GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Štev. 39 — Leto II. Murska Sobota, 28. septembra 1950 Cena 2 din Uredništvo in uprava: M. Sobota, Okrajni komite KPS — Ček. račun: Narodna banka Murska Sobota štev 641-906-030 — Naročnina: Celoletna din 100.—, polletna din 50.—, četrt, letna din 25 — ZAVEST NI PRI DELU RAVNOTAKO V GOSPODARJENJU! „Nekoč stavke — danes tekmovanja" dejala tov. Roza, delavka iz tovarne perila »Od danes naprej je tovarna naša,« so v nedeljo 24. septembra tiho in zavestno govorile delavke tovarne perila. Saj je tudi njihova! Zgodovinski razvoj same tovarne to tudi potrjuje. Prejšnji lastnik je v stari Jugoslaviji gledal samo svoje osebne koristi, a socialni položaj delavca mu ni bil niti malo mar. Saj tedaj o kakšnih delovnih pogojih ni bilo mogoče govoriti, ko pa je bilo v Prekmurju mnogo delavk. Vendar so vzporedno s tovarno tudi one dobivale zavest delovnega človeka ter so leta 1936 solidarno s tekstilnimi delavkami Slovenije stopile v stavko, katere se najstarejše delavke v podjetju še danes prav dobro spominjajo. Po osvoboditvi so delavke leta 1946 z vsem elanom in pogumom prijele za delo, ter so se do danes uvrstile med najboljše delovne kolektive tekstilne stroke. Najboljši dokaz za to daje njih sedanje delo, ko v planskih nalogah presegajo zadane naloge s prav zastarelimi in izrabljenimi stroji. Vsled tega uspeha je skoro polovica delavk dosegla naslov udarnice. Dokazale so tudi, kako se lahko z udarniškim delom da marsikaj doseči. Uredile so si menzo, p tudi ekonomijo, ki je v čast kolektivu, saj je njih ekonomija najboljša v Sloveniji. Pri sprejemu dobro obstoječih obratov so se obvezale, da bodo še nadalje vlagale več truda, ker vedo, da delajo za sebe, delajo za boljše življenje svojih otrok. Spominska plošča, ki so jo v nedeljo odkrili v tovarni, pa bo v spomin na dan, ko je podjetje prišlo v upravo kolektiva. 40 članski delavski svet na čelu s tov. Peterka Jelanko, kakor tudi sam upravni odbor s predsednikom Šarotar Jožefom pa je jamstvo, da bo podjetje v bodoče korakalo še s hitrejšimi koraki naprej in prispevalo čimveč za preskrbo delovnih ljudi v državi. Dokazati hočemo našemu vodstvu in tov. Titu, da smo vredne zaupanja, ki smo ga z današnjim dnevom dobile in ne bomo ga nikoli omadeževale, je narekovalo srce sleherne delavke. Zadnje deževje je dobro namočilo sicer tako suho prekmursko zemljo. Oljna repica, katere setev, je bila v glavnem končana do 10, septembra se lepo razvija. Po planu bi je morali v murskosoboškem okraju zasejati 700 ha. Vendar plan setve oljne repice ni izpolnjen. Prvotno je bil plan le 300 ha oljne repice. Naknadno in to šele koncem avgusta je pa OLO prejel še naknadni plan 400 ha, Jasno je, da je plan prepozno prišel, kajti setev oljne repice v Prekmurju mora biti izvršena v glavnem do konca avgusta. Tudi kmetje niso imeli pripravljene zemlje, kar je tudi oviralo setev. Da plan ni izvršen, pa nosijo nekaj krivde tudi nekari krajevni odbori, ki niso izvršili skoraj ničesar, da bi se izvršil plan setve repice. Te dni se je pa pričela setev rži in pšenice. Soboški okraj bo moral prihodnje leto odkupiti 455 vagonov belih žitaric. To se pravi, da bo moralo biti zasejano v okraju okrog 14 tisoč ha njivskih površin z belimi žitaricami, kar znaša približno 54% celotne njivske površine. Če pogledamo te številke in da sejejo v Prekmurju ozimna žita, nam to jasno pokaže ogromno važnost jesenske žetve. Dosedanje priprave kažejo, da bo lahko jesenska setev pravilno in pravočasno izvršena. Prekmurski kmetje se v glavnem zavedajo, da zavisi dobra žetev od setve. Poleg gnojenja, globokega oranja In drugih agrotehničnih ukrepov je važno tudi seme. V večini so si kmetje pripravili dobro seme in ga očistili. Premalo so pa do sedaj sodelovale pri pripravah nekatere KZ in tudi ostale množične organizacije. Potrebno je. da bodo svoje delo v zvezi s setvijo popravile in zamujeno nadoknadile. Z jesensko setvijo bo moral pohiteti tudi socialistični sektor. Ne smejo se več dogajati slučaji, kakor v lanskem letu, da so nekatere KDZ, n. pr. Hodoš in Fikšinci, bile po lastni krivdi zadnje pri setvi. Zato se naj ne čudijo zadružniki teh zadrug, ne ie bil pridelek rži in pšenice soraz- merno slab. Tudi poteku jesenske setve v zadružnih ekonomijah bodo morali odgovorni posvečati več pozornosti. Zadružna ekonomija v Kraščih nam daje lep primer, kam lahko privede malomarnost upravnega odbora KZ, če se ne zaveda svoje naloge. Zgled naj bodo ekonomije v Topolovcih, M. Črncih in Borejcih, ki so pravočasno izvršile vse priprave v zvezi s setvijo in bodo brez dvoma prednjačile pri setvi. Na zborih volivcev so kmetje temeljito razpravljali o planih odkupa za prihodnje leto in na podlagi le-teh naredili sami sebi svoj setveni plan. Prekmurski kmet je dober gospodar, ki zna dobro obdelati svojo zemljo, tako da bo lahko izpolnil svoje obveznosti do države. So pa še taki, ki nočejo razumeti svojih obveznosti do države in bodo poskušali na razne načine špekulirati. Dolžnost krajevnih odborov in množičnih organizacij je, da se take špekulante že sedaj opozori na njihovo nepošteno delo. Demokracija ne pomeni, da ljudje sami odločajo, sklep pa ostane na papirju. Če smo sami nekaj sklenili, se moramo tembolj potruditi, da bomo to izpolnili. Na zborih volivcev so kmetje tudi vpraševali po umetnem gnojilu. Sicer, kot izgleda, bo v glavnem apnenega dušika dovolj, toda primanjkuje pa superfosfat. Temu vprašanju bodo morali odgovorni posvetiti več pozornosti. Saj kmetovalci razumejo naše težave glede nekaterih vrst umetnih gnojil, ki se jih mora uvažati, vendar pa je potrebno pri razdeljevanju umetnih gnojil upoštevati, kaka gnojila potrebujejo posamezni kraji. Če bo vreme ugodno, se računa, da bo jesenska setev v glavnem končana do 15. oktobra. Potrebno pa je, da krajevni odbori skupno z množičnimi organizacijami in kmetijskimi zadrugami budno spremljajo potek setve in tudi priskočijo na pomoč, kjer ista iz kakršnih koli razlogov ne bi zadovoljivo potekala. Če bo setev pravočasno in pravilno izvršena, bo drugo leto za vse dovolj kruha. „ . . . Obljubljam pred Partijo in pred vsem kolektivom, da bomo naše posestvo vodili vnaprej tako, da bo v ponos celemu Prekmurju" je ob prejemu Ključev posestva dejal Franc Horvat S počasnimi, toda sigurnimi koraki stopajo delavci v lepo, okrašeno dvorano. Pri vratih se nekoliko ustavijo, ta da pokadi cigareto, oni da se pozdravi s tovariši: nato pa drug za drugim sedejo na svoja mesta. Vsi so že zbrani. Čakajo samo še na šoferja Janeza Nežiča. Kje se je zakasnil? »Vso noč je vozil apnenec, ki smo ga dobili z večernim vlakom, pa smo ga morali do jutra iztovoriti,« pojasni predsednik sindikalne podružnice. »Malo prej je končal z delom, pa je obljubil, da bo takoj prišel. Tristo prostovoljnih ur smo naredili ponoči v čast današnjih volitev upravnega odbora,« pripoveduje dalje predsednik tovarišu, ki je tudi prišel kot zastopnik njihovega ministrstva na slovesnost. V tem trenutku je prišel še Nežič praznično oblečen in nasmejan. Na prvem zasedanju delavskega sveta je vse najbolj zanimalo poročilo direktorja, ki jim je pripovedoval o zgodovini njihovega posestva in njegovem razvoju. »Že leta 1926,« je pripovedoval ing. Absec, » so se takratne oblasti odločile, da ustanove v središču Prekmurja kmetijsko posestvo s šolo. Namen posestva, so tedaj zapisali v zapisniku, bo pospeševanje kmetijstva v Prekmurju s tem, da se pridela čimveč prvovrstnega semena, da se zredi prvovrstna plemenska živina, v drevesnici pa prvovrstni sadni material. Zgradili pa bodo tudi Šolsko poslopje, piše dalje v zapisniku, v katerem se bodo vzgajali mladi kmečki sinovi v naprednem gospodarjenju. Obenem bo šola proučavanju tudi gospodarske prilike v Prekmurju. Ta, sicer lepo zamišljen načrt, pa je dolga leta ostal samo na papirju. Saj je pravda o razlastitvi 70 ha zemlje takratnega rakičanskega grofa trajala celih osem let! Vprašanje ustanovitve kmetijske šole pa je bilo tudi komaj rešeno leta 1931! Preden so nato zgradili šolsko poslopje je zopet preteklo sedem let, tako da se je začel reden pouk komaj 1939 leta. Prvo leto se je vpisalo 22, naslednje leto pa 25 mladih ukaželjnih kmečkih sinov. Toda to naslednje leto je bilo že tudi poslednje šolsko leto v stari Jugoslaviji. Tudi v času oku- pacije šola ni nadaljevala z delom, saj so se v tem času vršili le kratki zimski tečaji. Po izgonu okupatorja pa se je v Rakičanu ustanovilo največje kmetijsko gospodarstvo v Prekmurju,« je nadaljeval direktor. »Razlaščena zemlja rakičanskega grofa ter vojnih zločincev Hartnerja in Benka, je po osvoboditvi začela resnično služiti ljudstvu. S preko 400 hektarji zemli vrši danes posestvo v Rakičanu dve najvažnejši nalogi: Vzgaja nov, napredni kmetijski rod in išče nove (Nadaljevanje na 2. strani) Stran 2 »LJUDSKI GLAS« M. Sobota, 28. septembra 1950 (Nadaljevanje s 1 strani) načine ter možnosti za povečanje kmetijske proizvodnje. Rakičanska kmetijska šola je dala v letih po osvoboditvi že preko sto mladih kmetijskih strokovnjakov. Letos je zopet vpisanih 68 učencev. Do lanskega leta je bila šola enoletna, letos pa je že prvič odprt tudi drugi letnik.« Direktor je za trenutek prenehal in pogledal po članih delavskega sveta. Nepremično so ga poslušali. Niti cigarete si ni nihče prižgal, dane bi’ motil svojih tovarišev, ko se seznanjajo s preteklostjo tega, sedaj njihovega posestva. Zanimala jih ie tudi šola. Saj so doslej vedeli, da je na posestvu kmetijska šola; vendar so bili v svojem delu oddaljeni od nje in se niso zanimali za vse njene podrobnosti. »Sedaj bi vas pa še rad seznanil s stanjem na posestvu,« je nadaljeval direktor, »da boste vedeli, kakšno posestvo smo prevzeli v svoje roke in kje bo treba v bodoče najbolj prijeti za delo. — Prvo, k čemer smo na posestvu pristopili po osvoboditvi, je bilo to, da smo dotedanje tri, ali štiriletno prekmursko kolobarjenje spremenili v sedemletno, ki v tej zemlji daje neprimerno lepše rezultate. vse njivske površine smo razdelili na sedem tabel na katerih se sedaj vsako leto vrste: žitarice, detelja, detelja, okopavine, žitarice, in zopet okopavine. Ta plodored je z ozirom n strukturo prekmurske zemlje tu najbolj uspešen. Takoj po osvoboditvi smo pristopili še k eni, za Prekmurje nad vse važni nalogi: k apnenju zemlje. Z apnenjem in globokim obdelovanjem zemlje smo dosegli znatno izboljšani pridelek detelje, kar je za prekmursko živino- rejo pereče vprašanje. Izboljšali smo pa tudi pridelek žitaric, zlasti rži, pšenice in ječmena. Saj smo imeli v prvih letih po osvoboditvi povprečni pridelek žitaric le okrog 13 metrskih centov na hektar, dočim se je v poslednjih dveh letih ustalil povprečni hektarski pridelek nad temi številkami. Saj smo na primer letos planirali hektarski pridelek ječmena na 21 metrskih centov, pridelali pa smo ga kljub suši 29,14 metrskih centov. Prav tako je s pšenico. Pšenica »bankut« na Mlajtinskem je dala kljub suši po 28.37 metrskih centov na ha. Tudi hektolitrska teža te pšenice je presenetljiva: očiščena na selektorju znaša 84.90 kg. Ječmen »peragis« ima letos 73,3 kg hektolitrske teže, številka, ki je sploh ni najti na tabeli kektolitrskih tež ječmena in je v vsej moji dolgoletni praksi edini primer.« Delavci so požirali vsako besedo direktorja in se zamislili nad temi številkami. Da, če rakičansko posestvo v letih po osvoboditvi ne bi storilo za prekmursko ljudstvo ničesar drugega kot to, da mu je pokazalo edino pravo pot k povečanju proizvodnje — to je apnenje zemlje — pa bi bilo že to ogromno. Na posestvu vzrejajo plemenske žrebce za Žrebčarne. Prav tako, gre letno s posestva na stotine plemenskih merjaščkov v vse kraje naše dežele. Tik ob Murski Soboti, da prevozni stroški niso preveliki, je posestvo uredilo vzoren 14 hektarjev obsegajoč vrt. Tudi letos, ko je suša uničila na vrtovih skoraj vso povrtnino, se je rakičanskemu posestvu posrečilo ohraniti velike količi: paprike, paradižnikov, zgod- njega krompirja in ostale povrtnine, ki jo je med prvimi dobavitelji po- stavila na domači, pa tudi na inozemski trg. Direktor posestva je nato prikazal delavcem še stanje živinoreje na posestvu. S tem pa so bili člani delavskega sveta že več ali manj seznanjeni. Saj jih je večina prav iz vrst živinorejcev, ki delajo pri konjih, kravah in svinjah na posestvu. Člani delavskega sveta vedo, da imajo na posestvu govedo simendolske pasme, ki so ga po osvoboditvi dobili z vseh strani in je vsled tega neizenačeno po barvi, rasnosti in mlečnosti. Oni vedo, da že vsa leta po osvoboditvi vršijo selekcijo in izbirajo za domačo rejo le najlepšo živino. To jim je še posebno olajšano sedaj, ko so dobili originalnega švicarskega bika, ki daje izredno lepo potomstvo. Člani delavskega sveta so tudi seznanjeni z nesrečo, ki jih je zadela pri njihovi svijereji. Pojavila se je epidemija bruceloze, ki ima usodne posledice na število naraščaja vsled jalovosti svinj, ki jo bolezen povzroča. Prav zato. ker vse težave sami najboljše poznajo, pa jih bodo tudi znali zagrabiti tam, kjer se jih bodo najlažje rešili. Ko je direktor posestva izročil Francu Horvatu ključ, v znamenje, da so odslej delavci resnični gospodarji posestva, se je predsedniku delavskega sveta, odlikovancu z medaljo dela za zasluge pri razvoju državnega posestva v Rakičanu, tresel glas, ko je dejal: Kot predsednik delavskega sveta obljubljam pred Partijo in pred vsem delovnim kolektivom, da bomo naše posestvo vodili vnaprej tako da bo v ponos vsemu Prekmurju. Pokazali se bomo vredni tega velikega zaupanja.« Pred kratkim je bila objavljena nova Uredba o odkupu kmetijskih pridelkov v koledarskem letu 1951 in gospodarskem letu 1951-52. Nova uredba se precej razlikuje od dosedanjih podobnih uredb. V novi uerdbi so jasno predvideni vsi artikli, ki se bodo obvezno odkupovali v bodočem letu. Novi odkupni predpisi, v kolikor se razlikujejo od dosedanjih, so rezultat izkušenj pri dosedanjih odkupih. Ravno tako so pa rezultat našega političnega razvoja, plod demokracije naše ljudske oblasti. Z novo uredbo je nujno potrebno, da so seznanjeni vsi, ki so zainteresirani, predvsem naši kmetje in pa kmetijsko delovne zadruge in zadružne ekonomije. Kakor je navedeno v uredbi, se bodo obvezno odkupovali sledeči kmetijski pridelki: meso, mast, mršavi prašiči, mleko oziroma mlečni izdelki, volna, žito (pšenica, rž, ječmen, oves, koruza), krompir, fižol in seno. Vse te kmetijske pridelke so dolžni obvezno prodati državi zasebna kmetijska gospodarstva kmečke delovne zadruge, zadružne ekonomije, kakor tudi vsi pridelovalci, ki imajo zemljo v zakupu ali zemljo naspol. Obseg obvezne prodaje se za posamezno gospodarstvo izračuna na podlagi norme, ki velja za velikostno skupino, v katero spada gospodarstvo po površini obdelovalne zemlje. Obseg obvezne prodaje posameznega gospodarstva se izračuna: pri mesu, mršavih prašičih, mleku in mlečnih izdelkih po površini orne zemlje, sadovnjakov, pri čemer se upoštevajo tudi košenice in pašniki. Pri masti, žitu, krompirju in fižolu po površini njiv, vendar pri žitu, krompirju in fižolu brez tistih površinski so posejane s kontrahiranimi industrijski- mi rastlinami. Pri senu se pa obvezna prodaja izračuna po površini orne zemlje, travnikov ter košenic. Važen je 4. čl. uredbe, ki pravi, da se po pravomočnosti odločbe o obvezni prodaji pridelovalcu naknadno ne more predpisati obvezna prodaja istih kmetijskih pridelkov Izjemno se pa lahko pridelovalcu po sklepu izvršilnega odbora KLO v soglasju z izvršilnim odborom OLO, predpiše glede na rodovitnost njegovega zemljišča dejansko stanje živine in vzreje, obvezno prodajo nad najvišjo ali pod najnižjo normo, določeno za okoliš in velikostno skupino, v katero spada gospodarstvo. Obveznost v masti izpolnijo pridelovalci lahko v čisti svinjski masti ali z oddajo pitanih ali mesnatih prašičev, pri čemer se količina mesa vračuna v obvezno prodajo mesa. Obvezna prodaja masti se pa tudi lahko izpolni s prodajo jedilnega olja, ki ga dobi pridelovalec za prodano seme oljaric. Ko prejme pridelovalec odločbo o prodaji ima pravico, da se v roku osmih dni pritoži na IO OLO. Pri žitu, krompirju in senu se lahko pritoži pridelovalec tudi ob času dozorevanja teh pridelkov, če je pridelek zaradi elementarnih nesreč pretežno ali v celoti uničen. Pritožba se preda IO KLO, ki je dolžan, da jo s svojim poročilom najkasneje v 3. dneh pošlje IO OLO. Izvršilni odbor OLO mora pritožbo odločiti najdalje v roku 30 dni. Vse pritožbe, kj jih IO OLO ni upošteval mora predložiti ministrstvu za državne nabave, ki nezakonite določbe po pravici nadzorstva razveljavi ali odpravi, Zaradi evidence setve in zaradi zagotovitve pravočasne obdelave zemlje mora vsak pridelovalec v 14 dneh po vpisu obvezne prodaje v odkupni list priglasiti KLO, koliko orne površine bo posejal in s katerimi pridelki, ki jih mora prodati državi. Uredba mora čimprej zaživeti med proizvajalci samimi, da jo do podrobnosti spozna vsak kmetovalec, kajti le tako bomo že drugo leto čutili njene prednosti. Če bodo krajevni ljudski odbori ob podpori množičnih organizacij in na zborih volivcev pravilno razdelili obveznostni plan prodaje, ne bo težko izpolniti. V izvajanju uredbe pa morajo biti ljudski odbori dosledni in da dosledno zahtevajo izpolnitev vseh obveznosti od vsakega posameznika. To ne velja samo za zasebna gospodarstva, temveč tudi za kmetijske delovne zadruge in zadružne ekonomije. S tem, da se zahteva, da zadruga izpolni svoje obveznosti do države, jo bomo pomagali okrepiti in zajeziti težnje poedinih špekulantov. Uspešen razvoj ljutomerskih komunalnih podjetij Krajevna podjetja in obrtne delavnice v Ljutomeru izpolnjujejo velike naloge v preskrbi prebivalstva, saj izdelujejo največ predmetov za široko potrošnjo. Velik pa je prispevek teh ustanov tudi pri kritju proračunskih izdatkov KLO, ker prinašajo podjetja skupnosti lepe dohodke. Lani so gostinska podjetja imela nad milijon in pol dinarjev dohodkov. Največ — preko 1,000.000 din je imel hotel »Jadran«. Tudi letos v juliju je gostinstvo preseglo finančni plan za 30 %, v avgustu pa odpade na hotel »Jadran« 130%, na hotel »Sršen« 115% in na kolodvorsko restavracijo 130% uresničenega plana. Uspešno izvrševanje planskih nalog v gostinstvu se koristno odraža pri preskrbi delovnega človeka. Precej zaslug za dosežene uspehe ima v gostinstvu upravno vodstvo, pa tudi med strežnim in kuharskim osebjem je najti marljive uslužbenke. To so brez dvoma Lojzka Trstenjak, Ana Zenkovič, Barika Feuš in druge. Vse te so pred nedavnim prejele denarne nagrade kot priznanje za njihov trud. V čevljarski delavnici zadnje mesece delajo največ po planu I. Med čevljarji je najti udarnika Dajčar Jakoba, Vaupotič Silva, Rozman Franca in pridna vajenca Nemec Jožica in Tivadar Cirila. Pri ostalih čevljarjih pa se občutno pozna neupravičeno izostajanje od dela kar ne daje kolektivu ne ugleda in ne časti. Krojači in šivilje nočejo zaostajati za čevljarji. Vedno so nekaj odstotkov nad planskimi nalogami. Boljši so pa v delovni disciplini. Nimajo toliko neupravičenih izostankov kot čevljarji. Pri preseganju norm so najboljši trikratni udarnik Slavinec Mirko, dvakratna udarnika Magdič Franc in Žmavc Mirko, ter vajenec Prelog Aleksander. Razen Preloga presegajo norme za 20 odstotkov. Ne smemo prezreti še slaščičarne, ki je prav tako doprinesla svoj delež k splošnim uspehom komunalnih podjetij. Sedaj stojijo ti delovni kolektivi pred volitvami v upravne odbore o’ atov. V upravne Odbore bodo izvolili svoje najboljše. Dolžnost vseh skupaj pa bo, da odpravijo slabosti, ki so jih do sedaj ovirale pri dosegi še večjih uspehov. Drobne vesti iz lendavskega okraja Najboljše krajevno podjetje v lendavskem okraju je čevljarska delavnica v Črensovcih, ki ima dva oddelka. Delavnica bo v prihodnjih dneh obhajala 2. obletnico ustanovitve. Poslovodja tov. Horvat Stefan sam izrezuje in šiva za delavce svoje delavnice, poleg tega pa še za delavnico v Žižkih. Najboljši njegov pomočnik je tov. Gabor Štefan, ki stalno presega normo od 40 do 60%. V preteklem mesecu je tov. Gabor napravil 52 parov čevljev in s tem presegel normo za 173%. Delavnica je že blizu izpolnjenja letnega plana. Polletni plan so že izpolnili v mesecu maju, letni plan pa bodo izpolnili do Dneva republike Vsi so člani sindikata in so se tudi pri ljudskem posojilu dobro izkazali. Sedem vajencev je vpisalo 5500 dinarjev, vsi skupaj pa 18.000 dinarjev. Največ je dal tov. Horvat Stefan, poslovodja delavnice. Tovariši čevljarji v prostem času delajo tudi svojim vaščanom, tako, da pri tem plansko delo ne trpi. Z delavnico so zadovoljni vaščani, krajevni ljudski odbor, kot operativni voditelj in državna podjetja, za katere delavnica dobavlja svoje izdelke. Mlin KDZ »Franc Skoberne« v Črensovcih je 27 avgusta izpolnil svoj letni plan. Zasluga tov Faršang Ignaca mlinarja je, da je znal tako racionalno izkoristiti kapaciteto mlina in je na ta način uspel izpolniti letni plan v osmih mesecih. V prejšnjih letih, ko je bil mlin v privatnih rokah, ni dosegel takšnega uspeha, kakor letos. Do meseca februarja 1951 bodo v mlinu dosegli izpolnjenje plana že za 1951. leto. M. Sobota, 28. septembra 1950 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 ZANIMIVIH DROBTINIC Radgonski kmetje se pripravljajo na jesensko setev Pretekli teden so se kmetje iz Ščavnice zbrali na zboru volivcev, kjer so se pogovorili o oddajah v bodočem letu. S svojimi pripombami in predlogi so uspeli, da so za oddajo v prihodnjem letu predvidene količine pravilno razdeljene na posamezna gospodarstva. Kmetje se že pripravljajo na jesensko setev. Očistili so preko 2000 kg semenskega žita, oljno repico pa so že posejali in pričeli so že sejati ječmen. V Apaški kotlini se je pojavila svinjska kuga Nedavno so prejele KOZ v Lutvercih, Stogovcih in Žepovcih mršave svinje, katere bi morali, zrediti. Zadružniki so kmalu opazili, da svinje nič kaj rade ne jedo. Vročina se jim je dvignila nad 40 stopinj. Strokovnjaki iz Murske Sobote so takoj ugotovili, da gre za nevarno svinjsko kugo. Ljudska oblast je takoj podvzela vse potrebne mere, da se bolezen omeji. Prepovedan je vsak izvoz in uvoz živine iz Apaške kotline, na okužena področja pa so poslane posebne veterinarske ekipe., ki bodo bolezen zatrle. 105 ton starega materiala za našo industrijo Zbiranje starega materiala in odpadkov še vedno ni zavzelo povsod dovolj razmaha. Čeprav je tak material izredno važna surovina za našo težko industrijo, se še vedno najdejo ljudje, ki pravijo, da je to postranska stvar. V radgonskem okraju pa so se resno lotili te naloge. Letos so zbrali že 105 ton starega materiala in odpadkov. Najboljše so uspeli pri železu, ki so ga oddali »Odpadu« preko 50 ton. Zbrane odpadke kupuje Obrtna zadruga v Radgoni. Obrtniki in menze redno vsak mesec oddajajo odpadke na zbirni center. Tudi pionirska organizacija je delavna. Učenci osnovnih šol v Radgoni, pri Sv. Juriju ob Ščavnici, v HrastjuMota, Stogovcih, Apačah, Negovi in Sv. Antonu so zbrali kar lepe količine starega materiala. Z izkupičkom si bodo kupili šolske potrebščine, pionirske rute itd. Pri zbiranju pridno pomagajo pripadniki KNOJ-a, dijaki nižje gimnazije v Radgoni, delavci zdravilišča v Radencih in Dom onemoglih v Tratah. Obrtna zadruga v Radgoni pa je na zadnji razstavi lokalnega gospodarstva prejela priznanje za dosežene uspehe pri zbiranju starega materiala in odpadkov. Z našo mrežo smo ujeli vse resnične, a vesele Srček dela tika, taka ... ko plačaš »vinski jabolčnik« po 248 din »Hp, hp, hp !« mi je ob kolcanju poskakovalo srčece navzgor in pri tem se mi je prsni koš močno zganil, a glava je poskočila v višjo lego. Boo... og poma... aaagaj!« je težko Izdavil tovariš, ki je medel »visa vis« in pil z menoj... »Hvaal... aaa!« se mi je vnovič zakolcnilo. Oba sva naročila vino, a končno le pila »vinski jabolčnik«. »Plaa... čaaat!« je kolcnilo mojemu sosedu. »Plačaaat!« me je zaščegetalo v grlu. »Prosim 248 dinarjev,« je dejal gostilničar krajevne gostilne iz Tišine. »Doo... brooo!« se je nama dvema obrnilo v želodcu, ko sva plačala visoki, debeli znesek. »Fiii... nooo!« se je dobrohotno kolcnilo gostilničarju, ko sva zapustila gostilno. Med potjo sva premišljevala o zabeljeni ceni vinskega jabolčnika. Če kupiš jabolka, plačaš kg po, 16 din in če jih sprešaš ..., stane 1 liter jabolčnika (s stroški) 20 dinarjev. No in če primešaš malo vinskega mošta? Koliko bi potem stal ta »vinski jabolčnik«? »Ja potem bi bila približno cena tej blagodejni tekočini 100 din nakupne cene in če računamo prodajno ceno s tržnim dobičkom, bi bila cena kvečjemu 180 dinarjev.« »Gostje pa plačujejo 248 dinarjev! Poslušaj, a ni to grozno! Poleg tržnega dobička zasluži gostilničar še 68 din izrednega dobička.« »Fiiinooo,« se je pri vhodu v gostilno — gostilničarju še enkrat zakolcnilo. Oj, le naprej! Tresni ga! Kaj se bojiš? »Puf, pif, pof!« je padalo po vajencu Kreftu. Zaradi majhne okvare na čevljih, ki jo je zakrivil vajenec Kreft, je napovedal poslovodja »boksmatch« in si na ta način »reveža-začetnika« prisrčno privoščili. »Prokleti čevelj! Zakaj se moram le učiti? Ali je nova Jugoslavija ravno taka, kot stara Karadžordževičeva, da pretepavajo vajece? Ne verjamem! Samo upravniki in poslovodje so takega kova!« Včasih pridejo na vrsto za »boksmatch« tudi njegovi tovariši, istega vajeniškega staža. Da, takrat tudi ti preklinjajo glavnega sodnika, upravnika Mestnih obrtnih in storitvenih podjetij iz Murske Sobote, ki se ne mara »zmeniti« za junaška dejanja poslovodje, ki smrdijo po »fauliranju« odnosov do vajencev. Ko poslovodja strelja faul, piskajo le vajenci, a upravnik se milo smehlja. Nam ostalim se zdi to povsem zgrešeno. Delo ljudskih knjižic v ljutomerskem okraju V ljutomerskem okraju je odprto 35 ljudskih in 15 sindikalnih knjižnic. 2450 obiskovalcev je letos prečitalo 12.740 knjig. V Ljutomeru uspešno vodi knjižnico tov. Šnajder Franja. To knjižnico je obiskalo 1170 čitalcev, ki si je izposodilo 3085 knjig. Med vaškimi knjižnicami je najboljša zadružna knjižnica v Železnih dverih., ki ima 450 knjig. 180 obiskovalcev te knjižnice je prečrtalo 327 knjig. Na vsakega čitalca knjižnice v Križevcih, ki jo vodi tov. Škerjanec Monika, odpade v tein letu po 6 prečitanih knjig. V letošnjem letu je obiskalo knjižnico 106 obisko- valcev. Ne zaostajajo knjižnice v Mali Nedelji, v Svetinjah, na Runeču in v Vučji vasi s knjižničarji Rožman Adolfom, Vučkovič Vilmo in Kovačič Ferdom. Med sindikalnimi knjižnicami sta najboljši knjižnici v Podgradju in pri Jeruzalemu. V kratkem nameravajo odpreti v prostorih Dijaškega doma v Ljutomeru veliko okrajno knjižnico Še nekaj besed o slabostih in težavah dela ljudskih knjižnic V nekaterih krajih še vedno obstajata po dve knjižnici — ljudska in sindikalna. Okrajni odbor ljudske prosvete Slovenije je sprejel predlog, da bi se manjše knjižnice v posameznih krajih združile z večjimi in bi tako nudile čitalcem večji izbor knjig. Ugotovljeno je, da obstajajo po nekaterih sindikalnih podružnicah tudi knjižnice, ki so dostopne samo malemu številu članov. Če bi se te knjižnice združile z večjimi ljudskimi knjižnicami, bi bil dosežen večji uspeh v širjenju in čitanju slovenske knjige. Te združene knjižnice pa bi bile dostopne tudi članstvu sindikata. Posebno bi bilo potrebno izve- sti tak ukrep v Ljutomeru, kjer obstaja več manjših sindikalnih knjižnic, ki bi se naj v bodoče združile v okrajno ljudsko' knjižnico. Napačno pa bi seveda bilo ukinjati sindikalne knjižnice tam, kjer zadovoljivo vršijo svojo nalogo, kot n. pr. v Podgradju in pri Jeruzalemu. Tem knjižnicam bo treba dati v bodoče še več podpore. Tudi na OSS imajo lepo število knjig, ki bi lahko v okrajni knjižnici koristno služile. O tem bodo morala pomisliti vodstva posameznih sindikalnih podružnic in napraviti temu ustrezen ukrep. Lojze Trstenjak (Nadaljevanje) Zadnji vroči dnevi so pospešili zorenje rži in pšenice. Nekje so se visoko oglašali grilčki in napovedovali skorajšnjo žetev. Težko klasje se je globoko nagnilo na zadružnih njivah in obetalo bogat pridelek Predsednik zadruge je z brigadirji zamišljeno hodil med njivami. Tu in tam je kdo poizkusil zrno v klasu, ki je bilo že bolj trdo kot mehko. »Žetev je tu,« so odločili možje. Zvečer so sklicali množični sestanek pri Kuharju. Pogovoriti se je bilo treba zastran razporeditve dela. Žetve je bilo nad 70 ha, zato je bilo treba pohiteti. Skrbno so določili skupine, skupinovodje, ki so zopet zbirali ljudi. Ženske so si poiskale moške, za katerimi bodo brale. Vsaka skupina je določila paglavca, ki je prišel za povreslarja. Brigade so razdelili na osem skupin. Ko so se še pogovorili zastran ljudi, ki bodo ostali med žetvijo pri živini in kuhi, so se porazgubili na svoje domove Ni še minilo pol ure, že se je v to- pel večer oglašalo od vseh strani klep... klep... klep ... Kosci so klepali kose, žetev bo dolga, zato je treba pripraviti koso. Sonce je še spalo nekje za Sebeborci, ko se je dvignilo staro in mlado v Štefanovski zadrugi in krenilo v dolgih kolonah na njive Spredaj so šli možje in fantje s kosami, za njimi ženske s pisanimi rutami, zadaj starci, mimo vse te pestre kolone pa so se podili zaspani otroci z velikimi »putrami« pijače. Kolona se je pri spodnjih parcelah ustavila. Možje so zadnjič nabrusili kose, ženske pa so. odlagale odvisno obleko in si podvezavale pasove. Stari Grega je odvzel otrokom »putre« in jih zasipal z zemljo. Na ta način ostane pijača tudi v vročini hladna. Prvi se je postavil v vrsto zopet stari Grega, ki je veljal kljub sedemdesetim letom še vedno za najboljšega kosca. Petindvajsetkrat je poizkusil žetev v Baranji. Sedaj pa je v zadrugi našel kruh Počasi je stopil v visoko rž ter z žuljavo roko potežkal snop rosnega klasja. Potem pa je široko zavihtel koso... Za njim sta pohitela bralka Anika in povreslar Jožek. Za njim so se po vrstnem redu nastavljali čakajoči kosci. Ni še minilo pol ure, že so ležali po njivi prvi redi vezanega snopja. Štirinajst kos je rezalo z nabrušeno ostrino. Tako je šlo dan za dnem, od jutra do večera. Kopice, ki so jih za žanjci zlagali starčki, so se daljšale v nepregledne vrste... Opoldne so samo za pol ure prenehali z delom, toliko da so pojedli kosilo, nakar so nadaljevali z žetvijo. Na razbeljenem nebu ni bilo opaziti ves čas niti oblačka. V zraku je trepetala vročina ... Ljudje so malo jedli, pili pa veliko, zato so skrbeh otroci, ki so redno odhajali s posodo v vas. Če katerega dolgo ni bilo nazaj, je v hudi žeji kdo zarobantil: »Prekleti smrkavec, kje le hodi?« Kakor hitro pa se je pojavil, je bilo godrnjanje pozabljeno. Žanjci so lokali hladno pijačo, da je klokotalo po grlu. Zvečer so se vračale brigade trudne, vendar s šalami, ki niso nikoli zmanjkale. Fantje so dražili dekleta. Če je zgrabil kateri miš, jo je, če je le mogel, neopazno porinil kakemu dekletu za notno srajco. Ta je na- vadno zagnala grozen krik ter slekla krilo vpričo smejočih se žanjcev. Drugega dne pa je tak nagajivec našel miš v juhi, ko so opoldne sedli h kosilu. Ljudje so de ali na pol nagi ter so od neznosne vročine in sonca počrneli kot cigani... Mali predsednik je zamišljeno opazoval in računal, koliko so že brigade požele. Ostalo je še nepožetih 30 ha pšenice, ki se bo vsak čas začela vsipavati, če ne bodo hiteli s košnjo. Treba je bilo nekaj ukreniti. Ne da bi komu povedal, se je odpeljal drugo jutro v Soboto ter stopil na USTROJ. Strojnik mu je obljubil, da bo naslednji dan poslal en žetveni stroj za tri dni v zadrugo. Brigadir Sukič je imel zopet v redu razporejeno brigado. Skupine so tekmovale med seboj, da je bilo veselje pogledati. Kljub uspehom pa zadnje čase ni bil zadovoljen sam s seboj. Grizel ga je prepir, ki je nastal med njim in starim Kelencem. Čudil se je sicer, kako se je mogel upreti baš Kelenc, ki je veljal za najboljšega delavca v brigadi. »Kelenca bo treba znova pridobiti!« je napravil sklep in tuhtal, kako bi se zbližal z njim. Ta prilika pa se mu je kmalu ponudila (Nadaljevanje sledi) Stran 4 »LJUDSKI GLAS« M. Sobota, 28. septembra 1950 Po svetu Vojna na Koreji. Ameriške in južnokorejske sile, ki so se izkrcale v bližini glavnega mesta Seula, bijejo ogorčene borbe za Seul, Medtem so se izkrcale nove ameriške čete tudi na vzhodni obali, ki imajo očiten namen združiti se s četami, ki se borijo pri Seulu in tako odrezati vse južnokorejske armade od zaledja. Važno vlogo pri sedanjih vojnih operacijah igrajo padalci. Ameriški bombniki neprestano bombardirajo severokorejske mesta in druge strateško važne točke. Iz ljutomerskega okraja V ljutomerskem okraju so te dni prejeli od OLO plane za oddajo poljedelskih pridelkov v gospodarskem letu 1951. V KLO Bučečovci so takoj po seji KLO, ki je naredil plan oddaje, sklicali zbor volivcev. Udeleženci zbora so spremenili nekaj predlogov pri poedinih kmetovalcih in jih prilagodili resnični gospodarski zmogljivosti. Kljub temu pa so krajevno kvoto oddaje dosegli. Slabše je v KLO Radoslavci in Bolehnečici kjer še niso začeli z razbijanjem planov in sklicali zbore volivcev. Kulturna prireditev mladine iz Pristave V nedeljo 3. t. m. je mladina iz Pristave skupno s člani gasilske organizacije priredila v zadružni dvorani Vinoze-Presika uspelo kulturno prireditev. Mladinci so priredili igro »Divji lovec«, ki so jo z ozirom na slabe okoliščine še dobro podajali. Igra bi lahko bolje uspela, ako bi moške vloge igrali mladinci, ne pa ženske. V bodoče bodo morali svojo pripravljenost pokazati tudi mladinci, ki so tokrat, svoje sodelovanje odpovedali. Sobota : Nafta 0:2 V Murski Soboti je bila v nedeljo odigrana prvenstvena nogometna tekma slovenske lige med Nafto iz Dol. Lendave in domačim moštvom »Sobota«. Moštvo Nafte je zasluženo zmagalo v res lepi in zanimivi igri. Že kar v začetku so igro vodili gostje in so že v 17. minutah dosegli iz enajstmetrovke vodilni gol. Po tem golu je domače moštvo zaigralo veliko boljše in je vse do konca polčasa prevladovalo na igrišču. Zaradi netočnega streljanja na vrata in pa zaradi odlične obrambne igre gostov, soboško moštvo ni želo uspehov. Tudi začetek igre drugega polčasa je v glavnem pripadal domačemu moštvu, vendar pa so z dobro igro in obrambo gostje vso nevarnost pravočasno odklonili. V 24. minuti so gostje dosegli drugi gol. Po tem golu je domače moštvo popustilo, tako da so iniciativo igre prevzeli gostje. Šele proti koncu igre je bila »Sobota« zopet enakovreden nasprotnik. Nafta, ki je v tekmi zasluženo zmagala, je nakazala dobro in učinkovito igro, zato bi se lahko reklo, da je bila ta igra v poslednjem času ena izmed najboljših iger. Zaslugo za zmago nosi obramba. Moštvo »Sobote« je s svojo igro zadovoljilo, vendar pa igralci napada niso vedeli oz. znali v celoti povezati svojih vrst Obramba je igrala zelo dobro, vendar nosi za prvi gol vso krivdo. Po prikazani igri hi odgovarjal neodločen rezultat. Odlično je sodil Janežič iz Maribora pred približno 800 gledalci. Sobota II : Panonija 2:1 V predtekmi je bila odigrana pokalna tekma med »Panonijo« in domačo »Soboto II.«. Zmagalo je boljše moštvo »Sobote«. Kljub zmagi pa »Sobota« s svojo igro ni zadovoljila. Posebno napadalna vrsta ni vedela izkoristiti niz lepih prilik za dosego gola. Gostje so se odlikovali s požrtvovalno igro. V tej igri sta bila najboljša soboška igralca Sečko in Šoštarec. Zakaj se je vstopnina nogometnim tekmam podražila? Uprava SNK »Sobota« je povišala cene vstopnicam za nogometne tekme, in sicer: Loža 50 din, tribuna 40 din, stojišče 40 din, stojišče za dijake in vojake 20 din, za vojsko v stroju pa 2 din. Uprava kluba je to morala storiti, ker bi v nasprotnem primeru klub prišel v finančno stisko in bi s tem postalo vprašanje obstoja kluba pereče. Murska Sobota je močno oddaljena od centra Slovenije in stane zato vsako potovanje kluba precej denarja. Eno potovanje kluba v Ljubljano stane na primer 17.000 dinarjev. Dohodki tekem v Murski Soboti znašajo prav toliko; če odštejemo 10% za NZS 10% za državne takse, plačilo sodnikov in službujočega, znaša čisti dobiček 10.000 dinarjev. Iz tega vidimo, da ima klub pri vsakem tekmovanju okrog 7000 dinarjev izgube. To samo za potovanje I. moštva. Pri mladinskih tekmah pa so dohodki še manjši, izdatki pa enaki, tako da ima klub pri mladinskih tekmah še večje izgube. Dne 8. oktobra se prične mladinsko prvenstvo, in tako še bodo stroški zopet povečali. Da pa mladinsko moštvo tekmuje, je nujno potrebno, saj nam je mladinsko moštvo dalo že tri igralce, ki lahko nastopajo v I. moštvu. Mladinsko moštvo je važno za razvoj kluba in dviga kakovost nogometa v našem klubu. Mladinsko moštvo je doseglo tretje mesto v Sloveniji. kar je velik uspeh, posebno če upoštevamo, da so zaostala za našim mladinskim moštvom, moštva, kot n. pr. v Mariboru, Celju, Kranju itd. V ostalih krajih so vstopnine še mnogo večje kot pri nas. kljub temu da imajo večja mesta, kot Celje, Maribor in dr. več obiskovalcev kot Murska Sobota, in tako tudi večje dohodke. Uprava kluba naproša vse ljubitelje nogometa, da sprejmejo te nove cene vstopnicam z razumevanjem. Poleg tega naproša uprava kluba občinstvo, da v čim večjem številu obiskuje nogometne tekme, posebno še mladinske, ki so bile doslej slabo obiskane. Po zadnjih poročilih bodo mladinske tekme igrali tudi dvakrat po 45 minut Tudi strelci se pripravljajo na okrajno tekmovanje . . . V osmih strelskih družinah radgonskega okraja pokajo puške — mladi strelci se skrbno pripravljajo na svoj veliki praznik. Najboljši med njimi se bodo na okrajnem tekmovanju, ki bo 1 oktobra, pomerili za naslov okrajnega strelskega prvaka. To ne bo običajno tekmovanje, saj bodo istočasno nastopili na partizanskem taboru v Negovi, ki ga prirejajo organizacije ZB. Posebno mladina je pokazala velik interes za obvladanje tehnike streljanja Tudi mladinke so se odločile, da bodo sodelovale. V Apačah in v Podgradju so imeli že dvoje krajevnih tekmovanj, na katerih sta postala krajevna prvaka tov. Mauser Ivan in Dokavec Ivan iz Podgradja. Po drugih strelskih centrih pa bodo krajevna strelska tekmovanja koncem septembra. MESTNI KINO V MURSKI SOBOTI predvaja od 29. septembra do 1. oktobra angleški film »BRATA«. Predstave so ob delavnikih vsak dan ob 20. uri, ob nedeljah ob 15.. 17,30 in 20. uri. ki bo 1. oktobra 1950 ob 13. uri V MURSKI SOBOTI Cena tombolski kartici je din 30.— Poleg 25 glavnih dobitkov bo še razdeljenih nad 2000 manjših dobitkov v vrednosti nad 1 milijon dinarjev. — Karte so v predprodaji v vseh trafikah in prodajalnah soboškega okraja ter po trafikah v Ljutomeru, Radgoni in D. Lendavi. | V slučaju slabega vremena se tombola preloži na prihodnjo nedeljo 8. oktobra. Za kolesarje je proti malemu plačilu - pripravljena shramba koles na travniku „ Valijeve vile". ODBOR. Urejuje uredniški odbor. — Odgovarja uredniški odbor. — Naslov uredništva: »Ljudski glas«, Murska Sobota. — Tiska Mariborska tiskarna.