Izhajajo 1. in 15. vsacega mt-set!«. Cena jim leto 1 gld,, za i-oi leta 50 kr — Naroćntno □ dopise ppreieina J Krajec V Novem mestu.
e za celo ■Káor želi kafeo označilo v „Dolenjske Novice" na-tiHniti dati, plaća za dvoatopno petit-vrsto ii kr. za enkrat, dvakrat 12 kr , trikrat 15 kr.
Gosi>odîtrske stvari.
Boleujslti kmetovalci, pripravljajmo se ua železnico.
[)oleiijska, žokvjiica je torej dovoIjViia; pri-cetkom spomlatli piihodiijťga lela se bode ziiceJa vxe delati. Tako (iobimo Doleigci to, kar si moremo pao najbolj želeti — liitro in cenó pi'ometii» zveřo z ostalim svetom, od katerejia smo bili do zdaj takorekoč ločeni.
Dosti tnida, dosti potov, do.sti prigovarjanja, dosti pogajanja je bilo treba, da se nam je že-)ezni(îa. vendar enkrat dovolila. Kaj pa zdajiVaj-pred presrena bvala vrfem tistim gospodom, kateri so se za našo železnico tnulili, pred vsem našemu vrlemu deželrvemn in drža-Vnemii jwřlanci!, gospo<lii proteiSorjiJ Snk!je-ju. Vsi naši dr/avni poslanci, kolikor smo si jili Dolenjci pred gospodom Su-klje-jem izvolili, oiiljubovali so nam pri volitvah dolenjsko železnico, dobiti jo, pa se iii ))OsreiiIo nobenemu. Zato livala in Čast njemu in njegovim sodriigom! Dokle)' bode tekla dolenjska železjiica, bode imenoval dolenjski rod livaležno neiitrndlji-vega moža, gospoda profesoijii Siikljeja, kakor se mora gorenjska .spominjati raujeega di'. Lovro Tom a na.
Kaj v drngi vrsti začeti, moramo pa dolenjski kmetovalci premišljevati, da ukreiiovati, kako se bodemo pripravili za naso železnico,.^ kako uredili nasa gospodarstva nji primerno. Železnica nam mora domaee pridelke in izdelke v kolikor jih ne potrebujemo, kar le mogoče v veliki meri in kar e mogoče po ceni izvažati. Ona nam mora pa tudi pridelke in izdelke, katerih imamo na Dolenjskem ali golo níĚ, ali pa v premajlnii meri, kar le mogoče po ceni dovažati.
No kaj pa imamo Dolenjci, kaj imamo dolenjski kmetovalci za izv:ižali, česa im;imo řez tlomaco potrebo? Ddračunimo lés za stavbe in kurjavo, premog, i-ude, živino, preŠiče, kuretino, pa uam ostane kaj malo ako ne kav nič. Vino, popila nam bode za precejšno vrsto let trtna uš tako, da ga niti za domačijo ne bodemo imeli. Zito udobivali bodemo po železnici veliko bolj po
ceni iz druzib dežel, kakor smo ga v stanu doma pridelovali. Sadja imamo se kaj m.nlo. Da se je treba na Dolenjskem z vso silo umnej.se, posebno pa ol.řÍlnejíe živinoreje lotiti, da se mora sadjarstvo povzdigniti, vse to so „Dolenjske Novice" vže, priporočale. Pa vse to se ni zadosii. Dolenjski kmetovalci ai uioramo poiskati še družili virov dohodkov, [loiskati še družili kmetiëkih jni-delkov in izdelkov za izvažanje. Posebno nam bocie ustreženo, ako bodo med lakimi pridelki in izdelki tudi taki, kakoršnih daues golo in čisto ni? nimamo, katere moramo vse iz lujib dežel dovažati. Domačemu blagn vrata ua stežaj odpirati, tujemu jih pa kar se dá zapirati, to nam mora biti v jn'ibodno.sti geslo. To storiti smo pa v stanu posebna, ako upeljemo takozvano kujeiiško t^Atiško obilnija. pa -je to, kmetiska tehuiSka obrtnija? Ako sadimo sladkorno peso, da iz nje doma sladkor (ciiker) izdelujemo; da sejemo žito ali sadimo krompir, da iz njega doma špirit izdelujemo; ako sejemo lan in konoplje, da iz ujih doma prejo iu platno na})ravljamo itd., potem se ukvarjamo s kmetiško tehnično obrinijo. 8amo surove pridelke pridelovati, in jih kakor take v inozemski promet djati, to dandanes ne veljá. Od takega ravnanja imajo le tisti tujci velik dobiček, kateri surovi pridelek v izdelek podelajo, ue pa domači pridelavec. Doma pridelati, doma pa tudi v viSje vredni izdelek podelati, to je jedino pravo, to je izdatno, lu tega se moremo dolenjski kmetovalci lotiti, ako iiočemo, da nam bode dohajala iz žebiznice velika basen, velika gos])od:irska korist. Zakaj je Češka dežela, zakaj je Šlezija, zakaj Moravska dežela, bogata kmetiška dežela? Zato ker imajo tam vže leta in leta kmetiško teh-inčuo obrtnijo udomačeno. Udomačiti si jo mo-lamo torej tudi mi Dolenjci, praša se le kako.
__(Dalie prih.)
O polajšavali pri legalize van ji.
Znano je našim bralcem in posebuo zemljiškim posestnikom, da morajo biti podpisi na tistih listinah ("pismih), na katerih podlagi se ima izvršiti kaka vknjižba v zemljiški knjigi fgruntnih bukvah), po uotarji ali pa po sodišči poverjeni
ali legalizovaiii Državni zbor sklenil je letos postavo, s katero dovoljuje, da se pri Hstitiali o takih stvareh, katerih vrednostne preseg-a lOOg-ld., snié opustiti tako legalizovalije podpisov, ako dva zanesljiva moža podpišeta dotiřno pismo kot priii s pristavkom, da jima je tisti, čegar podpis potrjujeta, osebno znan. Ta državna postava pa velja le tedaj, ako v posameznih deželah deželni zbori sklenejo postave, v katerih ,se to polajšanje za dotične dežele vpelje. — Naš dolenjski poslanec g, Pfeife r in nekateri tovariši stavili so v kranjskem deželnem zboru predlog, da se taka postava sklene tudi za našo deželo. V seji dné 20. novembra je pa bil ta predlog od večine deželnih poslancev odklonjen, tako da toraj oa Kranjskem ne bodo veljale omenjene olajšave pri iegalizo^itiiji.
Pri razpravi o tej za naše posestnike važni zadevi v deželnem zboru slišali so se nagibi, ki bi govorili za tako postavo, pa tudi taki, kateri govore proti njej. Tudi po naših časnikih se ti vzroki z različnih strani pretresavajo.
Opravičena je gotovo tožba, da kmet mnogo svojega časa zgubi s poti, ki jih ima k raznim oblastnijani. Ako bi toraj pri nekaterih listinah, katere mu je treba podpisavati, kadar zemljišče izroči ali prevzame, ga prodá ali kupi, ko ga z dolgom obremenuje ali ko ga razbremennje, lakib potov ne imel, obrnil bi tisti čas v boljši pcid pri svojem gos-podiirstvu. Pa ne le čas se tiuti pri takih opravilih, ampak tudi gotov denar se trosi za koleke in za pristojbine pri legalizovanji, za brano in pijačo itd. Te tehtne vzroke imeli so gospodje poslanci pred očmi, ko so j)redlagali, naj se pri listinah, ki zadevajo predmete, katerih vrednost 100 gld. ne presega, legalizovanje za nepotrebno izreče in nadomesti s podpisi dveh zanesljivih mož kot svedokov.
Z druge strani je pa itvaževati, da je le malo takih posestnikov, kateri bi bili sposoimi, ako tudi pisati znajo, take listine a!i pisma sami spisavati. Po obstoječih postavah treba je, da so listiiie, katere ima.)o služiti za vknjižbe pravic in dolžnosti v zemljiških knjigah (gruntinli bukvah), spisane natančno po golovih oblikah. Ako so take listine v katerem koli ozira pomanjkljive ali napačne, mora jih sodišče odkloniti. To je gotovo tudi prav previdno, ker zemljiške knjige so podlaga gospodarskemu kreditu, in temu bi bilo gotovo na kvar, ako bi postave gosposkam ne zapovedovale najstrožje natančnosti pri takih uradnih opravilih. — iz tega se razvidi, da bi ogromna večina naših kmetskih gospodarjev, dolžnikov in upnikov morala se vedno hoditi v mesta in sploh k sedežem okrajnih sodišč in davkarij in si tam iskati Človeka, ki bi jim zaželjeno pismo sestavil. Da se tako pismo sestavi, treba je pogledati v zemljiško knjigo pri sodišči, pogledati v mapo
}ri katastru (v davkariji). Brez plačila bi takih istin, za katere je treba znanja postav in posebne spretnosti, nihČe ne napravljal, kakor jih zdaj ne napravlja. Kolekovane morajo take listine biti po predpisih pristojbinske postave, in ako niso, zapadejo kaznim v denarji, ko se víožé pri kaki gosposki. — Potov in stroškov pri sestavljanji takih pisem bi se toraj res ubogo malo prihranilo, kolekov za pristojbine pa nič. Le edini kolek za poverjenje aH legalizovanje podpisov bi odpadel. Ta kolek pa znaša, ako se legalizuje podpis pri sodišči, !e 3fi kr., pri notarji pa za poverovanje podpisov na listinah o predmetih ne čez 100 gld. vrednih še toliko ne. Posebnih pristojbin za legalizovanje pri takih malotnih predmetih pa notarji na Kranjskem ne terjajo. — Pa Se neka posebna nevarnost pri sjii.savanji listin se ne sme prezreti. Znano je, da se nahaja po mestih in okolo go-sposk na obilico takih na pol izobraženih Ijiidij, kateri kmete, prihajajoče na sedež oblastnij po krčmah in po vogieh lové in se jim za vse mogoče opravila in zlasti za narejanje pisem ponujajo. To so jako nevarni ljudje, — imenujemo jih zakotne pisače, — kateri kmetom, kateri jim gredó na limanice, lahko mnogo škodujejo. Pisma, katera sestavljajo, so le premiiogokrat pomanjkljiva ali jiH])aČna in gosposke jih morajo odklanjati. Stroški, ki jih sestava, provzfoeiije, so zavrženi; in ti stroški niso majheiii, kajti zakotnega pisača moraš po vrhu plačila v denarji tudi Še napojiti, ker on pisma piše navadno pri litru.
Poslanci, kateri so v deželnem zboru glasovali za odklonitev predloga g. poslanca Pfeiferja, so gotovo temeljito pretehtali te in druge vzroke in so z dobrim preprifanjeiii, da ravnajo na korist svojim volilcem, oddali svoje glasove.
Naši bratci imajo toliko razsodnosti, da si bodo napravili sami sodbo o tem, ali bi nameravana postava bila za naše ljudstvo sploh koristna ali škodljiva. Mi torej ne vsiljujemo bralcem našega prepričanja, marveč prepuščamo jim, naj si )o navedenih vzrokih vstorijo lastiio sodbo. Naj )o pa ta sodba taka ali drugačna, prepričani naj bodo, da je njihove poslance, naj so vže glasovali za postavo ali proti njej, vse brez razločka vodila ena želja, v tej važni zadevi koristiti ubogemu kmetskemu ljudstvu!
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Vaš poročevalec bi Vam kaj rad naštel to ali uno, toda g. vrednik mu naroča: danes pa le malo, ker tii prostora; zato bodo pač tudi naši bralci zadovoljni z malim.
Naš deželni zbor je dovršil svoje delovanje 25. novembra. Itelovanje je bilo prav živahno.
Sploli misJim, tla smemo biti zadovoljni. Sklenil je miiogo koristnega n. pr. dolenjsko železnico iîa-gotovil, iiasvetoval, da se naprosi vlada, naj se «stanovi v Ljubljani viša sodnija za slovenske dežele in visoka pravniika iola, kjer bi naj se izšolali sodniki, advokati, notarji itd. To bi bilo za nas velieega pomena. Ckrenil je, da naj se poskuša, kako bi se Siibej krtijiin [»rcskrbela. tako potrebna vodii, sklene skrbeti za nekatere ceste itd. Propala pa je v našem zboru postava, da ne bi bilo treba poveriti očitnih pisem, pogodeb itd, ako ne preseg'ajo vrednosti ]00 gld, O tem govorimo na dnigf-m krajn.
V	štajerskem deželnem zboru so se prepirali i;arad lovskih kart. Nekateri misiijo, da so občinam škodljive. Slovenci v tem zboru zastonj iščejo pravice.
Tndi na Koroškem Slovenci nimajo nobenega de/elnega odbornika, dasi plařnjejo tretjino davka v deželi.
V	Češkem deželnem zboru je nasprotje vedno veče. Dvomiti je, da bi imelo prizadevanje, da se pomirijo Nemci iii Cehi, vspeh — vsaj za nekaj časa. Da dolgo ne bode veljala tn sprava, je već kakor gotovo. Neka stranka skiisa posredovati med Staro in Mladocehi.
Na Ogrskem ie vedno minister skuša pritiskati na katoliško cerkev v re&i vradnih spisov. Kakov tio konec? Koristen gotovo ne.
Kaj je novega po Širokem svetu?
Srbija je imela volitve; zmagala je z veliko večino sedanjii vlHdna stranka. V jngn trpi to kraljestvo mnogo po sosednjih Arnavtili, roparjih. 20() teli lopov je odgnalo I().00(^ glav domaČe živali, požgali v vasi Lisèane 40 poslopij; odveli so tudi neko deklico, jijenega brata pa umorili.
Rusija [iridobivii, v Aziji vedno veČ tal; vzlasti se jej zadnji čas laska Perzija. Tacega velikana fie vsakdo boji.
Na Nizozemskem je umrl kralj Viljem III. Vladal je 41 let.
Francija bode baje zgrabila vse ruske nihiliste ter jih iztirala, ker so menda oni umorili nekega ruskega generala Seliverstova.
Nemški cesar je prelepo nagovoril 20. novembra vojake novince, ko so prisegli pri zastavi. Djal je, da notranjega sovražnika socijaliste, anarhiste itd. morejo zmagati samo s krščanstvom ter izustil tudi besede: „Nikdo ne more biti dober vojak, če ni ob jednem dober kristijan". In novinci, ki so mu prisegli kot zemskemu gospodu zvestobo, na.] ostanejo zvesti tudi Go.spodu Zveli-carju našemu.
Pi^e 86 uam:
Iz Novega Mesta. — Mojstri! meščanje! Po naâem Mestu se ta teden raznaša od hiše do hiše nekov list iz Trsta, v katerem neki do-pisun iz Dolenjskega med drugim grdi tukajsno katol. družbo rokodelskih pomočnikov in nje načelnika. Ker bi se utegnila reč napačno umeti, vzlasti pa, ker je podpisani slavnemu občinstvu veliko Jivalo dolžan za vsestransko podporo, koja je došla in Še vedno dohaja prej imenovanej družbi, mil je dolžnost, da o tem nekoliko spregovori v listu, ki se brez dvoma v Rudolibvem bere največ.
IM'ed vsem hočem oni dopis tu navesti po besedi z vsemi napakami, kojih kar mrgoli. Slove tako-le :
. . . Pač pa je pri nas hirajoea družba katoliških rokodelskih pomočnikov, katera ima tudi eno izmed najlepši!) liiš In doli. Načelnik jej je kakor običajno, duhovnik. Rekel sem, da je hirajoča in to hočem dokazati. Navada je, da morejo Člani te družbe v nedeljo dopoludne in popoludne zahajati k predavanjem, seveda pobožnega smisla, da se pa delavec, kateri ves teden dela, takih predavanj kaj hitro nasiti, ni treba povdarjati, in izostalo je malo po malo ntevilo teh pomočnikov od teh ])redavanj in so raje hodili pokušati „novino". To je pa ujezilo vnetega načelnika tako zeló, da je hodil od mojstra do mojstra zahtevajoč, da niorajo svoje pomočnike pošiljati v družbo; nekemu Čevljarskemu mojstru je zelo prelil ta go-S))od, da um bode v.'^e duliovnike in bolje odjem-nike odgovoril, ako ne bode njegove „falote" pošiljal v družbo. Toraj, kedor tii pri tej di'užbi, je v očeh tega gospoda „ťalot" in kateri moj.ster pri slabi plači ne bode silil svojega delavca v to družbo, naj zgubi delo! .Ali ni fonasilstvo? Kje pa ostane ljubezen do bližnjega'/ .Se nekaj o tej družbi: Bilje isek pomočnik, član te družbe dolgo časa bolan, ni se brigal nihče zanj; ko je ozdrave!, naznani! je svoj izstop od te „prekoristne" edinozveličavne družbe; poslali so mu g. načelnik brzo pod koverto 5 gld, reci pet goldinarjev za več tednov podpore in listek zraven, da naj še pride; aH pomočnik je bil pa tako šteman, da tega denara ni vzel, pač pa nazaj poslal. Tudi se za vsak Skandal, kateri se zgodi v mestu, vedno dolžé delavci, kateri niso pri tej blagi družbi ; znani so pa nekateri ravno Člani ie družbe kot pretepači. Nečemo sicer nobenega denuncirati, ali ni prav druge s „faloti" pitati, ko se med ovčicami dru-žle nahajajo slaběji ljudje, kar tudi lahko dokažemo, ako na to pride gospod načelnik ! HiŠa pa naj se raje izroči ubogim dijakom, za katere je v drugi vrsti namenjena in večje bode delo usmiljenja nego sedanje pesek v oči !
Tako piSe neki pomočnik iz Dolenjskega — reci iz Novega Mesta. Dopis ima toliko neresnice
ako ne naravnost zlobnih laži, tako zloben namen, da se čudimo. — Razlagamo si reč le po tem, ako pomiElimo, da je socijalistom Tsako sredstvo dobro, Id pa da prav posebno sovražijo katoliške družbe rokodehkih pomofnikov, dobro yedé, da jim njih člani ne gredó nikakor na limanice. Fa poglejmo r«č Eamo.
Dražba bira itd. trdi dopisnik. Iz tth besedi vidimo, da dopisnik piše o reči, katere ne pozna. Noben Član kat. družbe ni zavezan ob nedeljah prihajati v družbo niti dopoludoe niti popoludne, ampak samo zvečer od 8. do 10. are. Gospod načelnik nima niti časa, niti moči, da bi govoril v cerkvi potem pa Še dvakrat predaval vsako nedeljo. Kavno tako je neresnično, da bi bili govori ss^mo Terakega smisla, kedor je bil ud naše drnžbe vé, da se je govorilo tudi o zgodovini, o socijalnih razmerah itd. itd.
Res je izostalo nekaj Članov — ali zato, ker je mnogo pomočnikov zapustilo Mesto, Čudodelne moči pa, da bi biti na dv'eh krajih ob enem, tudi naâi pomočniki nimajo. V Novem Mestn so izmed prostovoljno izstopivSih (kolikor meni znano i komaj trije. Pri tacih družbah je sploh navada, da je ètevilo članov ob različnih časih Jako različno. Vam je družba hirajoča le zato, ker to želite — pa Vam ne bomo nstregii. Kako hira, bote lehko videli 8. decembra, le pridite gledat — Škodovalo Vam oe bode!
Povejte mi le enega mojstra, pri katerem sem moledoval, da naj pošilja svoje pomočnike v družbo ! Eo bi bil, bi ne bilo napačno ampak lepo, toda doslej še nisem storil. Bil sem le pri enem, o katerem govorite, da sem mu pretil, ako ne pošilja „falotov". Ta ste se menda kar zlagali, ako niste bili Vi zapeljani. Bil sem pri njem, toda zahteval sem od njega samo, naj našo družbo pusté njegovi pomočniki pri miru, naj ne prêté a pretepom itd. nikdar pa ne, da naj poâlje svoje pomočnike v družbo; kajti razun onega, ki je zadnji čas izostal, bi ne sprejel nobenega, ako bi me še tako prosili. Besede „falot" nisem uikdar izrekel, tem manj kedaj, da so vsi „falotje", ki niso v družbi.
Kaj pa je ljubezen do bližnjega, gosp. dopisnik, pojdite prašat svojega g. brata, župnika. Bodite prepričani, da Vam ne bode iste razložil tako, Češ, bližnjega ljubiti se pravi — plesti šibo ter mu jo podati, da nas bode z njo tepel, marveč djal Vam bode: — to bi se reklo noreti! Ali razumite? Gotovo ne bode naša duhovščina, gotovo noben pošten katolik tako nespameten, da bi podpiral tiste, ki mu nagajajo povsod, ki spod-kopujejo njegovo veljavo, vero ... in to ate ravno Vi gg. socijalisti v prvej vrsti.
Gr, Fraojo MežnaršiČ, Vi ste tiati pomočnik, ki je bil bolan — pa baje brez vsake pomoči.
Govorite resnico, ako ste mož in ne kaj druzega, Zakaj niste prejeli podpore? Zato ne, ker niste niti krajcarja plačali v bolniško kaso; to ste sami priznali, ko ste bili pri meni ; sami podpisali kot reditelj družbe oni sklep, da bodo sedaj, ko gre trdo za denar, prejemali podporo samo tisti, ki plačajo v bolniško blagajno 10 kr. na mesec. Jaz Vam torej iz družbe nisem smel dati niti solda. Poslal sem Vam res petak — tod» prifajte, če ni les, iz svojega Žep», kakor sem Vatn povedal v listu ter 8te tudi Vi potrdili poslavši mi denar nazaj z besedo, da meni nočete Škodovati. Je pa li lepo, Človeka z lažmi in preaukanjem grditi pred svetom, zato ker je dober, ker da v dar petak? Pojdite k socijalstom tje na ogal Seidelnove hiše ť^r poskusite, koliko bodete od njih dobili petakov! — S tem pa ne rečem, da ste Vi trosili laži — preveč Vaa imam za poštenega — drugi zlobneži so od strani kaj ujt-li, pa lagaje med svet trobili. — Brigali za Vas so se pa Vaši sobratje, udje naše dražbe, ker so Vaa pridno obiskavali ; — jaz Vas nisem mogel, ker me d(a meseca ni bilo tu v Mestu,
Dalje pravi oni dopison: Za vsak škandal, ki se zgodi v Mestu, se dolžé delavci, ki niso pri družbi. Tu mi je odgoror pač lahak ; tega ne trdi naša družba, pač pa ved6 Novomeščani vsi, da so bili grdi poboji navadni, dokler ni bilo družbe, sedaj jih ni — vsaj tako pogosto ne. Bodo pa kmalu, ako bodo delavci poslušali VaŠ evangelij tamo v ulici za Seidelnovo h'šo. So H naši Člani pretepači, ne vem ; toliko pa vem, da a krvavo glavo Še ni prišel nobeden doma, pač pa je tako prinesel neki pomočnik, ki ni član naše družbe ; povfdal mi je to oni mojster sam, o katerem ste Vi prej govorili.
Slavno občinstvo iz tega lahko sprevidi, kako zlobno Ee napada naša družba, za katero se je toliko darovalo. Napada se pa le zato, ker je socijalistom trn v očeh — raje bi jo končali danes nego jutri. Tudi k nam namreč je raztegnil svojo mrežo oni pogubni socijalizem, ki je napravil vže toliko zla po sretu, tudi naše delavce hoče zvesti na napačno pot. Bodemo U mirno gledali? Mojitri, meščani, prepričan sem, da tega ne želite. Podpirajte torej katoliško družbo zlasti z dobrim svetom, onej kačjej zalegi pa se ustavimo z vsemi močmi — in sedaj rečem naravnost — ne pođ-pirajmo ojih, katere poznamo kot pospeševalce pogubnih nazorov, naj jih pa sila iz modri, ako sicer ne marajo biti pametni. Ta nikakor ne bomo ravnali nespametno niti zoper ljubezen, ampak le modro v obrambo cerkve, države, samih sebe!
Dr. Joa. Marinko. Iz Ambrusa pri Žužanbergu. — Drage Dolenjske Novice! dajte mali prostorček vrsticam, a katerimi tnkajšni občinski odbor v imenu vseh
poneartčenih pogorelcev v Brezovemdolu jaTiio zahvalo kliie vsem blagim darilcem ! Zlasti smo pa srŽDO hvalo dolžni izrekati preblagoridiiemu gosp. c. k okraj, glavarju v Novem Mestu, kateri kot skrbni oie do svojih podiožtiih skrbijo, kako bi se nesrečnim liitro pomagalo!
V ta nameû nabrali ůo od posame?,ti;h SToto nad 300 gld. ; posebno pa so blagodužni gosp. C. k. okr. glavar trkali na >rata visokega dežela, odbora Kranjskega, kateri je na njih prošnjo lepo sveto 2000 gld. podaril; in 6. t. m. so sami doŠli v Ambru3 v občinsko pisarno, kar ro tudi tnkaj-šaemu gosp. župnik« pismeno sporofi i. (rosp. župnik, usmilena blaga duša, donesli so od sFoje atrani nabranega milodiirnega denarja tudi lepo svoto nad 800 gld., ter tako skupno lepi znesek 3161 gld. 72 kr. med tridesetero nesreinih pngoreicev razdelili. Ganljivo bilo je videti kako z h.aležaimi obrazi in klici: ,Stokrat vam Bag pjvrni" so po-Bamezni pogorelci prejemali lepi dar iz lastnih rok gosp. glavarja, kateri so koneiuo obljubili, da ne bodo Še pozabljeni, da se nadjajo še en tisoć gld, dobiti ia dostavili, naj denar ki ga dobijo, do prihodne spomladi vlože v poštao hranilnico, kar jim do časa, ko bodo jeli staviti si stauovaliSča, še ràhko nekaj obresti doraša.
Po končani razdelitvi podali so se gosp. gla-TSr z gosp. župnikom v župnijo (ftirovži tukaj gosp. župnik med drugim tudi izrazijo željo, namreč: kako zelo je potrebno, ko bi bilo mogoče dobiti trikratno poĚto na teden; bodi si že v Ambras ali v 2agradec, katero tukajlno prebivalstvo v sedaj-nih časih neobhodno potrebuje. Gospod glavar obljubili BO, da bodo prošnjo vsestransko podpirali.
Na podlagi tega upamo s iaïora dobiti potrebno pošto, s katero bode tudi v našo zapuščeno suho Krajino splošni napredek prisijal.
Pri odhodu gospod glavar obljubijo, meseca aprila p. 1. nas zopet s svojo navzočnostjo počastiti, ter pri taisti priliki tukajĚni kraj si bolj natanko ogledati, kar tukajšni občinski odb,>r, na čelu župan, iskreno želi, ter zakliče blagemu g. glavarju trikratno „slavo"!
Ambrus, dne 8. novembra 1890.
Fran Perko, župan,
T imenu obîinstega odbora.
Iz pod Kuma, dne 18. nov. 1890. — Od Teč strani se slišijo letos pritožbe o vremenskih nezgodah: od nekaterih krajev silne povodnji, od drugih toča, zopet od drugih kakor tudi iz n&àih krajev velika suSa itd.
Res je suša bila pri nas zelo občutljiva, ker kumljanska okolica je nekako podobna Suhej krajni. Iz Dobovca ao morali živino goniti na vodo v Savo in tudi pitno vodo so morali od tam dobivati. Sploh pa vendar snŠa ni povzročila zdatne škode, le pratenina, repa in korenje, se je slabo obnesla
in tudi ajda je ostala zelo majhna, ali vkljub tema je zelo polna. Vino pa je izvrstno in so ga že večinoma poprodali, Sprvega mu je bila cen» p» 6 gl. vedro a sedaj ga že cenijo po 8 do 10 gl. po kakovosti ali dobroti. Tudi pri naa so nekateri vinogriidniki vinograde ëkropili z gaiico. Id kaj govorijo tukaj nekateri nespametni starokopitneži? Pravijo, da je že mnogo ljudi zbolelo, ker so pili vino f^kropljenih vinogradov. Da pravjjo celo, da je v Radečah jedaa uradna oseba vsled tega umrla! Ali jaz pa g» pijem vsaki dan iz Ěkropl;en€ga vinograda, pa sem hvala Bogu! zdrav kakor riba. Ko fimo spomladi nekateri vinograde Škropili, so se nam bedaki smejali in so govorili: kaj škropili? procesijo, procesijo!
(Saro pravilo pravi: moli in delaj I Procesija je toraj dobra, imenitna reč — ali delo je tudi potrebno. Bog nam je dal pamet, da delamo ter se varujemo škodljivih reči. Kaj bi rekli kmetu^ ki bi imel ua njivi polno plevela, pa bi samo molil, naj ga Bog konča, pa bi se ne potrudil, d& bi ga populil iz zemlje? Ali pa, ako bi mu hodile miši v hram, pa bi samo molil, mesto nastaviti past, zipreti mačfeo v hram? Molimo pa tudi delajmo! Vred.)
V	noči od 27. do 28. oktobra je zapadel velik sneg, kateri je napravil po gozdih in na sadnem drevju veliko Škodo ; pa kaj so govorili zopet atarokopitneži ? Iz naših hribov je neki posestnik zgubil precej denarja in pravijo, da je ta človek „lozal'', dit bi izveiel, kdo je našel njegovi denar in ker je to velik greh, je bilo potem tako grdo vreme in tak velik saeg. Čujte, kaj se sliši še, v 19. stoletji! (Vsaj vendar ufé tudi pri vas, da je prazna vera greh ! Vrednistvo)
V	n&šej okolici so tudi letos zasledili nekateri posestniki trtno u5. Ako nas Še ta nadloga zadene, kar je skoraj neizogibno gotovo, potem bodemo pili le vodo in jabolčnik. Nekateri vinogradniki mislijo že prihodnje leto saditi ameriške trte, da bi le ne bile predrage.
DomaČe vesti.
(Častnim občanom) imenovala je g. Fran Šukljeja, c. kr. profesorja, deželnega in državnega poslanca, občina Šmihel Stopiče v svoji seji dne 6. nov. t. 1. in to pripoznanujoČ njegove zasluge gledé Sole na Grmu, dolenjske Železnice ia prestavljenje dolenjskih cestá.
(Občni zhor) narodae Čitalnice novomeške vršil se bo v soboto 13, t, m. ob 8 uri zvečer v Narodnem domu. K obili udeležbi vabi odbor.
(„Dolenjsko pevakodruštvo") v Novem Mesto ima svoj redni občni shod v petek 12. t. m. v „Narodnem doma« zvečer ob 8. uri. Predmeti obravnavanja so poročila o odborovém delo-
Tanji, volite? novega odbora in razni naaveti. K obilni ndeležbi vabi vse člane odbor.
Dolenjski Sokol") priredi v soboto 6. t. m. v prostorih tuk. Čitalnice obitajm Miklavžev večer. Ta večer razdelila se bode tudi obleka med potrebno ubogo šolsko mladino, katera se je omislila po rodoljubnem trudu nekaterih tuk. odličnih gospà Na sporedu je: Miklavž eè spremstvom angeljev in helcehuba deleč darove, petje in telovadba. — Vstopnina za rodbino 30 kr., z& posameznika 15 kr. — Častite roditelje, kateri žele svoji deci kaj izvanrednega pokloniti po Miklavžu, naj blagovolijo isto poslati v zavitku z natančnim naslovom, komu da se ima dati, najkasneje do petka 5. t. m. zvečer v čitalnico. Odbor.
(Kat. družba rokodelskih pomočnikov) T Rndolfovem obhaja 8. dec, ob polu 8. uri zvečer svojo obletnico z mičnim programom, ki se bode pozneje objavil.
(Dolenjska Železnica) je gotova; deželni zbor je sprejel poroštvo, da se bode obrestovala po 4 odstotke. Ali reč je bila težavnsj kajti bati se }e bilo, da se morda s tem dežela pogrezne v prevelike stroške skozi 75 let; prišlo je iz Notranjskega tudi 26 županov, ki so v Ljubljani prosili, naj se deželi ne nalože prevelika bremena. Gospodje deželni poslanci so imeli težak posel; toda režili so ga dobro. Kako vestno so vse prev-darili, kaže nam pismo vrlega nsSega deželnega in državnega poslanca g. Pfeiferja, katerega tu podamo svojim bralcem. — „Prte dni nov. prejeli so dež. poslanci prilogo 53, v kteri drž. zakon od 6. junija t. 1. na voljO pnšfa dež. zaîftopu: all plačati 500.000 gld. iz dež. zaklada za zgradbo dolenjske železnice ali pa, da dtžela prevzame poroštvo za obrestovanje 7 milijonov goldinarjev delnic skozi 75 let. Gotovo je težko zgolj na podlagi omenjene priloge izreči se za eno ali drugo, ktero bi bilo ugodnejše. Še le v ponedeljek zvečer okoli 7 ure (17. nov.) prejeli smo pojasnila in oficijelne podatke glede a) proračunjenih gradbenih stroškov, b) približnih prometnih stroškov in dohodkov ter c) kupno pogodbo med državo in Trbovljskim društvom. — Dotični podatki ěe le síoré mogoče vestnemu poslancu poučiti se o reči ter določiti, kaj bolj ugaja deželi oziroma davkoplačevalcev. Na podlagi teh podatkov pričelo se je v pondeljek zvečer ob 7. uri v klnhu posvetovanje, ki se je včeraj nadaljevalo, danes pa zvršilo s sklepom — kterega sem tudi jaz podpiral — da se gradi dolenjska železnica s po-roStvom dežele, oziroma da dežela prevzame poroštvo obrestovanja 7 milijonov goldinarjev pri-joritetnih obligacij. — Napišem predstoječe vrstice, da poizveste sedanji ugodni položaj o zgradbi dolenjske železnice in blagovolite razsoditi, če moje ravnanje zadostuje dolžnostim vestnega poslanca".
Tako smo prepričani, da so gospodje poslanci pravo zadeli dovolivši poroštvo : Železnico dobimo hitreje — v dveh letih gotovo — dežela bode pa brez dvoma sedaj plačala manj ko 500 000 gld., katere je bila vže poprej obljubila.
(Podružnica c. kr. kmetijske družbe v Novem Mestu) vabi vse kmetovalce k pristopu tej velevažni družbi, koja ima kot društvo kmetovalcev in kmetijstva prijateljev namen, pospeševati ÍD povzdigovati kmetijstvo in gozdarstvo, v obče zemijedelstvu s poučevanjem, vzpodbujo, vzgledi in dejansko podporo. Vsak družbenik dobiva brezplačno družbeno glasilo „Kmetovalec" s prilogo „Vrtnar", ki izhaja dvakrat na mesec in podaja kmetovalcem po mogočnosti vse, kar jim je znati treba; vsak diužbeuk ima pravico, dobivati vse, kar kmetijska družba prodaja po znižani ceni. Novo pristopivĚi ud plača prvo )eto 4 gld. (2 gld. pristopnine in 2 gld. letnine), poslej pa po 2 gld. na leto. Zglasila za VBprejem v družbo vzprejemata podružnični načelnik g. R. Dolenc, ^odja kmetijske šole na Grmu in zapisnikar g. Otmar Skale, c. kr, okrajni zdravnik za živino v Novem Mestu.
(Veselo znamenje v sadjarskim napredovanji po Dolenjskem.) Komaj je vodstvo dež. kmetijske šole na Grmu objavilo, da ima sadno drevje na prodaj, oglasilo se je toliko kupcev zanj, da je malo da ne, Že vse drevje oddano. Skoraj v dolžnost si Štejemo, imena naŠih napred-Ljakov sadjarskih omeniti. Ti ao gg. : Ant. Peter-lin, župnik v Šmihelu; Fran Zbasnik, župnik v Hinjah ; Peter Urh. prošt v Rudoifovem ; dr. Karol Slane v RudoHovem; Fiorjan Skaberne v Kudol-fovem ; Janez Jerič v Regerški vasi ; Matija Drganc v Travnemdolu ; Frsnc Božič v RudoIfo\em ; c. kr. stotnik plero. Lehmann v Rodofovem; Jože Ži-bert v Žabji vasi; Alojzij Šepic v Žabji vasi; Jan Pezdirec v Metliki ; Janko Pezdirec v Draščah; Jože Prus v KrmaČini; Martin Mubvič v Ilinjah; dr. Albin Poznik v Rudolfovem; Andrej Poglajen iz Rigla; Franc Jakše iz Škrjančjega ; Jožef Pečjak iz Ptilja. Čast tem možem, sledijo naj jim še drugi !
(Čudna vremenska prikazen.) Tu v Mestu se je vsula 25. prêt, meseca (sv. Katarine dan) gosta toča, kakor bi bilo o kresu. Da bi pač hotela o tem času opraviti za poletje!
(Fonograf.) Dne 23. novembra predaval je g. A. Oblak v Narodnemu domu z najnovejšim Emile Berlinarjevim fonografom. Zanimanje za to znamenito, a pri vsem tem toli priprosto izdelano iznajdbo bilo je občno. Lepo je bilo slišati nemške pregovore, potem očenaš, dalje živalske glasove, pesmi, godbo itd. Kdor je fonograf videl, se nad njega predavanjem ni mogel dosti načuditi, ker je 7 istini velikanska iznajdba. G. Oblak namerava
T kratkem kranjske mesU prepotovati z foLOgraf m in mi k temu ne moremo drozegu dostaviti, kake, da, kdor nemšiii jezik rnzume m kaj Hísmíno čulu-Titega videti hoče, naj ue zamudi pril.ke si to velezanimivo pripravo ogieJati
Sejm&vi na Dolenjskem:
v decembru: Due 1. v Btštaoii in Martinji vad; dne 2. v Novem Meetu; 6. v Žužemperku 9. v Metliki ia Mokronoga ; 15. v KoHtaujeviei, Litiji ia Višnjigori; 16. v Crnotiilji ; 18 v Škocijaiiu; 27- v Radećaii; 29. v Mirni peči; 31. v Zagorji {za. Sa^o.)
Loterijske srečke.
Trst 15. novembra 3 39 50 78 48 Gradec 22. _81 HO 18 32 58
Poslano.
Slavnemu slovenskemu občinstvu!
Ker utegne marBikomu znano biti, da sem jaz, kot prvi ustanovnik in solastaik ,DOLENJSKIH NOVIC sodeloval pri tem listu; zato očitno naznanjam, da sem kot Hodelavec odstopil od tega lista, Ío sicer največ radi tega, ker piše včasih v BoUkih vprašanj ib zoper moje prepričanje. Morebiti se bodem vdeleževal pri katerem drugem lisfu; d pr. če bi za-iel v novi tiskarni v Ceiji iabajati listiž „Celjske Slovenske novice", v obliki in veebioi pfjdoben ^.Dolenjskim Novicam".
V Krškem, 15. nov. 1890.
Ivan Lapajne.
Zahvala.
Goapod Wan Lapajne, e. kr. ravnatelj mesč. šole v Krškem, se je po sestletoem pridnem sodelovanji pri „Dol. Novicah" od nase družba loČil. — Obžalovaje, se mn za njegov obilni trud tem potom toplo zahvaljujemo.
NOVOMESTO, 27. novembra 1890.
Ssfastfllki „Dol. Novic".
Podpisani sem proti gosp. Kaetelie v Kau-diji kot županu zabavijivo govoril. To, kar sem govoril, nij resnično in jaz prosim gosp. Kastelica, da mi ne zameri.	[208	loŽe Blažič.
ZAHVALA.
Za mnogobrojne dokaze arčncga sočutja o smrti naSega nepozabljivega soproga in očeta, gospoda
Franc-a Pehani-ja,
za obilo ndeležitev pri pogrebu, za darovane krasne vence, za milo petje, sploh za vse, našo bolest tolikanj olajlajoče sožalje, izrekamo vsem sorodnikom in dragim prijateljem, posebno pre* éastitej duhovščini, stavnima društvoma „Požarna bramba" in „Bralno društvo" ter gg. pevcem najtoplejšo zahvalo.
Žužemberk, 1. novembra 1890.
[214]	talujoča rodbina Pehani.
^AHYAÏaA.
Za milo sočutje mej bijteznijo in ob smrti mojega iskreno ljubljenega soproga
Josipa Ferovšek-a,
bukvo v oz a,
isrekujem vsem dobrotijivim prijateljem in znancem v svojem in v imenu svojih otrok najtoplejšo zahvalo.
NOVOMESTO, 28. nov. 1890-
[2iu;	Alojzija Perovâek,
Zahvala.
Koncem pretečanega meseca p' gorelo je vse moje pohištvo, žito in obleka.
Ces. kr. priv. zavarovalnica ,AVSTRIJSKI PHO-NIX" na DUNAJI, pri katerej je bilo Žito in obleka zavarovana, je škodo nemudoma cenila, ter mi zavarovalno svoto v zneskn z fiOO gld. — (devet sto gld.) po glavnem sastopnikn gosp. Jas. Perhauc-U v Ljub-ijant prcce) izplačala.
S tem ee isti lepo zahvaljujem in omenjeno zavarovalnico vsakemu priporočam.
Kernica, dne 7. oktobra 1890.
Janez Hudovernik m. p,
mliiiiir m poBeitQÎk.
L. S. Županstvo v Gorjah okraj Radovljica.
iakob Žumer m p., župan. Joža Slivnik m. p^ pos, Cene černe m. p., pos. in trg.,
1213,	priili.
Dečka v poduk,
i<prejme lakoj	[209]
Jurij Springer, ćevljar v Dol. Stroži pri RudolTovem.
m iag» m lië^ta.
Vzame se samo neoženjene, poštene in trezne ljudi, kateri svoja dela dobro razumejo (drugim se ni treba oglasiti) in l<ateri se s tacimi spričevali skažejo, n^i se ustmeno ali pismeao — oglasijo Taki kovali kateri konjsko kova,nje natančno znajo imajo prednost. Obadva, kovač in Žagar morata pusebno ob času žetve tudi pri gospodarstvu pomagati, če nimata v svoji službi dela — Plača s hrano je; za kovača 9 gld., za žflgurja 7 gld. na mesec.	{2Tí]
Oskrbniàtvo grajSčine Trebnje na Dolenjskem.
?
r

Jože Strzelba
1F	trgovec v Ljubljani,
^^ kupuje vedno po najvišji ceni
Ijf vsako množino orehov.
186, stran.
DOLENJSKE NOVICE,
23. stev
Javna zahvala. [20&1
6. BOTembra t. 1. došli so nas blagorodni gosp. C. kr. okr. glav&r v tukajsno občinsko pis&rso, ter s sabo prinesli lepo avoto v znesku 2300 gld., & tndi tnkajënji preč, gospod žnpBÍk donesli so o tej priliki lepi znenek nad 800 gld., kateri denar so kot dobri namiljeni „ûèa" do svojih nesreCnih pogoreleev v raznih krajih nabrali, sknpaj toraj nad 3100 gld,, ter to lepo svoto ta dan skupno med nesrečne pogorelce razdeliti ; za kar tukajšnji občinski odbor na Ëela žnpan izreka v imenu ponesrečenih, vsem dobrotni k om, daati pa skrbnemu gosp, c, kr. okr. glavarju in tukajšnemu preč. gosp. župniku najtoplejéo zahv&lol
V Ambrasu, dné 8- novembra 1890, Fran Perko, župan,
v Jmeim obîînakcga ojbora.
Hazglas!
Na prošnjo lastnika Alojza Jeniiža iz Rudolfo-
vega veršila se bode due
i2. decembra 1890 cb 10. uri predpoldne
pri tukajšuetnn sodišéi prostovoljna dražba zemljišč vlož. stev, 213 in 214 kat, obč. Rudolfovo, pri kateri 86 bode prvo zemljišče za znesek od 400 gld , zadnje p& za 5000 gld. aklicalo in vsako izmed njih le za ali iez aklicaiKt ceno največ pocnjajočemu oddalo. Vsakteri kupec mora petino skupnine takoj v roke sodnijakega poverjenika uložiti, ostanek s 6% obreatiti in ako se bi doseglo s zastavnimi upniki sporazum-ljenje, v treh letib prodajalcu izplačati. Prodajalec pridrži si 14 dni premisleka za odobrenje prodaje. Ta dražba ne upliva na pravice upnikov pri navedenih zemljiščih zavarovanih.
C. kr. okrcžna scdnija v Rudolfovem,
dne 4. novembra 1890.	[20i-a]
T najem se odda
gostilna,
pri mostu, na karlovski cesti, z hlevom, mesnico, velikim vrtom in dvema oraloma ujiv z stwinikom. — Yeé o tem se izve pri upravitaljsivu grada Jurovo pri Metliki.
Na Drski poleg Novega Mesta št. 24 se takoj zaradi družlnskib .iàzmer odda dobro obiskovana gostilna v najem. Več se izvé ravno tam, [202—21
t,';	c«: tš ise:*; t*: i«: l»: r«: í*::L\í
K	ŠS
y	Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da Jf.
sem svojo, že pet let obstoječo	řj
Í
K __
v ^^	^^ i
H	razširil, in si več strojev omislil, ter zamorem
^	sedaj vsem spcštov. naroČilom točneje in fineje
ft	posíreči. — Za obilna naroČila se uljudno pri-
^^	poročam
bukvoveznico
Ï [311-1]
t/. Krajec,
prodaj imam
kateri ima barvo, kakor tu govorimo „Faehs". Konj je Čvrste postave, 176 cm visok in star 10 let. Bil je na mojemu posestvu kot državni žrebec ter je aedaj dovršil svoja leta. Opomniti moram, da je posebno dober za vožnjo, bodi ai za tek ali moč.
Janez Žvan, gostilničar ia posestnik I206J	v Srednji Vasi v Bohinju.
ob novemi] lelii, na lepej priliki ležeča hi&a 8 v Kandljl poleg Novega Me^ta, v kteri je stara, obče znana ín (ibiakovana gostilna. Hiša obsega tri sobe, kuhinjo, jedilno shrambo, dvoje kleti šupo in hlev za osem konj Vse je v dcbrem stanu. Tudi pripada zraven zemljišče ;n prislava z dvemi blevi. V nujem se odda ca tri leta Več se izvé ravno tam. [Sa3—2]
^ Vsi stroji za kmetijstvo i vinorejo! |
TiDskE in sadne ůMm, i
Grozdni mlini in nilitji za sadje, |
va« iiajnovejše sestave v razni velikosti.
v
Škropilnice za trte. :5S
Mlatilnice, snažiinice in vitlje ali vlečki, robkalice za koruzo, sejalnice, plugi itd.

Antofflatičiie úMm u zeleno ilajo.
Sušilnice za sadje in zelenjavo.
Rezîlnice za hrmo v veliki izbiri in izvrstni izpeljavi p o naja po najnižjih
tovarniških ceuah [162-8]
IG. HELLER, DUNAJ, Pratsrstrasse 78,
Slovenske lapisnlke in razjasnila na zahtevanje brezplačno In franko. — Prodajalci dobé ugodne pogole.
Zmoz7ii zaeiopnifti se iëcep m dobro plař.ajo.
Odgovorni uretînik, izdnjatelj In založnik J. Krajeo,
Sovomestol — Natisnil J. Krajec,