□0 konoplan induplati glasilo delovne organizacije ™ induplati jarše LETO XXVI. Št. 11., NOVEMBER 1977 CENA 0,20 DIN Rezultati devet mesečnega dela Kljub temu, da s planom postavljeni cilji niso bili v celoti doseženi, so vse združene TOZD zaključile 9-mesečno poslovanje s pozitivnim finančnim rezultatom. V Radomljah gradbena dela hitro napredujejo. Iz obeh posnetkov je razvidno, da so že vzidana okna, da je prebeljen že ves strop, da so strešna okna zastekljena, da je streha na novo prekrita, ponekod so stene na fino ometane itd. VSEM ZAPOSLENIM V INDUPLATI OB PRAZNIKU — 29. NOVEMBRU, Rojstnemu dnevu nase republike, Čestitamo in Želimo VELIKO DELOVNIH USPEHOV V PRIHODNJE Družbenopolitične organizacije, samoupravni organi, vodstvo DO in uredništvo Konoplana Rezultati dela delavcev in poslovanja TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken so v obravnavanem obdobju naslednji: Proizvodnja: V predilnici je bila proizvodnja v primerjavi s planom dosežena le 90%, v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta pa 133 %. Rast proizvodnje dosežena ob koncu I. polletja je v III. tromesečju zaradi dopustov, pomanjkanja delavcev in občasnega pomanjkanja cevk zopet upadla. V sukalnioi se je proizvodnja prilagajala potrebam tkalnice in je v primerjavi s planom dosežena 87%, v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta pa 94 %. Tudi v tkalnici plan proizvodnje ni bil dosežen, proizvodnja merjena v tm je v primerjavi s planom dosežena 88 %, v m2 87 % in v 000 votkih 96%. V primerjavi s predhodnim obdobjem pa je bila proizvodnja presežena samo v m2 za 1 %, medtem ko je merjena v tm dosežena 98 %, v 000 votkih pa le 88 %. V obravnavanem obdobju je bila v tkalnici presežena le proizvodnja rustikal zaves in sicer v primerjavi s planom za 37% in v primerjavi s predhodnim obdobjem za 73 %. Manjša proizvodnja v primerjavi s prvim polletjem je posledica večjega koriščenja dopustov v tretjem tromesečju, pomanjkanja delavcev na izdelavnih delovnih mestih in povečanja izostankov zaradi bolezni. Proizvodnja v oplemenitilnici je bila v primerjavi s planom pri tkaninah dosežena 90%, v primerjavi s preteklim obdobjem pa 109 %. Nedoseganje plana je v glavnem posledica nizke proizvodnje v tkalnici. Barvanje preje je potekalo v skladu s potrebami tkalnice z manjšimi zastoji, največkrat zaradi pomanjkanja nikelink in je bila proizvodnja v primerjavi s planom dosežena le 76%, v primerjavi s predhodnim obdobjem pa 93 %. Konfekcija je plansko nalogo merjeno v Nh dosegla 90 %. Pri čemer je treba poudariti, da sta ceradni oddelek in oddelek za izdelavo ko-(Nadaljevanje na 2. str.) (Nadaljevanje s 1. str.) vinskih konstrukcij svoji planski nalogi presegla in sicer prvi za 20 % lin drugi za 3 %. Oddelek konfekcije ipa se skozi vse leto, poleg pomanjkanja lizdelavnih delavcev, predvsem šivilj, sooča tudi z močno povečanimi izostanki, posebno bolniškimi. Obračun proizvodnje za obravnavano obdobje nam kaže, da so bili variabilni stroški v primerjavi z normativi za 2 % nižji, kar v absolutnem znesku predstavlja 6,3 milijona dinarjev, medtem ko so bili fiksni stroški v primerjavi s planom preseženi za 3 %, kar v absolutnem znesku predstavlja 1,4 milijona dinarjev. Prodaja: Podatki o prodaji kažejo, da je v obravnavanem obdobju na domačem trgu doseženo 96 % načrtovane vrednosti, na zunanjem trgu pa le 49 %, tako da je skupna prodaja dosežena 93 %. Pri prodaji je bila dosežena povprečna stopnja prispevka za kritje v višini 41 %, in sicer je ta znašala na domačem trgu 42 %, na zunanjem trgu pa le 10 %. V primerjavi z načrtovano je dosežena povprečna stopnja prispevka za kritje za 20 % večja. Tako visoko odstopanje povprečne stopnje prispevka za kritje je predvsem posledica odstopanja dejanskih cen materiala od cen predvidenih v planu, ki je v tem obdobju znašalo 6 %, znižanja variabilnih stroškov pri proizvodnji, ki je bilo doseženo v višini 2 % in povečanje prodajnih cen, ki smo jih v skladu s sporazumom o ugotavljanju nivoja povečanja cen za osnovne skupine tekstilnih izdelkov v mesecu juniju v povprečju povečali za 2,5 %. Doseženi prispevek za kritje je zadoščal za pokritje fiksnih stroškov, kondicij pri prodaji na domačem trgu, davkov iz dohodka in akumulacije v višini 8,2 milijona din, ki predstavlj a 20 % čistega dohodka. TOZD Konfekcij a Slamnik Mengeš je v obravnavanem obdobju presegla načrtovano proizvodnjo za 6%. V primerjavi z normativi je bilo za to proizvodnjo porabljenih za 2 % manj sredstev za osebne dohodke izdelave in za 6 % manj norma ur. V primerjavi z načrtovanimi so bili dejanski stroški v obravnavanem obdobju za 9 % manjši. Dosežena akumulacija znaša 2,9 milijona din in predstavlja 22 % čistega dohodka. TOZD Industrijska prodajalna je v obravnavanem obdobju načrtovane cilje, kot tudi dosežene rezultate v predhodnem obdobju presegla. Realizacija je v primerjavi z načrtovano za 23% večja, v primerjavi s predhodnim obdobjem pa za 46 %. Akumulacija dosežena v obravnavanem obdobju znaša 1,3 milijona din in predstavlja 61 % čistega dohodka. TOZD Restavracija in počitniški domovi je v obravnavanem obdobju dosegla realizacijo, ki je ravno na višini načrtovane in za 19 % večja od dosežene v predhodnem obdobju. Akumulacija dosežena v obravnavanem obdobju znaša 468 tisoč dinarjev in predstavlja 24 % čistega dohodka. V obravnavanem obdobju so v zvezi z dejavnostjo DSSS, ki opravlja dogovorjene storitve za zdru- žene TOZD, nastali stroški, ki so za 6% manjši od predvidenih s planom. Z ozirom na manjše stroške in doseženo realizacijo IBM ter storitve obrata za vzdrževanje je bila obveznost združenih TOZD pri pokrivanju stroškov za DSSS za 13 %. Jože Klešnik, ing. KAZALCI ZA IZKAZOVANJE REZULTATOV DELA DELAVCEV IN POSLOVANJA TOZD PROIZVODNJA IZDELKOV IZ SINTETIČNIH VLAKEN ^ap" Kazalnik Doseženo v 1. 1976 Doseženo v 1. 1977 Indeks 1976 = 100 1 2 3 4 5 1. Dohodek na delavca 54.423 80.219 147 2. čisti dohodek na delavca 48.069 63.746 135 3. OD in sredstva za skupno porabo na delavca 48.069 50.875 106 4. Osebni dohodek na delavca 41.912 44.417 106 5. Čisti OD na delavca 28.550 32.499 114 6. Sredstva za skup. por. na delavca 3.250 3.807 117 7. Porab. sred. za skup. porabo na delavca 6.553 6.650 101 8. Del izplač. OD del. za zadov. skup. potreb družbe na del. 12.290 13.842 113 9. Del izplač. OD za zadov. sploš. družb, potreb na del. 131 191 147 10. Sred. iz doh. za pogodbene obveznosti na delavca 5.210 7.077 136 11 Sred. iz doh. za zadov. skup. družbenih potreb na delavca 5.757 7.619 132 12. Sred. iz doh. za. zadov. sploš. družbenih potreb na delavca — 919 — 13. Povpr. upor. posl. sred. na del. 222.367 329.601 148 14. Amortizacija nad minimal. stopnjami v prim. z doh. 0,05 0,10 200 15. Doh. v primer, s povpr. upor. poslovnimi sredstvi 0,24 0,24 100 16. Akumulacija v primerjavi z dohodkom — 0,16 — 17. Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom — 0,20 — 18. Akumul. v primer, s povpr. uporab, poslov, sredstvi — 0,04 — 19. Izguba na delavca 5.852 — — 20. Pov. št. delav. na podlagi stanja ob koncu meseca 860 672 78 21. Povp. št. del. na pod. vkalk. ur 808 637 79 KAZALCI ZA IZKAZOVANJE REZULTATOV DELA DELAVCEV IN POSLOVANJA TEMELJNE ORGANIZACIJE RESTAVRACIJA IN POČITNIŠKI DOMOVI Zap. št. Kazalnik Doseženo v 1. 1976 Doseženo Indeks v 1. 1977 1976 = 100 1 2 3 4 5 1. Dohodek na delavca 98.765 98.906 100 2. čisti dohodek na delavca 88.621 85.356 96 3. OD in sredstva za skupno porabo na delavca 63.442 64.982 102 4. Osebni dohodek na delavca 61.764 55.565 90 5. Čisti OD na delavca 41.736 38.230 92 6. Sredstva za skup. por. na delavca 4.321 4.218 98 7. Porab. sred. za skup. porabo na delavca 6.067 4.724 78 8. Del izplač. OD del. za zadov. skup. potreb družbe na del. 17.586 15.633 89 9. Del izplač. OD za zadov. sploš. družb, potreb na del. 1.219 798 65 10. Sred. iz doh, za pogodbene obveznosti na delavca 1.576 1.805 115 11 Sred. iz doh. za zadov. skup. družbenih potreb na delavca 7.854 9.185 117 12. Sred. iz doh. za. zadov. sploš. družbenih potreb na delavca 1.137 1.473 130 13. Povpr. upor. posl. sred. na del. 202.549 281.537 139 14. Amortizacija nad minimal. stopnjami v prim. z doh. — — — 15. Doh. v primer, s povpr. upor. poslovnimi sredstvi 0,49 0,35 71 16. Akumulacija v primerjavi z dohodkom 0,25 0,21 84 17. Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom 0,28 0,24 86 18. Akumul. v primer, s povpr. uporab, poslov, sredstvi 0,12 0,07 58 19. Izguba na delavca — — — 20. Pov. št. delav. na podlagi stanja ob koncu meseca 24 25 104 21. Povp. št. del. na pod. vkalk. ur 25 23 92 KAZALCI ZA IZKAZOVANJE REZULTATOV DELA DELAVCEV IN POSLOVANJA TEMELJNE ORGANIZACIJE KONFEKCIJE SLAMNIK ^ Kazalnik N Sr, Doseženo v 1. 1976 Doseženo v 1. 1977 Indeks 1976 = 11 1 2 3 4 5 1. Dohodek na delavca 79.335 67.840 86 2. Cisti dohodek na delavca 71.767 63.279 88 3. OD in sredstva za skupno porabo na delavca 45.411 49.295 109 4. Osebni dohodek na delavca 39.061 41.574 106 5. Cisti OD na delavca 31.181 26.155 84 6. Sredstva za skup. por. na delavca 3.679 3.540 96 7. Porab. sred. za skup. porabo na delavca 7.399 4.464 60 8. Del izplač. OD del. za zadov. skup. potreb družbe na del. 12.998 11.468 88 9. Del izplač. OD za zadov. sploš. družb, potreb na del. 185 23 12 10- Sred. iz doh. za pogodbene obveznosti na delavca 3.872 263 7 11 Sred. iz doh. za zadov. skup. družbenih potreb na delavca 3.251 3.630 112 12. Sred. iz doh. za. zadov. sploš. družbenih potreb na delavca — 295 — 13. Povpr. upor. posl. sred. na del. 174.022 46.516 27 14. Amortizacija nad minimal. stopnjami v prim. z doh. — — 15. Doh. v primer, s povpr. upor. poslovnimi sredstvi 0,46 1,46 317 16. Akumulacija v primerjavi z dohodkom 0,33 0,21 64 17. Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom 0,37 0,22 60 18. Akumul. v primer, s povpr. uporab, poslov, sredstvi 0,15 0,30 200 19. Izguba na delavca — — — 20. Pov. št. delav. na podlagi stanja ob koncu meseca 34 224 659 21. Povp. št. del. na pod. vkalk. ur 32 205 641 KAZALCI ZA IZKAZOVANJE REZULTATOV DELA DELAVCEV IN POSLOVANJA TEMELJNE ORGANIZACIJE INDUSTRIJSKA PRODAJALNA Zap. gt Kazalnik Doseženo v 1. 1976 Doseženo V 1. 1977 Indeks 1976 = 100 1 2 3 4 5 1- Dohodek na delavca 177.510 182.452 103 2. Cisti dohodek na delavca 152.699 151.836 99 3. OD in sredstva za skupno porabo na delavca 62.124 59.692 96 4. Osebni dohodek na delavca 58.080 51.579 89 5. Cisti OD na delavca 39.193 35.646 91 6. Sredstva za skup. por. na delavca 4.045 4.134 102 7. Porab. sred. za skup. porabo na delavca 4.788 4.358 91 8. Del izplač. OD del. za zadov. skup. potreb družbe na del. 16.484 14.898 90 9- Del izplač. OD za zadov. sploš. družb, potreb na del. 102 74 72 10- Sred. iz doh. za pogodbene obveznosti na delavca 2.865 2.555 89 11 Sred. iz doh. za zadov. skup. družbenih potreb na delavca 17.424 20.329 117 12. Sred. iz doh. za. zadov. sploš. družbenih potreb na delavca 4.522 5.691 126 13. Povpr. upor. posl. sred. na del. 313.158 330.209 105 14. Amortizacija nad minimal. stopnjami v prim. z doh. — — — 15. Doh. v primer, s povpr. upor. poslovnimi sredstvi 0,57 0,55 96 16. Akumulacija v primerjavi z dohodkom 0,51 0,51 100 17. Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom 0,59 0,61 103 18. Akumul. v primer, s povpr. uporab, poslov, sredstvi 0,29 0,28 97 19. Izguba na delavca — — — 20. Pov. št. delav. na podlagi stanja ob koncu meseca 9 15 167 21. Povp. št. del. na pod. vkalk. ur 9 14 156 PEČE — NOVA OOZSMS Na sestanku mladinske organizacije »INDUPLATI« Jarše, ki je bila 13. 10. 1977 smo člani predsedstva ugotovili, da v dosedanjem obdobju nismo bili posebno aktivni. Že lani smo govorili o tem, da bi bilo potrebno pritegniti v delo mladinske organizacije Induplati tudi mlade delavke iz OE v Pečah, ki jo v večini sestavljajo, in iz OE v Mengšu. OE v Mokronogu ima svojo mladinsko organizacijo, vendar o njenem delu ne vemo ničesar. Na omenjenem sestanku smo sprejeli sklep, da se v najkrajšem času organizira osnovna organizacija ZSMS za celotno TOZD Konfekcije Mengeš, ki bo zajela mladinke vseh treh organizacijskih enot (obratov). Se posebno nujno je navezati stike s Pečami, ki bodo neposredno delale v naši OO ZSMS. Iz Mokronoga pa bi morali vsaj enkrat mesečno poročati o svojem delu in predstaviti svoj program, ki se navezuje na program Občinske konference Trebnje. Naslednji teden, 21. 10. 1977 sva se s predsednikom OO ZSMS TOZD Proizvodnja in s tov. Jerajem, ki je naš mentor, odpravili v Peče, da se pogovorimo o omenjenem vprašanju. Dali smo jim napotke za organiziranje in določili rok za izvedbo priprav na volilno in programsko konferenco oz. rok za kandidiranje članov (4. 11. 1977). V načrtu imamo tudi dogovarjanje z mladinkami v Mokronogu, katere bomo v kratkem obiskali. Milena MOKRONOG V INDUPLATI Sindikalni izlet naših delavk iz OE Konfekcije Mokronog Prvega oktobra je bil organiziran sindikalni izlet za delavce našega obrata. Od 44, kolikor jih je bilo prijavljenih, se je udeležilo tega izleta le 33. Kljub nekoliko slabi organizaciji, se je vse dobro izteklo. Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem, ki so nam omogočili prevoz in nas pogostili. Zahvaljujemo se tovarišicama, ki sta nas vodili po proizvodnih dvoranah v matičnem podjetju, kjer smo si ogledali proizvodnjo od začetka do kraja, kakor tudi tov. Rainerju za izredno gostoljubnost, ter delavcem v Mengšu, ki so zaradi nas žrtvovali prosto soboto, da smo si lahko ogledali njihov način dela. Po ogledu proizvodnje v Jaršah in Mengšu, smo se odpeljali na kratek izlet v Bohinjsko Bistrico, od tam pa nazaj na Dolenjsko v prijetno gostišče, kjer so prijetne urice ob cvičku in poskočnih vižah prehitro minile. Vsi, ki smo se udeležili tega izleta, želimo, da ne bi bil prvi in ne zadnji. Delavke OE Mokronog KAZALCI ZA IZKAZOVANJE REZULTATOV DELA DELAVCEV IN POSLOVANJA DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB Zap. Doseženo v. Kazalnik st V 1. 1976 Doseženo v 1. 1977 Indeks 1976 = 100 1 2 3 4 5 1. Dohodek na delavca 71.899 77.570 108 2. Cisti dohodek na delavca 68.378 73.161 107 3. OD in sredstva za skupno porabo na delavca 68.378 73.161 107 4. Osebni dohodek na delavca 63.863 66.118 104 5. Cisti OD na delavca 41.306 45.495 110 6. Sredstva za skup. por. na delavca 4.192 4.692 112 7. Porab. sred. za skup. porabo na delavca 4.169 3.813 91 8. Del izplač. OD del. za zadov. skup. potreb družbe na del. 18.147 19.415 107 9. Del izplač. OD za zadov. sploš. družb, potreb na del. 37 143 143 10. Sred. iz doh. za pogodbene obveznosti na delavca — 113 — 11 Sred. iz doh. za zadov. skup. družbenih potreb na delavca 3.504 4.154 119 12. Sred. iz doh. za. zadov. sploš. družbenih potreb na delavca — — — 13. Povpr. upor. posl. sred. na del. — 9.635 — 14. Amortizacija nad minimal. stopnjami v prim. z doh. — — — 15. Doh. v primer, s povpr. upor. poslovnimi sredstvi — 7,79 — 16. Akumulacija v primerjavi z dohodkom — — — 17. Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom — — — 18. Akumul. v primer, s povpr. uporab, poslov, sredstvi — — — 19. Izguba na delavca — — — 20. Pov. št. delav. na podlagi stanja ob koncu meseca 212 249 117 21. Povp. št. del. na pod. vkalk. ur 211 241 114 PROIZVODNJA V TKALNICI ZAOSTAJA Pravimo, da je tkalnica »srce« proizvodnje in da od proizvodnje v itkalnici v veliki meri zavisi tudi proizvodnja ostalih obratov in v končni fazi poslovni uspeh kolektiva. Letos izgleda, da je z našim »srcem« nekaj narobe. Iz prikaza na diagramu vidimo, da smo skozi vsa prikazana leta povečevali produktivnost, v letošnjem letu pa se krivulja uspešnosti obrača navzdol. Plan proizvodnje za 9 mesecev je bil dosežen v t. m. 88 %, v 000 vot-kih pa 96,4 %. Vse kaže, da se proizvodnja tudi v zadnjem tromesečju ne bo bistveno popravila. Poleg nizke proizvodnje je posebno zaskrbljujoče tudi dejstvo, da kvaliteta izdelkov pada. Rastejo zastojne ure vsled popravil, posebno to velja za nekatere mojstrske partije. Vsa ta dejstva je treba analizirati, posebno to velja za odgovorne v tkalnici. Ugotoviti je treba vzroke za tako stanje in podvzeti primerne ukrepe, da se bo proizvodnja v tkalnici normalizirala, tako po količini kot tudi po kvaliteti. Ing. Lado Zabukovec M , 150 KO m . 120 . m 100 90 80 70 . 60 50 UO 30 . 20 Pokazatelji fizične proizvodnje, in proizvodnosti v tkalnici za obdobje 1967 - 1977 / / / / LEGENDA: V~~ ______ fizična proizvodnja / / ______ Število zaposlenih / _______Proizvodnja na izvršeno tkalsko uro _______ Proizvodnja na izvršeno delovno uro 10 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 197L 1975 1976 1977 [letoJ KOLEKCIJA 1978 DEKORATIVNE TKANINE, PRTI IN GARNITURE Razvojni oddelek oblikovanja je bil osnovan že leta 1956. Od samega začetka, ko so bili v njem trije ljudje, pa do danes je njegov vodja tovariš Sešek Ivo. Z njegovim imenom je tudi ozko povezana oblikovalna usmeritev tovarne Induplati. V letih, ko so v večini tovarn še iskali svoj stil, je bila usmeritev oblikovnega oddelka tovarne Induplati jasna: iti v korak s stanovanjsko kulturo v razvitih deželah, predvsem v Skandinaviji, uvesti za tisti čas revolucionarni barvni krog ter v stalni povezavi s komercialnim sektorjem, v katerega je vključena tudi raziskava trga, kreirati masovne artikle glede na zahteve trga in lansirati nove oblikovno zahtevnejše artikle ter z njimi vzgajati potrošnika. Med težkimi zavesami pade v oči težki karo Takšna usmeritev je bila in je lahko uspešna le ob tehnično in oblikovno usposobljenem kadru in ob veliki podpori vodstva tovarne. In uspehi so se vrstili: 3. zmaji z ljubljanskih sejmov, 6 pohval z ljubljanskih razstav z Bienala industrijskega oblikovanja, diploma z beograjskega sejma in še bi lahko naštevali. Pa ne samo nagrade, tudi uspešna prodaja in renome tovarne med potrošniki, tako glede kvalitete kot glede oblikovanja potrjujejo usmeritev tovarne in njenega vodstvenega kadra. V luksuznih hotelih visijo zavese kreiranega in proizvedene v Induplati — Bernardin, Babin kuk, Golf Park se ponašajo z njimi. V tonih iz kolekcije bodo odlično pristajale k modernemu pohištvu In vendar v Induplati še nismo zadovoljni, še iščemo novih poti, razširiti bi želeli razvojni oddelek oblikovanja, doseči preko svojih strokovnih služb še večjo povezavo s trgom — in to z neposrednim potrošnikom — bodisi tistim, ki si opremlja stanovanje ali s tistim, ki opremlja hotele, razstavne prostore in podobno. In zato vsako leto na jesen pregledujemo novo kolekcijo zaves. Lepa je enobarvna sukljanka s karirasto vezavo Kaj je v letošnji novega? Razstavljeni so bili štirje novi vzorci rustikal zaves — trije težji in en lažji. Med težkimi zavesami pade v oči težki karo (3324-160 cm), ki ga vidite tudi na sliki. V tonih iz kolekcije bo odlično pristajal k modernemu pohištvu. Manjše kariraste zavese, ki ustvarjajo domače vzdušje v kuhinji in ki se kompletirajo s prstom Polar, so artikel 3310/160 cm. Delale se bodo v petih barvah. Zavesa, ki je že v letošnjem letu naredila pravi »bum« v prodaji (na žalost ne tudi v proizvodnji) je artikel 3299/150 cm v štirinajstih dessenih. In še so tu lažja enostavna noka-sta zavesa (3322/140 cm), lepa enobarvna sukljanka s karirasto vezavo 3302/160 cm, pa še dve sukljanki 3323/160 cm — črtasta in karirasta z rjavimi nitmi. Lepa je nova kolekcija prtov in garnitur. Dva nova gostinska prta, potem že omenjeni Polar v pravokotni in okrogli izvedbi, zelo lepa garnitura EMA in nova čajna garnitura EVA. Nosilne tkanine 3317/150, 3325/150 in 3314 130, ki so se doslej delale ftffilpl ji,- ... . _ •fltsssn *ft: • c »Bum« v prodaji — na žalost ne tudi v proizvodnji pretežno za izvoz, so med izdelovalci pohištva vzbudile veliko zanimanje in brez dvoma si bodo utrle pot tudi na domači trg. In kako naj to razmišljanje o kolekciji zakjučimo? Brez dvoma je uspešna in bo na tržišču dobro sprejeta, upamo lahko samo, da bomo lahko naredili toliko blaga, da bomo vsaj v glavnem zadovoljili zahteve naših kupcev. Dipl ing. Cirila Černe Krvodajalci občine Domžale darovali 585 litrov krvi V znak priznanja za dolgoletno redno in množično sodelovanje pri krvodajalskih akcijah, je naša delovna organizacija na svečani prireditvi, ki jo je organiziral občinski odbor Rdečega križa Domžale v soboto, 22. oktobra, prejel posebno zahvalno diplomo. Diplome in spominske značke pa so prejeli tudi številni člani kolektiva, ki so darovali kri 5-, 10-, 15-, 20-, 25- in 50-krat. Ti so: 1. Ivan Pirc — diplomo — 50-kratni krvodajalec; 2. Lovro Giova-nelli — plaketo — 25-kratni krvodajalec; 3. Angela Lončar — značko — 20-kratni krvodajalec; 4. Heda Letnar — značko — 20-kraitni krvodajalec; 5. Marija Gorjup — značko — 15-kratni krvodajalec; 6. Gabrijela Oštir — značko — 15-kratni krvodajalec; 7. Mato Baloh — značko — 15-kratni krvodajalec; 8. Manija Dimc — značko — 15-kratni krvodajalec; 9. Milena Mrvar — značko — 15-kratni krvodajalec; 10. Ivanka šare — značko — 10-kratni krvodajalec; 11. Ivo Sešek — značko — 10-kratni krvodajalec; 12. Janez Hafner — značko — 10-kratni krvodajalec; 13. Rezka Huskič — značko — 10-kratni prvodajalec; 14. Jože Dolenc — značko — 5-kratni krvodajalec; 15. Ana Hanzlovski — značko — 5-kratni krvodajalec; 16. Bernard Jemec — značko — 5-kratni krvodajalec; 17. Janez Kralj — značko — 5-kratni krvodajalec; 18. Drago Starovašnik — značko — Sakralni krvodajalec; 19. Marija Škerjanc — značko — 5-kratni krvodajalec; 20. Martin Zdravič — značko — 5-kratni krvodajalec; 21. Meta Zupančič — značko — 5-kratni krvodajalec; 22. Stane Bec — značko — 5-kratni krvodajalec; 23. Milena Kveder — značko — 5-kratni krvodajalec. Občinski odbor Rdečega križa Domžale nam je poslal še posebej pismeno zahvalo sledeče vsebine: — Občinski odbor Rdečega: križa Domžale se vsem krvodajalcem delovnega kolektiva Induplati Jarše najlepše zahvaljuje za sodelovanje in darovanje krvi za zdravstvene — humane potrebe. Z vašim sodelovanjem smo letos presegli občinski plan krvodajalstva za 22 % in do avgusta meseca darovali 585 litrov krvi. Zahvaljujemo se tudi vsem organom samoupravljanja in Osnovni organizaciji za lepo in uspešno sodelovanje. Najlepša hvala. Letos je v dveh krvodajalskih akcijah darovalo kni več kot 150 članov naše delovne organizacije, prav gotovo pa se bomo tudi naslednjih akcij enako množično udeležili. Dajmo kri — rešujmo življenja! Mirjana Kavčič Ob rojstnem dnevu naše republike Leto 1977 je jubilejno leto. Zaradi tega se je zvrstilo že veliko proslav in prireditev. Tudi v naši delovni organizaciji smo v ta namen že imeli proslavo in sicer v počastitev Titovega rojstnega dne. Pred nami pa je ostal še finale tega leta s strani prireditev, in sicer 29. november. Naša želja je, da rojstni dan naše republike v tem letu še posebej počastimo. V ta namen pripravljamo proslavo, s katero bi dala tudi naša delovna organizacija prispevek k teinu velikemu prazniku. Obenem pa želimo, da bi na tej in podobnih prireditvah zbližali čimveč delovnih ljudi — članov naše delovne organizacije. Naš cilj je, da bi nihče ne zapustil prireditvenega prostora razočaran, temveč želimo, da bi v tem skopo odmerjenem času pozabili na vse tegobe, ki nas spremljajo iz dneva v dan. Take in podobne prireditve bomo v bodoče prirejali večkrat, kajti obeta se nam obnovitev dvorane, kjer se bomo lahko večkrat in udobneje sestajali in tudi zabavali. Namen vseh družbeno političnih organizacij in pa odbora za organizacijo prireditev v naši delovni organizaciji je, da geslo »človek, delo, kultura« kar se da vestno izpolnjujemo in nudimo neposrednemu proizvajalcu — samoupravljalcu delček razvedrila na tem področju. Janez Hafner Program za izvedbo določb zakona o združenem delo ROK ZA IZVEDBO: 30. 11. 1977 Naloge iz programa Faza naloge Nosilci XII. Sklenitev sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka TOZD in sprejem pravilnikov o razporejanju čistega dohodka TOZD- 3. Izvedba javne obravnave Odbor za samoupravne akte, pravna služba, sindikat XIII. Sklenitev sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev OD in sporazumov za delitev sredstev za osebne dohodke TOZD in DSSS ter sprejem pravilnikov o zasnovah in merilih za vrednotenje dela TOZD in delovne skupnosti 3. Izvedba javne obravnave Sindikat, odbor za OD, pravna služba ROK ZA IZVEDBO: 15. 12. 1977 Naloge iz programa Faza naloge Nosilci XIII. Sklenitev sporazuma — delitev sredstev OD in pravilnikov o osnovah in merilih za vrednotenje dela TOZD in delovne skupnosti 4. Določitev predlogov sporazumov in priprava referendumov Odbor za OD, EAS, kadr.-org. sektor, pravna služba, sindikat, DS DO in TOZD Izobraževanje v tkalnici Že dalj časa ugotavljamo, da nam primanjkuje v tkalnici mojsterski kader. Ta problem pa se je še zaostril z odhodom nekaterih starejših mojstrov v pokoj in na druga delovna mesta. Hkrati s tem se je pokazalo, da smo doslej premalo poskrbeli za strokovno izobraževanje mlajših, ki so prišli na ta delovna mesta v zadnjih dveh letih. Seveda se te pomanjkljivosti odražajo pri rezultatih našega dela, ki so letos precej slabši kot druga leta. Ker bomo dobili decembra in drugo leto maja nove brezčolnične statve, se je problem glede mojster-skega kadra še bolj zaostril. Ta problem smo začeli reševati s tem, da smo potom razpisa zaposlili 8 pripravnikov za mojstre, ki imajo vsi poklicne šole kovinske stroke. Te pripravnike sedaj poučujemo pri praktičnem delu in na predavanjih, ki se vrše vsak dan od 10. do 14. ure v prostorih našega strelišča, po vnaprej pripravljenem učnem načrtu. Teorijo predavajo naslednji tovariši in tovarišice: Tehnologijo tkanja -in strokovno računstvo dipl. ing. Janez Pezdir, Enciklopedijo tekstilne tehnologije dipl. ing. Daliborka Podboj, Vezave tkanin tov. Ivo Sešek, Varstvo pri delu ing. Brane Zupan, dr. Marija Šiška in sestra Majda Škrinjar, Samoupravna organiziranost tov. Ingo Paš in Tekstilne surovine tov. Alojz Pušlar. Vse naštete tovarišice in tovariši so resno in prizadevno pristopili k temu delu. Pri predavanjih smo opazili, da se bomo morali v ta namen opremiti z raznimi učnimi pripomočki, da bo pouk bolj nazoren. Zaenkrat smo glede tega pri nas še začetniki. Če bomo z izobraževanjem naših delavcev nadaljevali, kar pa je nujno potrebno, se bomo morali na to tehnično bolj pripraviti. Praktični del poučevanja se vrši v tkalnici sami. Naši pripravniki se učijo sedaj predvsem tkati. Po učnem načrtu so se naučili najprej tkalski vozel, potem so delali praktično na vseh fazah tehnološkega procesa v pripravljalnici. Čaka jih še vdevanje v liste in greben, remont listovk, priprava strojev za tkanje, uravnava tkalskih strojev, pravilno vzdrževanje strojev, kontrola tkanja, mazanje strojev in organizacija dela na partiji. Za praktični pouk so zadolženi tov. Franc Rihtar, Venčeslav Perko, Franc Bleje. Organizirali bomo tudi tečaje za uravnavanje tkalskih strojev, ki jih bo vodil priznani strokovnjak rtov. Bajželj. Ob vsem tem bi povedal, da v tkalnici zelo pogrešamo nek prostor, kjer bi se vršil praktični pouk za mojstre in tkalke. V obratu samem je to zaradi ropota skoraj nemogoče. Upam, da bomo probleme prostora rešili že drugo leto. Tedaj bomo v tkalnici posvetili -izobraževanju tkalk in mojstrov dosti več časa kot do sedaj. Alojz Pušlar Borovo je proslavljalo OB TRIDESETLETNICI IZHAJANJA TOVARNIŠKIH GLASIL PRI NAS 2. in 3. novembra letos je bila v Borovu zvezna proslava ob 30-lctnici izhajanja tovarniških glasil pri nas. Na proslavo! je bila povabljena petčlanska slovenska delegacija, glasilo jeseniških železarjev »Železar« pa je dobilo kot najstarejše glasilo v združenem delu v Sloveniji posebno zvezno priznanje. Slavnostni govornik na osrednji slovesnosti je bil tovariš Miha Spil jak. Več o tem bomo poročali v naslednji številki. Urednica m. im Pogled v tkalnico Razširjen sestanek političnega aktiva 27. 10. 1977 se je v naši sejni sobi sestal politični aktiv Induplati z vodji samoupravnih centrov, obratovodji in vodji TOZD. Od 58 vabljenih se jih je sestanka udeležilo 51. Na dnevnem redu so bile tri točke, in sicer pod prvo obravnava rezultatov 9-mesečnega poslovanja, pod drugo urejanje dohodkovnih odnosov v Induplati Jarše in pod tretjo predlog za določitev datuma za prvo od treh delovnih udarniških sobot, ki jih je sindikat predlagal za pridobitev dela sredstev za adaptacijo ambulante Induplati. Rezultate 9-mesečnega poslovanja je podala in obrazložila tov. Francka Marinškova, šef finančnega sektorja, koncept novega sistema delitve sredstev za osebne dohodke v TOZD in USSS v sestavi delovne organizacije Induplati pa je podal in obrazložil tov. Ingo Paš, vodja pravne službe. Na obe podani točki ni bilo Pripomb. Predsednik KOOS, tov. Venčeslav Perko je podal predlog za prvo udarniško soboto, ki naj bi bila 5. novembra 1977. Ker so prisotni postavili nekaj vprašanj, je tov. direktor Srečo Bergant ponovno obrazložil problem naše ambulante. Poudaril je med drugim, da je akcija udarniških sobot predvsem političnega značaja in je zato odločitev delavcev povsem prostovoljna. Poudaril pa je tudi, da bi tako pridobljena finančna sredstva predstavljala samo simboličen del celotnih predvidenih stroškov (okrog 400 stalili milijonov i-n ne samo 200 starih milijonov, kot je bilo v biltenu pomotoma objavljeno), katere bi seveda krila DO iz sklada skupne porabe, deloma bi sredstva prispeval tudi Zdravstveni dom Domžale. Sprejet je bil sklep, da se postavi predlog o delovnih sobotah na glasovanje po samoupravnih centrih. Sekretar KOOS Koncept novega sistema delitve OD v Induplati I. STRUKTURA OSNOV IN MERIL V novem sistemu delitve sredstev za osebne dohodke naj bi uporabljali naslednje osnove in merila: 1. Sestavljenost dela (kvantum) 2. Količino, kvaliteto in gospodarnost dela (kvaliteto) 3. Ustvarjalnost pri delu (inovacije) 4. Rezultati dela in poslovanja TOZD in DSSS ter delovne organizacije 5. Vrednost točke 6. Minulo delo Ad 1) Sestavljenost dela (kvantum) Sestavljenost dela uredimo v katalogu del, ki naj bi ga sprejeli na osnovi skupne metodologije za vsako TOZD in DSSS posebej in v katerem naj bi razvrstili dela po njihovi zahtevnosti predvsem na osnovi sledečih kriterijev: a) izobrazba b) izkušnje c) odgovornost d) pogoji opravljanja del (vplivi okolja). Navedene kriterije je seveda mogoče in tudi potrebno še specificirati. Ad 2) Količina, kvaliteta in gospodarnost dela (kvaliteta) Količino, kvaliteto in gospodarnost dela naj bi ugotavljali na osnovi ustreznih normativov pri vseh delih, kjer je podana možnost njihovega neposrednega fizičnega merjenja, in sicer bodisi individualnega bodisi skupinskega, to je zlasti pri vseh delih v neposredni proizvodnji. Pri delih, pri katerih je podana le možnost njihovega posrednega merjenja, pa naj bi jih ugotavljali na osnovi posebnih kriterijev, s katerimi bi ugotavljali povečano produktivnost in povečan dohodek. Za posamezna ključna dela oz. naloge pa bi uporabili še posebna merila, kot so doseganje normativa zalog, dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi ipd. Obenem bi pri navedenih delih izpolnjevanje teh kriterijev ugotavljali tudi na osnovi ocenjevanja. Doseganje navedenih kriterijev količine, kakovosti, gospodarnosti, moramo ugotavljati skupno v njihovi medsebojni odvisnosti, tako da izpolnjevanje kateregakoli od navedenih kriterijev neposredno vpliva na izpolnjevanje drugih kriterijev. Tako bo moralo biti izpolnjevanje določenega količinskega obsega dela (glede na normativ izdelavnega časa oz. obratovalnega časa) v neposredni odvisnosti od izpolnjevanja kriterija kvalitete in gospodarnosti dela (glede na določene normative kvalitete, materiala, dovoljenega izmečka, zastojev, stroškov tekočega vzdrževanja in amortizacijskih stroškov itd.). Pri tem bo mogoče upoštevati npr. izpolnjevanje količinskega obsega dela le glede na doseženo kvaliteto dela (to je zlasti doseganje I. kvalitete, ki naj bi se edina stimulirala, medtem ko naj bi se II. kvaliteta po potrebi le delno, vendar destimuativno upoštevala, III. kvaliteta pa sploh ne). Posebej kaže povdariti, da nahajamo pri določanju kriterijev gospodarnost dela (to je doseženih prihrankih v odnosu do sredstev dela in predmetov dela) določeno prekrivanje s kriterijama doseganja določene količine in kakovosti dela, saj bo manjše število zastojnih ur ali manjši izmet nedvomno moral nujno dobiti svoj pozitiven odraz tudi pri doseganju navedenih kriterijev. Zaradi tega bo treba slednji kriterij upoštevati zlasti kot stimulativno merilo, po katerem naj bi se pozitivno preseganje takšnih normativov upoštevalo v dodatni večji meri, kot bi se sicer že upoštevalo po navedenih kriterijih doseganja določene količine in kakovosti dela. Obravnavane kriterije bo treba urediti v posebnih aktih za vsako TOZD in DSSS posebej, vendar v skladu s prevzetimi obveznostmi iz samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih, to je zlasti obveznostmi, da se za izpolnjevanje teh kriterijev določijo ustrezni individualni oz. skupinski normativi, kjerkoli je to mogoče (zlasti v neposredni proizvodnji) kakor tudi da se za druga dela določijo navedeni posebni kriteriji in za določena ključna dela oz. naloge še posebna merila. Te posebne kriterije in merila naj bi ta sporazum tudi še konkretiziral, s tem da bi omogočal njihovo urejanje v TOZD in DSSS le glede določenega obsega (kvantifikacije) v okviru določenih limitov. Prav tako naj bi se v tem sporazumu določila minimalna metodologija ocenjevanja izpolnjevanja obravnavanih kriterijev pri delih, kjer ga ni mogoče zajemati z ustreznimi normativi. Ad 3) Ustvarjalnost pri delu (inovacije) Navedeno materijo naj bi TOZD in DSSS uredile v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih enotno v posebnem skupnem splošnem aktu. Posebno nadomestilo za inventivno dejavnost oz. kakršnokoli drugo ustvarjalnost pri delu bo treba določati v odvisnosti od vrednostnega učinka takšne inovacije oz. ustvarjalnosti (povečanje dohodka). Pri tem bo moralo biti merilo določeno tako, da se bo to posebno nadomestilo gibalo v sorazmerju s prirastom dohodka. Pri oblikovanju navedenega merila bo treba upoštevati določbe zakona o združenem delu, ki se nanašajo na udeležbo pri skupnem dohodku, tako da bo to nadomestilo imelo značaj nadomestila za gospodarjenje. Ad 4) Rezultati dela in poslovanja TOZD in DSSS ter delovne organizacije Navedeno osnovo za delitev sredstev za osebne dohodke naj bi ugotavljali na osnovi meril, kot so doseganje planiranega celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka. Pri tem bi oblikovanje osebnih dohodkov po tej osnovi zapo-padli s sistemom oblikovanja vrednosti točke v TOZD in DSSS. Ad 5) Vredonost točke Vrednost točke naj bi se oblikovala po merilih, navedenih pod Ad 4), pri čemer bi lahko ohranili dosedanji sistem, po katerem se v svoji naj nižji in naj-višji vrednosti letno planira, določa pa konkretno za vsako tromesečje posebej. Vrednost točke bo treba posebej ugotavljati tudi za vsako TOZD in DSSS. Pri tem bi tako ugotovljene vrednosti točke v posameznih TOZD in DSSS lahko dodatno korigirali s posebnimi skupno dogovorjenimi merili, v katerih bi zagotovili vpliv uspešnosti poslovanja v drugih TOZD oz. DSSS v delovni organizaciji. Takšno dodatno skupno merilo bi lahko predstavljalo ponderirano povprečje vrednosti točke v delovni organizaciji z določitvijo ustreznega limita za določitev njene vrednosti (npr. da lahko ugotovljena vrednost točke v posamezni TOZD oz. DSSS maksimalno odstopa od tako ugotovljene povprečne vrednosti za plus oz. minus določen odstotek). Pri tem velja pripomniti, da bi ob tako zagotovljenem dodatnem vplivu na oblikovanje vrednosti točke kazalo posebej razmisliti o potrebnosti planiranja njenih vrednostnih limitov. Oblikovanje vrednosti točke bi bilo treba urediti v samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih. Ad 6) Minulo delo Pri oblikovanju sistema delitev sredstev za osebne dohodke moramo posebej upoštevati minulo delo, pri čemer bo treba izhajati iz dveh osnov, in sicer: a) razporejanje dohodka v sredstva akumulacije b) gospodarjenje s sredstvi akumulacije. Kot merilo za ugotavljanje delavčevega prispevka z minulim delom bo treba določiti povečano produktivnost in dohodek zaradi sprejetih določenih poslovnih odločitev (zlasti investicijskih naložb). Za konkretno izpeljavo sistema bo potrebno zlasti: — evidentirati razporejanje dohodka v srdestva akumulacije za vse prizadete delavce; pri tem bo treba določiti kriterij za ugotovitev tistega dela čistega dohodka, ki so delavci razporedili iz svoje osebne in skupne porabe v akumulacijo (materialni pogoj bo vsekakor zadosten ustvarjalen dohodek, kot kriterij pa bi lahko uporabili družbeno dogovorjenega obsega sredstev za osebne dohodke in skupno porabo po pokritju navedenih obveznosti za njegovo izločanje v sredstva rezerv in za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela predstavljalo osnovo za uveljavljanje pravic do dela osebnega dohodka z naslova minulega dela) — evidentirati uporabo tistega dela sredstev akumulacije, ki predstavlja osnovo za uveljavanje pravic do dela osebnega dohodka z naslova minulega dela; že ob izločitvi tega dela sredstev v akumulacijo bo treba določiti namen njihove uporabe: obenem bo treba določiti kriterij za presojo gospodarskega učinka poslovne odločitve, to je stopnjo povečanja dohodka, ki daje osnovo za uveljavljanje pravic do dela osebnega dohodka z naslova minulega dela, kakor tudi kriterij za določitev obsega sredstev, ki jih je mogoče nameniti za delitev na osebne dohodke z naslova minulega dela nas razgovor Enaintrideset in pol let aktiven Pj"cd nedavnim je odšel v pokoj naš sodelavec in neutrudni družbenopolitični delavec, tovariš Slavko Osolin, obratni ključavničar. Srečala sva se, ko je v sekretariatu prevzemal dokumente in se zmenila za pogovor. Meglenega jutra sem se znašla na dvorišču napol kmečke hiše v Spodnjih Jaršah, kjer Slave stanuje. Bila sem kar malo presenečena, ko ga zagledam pred velikim kupom drv z žago v roki. »Pripravljamo se na zimo!« sc zasmeje. Stopila sva v hišo, kjer se je odvijal najin pogovor. Tov. Osolin, kako se počutite, ko vam ni treba vsak dan v tovarno? Ja, včasih me malo stisne pri srcu! Ni lahko, če si navajen leta in leta skoraj v vsakem času odhitet v tovarno. A dolgčas mi ni. Doma je vedno dovolj dela. Imam tudi delavnico za popoldansko obrt, delam gorenjske ograje in podobno. Kdaj pa ste nastopili službo v Induplati? V Induplati sem prišel 6. 3. 1946. Ja, takrat ni bilo lahko. Ni bilo materiala, orodja, ni bilo uvoza, vse je bilo porušeno, vse smo si morali sami narediti. Spominjam se, da smo bili veseli, če smo dobili kakšen vijak ali kaj podobnega, da smo ključe sami delali, prav tako orodje, ki smo ga potrebovali. Večkrat sem v zadnjih časih našim fantom v delavnici dejal, da bi morali delati v letih od 1946 pa do 1948 ali d° 1954, pa bi videli, kaj se pravi res nič imeti! Kaj se pravi delati! Sploh pa od 1946. pa do 1948. leta, ko je bila lahko vsaka napaka ali nedelavnost že sabotaža. Saj kasneje se je politika spremenila, ker je bilo v takem vzdušju res težko delati in smo to vsi spoznali. Česa se še spomnite iz tega obdobja? Res, bile so težave, ker je bilo to obdobje graditve, obnavljanja naše domovine, bile pa so tudi luštne stvari, dogodki, ki jih ne moreš pozabiti. In take si raje zapomnim kot tiste neprijetne. Tudi iz partizan-srane, iz mojega kurirskega dela sem si zapomnil samo tiste dogodke, zaradi katerih smo se v četi vsaj tri dni smejali. V tovarni smo se v prvih letih P° vojni vozili na izlete s starim tovornjakom in kasneje še s prede- lanim vojaškim avtobusom. Oba sta nas večkrat pustila na cedilu, da so nas morali nazaj »šlepati« ali pa smo se vračali z vlakom. Bilo je res zabavno. Pa tudi vedno smo bili za kakšno neumnost, za kakšno šalo ... V tovarni pa je bilo najtežje, kadar so stari stroji im naprave nagajale. Spominjam se, da smo morali včasih, ko je še stala stara kotlarna, po cele noči delati, noč za nočjo krpati slabe cevi, skozi katere je uhajala para. Včasih so me prišli klicat ob dveh ponoči. Delal sem vse nedelje! Nekaj najlepšega -in nepozabnega pa je bilo doživetje ob nakupu novih strojev. Ne da se povedati, kaj je bilo res posebno doživetje, da ne nam je to vsem takrat pomenilo, to je bilo res posebno doživetje in vem, da ne samo meni, ampak smo vsi skupaj tako doživljali. Na splošno je bilo vzdušje drugačno. Delavci smo se čutili bolj povezane. Mogoče so nas tudi povezovale skupne akcije, ki jih je bilo takrat ogromno. Saj skoraj ni bilo nedelje, ko ne bi udarniško delali. Tako smo nabrali sredstva za temeljna dela za graditev provizori-jev, potem za našo sindikalno dvorano, ki smo jo adaptirali (prej so bili tam hlevi) im opremili z odrom, reflektorji, kinoprojektorjem, zavesami, stoli itd., kasneje smo udarniško delali tudi za počitniški dom na Mali planini. Delali pa smo tudi za obnovo porušenih vasi kot je bilo zlato polje in druga. Vemo, da ste kljub vsem težavam na delovnem mestu našli še dovolj časa za družbenopolitično udejstvovanje. Kje vse ste delovali? Ja, kmalu v začetku sem bil nekaj let predsednik upravnega odbora, potem sem bil v DS vsako drugo mandatno dobo, zadnjih pet, šest let pa sem bil predsednik ZB NOV Induplati. Bil sem tudi med aktivnimi borci, ki jih je v Induplati še samo nekaj. Kaj bi lahko povedal o tem delu? Ja, tudi tu so bile včasih težave, vedno pa srno glasovali in bili navdušeni za novosti, za dograjevanje, pa čeprav smo morali zato delati tudi v nedeljah. Pri ZB smo sproti reševali vse tekoče zadeve, ki smo jih dobili iz občine. Ob praktičnih akcijah smo vedno sodelovali, člani ZB pa so bili tudi ves čas prisotni v samoupravnih organih. Od 1946. leta dalje sem tudi ves čas sodeloval pri gasilski četi Induplati. Bil sem za strojnika in sem se udeležil tudi zadnjega tekmovanja v prejšnjem mesecu. Tov. Osolin, pa mislite sedaj vse te dejavnosti izpreči? Ah, čisto vse ne moreš pustiti! Verjetno bom deloval pri terenski organizaciji ZB, v Jaršah imamo gasilce, ko bodo pa imeli naši v tovarni kakšno tekmovanje veteranov, pa mislim, da me bodo še povabili... Tako sva zaključila najin pogovor. Tovariša Osolina bomo v tovarni resnično pogrešali, tako zaradi njegovega zavzetega dela kot zaradi nepreneline dobre volje in hudomušnosti, ki je je bil vedno zvrhano poln. Sicer pa je obljubil, da se bo še oglasil. Želimo mu še veliko sreče! Razgovor vodila urednica določiti delitve instrumente, na osnovi katerih pridobivajo prizadeti delavni del osebnih dohodkov z naslova minulega dela; pri tem bo treba upoštevati razmerje sestavljenega in enostavnega dela teh delavcev v času razporeditve sredstev v akumulacijo na račun njihove osebne in skupne porabe — določiti trajanje pravice do dela osebnega dohodka z naslova minulega dela (bodisi časovno bodisi z rokom amortizacije naložbe ipd.). Delitev sredstev za osebne dohodke z naslova minulega dela bo treba urediti v osnovah in merilih s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih. Pri tem bo treba upoštevati tako naložbe v lastni TOZD kot naložbe z združevanjem sredstev drugih TOZD. V naslednjem primeru bo mogoče nameriti za delitev sredstev na osebne dohodke z naslova minulega dela dogovorjeni del nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi. Pri uveljavlanju pravice do dela osebnega dohodka z naslova minulega dela se poraja kot posebno vprašanje, s katerim trenutkom naj ta sistem uveljavimo, še posebej, kako ugotoviti in ovrednotiti minulo delo v preteklem obdobju. Bržkone bo treba pristopiti k rešitvi, da se sistem nagrajevanja po minulem delu uveljavi le za naprej. Dipl. iur. Ingo Paš V Vinči in na Djerdapu IZLET ČLANOV DRUŠTVA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV JARŠE DITTS Jarše se zavzema ja strokovno izobraževanje, kamor sodi tudi spoznavanje sorodnih ali povsem drugih dejavnosti od tekstilne. Že dolgo časa je največ želja po obisku drugih delovnih organizacij. Posebej smo vsi željni videti vrhunske dosežke, ki so plod dela naših ljudi, kar si štejemo v veliko čast. Tako se je porodila v preteklih mesecih želja, da si ogledamo nuklearni inštitut Boris Kidrič v Vinči, katerega je kot prvi organiziral v naši državi, po nalogu tovariša Tita, profesor Savič, ki je bil nekaj časa celo sodelavec slovite znanstvenice Irene Joliot Curie. Poleg ogleda Inštituta smo pobliže spoznali tudi utrip življenja našega glavnega mesta Beograda in se kot nameček odpeljali še do hidroelektrarne na Donavi v Djerdapu. M Tekija, zadnje pristanišče pred HE Djcrdap Devetega septembra smo najbolj vneti člani društva z dveurno zamudo odleteli z j atovim letalom z Brnika v Beograd. Glavno mesto nas je pričakalo v soncu in v poletni vročini. Bilo je tudi soparno, skratka vreme, kakršnega pri nas ne poznamo. Od Surčina proti Vanči smo si iz avtobusa ogledovali predmestje Beograda. Z zanimivostmi, ki smo jih videli, nas je seznanil naš šofer, ki je to dodatno delo dobro opravil namesto vodiča, ki smo ga dobili šele kasneje. Vinca se nahaja 14 km od Beograda in je na desni strani Donave. V tej tihi, z zelenjem obdani srbski vasici, so postavljeni sodobni radio-kemični laboratoriji, pospeševalniki iter dva raziskovalna nuklearna re- aktorja. Cas, ki nam je bil na voljo, je bil prekratek, da bi si lahko ogledali celotni prostor instituta, ki se razteza na nekaj hektarih. Delo instituta nam je strokovno tolmačil namestnik direktorja ke-mično-biološkega instituta. Med drugim je poudaril dobro sodelovanje s slovenskimi znanstveniki s tega področja. Kot vsi naši instituti se tudi ta vzdržuje samostojno z deli za razne namene in dobiva le nekaj denarja iiz naslova dotacij republiške -raziskovalne skupnosti. Institut šteje 110 sodelavcev. Program dela zajema proizvodnjo in raziskovanje radiokativnih substanc (izotopov), ki služijo za izvor žarčenja v medicini ter v sodobni industrijski tehnologiji. Konkretno se radioaktivno žarčenje uporablja za sterilizacijo medicinskih instrumentov, kon-serviranje hrane, za dezinfekcijo žitaric. Z izotopi zalagajo preko 40 bolnišnic ter neukleamih medicinskih centrov lin centrov za odkrivanje in zdravljenje rakavih obolenj. V industriji uporablja 46 podjetij izotope za ugotavljanje čistoče ter za odkrivanje napak v litinah (gama-defektoskopija), kvalitete v veznih šivih, za kontrolo debeline v tekstilni industriji, v proizvodnji papirja, za odstranjevanje elektrici-tate, za radioaktivne strelovode in podobno. V šoli, katero so ustanovili leta 1954, so izšolali že dva tisoč strokovnjakov za delo z izotopi. Program raziskav sloni predvsem na zanimanju nekaterih industrijskih vej ali na direktnih stikih za potrebe gospodarstva. Največ se usmerjajo na raziskave domačih surovin (rudnine, keramični materiali, kovine). Tako so končali raziskave bakra za izdelavo neuničljivih elektrod za odporno varjenje, posebne vrste zlitine za izdelavo elektrodnih lončkov pri suhih baterijah, raziskave novih izolacijskih materialov na bazi pirogra-fike ter pooglenju vlaken, izdelavo posebno visoke porozne in fine keramike in še več drugega. V radio-metalurškem institutu smo videli demonstracijo pooglenja našega izdelka -artikel 3250 ter iz-gled takšnega posebnega anizotrop-nega izolacijskega materiala, ki je obdelan s pirolitičnim ogljikom. Ogledali smo si znanstvencnrazisko-valnii reaktor z močjo 10 MW, ki je bil pred leti naj večji v Evropi. Komandni most, s katerega kontrolirajo in vodijo delo reaktorja, nas je spominjal na televizijsko oddajo iz Houstona. Vstop v prostor z reaktorjem je dokaj zapleten; pri vhodu v stavbo mora obiskovalec odložiti vso prtljago in paziti, da z dotokom zunanjega zraka ne povzroči podtlaka v prostoru, v katerem je reaktor. Ob izstopu pa mora vsakdo mimo kontrole, ki jo opravijo in- strumenti, da ni prišlo pri obiskovalcu do možne radioaktivne zastrupitve. Akceleratorjev nismo videli, ker so bili znanstveniki na strokovnem sestanku. Delo je programirano, ravno tako tudi zastoji, ki so lahko le v času, ko naloge ne tečejo. Na koncu razlage nam je naš spremljevalec prof. Savič povedal 'tudi o velikem pomenu, ki ga ima institut v Vinči pri izgradnji atomskih central, virih energije v naši državi. Beseda je stekla tudi o zastrupljanju okolja z radioaktivnimi žarki, kar je predavatelj spodbil s pripombo, da je proizvodnja energije iiz atomskih central dandanes najbolj »čista«. Hladilna voda ima potem, ko priteče iz reaktorja le stotinko vrednosti naravne radioaktivnosti, ki jo človek tekom let sprejema iz svoje okolice (cement, opeka, sadra, premog). Sevanje v rudnikih urana in v njihovi okolici iter v vesolju pa je neprimerno večje zato ni nevarnosti, da bi bile hladilne vode zaradi sevanja človeku nevarne. Našemu organizmu bolj škodujejo nerazkrojene kemikalije, katere danes v velikih količinah uporabljamo za »boljše« življenje (pesticidi, strupi, detergenti), kot radiacija iz atomskih central. Preostali čas tega dne smo si ogledali naše glavno mesto. Odpeljali smo se do Avale, kjer stoji Meštro-vičev spomenik padlemu junaku, in nazadnje pri vijugali nazaj v mesto. Muhasto vreme je postalo neprijetno. Na Kalemegdanu smo bežali pred nevihto. Košava nas je prisilila, da smo predčasno zaključili 'ogled mesta. Vtis, ki smo ga v tem kratkem času dobili je, da je Beograd že velemesto s poldrugim milijonom prebivalcev. Utrip življenja ne zamre niti v pozni večerni uri, toda najbolj živahno, morda zato, / imr Pogled z avtobusa na hidroccntralo — kontrolni stolp na jugoslovanski strani ker smo tam bili, je v Skadarski ulici, kjer odmevajo dolgo v noč iz kavarn stare narodne pesmi, ki slikovito oživljajo življenje Beograda tridesetih let. Naslednji dan smo obiskali hidroelektrarno Djerdap na Donavi. S hidrogliserje-m smo od Beograda do Tekije pluli tri ure in pol. Velika reka prehaja neopazno v jezero, ki je dolgo 135 kilometrov in ponekod široko tudi 5 kilometrov. Nastalo je Pri gradnji jezu in šteje med naj-večje te vrste. Na obrobnem pogorju so še ostanki, ki pripovedujejo o bogati zgodovini teh krajev. To vodno pot in cesto ob njej so uporabljali že stoletja pred našim štetjem Dračani, Turki in Rimljani. Na Avali — Spomenik neznanemu junaku. Košava tudi tekstilcem ni prizanesla Večji del stare ceste je sedaj potopljen, ploščo, ki jo je Trajan dal postaviti kot znak kraja, kjer je končal svojo pot, pa so ponovno vzidali nad vodo in nad krajem, kjer je bila dve tisočletji. Prelepi sta tudi smederevska in golubačka trdnjava ter vasici, ki so redko posejane okrog te vodne poti. Med plovba smo vedno znova srečevali konvoje tovornih ladij, ki so bili opremljeni z zastavami različnih držav. Umetno jezero in človekova volja sta terjali potopitev nekaterih krajev. Tako so ostali pod vodo romunsko mesto Orsova ter na naši strani Donji Milanovac in še nekateri drugi zaselki. Naši prebivalci so zahtevali od graditeljev, da njihove hiše »preselijo« na nepoplavljena mesta, tako je zrastel novi Donji Milanovac nekaj kilometrov nižje. Tekijo pa so ponovno zgradili na istem kraju le višje, to je nad gladino Donave. Ko smo pristali v Tekiji, tam se konča vodna pot za gliser, smo dobili vtis, da smo v nekdanjem mestu, ker je novo zgrajeno točno tako, kot je bilo staro. Od Tekije do Džerdapa smo se prepeljali z avtobusi. Zadnja postaja pa je bila v Kladovu. Na Djerdapu so nam pokazali film o delu na Djerdapu. Ogledali smo si del našega poslopja s turbinami. Pretočni bazen za transport ladij iz ene strani jezu na drugo — višinska razlika je 30 metrov — je bil nezaseden. Jez je zgrajen iz dveh povsem enakih delov. En del je jugoslovanski, drugi romunski. V elektrarni proizvedejo na leto 11 milijard kWh električne energije. V na- slednji fazi bodo zgradili daljnovoda do Makedonije in do Slovenije in tako omogočili 100 0 ,, Izkoriščanje te velikanske hidrocentrale. V teku pa so že pripravljalna dela za hidroelektrarno Džerdap II. Za povratno pot do Beograda smo potrebovali eno uro dalj ali 4 ure in pol. V nedeljo dopoldne, to je tretji dan naše ekskurzije pa smo se iz Beograda vrnili v Ljubljano zopet z letalom JAT. Tokrat brez zamude. Dipl. ing. Daliborka Podboj Evidentiranje kandidatov Na sestanku IO KOOS, dne 11. 10. 1977 je koordinacijski odbor za volitve predlagal kandidate za delegate Induplati v Samoupravne interesne skupnosti in Zbor združenega dela pri Skupščini občine Domžale. V SIS za vzgojo in izobraževanje: Prenar Jože Vrhovnik Majda Kosmač Albina Sušnik Olga Dimc Marija V SIS za raziskovalno dejavnost: Podboj Daliborka Kavčič Rajko Anzi Friderik Černe Cirila V SIS za zdravstvo: Klemenčič Tončka Slapšak Marjan Andromako Vida Knep Jože Zupan Brane V SIS za stanovanjsko dejavnost: Kurzweil Breda Cerar Francka Ciglar Ljuba Zorman Nevenka Pele Kati Gorjup Erika V SIS za socialno varstvo: Peče Regina Pirnat Cilka Gorjup Marija V SIS za pokojninsko in invalidsko varstvo: Korošec Ema Mrvar Milena V SIS za zaposlovanje: Plaznik Olga Mrdjenovič Drago Koželj Vida Križman Oton V SIS za telesno-kult. dejavnost: Majdič Franc Kurzweil Vinko Andromako Daniel Kavčič Mirjana Lavriša Stefan Zupan Marjan Vuk Andja V SIS za otroško varstvo: Jerman Marica Česnik Ivica Dimc Pavla Dajčar Frančiška Pollak Marija V SIS za kulturno dejavnost: Ručigaj Iva Veider Franc Kosmač Janez Hafner Janez Kepec Vinko V zbor združenega dela Skupščine občine Domžale: Grčar Jože Rihtar Gizela Ručigaj Anton Sasso Viktor Zrim Rudi Stopar Francka Narobe Lado Kurent Franc Cerar Miro Porenta Slavi Gorza Veronika Kramberger Maks Požar Miha Videnšek Anton Ulčar Štefka Dne 27. 10. 1977 pa so bili predlagani kandidati za občinsko disciplinsko komisijo in sicer: Pungerčar Kristina Soltič Ivo Srša Zofija Grbec Jože Poudarjamo, da so vsi imenovani tovariši šele predlagani za delegate in ne že izvoljeni. Koordinacijski odbor za volitve Srečanje novinarjev združenega dela v Induplati Pravilnik o urejanju izdajateljskih razmerij in o izdajanju glasila V torek, 4. oktobra je v naši delovni organizaciji potekal celodnevni seminar za novinarje v združenem delu. Seminarja se je udeležilo 30 urednikov tovarniških glasil oz. informatorjev v združenem delu iz občin Litije, Domžal, Kamnika in Ljubljane-Bežigrada. Glavni namen seminarja je bil predstavitev Pravilnika o urejanju izdajateljskih razmerij in o izdajanju glasila, seminar pa naj bi tudi pripomogel k izmenjavi delovnih izkušenj, predstavitvi delovne organizacije in sistema obveščanja v njej ter ustanovitvi regionalnega aktiva novinarjev združenega dela pri področnem aktivu Društva novinarjev Slovenije. V naši republiki izhaja skoraj 500 glasil organizacij združenega dela, ki bi po zakonu o javnem obveščanju morala biti vsa prijavljena pri izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, komisije RS ZSS za obveščanje in politično propagando pa bi morala dati svoje soglasje na temeljno vsebinsko zasnovo glasila. Ta določba velja za vsa glasila pa naj bodo na kakršen koli način razmnožena ali tiskana. Zakon velja že štiri leta, ustrezno so-glase pa si je pridobilo le 117 izdajateljev, med njimi tudi naša DO. Vendar je zakon o združenem delu medtem prerasel tudi določila, na katera je sekretariat za informacije pred sprejetjem zakona o združenem delu dal svoje soglasje. Praksa je pokazala, da je bilo pisanje tega pravilnika pretrd oreh za večino delovnih organizacij, zato je komisija RS ZSS za obveščanje in politično propagando v sodelovanju s sekretariatom za informiranje pri izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije pripravila ustrezen osnutek pravilnika. Sindikalna komisija pa je v sodelovanju z delavsko univerzo »Tomo Brejc« iz Kranja pripravila 13 regionalnih seminarjev, od katerih je bil prvi med njimi v naši delovni organizaciji. Naj na kratko še omenim, kako je potekal sam seminar. Tovariši, med njimi Matjaž Vizjak, predsednik komisije RS ZSS za obveščanje in politično propagando, tov. Peter Štefančič, vodja informativne službe pri RSZS Slovenije in tov. Urbasova, ki se s pravne strani ukvarja z informiranjem, so si najprej ogledali našo delovno organizacijo. Nato smo se s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov ter z nekaterimi predstavniki vodstva sestali v naši sejni sobi. Predstavili smo sistem obveščanja v naši DO, spregovorili o njem tudi kritično, v sproščenem pogovoru pa smo se soočili s težavami na področju informiranja tako pri nas kot v drugih delovnih organizacijah. Čeprav naše informiranje še ni zadovoljivo, je bilo iz razgovorov opaziti, da se v nekaterih DO otepajo z veliko večjimi težavami kot v Induplati. Tako kot pri nas tudi drugod še močno šepa delegatski sistem, kjer bo treba največ narediti. Kasneje je pravnik tov. Mitja Grčar predstavil Pravilnik o urejanju izdajateljskih razmerij in o izdajanju glasila. Pravilnik natančno določa o čem naj glasilo in ostale informativne priloge (npr. bilten) poroča oz. obveščajo, določa pristojnosti, pravice in odgovornosti v zvezi z vsebinsko zasnovo in organizacijo izdajanja glasila in rednih informativnih prilog, določa funkcijo in odgovornost uredniškega odbora ter glavnega in odgovornega urednika (ena oseba), naloge in pristojnosti delavskega sveta v zvezi z izdajanjem glasila in še nekatere druge določbe. Seveda pa delovna organizacija lahko pravilnik po svoje nekoliko spremeni ali dopolni. Statut delovne organizacije Induplati pa več ali manj podobno ali celo enako določa urejanje in izdajanje glasila ter vsebinsko zasnovo, saj je v celoti v skladu z republiškim zakonom o javnem obveščanju (Ur. list SRS, štev. 7/73). Zato bomo nov Pravilnik izdelali približno čez dve leti, ko bo najbrž izdelan nov republiški zakon o informiranju. Na seminarju smo govorili tudi o ustanovitvi informacijsko-dokumentacijskih (INDOK) centrih, ki naj bi zbirali in hranili različne informacije iz raznih področij in bi dopolnjevali informiranje. Ustanovili smo tudi 7 članski regionalni aktiv novinarjev združenega dela, ki ga sestavljajo: Vlasta Vajda (Lesnina Ljubljana), Tulij Budau (Slovenijales-trgo-vina, Ljubljana), Pogačnik Borut (Astra Ljubljana), Matic Malenšek (Predilnica Litija), Štefan Hrovat (Helios Domžale), Franc Arnuš (Tosama Domžale) in Ivana Seifert (Induplati Jarše). V dobrem razpoloženju, obogateni z novimi spoznanji in z obljubo, da se bomo na podobnih srečanjih večkrat sešH in iskali najboljše poti informiranja v delovnih organizacijah smo se proti večeru poslovili. Tovariši so se nam za skrbno organizacijo seminarja zahvalili. Za vzorno pripravljeno srečanje pa smo bili s strani Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije tudi pohvaljeni. Urednica Uredniki glasil si ogledujejo našo predilnico (v sredini zadaj — tov. Matjaž Vizjak) Ogled naših proizvodnih prostorov je strokovno vodil tov. Dane Andromako „Varteks“ največja tekstilna tovarna v Jugoslaviji Ravno leto dni potem, ko so si člani Društva inženirjev in tehnikov ogledali tovarno BEFAMA na Poljskem in dve leti po obisku ITME v Milanu smo si v soboto 22. oktobra letos ogledali VARTEKS. Dva ali trije so ostali doma. V polnem avtbusu je bila njihova odsotnost ugodno sprejeta. Potovanje z avtobusom od Jarš preko Trojan, mimo Celja, Slovenske Bistrice in Ptuja je bilo enolično. Povsod smo videli le meglo. Za prvi postanek smo se odločili v Slovenski Bistrici, kjer smo skrenili od »polovične« Slovenike proti vzhodu. Na gradu Bori, na desnem bregu Donave, smo ugotavljali možnost, da bi se na povratku tam zadržali v tovariškem pomenku. Okrog 10. ure smo se ustavili v meglo zavitem Varaždinu. Marija in Stef sta nam bila dodeljena za vodiča. Ogledati si tako veliko tovarno in dobiti pri tem določene vtise, oplemenitene s podatki je za nekoga rutinsko delo za poslušalca pa včasih naporno. Težko je predvsem takrat, kadar je treba po dolgi vožnji, potovanje je trajalo skoraj 4 ure, hoditi iz enega delovnega prostora v drug prostor in pri tem povezovati novosti s podatki in jih hkrati primerjati z domačimi ali vsaj znanimi. Varteks je tekstilni kombinat, ki predeluje volno in kemično vlakno v tkanine za težko konfekcijo (za vrhnje moške obleke ter za plašče). Volno uvažajo iz Avstralije, kemično vlakno pa jim prodajajo sosedi iz Avstrije. Skupna vrednost njihove letne proizvodnje je 1 milijardo 800 milijonov novih dinarjev. Varteks je, to sem že omenil, tekstilni kombinat, ki se je v zadnjem času organiziral v skladu z zakonom o združenem delu v 5 podjetij. Vsako ima poprečno 6 TOZD, kar da skupaj 30 TOZD. V štirih podjetjih dela skupaj 7.200 delavcev, v petem podjetju, to je njihova maloprodaja (nam vsem znane trgovine VARTEKS) pa zaposlujejo nadaljnih 1.200 delavcev. Skupaj je Varteks torej 9.000 članski kolektiv. To je vsekakor zavidljiva številka in ne neupravičeno jim gre zato pridevek, da so med tekstilci v Jugoslaviji največji. 2e na začetku nas je zanimalo, kolikšen je njihov poprečni osebni dohodek. v štirih domicilnih podjetjih v Varaždinu znaša ta med 2.500 in 3.000 dinarji. Bili smo osupli nad skromnimi dohodki, ki jih dobijo delavci za vsakdanje, normirano delo. Pri primerjanju dohodkov je treba upoštevati, da so življenjski stroški nižji od naših v Jaršah kljub temu pa je to malo če pomislimo, da znašajo ti v Induplati vsaj 1.000 dinarjev več. Pri ogledu tovarne sem dobil naslednje vtise. Varaždin z okolico leži na ravnici v Podravini, kjer je dovolj prostora za širitev. Ce želijo zgraditi kaj novega jim Pri tem oblasti ne delajo težav, ker je prostora za vse dovolj. Morda je to razlog, da so manj pozorni na vzdrževanje zgradb kot na novogradnje. Strojna oprema je novejša, dva sukalna stroja Pa sta naj novejšega datuma. Delata povsem avtomatično, izdelki pa so iz teh strojev prvorazredni. Po znanih postopkih volno najprej »odprejo«, perejo, predejo, deloma ti- skajo, sukajo in nazadnje stkejo. Tkanino ne barvajo ampak barvajo prejo pred tkanjem. Nazadnje pretežni del tkanine porabijo za izdelke, ki jih sešijejo v dveh konfekcijskih oddelkih. V enem gre za konfekcijo moških oblek in v drugem za konfekcijo plaščev. Ko je metrsko blago pripravljeno za prodajo ali, ko so gotove obleke jih skladiščijo in iz centralnega mesta razpošiljajo na naslove kupcev. V tujini so največji kupci v Angliji, sledijo jim Danci, Belgijci, Nemci in tako naprej. Veliko, zelo veliko izvažajo. Skoda pri tem je le, da se prodaja v zamejstvo ustavlja ali manjša. Pravijo, skladišča imamo polna. Prepolna za dobo, ko ne govorimo o neki recesiji. Ko je o tem tekla beseda so povedali, da se resno ukvarjajo z mislijo s kom zaposliti delavce, če bo dela za tekstilno dejavnost zmanjkalo. Odločili so se za proizvodnjo diskastih avtomobilskih zavor. Torej, za diametralno nasprotje tekstilu. Po tej poti so že šli v Novo-teksu, pa tudi v Ljubljanskih mlekarnah. Pri obhodu smo Šli tudi mimo nove zgradbe, ki bi se lahko imenovala zdravstvena postaja ali kar ambulanta po domače. Lepa in velika dvonadstropna stavba pod eno streho, v treh etažah, vse ambulante za splošno zdravilstvo, za medicino dela, za porodnice in mlade matere, za zobozdravstvo, psihologijo in še kaj. Doktor Šiška, bila je z nami, si je to podrobneje ogledala in ve podrobnosti. Ostali smo le gledali in se pri tem spomnili na naše počasno ukrepanje glede želje, da bi tudi Jaršani prišli do OPLEMENITILNICA Z zamenjavo dvigala z večjo nosilnostjo v oplemenitilnici zopet lahko barvamo polno kapaciteto križnih navitkov v HT aparatih dostojne zgradbe za kurativno zdravstvo. Med vrsto vprašanj in odgovorov sem si zapomnil še dva. Najprej smo slišali da že vrsto let plansko skrbijo za stanovanjsko gradnjo in tako zagotovijo za svoje delavce vsako leto okrog 80—90 stanovanj v blokih. Drugo vprašanje sc je glasilo, kaj novega nam bo prinesla kolekcija 1979. O tem se še nismo pogovarjali, je bilo povedano v odgovor in se opravičevali, da pripravljajo šele kolekcijo 1978. Pozno sem si mislil. Pomislil pa sem ob tem tudi na polna skladišča izdelkov! Okrog 13. ure smo si ogledali še znano pokopališče v Varaždinu. Prej bi temu kraju za mrtve lahko rekli park kot pokopališče. Je pa zelo zanimivo, ker je skoraj celotni novi del, ki je enak vsem drugim pokopališčem, zaseden z urejenimi grobovi, s ploščami, na katerih so priimki in imena toda brez letnic smrti, ker, to je posebnost, še ni nihče v teh grobnicah pokopan. Ce bi šlo za en primer ali dva, ja, tako pa je toliko morda grobov brez te posebnosti. In pomislite, na nekaterih grobovih gorijo že sedaj svečke. Po ogledu starega dela Varaždina in po kosilu, smo se odpeljali proti domu. Od gostiteljev smo se poslovili in jih povabili k nam v goste. Pot nazaj nas je vodila mimo gradu Trakoščan. Zal smo bili prepozni, da bi si ga lahko ogledali, čeprav nas je večina prišla do grajskih vrat. Pot do doma je šla od Ptuja naprej po že znani poti, ki smo jo sedaj peljali v nasprotni smeri. Polni vtisov in hvaležni DITTSu Jarše ter predsednici inženir Podbojevi, da so omogočili ogled Varteksa, smo bili pred 23. uro vsi zopet doma. Otmar Lipovšek OVIRAN PREHOD 1 Večkrat so prehodi v obratih zatrpani. Kako bi se v takem primeru reševala množice ljudi ob elementarnih nesrečah? Odgovornost v OZD Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri delu določajo delavci enakopravno in svobodno s sani ti pravnim splošnim aktom, s katerim se ureja delovno razmerje. Delavec v medsebojnem razmerju v združenem delu oz. v delovnem razmerju ima ne le pravice, marveč tudi dolžnosti oz. obveznosti in odgovornosti. Pri tem se postavlja vprašanje, kaj pravzaprav je dolžnost oz. odgovornost oz. za kaj je odgovoren delavec. Dolžnost je tisto, kar mora nekdo storiti oziroma opravljati zaradi določenih norm. Od tod tudi disciplinska odgovornost. Disciplina pomeni podrejanje pravilom, predpisom, ki so obvezni za vse ali samo za delovno skupnost. Seveda je odgovornost sorazmerna obsegu pooblastil, ki jih nekdo ima. Ce delavec teh obveznosti ne izpolnjuje je odgovoren, to je, da se zoper delavca izreče ustrezen ukrep, ker je kršil svojo delovno obveznost. Ukrepi, ki se v takem primeru izrekajo so različni, in sicer: — opomin — javni opomin — začasna razporeditev delavca na drugo delol oz. le k drugi nalogi — denarna kazen (novost — po zakonu o združenem delu) — prenehanje lastnosti delavca v združenem delu. Ukrepi, ki se delavcu izrekajo zaradi kršitve obveznosti, so torej v bistvu ostali isti tudi po Zakonu o združenem delu, le navedeni zakon predvideva kot nov ukrep — denarno kazen ne pa več ukrepa odstavitve delavca z vodilnega delovnega mesta. Glede ukrepa denarne kazni je treba poudariti, da tega ukrepa ni mogoče iz- rekati za katerokoli kršitev obveznosti, ampak le za tiste, ki jih našteva sam zakon o združenem delu. Te pa so: — ncizvršcvanjc ali malomarno, neredno ali nepravočasno izvrševanje del oz. nalog, zaradi česar so ogroženi življenje ali varnost ljudi ali materialne dobrine večje vrednosti, povzročanje pretepa ali nereda v TOZD, malomarno opravljanje del oz. nalog, ki utegne povzročiti kršitev poslovne, vojaške ali druge z zakonom ali samoupravnim sporazumom določene tajnosti, ncizvršcvanjc oz. neredno ali nepravočasno izvrševanje del oz. nalog, ki so posebnega družbenega pomena, opustitev ukrepov ali nezadostno ukrepanje za varstvo delavca pri delu ali kršitev njegovih samoupravnih pravic; zloraba položaja ali prekoračitev danega pooblastila; dajanje nepravilnih podatkov, s čimer se spravi delavca v zmoto glede njegovih pravic. Izrek tega ukrepa bo mogoče izreči šele, ko bo podrobnejše pogoje zanj določil republiški zakon o delovnih razmerjih. Na tem mestu velja omeniti, da je kršitev obveznosti lahko lažja ali hujša. V samoupravnem splošnem aktu delavci določijo, katera dejanja in opustitve pomenijo hujšo oz. lažjo kršitev obveznosti in tudi ukrepe, ki sc izrekajo za posamezne vrste kršitev. Zakon o združenem delu navaja, katera dejanja oz. opustitve lahko delavci v samoupravnem splošnem aktu opredelijo kot hujše kršitve obveznosti (195. čl.). Hujša kršitev obveznosti je podana, če delavec z neizpolnitvijo svoje obveznosti iz združenega dela huje krši skupne interese drugih delavcev ali OZD. Za tovrstne kršitve je mogoče izreči po zakonu o združenem delu najstrožji ukrep prenehanje delovnega razmerja. Tovrsten ukrep je možno zreči tudi zaradi neopravičenega izostanka z dela najmanj pet zaporednih delovnih dni, kakor tudi zaradi izostajanja v posameznih delovnih dneh in še za druge kršitve, ki pa morajo biti opredeljene v samoupravnem splošnem aktu. ZZD poleg podrobne opredelitve disciplinske odgovornosti govori še o materialni (odškodninski) odgovornosti, ki ima za posledico, da mora delavec, ki namenoma ali iz velike nepazljivosti povzroči TOZD na delu ali v zvezi z delom materialno škodo, to škodo povrniti. Prav tako to velja za delavca, ki namenoma ali iz velike nepazljivosti ne izpolnjuje svojih obveznosti in povzroči s tem zmanjšanje dohodka. Obema oblikama odgovornosti je skupno načelo osebne odgovornosti in načelo krivdne odgovornosti. Prvo pomeni, da je vsak delavec odgovoren za svoja lastna ravnanja, vendar ne le napram ostalim delavcem v TOZD v kateri združuje svoje delo, ampak napram celotni družbeni skupnosti. Načelo krivdne odgovornosti pa pomeni, da je delavec odgovoren le, če je kriv, t. j., če je škodo povzročil oz. določeno dejanje opustil po svoji krivdi. Disciplinsko je delavec odgovoren za vsako obliko krivde t. j. tudi za navadno malomarnost. Odgovornost za povzročeno škodo je omejena samo na hudi obliki krivde: delavec je odgovoren samo, če je škodo povzročil namenoma ali iz velike malomarnosti, ni torej odgovoren, če je škodo povzročil iz navadne običajne malomarnosti. Vinko Vodnik URNIK ŠPORTNE DEJAVNOSTI Ponedeljek 16,30—18,00 Pionirska namiznoteniška šola 18,00—22,00 Namizni tenis — člani Vodja Pirš Luka Vodja Pirš Luka Torek 16,30—18,00 Pionirska namiznoteniška šola 18.00— 19,00 Namizni tenis — mladinci 19.00— 21,00 Karate Vodja Cerar Rajko Vodja Cerar Rajko Vodja Sorotar Slavko Sreda 16.00— 17,00 Tclolvadba — cicibani 17.00— 18,30 Prosti termin 18,30—21,00 Rekreativna telovadba — člani Vaditelj Strojan Breda Četrtek 16.30— 17,30 Telovadba — pionirke 17.30— 19,00 Namiznoteniška pionirska šola 19,00—21,00 Karate Vaditelj Gorjan Mija Vodja Pirš Luka Vodja Sorotar Slavko Petek 16.00— 17,30 Pionirska namiznoteniška šola 18.00— 19,30 Rezervirano za tekme v namiznem tenisu 19,30—21,00 Rekreacija — telovadba članice Vodja Cerar Rajko Sobota 10,00—14,00 Namizni tenis — mladinci, pionirji Vodja Jeraj Borut iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZ MENGEŠA Delavke v likalnici obrata konfekcije v Mengšu lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll obvestila iz kadrovske službe TOZD PROIZVODNJA Vstopi: 1. Miklič Jože, moj. izmene, vstopil 1. 10. 1977, 2. Kokalj Pavel, moj. izmene, vstopil 3. 10. 1977, 3. Škoflek Rozalija, tkalka, vstopila 10. 10. 1977, 4. Malus Meta, tkalka, vstopila 10. 10. 1977, 5. Bajramovič Zahida, tkalka, vstopila 12. 10. 1977, 6. Jankovič Milanka, šivilja, vstopila 12. 10. 1977, 7. Sitar Stjepan, tkalec, vstopil 17. 10. 1977, 8. Šil jak Vidosava, not. tram. v pred,, vstopila 21. 10. 1977, 9. Kaurin Drago, transp. v ople-men., vstopil 24. 10. 1977, 10. Majetič Mustafa, premeščen iz DSSS v predilnico. Izstopi: TOZD KONFEKCIJA SLAMNIK MENGEŠ Izstopi: 1. Fajfar Ivanka, šivilja v obr. Mokronog, izstopila 7. 10. 1977, 2. Senica Marija, del. v konf., upokojena 20. 10. 1977. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Vstopi: 1. dipl. ing. Nikolič Ismeta, tehnolog za študij dela, vstopila 1. 10. 1977, 2. Vrebec Marjan, električar, vstopil 12. 10. 1977, 3. Jarkič Manija, korespondent, vstopila 17. 10. 1977, 4. Marinšek Viktor, strojni tehnik, vstopil 20. 10. 1977, 5. Pirnat Pavel, ključavničar, vstopil 26. 10. 1977, 6. Pogačar Janez, del. v sklad., vstopil 26. 10. 1977. Izstopi: 1. O solin Slavko, obrat, ključav., upokojen 14. 10. 1977, 2. Bradač Darko, dvor. del., izstopil 14. 10. 1977, 3. Pirc Ivan, stroj, inženir, v JLA dne 25. 10. 1977, 4. Hribar Albin, ključavničar, v JLA dne 25. 10. 1977. POROČILI SO SE: 1. Marjana Dolinšek, poročena Brojan, 2. Zvonka Brauhar, poročena Stankovič. POROČILO O GIBANJU OD ZA SEPTEMBER 1977 1. Resnik Justina, čist. prost., izstopila 30. 8. 1977, 2. Narat Sonja, fiksiranje preje, Izstopila 5. 10. 1977, 3. Tič Lovrenc, del. v obr. kov. kon., izstopil 6. 10. 1977, 4. Hajdarevič Izet, mikanje, izstopil 17. 10. 1977, 5. Begič Nuraga, del. v oplemen., v JLA dne 27. 10. 1977, 6. Učakar Alojz, transp. del., inval. upokojen 27. 10. 1977. ZAHVALA Vrednost točke za mesec september je ostala neizpremenjena. Menjajoči del OD za september je bil izplačan v višini: R-D-Z za TOZD Proizv. in DSSS je znašal 104,5 % R-D za TOZD Proizv. in DSSS je znašal 105 % TOZD Industr. prodaj je znašal 115% TOZD Restav. in počit, domovi 105 o/o TOZD Konfekcija Mengeš je znašal 115% Pri izplačilu osebnih dohodkov za september se je obračunala še razlika za avgust in sicer: R-D-Z za TOZD Proizv. in DSS v višini 104,5 % R-D za TOZD Proizv. in DSSS v višini 101 % Povprečno izplačani osebni dohodki so se gibali sledeče: D-n TOZD Proizvodnja 3.775 TOZD Industr. prodaj. 4.505 TOZD Rest. in poč. domovi 4.610 TOZD Konfek. Slamnik Mengeš 3.559 Pripravila Vera Habjan TOZD proizvodnja Ob boleči izgubi dragega očeta Razred tkal. d X DSSS P 0 a EMILA LESJAKA se iskreno zahvaljujem sode- n prip opl. konf cer. > gg H* TOZ Res. TOZ Trg. 2100 do 2500 1 2 lavcem DSSS za izrečeno so- žalje in vence 2500 do 3000 14 8 12 6 13 6 29 3000 do 3500 30 38 77 24 38 6 2 23 78 2 sin Juš Lesjak z družino 3500 do 4000 23 49 60 34 28 13 12 38 65 8 2 4000 do 4500 10 10 30 10 6 7 10 49 18 2 8 4500 do 5000 2 2 10 12 3 1 1 41 10 7 3 ZAHVALA 5000 do 5500 2 5 7 3 3 1 13 1 2 5500 do 6000 1 6 3 1 17 1 2 6000 do 6500 1 3 11 1 Ob boleči izgubi dragega očeta 6500 do 7000 1 1 7 1 PROSENC FRANCA 7000 do 7500 1 10 1 7500 do 8000 1 1 1 1 8 se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz pripravljalnice, 8000 in več 1 1 25 1 1 Skupaj 84 113 207 94 93 29 27 248 206 25 14 za podarjeno cvetje in denar- no pomoč Naj nižji OD 2726 2677 2637 2264 2529 3037 3041 2548 2264 3203 3547 Francka Žučko Najvišji OD 7443 8018 7782 7582 8058 7505 7973 13362 9402 8392 7189 Povprečni OD 3604 3649 3796 3878 3613 3984 4188 5181 3559 4610 4505 Vtisi s strokovno politične ekskurzije Jutro kot toliko juter v življenju, vendar so nekatera v meglo zavita prav skrivnostna; kaj nam bo prinesel dan, ki ga bomo preživeli? Prav tako jutro je bilo 14. oktobra ob 5. uri, ko smo stopili v avtobus, mrki in zaspani, nekateri še nepoznani. Vendar v duhu enakih misli, zbrani iiz enakih razlogov, smo se kaj kmalu začeli spoznavati, saj je bilo vsem jasno, da bomo dva dni preživeli skupaj. Na strokovno politični ekskurziji, ki jo je organiziral občinski svet ZSS Domžale. Z borbenim prebijanjem skozi Ljubljano se nam je uspelo preriniti na Dolenjsko cesto proti Novemu mestu. Pot je bila predvidena skozi Zagreb do Jasnovca, naprej pa do Prijedora. Banja Luke, Jajca, mimo Bosanskega Petrovca do Drvarja, naprej skozi Bihač v Plitvice ter povratek skozi Slunj, Karlovac, Metliko, Novo mesto in Ljubljano v Domžale. Z izurjenim šoferjem smo se kaj kmalu pripeljali do osrčja Dolenjske, kjer se je že toliko zdanilo, da so se -naši pogledi ozirali na slikovita gričevja posuta z naselji in kjer se barve gozdov prelivajo v poljane in na vinograde. Tovariši, ki so bili od tod doma pa so s ponosom pripovedovali o zgodovinskih zanimivostih teh krajev kot so Škofljica, Grosuplje, Višnja gora, Polževo, Muljava (rojstni kraj Josipa Jurčiča), Stična (800 let star samostan, Šentvid (grobišča iz časa Keltov) in še več ogleda vrednih krajev ob Krki. Po tem sproščenem pogovoru je v našem avtobusu zaživelo izletniško vzdušje in tudi prvi humoristi so se pojavili pred mikrofonom, da bi nam vlivali dobro voljo vse do Jesenovca. Še prej pa smo se ustavili v Brežicah, da smo nekoliko razgibali okončine. Pot smo nadaljevali preko Save do Zagreba, ki ga večina pozna po vsakoletnih svetovnih sejmih, čudovite so tudi arhitekturne znamenitosti. Najlepša zgradba je prav gotovo banka, ki je spomenik -narodnega heroja Veljka Vlahoviča. Zagreb se deli v -tri dele, od katerih je začetek mesta stisnjen, srednji in spodnji del se pa široko odpirata s pnosnimi zgradbami in razkošnimi zelenicami, katerim pa človeška roka ne prizanese z nesnago. Bile so namreč mavrično obarvane z odpadki. V Jasenovcu smo si ogledali me-morialni muzej ter film, ki je prikazoval zverinsko ubijanje v -tukaj postavljenih koncentracijskih -taboriščih. Milo Grobišče z zelenimi večjimi in manjšimi izbočenimi površinami grobov, nam dokazuje največji narodni pokol v štirih letih vojne. Ustaši so sami minirali taborišča, da bi tako izbrisali dela zločinov v tem kraju in okolici. Na tem mestu stoji danes spomenik v obliki odpirajočega tulipana, simbola življenja. K spomeniku smo s spoštovanjem položili venec ZSS Domžale. Z ogorčenim občutkom preteklosti nad ustaškimi grozodejstvi, ki jih je z besedo skoraj nemogoče opisovati, in z grenkobo v srcih smo nadaljevali pot proti staremu bosanskemu mestecu Prijedoru. Ostanki izkopanin pričajo, da so tod živeli ljudje že v 17. stoletju. Mestece je znano po ribolovu, saj imajo ribiči celo svoj dom ob obali Save. Južno od Save je ribiško naselje, kjer je Veličasten spomenik na Kozari Gomenica, znano gojišče rib, raj za lov povodnih ptic. Hotel Balkan s 65 prenočišči pa je tokrat pogostil naše želodce. V severozahodnem delu Bosne je eno naj večjih zgodovinskih krajev —• planina Kozara, kjer se je odigrala dramatična bitka med NOV. Počistiti Kozaro partizanov je bil cilj okupatorja, vendar mu ni uspelo zadušiti revolucionarnega boja. Kraj, kjer je danes narodni park, v M.ra-kovcih pa veličasten spomenik, kamor smo položili drugi venec, naj bi bil izletniška točka sleherni družini. Vijugasta ozka cesta, speljana med hribovjem, ti požene strah v kosti, ko se tik ob prepadu srečaš s težjim vozilom. Toda premagali smo t-0 čarobno cesto in se znašli v prijaznem mestu v severni Bosni — Banja Luki, ki se razprostira na obeh straneh reke Vrb as. Naj starejši del je Gornji Seher, kjer so naj starejše džamije (Carova džamija, zgrajena v začetku 16. stoletja). Pozneje je bil zgrajen del mesta, ki se imenuje Dolnji Šeher, kjer je Perhurdpaša Sokolovič zgradil džamijo 1579. leta (Ferhardbegova džamija) in je eden naj lepših kulturnih spomenikov v Bosni. Banja Luka je staro mesto, saj ga omenjajo že leta 1494, vendar je bila že leta 1528 zavzeta od Turkov, leta 1580 pa postane glavno mesto bosanskega djaha. Večkrat je mesto upepelil požar, leta 1732 pa ga je ugonobila epidemija kuge. Od leta 1918—1941 je bila Banja Luka center političnega življenja. Posebno vlogo je odigrala v času ljudske revolucije. Dalj časa je v mestu deloval oblastni komite KPJ za Bosansko krajino. Po potresu, ki j-o je ponovno opustošil, je Banja Luka danes še vedno v gradnji in je moderno mesto z visokimi zgradbami in hoteli. V hotelu Bosna smo tudi mi dočakali zaslužen počitek. (se nadaljuje) Erika Gorjup Naši udeleženci ekskurzije v Jajcu Izdaja v 1000 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Marija JEREB, Vida KOŽELJ, Cilka MRDENOVIC, Ingo PAS, Janko UKMAR, Lado ZABUKOVEC in Ivana SEIFERT — odgovorni urednik. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974)