšolskih krož- učiteljiščih. Predlog je v razpravi Ker se seveda večina slavistov ni kih ter v klubih, hkrati s celotnim učnim načrtom med svojim študijem pripravljala _ reformirane gimnazije. Zaenkrat na tako dolžnost na delovnem Zda3 Je v načrtu še predlog za bi po tem predlogu prosvetni de- mestu,'bo treba zdaj najti način, filmsko vzgojo v osnovni šoli, in lavci, v glavnem slavisti, v svojih kako bi pomagali predavateljem si.cer v 7. in 8._ razredu, ko naj obveznih urah skromno odmerili v sedanjem položaju. Sestavljav- bi bil to obvezni pouk, že prej pa delež še pouku o filmu. Tako bi ci načrta predlagajo, naj bi zase uvrstili med napredne evrop- gotovili udeležbo slavistov z gi- bi zajel učence v filmskih krožkih. vem so ob koncu šolskega leta razreda, ker imajo negativne oce- g^e države, ki že vrsto let posve- mnazij in učiteljišč na 14-dnev- presenetili svoje starše in vse ne. V prihodnjem šolskem letu bo gajo posebno pozornost oblikova- nih seminarjih za filmsko vzgojo prebivalstvo tamkajšnjega kraja treba tem učencem doma in v nju filmske kulture mladih ljudi, z lepim kulturnim sporedom, Ju šoli posvetiti posebno pozornost, kar štejejo kot sestavni del so ga pripravili s pomočjo uči- Razen z učnimi uspehi pa so se splošne razgledanosti in kultur- teljskega zbora in šolskega od- učenci osnovne šole v Kuteževem nosti. bora. Nastopil je pevski zbor, fol- izkazali še s prostovoljnim de- v Kopru, Zavod za napredek šolstva LRS pa bo razmnožil za srednje šole razširjene teze glavnih predavanj. Vsem v pomoč pa klorna skupina in recitatorji. Ob zaključku so starši zvedeli še za učne uspehe svojih otrok. Po poročilu tovariša Ivana Potočnika ZAHVALA Ob prerani izgubi naše nepozabne, komaj sedemletne hčerke GEOZDANKE ki smo jo dne 28. junija po dolgi in hudi bolezni pokopali na pokopališču v Hrpeljah, se iz vsega srca zahvaljujemo zdravniškemu in strežnemu osebju ljubljanske otroške klinike, ki se je z vso požrtvovalnostjo trudilo, da bi rešilo mlado življenje naši ljubljenki. Prav tako se zahvaljujemo osebju zdravstvenega doma v Kozini, dalje številnim obiskovavcem, ki so ji v času bolezni lajšali trpljenje. Prisrčno zahvalo dolgujemo končno še vsem, ki so jo v tako obilnem številu spremili na njeni zadnji poti in ob-sull njen grob s cvetjem in venci. Izrecno zahvalo izrekamo predšolski in šolski mladini, ki se je uvrstila v žalni sprevod. Tako izkazano sočutje ob prebridki izgubi naše edinke nam je bilo v veliko tolažbo. Vsem ln vsakemu posebej prisrčna zahvala. Hrpelje-Kozina, julija 1082, SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA lom. Tako so skupaj z učitelj-stvom opravili v preteklem šolskem letu 1836 prostovoljnih delovnih ur pri napeljavi vodovoda. Pomagali so še pri čiščenju sadnega drevja, s čimer so zaslužili 24.451 din, kar so porabili za Letošnjo sezono zaključuje Slo- Tako bo ansambel Slovenskega šolske izlete. Uspešno so se udej- vensko gledališče iz Trsta s pred- gledališča iz Trsta odigral v ma-stvovali še v krožku prometne stavami Shakespearovega »Ham- domovini ,j2 predstav v 12 vzgoje, kjer so v tekmovanju do- leta« na prostem. Do zdaj je an- . segli lepe uspehe. sambel tržaških gledališčnikov dneh ln le s sv°l° izvedbo upra- Konec šolskega leta je bil ob- gostoval 1. julija v Tolminu, 3. enem slovo od tovarišice Lidije julija v Črnomlju, 4. julija na in tovariša Stoparja, ki odhajata Otočcu in 5. julija v Novem mena novo službeno mesto. Starši in s tu. Te dni, to je do 12. julija, otroci ju imajo v spominu kot do- pa bodo gostovali še 6. julija v bra pedagoga in jima želijo še Kamniku, 7. julija v Kočevju, 8. v bodoče prav toliko uspehov in julija v Ribnici, 9. julija v Po-zadovoljstva, kot sta ju imela na stojni, 11, in, 12. julija pa pred-šoli v Kuteževem. (A. G.) vidoma na Koprskem. Razvoj nam kaže, da je čas že dozorel za tako smer širjenja filmske vzgoje. O tem nam ne priča samo izredno veliko zanimanje mladine, ampak tudi številni samonikli seminarji in posvetovanja med prosvetnimi delavci, ki morajo samoiniciativno iskati čimveč napotkov za delo z mladino, obenem pa bi tudi sami radi izpopolnili svoje znanje o filmu. Seveda seminarji in posvetovanja ne morejo trajno rešiti vprašanja bodoče filmske vzgoje naše mladine, vendar pa je možna ta rešitev začasno. Na višji stopnji pa bo treba izpopol- .... . „ . _________ niti študij slavistike tako, da bo ugled, ki si ga je pridobil vsak žtudJent ge prefl dipl;mo se_ s svojim dolgoletnim kulturnim znanjem vsaj s ciklom predavanj vičil Turiste — tako domače kot ino- rem so hoteli kupovati, zaprt za-zemske — je zadnje dni-v naših radi inventure. Posebno mnogo obmorskih krajih neprijetno pre- negodovanja zaradi neprimerne-senetilo dejstvo, da so našli mar- ga časa inventure je bilo ob na sikateri trgovinski lokal, v kate- poi gostinskih lokalih, kakršne so na primer poslovalnice podjetja RAZVOJ TABORNISTVA NA KOPRSKEM »Delikatesa«. Nekateri turisti, ki udejstvovanjem. Odleteli so kakor ptice — nekateri za vedno, največ pa za dobra dva meseca, da se vrnejo sveži in spočiti v višji razred. Hodniki so prazni, da odmejavo celo ob rahlem prestopanju občudovav-cev otroške likovne spretnosti. Na-stenah visijo slike v različnih izved- Neutolažljlva: mati Frančiška in oče Filip Svctlčlč Pravilniki o delitvi tudi v šolah V zadnjem času so posvetili izdelavi pravilnikov o delitvi oseb-, . , », nih dohodkov na Postojnskem v _ veliko pozornost. tudi šolski ko- lektivi. V ta namen so izvolili po- o filmu. bah, po tematiki in barvi pa tako bogate, kakor je pestra otroška domišljija. To je svet zase in lahko je žal tistemu, ki se mu ni posvetil vsaj nekaj trenutkov. Pri mnogih upodobitvah ne gre zgolj za šolsko nalogo. V njih se prepletajo smisel za lepoto, bujnost fantazije, občutljivost za barve, skratka — nadarjenost, ki mnogo obeta. Tako je bilo te dni na novi šoli v Sežani, Obiskovavcl razstave so Imeli dve želji: vesele počitnice in mnogo sreče v bodočem delu! -er zorit na neprimernost inventure, Prejšnji četrtek so se zbrali v 7-članski upravni odbor in sedem- prometa. Vsekakor bo treba do- so vprašali, če nasi trgovci kar sebne komisijej ki so se oprijele BEL* krajina bo nagoti iz Hou-preveč zaslužijo, da si lahko, pri- dela zelo odgovorno in v več privoščijo dan ali celo dva izgube merih takšne pravilnike že dosta- sejni dvorani ObLO v Hrpeljah pionirke in pionirji ter nekateri starši na ustanovnem občnem zboru taborniške enote. članski svet čete. seči, da bodo vse poslovalnice, ki Prvo akcijo je četa izvedla v prodajajo blago, interesantno za nedeljo, 1. julija, na Slavniku, turiste, smele izvajati inventuro kjer so novi člani enote v prisot- samo ob času, ko to ne bo mo- Enota bo za zdaj delovala kot nosti številnega občinstva in pio- tilo turistov in ko torej zaradi samostojna četa in šteje 27 članov, ki so razdeljeni v dva voda. Že pri pripravah na občni zbor je bilo razvidno, da vlada v tem kraju izredno zanimanje za taborniško organizacijo; zato upravičeno lahko pričakujemo, da bo že v jeseni četa prerasla v odred. Z ustanovitvijo te čete se je število enot v koprskem okraju povečalo na deset. Tovariš Zeleznik, glavni pobudnik za ustanovitev organizacije v Hrpeljah, je v nadaljevanju obč- nirjev svečano prisegli. R. Šiškovič vile v razpravo in sprejetje celotnim kolektivom in šolskim odborom. Doslej so pravilnike o delitvi osebnih dohodkov na osemletni šoli Prestranku, na gimnaziji v Potega ne bo padca prometa — se stojni in v Ljudski univerzi Po- pravi samo v nočnih urah. stojna. RAZGOVOR S TEHNIKI IN INŽENIRJI V SEŽANI nemu cil u Medtem ko pred nekaj leti še ni bilo mogoče govoriti o njih, predstavljajo sedaj inženirji in tehniki, ekonomisti itd. močan cal v obliki aktiva komunistov, jev in tehnikov. Glede organizada bi v skupnem razgovoru našli cije boljšega in aktivnejšega dela kar najbolj primerne oblike za inženirjev in tehnikov je prevla-njihovo uveljavljanje v javnem dalo mišljenje, da mora biti to stona prispela 11. julija na Reko BHIAC je 28. junija odplula lz Adena proti daljnovzhodnim pristaniščem. BLED bo na vožnji Napoll—Palermo —Pločc—Benetke prispela 17. julija v Piran. SDreieli BOHINJ je 2. julija prispela v Buenos • • « Aires, v Postojni in BOVEC ie 2. julija prispela na Reko. DUBROVNIK je 3, julija odplula iz Tyne v Leningrad. GORANKA je 30. junija prispela v Karačl, od koder bo nadaljevala pot v Bombay, Cochin in Madras. GORENJSKA je 28. junija odplula iz Aleksandrije proti Lattakiji in Ra-venni. KOROTAN je 20. junija priplula lz Yokohame v San Dlego, od koder nadaljuje pot v druga pristanišča ZDA. LJUBLJANA je 30. junija prispela v 2danov. MARTIN KRPAN je 29. junija prispela v Aqabo, od koder bo nadaljevala pot proti Reki. PIRAN je 3. julija prispela iz Hou- stona na Reko. POHORJE je 5. julija odplula lz Be- nega zbora predlagal, naj bi četa činitelj v gospodarskem in druž- življenju, v podjetjih in zavodih, vprašanje podrejeno skupnemu ROg je iz Kiela' odplula proti Jadra- nosila ime po narodnem heroju benem življenju komune. kjer so zaposleni. cilju. Zato bi bilo prav, če bi se nu. Rudolfu Mahniču-Brkincu. Pri- -V sežanski občini jih je blizu Tudi tu ni bilo moč mimo v društvo vključili tudi ekonomi- šotni so predlog z aklamacijo sto, To dejstvo je napotilo ob- osnovne oblike skupnega udej- sti, veterinarji, računovodje in sprejeli, nato pa je bil.izvoljen činski komite ZK, da jih je skli- stvovanja, to je društva inženir- vsaj vodilni uslužbenci banke itd. PERECE VPRASANJE GOSTINSKE IN TURISTIČNE PROPAGANDE Kdorkoli je imel kdaj posla s turizmom ve, da gostu niso dovolj le zrak, sonce, voda, hrana ln postelja. So preden se odloči za kak kraj, želi vedeti, kje je, kakšen je in katfere so njegove prednosti. Zato tudi zahtevajo vse potovalne agencije pri nas ln v tujini prospekte, vodnike in slike, da jih morejo interesentom pokazati. V tujih državah s staro turistično tradicijo izdajajo turistične organizacije ln turlstično-gostlnska podjetja sto in sto milijonov za propagando, med katero spa.dajo tudi še informativni članki v listih, oglasi, filmi Itd. Ker propagandnih sredstev ni mogoče prodajati, jih nudijo interesentom povsod zastonj. Zaradi tega je povsem razumljivo, da morajo nuditi zanje denar vsi, katerim turizem koristi; zlasti tudi gostinci. Mimo tega je prav tako znano, da si želi turist poleg polegauja na soncu, posedanja po gostiščih ln kopanja tudi zabave, pri čemer ne zadostuje le kakšna poceni gostinska godba na plesišču. Taka zabava je prav tako draga ali še dražja kot so propagandne edicije. In tudi za to zabavo so dolžni prispevati vsaj del sredstev tudi turl5tično-gostfnskl obrati. Tako je povsod na svetu, kjer se ukvarjajo s turizmom. Edina izjema so nekateri naši kraji, v prvi vrsti pa koprski okraj. Kjerkoli in kadarkoli gre za prispevanje sredstev, bodisi za splošno ali tudi izključno gostinsko propagando, naletimo pri gostincih na gluha ušesa. S častno Izjemo hotela »Adrla« v Ankaranu nI nobeno naše turlstlčno-gostinsko podjetje Izdalo lastnega gostinskega prospekta ali prispevalo za splošno turistično propagando, Vse to naj bi zanje opravljali drugI. Lani je Imela koprska turistična zveza možnost, da celo zastorij plasira nekaj propagande v neki objavi za ta podjetja. Na prošnjo, naj jI pošljejo potrebne podatke, pa so odgovorila le tri. Vsem drugim sc nI zdelo vredno poslati podatkov, čeprav bi jih to stalo samo znamko za 25 dinarjev in pisemski papir. Te dni sta koprska turistična zveza ln okrajna gostinska zbornica sklicali na posvet predstavni-ko turlstlčno-gostlnsklh podjetij, da bi se skupaj s Primorskimi prireditvami pogovorili o programu ln možnostih poletnih prireditev. Na prvo vabilo so se odzvala od dvajsetih tri in na drugo tudi le tri podjetja ln — pogovora ni bilo. Nov dokaz, kakšen odnos Ima pretežna večina teh podjetij tako1 do propagande, kot do prireditev in vsega ostalega, i;ar je s tem šo v zvezi. Tak odnos zasluži javno obsodbo. R ke v Ploče, od koder bo nadaljevala pot v Beyrouth in Aleksan-drijo. ZELENGORA je 3. julija prispela lz Hulla v St. Lawrence, Koristen seminar Tako bi lahko v okviru društva ' nastale nove sekcije. Vsaka bi se ukvarjala predvsem s tematiko svojega področja, dajala predloge in su^estiip tor sama aktivno Občinski sindikalni svet in Ljudska . . , - v . aKU,Y,no univerza v Postoinl sta prejšnji teden sodelovala pri reševanju proble- priredila enodnevni seminar za pred-mov. Skupen društveni organ pa sodnike sindikalnih podružnic in čia- bi bila nosebna knmislin ki hi ne Predsedstva ObSS. Na seminarju, (ji uiui poseona Komisija, Ki m 1e bil v Turističnem domu pri Piv- permanentno proučevala občin- ki jami, so razpravljali o vlogi in ak- ske probleme, zlasti pa vpraša- tualnih nalogah sindikatov, o gospo- nie kai bi bilo umestno nanraviti barskih problemih komune, o delitvi nje, jtdj di duo umestno napravici dohodka 0 položaju in vlogi samo- za izboljšanje gospodarske struk- upravnih organov in podobno. ture komune. Podoben seminar sta ObSS in Ljud- O ska univerza Postojna priredila pred teh in še drugih podobnih tedni tudi za novoizvoljene predsednl- vnrašaniih hn ririi5tw, v p zrn-1 vi i a ke delavskih svetov in upravnih od-vpiasanjin do ariustvo lazpravlja- borov gospodarsUlh organizacij in za- lo na občnem zboru, ki bo te dni. vodov postojnske občine, (ms) Lepo junijsko vreme je tudi v Sežani pospešilo komunalna dela. Najprej so asfaltirali pločnike ob glavni cestt od starega gradu proti kolodvoru in parkirni prostor, nato pa še ulico Srečka Kosovela (prejšnjo "črno pot«). Dalje so asfaltirali tudi pločnike okrog avtobusne postaje, medtem ko so v teku dela za ureditev Stjenkovo in Kidričeve ulico. Dokaj hitro napredujejo tudi dela pri rekonstrukciji ceste Sežana—Divača. Pred kratkim so v Sežani položili temelje za gasilski dom. Računajo, da bo stavba kmalu pod streho, Kor v Sežani ni poklicne gasilske čete, predlagajo, da bi sedaj raztresene gu- sivce zaposlili v novem domu s takšno dejavnostjo, ki bi jo lahko opravljali v tem poslopju. To zamisel je treba vsekakor tenkočutno proučiti, •er naročite tudi svojcem ia prijateljem v tujini! Slovesen zaključek politične šole v Postojni Prejšnji teden je bil v poslopju gozdarske srednje šole v Postojni Svečan zaključek žtirlmesečnih večernih ' šol v PoBtojnl in Pivki. Ob tej priliki so vsem slušateljem, ki so vsi z uspehom opravili tudi zaključne Izpite, razdelili izkaze o končanem šolanju. VEČJA REALIZACIJA' Gospodarske organizacije hr-peljske občine so dosegle v petih mesecih letošnjega leta večjo realizacijo za 26 odstotkov nasproti istemu obdobju lanskega leta. Od tega je realizirala industrija SO odstotkov letnega plana (lani v istem obdobju 22 odstotkov). Največji uspeh je dosegel vsekakor obrat Iplas v Podgradu, saj so dvakrat presegli lansko realizacijo. Nekoliko v zaostanku pa je opekarna Obrov, ker so začeli s poskusno proizvodnjo zaradi slabega vremena šele proti koncu meseca maja. V kmetijstvu je letošnja realizacija manjša za 9 odstotkov, občuten porast pa je pričakovati y jeseni. Tudi gostinstvo in turizem imata letos manjšo realizacijo kakor v istem obdobju lani. Vzrok je višji plan pa tudi neugodna turistična sezona. Ostala podjetja in panoge pa se gibljejo v okviru lanskoletne realizacije. O ZDRUŽEVANJU TECE BESEDA' Zbor proizvajavcev hrpeljske občine je na zadnji seji razpravljal tudi o stanju gospodarstva in o organizacijski obliki .nekaterih podjetij. Precej razgibana razprava je bila okrog predloga za združitev treh podjetij: opekarne Obrov, Jelke Kozina in komunalnega podjetja Hrpelje. Odborniki so razpravljali predvsem o stanju v teh podjetjih. Sklenili so, naj o tem nadalje razpravljajo delovni kolektivi in njihovi samoupravni organi ter naj o tem poročajo posebni komisiji, ki jo je imenoval v ta namen zbor proizvajavcev. OB DNEVU BORCA NA KOPRSKEM POČASTITEV BORCEV ■"* Organizacije ZB, ZWI, ZROP in ostale družbene ter politične organizacije so v počastitev dneva borca organizirale domala v vseh večjih krajih našega okraja vrsto prireditev in svečanosti, s katerimi so počastili spomin na slavne dni osvobodilnega boja naših narodov. Posebno lepe spominske svečanosti s položitvami vencev na spomenike in grobove padlih so imeli 1, julija v Škofijah, 4. julija v Poljanah pri Šmarjah nad Koprom, 8. julija pa bo lepa svečanost v Gabrovici pri Črnem kalu. Borbene organizacije v občinskih središčih koprskega okraja so prav tako lepo proslavile dan borca s komemoracijami, na katerih so zbranim občanom spregovorili ugledni in zaslužni borci. Razen tega so občinske borbene organizacije organizirale po nartizanskih poteh številne pohode patrol, ta skupni praznik vseh Jugoslovanov pa so počastili v občinskih središčih tudi s športnimi prireditvami, (b) Izšel je nov prospekt Portoroža Turistično društvo Piran-Por-torož je te dni prejelo iz tiska nov prospekt za propagiranje svojega območja. Prospekt je tiskan v 4 barvah in je po vsebini in obliki kar lep pripomoček za propagiranje naših turističnih lepot in zmogljivosti, tehnično pa ni najboljši, čemur je morda kriv kratek rok, v katerem je bil prospekt dotiskan. Prospekt je tiskal »Graflčki zavod« v Beogradu. Kolumb na Jadranu Od preteklega tedna se mudi na območju Portoroža nova ekipa bavarske filmske družbe »Piran-film« (!), ki je posnela v ateljejih »Filmservisa« in v okolici Pirana in Portoroža v zadnjih dveh letih že nekaj filmov. Sedaj snema komedijo v barvah »Kolumb na Jadranu«. Film nima nikakršnih umetniških pretenzij, temvéC želi samo zabavati. Od naSému občinstvu znanih filmskih igralcev nastopa v nastajajočem filmu le naša rojakinja Selma Karlovče-va. (Jule) Razgovori o kairski konferenci Grupa za zunanjo politiko pri ideološki komisiji občinskega odbora SZDL Postojna je priredila prejšnji teden dva uspela in dobro obiskana klubska razgovora o bližnji gospodarski konferenci nevezanih drjav v Kairu ter o škodljivih posledicah, ki jih razvoju teh držav povzročata integraciji vzhodnega in zahodnoevropskega tržišča. Takšnemu klubskemu razgovoru v Prestranku so prisostvovali člani krajevnih odborov SZDL iz Koč, Slsvinc, Matenje vasi, Orehka in Prestranka, razgovoru v Pivki, ki je bil nekaj dni kasneje, pa člani krajevnih odborov SZDL lz Petellnj, Trnja, Kala ln Pivke, Klubskima razgovoroma v obeh krajih so prisostvovali tudi predstavniki ostalih krajevnih družbeno-poll-tlčnlh organizacij omenjenih naselij. (ma) I. REPUBLIŠKA KOŠARKARSKA LIGA □ \v7 V predzadnjem kol« spomladanskega dela "prvenstva v prvi republiški košarkarski ligi' jo v soboto zvečer gostovala v Postojni tretjeplasirana Elektra iz Šoštanja. Srečanje z Nanosom, ki si ga je v Gregorčičevem drevoredu ogledalo nad 3000 ljudi, je navrglo mladim Postojnčanom že ieseto zmago in s tem presenetljivo visok plasman v kvalitetni republiški ligi. Tekma, ki sta jo vodila Lavrič iz Ljubljane in Prinčič Iz Postojne, se je začela ležerno. Fizično šibka postava Nanosa se jo po vodstvu 3 :1 v tretji minuti igro Ic še stežka upirala SE VEClfl mm^o^uha, RAZPIS Kino-podjetje »GLOBUS-FILM« — KOPER ■ razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoji: srednješolska izobrazba in 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu. Pismene ponudbe' z opisom dosedanjih zaposlitev pošljite do 15. julija 1902 na naš naslov. Plača po' pravilniku* o delitvi osebnih dohodkov. ' RAZPIS Šolski odbor osnovne šole v Dvorih nad Izolo razpisuje mesto ŠOLSKEGA UPRAVITELJA Pogoj: Učiteljišče z diplomo. 146 KMETIJSKIH STROKOVNJAKOV NA PRAVO MESTO! Razmere v kmetijstvu na Koprskem v zadnjih letih očitno kažejo, da kmetijski strokovnjaki — inženirji in tehniki — nikakor niso posvečali dovolj skrbi vsebinskemu po r glabljanju svojih nalog. Če omenjamo ponesrečene oblike delovanja kmetijskih strokovnjakov na ■ delovnih mestih, kjer je bilo, kot na primer v koprskem kmetijskem kombinatu, z referentskim sistemom vodenja kmetijskega posestva koncentrirano strokovno vodstvo v upravi podjetja, namesto da bi strokovnjak, vodja obrata, sodeloval v ekonomski enoti neposredno, res ne moremo mimo premalo organiziranega dela teh strokovnjakov v njihovih društvih — podružnicah. in sekcijah kmetijskih inženirjev in tehnikov. Namesto da bi kmetijski strokovnjaki v okviru svojega društva ali sekcije izdelali v občinskem merilu temeljit program skupnega dela, kot je bolj učinkovito sodelovanje pri izdelavi programov gospodarskega razvoja komune, sodelovanje med družbenim in zadružnim sektorjem pri razvijanju socialističnih odnosov na vasi, nadaljnje razvijanje kooperacije, proizvodno usmerjanje pri vključevanju novih površin, iskanje in uporabljanje novih tehnoloških in znanstvenih dognanj itd., so se vse do nedavna ubadali s problemi vsebinske ■ in organizacijske sheme tega društva. Na letošnjem občnem. zboru društva kmetijskih' inženirjev in tehnikov so torej ' povsem upravičeno grajali dosedanji sistem dela tega strokovnega združenja. Odločno so se zavzeli za utrditev občinskih podružnic inženirjev in tehnikov, kajti le tako bodo lahko reševali posamezne probleme strokovnjaki z istega področja, povezava z veterinarji, gozdarji in ekonomisti pa naj bi postala stalna oblika dela in izmenjave izkušenj. Posebej so se zavzeli tudi za stališče, da mora biti v bodoče vsak kmetijski strokovnjak zadolžen istočasno za proizvodnjo in za obnovo. Orientacija v ureditvenih načrtih mora biti razen tega v bodoče bolj jasna ter je v ta namen potrebno izdelati občinske ureditvene načrte z vsemi analizami mikro-klime, načinom podružabljanja proizvodnje itd. Pogoj za uspeh takšnega dela pa je zahteva, naj ima slednji strokovnjak pravo mesto v proizvodnji. Analiza dosedanjega razporejanja kmetijskih strokovnjakov • v našem okraju namreč kaže, da so to nalogo izvedli zadovoljivo edinole na perutninarski farmi »Kras« v Neverkah. Razen tega se društvo zavzema za to, da bi sekcije oziroma podružnice postale v bodoče javne tribune za reševanje kmetijske problematike, saj bi 146 kmetijskih strokovnjakov — inženirjev in tehnikov, kolikor jih je trenutno v koprskem okraju, lahko na javnih razpravah uspešneje reševalo vrsto akutnih problemov v kmetijstvu, predvsem . vzroke, negativnih finančnih rezultatov . (bb> visokim gostom, ltl so prvi polčas tudi odločili v svojo korist z 29:21. Prava in tipično prvenstvena borba, ki je razgrela tudi občinstvo, se jo razvila šele v drugem polčasu, Po-stojnCani so po Izrednem naporu ln glasni podpori gledavcev najprej izenačili in v zadnji minuti Igre z odličnimi zadetki Lipovža tudi zmagali s 55 : 52. Moštvo Nanosa, ki je tokrat zaigralo nadvse solidno, je nastopalo v naslednji postavi: Lipovi (21), Gerželj, Tavčar (2), Inocente (12), Pellaschier (11) in Zmak (G). Z zadnjem spomladanskem kolu, ki bo na sporedu v soboto zvečer v Ilirski Bistrici, se bosta v derby srečanju spopadla za točke in lokalni prestiž domači Partizan In Nanos iz Postojne. -(ma) (E> G E> 6 S3 JUGOSLOVANSKE PIONIRSKE IGRE V KOPRSKEM OKRAJU marveč tudi za reševanje problemov Jugoslovanske pionirske igre, ki letos potekajo pod geslom »Leto telesne kulture mladih«, so zdaj stopile v novo fazo. Pred nami so letne počitnice ln naši programi se morajo temu prilagoditi. Predvsem bi morali organizirati čimveč plavalnih tečajev, razna taborjenja, pohode po partizanskih poteh in podobno. V tej smeri so posamezne občinske pionirske organizacije že napravile nekaj korakov, kar velja zlasti za Piran, Ilirsko Bistrico in Izolo. ' Naslednja važna naloga bo vključitev v tekmovanje za »Kipec pionirja Jovice«. To tekmovanje postaja zaradi svoje raznoterosti zmeraj bolj priljubljeno pri pionirjih, izvedba sama pa seveda ni preprosta, saj je potrebno urediti poligone. Doslej so uredili poligon samo. v Piranu, kjer so tudi z uspehom izvedli tekmovanje vseh osnovnih šol. Razen tekmovanj pa bi bilo seveda potrebno posvetiti vso pozornost problemom telesne vzgoje. V koprskem okraju je vrsta nerešenih problemov, o katerih bi morala biti seznanjena najširša, javnost, pobuda za reševanje pa bi morala priti ne samo s strani pionirskih organizacij, marveč tudi od političnih in družbenih organizacij in od pristojnih svetov občinskih ljudskih odborov, v hrpeljski občini je na primer 1200 šoloobveznih otrok, od tega števila pa jih je kar 900 brez sistematične telesne vzgoje. V tej občini ni nobene telovadnice, brez telo-vadišča je ig šol in brez igrišča osem šol. Ta občina tudi nima stalnih baz za zimovanje in letovanje. Čeprav smo izbrali najbolj kritičen primer, pa s tem ni rečeno, da je v drugih občinah vse v redu. S podobnimi težavami se borijo tudi drugod, saj je pomanjkanje objektov vsesplošen pojav. Zato bi bilo prav, da bi med počitnicami formirali brigade za urejanje manjših igrišč pri šolah. Za zdaj so sprejeli tak sklep samo v hrpeljski občini, toda potrebe so tudi drugod velike. Važna akcija med počitnicami bo tudi organiziranje tečajev za telesno-vzgojne učitelje, Tudi v tem pogledu je stanje nezadovoljivo. V ilirsko-blstrlški občini imajo na primer le tri kvalificirane učitelje telesne vzgoje za 91 oddelkov šoloobveznih otrok, podoben položaj pa je tudi v drugih občinah. Pri organiziranju teh teča- jev bi morale seveda sodelovati tudi občinske zveze za telesno kulturo. Sicer pa lahko rečemo, da so letošnje pionirske Igre zajele precejšnje število šol v koprskem okraju. Naj-števllneje je zastopana koprska občina, ki je prijavila 18 šol. Piran je zatopan s sedmimi šolami, Ilirska Bistrica s šestimi, Sežana s štirimi in Postojna z dvema. Izolska občina ni prijavila nobeno šole, kar vsekakor ni spodbudno. ODBOJKA V SEŽANI Za poživitev telesnovzgojnega delovanja vaških društev v sežanski komuni je organizirala občinska zveza za telesno vzgojo občinsko odbojkarsko ligo, V ligi sodelujejo komenski »Aluminij«, Partizan iz Tomaja in Dutovelj ter šolsko športno društvo Dutovlje in Štanjel. Do sedaj so bila odigrana tri kola, zadnje kolo pa bo prihodnjo nedeljo. Vrstni red pri moških je naslednji: 1. Šolsko športno društvo Dutovlje 6 točk 2. Šolsko športno društvo Štanjel 4 točke 3. »Aluminij« Komen 2 točki 4. Partizan Tomaj 0 točk 5. Partizan Divača 0 točk Medtem so ženske že zaključile tekmovanje v občinski ligi in so se razvrstile po naslednjem redu: 1. Šolsko športno društvo Dutovlje 2. Partizan Tomaj 3. Šolsko športno društvo Štanjel Pobuda za ustanovitev občinske lige Tako se sprašujejo domači in tuji gostje v Izoli, ko v lokalih izolskega gostinskega podjetja »Ribič« že od torka pretekli teden plačujejo pivo 10 dinarjev draže kot povsod drugod, Doplačilo 10 dinarjev na prvi pogled resda ni videti kdo ve kako visoko, toda ne velja pozabiti, da je že »normalna« cena piva hudo visoka, zato ljudem zares ni vseeno, če morajo odriniti za majhno steklenico (3 del) kar 90 dinarjev, za mali vrček 60 dinarjev itd. Zanimivo je vsekakor to, da celo osebju v teh lokalih ni znano, zakaj so kar tako na vrat na nos podražili to pijačo, natakarica v buffetu »Sidro« pa je morala celo sama doplačati razliko za višjo prodajno ceno, ker je šele iz dobavnice ugotovila novo tarifo ter je nekaj časa prodajala pivo po starih cenah. Ljudem še malo ni mar za šuš- Ijanje o primanjkljaju v tem podjetju, ki ima končno nadvse dober promet. Če je to davek za primanjkljaj, ki ga potrošniki niso dolžni plačati, potem je takšno »pokrivanje« v sedanjih prizadevanjih za enotno štiriodstotno maržo v trgovini, v prizadevanjih za stabilizacijo in znižanje cen lahko samo znak za družbeno kontrolo, naj ugotovi ozadje tega ukrepa. (bb) Walt Disney, Heinz Haber: NAS PRIJATELJ ATOM. Z odkritjem jedrske energije so se ustvarile neslu-tene možnosti za zboljšanje človeškega življenja, tako da bi se lahko za vedno odpravile nevarnosti bede in lakote, hkrati s tem pa skriva jedrska energija v sebi takšno moč, da bi v primeru vojnega spopada lahko pripeljala do katastrofe. Doba atomske energije se je žele pričela in bo jutri terjala sodelovanje veliko ljudi. Z osnovami atomske tehnike ln s problemi uporabe jedrske energije se morajo seznaniti prav vsi. Tej težnji pa skuša ustreči knjiga, ki Jo je v Ameriki izdal Walt Disney. Delo je Izšlo pri Mladinski knjigi. V njej je obilo večbarvnih ilustracij. Charles Dickens: PICKWICKOVCI. Charles Dickens velja za enega velikanov svetovne književnosti. Bil je veliki vzgojitelj svoje dobe ln človeških src, Njegova veličina pa Je v tem, da Je znal svojo družbeno angažiranost oplemenititi s čarom velike umetnosti in vdihniti vsemu nesmrtno življenje lepote. Plckwickovcl Je eden največjih humorističnlh romanov v svetovni književnosti in z njim si Je pridobil štiriindvajsetletni pisatelj nesmrtno slavo. Pickwickovce je na novo prevedla Mira Miheličeva, roman pa Je izdala Mladinska knjiga. Smiljan Rozman: TEDEN IMA SEDEM DNI. Ob tej Rozmanovi knjigi se človek hočeš nočeš spomni vsega tega, kar je doživljal v otroških letih, pa čeprav so bila tista otroška leta precej drugačna od teh, ki jih preživljajo otroci danes. V knjigi je zbranih 27 povesti. Knjigo Je ilustrirala Melita Vovk, izdala pa jo je Mladinska knjiga. Te dni je izšel pri Prešernovi družbi 38. roman, delo indijskega pisatelja Kamala Markandaya: NEKTAR V SITU. V mariborski založbi Obzorja pa delo dr. Ivana Turka: UVOD V EMPIRIČNO ANALIZO POTROŠNJE in delo Miroslava Faletova: PROIZVAJALNO DELO UČENCEV OSNOVNIH SOL V GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH. 23., 26., 27., 28. in 29. G, so se prijavili kot darovavci krvi: DELAMARIS: Jože Ambrožlč. GOSPODINJE: Angela Bačnar, Marija Bratina, Antonija Kariš, Marija Koler, Albina Skrjanc, -Štefka Zaje. HOTEL CENTRAL: Nikola Bošnjak, Bojan Kocjan, Frančiška Kožar, Jelka Peršolja, Erika Plstotnlk, Mira Sorli. HOTEL PALAČE: Natalija Arbajter, Franc Bratoš, Marija Slavlnec, GOSTIŠČE NA OBALI: Ida Pušner. KOMUNALNO PODJETJE PIRAN — OBRAT CVETJE: Ivan Baloh, Roman Božič, Elena Burubu, Štefka Hace, Anton Mršnik, Anton Fado-van, Terezija Sever. LADJEDELNICA: Jože Antonič, Anton Bernetič, Rudolf Brajlco, inž. Karel Fojan, Anton Kocjan, Stane Markovčič, Peter Martinčič, Franc Miklavčič, Tilka Pasarič, Natalija Petaros, Vinko Petrič, Marjan Po-tokar, Marjan Stanič, Anton Ujčič. MEI-IANOTEHNIKA IZOLA: Justina Ambrožlč, Aldo Antonac, Nilo Can-dldo, Armida Dodič, Lidija Herkov. Angela Hrvatin, Ludvik Klemenčič, Bruna Mljač, Marija Stipančič. OSNOVNA SOLA PIRAN; Jožica Gr-bec, Angela Mršnik, Sonja Pristav, PIRANSKE SOLINE: Egldto Bradaš, Rino Medvešček. PRISTANIŠČE KOPER: Frane 2užek. SLAVNIK: Rudolf Kastrin. SPLOŠNO MIZARSTVO PIRAN: Drago Bratanič. Pavel Luša. ŠTUDENTA: Mira Patoč, Boris Vidic. VINO KOPER: Pino Božič. ZDRAVSTVENI DOM PIRAN: Dr. Anton Rehar, Milka Zobec. Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij pri ObLO Koper razpisuje mesto obrtnega podjetja DIREKTORJA brivnice-cesalnice koper Pogoji: visokokvalificiran delavec brivsko-fizerske stroke z najmanj petletno prakso na vodilnih mestih v ustrezni gospodarski organizaciji. — Rok za prijave je 15 dni od dnevd^bbjave. — Če v tem roku razpis ne uspe, velja do izpolnitve delovnega mesta. — Ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve in življenjepisom (kolkova-ne s 50 din državne takse) pošljite na ObLO Koper, komisiji za razpis mest direktorjev. za odbojko v sežanski komuni vsekakor zasluži vso pohvalo, saj gre v tem primeru za očitna prizadevanja, da bi ta množični šport, za katerega Imajo na razpolago tudi največ igrišč, kar najbolj razširili. Hkrati pa pomeni ustanavljanje občinskih lig dokaz, da ..so občinske zveze sprejele priporočilo našega okrajnega telesnovzgojnega foruma, ki predvsem priporoča to obliko tekmovanj, v glavnem iz dveh razlogov: stroški tekmovanja so minimalni, v tako množičnem tekmovanju pa je edinole moč izluščiti kvalitetne tekmovavce za sodelovanje v okrajni ali celo republiški ligi. V sežanski komuni so se odločili tudi že za jesenski del tekmovanja, na katero bodo povabili še nekatere sindikalne podružnice. E. Velkavrh Prodam dobro ohranjen avto »VOLKSWAGEN« za 850 tisoč dinarjev. Ani Benko, »Zdravilišče« Slatina Radenci, recepcija. VOLNEN JOPIČ, rjave barve, sem izgubil pretekli petek v bližini ankaranske bolnišnice. Najditelj naj jopič izroči proti nagradi vratarju bolnišnice v Ankaranu. DOBRO OHRANJEN PIANINO PRODAM. Gorše, Ljubljana, Resljeva 31/11. KNJIŽNO OMARO in SESALEC »Eka« ugodno prodam. I. Ter- novšek, Koper, Glagoljaška 1/b. Ogled mogoč med 18. in 20. uro. DVOKOLESA od 7000 Lit dalje, CIKLOMOTORJE in SKUTER- JE od 65.000 Lit dalje z večbr-zinskimi prestavami, MOTOCI-KLE, nove in rabljene — vam nudi MARCON v Trstu, Piazza Ospedale 6. Pošiljamo kot darilne pakete v Jugoslavijo bicikle in vsa motorna vozila na dveh kolesih. OB VAŠIH OBISKIH V TRSTU ne izpustite obiska trgovine »MAGLIABELLA« na Corsu Garibaldi št. 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas boste našli veliko izbiro pletenin, nogavic in perila za dame, gospode in otroke po najnižjih cenah v Trstu. Postrežem boste v vašem jeziku! Proti izrezku tega oglasa prejmete darilo! p prspravBia m m$ KNJIŽNA ZBIRKA »LIPA 11/1962« David Herbert Lawrence: LJUBIMEC LADY CHATTERLEY Bernard Gorsky: MODERNI ROBINZON (delovni naslov) Stephen Birmingham: MLÄDI GOSPOD KEEFE Heinz G. Konsalik: DIAGNOZA RAK (Opomba: Knjižni oglas druge letne knjižne zbirke s cenami ln opisom vseh štirih romanov, ki bodo razve-■sellll širok krog bravcev, bo izdala založba Lipa julija 1962.) KNJIŽNA ZBIRKA »LIPA 1/1962« Sergeanne Golon: ANGELIKA (obsežen roman v dveh knjigah, okoli 1110 strani) Mednarodni best seller. Knjiga vsebuje bogate avtentične podobe Iz življenja Francije v 17. stol. od intrig in perverznega izživljanja na dvoru Louisa XIV. do umazanije podzemlja starega Pariza, Mogočen, temperamentno pisan roman na skoraj tisoč sto straneh. Mohamed Dib: ALŽIRSKA TRILOGIJA (trije romani v eni knjigi: Velika hiša, Požar, Statve; okoli 500 strani) Mohamed Dib ni s svojim delom, ki ga imenuje znani francoski pisatelj Louis Aragon »alžirski Jean-Cristophe«, napisal le svoj prvi roman, ampak obenem prvi alžirski roman sploh. Njegova ALŽIRSKA TRILOGIJA (tri knjige: Velika hiša, Požar, Statve) opisuje človeške tegobe: skrbi, težave in upanja, in odkriva evropskemu bravcu svojevrsten svet Alžirije v času neposredno pred revolucijo. Karol Bunsch: PASJE POLJE (zgodovinska povest, okoli 220 strani) Zgodovinska povest PASJE POLJE je izšla leta 1953, pozneje pa v več ponatisih. Pisatelj obravnava borbo Poljakov in Lužičanov proti Nemcem ter slavno zmago v bitki pri Vroclavu, kjer so Poljaki prvič popolnoma potolkli vojsko nemškega cesarja, ki se je komaj rešil. Bojišče je dobilo ime »Pasje polje«, ker je bilo ubitih toliko sovražnikov, da jih niso mogli pokopati in so trupla raztrgali podivjani psi. — Delo ima kvalitete dobre zgodovinske povesti, pisatelj pa je hotel prikazati predvsem hrabrost branivcev svoje dežele, okrutnost napadavcev in sovražnih vitezov ter izdajstvo nemškega cesarja. Skratka: knjiga za širok krog bravcev. Vse štiri knjige bodo tiskane na brezlesnem papirju, lepo opremljene in vezane v polnlatno ln polusnje. KDOR ZELI POSTATI NAROČNIK, naj nam pošlje podpisano naročilnico (točen naslov!) ali pa naj naroči zbirko pri poverjeniku založbe. PREDNAROCNISKA CENA ZBIRKE: štiri knjige (okoli 1800 strani) v polplatnu 7.400 din, v polusnju pa 8.500 din. Plačilo ali v enkratnem znesku ali v največ desetih enakih mesečnih obrokih po 740 oziroma 850 din. Cene zbirk so se zaradi višjih avtorskih honorarjev in cen grafičnih uslug žal nekoliko zvišale, toda upamo, da nam boste ostali zvesti , vsi dosedanji naročniki in da se jim boste pridružili mnogi novi ljubitelji dobrih knjig. Opozarjamo, da so cene v prednaročilu znatno nižje kot bodo pozneje v knjigarnah. Obenem bi se želeli opravičiti zaradi nepredvidenih zamud pri izidu nekaterih knjig. Težave pri urejanju avtorizacije so povzročile pozno napoved te prve letošnje knjižne zbirke, druga obsežna in kvali-. tetna zbirka pa žal še čaka... ZALOŽBA LIPA Trgovsko podjetje za izvoz in uvoz »FRUCTUS« — KOPER razpisuje JAVNO LICITACIJO za OSEBNI AVTOMOBIL »Fiat-1400 BJ« v voznem stanju Licitacija bo v sredo, dne 11. julija 1962, od 10. do 11. ure za družbeni sektor, nato za ostale pri upravi podjetja v Kopru. Izklicna cena 400 tisoč din. »FRUCTUS« KOPER OKRAJNO PRVENSTVO V BALINANJU * USPEH ŠKOFIJ V Ilirski Bistrici Je bilo v nedeljo okrajno prvenstvo balincarskih parov. Udeležba je bila zadovoljiva, saj je nastopilo 20 dvojic. Prvo mesto je nepričakovano osvojila ekipa Oljke iz Škofij, kar je vsekakor velik uspeh za športne delavce in tekmovavce tamkajšnjega področja, Drugo mesto je zasedla Školjka iz Sežane, tretja pa je bila ekipa PTT iz Kopra. V Sežani so se pomerile tudi najboljše ekipe okraja. Zmagala Je med enajstimi ekipami Skala iz Sežane pred Ilirijo iz Ilirske Bistrice. Prve štiri ekipe iz obeh tekmovanj bodo zastopale koprski okraj v republiški balincarskl ligi. Postojna : Primorje (A j d.) 2:1 "-Aiinv r -. V počastitev dneva borca, 4. julija, je bila v nedeljo popoldne v Postojni prijateljska nogometna tekma med Primorjem iz Ajdovščine in enajsto-rico domačega nogometnega kluba. Pred kakšnimi 400 gledavci sta obe moštvi lepo zaigrali in si ustvarili že v prvem polčasu vrsto zrelih priložnosti za dosego gola. Kljub rahli terenski premoči domačih pa so prvi zadetek dosegli gostje in si zatem vse do konca tekme močno prizadevali, da bi ohranili vsaj neodločen rezultat, kar bi po prikazani igri tudi zaslužili. Zmagala je Postojna z 2:1 (0:1). ROJSTVA: V koprski občini: Pavla Hrvatin lz Smarij — deklico, Norma Kavalič iz Kopra — deklico, Gemma Perkovič iz Pirana — deklico, Dolores Grčar iz Sečovelj — deklico, Olga Padovan iz Sečovelj — deklico, Marija Sušteršič iz Premancana — deklico, Ivanka Djurdjevič iz Buj — dečka, Marija Sčulac iz Fontane — dečka, Alida Raffone iz Pregarij — dečka, Marija Štrukelj iz Pirana — dečka, Dora Ko-bal iz Parecaga — dečka, Dora Frank lz Kopra — dečka, Lidija Senica iz Prove — dečka, Angela Benčira iz Podbreže — dečka, Dallja Nerdin iz Izole — dečka, Nerina Peharc iz Kopra — dečka, Ana Udovič Iz Parecaga — deklico, Ivanka Bizjak iz Izole — deklico, Terezija Kalizan iz Milohov —r dečka. Margerita Ivanovlč iz Kopra — deklico. Zora Poljšak lz Lucije — deklico, Marija Smilovič iz Ba-redin .— dečka. POROČILI SO S E : V Kopru: Marija Sintič, gospodinjska pomočnica iz Kopra in Peter Bolčina, delavcc iz Kopra; Nikollna Mirošič, učiteljica iz Lokve ln Valerij Novak, študent iz Ospa. V Izoli: Vilma- Palčič, delavka lz Izole ln Marjan Morato. šofer iz Izole; Avrelija Jerman, delavka iz Izole ln Lucijan Peroša, kmetovavec iz Fje-roge. UMRLI SO: V koprski občini: Marija Ražem lz Prešnice, 88 let; Ivana Zetko iz Kopra, 61 let; Jože Zupančič lz pobegov, 55 let. POZIV OBRTNIKOM OBALNIH OBČIN Vabimo vse obrtnike obalnih občin, da se udeleže sestanka, ki ga sklicuje okrajni zavod za socialno zavarovanje v Kopru v torek, 10. 7. 1962, ob 11. uri v mali dvorani zavoda 'Primorske prireditve. Ker bodo obrtniki na tem sestanku dobili pojasnila o obveznem zdravstvenem zavarovanju, naj prinesejo s seboj družinski list., potrdilo o davčni osnovi za leto 1961 ter notrdilo o vpisu v register obrtnih delavnic. Okrajni zavod za socialno zavarovanje Sporočamo žalostno vest, da je tragično preminil MAiTIN B U C A R miličnik PLM Črni kal pri Kopru Pogreb je bil dne 2. julija 1962 na pokopališču v Kopru, Dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Oddelek za notranje zadeve OLO Koper KOPER — G. JULIJA 19G2 ZADNJA STRAN LETO XI. — ŠTEV. 28 Tudi letos imajo v Portorožu ln Ankaranu glavno besedo švedski turisti. Iz vse Švedske so: od Stockholma do Laponi-je. Kaže, da so dokončno »odkrili« Portorož in sploh našo slovensko obalo..S svojim bivanjem pri nas so izredno zadovoljni. Kdor je že bil lani ali še prej, zdaj redno prihaja vsako leto. V Portorožu se počutijo kot doma. Na vseh turističnih zabavnih prireditvah v Portorožu in drugod so med drugimi gosti posebno številno zastopani Skandinavci. Tako je bila lani mlada Svedinja izbrana za Miss Jadran 1SG1, neka druga pa je zmagala v znani humo-ristlčni dirki oslov, ki je v Portorožu ena izmed najbolj priljubljenih turističnih atrakcij vsako leto. ■ Te dni je bila v Portorožu s svojimi starši tudi znana filmska in gledališka kritičarka Alice Timander, ki hkrati nosi neuradni naslov najbolj elegantne žene na Švedskem. Vsad dan dobiva na sto in tisoče pisem svojih rojakinj, ki jo prosijo za svet, kako naj se oblečejo, da bodo elegantne kot ona. Modeli njenih oblek so ekskluzivni. O njenem bivanju v Portorožu so obširno pisali vodilni stockholmski listi. Vsi so opazili, da je prekinila s tradicijo izključnega letovanja na Ažurni 'obali v Franciji in kalifornijskem primorju v ZDA in prišla v Portorož. Ob slovesu minuli teden je izjavila, da bo poslej vsako leto prišla v Portorož na počitnice, ker je očarana z lepotami našega morja in naših krajev. Njen obisk bo prav gotovo še povečal zanimanje Skandinavcev za naše obmorske turistične lepote in privabil še nove ob-iskovavce z evropskega severa. ,:, A:.-.*,. Ko smo v zadnji številki lista pisali o farmarskem načinu pridobivanja zdravilnih zelišč na pobočjih nad Sečovljaml, Je tiskarski škrat ponagajal pridnim učencem osnovne šole iz Portoroža in jih presadi! v Piran. V resnici so bolhač obirali učenci IV. in V. razreda osnovne šole iz Portoroža in ne iz Pirana, kakor Je bilo pomotoma napisano. Seveda so bili pridni Porto-rožani užaljeni in je Vlasta KosclJ v njihovem Imenu protestirala v uredništvu. Napako s tem popravljamo in prosimo male farmarje, naj še tokrat pogledajo skozi prste, zlasti še, ker bodo tudi obljubljene slike prav gotovo dobili. Na sliki: Sc dve obiravki bolhača Iz portoroške osnovne šole Alice Timander iz Stockholma v Portorožu v parku hotela Palace Okoli Nanosa Je 27. junija divjala huda nevihta. Proti večeru je treščilo v stanovanjsko hišo Alojzija Sirce v Velikem Ubelj-skem. Zaradi močnega vetra je ogenj zajel tudi stanovanjsko hišo soseda Franca Premrla. Na pomoč so takoj priskočili domačini, nato pa še gasivcl iz Postojne, Hruševja in Razdrtega. Kljub temu Je požar povzročil več milijonov škode. Na sliki: pogorišče v Velikem Ubeljskem V petih mesecih letos se je še dalje razvijal tovorni promet koprske lukc. Vsakovrstne ladje sp se vrstile iz dneva v dan ob novi obali, ki se kar vidno daljša, in v manjši meri v stari luki. Ogromna večina ladij je bila kategorije obalne plovbe, zlasti velike obalne v rednih progah, znaten pa je bil tudi promet velikih čez-oceank mnogih tujih zastav poleg domačih. V navedenem razdobju je v koprsko luko prispelo in iz-plulo iz nje blizu 2000 plovnih enot s približno 640.000 NRT. Od teh je bilo jugoslovanskih Med tujimi turisti, ki obiskujejo našo deželo, so prav zares ljudje vseh poklicev. Kdo bi si na primer mislil, da je bil švedski turistični vodič, Iljalmar Ilcnrikson, pristni in polnokrvnl Skandinavec, ki že drugo leto spremlja švedske turiste v Portorož, vse do upokojitve — pollcist-prometnik! Sam pravi, da je pred tridesetimi leti nastopil to službo v Stockholmu, ko jc bilo v glavnem mestu Švedske skupno, reci in piši, nekaj sto motornih vozil. G. Henrikson je urejal promet na vseh glavnih prometnih arterijah mesta. Naloga ni bila tako lahka, saj je bilo, ko se je upokojil, v Stockholmu registriranih več kot 200.000 motornih vozil. Upokojeni prometni policist ladij skoraj 1100 z blizu 400.000 NRT. Kakor vidimo, .ie domača zastava v znatni večini pred tujimi. Vse te ladje so pripeljale v koprsko luko oziroma odpeljale iz nje blizu 80.000 ton različnega blaga. Jugoslovanske ladje so imele pri tem večjo udeležbo: blizu 68 tisoč ton. tuje pa nad 18.000 ton prevoženega blaga. V izvozu Je znašal skupen promet okrog 17.600 ton. Na jugoslovanske ladje odpade malenkost čez 6000 ton, na tuje pa nad 11.000 ton prepeljanega blaga. Kakor vidimo, je v tej postavki domača zastava Naši naročniki iz Euclida pozdravljajo učiteljico Pupisovo v Košani pri Pivki Lepo pozdravlja iz Euclida (Ohio, ZDA) »Slovenski Jadran« in vse njegove bravce Ivanka Kapelj s svojim možem. Še prav poseben njun pozdrav velja učiteljici Štefaniji Pupisovi, ki je letos slavila v Košani 50 let vzgojnega dela. Naša naročnica je za to priložnost poslala uredništvu celo pesmico, ki je za podoben primer izšla v »Glasu naroda« v Ameriki, je pa zaradi pomanjkanja prostora žal ne moremo obja- vili, Vsekakor pa veljajo učiteljici Pupisovi ob njenem visokem poklicnem in življenjskem jubileju tudi naše iskrene čestitke. očitno nI bil zadovoljen z brezdeljem. Navajen na mestni vrvež ln pestro vsakdanje delo, se je kmalu po upokojitvi odločil za prvi poklic, ki so mu ga ponudili. Tako je postal vodič švedskih turistov, ki letujejo v Portorožu. Pravi, da je tudi to delo zaradi pestrosti zelo vzljubil, posebno pa je vesel, da je spoznal našo deželo, ki mu je bila še pred dvema letoma povsem tuja. No, praksa iz prejšnjega poklica pa g. Ilenriksonu le ni tako odveč, saj mora povsod skrbno bedeti nad svojimi »varovanci« in skrbeti za njih počutje ter varnost. Največ dela je vsekakor imel pred nedavnim, ko je prevzel varstvo nad Lucijami, nedavno pri nas gostujočimi lepoticami Iz Švedske. Mladeniči so se kaj radi vrteli okrog njih, medtem ko so g. Henriksonu že v Stockholmu naročili, da jih ne izpusti izpred oči, da morajo zgodaj v posteljo ln da ne smejo plesati v nočnih barih. Vlogo varuha je bojda mož opravljal več kot vestno. Sicer pa je g. Ilenriksonu pri nas tako všeč, da bi, kot sam pravi, najraje preživel jesen življenja v naši lepi deželi. M. Jovanovlč za tujo. Popolnoma drugačno pa Je stanje v pogledu uvoza. Od skupnega lovora nad 63 000 ton so naše ladje prepeljale blizu 52.000 blaga, tuje pa nekaj kakor 12.000 ton. V tranzitu so biler udeležene samo Jugoslovanske ladje: okrog 1750 ton. Redne linijske proge, ki povezujejo Koper s tujimi luka-ml, so vedno bolj številne. Naše mesto je povezano z luka-mi vsega sveta. Zlasti številne so proge z Bližnjim vzhodom, sredozemskimi lukaml in lu-kami severne Evrope. Nadalje prihajajo redno ladje iz Severne in Južne Amerike, Daljnega vzhoda in na progi okrog sveta, ki jo vzdržujejo ladje »Splošne plovbe« v kooperaciji z ladjami »Atlantske plovidbe« iz Dubrovnika in »Jugooceanl-je« iz Kotora. Mnoge ladje so le stari znanci Kopra, poleg teh pa od časa do časa priplu-je v našo luko ladja, ki je nl-jmo še videli. Prvi sekretar CK KP ZSSR Nikita S. Hruščev jc pred dnevi na čelu partijske in državne delegacije obiskal Romunijo. Na sliki se pelje v družbi s prvim sekretarjem romunske delavske partije Georgijem Dilem po bukareškii ulicah BERITE IN ŠIRITE SVOJE GLASILO © SLOVENSKI _ Da> t0 sadjc ml Je v5eč! P01 O JADRAN! Wie ga vzamem! Učiteljica Štefanija Pupis iz Košane slavi letos 50 let učiteljevanja Na odseku ceste Opatje se-lo—Kostanjevica opravlja cestarsko službo Karmela God-nič, mati treh otrok, edini cestar ženskega spola v goriškem okraju. To delo opravlja že 16 let. Pred šestimi leti pa je uspešno opravila tudi izpit za kvalificiranega cestarja. Na vprašanje, zakaj neki se je odločila za poklic, ki terja fizično vzdržljivost celega moža, je odgovorila: »Bila sem brez poklica in s tremi nepreskrbljenimi otroki. Najprej sem se zaposlila v goriških opekarnah, ker pa sem bila tako daleč od otrok, sem prosila za delo, kt bi bilo bliže domu, Na Krasu je bilo edino razpoložljivo delovno mesto — služba cestarja. Priglasila sem sc. Vzeli so me brez pomišljanja. Delo sem vzljubila In ostala pri poklicu. Mene torej niso .vrgli' na cesto,« mm v^mIp V skladu z določili kreditne pogodbe bi bila morala obrov-ska opekarna začeti s poskusnim obratovanjem septembra lani, od januarja letos pa že redno. Slabo vreme in nekatere druge težave med gradnjo so zakrivile, da je opekarna lahko začela s poskusnim obratovanjem šele 17. aprila letos. Zato tudi letos ne bo mogla dati na trg vseh 10 milijonov planiranih opečnih enot, kolikor znaša njena zmogljivost, marveč samo okrog polovico te količine. Ce bo to po prizadevnosti kolektiva več, potem toliko bolje! Ker pa tečejo obveznosti iz anuitet z obrestmi vred od začetka tega leta, je letos še pričakovati finančne težave, ki jih kolektiv opekarne verjetno brez pomoči organov oblasti in uvidevanja banke ne bo mogel sam rešili. Delavci so seznanjeni s težavami, v spodbudo pa jim je predvsem okoliščina, da imajo vso letošnjo proizvodnjo že pogodbeno prodano, tako da vsaj pri vnov-čevanju izdelkov ne bodo Imeli zastojev. Na sliki: proizvodnja Je vsa mehanizirana. Sicer težaško delo igraje opravlja stroj, ki s svojimi korei odlaga glino na vagončke KOPER: 6., 7. in 8. julija ameriški barvni film POJMO V DEŽJU, 0. in 10. julija madžarski film ZVER, 11. in 12. julija francoski film PO TOLIKIH LETIH. IZOLA: e. Julija jugoslovanski film PESEM S KUMBARE, 7. in 8. julija madžarski film ZVER, fl. in 10. julija francoski film PO TOLIKIH LETIH, 11. julija jugoslovanski film PUSTOLOVEC PRED VRATI, 12, in 13. julija jugoslovanski film SENCA SLAVE. ŠMARJE: 7. julija jugoslovanski film SIBIRSKA LADY MACBETH, 8. julija norveški CS film LINE, 11. julija madžarski film ZVER. ŠKOFIJE: 7. julija norveški CS film LINE, 0. julija jugoslovanski film SIBIRSKA LADY MACBETH, 10. julija jugoslovanski film SENCA SLAVE, 12. julija madžarski film ZVER. ILIRSKA BISTRICA: 7. in 8. julija ameriški barvni film TAR-ZANOVA BITKA ZA ŽIVLJENJE, 11. in 12. julija jugoslovanski film NE UBIJAJ, SEŽANA: 7. in 8. julija ameriški CS film DOLGO TOPLO POLETJE, 10. in 11. julUa poljski film SKILASTA SREČA, 12. in 13. julija jugoslovanski VV film SERVISNA POSTAJA. POSTOJNA: 10. In 11. julija češki film ROMEO IN JULIJA. PIVKA: 7. in 8. julija francoski film RESNICA, 11, julija jugoslovanski film NOČNI IZLET. PRESTRANEK: 8. lullla ameriški barvni CS film GROFICA MARICA. SPORED TV STUDIA LJUBLJANA OD 8. DO 14. JULIJA 1962 Ponedeljek 9. 20.35 X. ljubljanski festival — nastop baleta skopske opere; na sporedu: Pro-kofjev: Klasična simfonija, DeFalla: Ljubezen čarovnic in Brandjolica: Velemestne variacije. Četrtek 12. 20.20 Interpol, serijski film 20.50 TV obzornik Sobota 14, 19.30 Veter, serijski film 20.20 Ekipni finale evropskega mladinskega namiznote-niškega kriterija; prenos z Bleda 22.15 Poštna kočija, serijski film. Charles, Les Chacaehas, Page Ca-vanaugh, Kingston Trlo in Henry Mancini — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Igra godba LM p. v. Rudolfa Starlča. ČETRTEK, 12, Julija .13,40 20' z orkestrom Robert Far-non — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Melodije za prijetno popoldne — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Koroške narodne. PETEK, 13. julija 13,40 Poje mladinski zbor iz Sežane p. v. Majde Hauptmanove — 14,00 Vedro In popularno — 14,30 Iz dunajskih operet — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Domače aktualnosti — 15,40 Glasbena medigra. SOBOTA, 14, julija 13,40 Popevke ln ritmi od tu in tam — 14,30 Mali koncert zabavne glasbe — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Dalmatinske popevke. POBEGI-CEŽARJI ZA DAN BORCA Občinski odbor ZWI Koper je v sodelovanju s krajevnimi organizacijami iz Pobegov— Ccžarjev priredil minulo nedeljo dopoldne v tem znanem partizanskem kraju pred spomenikom padlih veličastno ko-memoracijo, ki so se je razen številnih vaščanov in okoličanov udeležili domala vsi starši in sorodniki padlih. Po uvodnih besedah Fabija Valentiča je zbranim govoril o težki poti istrskih Slovencev v boju za osvoboditev znani borec teh krajev Milan Guček. Ziv dokaz, da so tudi vaščani tega kraja prispevali lep delež v boju za svobodo, je spomenik z vklesanimi imeni 63 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Po komemoraciji so nastopili šolski otroci z lepim kulturnim sporedom, na proslavi pa je sodelovala tudi vaška godba. Po položitvi vencev krajevnih organizacij in občinske ZWT iz Kopra so sprejeli invalide iz Kopra zastopniki domačih krajevnih organizacij, ki so svoje goste tudi lepo pogostili. A. Primožič A,.*. A,—-Ä- VSAK DAN razen nedelje poročila ob 7.30, 13,30, glasba za dobro jutro ob 7,15 in 7,30, radijski dnevnik ob 15. url. NEDELJA, 8. julija 1362 8,40 Z vedro pesmijo v nedeljsko jutro — 9,00 Naša reportaža: ■Skrivnosti morskih globin« — 9.15 Zabavni zvoki — 9,45 Pojo Marko Novosel — 13,30 Sosedni kraji In ljudje — 14.00 Glasba po željah — 15.00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Poje mošlcl zbor prosvetnega društva Prosek-Kontovel p. v. Ignacija Ota. PONEDELJEK, 9. julija 13,40 Odlomki iz oper — 14.30 Od ansambla do orkestra — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Igrajo veliki zabavni orkestri. TOREK, 10. julija 13,40 V ritmu z malimi ansambli — 11,00 Paleta zabavnih popevk — M.30 Pojeta otroški in mladinski zbor iz Ravna — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Poskočne in okrogle. SREDA, 11. julija 13.40 Zabavni zvoki — 14,00 Odmevi iz Jugoslavije — 14,30 Za razvedrilo vam igrajo in pojo Hay — Vroče ali ne, takšne prostosti med uradnimi urami vam ne morem dovoliti, da boste brez jopiča letali okoli! fP % — Tako, zdaj bo dovolj topla! m&ri — Dragica, pripravi prtljago za letovanje v Opatiji! mark ïwfllh: V roki imam uporabljeno vžigalico... tiste vrste vžigalica je, ki sc prižiga s trenjem ob škatlico. Našel sein jo dve sto sedem metrov od kraja, kjer ,ic nekdaj stala Bakncrjeva koliba. In kaj nam bo povedala ta vžigalica? Da je bil smodnik prižgan v tej smeri. In kaj nam še utegne pojasniti? Tole: morivec je bil levičar. Kako to vem? Dragi gospodje, tega vam ne bi znal natančno pojasniti, zakaj znaki, ki so me privedli do takšnega zaključka, so zelo prefinjeni in jih lahko človek odkrije le po dolgih letih izkušenj in marljivega proučevanja. Toda znaki so tu, podkrepljuje jih pa tudi dejstvo, ki jih je često mogoče opaziti v detektivskih romanih... namreč, da so vsi morivci levičarji.« »Tako je!« je kriknil Ham Sendwich, vrag naj ga odnese, kaj takega bi meni sploh ne padlo na um.« »Tudi meni ne! Tudi meni ne!« jih je nekaj vzkliknilo. »Njemu ni mogoče nič prikriti... poglejte samo njegove oči!« »Gospoda, čeravno je bil morivec daleč od svoje žrtve, je bil vendar malce ranjen. Ranila ga je trščica, ki jo sedajle držim v roki. Ta ga je udarila in ranila do krvi. Naj bo kjerkoli, ta rana ga bo izdala. Tole trščico sem našel na kraju, kjer je stal, ko je zažgal tisto usodno vžigalno vrvico!« S svojega visokega sedeža je Sherlock premeril vse prisotne, se začel mrščiti, jel počasi dvigati roko in vperil prst... »Tale je morivec!« Ljudje so za hip odrevencli od prepadenosli, potem pa je kakih dvajset glasov začudeno vprašalo: »Sammy Hellier? Hudirja, on pa že ni morivec! Mar on? To jc najbolj navadna bedarija!« »Nikar se ne prenaglite, gospodje. Poglejte:., nad njegovo obrvljo je sveža ranica.« Hellier je od strahu poblcdcl iti videti je bilo, kakor da bo začel zdaj zdaj jokati. Obračal se je na levo in desno, prosil pomoči in usmiljenja. Iztegnil je tresoče se roke proti Ilalmesu in zaihtei: »Nikarte, nikarte govoriti nekaj takega! Jaz tega nisem napravil! Častna beseda da nisem. To rano sem dobil, ko sem...« »Zandar, zgrabite ga!« je kriknil Holmcs. »Dal vam bom pismeni nalog za aretacijo.« Šerif je neodločno krenil proti Sammyju — začel omahovati in obstal. Hellier je zaihtei še glasneje: »Arch.v, ne daj, da bi me aretirali. To bi mojo mamo pokopalo. Ti veš, kako sem dobil to rano. Povej jim in reši me! Reši me, Archy!« Stcelman se je zrinil v ospredje in dejal: »Da, jaz te bom rešil. Nič se ne boj.« Okrenil se je k ljudem: »Niti najmanj ni važno, kako je dobil to rano, s to zadevo nima to niti najmanjše zveze, zato je tudi povsem nepotrebno, da bi s tem izgubljali čas.« »Naj te bog blagoslovi, Archy, ti si res pravi prijatelj!« »Naj živi Archy! Kar korajžno, fant!« so dvignili hrup ljudje, ki so postali zdajci ponosni na domačega sina. Njihov odnos do velikega detektiva se je v hipu korenito spremenil. Mladi Stcelman je počakal, da se je hrup polegel. »Prosim Toma Jeffresa, naj stopi k tem vratom, šerifa Harrisa pa, naj stopi k tistim vratom in da naj nikogar ne izpustita iz sobe.« »Rečeno, storjeno. Nadaljuj, fant.« »Jaz sem prepričan, da je morivec tukaj, med nami in kmalu vam ga bom pokazal, če se le nisem zmotil pri svojem računu. Zdaj vam bom povedal; kako se je vse to od začetka do kraja zgodilo. Umor ni bil izvršen zaradi koristoljubja, marveč iz maščevalnosti. Morivec ni bil omejen. On ni stal tlva do sedem meti-ov od Bak-nerjeve kolibe. Njega ni zadela nikakršna trščica. Eksploziva ni položil ob Baknerjevo kolibo. S seboj ni prinesel nikakršne vrečke za šibre in ni bil levičar. Ce izpustimo vse te pogrešite, potem moram reči, je ostanek razlage našega spoštovanega gosta šc precej točen.« Ljudje so se prisrčno zasmejal! in drug drugemu prijateljsko kimali z glavo, kot bi hoteli reči: »To jc moška beseda! Dobro sc drži naš Archy, ne da se, ne!« Toda veliki detektiv je ostal miren in obvladan. Archy jc nadaljeval: »Tudi jaz imam nekaj dokazov,« je dejal in pokazal kos zarjavele žice, ki jo je držal v roki. Ljudje so sc dvignili na prste in iztegnili vratove, da bi bolje videli. »Ta žica je obložena z gladkim slojem raztopljenega voska. Tukaj je tudi sveča, ki je zgorela do polovice. Ta polovica je razdeljena na zareze, ki so si ccntimctcr vsaka sebi. Kasneje vam bom povedal, kje sem našel vse te predmete. Ne bom vas mučil z ugibanji in dokazovanji in povezovanj em vsemogočih dokazov in ostalih teaterskih veščin detektivskega poklica, ampak vam bom enostavno in odkrito povedal, kako se je ta žalostni dogodek odigral.« Za hip je pomolčal — zaradi večjega učinka — da bi še bolj napel nestrpnost in pozornost poslušavcev. Potem je nadaljeval: »Morivec je svoj načrt skoval na moč premišljeno. Njegov načrt je bil dober, premeteno zamišljen, kar dokazuje, da jc bil tisti, ki je načrt skoval, zelo bister in ne omejen, kakor trdi naš spoštovani gost. Morivec je napravil vse, kar je bilo potrebno, da bi sum ne padel nanj. Najprej je preskusil svečo in jo razdelil na zareze, ki so si bile po centimeter vsaka sebi. Svečo je prižgal in preskusil, koliko časa gori. Tako jc ugotovil, tla more sveča izgoreli v treh urah deset centimetrov. Tudi jaz sem jo maloprej preskusi! v sosedni sobi, medtem ko ste tukaj govorili o značaju in navadah Fiinta Baknerja. Ko je zločinec ugotovil, kako hitro sveča gori, jo je ugasnil in novo svečo razdelil na centimetre. To svečo je potem vtaknil v pločevinasti svečnik. Z razžarjeno žico je prebodel svečo na tistem mestu, ki je označevalo čas, do katerega bi prišel plamen po petih urah gorenja. To žico sem vam že pokazal, videli ste, da je obložena z voskom, ki se je raztopil, potem pa na njej strdil. Z naporom... pravzaprav z veliko muko je privlekel v grmičevje, ki obkroža Baknerjevo kolibo, prazen sod. Postavil ga jc v najbolj gosti del grmičevja. V ta sod je dal svečnik... potem je odmeril 12 metrov vžigalne vrvice, zakaj tolikšna je bila razdalja od soda do zunanje stene kolibe... V sod je izvrtal luknjo... tule je sveder, s katerim jo je napravil... En konec vžigalne vrvice je bil v Baknerjevi kolibi, drugi del pa je vtaknil v tisto luknjico v sveči... Preračunal je tako, da bi vred Baknerjevo kolibo v zrak ob enih ponoči... in jaz bi stavil glavo, da je svečo prižgal ob osmih zvečer. Fantje, tisti sod je še vedno v grmičevju, ostanek tiste sveče je še vedno v tistem pločevinastem svečniku, pepel vžigalne vrvice je mogoče najti poleg soda, pa tudi poleg kraja, kjer je bila nekdaj Flintova koliba. To sem ugotovil pred dobro uro, medtem ko je naš spoštovani profesor zbiral razne nepotrebne podatke in odpadke, ki nimajo s tem primerom nikakršne zveze.« Obmolknil je. Ljudje so se oddahnili in jeli klicati drug drugemu: »Da bi ga vrag!« je vzkliknil Ham SencKvich, »zato je stikal po tistem grmičevju, namesto da bi opazoval profesorjev način dela. Poslušajte fantje, 011 ve, kaj dela.«