ING. RAJKO BRANK
VILLA RUSTICA PRI ŽABNICI
Zabnica je že staro naselitveno področje. O tem pričajo številne slučajne
najdbe in zgodovinski viri.
Tako poroča Saria' o najdbi kamnitega kladiva in notica iz leta 1912 v žabniški
župni kroniki- o najdbi »rimskega zidovja in manjših predmetov iz rim-
•ske dobe« na sedanjem pokopališču.
Leta 1956 so pri »Podlipniku« — Kuraltu v Žabnici'' pri izkopu za klet
naleteli na lončene posode, razporejene v krožnem loku v medsebojni razdalji
1,50 m in v globini ca. 60 cm. Zelo verjetno so služile kot skladišče in so po
mnenju strokovnjakov iz staroslovanske dobe.
V pisanih virih se pojavi Zabnica že zelo zgodaj. Ze v letu 973 se omenja
kot Sabniza na meji freisinške posesti.^ Leta 1160 je stal v Zabnici dvor —
curtifera.^ Prvotna cerkev pa je stala že pred letom 1500."
Ko sem v aprilu 1970 zašel na žabniško pokopališče, sem pred vhodom
v izkopani gradbeni jami opazil ca. 30 cm pod zgornjim robom izkopanega profila
zid, ki je potekal v smeri vzhod—zahod v dolžino ca. 4 metre in v globino
1 meter. Zid je bil zidan iz večjih lomljenih kamnov in prodnikov ter vezan
s trdno apneno malto.'
Tudi v južnem profilu jame je bilo opaziti sledove manjšega zidu, ki je
potekal v smeri sever—jug. V izkopanem materialu pa so bili posamezni odkruški
tega zidu, ki je bil porušen pri izkopu gradbene jame z bagrom v je-
Gradbena jama z masivnim
blokom — temeljem v prolilu,
v ozadju žabnišlto pokopališče
Foto: Raj ko Brank
71
seni 1969. Namenjena je bila za gradnjo mrliške vežice pri žabniškem pokopališču.
Sedaj je jama zasuta, ker so gradnjo na tem mestu opustili.
Poizvedbe pri bližnjih sosedih so pokazale, da se zidovi širijo še proti
severu k cesti Dorfarje—Žabnica in proti zahodu. Tako pravi sosed Bergant
Jože, Dorfarje 4, da so naletel} na zidovje v vrtu, ko so kopali jamo za apno.
Ta zid poteka prek vrta takoj za mizarsko delavnico v smeri sever—jug proti
zidovju v gradbeni jami. Tudi na južni strani delavnice so pri izkopu ponikovalnice
zadeli na zid. Ko so leta 1937 gradili hišo in delavnico, so veliko kamenja
iz teh zidov porabili za betoniranje temeljev. Spominja se, da je bil na
nekem mestu vrh zidu obložen s »kroglami« — okroglimi prodniki in zalit
z malto v obliki tlaka. Nakopali so veliko teh »krogel« in jih porabili pri zidavi.
Zidove je našel v tleh svoje parcele tudi severni Bergantov sosed Potočnik
Urban, Dorfarje 5, ko je gradil klet pod jugozahodnim delom svoje hiše. Tukaj
je prihajal zid iz južne smeri in je imel pravokotni odcep proti zahodu. Hišo
je kupil že zgrajeno in zato ne ve, če so pri gradnji naleteli na zidove. Zid so
v izkopani kleti porušili in kamenje porabili za v beton. Bil je to rdeč kamen,
kot se nahaja, v kamnolomu v Hosti pri Skofji Loki. Na zid so naleteli še ob
južnem delu parcele, ko so spomladi letos kopali jamo za greznico.
Zidove v tleh je našel tudi Logonder Jože, Dorfarje 1, ko je v letu 1932
zidal hišo. Kot se spominja, je bilo zidovje mešano z opeko.
Ostanki zidov so temelji večjega antičnega objekta. Na podlagi omembe
v župni kroniki iz leta 1912 ter gornjih podatkov lahko v grobem določimo
obseg tega kompleksa. Ta naj bi obsegal na zahodni strani območje današnjega
pokopališča, na vzhodni pa segal do ceste, ki vodi proti cerkvi. Severno stranico
bi predstavljala cesta Žabnica—Skofja, Loka, južno pa bližnje parcele ob
pokopališču. Poizvedbe severno od ceste niso dale rezultatov.
Na podlagi povedanega povzemamo, da se zidovi nahajajo v tleh naslednjih
parcel k. o. Dorfarje: 277''3, 274/2, 271/3, 69, 267/2, 157 in 280/2. Točen
obseg zidov in situacijo na celotnem kompleksu pa bodo pokazala šele sondiranja
oz. sistematično izkopavanje.
Del mapne kopije k. o, Dorfarje z vrisanimi
antičnimi stavbnimi ostanki
1 — gradbena jama z masivnim temeljem.
2 — Bergant, 3 — Potočnik, 4 — Logonder,
5 — žabniS?ko pokopališče,
meja antičnega kompleksa, 1 — zidovi
72
Po komisijskem ogledu predstavnikov Zavoda za spomeniško varstvo SRS,
Zavoda za spomeniško varstvo Ljubljana, Arheološke sekcije SAZU in Gorenjskega
muzeja v Kranju junija 1970," je Zavod za spomeniško varstvo Ljubljana
v januarju 1971 izdal odločbo o kulturnem spomeniku — antičnih stavbnih
ostankih in ga po dosedanjih kriterijih valorizacije označil kot arheološki spomenik
4. kategorije, torej regionalnega pomena.^ Pri tem gre za obsežen gradbeni
kompleks, kjer se prepleta več plitvejših temeljev nosilnih in vmesnih
zidov v bližini masivnega bloka — temelja. Tehnika zidave je povsem rimska.
Kaže, da gre za dve gradbeni fazi, nastali v celoti, po tehniki zidave sodeč,
v poznejših obdobjih antike. Ostankom arhitekture pripada tudi kulturna
plast, kar potrjujejo že najdbe v letu 1912 na pokopališču.
Vse do sedaj znano govori za to, da gre za kompleks rimske ville rustice.
Pojav večjega števila zidov izključuje domnevo, da predstavljajo grobno arhitekturo.
Za Gorenjsko velja v rimskem obdobju svojska poselitvena zakonitost
— bolj ali manj domorodne višinske postojanke in ne posebno pogostne čisto
rimske podeželske poselitve.
Arheološki objekt pri Zabnici bi bil torej tipičen predstavnik druge skupine,
čigar raziskovanje in prezentacija bo bistveno obogatila poznavanje Gorenjske
v stari zgodovini.
O p o m b e
1 Saria B., Carinthia 132, 1942, 92. — 2 Kronika župnije Zabnica. Kaj več o izkopanih
predmetih ni znanega. — 3 Zapisniki sej upravnega odbora Muzejskega
društva Skofja Loka (št. 108—111, 113, 116 in 126 iz leta 1956). — 4 Kos Fr. Gradivo
za zgodovino Slovencev v srednjem veku II, str. 338. — 5 Kos Fr., Gradivo za
zgodovino Slovencev v srednjem veku IV, str. 206—208. — 6 Krajevni leksikon
Dravske banovine 1936, str. 583. —< 7 Ing. R. Brank, Rimski zidovi pri Zabnici, Glas
Gorenjske, junij 1970. — 8 ZSV SR Slovenije, št. 8/85-70 dr. I. C. Valorizacija novocdkritega
arheološkega objekta v Zabnici na Sorskem polju. — 9 Zavod za spomeniško
varstvo Ljubljana, Odločbe o kulturnem spomeniku z dne 22/1-1971.
Z u s a m m e n f a s s u n g •'
VILLA RUSTICA BEI ZABNICA
Beim Dorfe Zabnica, das zwischen Skofja Loka und Kranj liegt, wurde bei
Bauarbeiten eine Anlage niedriger, aus der Spatzeit der Antike stammender Mauerfundamente
freigelegt. Allem Anschein nach handelt es sich hier um eine romische
Siedlung. Die Fundstatte steht als archaologisches Denkmal unter Schutz.
^
73