ŠT*rDIJ3KA BIBLIOTEKA
tU 174 p
LJUBI .!.',?!A poračun jena (a C. sob la posta)
V Trsta. « nedeljo, 22. fullja. 1928. - Leto VI
Posamezna Številka 30 cent.
LetnEk L!?l
U redni š tro k> upcmvniitro: Trst nlica S. Franc« »co d Aiuii 21 T». Uion 11-51. Dopisi mj m pošiljajo izključno ur*dni*trn. ogtaai. rtkU-m denar pa npravailtn. Rokopisi m b« rrtća^o. Ndninkin* O M ipi(|CIU|Oi — Lut, zaloiba in tisk Tiskarn« <£dino«U. Poduredniitv. v Gorici : alka Giosui Csrdccci it. 7, L n. — TmUL tt 321 GUtih m odgovorni urednik: proL Filip Pscic.
RoKole Min organizirano ruslia rešilna aKclIa
(Piše J. E. Šrom, Moskva)
Sovjetsko akcijo za reševanje ponesrečencev v tečajnih krajih j vodi organizacija «Assoavio-him», katera Šteje danes približno tri milijone članov. Njena svrha, je pospeševati zračno, kemično in znanstveno obrambo sovjetske zveze, a poleg- tega tudi vršiti raziskovanja v področju letalstva in kemije, v tečajnih krajih ter prirej evati druge ekspedicije.
Organizacija razpolaga posebne ladje, ki so nalašč zgrajene za plovbo po tečajnih morjih; to so takoimenovani ledolomcL Izmed ladij te vrste, ki jih je le maio, sta bila odposlana na pomoč Nobile-jevi skupini dva najboljša ledolomca, in sicer manjši «Maligin» in večji «Leo-nid K -vsin*>. Ob tej priliki je sovjetska javnost z ogorčenjem spomnila svet, kako je bila v 1. 1920., ko je ledolomec «<Maiigin» obtičal v Severnem ledenem morju med ledom, naprošena angleška vlada, naj ladji pomaga, da se reši, ker se je v bližini nahajala za to sposobna angleška ladja. Ta pa je bila voljna pomagati le pod pc^ojem, če se ji za to akcijo položi 20.000 šter-lingov. Zahtevana svota je bila A-ngležem tudi v resnici položena in Še le tedaj so pomagali le-dolorocu iz propasti.
Čim so dospele prve vesti o nesreči Nabile-je ve ekspedicije, se je ruska pomožna ekspedicija takoj pripravila na odhod. Oba ledolomca sta bila opremljena ne samo z dobro posadko, temveč najbolje tudi v tehničnem pogledu. Poleg tega so igrale velike izkušnje, ki jih imajo Rusi glede tečajnih krajev, kakor tudi odlična vremenoslovna služba, ki so jo vršili člani leningrajske akademije znanosti, seveda zelo važno vlogo.
Za voditelja ekspedicije na le-dolomcu «Krasin» je bil imenovan profesor Samojlovič, ki je odločno in spretno vodil že več ruskih ekspedicij po tečajnih krajih. Poveljnik «Maligina» pa je bil profesor Vize. Oba ledolomca sta bila opremljena z aeroplani, in sicer «Krasin» z aeroplanom lažjega tipa, ki ga je vodil pilot Čuhnovbkij, a Mali-gin s težkim letalom, ki ga je vodil znameniti tečajni pilot Babuškin. Posadka ni obstojala samo iz v tečajni plovbi izkušenih mornarjev, temveč je bilo na ladji tudi mnogo mehanikov, lovcev, ribičev, dalje vremeno-slovcev, učenjakov in novinarjev. Oba ledolomca in aeropia-ni so bili poleg tega opremljeni z najboljšimi radio-aparati in tako sta nastopili istočasno dve temeljiti ekspediciji svojo pot.
Pilot Babuškin je zletel z ledolomca «Maligin», čim je ladja dosegla znatno severno širino. Ob nepovoljnih vremenskih o-koliščinah se je podal v izvid, a v gosti megli se je zgubil in pet dni se ni o njem nič vedelo. Kot se je zvedelo po njegovem povratku, se je ta letalec ob času »roje odsotnosti z ladje štirikrat spustil na led in se zopet dvignil. Že to dokazuje izredno in nenavadno njegovo hrabrost in srčnost, kajti pomožni aeroplani drugih držav so po večini propadali radi tega, ker se niso mogli odtisniti od snega, ki se je začel topHi, ali so se pri spu-SČanju pokvarili. Babuškin je nadvladal vse te težkoče štirikrat in je zopet našel svojo ladjo. Ta letalec bo sodeloval pri nadaljnem iskanju Amundsena, toda sedaj izgleda, da bo Asso-aviohim «Maligina» odpoklical, Če se izkaže, da bo mogel «Kra-sin» sam izpeljati to akcijo do konca.
Ledolomcu «Krasinu» je bil dodeljen kraj, ki je bil ponesrečencem bližji. Počasi, z veliko previdnostjo, a zato z ne manjšo nevarnostjo se je približeval kraju nesreče in v zadnjih dneh njegovega neumornega napora in napredovanja je bilo že jasno, da se more vse upanje v rešitev skupine Viglieri polagati gamo v tega ledolomca. 2e skrajno težka rešitev Lundbor-ga je dokazala, da bo petkratna spustitev in petkraten vzlet ae-roplanov na raztopljenem sne-gru nemogroč. A to bi se moralo napraviti, da se reši cela skupina.
Največja zasluga za njeno rešitev pripada brez dvoma pilotu Čuhnovskemu. V noči od 12. na 13. julija se je Krasin približal k Viglieri-jevi skupini in je našel pri tem novo skupino ljudi, kateri je dal znak, da jo vzame s seboj pri povratku, Čim spravi na ladjo ponesrečence z «Italie». (Ta vest se potem ni potrdila, pač pa se domneva, da ostali člani Nobilejeve ekspedicije, ki so ostali v zrakoplovu, ne morejo biti daleč od onega mesta in da sta pri njih najbrže tudi Amundsen in Francoz Guilbaud. Vse te bo iskal «Kra-sin» na svoji drugi vožnji. Prip. ur.). Okoli tečajne polnoči je bila Viglier-jeva skupina rešena in Troiani, Biaggi, Cecioni. Viglieri in Behounek so se zopet povrnili v življenje.
« Krasin* je tedaj odplul nazaj, da reši pilota Čuhnovskega in ekspedicijo kapitana Sora.
To je kratki pregled rešilne akcije ruske ekspedicije. V SSSR vlada sedaj nepopisna radost, nekak poseben ljudski ponos se opaža na vseh svečanostih, sejah in v govorih, ki se prirejujejo v Čast rešencem in rešnikom. Samojlovič, Čuhnov-skij in Babuekin so danes tukaj junaki dneva v pravem pomenu besede, a z njimi tudi ledolomec
«Krasin* in njegov kapetan Eg-g®-_
mm uieip m
Francoski vojni minister za prijateljstvo z Italijo
PARIZ, 21. «La Gazzette de? Nations» objavlja lastnoročno od Mussolinija pisano izjavo z datumom od 8. julija t. I. Izjava se glasi:
«V tem letu se praznuje v Italiji X. obletnica zmage; menim pa, da obstoja poleg tega čuvstva upravičenega ponosa zaradi doprinešenih žrtev še drugo, nič manj globoko čuvstvo: želja po miru. Kdor je preživel zgodovinske ure premirja po štirih letih gigantske vojne, se bo spominjal, da je z obrazov in iz duš vseh žarelo veselje ne samo zavoljo zmage, marveč tudi radi
zaključka vojne.
«Ja*z, ki sem videl in občutil te stvari, sem si nadel nalogo, delati tako, da bosta zmaga in mir ostala nerazdružno spojena za dolgo dobo. Ko se je fašizem bojeval za za vojevanje o-blasti je zasledoval isti cilj. Italijanski narod, hudo preizkušen po vojni in po notranjih bojih, ki so ji sledili, je potreben vprav radi tega razloga bolj nego radi kateregakoli drugega — mirnega življenja z dolgo dobo miru ter s plodnim in discipliniranim delom. Moja politika je bila in bo vedno prežeta od tega osnovnega načela.«
Francoski vojni minister Pain-levš pa je izjavil: «Pripadam generaciji, ki je vedno protestirala proti slehernemu prerekanju med Italijo in Francijo. Narava je hotela, da bodi prijateljstvo med našima narodoma: prijateljstvo, ki je bistveni činitelj evropskega miru in civilizacije. Spomini na vojno, ki smo jo skupaj pretrpeli, in na junaštva, ki sta jih izvršili naši vojski, krepijo v meni to čuvstvo, da postaja močnejše nego je bilo v letih moje mladosti*
m zastoji oMitnktH mta
se bo otvorilo jutri
RIM, 21. Prihodnji pondeljek se bo ministrski svet sestal v palači «Viminale» k novemu zasedanju. Zasedanje bo obse-glo dve ail tri seje, na katerih bodo ministri razpravljali o raznih zakonskih osnutkih in u-krepih, pred vsem pa o preured-bi pokrajinskih upravnih obla-stev. Načrt o tej preuredbi je že znan.
Premestitve učiteljev v Julijski Krajini
RIM, 21. Glavno ravnateljstvo za ljudskošolski pouk je določilo premestitve učiteljev v Julijski Krajini. Zadevni ukrep je bil predložen naučnemu ministru v podpis._
Za žrtve milanskega atentata
MILAN, 21. Kakor javlja tukajšnji občinski urad, je bilo do sedaj nabranih za žrtve bombnega atentata na trgu Giu-lio Cesare vkupno 3 milijone 61 tisoč in 378 lir.
Vprašanje rojstev
Polemika med listoma aPopolo d'Italia* in «Soooio» ter fc ornem* tarji rimskoga tiska
RIM, 21. Znani publicist, ki se skriva pod psevdonimom «Ob-server», je bil napisal v <cSeco-lo» članek, ki je bil spričo demografske politike fašistovske vlade prav zelo čuden. Zavzemal se je za omejevanje Štev la rojstev in trdil, da bi pri manjšem naraščanju prebiva! stva nadkriljevala in odteiitavala kakovost količino. Glavno faši-stovsko glasilo «Popoio d'Ita-lia» je na te trditve takoj reagiralo v članku «Število je moč», pobijajoč jih in dokazujoč, da zamore omejevanje rojstev samo škodovati narodom.
Kakor so storili že skoro vsi današnji jutranji listi, tako po-natiskujejo tudi rimski večerni-ki «Popolov» članek in ga pospremi ja j o z daljšimi komentarji
«Tribuna» pobija malthuzian-stvo ter naglaša, da je premišljena neplodnost pravcato dezertiranje od dolžnosti, ki jib nalaga narod, ter da jo je treba kot tako tudi soditi.
«Giornale d'Italia« pribija ponovno, da je treba krive nauke pobijati z največjo odločnostjo. List pravi, da je racionalno o-mejevanje rojstev nenacionalna in protinacionalna doktrina, ki jo je treba zapoditi iz Italije.
J i is Rešila SnMl
bodo sodelovali pil iskanju
Amundsena in skupina pri zrakoplovu
MOSKVA, 21. Tukajfcnja n-radna agencija je izdala daijfie poročilo o načrtih za nadaljnje iskanje Amundsena, njegovih tovarišev in pa ponesrečencev polarne ekspedicije, ki je ostala pri zrakoplovu. Lz Stockholma je prejela ta agencija vest, da Želi ruska ekspedicija pod vodstvom profesorja Samojloviča še nadalje sodelovati s švedsko ekspedicijo pri tem iskanju. Ta raziskovanja se bodo pričela tekom kakih dveh tednov, ko bo spet popravljen ruski ledoio-mec «Krasin*, ki je odplul proti Skandinaviji, da se v kaki norveški ali Švedski ladjedelnici popravi.
Švedska vlada je medtem pričela proučevati vprašanje o ru-sko-švedskem-sodelovanju in je odredila kapetanu Tornbergu, naj počaka na nadaljnja naročila.
General Ncbile bo podrcbnejša poročal
KOPENHAGEN, 21. Italijanski poslanik v Oslu je izjavil u-redniku tamkajšnjega «Dag-bladta», da bo general Nobiie, čim se bo povrnil v domovino, natančno poročal o vsem, kar se je v poslednjem času dogodilo na Svalbardih. Predvsem bo dal na podlagi nekaterih členov zakona o letalskih in zrakoplovskih nesrečah točna pojasnila. Ob koncu je poslanik zatrdil, da je bila Nobilejeva ekspedicija povsem privatnega značaja in da načelnik vlade on. Mussolini nikoli ni ukazal, naj se italijanska zastava spusti na Severni tečaj baS dne 24. maja, ko je potekla 13. obletnica vstopa Italije v svetovno vojno.
Zahvala Prage so rešitev prof. Behouneka
PRAGA, 21. Tukajšnji občinski svet je sklenil izraziti zahvalo poveljništvu ruskega lomilca ledu «Krasina» za rešitev profesorja Behouneka.
Lahni potresni sunki ▼ Rimu
RIM, 21. Osrednji urad za nie-tereologijo in geofiziko sporoča: Davi ob 9.19 je bil zaznameno-van v Rimu lažji potresni sunek, tretje stopnje. Sunek je trajal par sekund in je bil krajevnega značaja. Sunek je zaznamovalo tudi opazovališče na Rocca di Papa.
Za pogozdovanje Julijske Krajino
RIM, 21. Danes se je tu sestal posvetovalni odbor za proučevanje gospodarskih vprašanj. Razpravljal je o pogozdovanju Julijske Krajine. Odbor je izrazil mnenje, da je pogozdovanje nujno potrebno in da je treba v to s vrh o prispevati z izrednimi sredstvi. Sodeluje naj pri tem tudi Nacionalni kreditni zavod za pogozdovanje Treh BeneČij.
Ima jipMra M
na bo sodelovala s sedanjo narodno skupščino?
BEOGRAD, 21. Tudi včeraj so listi in nekateri tukajšnji krogi napovedovali, da je misija generala Hadižića propadla in da bo vrnil kroni poverjeni mu mandat za sestavo nevtralne vlade. Današnji politični položaj pa izpričuje, da je bilo pričakovati prej vse drugo, nego to, kar smo baši omenili. V Beogradu je prišlo danes do značilnega. preokreta. Tako vsaj so prepričani vsi tukajšnji politični in diplomatični krogi brez izjeme. Po njihovem mnenju bo v kratkem sestavljena nevtralna vlada, ki se pri svojem delu ne bo opirala na sedanjo narodno skupščino. Nekateri pripisujejo ta preokret avdijen-cam beograjskega industrijca Savčiča in Ace Stanojevića.
Po dananšjih ponovnih konferencah s prečanskimi ministrskimi kandidati je general Ha-dž«S sedaj začel izbirati primerne kandidate med Srbi. V tej zvezi se imenujejo kot najres-nejši kandidati industrijec Sav-čić, vseučilifečni profesor Djor-djevič in pomočnik prometnega ministra KuzmanoviČ.
Dopoldne je imel general Ha-džič najprej daljšo konferenco z dunajskim poslanikom Jefti-ćem, nato se je ponovno sestal z dr. Pitamicom, nakar je sledila omenjena skupna konferenca vseh preČanskih nevtral-cev.
Iz izjav udeležencev te konference se da sklepati, da je smatrati vprašanje sodelovanja nove vlade z narodno skupščino kot končno likvidirano ter da se je že pričelo izbiranje novih ministrov.
Po konferenci je general Ha-džić odšel na dvor. kjer je bil od 11. do 13.30. Odhajajoč z dvora je izjavil novinarjem, da bo odločitev padla v enem ali dveh dne. Splošno pozornost pa je vzbudila ponovna avdijenca industrijca Savčiča, ki je bil pri kralju od 12.-13. Za njim sta bila sprejeta dr. Račić iz Splita in bivtši finančni minister dr. Mar-kovič.
Popoldne od 16.30-18. je bil znova na dvoru industrijalec Savčič, za njim pa spet general Hadžič. V izjavi, ki jo je dal po tej avdijenci novinarjem, je dal naslutiti, da računa s tem, da bo njegova vlada sestavljena najkasneje v dveh dneh.
Največje zanimanje tukajšnjih politikov je sedaj spričo vsega tega posvečeno izbiri ministrskih kandidatov, glede katerih še ni padla definitivna odločitev. Predvsem gre samo še za ministrske kandidate iz Srbije. Vse kaže, da londonski po-slanik dr. Gjurič ne bo hotel vstopiti v novo vlado ter da bo zunanje ministrstvo prevzel e-den ostalih aktivnih diplomatov, ki je dobro poučen o vseh zunanjepolitičnih zadevah, ki prihajajo v poštev za snujočo se nevtralno vlado.
JnmsloveBSkfl vitrina kriza
in rimski listi
RIM, 21. Rimski listi pripisujejo zavlačevanje rešitve jugo-slovenske vladne krize nepopustljivosti Hrvatov, nepopustljivosti, ki je po njihovem mnenju precej komplicirala notranjepolitični položaj. V splošnem pa se tukajšnji tisk vzdržuje slehernega komentiranja precej
obsežnih poročilih, ki jik objavlja o razvoju krize v kraljerine SHS.
M zspM n nasip
so bo spet podaljšal?
RIM, 21. Iz Beograda poročajo preko Dunaja, da se je general Hadžić, kateremu je poverjena sestava nove jugosiovenske vlade, podrobno razgovarjal v teh dneh z jugoslovenskima poslanikoma v Rimu in Londonu. Na podlagi poročila poslanika Rakića, da je general Hadžić sklenil predlagati rimski vladi, naj bi se rok zapadlosti italijan-sko-jugoslovenske prijateljske pogodbe, ki poteče 27. t. m., spet podaljšal.
Poročilo dodaja, da bo italijanska vlada ta predlog* sprejela.
Maj is lil 81inp mM
Izpoved atentatorja Deliona
PARIZ, 21. Glasom uradnega poročila bo Jos6 Delion, ki je izvršil atentat na generala Obre-gona, v najkrajšem času prišel pred posebno sodišče. Kot smo Že poročali, je atentatorja zaslišal Calles sam in mu je zločinec dejal: «Ubil sem Obregona. ker je izjavil, da bo nadaljeval vad>o politiko. Hočem, da je Kristus kralj in gospodar Mehike. Ubite me brez odloga.»
Medtem je bilo truplo generala Obregona prepeljano v Sono-ro, kjer bo pokopano.
NEW YORK, 21. Sodno postopanje proti mlademu atentatorju Josćju Delionu se bo pričelo že v teh dneh. Sodišče v Meksiku je iaialo odredbo, da niti minister vojne niti policija ne smeta tekom 70 ur obsoditi a-t en ta to rja.
Po rnzpcsflte! e$!pic«Ke$a parlamenta
Izjavo načelnika vlade
LONDON, 21. «Times» prinaša izjave, ki jih je dal načelnik egiptovske vlade njegovemu poročevalcu v Aleksandriji. Ministrski predsednik je dejal, da se on in njegova vlada dobro zavedata odgovornosti, ki sta si jo nakopala s tem, da sta za dobo treh let razpustila egiptovsko poslansko zbornico in senat. Skušal bo predvsem ustvariti v egiptovskem javnem življenju zdrav političen element. Obenem pa bo vla-da z vso vnemo delovala za izboljšanje položaja egiptovskega poljedelstva. Izpopolnile se bodo vodne nar peljave, asuanski jez se bo dvignil, načrti o vodnih gradnjah pri Gebel Auliji se bodo izvršili in zgradili se bodo potrebni prekopi v južnem delu države.
O svobodi tiska je dejal, da je bila omejena, ker so listi naravnost ščuvali ljudstvo, naj odpove plačevanje davkov, to je temeljnih dohodkov države Pc5tene kritike pa vlada nt: bo
prepovedala.
«Jaz nisem tiran,» je dejal ministrski predsednik ob koncu, «Če bo pa treba, bom postal diktator, dobrohoten diktator. Ne plašimo se naloge, ki smo si jo nadeli, sklenili pa smo, da vzpostavimo red v Egiptu.»
Kot je verjetno, bodo te izjave v veliki meri zadovoljile velike mase egiptovskih kmetov, ki pričakujejo in so pričakovali od katerekoli vlade le, da jim iz-poiui njihove želje. In v zmislu njihovih zahtev je, da se jim v zadostni meri napelje Nilova voda na njihova polja, da se jim dovoli neomejeno pridelovanje bomJ>aža in da se po zakonu znižajo zemljiške najemnine.
Italijansko-kitajski incident
ŠANGHAJ, 20. Na šanghaj-skem sodišču se je pripetil da-ines imednarodni incident. Zastopnik italijanskega konzulata je imel skupno nastopiti z enim kitajskim sodnikom pri dveh obravnavah. Ko je prispel na sodišče, so mu povedali, da tam zanj ni več mesta, ker je bila odpovedana italijansko-kitaj-ska pogodba, po kateri je imel on v danem slučaju pravico do mesta sodnika pri kitajskem sodišču.
Zastopnik italijanskega konzulata je nato odšel, izjavil pa je, da se bo jutri vrnil. Ce mu bodo tudi jutri odrekli, tedaj bo zabranil izvršitev sodne obravnave.
Jugoslovanski Izvoz v Italijo
RIM, 21. Večji del jugosloven-skega izvoza je šel v mesecu maju pred vsem v Italijo, Madžarsko, Nemčijo, Avstrijo, Švico in Čehoslovaško.
Glede jugoslovenskega izvoza v omenjenem mesecu stoji na prvem mestu Italija v kolikor se tiče gradbenega lesa, živine, hrastovih tramov in drvi, na drugem mestu glede izvoza svežega mesa, na tretjem pa glede izvoza konjev.
Kenfinacija učiteljica
RIM, 21. Pokrajinska komisija v Cuneu je obsodila na dve leti konfinacije ljudskošolsko učiteljico Karloto Borgogno iz M on do vi j a, ker je svojo protina-cionalno mržnjo izlivala proti državljanom in posebno proti častnikom, katerim je pošiljala anonimna pisma.
DVfft lesriciulMBHzDi DVA KlHki^rivirafikaiuKlH
KURJA OČESA »
Dobiva mm v vsah Sekam**« po sniiani (Mi L 3.—
f MM0I tfCim m Iti L P,tratil, Ttierte
Mba preti vojoi bo podpisana
v Parizu koncem avgusta
PARIZ, 21. Vest, ki je prispela iz Washingtona in po kateri bo protivojna pogodba podpisana v Parizu 28. avgusta in po kateri bo končno sam ameriški državni tajnik zunanjih zadev Kellogg prišel v Pariz, da jo podpise, je bržkone utemeljena. V vsakem slučaju pa je napravila na tukajšnje politične kroge globok vtis.
Ob tej priliki se bodo zbrali, kot izgleda, v Parizu zunanji ministri vseh evropskih vlasti. Nekaj dni nato bodo odpotovali v Ženevo, kjer se bo tiste dni pričelo jesensko zasedanje Družbe narodov. Velika senzacija bo takrat poset nemškega zunanjega ministra v Parizu. Po vojni se bo namreč takrat prvič zgodilo, da bo prišel v Pariz.
Pogodbo v Parizu bodo podpisali zastopniki vseh 15 držav, ki so izjavile, da se strinjajo s Kelloggovim predlogom. Kot zadnji ugodni odgovor je prispel danes v Washington oni če-hoslovaške vlade.
izjMD psskus mšm
na Portugalskem
LISBONA, 21. Novo revolucionarno gibanje je izbruhnilo sinoči ob pozni uri v Bad^zu in nekaterih drugih mestih. Uporniki so imeli mnogo svojih pristašev tudi v glavnem mestu samem in so skušali polastiti se oblasti. Vlada je v Lis bo ni ko j proglasila obsedno stanje in posrečilo se ji je prekrižati načrte upornikov ter udušiti vstajo že v kali.
Danes tekom predpoldneva se voditelji novega revolucionarnega gibanja predali državnim oblastem.
V Lisboni se je začelo uporniško gibanje sinoči, ko je večja skupina topniških častnikov z mnogimi pristaši zasedla prista, nišČe Sv. Jurija. Uporniki so se polastili tamošnjih utrdb in so začeli streljati s topovi. Davi je prišlo do spopada z vladnimi četami in po kratkem boju so se morali častni udati.
Notranji miins»ur Zedinjenih držav podal ostavko
WASHINGTON, 21. Dosedanji notranji minister Work je podal ostavko, ker namerava vaditi volilno kampanjo za izr volitev Hooverja za predsednika Zedinjenih držav. Predsednik Coolidge je imenoval za novega državnega tajnika notranjih zadev Roy Westa.
Molitev Schufesrtove proslave
na Dunaju
DUNAJ, 21. V okviru pevskih slavnosti se je danes opoldne pred velikansko množico občinstva vršila zaključna manifestacija. Več ko 10.000 ljudi je ob-koliko poslopje, v katerem se je vršila manifestacija, ker niso mogli dobiti mesta v dvorani. Zadovoljiti so se morali z zvočniki, ki so se razpostavili na prostem okrog poslopja.
Predsednik nemške pevske zveze dr. Liszt je imel govor, v katerem je med drugim dejal: »Nahajate se v mestu, kjer spominja vse na mojstra nemške umetnosti, na Frana Schuberta. Kakor smo bili Nemci, tako bomo ostali Nemci, dokler bodo Nemci na svetu.» Te besede so bile sprejete z velikim oTtobra* vanjem. Nocojšnji listi poročajo, da se je udeležilo današnje zaključne manifestacije Schu-bertove proslave okrog 300.000 ljudi.
Carinski dogovor med Jngosla« vijo in Avstrijo
DUNAJ, 21. Kakor znano, sta Jugoslavija in Avstrija sklenili 10. t. m. dodatni carinski dogovor k trgovinski pogodbi il leta 1925. Namen tega dogovora je, spraviti omenjeno pogodbo v sklad z novim avstrijskim carinskim tarifom, ki je uvedel razne spremembe glede uvoza živine, poljskih, gozdnih in industrijskih pridelkov.
IL
•EDINOST*
V Trsta, On« 22. frillja H2S.
Dogovor bo stopil v veljavo najbrž v jeseni in ga ne bo mogoče odpovedati pred julijem
L 1^31.
TefesKl mM
Trst, 21. julija 1928.
ITALIJA
V	po-ndeljek se prične že večkrat napovedano julijsko zasedanje ministrskega sveta. Me-rodajni rimski krogi pripisu->ejo temu zasedanju poseben pomen spričo poročila o notranjepolitičnem položaju, ki ga oamerava podati načelnik vlade on. Mussolini, spričo novih reform, ki se nameravajo uvesti v smislu fašistovske revolucije, in p-a spričo tega, ker je to prvo nasedanje po spremembi v vladi. ki se je izvršila, kot znano, pred kakimi štirinajstimi dnevi. Kot so poročali-listi, bosta na tem zasedanju oba nova ministra, senator Morsconi in on. Martelli, poročala o smernicah, po katerih se nameravata ravnati pri svojem novem delu.
Prej omenjene reforme se tičejo pokrajinskega političnega in upravno - nadzorstvenega predstavništva. Preteklo nodeljo je imel o tem vparšanju zanimiv govor državni podtajnik notranjih zadev on. Bianehi in sicer v Ccvsenzi o priliki ustoličenja tamkajšnjega novega občinskega svetovalstva. V svojem gevoru je izvajal, da sta dosedanja pokrajinska deputacija in dosedanji pokrajinski svet, ki sta biia začasno nadomeščena s prefekti in ponekod kar s 15 različnimi pokrajinskimi odbori, spričo reform sedanjega fašistovskega režima, ki so se izvedle skoro že v vsakem drugem pogledu, že zastareli instituciji in da obstoja na drugi strani tudi že zakon, po katerem se postavljajo- politična predstavništva pokrajine na %ocela novo fašistovskemu režimu odgovarjajočo podlago.
Mesto dosedanje pokrajinske deputacije se bo ustanovil pokrajinski rektorat, ki bo imel v ostalem iste pravice in obveznosti kot deputacije. Tudi njegov predsednik bo prevzel pravice in obveznosti predsednika dosedanje deputacije. Razlika med pokrajinsko deputacijo in rektoratom pa bo v tem, da je bila deputacija voljena, rektorati pa in njihovi predsedniki bodo imenovani s posebnim kraljevim ukazom na pred.og vlade. Po mnenju državnega podtajnika ni niti s političnega niti s pravnega vidika nič nenaravnega, če bo nove pokrajinske politične predstavnike imenovala državna vlada.
Kot že rečeno, bo izvedena reforma tudi v upravnem pogledu in mesto pokrajinskega upravnega sveta bo imenovano upravno - nadzorstveno svetoval stvo. To svetovaistvo bodo tvorili predstavniki že obstoječih pokrajinskih upravnih o-blasti in v njem bo zastopana tudi fašistovska stranka, kateri je bilo priznanih že mnogo predpravic tako v državnem kot v pokrajinskem in občinskem pogledu. Za to svojo trditev je navedel državni podtajnik več primerov, med. njimi tudi onega o ustavnem priznanju velikega fašistovskega sveta.
Končno je on. Bianchi dejal, da mu je načelnik vlade naročil, naj s soglašanjem finančnega ministra prouči in razmeram primerno uredi vprašanje pokrajinskih in občinskih izdatkov.
Pričetkom tega tedna je bil v Parizu podpisan novi in končni tangerski sporazum. Na rim* ske politične kroge je napravila vest o tem sporazumu ugoden vtis in listi so z. zadovoljstvom beležili, da je bilo s tem odpravljeno eno spornih vprašanj med Italijo in Francijo. Italiji je bilo pripoznanih po tem sporazumu nekaj mest pri upravi in sodis-fcu v Tangerju, nadalje bo so-odločevala pri razoroževanju Tangerja in sodelovala v borbi proti tihotapstvu. Dosežena je tudi enakopravnost med italijanskimi in drugimi podaniki v Tanger j u.
V	torek je ob 1.35 po polnoči v Cavourju umrl veliki italijanski državnik in večkratni ministrski predsednik on. Ivan Giolitti. Bolehal je že dolgo časa na vnetju bronhijev in pljuč. Njegov pogreb se je vršil v četrtek in se je zbrala ob tej priliki v Cavourju ogromna množica njegovih prijateljev, da izkaže svojemu nekdanjemu političnemu voditelju poslednjo čast. Pojpeba so se udeležili tudi štirje vojvodi, en minister in okrog 140 senatorjev
in poslancev. Kralj je poslal lep venec s savojskim trakom in krono. Spričo smrti državnika Giolittija je več tujih poslanskih in visokih zbornic poslaio rimskemu parlamentu sožalne brzojavke. . • .
Istega dne je v Rimu umrl tudi general Sanna. Pred leti je bil poveljnik tržaškega armad-nega zbora, od leta 1923. dalje pa predsednik posebnega tnbu-nala za zaščito držav* v Hunu. Bil je v četrtek na svečan način pokopan na rimskem pokopališču.
Radi negotove usode Švedskega profesorja Malmgreena, ki se je, kot znano, s korvetnim kapetanom Marianom in Zappi-jem odpravil koncem meseca maja od taborišča generaJa No-bileja pri Foynovem otoku, a je sredi poti omagal in otoležal, so stavili švedski in norveški časopisi zahtevo, naj se vsa ta zadeva preišče. Z vprašanjem preiskave se je bavila tudi norveška vlada, ker spadajo Sval-bardski otoki pod norveško o-blast. Ugotovila pa je, da bi preiskava naletela na velike težko-če v mednarodnopravnem pogledu in da bi se smela pričeti pravzaprav šele na zahtevo Italije.
Rimski «Tevere» je označil to kakor tudi vse ostale zahteve skandinavskih, ameriških, francoskih in nemških listov kot nov napad na fašizem in ji naglasil, da je treba tem napadom enkrat za vselej napraviti konec. Načelnik vlade pa je medtem odredil, da ne sme nihče izmed rešenih fclanov ponesrečene polarne ekspedicije več dajati novinarjem izjav.
1NOZEMST\> 0
Sodeč po naglem razpletu ju-goslovenske vladne krize v preteklih dneh, ko so že biii določeni ministrski kandidati, ki naj bi sestavili novo nevtralno volilno ali poslovno vlado, je bilo pričakovati, da bo generalu Hađžiću, mandatorju krone, u-spelo sestaviti vlado, čim bi prispela v Beograd jugosloveiv ska poslanika v liimu in Londonu, ki sta imela poročati o zunanjepolitičnem položaju, predvsem pa o stališču italijanske in angleške vlade v zadevi ratifikacije nettunskih konvencij. Poslanika Rakić in dr. Gju-rić sta res prispela tekom tega tedna v Beograd in sta poroča'a generalu Hadžiću odnosno ur. Marinkoviču. Kriza se pa z njunim prihodom ni rešila. Včeraj se je pričel general Hadžič na novo posvetovati z ministrskimi kandidati iz prečanskih krajev, ki so bili sklenili, da vstopijo v novo vlado le, če bo odgodila narodno skupščino, jo v jeseni razpustila in če bo na pomlad razpisala nove volitve. Ta svoj sklep so opirali na splošno razpoloženje prečanske politične javnosti.
Poleg poteka teh dogodkov so pa zanimive in v gotovem oziru tudi merodajne izjave, ki jih je dal dr. Voja Marinković novinarjem, da na ta način odgovori na razne izjave voditelja SDh Pribičevića. Poleg drugega ^ omenil, da se ratififcaciia nettunskih konvencij sicer nikakor ne sme več odlagati, da pa ni to vprašanje v nikaki zvezi s podaljšanjem prijateljskega pakta. Odpovedni rok te pogodbe zapade sicer že v petih dneh, toda pogodba bo veljala že sama po sebi do 27. januarja 1929. in dotlej je Še vedno čas, da se o vprašanju njenega podaljšanja doseže »porazum.
Iz Bolgarije so zmanjkala v poslednjih dneh vsa uradna poročila in kar je neuradnih in nepotrjenih, se vsa nanašajo na krvave boje med Protogero-vimi in Mihajlovimi makedonskimi revolucionarci. Na Bolgarskem je baje izbruhnila državljanska vojna. Po poročilih iz Aten so grške oblasti sprico tega zaprle grško - bolgarsko mejo. In tudi na jugosloven^ki meji napram Bolgariji se je baje poostrilo nadzorovanje.
V Bukarešti je bila te dni podpisana pogodba o romunskem posojilu 250 milijonov dolarjev. Zadevni zakonski naCrti bodo v kratkem predloženi romunski poslanski zbornici, tako tudi zakonski predlog o stabilizaciji romunskega leja.
Nemški zunanji minister dr. Stresemann prispe jutri v Karlove vari na Čehoslovaškem na oddih. Za časa njegovega bivanja v Karlovih varih napovedujejo čehoslovaški listi pomembne konference med njim in predsednikom Masarykom, ki se že mudi v Karlovih varih. ter zunanjima ministroma dr. Benešem in Titulescujem. ki
bost«, i sto tako v kratkem prišla
v Karlove vari. Tam se nahaja tudi že avstrijski poslanik ▼
Pragi dr. MareJt.
V Meksiku je bil ▼ torek te-vršen atentat na n<m>irvol j enega državnega predsednika generala Ofcregona. S petimi streli iz samokresa ga je ubil mi adi dijak in verski fanatik Josč De-lk>n, ko je bil Obregon baS na banketu, ki je bil prirejen njemu na čast. Vest o tem zločinu je vzbudila po vsej Mehiki in tudi drugod veliko razburjenje, ker je bil general Obregon povsod znan kot velik državnik. Sedaj se je razburjenje že poleglo in oblast v Mehiki bo imel, kot vse kaže, še za nadalj-
nji dve Isti dosedanji predsednik Cal les.
Kellogg, ameriški državni tajnik zunanjih eadev, ki si je v poslednjih mesecih toliko prizadeval ca sklenitev mednarodne protjvojne pogodbe, je v teh dneh končno žel velike uspehe. Anglija z vsemi svojimi dominioni, Francija, Italija, Cebo-8lovadita in Poljska so pristale na njegurr poslednji predlog z dne 23. junija. Nemčija in Japonska sta to storili Že prejJLot doznavamo, so prispeli skoro že vsi odgovori v Washington, Kellogg pa je medtem prosil prizadete, vlade, naj same določijo kraj. kjer naj bi se vršila konferenca za odobritev pogodbe.
DNEVNE VESTI
^.ezvfcčiu. Predvsem Češplje in gro^d>. AJlo pride neprežvečeco v ieriod&c, kjer j« že itak polno tekočine, naraste in prav lahko povzroči neprijetna motenja. Nezrelo sadje vsebujo močne, jedke kisline, ne jej ga torej nekuhane-ga! To je stara resnica.
Vaien odstavek poletne higijene jo prehranitev doručka. Živalsko mleko poleti hitro pokvari. To s« vidi pri poletnem bljuvanju in driski dojenčkov, ki za to boleznijo večkvat umrejo. Dojenčki, ki sesajo materino mleko, ne u-mrejo za to boleznijo Zatorej, matere dojito svOje otroke! Ne odstavi jajio otrok pred vsem v vročiti poietnih mesecih! Ako pa v resnici ne morete drugače, vprašajte zi travnika za svet. kako otrok pri umetni prehramitvi najlaže prebije nevarno polet jo.
Po dr. F. R.
Vsaka letna doLa ima svoje lepo^* obenem pa tudi svoje posebne lastnosti za zdravje. Tako lepoto kajvor nevarnosti se opirajo
na glavni znak le-inc^a časa — m ziia.s. j-oie-tja jo vročina.
boiiice kut vso oživljajoči žarek ima zaitri-vnosti, ki zmorejo od n;*ega odv.sno organsko fcivijenjo ceio uničili, seveda vudi človeško.
iVeij^Jsredna nevarnost grozi ž o od vpliva vročino na telo. Pri naporih. zlasti na potovanju, povzročajo pekoči s^Inčni žarki soln-ča-rico, p* t v lazili zrak pa kap radi tega, ker so nabere preveč gorkote v telesu.
Soincarica so prične z glavoboljo in omotico, ' nenadoma pade bolnik z rdeč-m oLrazom na tla. Sope počasi. Pri kapi postane Lol-niii. omami.on, njegov obraz tem-nordefi in Llcd (skrajna . nevar-nosi!), slednjič izgubi bolnik zavest .
V obeti slcčcijih treba spraviti
bol i lika. na hlade n svež zrak, Če mogočo na k^i prepih, um-iti ga s biadii.o vodo in mu potožili obk ta viko
Takoj naj se pošlje po zdravnika Maaij ah vec po naročajo take napatio tudi soinvne kopeli; poleg tega ugotovi zdravnik vsako polet, o opekline koži kot posledico takih sel učnih kopeli. Ta pretirana moda sedanje dobe, izpostavljati se nad ure in ure pekočim solčnim žarkom, je neumnost. Tako soiučne kopeli so potrebne le za določene bolnike; ti pa morajo imeti zdravniška navodila in strokovno nadzorstvo.
Najboljšo solnčno kopel <zav£ije zdrav človek, čo gre poleti na sprehod, lahko oblečen z lahkim pokrivalom, ako ne prenese njegova glava vroftano Potovanje je pravi oddih poletnega časa Toda izvršiti se mora v redu. Ne v velikih množinah, in ne črez moči posameznika ne v rekordne namene, marveč s pravočasnimi in dovolj velikimi odmori. Mnogi po Ulje rad sam; dva trije zadostujejo. Pred vsem naj se izogne potnik alkohola; alkohol utrudi. Naj zaužije rajši sadje in Čokolado, aa pijačo svežo vodo, mineralno vodo malinovec ali mleko. Iz stoječih voda naj se nikar ne pije. Vodo iz reke le kuhano in filtrirano Ročna cedil ca so povsod na prodaj. Kdor se ,e zelo vroč in po-tan ustavil, se ne sme hitro ohladiti in naj se ne izpostavlja prepihu; varovati so je tudi treba v takih slučajih, da bi človek izpil mnotro mrzle pijače.
Poleti vabi voda in Človek se odijove kaj rad vabilu. Tudi kope« na prostem je obenem pristna, pametni in naravna zračna in solnč-na kopel; hladrča mokrota razveljavlja škodljivost solnčnih žarkov. Na žalost jih vsako leto le premnogo utone pri kopanju. — Pomni dobro: ne pretiravaj! Vsak mora vedeti, koliko si lahko upa. Kdor ne zna plavati, naj ne bo dre en! Izogibaj se načelno nevarnih mest vrtincev in podobno! Nikdar pa ne plavaj sit, s polnim želodcem!
Neposredna nevarnost poletja je tudi blisk. Kadi tega prepoveduje že stara modrost, ostati med nevihto v gozdu ali pod drevesi. Ni se trcjja preveč bati neviht, pred vsem naj se skrbi, da vidi otrok le >7o-lo r.p-odoi v nevihti nekaj nedolžnega. Statistiki so izračunali, da Je možnost biti zadel od strele prav tako velika, kakor zadeti glavni dobitek.
Kako se obvarujemo vročine v obleki in stanovanju, je že znano. Lahka, sviti a obleka! V stanovanju zacrni okna na solnčni strani "n zrači ol:na na nasprotni strani. Spi pri od prtih oknih!
Posredne nevarnosti vročine o-zražajo predvsem prohranitev. To ;e zelo važno za gospodinjo. V vročini uspevajo stnipene orga-ničre klice povzročitelji boleani in gnilobe, ki se kaj rade nasele na sirovih jedeh, na mesu, klobasah. siru, mleku in dr. Muhe prenašajo večkrat te kali in polagajo tudi svoja jajčka na taka živila. Ne imej takih Živil poleti črez potrebo! Kar se rabi, shrani v o-.nari ali v kleti in zabrani muham tostop! Pred uporabo naj pregle-ia gospodinja tako blago, naj ga podu ha in g-a opere v sveti vodi.
Poleti treba dati prednost rastlinski hrani. Poletje je doba svežega sadja. Vsako sadje je zdravo, <amo zrelo mora biti in čistOL Kdor liočo olupiti sadja naj ga temeljito opere. Nato treba s&dje dobro
ff
Kresnice*4
Kakor naziL&aje&c, se Krasnice &e prifeasejot© na B&&23& nebu. Po 1. pr-^sdfcfe&a meseca bedo zasijale v ^ekemo naše Itišo in kc*<kr. Njih kžtinji rej bo morda še bolj stjajea kakor lanski.
Prinesle bodo kot Izvirno povesi obsežno povest našega domačega pisatelja Frana Bevka »Vihar*, ki se odigrava med našimi ribiči ob naši merski obali.
Kot prevod izUteta dve noveli Umi umrlega največjega češkega pisatelja K. M. Čapka-Cheda «Hojka» in «Nedonošen». Prevod je preskrbel po svojih, spisih mani Slavko Slavec.
Zbornik pod uredništvom Lava Cermalja pa poroča v novi pronredbi parlamentarnega zastopstva« o pečetkih našega šolstva t Trstu, o naših periodičnih publikacijah v povojni dobi, o dramatiki in novih spremembah v poUtično-u pravni razdelitvi dežele ter prinaša obsežen seznam prebivalstva dveh občin v južni Istri po Imenih in priimkih iz rafetfcii 17. stoletja, U ga je sestavil tedanji poveljnik v i-menu beneške republike.
Dbčioa Dfli-Oillcfl do združitvi
z Uiiouifti o
Ajdovski podestat g. Bertetti nam sporoča, z oziram na dopis ki je bil objavljen v «Edinosti» od 10. U m. glede težko« za Dol - Otli-ro po združitvi z Ajdovščino, da je že 4. t. m., v skrbi za interese prebivalcev, ki so oddaljeni od središča. poslal na pravosodno ministrstvo prošnjo, da bi se dovolila u-stanovitev točenih oddelkov urada c:vilnega stanja v Dolu - Otlici in na Planini. To v interesu in radi udobnosti prizadetih prebivalcev, ki so bili priključeni k občini Ajdovščina.
Paviden irefttnv >zvm" v Vidmu
Železniška uprava sporoča, da bodo povodom predstav «Nerona», ki se bodo vršile v Vidmu 26., 28^ 29. in 31. julija ter 2., 4., 5., 7. m 8. avgusta vozil iz Vidma v Gorico izredni vlak št. £542* ki bo odhajal iz Vidma ob L55 drugega dne po vsakem izmed gori omenjenih. Ta t Lak se bo ustavljal v Buttrio, S. G k) van ni al Natisone, v Krminu in Moči ter bo prihajal v Gorico ob 3.01.
Opozarja se, da se bo vlak št
508. ki odhaja iz Vidma v Trbiž ob 2.30, ustavljal omenjene dni na postajah Ven zone, Moggio in Chiu-saforte.
Udeleženci imenovanih predstav bodo deležni popusta 30% od navadne vozni ne.
SEŽANSKI TRO
Na trgu v Sežani dne 12. t m. je bilo na prodaj 767 glav živine in siccr: 480 volov, krav in telet, 106 konj in 181 pra&ičev. Cene goveji živini od 420—440 s to t žive teže teleta mrtva od 500—550 lir stot konji od 1000—2500 Ur konj po lepoti in pasmi, pra&ičkl 5—10 tedenski od 100—160 lir pratite*. Kup-ttia v oMe dobra. Na trgu je btto premalo zelja is Nanoskih njiv. — Kupcev pa veliko posebno U Istra
Sotorjev je bilo na trgu 54. njarjev 40. Radi nedelje bo prihodnji sejem 23. julija t. k
BANtJA DTTALIA
Devtette zaloge emlsijSKCga za-voda «Ban ca d*Italia» so se v preteklem mesecu maju znižala za 450 milijonov lir. Temu znižanju nasproti se je pomnožila zlata podloga za 112 milijonov lir. Rezerve so ae v celoti zme-njšale za okroglo 3o7 milijonov lir in to največ spričo dejstva, da je «3anca d Ita-lia* prortli gotovi obrestni meri izposodila omenjene devizne domaČim ali tudi inozemskih denarnim zavodom. Kritje bankovcev je radi teh transakcij nazadovalo od oO.lS* na 59.22K.
AMERZSEA POSOJILA
Združene državo »o v preteklem letu dovolile 1377 milijonov dolarjev inozemskih posojil Ta inesek je za 242 milijonov dolarjev vižji od onega iz leta 1926. Inozemske vlade so v letu 1927. pre^eJe 737.6 inilijonov dotarjev. V letih 1926. oziroma 1923 je odpadlo za račun inozemskih vlad le 481.2 oziroma 180.8 milijonov dolarjev posojil.
Iz našega urada
Zv. Kos mina - Sempolaf: Z obema nakaziloma ste poravnali vinski davek na letino 1923/24., ostane neporavnan za letino 1922/23. in to so od Vas sedaj terja.
Idrija: Ivana Marussicha ni najti.
Ivan Elihnlio - Petriafe: Vam je
bil izdan negativen odlok že 1924. leia in le radi pomote so sledila nadaljna izplačila. Dne 9. t. m. je biia, na našo prošnjo, odrejena nova zdravniška ugotovitev.
Jos. vd, Petaros - Boijnnec: Spisi so nahajajo na računskem dvoru; na na^o prošnjo so pospešili njih povratek.
Ivan želesiiik - Artviže: Vam niso izboljšali kategorije, pač pa je ostalo pri starem.
Ivan Veiea&č - Javorje: Vašim varovancem je bila pravica do vojne pokojnine odbita in tozadevni odklonilni odlok Vam je bil poslan 13. 6. 1SĆJS. Imate pravico re-kurirati v roku devetdesetih dni.
Iv. Kosmina - dempelaj: Rekurz bo v kratkem rešen; finančna irt-tendanca pa mora šo enkrat progledati likvidacijo. Rešitev Vam bo neposredno sporočena.
Trnovca - 4: Potrpeti morate še nekoliko dni ke-r se referent do-tičnega uradr. nahaja na službenem potovanju. Cim se povrne, bomo še enkrat intervenirali in javili uspeh.
Tajništvo.
Rojstva, smrti in poroke v Trstu dne 29 julija 1928.
Rojeni: 3 (eden mrtev);
mrtvi: 9;
poroke: nobene.
Iz tržaškega življenja
Nezgod« aa dela
26-letni Josip Zoch, stanujoč v ulici Concordia št. (i, je delal včeraj zjutraj na parniku «Caraiola». ki je zasidran v prosti Juki pri sk-teuiišču št. 26'. S pomočjo kisi-kovega plamena je nameraval premeni ti žeblje, ki družijo posamezne jeklene plošče enega izmed kotlov ko se je nenadoma ra*zpočila posoda v kateri se jo nahajal plin. Velik zubelj je močno ožgal Zocha po vratu in po obrazu. Z vozom rešiliLO postaje je bil prenesen v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti dva tedna ali celo šo kaj več.
—	Težak Josip Martincich, star l«t, ^l.tn'ijoč v ulici Rigutt ?t. >«o jo včeraj z-utraj nahajal :a
nekem parniku. zasidranem v prosti luki. Nenadoma mu je prišlo slabo, ko se je ravno nahajal na neki dva metra visoki lestvi, da je padel z višine na tla in se pri tem močno poškodaval po vsem telesu. Njegovi tovariši so poklicali takoj na pomoč zdravnika rešilne postaj-e, ki ga je prepeljal v bolnico. Sprejet je bil v kirurgični oddelek in se bo moral zdraviti par tednov.
—	Na parniku «Savia», zasidranem v prosti luki pri skladišču $t. 23, se je včoraj močno poškodoval delavec Lovrenc Zanghirelli, star 47 let, stanujoč v zagati Sv. Silvestra št. 2. Zanghirelli se je nahajal skupno z drugimi težaki v skladišču na dnu parnika, ko je padel nanj s krova težak tram, ki sta ga dva mornarja prenašala z enega na drugi konec parnika. Nesrečneža je zadel tram na glavo m mu povzročil širofco rano. poleg tega pa še pretresenje možganov. Z vozom rešilne postaje je bil prenesen v bolnico, kjer so ga pridržali v kirurgičnem oddelku. Ozdravil bo v treh tednih.
—	Ena in tridesetletni voznik Josip Spadoni, stanujoč na Kjadi-nu štev. 806, je včeraj opoldne vozil mimo skladišč glavne postaje, ko je padla s voza ki je vozil pred njim, velika posoda gorilnega Špirita in se razbila na tleh. Spadoni, ki je v tistem hipu pokadil cigareto, je neoprezno vrgel ogorek na tla ravno na politi Špirit, ki je v hipu zagorel, tako da so plameni oplazili neprevidnega voznika. Bil je sprejet v VIL oddelek mestno bolnišnic«.
Avte proti 72-letni Srnici Včeraj, nekaj po 16. uri, je *oril trt In dvajsetletni šofer Emil De Bom, stanujoč v ulici g tn nas ti ca 23, s svojim aviom v smeri proti Kopru. V avtu so se vozili tudi njegova tona in nekaj sorodnikov. Ko Je avto privosil kakih 300 m
od mitnice ki se nahaja na potju cest v Do&no la v Ije, je Šofer zapazil staro leoico, kt mu je prihajala naproti Pričel |b trobiti, a ženica, bodisi da jo bil« zamišljena bodisi da nI »H£&1&, mm nevarnosti ni zavedala tn ie miz* no nadaljevala svojo pot. Sele ka je bila par korakov pred avtomobilom, je zapazila novarnost V razburjenosti, mesto dh bi m maknila z» desno, J ehoteia steči preko ceste tako, da jo je sunil avto s svojim sprednjim blatnikom in jo vrgel na tla. Pri tem ji je avto tmečkal prste na nogi. Zenic«, ki j« dva in sedemdesetletna branj evka Ana Pobega, doma ic Pobegov ŠL 122, je bila s istiiu avtom prepeljana v tržaško bolnico. Zdravnik, ki jo je obvecal, je izjavil, da bo lahko ozdravila v desetih dneh. Spričo neznatne poSkodbe je stara ženica zapustila bolnico Sa tekom dneva.
Nesrečna vožnja z motornim kolesom
Štiri In dvajsetletni Šofer Josip Jakobich, stanujoč v itllcl Giulia 61, se je včeraj vozil z motornim kolesom po ulici Giulia. Nekjo v bližini ulice Margherita pa se mu je nenadoma elomila zavora ln pri tem je Jakobich tako nesrečno padel na tla da si je zlomil desno lopatico. Z bližnje tramvajske postajo je bil poklican zdravnik rešilne postaje, ki je ponesrečenca dal prenesti v bolnišnico. Zdraviti se bo moral kakih 40 dni.
Kr&narlco sta napadla
Krčmarica Marija Weber, stara 44 let, stanujoča v ulici Commer-cialo 80, je imela včeraj zjutraj v svoji gostilni «A1 Panorama«, ki so nagaja v isti hiši, dva prav neljuba gosta. Krčmarica je bila komaj odprla gostitno, ko sta vstopila dva neznanca ki sta želela imeli piva Ker rr imela piva v sodu, se jo odpravija v bližnjo sobico, de* jima prinese steklenico piva. V tistem hipu pa sta neznanca skočila nanjo in j1' prožila z notom, ako bi hotela vpiti. Krčmarica pa so ni zmenila za grožnje in aavpi'Ia na pomoč. Spričo tega sta jo neznan ca udarila z noževim ročajem s tako silo, da sta ji povzročila globoko rano na glavi. Mofc, ki se jo nahajal v zgornjem stanovanju, jo na vpitje prihitel v krčmo, a neznanca sta jo bila medtem že odkurila, ne da bi utegnila kaj odnesti. Zdravnik rešilno postaje, ki je bil poklican na pomoč, jo ženi rano obvezal. O napadu so bili obveščeni orožniki.
Iz tržaške_pokrajine
tomaj
Naš podeštat gospod Serafini je odstopil, drugi pravijo, da ga je odstavila vladna oblast. Koncem minulega meseca nas je zapustil tudi občinski tajnik Paolucci, rodom Istrijan, ter se preselil na svoje novo mesto v Šmarje pri Kopru. Gospod Serafini jo pa odšel v svoj rojstni kraj Kormin. Sedaj imamo zopet vladnega komisarja.
Peška pokrajina
Trnovo.
Tudi naša dolina, ki1 sicer ni tako občutljiva, občuti letošnjo sušo in ni upanja da bi se poljski pridelki popravili. Težka ilovica ima take rcizpokline, da gre noga vanje. Temu ni kriva le suša. pač pa tudi burja, ki se pojavlja namesto dežja. Tako smo ob nočne rose, ki pomagajo rastlinam vsaj za silo. Mi pravijmo: En dan burje Škodi toliko kolikor teden sušo. A tudi v tem slučaju se lahko prepričamo, koliko koristita dobro obdelovanje in negovanje rastlin: Kjer je dobro izorana, rahljana in plevela čista zemlja, se rastline boljše držijo.
Silno vroče je, celo 30—35 stopinj v senci. In vendar hitijo naši kmetje s travo. Malo bo sena in bo slabo, a zavedajo se, kaj se pravi biti po zimi brez vsake krme Hudo je, ko morajo krmiti* živino v hlevu. Ce Še dostavimo, da je suša vzela tudi otavo, je slab izgled v bodočnost. Prejšnja leta so nekaj dobili za sadje seno, krompir, letos je vse to uničeno v toliko, de ne bo krilo niti dela potrebe.
Primanjkuje nam dobre pitne vode. Naši« vasi bi ne bilo treba tega pomanjkanja, ker je blizu izvirek Bistrice. Krivda je le v brezbrižnosti in v trotovih slučajih tudi v protivnosti. Da, tudi take za-krknjence še imaziio. Vodnjak je pač le vodnjak in nas zalaga Ic do gotove mere. To vidimo ravnokar. Da bi poudarjali pomembnost vode v gospodarskem, zdravstvenem m tudi socialnem oziru, ni ravno treba. Le spomnimo se na zamudo časa z vodo, na vpliv dobre vode na zdravje, na bolezni po slabi voefi, na poiar i. dr. Za_ka.j premi©-vamo to šele. ko je voda v grlu. Pravočasno mislimo tudi na vodo, ki je tako važna kot kruh. — Našo postajo, ki ne odgovarja rastočemu prometu, »o načeli širiti Pa »o ie v teku pripravljalna dela: merjenje, odplaniranje L t. d. Da bi le bilo za domačine kaj zaelufr-ka.
Malte In Me
„EDINOST"
V Trstu, dne 22. julija £32«.
•EDINOST.
IIL
Vesti z Goriškega
Goriške mestne vesti
Bo} P*oti i
Ze zadnjič smo na kratko omenili, da je goriški po t eć ta t izdal več naredb glede tega, kako je treba v sedanjih poletnih in izvanredno vročih dneh pobijati mušjo zalego, ki je — kot je gotovo vsakemu znano, največja raznašalka nalezljivih bolezni. Teh odredb, ki jih radi pomanjkanja prostora zadnjič nismo mogli objaviti, se morajo držati predvsem vsi trgovci z jestvinami.
Nesnaga, odpadki in gnjile stvari se morajo v javnih lokalih in trgovinah hraniti v zaprtih posodah, dokler se ne odnesejo iz lokala, kar so mora zgoditi prej ko mogoče,
Posebno je treba čistiti hleve, odprtino morajo biti opremljene z različnimi sredstvi za pobijanj^ muh. Prepovedano je kupičiii gnoj t hievu. Dnevno ga je treba sproti odnašati v predpisanih urah iz hleva v /ato pripravljene jame. Strogo se tnora paziti ,da se ne raztresa, kadar se odvaža.
V	javnih lokalih se jo treba držati sledečih predpisov:
Lokal, kjer so hranijo ali pripravljajo jedila in pijače, mora imeti okna odnosno vrata opremljena s pripravami -za obrambo proti muham. Istotako morajo Liti obvarovana proti muham jedila in pijače ki se nahajajo na izložbenih oknih, oziroma izložene kjerkoli.
Tudi kuhinjska posoda in namizno orodjo mora biti obvarovano pred muhami.
Vsi trgovski prostori so moralo držati v redu in treba jih je neprestano čistiti, smeti -in odpadke je treba pobirati. Umazano perilo jo treba imeti v zaprtih posodah.
V	javnih razprodaja 1 nicah za jedila na drobno ali debelo se je treba držati še teh predpisov:
Mesnata jedila, kruh, slaščice, sladkarije, sadje, konserve, zelenjava -in sploh katerakoli hranilna snov, ki se zauživa nekuhana ne-umita ali pa neolupljena n o-ra biti strogo obvarovana pred muhami bodisi potoin kovinskih mrežic, steklenih <p!ošč, zagrir^al, papirja, ventilatorjev ali drugih podobnih priprav.
Prepovedano jo izlaeati jedila na odprto izven trgovine.
Vs-e trgovine z jestvinami morajo biti vedno čisto, odpadki se morajo pobirati. Isto velja za mesnico oziroma za vse prodajalne, kjer se prodaja sveže meso.
Prav dobro je treba imeti v redu prostor** v kfvterili se izdelujejo o-menjeni izdelki. Ker v takih ifcde-lovalnicah ni mofroče dnevno odvažati odpadkov in ostankov jih je treba tudi obvarovati pred mušjo zalego. Istotako glede svetih kož.
Isto velja za zdravstvene zavode, privatne ali javne — za vse ono kraje, kjer prebiva skupno več Hudi Tudi tu je čistost prvi boj mii^am	pa še različna
obrambna sredstva.
Nadzorstvo i>o vodil občinski zdravstveni urad. Prestopniki se bodo strogo kaznovali in sicer od 2X)0 lir do 1000 lir. Kdor bo pa dvakrat kaznovan in če bo trgovec ali te. ali oni obrtnik — se mu bo odvzelo obrtniško dovoljenje.
Dijaški zavort «AlcjzijeviSde» v
Gorici
Odbor «Alojzijevišča» v Gorici spcroča. da bo v prihodnjem šoJ--kuu« 'etu 11*28-1223. spreje* v vod proti plačilu:
1. Lččnce. ki so z dob^n.n uspehom dovršili četrti razred ''umsko šolo in k; bi so želeli pripraviti za sprejemni izpit v I. razred katerekoli srednje šole z italijanskim učnim jezikom (gimnazije, realke, u-
čiteljifiča in komplementarne iole). Tudi prihodnje šolsko leto bomo v ta namen otvorili v zavodu pripravnico ca srednje šole, v kateri se bodo gojili predvsem oni predmeti, ki prihajajo v po&tev pri sprejemnem izpitu.
2. Sprejeli bomo tudi gobovo Število vzornih lanskoletnih gojencev, ki nameravajo obiskovati tukajšnje javne srednje šole.
Prošnji za sprejem v zavod naj se priložijo sledeče listine:
1.	krstni list (pravilno kolko-van);
2.	zadnje šolsko spričevalo;
3.	spričevalo dušnega pastirja o nravnem vedenju prosilca
BiJvši zavodovi gojenci naj vložijo samo prošnjo brea prilog.
Pn.sn;e je treba poslati do 31. avgusta t. 1. na naslov: Odbor A-lojzijcvišča (Aloisianum), Gorica, via Ponte Isonzo 3.
Umestna pojasnila daje vodstvo zavoda vsak dan od 9. do 11. ure dopoldne, izvzem&i nedelje in praznike.
Dobrovoljci iz Julijske Benečije v Gorici
Danes. 22 t. m. posetpo Gorico dobrovoljci iz vso Julijske Benečije, iz Zadra in iz lieke. Tuka š-nja dobrovoljka sekcija in ostaJe faš. oblasti se pripravljajo na svečan sprejem. Razvil se bo po Korzu sprevod, dobroboljci bodo po^o-žifli v&nec na grob padlih dobro-voljcev, na račun preroke obrne bodo pocro&čevallr z malico, ofiedali si bodo Kalvari;o, obedovali v ho-tp'u «Alia Posta« in nato odpotovali.
Iz sodnijsko službe
Te dni jo odšel na svoje novo službeno mesto na Reko dosedanji sodnik goriškega tribunala dr. Pepa
Za poljedelce
Poljedelska pokrajinska federacija sporoča:
Opozarjajo se vnovič vsi polie-delci, ki imajo namen pritožiti se prot? previsoki cenitvi dohodkov iz poljedelskih najemnin, da je čas za to še do 30 t. m. Vsi oni torej katerim se je svojčas previ -s (/ko cenilo, se lahko zglase na u-radu -zgoraj omenjene federacije, ki so nahaja na Corso Verdi $t. l:l ali pa na poduradih v Tolminu, Ajdovščini, Vipavi. Kaminu oziroma Gradiški radi pritožbe.
Prepovedano je rušiti fezove
Ker se je ponekod zapazilo, da nekateri poljedelci v svrho namakanja svojih polj, ko zelo trpe radi su&e ruži jo jezove pri rebrah in iz mih napeljujejo vodo na polja, goriški magistrat to strogo zapoveduje. Prestopniki bodo strogo kaznovani.
Odprte lekarne
Dane« v nedeljo dne 22. julija 192^. bodo odprte v Gorici te-le lekarne: ves dan z nočno službo ves prihodnji teden lekarna Libe-ri, Corso Vittorio Emanuele štev. 39. do ene ure popoldne pa lekarni Pontoni, via Ba.s*eIlo Žt. 26 in Contin, Corso Ginseppe Verdi St 17.
Izgred sodišča
Barbara, ki je fcila že tolikokrat
kaznovana, da je ža sram ni več
Nizka in debelušna, bolj podobna dekletu i/. 5asi — kot pa ženski takega poklica kot ga izvršuje Barbara Oblak - je prišla v spremstvu orožnikov na zatožno klop. In — čudo vseh čud — Barbara nosi še kito, umetno zvito vrhu i?lave — tako da bi jo težko bi-io zamenjati s pocestnico. Njen obraz, ki je take vrste, da ne moreš uganiti koliko pomladi je že preživel — izgleda popolnoma naivno. Vso, sodnike, orožnike občinstva gleda tako meni nič tebi nič — kot bi
hotela reči: Ravno tako poštena ženska sem kakor vi vsi v dvorani! In morda se jo resnično vgnozdHa v njeno okamenelo duševnost ta skepična zavest, ki uniči vsak sram in vsako plemenito Čuvstvo. Iz njenih oči ki gledajo tako naivno v ta betji svet, ki ga je Bog gotovo ustvaril človeku v preizkušnjo, hudiču v veselje, samemu sebi pa v dopada jen je — spoznaš dekletce, ki je brez prave tople mamine roko izletek* izpod domačega krova v nag nežnejši dobi svojih let — in se v omamni svetic-bi brezskrbnega sveta izgubilo — in postalo to, kar je.
Predsednik sodišča prečita, ko-likc&rat je že Barbara kaznovana. Kdo bi naštel vse njene kazni! čudno so zdi le, kdaj živi na svobodi. Zred nekaj tedni jo je zopet sodnik obsodil na 2 meseca in 20 dni zapora ker so jo na&li po noči sredi goriške ulice in le motila 7<a«pano potniko. Pritožila se jo sedaj, da jo preveč 2 meseca in 20 dni. Pa kdo se jo bo usmilil, ko je pa nepoboljšljiva. Zato je sodišče potrdilo prvo razsodbo.
LO^AEŠ3S Mrtvi rvor cvi se priŠU v vas
Končno priš1?. tudi na>a vas na vrsto, da dobila zvonove. Dne lfi. t m. (v pondeljek) jih je blago-slovi 1 v Pr«1 *; » ?ru pre-vTvišf»n.i <jtvj-Sfci ku^zo-adškof B. Sertej. Zvonova i p* - rib <r1en tehte». 4 k vin ta le, d rupi pr. 3 k vi ni al e sta namen ie-na za novo eerkev ki je posvećena Sv. T.uciji P-il3. ;e 'idana že teta 15T* ;n ^o jo l^a^ro^lovil čikof Pavlin. Zvonovi, ki »o večji kot so bili piti vo.no in za novo re^-kev in naio vp-s prav dovolj veliki, so bili kupHeni za vojno odškodtnino pri |-rot'b Varel in Mario Colbao-chini Fecero v Trentu.
Vozovi, ki so pripeljali novo zvonove. so bili vsi okrašeni s smrečjem in cvetlicami Vso to so storila raž*:- pridne mladenko in fantje. Dru-i dan po blagoslovitvi v po-pol	urah so jih odpeljali
na Logarišče. Ganljivo je bilo videti, kaiko :e korakala za vozmi skoro cela vas: brhka dekleta, ponosni in krepki fantje, gin j eni starčki in pobožne žerice. Seda' bedo zvonovi zvonili tudi nam kot po sosednjih vaseh.
SOLKAN Ta*ori na poštnem uradu
Neznp-nj tatovi so udrti — tukajšnji poš;ni urad in odnesli dve poštni denarni nakaznici. Eno za 100 lir in eno za 22 lir. Poskušali so vdreti tudi v bližnjo «rDelav-sko zadrugo« pa se jim namera ni posrečila.
PODWEl.EC Birma, smrtna nemča in malo o letini.
V torek, dne 17. t. m. se je vršila pri nas birma. Vseh birmancev je je bilo 115. Seveda jo bil ta dan za nra velik praznik Kot drugod pritiska tudi pri nas suša toda — glej čudo —- ravno na dan birme pa so so jeli nad našo vasjo v popoldanskih urah zbirati črni oblaki. Votle grmenje je v daljavi grozeče pretilo s točo. Bliskalo se ie in grmelo. Pričakovali smo naliva toda mesto tega je pričel rosit droban in miren dež, ki pa je kmalu ponehal in komaj zmočTl prah. Še par-krat l<r» precej treščilo, nato pa je dež takoj prenehal in kmalu je bilo nebo zopet jasiio. Nihče pa ni slutil da jo ta kratlka nevihta v bližini 7*ahteval& Človeško žrtev. Selo proti večeru se je namreč zvedelo, da je strela ubila enega izmed drvar ev, ki delajo v «Zaja-lovniku» in sicer GO-letnega Jožefa Hvalo iz Kneže. 2agali so namreč drva i* ker* ni bilo toliko dežja, da bi šli vedrit so delali kar naprej. Nenadoma pa je treščilo v žago Strela je vrgla omenjenega Hvalo in pa njegovega sodelavca Janeza Rutarja iz Loj, še mladog?. fanta kakih 25 metrov z griča v dolino. Dočim je Rutarju le
a&g&lo noge do kolen, da so bile vse Črne. je strela Hvalo na mestu usmrtila. Delavci, ki so delali v bližini so pomagali ranjenemu Rutarju v kočo. Poleg na nogah je Rutar zadobil nekaj prask in ran na glavi in sicer vse to pri tem, ko se je valil po griču navzdol. Po nekaj dneh pa je okreval. O nev-sreči so bile obveščene kompetentne oblasti prišla je na kraj nesreče tudi ogi^dovalna komisija ter grahovski brigadir. Nesrečnega Hvalo so nato pokopali. Priporočali, bi ljudem, naj bodo ob sličnih prilikah bolj previdni!
Letos je pri nas žito prav dobro obrodilo, tako da bomo imeli v tem oziru zelo dobro letmo. Tem slabši pa je s pridelki ki še rastejo. To je krompir in fižol. Vsesplošna suča, ki mm jo fižol žo skoraj uničila; grozi sedaj Še krompirju. Lahek dež, ki je te dni prišel ni prav ni-Č pomagal. Sedaj jo žo čas, da bi sejali ajdo. Pa nam tega ravno radi sušo in radi tako izsužene ženil e ni mogoče storiti. Zato — čakamo, da nam nebo pošlje še kaj dežja.
DOBRAVLJE Dva požara: eAen je npepelil kfita,
CJiifS pa c^tal * o verni avtomobil
Lete« poročamo «Edi>nosti» menda samo o požarih in le tu pa tam navvže-mo še par vrsti:: o kaki nesreči aii podebnem. Tudi naš da-na£n.U dopis začenja in konča — <z ogrnem.
V tcrek, 17. t. m., ob 9. uri zvečer je pričelo goreti v hiši Franceta Volka p. d. «GuR-a», v frakciji -Pikci. Ojre-nj, ki se je pričrl istočasno razžšrati- v <iKxlnjih in zgomUh torih hiše, je v par | minuta.li ciicl celo poslopje, tako da je bi ?o skoro nemogoče retš^va-ii iz ognjenih ol>:omov pohištvo in drufro opravo. Zgorelo je vse. Škoda je v. lika, a bo morda krita z zavarovalnina Na pomoč so pritekli — pravzaprav so se pripeljali v avtomobilu — tudi ogujasci iz Ajdovščine, ki so požar omejili na poslopje samo in skrbno varovali sosedne Liše katerih prebivalci so pre&ili vso noč v strahu radi znatnega vetiu, ki je večal nevarnost.
Mnopo bo) i nenavaden požar pa je včeraj napravil veliko škrKlo mehaniku Antonu Plešnaru iz Gro-doviča. Na osti med Dobravi iami in Potorami se je nj-e^ovemu bratu, ki: je to pot vodil avto, vnel nenadoma rezervoar bencina Posledica te<?a je bila. da se ie ogenj hitro razširil na ostali del avtomobila. ki je bil naložen z drvmi, razbeljenimi od solnca in politimi od bencina, ki se io razSkropil radi ^ksplozijte rezervoara. Pričel je goreti tudi svet ob strani ceste, kar ni v tej dolgi suši nič nenavadnega. K sreči se je zcc^dila nesreča v bližini hiš, tako da je bHo na licu mesta kmalu polno ljudi, ki so p>ažar omejili in rešili drva. £koda je kljub trnu velika, a je upanje, da bo krita z zavarovalnino, šofer je ostal nepoškodovan, zadobil je
(Dalje na IV. strani)
POSLANO*)
PREKLIC
Podpisani Anton Ferfila, posestnik iz Semržf č štev. 74, izjavljam tem potom, da nisem plačnik za dolgove napravljene potom moie umr<bolne že^ie Uršule. rojere Polih.	(670)
Anten Ferfila.
HHLS OdLASi
VINO ISTRSKO na boljSe vrste, pristnost zajamčena, dobite zaloin kt in stilničarp t vsaki množini: Istrski teran, burgundec, pinot in belo malvazijo. Najnižje cene. Vsaka pošiljaicv se izvTii takoj. Naslov: Nikola Dragbicchio • Pa-renzo.	693
VF.Č ZNIDARSIČEVIH panjev s čebelami, prodam radi selitve. Angel Plahuta, Bria de i Furlani 137, Rifeirbcrf^_TT0
HIŠICA z dvema sobama in vrtom se proda. Sv. Mar. Magd. zgornja it. 180. _ 771
OSMICO pri Piščancih |e odprl Anton Piičanc.	______TT2
HIŠA, z nekaj zemljiščem, pripravna za kakršnokoli obrt, v njej je do sedaj že mnogo let goetilna, v lepem trgu Notranjske (Jugoslavija), se po ceni proda. Pojasnila daje Ivana Homovc, Cerknica 35 pri Fakeku, Jugoslavija._ _773
TRGOVCI, lesni in z mešanim blagom, pozorl V Jugoslaviji ob vznožju zelenega Pohorja je radi bolezni na prodaj mala trgovska hiša, katera se da z malimi stroški povečati. Pri hiši se nahaja velik vrt in sadonosnik. Prvovrsten, brezkonkurcn-čen proator za lesnega trgovca. Joief Sever, Čadram p. Oplotnica pri Slov. Konjicah, Jugoslavija^	774
BABICA, diplomirana, »prejema nc če dnevno. Govori slovensko. Bodulich Ana. Madonna Mare.	763
R. KOVflCIC
DENTIST %
VIA VALDIRIVO ŠT. 33
JE ODPRL NA NOVO
SQ0J AMBOLATORIJ
SOBICA se odda v najem. UL Boccaccio 14 pt. _ 775
32 LETEN vdovec s tremi otroci želi
znanja v svrho ženitve z gospodično ali vdovo pridno gospodinjo, ki ima ve&elje do poljedelstva. Ponudbe pod «Vdovec» na upravništvo Edinosti.	755
TRGOVINA jestvtn, se odda radi bolez-na prometnem kraju, v bližini mesta. Naslov pri tr^asivem upravn-štvu. 769
ZALOGA papirja Uvoz in izvoz »a vse
1 raje. Cene ugodne. Tvrdka G. Dollinar,
Via Ugo Polonio 5, Trst.	252
VIPAVSKO VINO. Kmetijsko dri štvo v Vipavi ima veliko zalogo izvrstnega do-ma ega, namiznega :n desertnega vina in -eložka. Kupci se vabijo.	760
ESilMCJ JUH HI"
Trst, TI« ». S?urc 2 — Tel. 39-77
J« loka katne-n dajejo prednost tuici in trž^i g'**}« vsleJ Izborne Itsl j nske kubiuje in bo atc izbere rib Cene zmerne. Lepa lega s krasnim razgledom na morje
Govori se več jezikov. (84 h	Ivst ik G. Geron.
■tli« II II II II II II IIII II IIB
Zahtevajta vvcNo originalu« <t«kl«ico I
-_-ui.Tj-.fiji.ruiivif ' fii'i ■»•i'i'i'i'i* • • ...................
ApJlIaH
vsebuje kinin,
kl I« dobro sredstvo proti IZPADANJU LAS bi tisti krt
LASTNIK F. BOLAFFIO
ita eiuimni 41 (Sv. lohoto)
Gorica — Ftogel, Vta O. Cardtacci 9
TOVARKllKE CENE!
kov^e, nsdsarJhe in i^iarfc
samo pri
PELL^eCAHfiN &
Tr%U Via S.	It. 12
Lastna tkladiioav prosti lttki-
TOVARNA RfcMSCMEiO -
■
KGLESflU]
Predno kupite kolo,	Dobili badete kolu,
obiščite našo trgo-	ki rabite, po ceni
^ino brez o h v e z e	brez vsake kon-za nakup. kurence.
- »tBfcffftUra kMcssrl IS
Kito Sterilni, if)iw£m 12 Htsoev U15. Kili torni, z raujžs 1 Uri«, zajiiajaj L 5)3.
6. ^IL(KH & C.0, Trst, Via XKX otte b e 4
Pfilatelli in odjeme Id!
Vsi, ki rabite kakršnokoli oblačilo, obiščite znana skladišča
Podpirani Anton Žuijan iz Kicmanj »t. lbL, izjavlja tean potom, da ne pri pozna no*>onefra do'.ea. ki bi ga napravila nizova žena Antonija.	(671)
RICMANJE, 20. julija 1928.
Anten Žuljan.
*) Za članke pod tem naslovom odkla-
aia uredništvo vsako odgovornost.
Trst, Corso Garibaldi IO, tel. 3 -21
Za pomkidansko in poletno sezijo bodete našli stalno in pop<»ln*> izbiro
iz^^nai molkih In dešHIh oblek
iz raa^čaegj biaga od L 1IU*— naprej.
Površniki ki dežni pEai^l
(zaouji vzojd) od L 135"— i>*prej.
Sporfcie oblelte sa iolada
od L 29* naprej. Jope, hlače, teiovtiiki fantazija, vestje in jope za prodajalne, deavske teače iz n>očne bonibaževine — Promen^dne obleke iz platna pa na m a, blago in podvlake za krojače.
Sprejemajo se naroČi a za obleke po meri.--Delo se jamči.
Blago, ki ne ugaja, se zamenja, ali pa se vrne denar.
PODLISTEK
V. J. KRI2ANOVSKA:
Pajčevina
Roman v Štirih delili
Iz ruščine prevedel I- V.
(14«)
Milfea je začela nekaj sumiti. To delo ni bilo pastirsko, a nqegov profil se ji j-r zdel znan, dasi €e ni mogla na noben način spomniti, kje je videla tega človeka. Milica si ga je hotela od blizu ogledati, zato je pognala konja v skok proti travniku. Ko je prijezdila k drevesu, je pastir mirno ležal na travi ter kadil iz kratke pipice, ioda zvezek je izginil. Pridržala je konja v korak ter se napotila k docdevnemu pastirju; bil je to delavec, ki ga je videla z mlekom na koman-dantskem dvorišču in tedaj se je »pomnila, da
^^ ji J C- G1 ZIlRIl*
—	Kod pridem na Severna vrata, na desno ali na levo? — ga je vprašala.
Pastir je vstal in ji razložil pot v precej dobri ruščini, toda s tujim poudarkom-
Milica je slučajno pogledala njegovo dvigujemo roko ii» tedaj je zarazila dolgo, tanko brazgotino, ki se je začela med palcem in kazalcem ter se raztezala do lakta. Zdrznila ie je in komaj ta držala vzklik- Toda v hipu se j« zavedela, kako važno utegne biti njeno odkritje, zato |e zatajila »voja presenečenje in mimo rekla: «hvalaj>, nato je zdirjala s konjem v naznačeno •mer.
—	Ali poznaš tega Človeka? — je vprašala Džem al d i rta. ko sta se oddaljili od onega mesta.
—	To je pastir, ki pase trdnjavske krave.
—	Ja® pa sem ga videla, ko je prinesel mleko generalu, in sem misliia, da je trgovec z mlekom.
—	Je tudi pasrtir. Mleko in smetano pa pri* naša za generala in častnike, ko prižene čredo domov, — je odgovoril Diemaldin in pristavil: — Za Tino hodi, zdi se mi, da sta iz iste vasi.
Toda Milica ga ni več poslušala, vse njene misli so bile osredotočene na novo odkritje. Zdaj se je spomnila, kje je videla tega «pastirja». Vkljub njegovi zagoreli barvi polti, bradi in preobleki je spoznala v njem stotnika generalnega štaba, barona pl. Fohtsa, — bivšega Berenklavo-vega tovariša v polku, poročenega s sorodnico Alme pl. Vizenbrukove. Prišel je k njim v Kre-nLco po slovo, ker je bil poslan na Vzhod z «važno nalogo». a ta važna naloga je bila torej vik hm&stvo. Tudi baronesa je bila v mestu njena gostja in je seveda precej pomagala blagorodni Almi opravljat in obrekovat Milico.
Treba je bilo čim prej opozoriti Platona Aleksandrov i ča ter zapreti podleža. Bala se je, da ne bi ta morda zavohal nevarnost in jo pobrisal. Kar trepetala je pri tej misli. Kakor nalašč je general odšel za tri dni v Varšavo ter se imel vrniti šele naslednjega dne in tudi F.ostislav je bil odsoten od prejšnjega dne in ni vedela, kdaj se vrne.
Ure po kosilu so Milici »Uno počasi tekle. Bila je v mrzličnem razburjenju in pričakovanju in komaj se je zatajevala. Delala se je, kakor da bere, v resnici pa je premišljevala, kako bi ulovila barona Fohtsa. Skrbno je Milica pretehtala vse podrobnosti te zadeve in se nenadoma spomnila Tine. Spretna sobarica, ki zna pospravljati pisalne mize, je gotovo njegova pomočnica; sama jo je videla z njim govoriti, Dlemaldin pa je re-fcel, da sta is istega kraja doma. Cim več je Milica
razmišljala, tem jasneje so ji prihajale v spomin razne malenkosti, ki so jo potrjale v njeni sumnji. Tako je nekoč zapazila, da io Tina -zasleduje, toda s kakšnim namenom, ni mogla dognati; še bolj sumljiva se ji je zazdela zdaj Aksinjina bolezen; Aksinja je zbolela pred nekaj dnevi, nakar so jo oddali v bolnišnico, na njeno izpraznjeno mesto pa je prišla Tina, kar je drugo sobarico silno užalilo, ker je smatrala, da ima večjo pravico do tega mesta kakor ta nemška pritepenka.
Zvečer je Milica ostala sama. Generalka je bila zaposlena z uvajanjem nove sobarice v službo, predajala ji je perilo in obleko, kar je dolgo trajalo, ker Natalija Lvovna je bila v tem oziru Se natančnejša od katerekoli skrbne nemške gospodinje. Milica se je vsedla h klavirju, a še nikdar ni igrala tako slabo. Nevoljno je vrgla proč note in sklenila iti v svojo sobo, ko se je v njeno veliko veselje vrnil Rostislav.
Bil je videti truden, toda zadovoljen in vesel; ko pa je zapazil, kako se ga je Milica razveselila, so se mu oči zafclliskale od sreče in gorečnost, s katero je prižel k ustnam ročico svoje nri-jateljice iz otroških let, ni bila baš izraz «brat-kega» čuvstva, ki mu je do zdaj služil kot ščit Milica je nenadoma zardela in prišla v zadrego, toda ker je komaj čakala, kdaj mu razodene svoje odkritje, je kmalu premagala zadrego.
—	Velela bom prinesti Čaj in večerjo; medtem pa se ieprehodiva po vrtu. Noč je tako krasna, — je rekla, pozvonila in velela prišedšemu slugi pogrniti mizo. Rostislav jo je začudeno pogledal.
—	Izprehajam »e vedno rad, — je rekel ter Sel za njo na teraso, odtod pa v vrt.
—	VI mi hočete nekaj povedati? — je rekel • pridušenim, nemirnim glasom Kromski. — Ne-
kaj se je zgodilo, morda ste celo prejeii neprijetna poročila iz... Krenice? Naj bo karkoli, bodite odkritosrčni in računajte name kakor na udane-ga prijatelja in brata.
—	Da, povedati vam moram nekaj silno važnega. Tukaj imamo nemškega vohuna, ki ga moramo vsaj nadzorovati, če ga že ne morete zapreti v odsotnosti Platona Aleksandroviča, — je rekla Milica in znižala glas.
—	Kaj pravite? Odkod imate te sumnje? — jo je vprašal Rostislav, ki je prebledel, tako ga je presenetil ta preobrat v pogovoru.
—	Ni sumnja, ampak gotovost, — ga je naglo in ostro prekinila Milica. — Če častnik pase krave in igra vlogo pastirja, tedaj je pač upravičen sum, da ne dela tega iz ljubezni do pastirskega poklica. Razen tega poenam osebno tega gospoda: to je stotnik generalnega štaba, baron pl. Fohts; toda v hiši ima še pomočnico, — in v kratkih besedah mu je povedala vse, kar je vedela o Tini.
—	Hvala vam, Milica Jurjevna. Vi ste nam izkazali veliko uslugo in takoj ukrenem vse, da ulovimo še to noč oba podleža. To je nezaslišana nesramnost! Kaj pa, če bi tam zvedeli, da ste pl. Fohtsa vi izdali? Utegnili bi imeti velike neprijetnosti.
Preziren, ohol izraz je Sel preko Miličinoga obličja.
_ Zdaj sem tu, v svoji domovini, in nimam
nikakih pomislekov izdati tako podlost. Nisem pozabila, da sem Rusinja, medtem ko naSo ubogo Rusijo tako prodajajo in izdajajo kakor nobemj drugo deželo na svetu.
Rostislav je prijel njeno roko in jo poljubil; v njegovem pogledu je gorela tako strastna ljubezen, da je Milica zardela in bila v zadregi.
IV.
C£I)1NUST»
V" Trstu, a*te 22. julija 102*.
1© neznatno opekline na rokah radi gašenja. Tud? to pot so bili a-I armirani ognjegasci iz Ajdovščine, ki so hitro pridrveli na kraj nc-sreče. a jim ni bilo treba stopiti v akcijo, ker je nevarnost £e mi-nulA.
IDRIJA
Dopust radarjev. - Suša - Cirkus.
Tri vina.
Prvič so dob'" i rudarji letos skupni dopust. Od 8. do 15l t. m. je počivalo delo v rudniku. Nekako mrtvo je izgledalo te dni naše
me^tc. Sirena ni tulila in ob 3. uri zjutraj, ob 11.30, ob 6. zvečer ter
7.30 je bilo po cestah vse prazno, .dočini navadno gredo ob tem času rudarji ter delavci na delo, ozir. z dela. Rudniško vodstvo je pač .ustreglo s tem dopustom našim %u dar jem. ki so potrebni večdnevnega počitka in razvedrila vsaj enkrat na leto.
Prepričani smo, tti so rudarji ta dopust («Iuftanje») dobro uporabili sebi v korist. V veliki meri smo jih videli po deželi. Več skupin jih je šlo s kolesi v Gorico in T =t. I>ovc'; M*h je mahnilo v hribe, tako v Trnovski gozd, na Ča-ven na Javornik in po bližnji o-koiicj. Nekateri so šli pomagat imela pocJtek. Ravno tako so ime-jih videli vsak dan v «Strugti» pri kopanju Tudi so nekateri uporabili ta prosti čas z zapravljanjem drv v gozdu k er so si jih lahko pod ceno nabavili.
Tu li godba je v soboto zvečer ime'a počitek. Raveo tako so imele mir gostilne, kar je gotovo razveseljivo. Rudarji so s tem dopu-,6U>u; pokazali, da ga znaio uporabiti prav dobro. Videli smo, da gledajo za telesno zdravje s tem, da so hodili na izlete ter s^ kopali. Naš rudar je miren, rad čita, poje žalibog pa vedno manj. Tudi rad izpije v miru kozarec v.na. Seveda se dobijo tudi izjeme kakor povsod. Na splošno pa je tudi v tom pogledu šlo pri nas zadnje Čase na boljše.
P~c-pri?ai-i smo, da so s tem «luf-tanjem» rudarji pridobili precej moralno kakor tud: materialno.
Tudi v naš? kotlini kakor v okolici imamo grozno sušo, ki bo uničila vse ako ne bo v par dneh dežja. V torek, 17. 1. m., se je nebo pooblačilo, pričakovali smo dežja. Kazalo jc, da ga bo dovoli padlo. Toda zmotili smo se. Mr-d grmenjem jo padal dež kake četrt ure in že je prenehal. To je ravno toliko kot nič. Deževati bi moralo vsaj dva dni, pa i i morda kaj namočilo. V pondeljek jo kazal toplomer okoli 3. ure po, oldne 41 C. Vse je osmojeno. S Kosiijo je bilo jako slabo. Otavo najbrže ne bo nič. Kam bo naš kmet z živino, ko ne bo imel krmo? Pod ceno jo bo treba prodati mesarjem. Kako bo kmet žive! letos Črez zimo, je tudi vprašanje. Ako v resnici no bo v kratkem dežja, potem bo predla steba ne samo kmetu, tudi vsc?m drugim.
Pretekli teden sino imeli cirkus v i.a*<nn mestu. Z dobičkom, upamo. jo lahko zrriovol jen. Zadnje d'iove 'e bilo sicer bolj stabo. Prve d 7l.<sti v nedeljo pa smo videli pri predstavi vse polno ljudi iz ckolico Tako skoro vsa Spodnja Idrija, iz Kanomi o, Godoviča, Jc-ličnega vrlia, <>d povsod so prišli. Ničesar -»i ne reki: ko bi ne bili vrteli pred leti U liko ljudi iz okolice pri gfiedališčnih predstavah. Da. doprinese gledališče vč duševno kulture !rakor cirkus, m treba paZ poudarjati.
V četrtek okoli tretje uro zju-t a j je neznan -likovec vlomil v tol»akarno r;.o Marije Bevk ter odnesel preko 2000 lir. Malo takih tatvin se jo zgodilo do dane^ v našem mestu in celo pri belem dnevu. Tobakarna so nahaja v sredini mesta na trgu. Zlikovec je* prišel skoizi okno v trgovino, odnesel samo predal, v katerem je bil denar. Pustil je tobak, znamke in drugo reči pri miru. V sosedni hiši je neka ženska slišala, ropot in videla spodaj pri oknu človeka ki jo lomil okno ter ga dvakrat prepodila. V tretjič se je vrnil in takrat se u\u je posrečilo vlomiti in odnesti denar. Malo kasneje je neka druk,a ženska videla pod gradom v potoku Nikovi vojaka s puško in bajonetom, ki je imel zaboj v rokah. Kasneje se je dognalo, da je bil tat dotični vojak, ker je pustil na tistem mestu prazen predal. Ali je bil to pravi vojak ali preoblečen, do sedaj še ni mogoče vedeti. Gospa Bevkova trpi s tem v oliko .škodo, ker ima Jo tobakarno in malo trgovi no z raznimi drobnarijami. Gotovo ni bilo prav da pustila v lokalu donar. zakaj okna niso zamrežen«.
Po dolgem času jo to zopet cu^. tatvina, katera nai opozori ljudi, naj bodo bolj previdni in spravljajo denar na varno.
Pred nekaj meseci smo roročali, kako se je nekemu nemškemu učenjaku posrečilo o v k riti kraj, kjer naj bi bila s'ara Atlantida. Trojno ozidje,	razvaline so
ge nahajai© v turški puščav", se je» ujemalo s tozadevnim popisom mta Atlantide grškeua filozofa Platona, tudi dru^e sličnosti so potrjevalo nemškega u'enjaka bolj in bolj v mnenju da se je nahajala Atlantida, ki je bila nekoč, kakor pišejo stari viri, izeinila v morju blizu tuniškaga zaliva.
Kijub tem dejstvom, ne da miru Atlantida drugim učenjakom. Ali jih f*roj omenjeni učenjak ni mo-
gel docela prepričati, da je kraj, kjer se je nahajala stara Atlantida, že odkrit, ali se pa s tem odkritjem niso mogli sprijazniti, dejstvo je, da zadeva Atlantide ni zaspala in da se se vedno iSče kraj njene nekdanje eksistence in slave. O tem predmetu se je oglasil tudi Oton Marsch in po njem posnemamo tudi te-le misli:
Še vedno pokriva tajna tema ime Atlantide. Vemo iz starih pisateljev, med temi Platona, da se e nahajala v predavnih časih v Atlantskem occanu med afriflfco in m^ksikansko obaljo kopna zemlja, vemo tudi iz zgodovine, da so Feničani vozili do Anglije in si iu nabirali kositrovca, toda nikjer ne naletimo na točen opis Atlantide; pičla poročila govore, da je bila Atlantida zelo rodovitna dežela z visoko razvito kulturo in da se je nekoč pogrebni j a v morje. Kako stara je ta govorica in v kaki* prvotni zvezi je bila z dejansko naravno katastrofo, je nogla komaj veda ugotoviti. Ni treba, da dvomimo o resničnosti omenjene katastrofe, kajti zgodovinsko je neoporečno dognano, da so imeli n. pr tudi severni kraji, kjer se sedaj siromašno preživljajo revni ribiči in mornarji, visoko kulturo. Pojav pogrej-njene cerkve ob angleški obali, o kateri o pred tedni tudi naš list poročal, potrjuje vpliv morja.
Zanimiva je domneva, da so AtlanČani gojili pšenico. Z naravoslovnega stališča bi bilo želeti, da bi se razjasnilo, v koliko se da lokazati eksistenca Atlantide. Na kartah, ki nam prikazujejo giobi-'io morja se da ugotoviti, da je Atlantski ocean različno globok. K manj globokim točkam, za ka-'ere gre v tem slučaiu, spadajo nekatere podmorske planote v slo-bini dve sto do dveh tisoč metrov. Najbolj se razteza južnoatlantski hrbet med ravnikom in deseto stopnjo severne širine, in Atlantska planoia med osemnajsto in tri in trideseto stopnjo severne širine ki jo reže rakov povratnik. Med tema dvema, t. j. med hrbtom in planoto so kotline do osmih metrov globoke. Ako bi primerjali govorico o Atlantidi, potem bi predstavljala Atlantska planota iskani predmet.
Drug pojav, ki še ni zadostno pojasrren, navajamo na tem mestu. Pred afriško zapadno obaljo pri ctočju Azorih leži tako .zvano sargasko mor jo v katerem se "nahaja posebna vrsta alg (morskih rastlin), ki je ni dobiti nikjer drugjo razen na nasprotni ameriški obali. Napravili so se poskusi, da bi se te rastline presadile, toda brez uspeha kaiti rastline so šle po zlu, kakor hitro so bile lo nekaj ča^a i-zven svojega domačega morskega dna. Domneva, da je ogromno valovje priplavilo alge Črez ocean, se ni dala doslej neoporečno ugotoviti pač pa je dobivalo vodno več tal mnenje, da, so so algo prej nepretrgoma raztezalo Črez ocean in da se je kopna zemlja, ki jo služila algam kot opora, | pograznila.
i Vprafianje, je li Atlantida v resnici obstojala ali ie pa vse skupaj bajna pravljica, se moro rediti v tem smislu, da pritrdimo prvi domnevi. V lisočlet ih, ki jih ima i razvoj na^e zemPe žo za sabo, se ! io doeodila marsikatera naravna ! katastrofa. Raziskovalci morskega j dna trde da se je nahajala Atlant-I ska planeta prr ; v večji globini, 1 da jo je +orei neka notranja sila nekoliko dvignila v morju, rasli tega pa niso prepričani, da so bo Atlantida nekoč popolnoma dvignila iz morja in. postala zavetišče novemu srečne'^emu človeštvu. če bi se pa uresničil ta Oučai potem bi vodovje, ki bi jo izpodrinila pojavljajoča se zemlja, poplavilo vse bližnjo obali Nemčije, Francije. Afrike in doloma srednjo Amerike pri čemer bi še naiveč trpela Ansiria kot valo-lom. Z možnostjo take katastrofe so pa računali že v starogrški dobi. Ob tej priliki se spominjamo velikanske poplave, ki jo je povzročil ognjenik Karkantua v Indijskem morju, ko se je večji del otoka pogreznil v morje rn so to občutili celo na francoski obali. Učinek bi bil v tem slučaju šc večji, ker bi bila nova Atlantida v naši največji blriini.
RAZNE ZANIMIVOSTI
Odtisi prstov
Pariški policiji je uspelo prijeti nevarnega zločinca in ga izročiti sodni j i. Pred tremi meseci je dobila pospravljalka vdovo Lemoine v njeni vili zadavljeno. Storilec je oropal stanovanje, pobral vse dragocenosti in vrhu vsega še kakih sto ti.^oč frankov v gotovini. Umor se je odkril komaj dva dni pozneje. Vdova Lemoine ni imela nobene dekle, edino neka pospravljalka je hodila k njej vsak drugi dan in ta je bila, ki je dobila svojo gospo umorjeno. Takoj se ie lotila policija oreiskave. Ni j imela pri tej druge opore kakor odtrse prstov na stekleničici z dišavami. Ugotovilo se je, da se ie zločinec po izvršenem umoru bril in pri tem se ie dotaknil o-menjene stekleničice. Odtisi na steklenici so se pa popolnoma ujemali z odtisi neznanega morilca, ki je umoril pred dvema
letoma šest in sedemdesetletno vdovo. Martean. Tudi ta je bila Čudakinja, iivela je bre* dekle v mali hišici sama. Njo je dobil pismonoša zadavljeno. Tudi tu je storilec pobral vse, kar je imelo količkaj vrednosti, a tudi tu se je morilec bril in zapustil na zrcalu odtise svojih prstov. Po hudem naporu je policija zaprla Lionela Zulana, ki je končno priznal oba zločina, ko se mu je bila dokazala krivda na podlagi odtisov njegovih prstov, ki so se v obeh slučajih popolnoma ujemali.
Največji zverin jak
Medtem ko meri Yellowstone-park v Zedinjenih državah Severne Amerike 2348 angležkih štirjaških milj, Mount Whitney nacijonalni park v Alaski 26-45 ili Ycsemite park y Kaliforniji 1125 štirijaSkih milj, meri Kru-gerjev nacijonalni park v Južni Afriki 7816 štirijaških milj. V njem s« nahaja sto slonov, 200 povod, konjev, 250 ži^af, 800 a-friških bivolov, 120.000 antilop in mog"o druge zverjadi od ve-liketra jelena do malega ska-kavčka. V tem zverinjaku je tudi 400 do 500 odrasti h levov. Ta zverin jak, ki je največji na svetu, leži med rekama Sabie in Krokodilsko v vzhodnem Trarts-walu. Ustanovil ga ie predsednik Kriiger, oče Burov, kakor so ga sploh imenovali, in napravil s tem zavetišče za afriško živalstvo.
Eno minuto pred obglavitvijo
Na smrt obsojeni morilec Pavel Lasgy je sta! pred giljotino, pripravljen, da mu rabelj odse-če glavo. Tik pred usmrtitvijo je. priznal morilec, da je imel pri zadnjem umoru, radi katerega je l>il na smrt cibsojen, tovariša. Ta tovariš se je nahajal med množico, ki je čakala na usmrtitev. Seveda je bil Henry Henand, tako se je imenoval morilčev tovariš in sokrivec, takoj prijet. Ker tako priznanje ne more odložiti usmrtitve, je Pavel Lasgy kmalu končal .živeti. Pred meseci je začela ponoči goreti hiša posestnika Fancona. V nekaj minutah je bila že vsa v plamenu. Ker je bil lastnik goreče hiše dobra duša, dobrotnik vsem, ki so prihajali k njemu v stiski po svet, se je udeležilo rešilne akcij© vse prebivalstvo sosedno občine Leviš. Ljudstvo je razbilo okna, vdrlo v hišo, da reši dobrega. Fancona, o katerem šo vedeli, da se nahaja v hiši. Prišli so do njega, toda ta in njegov zvesti služabnik, oba sta ležala v mlaki krvi na tleh. Takoj je bilo vsem jasno. Zgodil se je zločin in da bi storilci zabrisali sledove, so kratko malo zažgali hišo. Namen bi jim bil s ko roda uspel. Policija je zaprla Pavla Lasgy-ja, ki ie svoj zločin pozneje tudi priznal. Pred poroto v Rouen-u je bil obscien na ?~nrt radi dvojnega umora. Ko je pa zagledal obsojenec svojega tovariš med množico ob giljotini, si je olajšal svojo vest s tem, da ga je izdal sodniku. In res, v trenutku, ko je padla glava Lat>gy-ja v za to pripravljeno košaro, so uklenili tovariša Henry-ja Renanda, ki je že pri areta-ciji priznal, da je on ustrelil starega Fancona in da je Pavel zabodel Fanconove-ga služabnika,
Bogata vdeva
\ kratkem času se poroči italijanski knez Cesare Ottoboni z an-Ht-^ko gospo Julijo Sasson, ki je podedovala po svojem pokojnem možu nad sto milijonov lir. V londonskih krogih je snana kot »vdova enega milijona šterlingov.» V družbi nosi vedno okrog vratu o-gi-ljek 7. i/redno velikimi biseri in uro na zapestnici, ki je vsa posejana 7 dijamanti.
Časnikarska raca
Vsakdo je že slišal izraz •časnikarska raca». S tem se označuje neresnica, ki se tu pa tam namenoma ali T>a tudi brez vsakega naraena vtihotapi v kako vest. Kako ie prišlo do tega izraza? Časnikarsko raco, prvo njenega redu, je iz!ogel Belgijec Cornelissen iz Antwerpna. Priobčil je v nekem belgijskem listu članek o požrešnosti race. Imel je, tako je poročal v do-tičnem člaiiku, dvajset rac. Eno od teh je ubil, razsekal njeno meso na drobno in nakrmil z njim ostalih devetnajst rac. Drugi dan je zaklal zopet eno raco in nakrmil z njenim drobno razsekljanim mesom ostalih osemnajst rac. Tako je šlo dalje, dokler ni ostala končno samo še ena raca živa. Ta članek je prišel iz belgijskega lista v ameriške liste, od katerih je p^ eden ta članek ^e izpopolnil. Ni mu bilo dovolj, da je bilo devetnajst rac ubitih, ne, urednik je stopil v kuhinjo, vzel velik nož,
zaklal še zadnjo raco, samo da se je prepričal, kako opustošenje je napravila požrešnost ▼ njenem želodcu, saj se je lahko trdilo, da je ona požrla vseh svojih devetnajst tovarišic. Ta zadnja izmed onih dvajsetih rac je pet postala prva časnikarska raca.
Newyorški milijonar Peacock umrl
V New Yorku je umrl Aleksander Peacock, bivši družabnik Carnegie-jev. Peacock je bil nekoč usluž3>enec v neki pittsburški trgovini. Ko je prišla gospa Carnegie kupovat v trgovino, ji je mladenič radi u-glužnosti in postrežljivosti tako ug-ajad, da ga je priporočila svojemu možu, znanemu milijonarju. Ta ga je sprejel v svojo službo, kjer je Že po nekaj letih postal voditelj Carnegie-jeve trgovske organizacije. V poznejših letih je uredil na pr. vz-gledno gospodarstvo, opremljeno z najnovejšimi stroji. Na njegov ukaz so morali uslužbenci njegove krave okopati in jim s šičetko izčistiti zobe. Takih in sličnih domislekov je krožilo vse polno o njem ne samo med njegovimi znam-r, marveč se je bavilo z njimi tudi Časopisje. Nekoč se je mudil na svojem posestvu ob Tihem o-ceanu. Tu se je spomnil, da sn vrše istočasno v Pittsburgu volitve. Čeprav niso bile te volitve velikega pomena, se jih ie hotrt Peacock na vsak način udeležiti. Ker ni imel več rednega vlaka na razpolago, si je najel po-se*>en vlak, plačal zanj 25 tr~oč dolarjev in je tako še pravočasno prišel v Pittsburg do volitev.
Olivi jen po tridesetih mine ah
Na obali blizu mesta Noen-^ t»a Norveškem sta se koprua dva gospoda. Med kopeljo jo zašel Ras-mussen, ki ni znal plavati, v podmorsko luknjo. Njegov tovariš Jorgensen, tudi nevešč v plavanju je klical na pomoč. Njegove obupne klica sta slisala dva Nemca, ki sta se vozila v motornem čolnu tam mimo. Eden med njima je skočil v morje in privlekel P.asmussena izpod čeri, dvignil ga v čaln, kjer so ga skušali z umetnim dihaiijeni oživiti. Dr. Thiele iz Flensborga je vodil vso rešilno akcijo, več ur poredoma so vsi trije Thiele. njegov tovariš in Forgensen telova diii s Rasmussonovim truplom, ki je le-.vilo žo pol ure v vodi dokler ni Kbsmuss^n po hudem naporu svoj-ih rešiteljev, o-ivel. To potrjuje, I ar vzdržujejo mnogi veščaki v piavaaju, da se da utopljenec z umetnim dihanjem rešiti, čeprav se začne reševanje pozno.
Lo2ariIsKe Stevi&a
Naročajte
Naš Glas"
i r
NOVI DOHODI
Al Gran Risparmio
LEVI • Trst, via S. Lazzaro 9
Bombaževina......L 1.90 m
Bombaževfna, visoka 90 cm . • 2.40 .
Platno Madonna.....2,80 „
Flatno Madonna, debelo, . . m 3.— » Platno Dougiaa, ležko, ...» 3 50 . Platno Douglas, visoko 150 cm . 6.20 . Peile novo . .	od L 2.80 naprej
Robčki z ajourjem ... L —.50 komad Kuhinjske cunje, velike . . 1.50 Kuhinjske cunje, platnene . . L 3 50 in Musola volnena, "v vseh barvah L 11.— m .Borgo" za hlače . . od L 6— naprej Popeiine za srajce . . . 4.80 Ostanki madapotana, črtanega 3l/2 m L 10.—
Velika izber« prtov, prfičev, brisač, gobastih in iz sukanca, in nogavic vseh vrst za otroke, ženska in moške.
AvžomobiUka pro^a
Trst-Lokev-DIvača-Senožeć«
PODJETJE BRUNELU OdhocM s trg« Oberđan. Vozni red od 15. junija do 30. september Delavn ik: Odhodi iz Trsta: 12. In 17.30. Dohodi v Senoieče: 13^30 iu 11». O hodi lz Senožeč: 7. zjutraj in 18.30 z«.
Nedelja: Odhodi tz Trsta: 7.30. 14 30 In 16. Dohodi v Senožeče: 9., 16. in 17.30. Odhodi iz Senožeč: 7., 18.30 in 18.35. Listki za tj* ln nazaj: Trst-D4va?a in ne* za j L 13*—. Trat-Senožeče ln nazaj L ltf—
Avtomobilska proga
Ghiozza-Villa Revoltella-Cacciator« Vsako nedeljo in pripcmian praznik od
15.30 do 2030 neprenehoma. Navadna vožnja L3,— s povratkom L 5.—
iaserirnjte u „Edinosti"
z*
f V VI	•
iilla Elitni
r« gitirovana zadruga x om«j. ppro&tvou
uraduje v lastni hiš!
Tcrre Uleta 13,1.
Telefon §tv. 25-67.
Sprejema navadne hranil, vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge na čekovni preme! in jih obrestuje
po 4%
Večje in stalne vioge po dogovoru. Sprejema .DINARJE- na lek. račuu in jfl* obrestuje po dogovoru. Davek od vloo plačuje zavod serr.. - L uje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. • Obrestna mera po dogovoru.
Na razpoiego var postne celice (sa£e)
Uradne ure za stranke od 8*30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt.
i »ti1
ordinira V TRSTU
VIA §. LAZZARO 23, IS. a.
(umu kavarne Roma)
od 10. in pol predp. do 13
, - i V NA BREZINI or^nlra Mmo popoldn« j
od 14 do 19 (n« lastnem domu)
vsD
3E5Z

umi BGSOLSlil - GORICA
Apce&ico v Solkanu. - Up t iva v Gorici,
Via G. C*prin ii. 5, tei- It. 3! i. Apnenice, ki delujejo noć in dir, se nahajajo ob cesti, ki pelje iz Solkana v P'ave. Njihi>vo apno jc rna tno, ' Vr^r izhaja iz analize ^oilikeg,! kmetij-k o kemičnega posliuševališća od 13. aprl.a 1926., št. 7C1, iu vsebuje skuraj sam kalcijev oltis (96.50%). Apno le prvovrstno, i čisto, dobro kuhano, se d:> hraniti pri-»ravno za katerokoli rabo. Prodaja s« tudi ostanek fspurgo), ki jc dober za zidove in kot gnojilo. Pr: cenah je (fi3V) konkurcnca izključena.
ZO&GZĐ&At^IH
r
IM
v
TTVTTT
VTTf ▼ *
▼
TBS1
HA 5. 1AZZA£3 23, II.
x i iMifirjafflr iirTiatiag^ čsaB&zr^

liMiMn lacraga
a
TEiTfON IS-04.
Ifi-01.
V KNEZI A TORINO
ROMA
PAJLERMO
NAPOLI
MILANO
FIRENZE
BARI
Jjrie 21. jnUla	192«.
1 69	77	10	55
20 79	34	69	75
87 3=2	08	53	1
43	59	11	89
U 74	26	57	33
68 76 6	18	31
70 26	67	40	73
79 6	22	9	59
tla KHS3S« Si 29, pr&iia« (T XXX oKaerc)
OD li
75 r

■ ■ ^ . jmm.j;
FALCEK3 I-UIGI Tni, lila 13 [iMš® ii \U ta'A
Poredne sobe, orehove, bukove, tor.aJjve, kostanjeve, mahagen^eve itd. Lakirajo ku-h njsko pohištvo z mraiuorjtra ati utri ^ga. Žimnlce z žimo ali volno. = Vzracli od L 60,— naprej. 506 Prodajajo se tudi posarre^ni kosi. --Najnižje cono v Trstu.--
B S ■
| ■ S ■
9*SM« LJ
IMS
ISE lan
KI
IZVH<U€WiltS-
hars&o del« t ca)mo«erie-Jem 3«fa. >«z-z ■
Bio4ierBeJftBil
(rtMail, U«9-
Igpc, sttreol«-pile ler retocU-
SUB
Narodi« se tz-vrfajejo lo(i# tBpenncram
TMT, KUCA i niANCCSCO ŠT. 21, PDHLICJZ.

ODrcs^sfg	ilofj po 4 %
f«jjc	r^nc iut	jms	-	In •»rlel^iooi ol»«rJ«
feh^fc č^rAfot rcSRiM. -	ui »jresli	«»«» »?m.
izvsrSs1«^ naK^Ufa J	i za J57CosIcv:jo
ča šztiu**: l itacias^^ irCe.
Sprejema ic4i	m	rr^an 7	ler lili obrntvtc
. Dej«	r- rsMtie F-r®^^ <n i«l«to
eil drse ocen osti. - Cj&MLifira truishe tiikte.
Brlite are cd 9. <23 12. la r^i cottol&iue Iu m 2. In p«il <o 4. popoldne.
m
OkrepCe valno sr rus! v o, predpisano od 7dravni5kih avtoritet proti MALOKRVNOSTI. BLhOlCt in za OKREVANJE
LEKARNA ZAMETTf - TPST - Via Mazztat
| Predno nakupite kakržnoslbodl
i POHIŠTVO =
m obiščite v lastnem interesu skladišča tvrdke *
s ALESSANDRO LEVI MINZI |
| TRST - VIA RETTORI 1 - MALCANTON
U3BIJANS3A KREDITNA BMm P©®SIJl?m V TSSTB
eiainlco la rešene Dinulev t»o,coo.ooo *. - lelcl. 9-ia, 22-59
Obrestuje Hcfte ca nožnic hnjlžlcon po 4%, no (ehoOia raCuniH Li vezene fio^e 3aj[meyacjc po čogovoru. - Prejema Eimmz is arcfio tmo veUiiTO na tehoO racaa po natagofincjSin pctlojlli. izvrtate vse v uarfno stroko spadajoče posle.
PMMlNHT: OOIICK. »reTtce. Celje, tenrand). Hren). PtartMr.
MU.	$or«jCT», Storetiltratfec, Spiti, Stta
ekspozitur«: t*<«tkfl SUUb«.
ncntvic N*H
KafprUđađnejSa zveza z legoslavljo.
BiMHina je Mpna od •>/■-»'■ ln od 14o-i«