Leto IV., štev. 143 r uciuuid paY8ailr&*r"i« V L?ufo!?anT, sreda dne 20. [unija 1923 Poscmszna stev. stane i om bahat« ob 4 gfrrtr«!. Stane nesecoo 12*50 Din ga iaosemstvo 25'— m Ogfaud po tarifa Uredništvo: Miklošičeva cesta it 15/L Telefon it 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlitvo: L|ul>!|ana, Prešernov« al. it 64. Telet it 86. Podružnice: Maribor, Barvarska si, L TeL št 22. Celje. Aleksandrov« a Etažno pri poitn. čekov zavoda štev. 11.842. Ljubljana, 19. junija. Preko Beograda nam nocoj poročajo, da je bolgarski kraTj Boris dane« odpotoval v Sinajo — na zaroko. V septembru se bo — tako se zatrjuje poročil t najmlajšo hčerko romunske kraljevske dvojice Ileano, sestro naše kraljice Marije in grške kraljice Elizabete. Skoro ni dvoma, da so ta poročila točna. Mnogo tega, kar se je zadnje dni dogodilo, postaja sedaj jasneje. Naša vlada, ki je prve dni tako vihala rokave, je postala naenkrat skrajno popustljiva in prejšnje napovedi hudih tn ostrih diplomatičnih intervencij v Sofiji so se izpremenile čez noč v čudovito molčanje. Res je, Anglija se je vmešala in Italija je pritiskala. To je bilo tudi za časa habsburškega puča na Madžarskem, pa je vendar Mala an-tanta ostala trdno pri svojem. Tudi tokrat bi bila zmagala odločna volja in bizo dejanje, kakor ?e to v politiki vedno dogaja. Toda v Mali antanti sami je nas ta! prelom. Rumunija se je npria vsaki intervenciji. To je bilo tem manj razumljivo, ker je v Mali antanti bolgarsko vprašanje baš za njo me pa za Češkoslovaško) c-asus foeae-ris. Reklo se je. da je na Rnmunskem prevladala skrb za monarhistiemi princip in bojazen pred agrarnim boljševizmom Stambolijskijevega režima vse druge pomisleke. Prizadet je bil, ka-ior se je sedaj pokazalo, le bolj neposredni interes. Medtem, ko si politiki in državniki v jugoiztočni Evropi belijo glave o konstrukciji nove balkanske zveze ter iščejo političnih možnosti za izmirjenje velikih nasprotujočih si interesov balkanskih držav, si je romunska kraljevska rodbina izbrala staro metodo dinastičnih zvez. Ce poroči Boris princem Ileano, bodo Beograd. Sofija, Atene. Bukarešta, vse Štiri jugoiztcčne prestolice v sorodstvu in svaštvu, vse Štiri dinastije povezane v prijateljstvu. Ni dvoma, da so dinastične zveze tadi še danes velike važnosti. Toda zaroka kralja Borisa z rumunsko prin-cezinjo pomenja v danih prilikah pač predvsem le utrditev u j e g o v e pO' zicije. Položaj bolgarskega kralja pa za Jugoslavijo ni bistvenega interesa. V modernem državnem življenju ni odločilna le volja kraljev in vladarjev, temveč imajd prvo beredo gospodarski, nacijonalni interesi države. Silno pogrešeno bi bilo, ab. bi se naša državna politika hotela sedaj ravnati po obrisih, ki se tičejo odnočajev med dvori. In vendar izgleda, da je vlada pre-Sla popolnoma v oportunisti$ne vode. Včerajšnje bedne iziav.3 ministra Nin-čiča dokazujejo, da se sedaj vse gleda le s stališča Borisovega potovanja. V debati so demokratski govorniki opozarjali na opasnost politike, ki precenjuje pomen dinastičnih zvez. Rumunska metoda je morda pripomoček, da polagoma pridemo do konsolidacije medsebojnih odnošajev. na Balkanu. Likvidacija obstoječih sporov, zbližan je med državami pa se da doseči le z drugimi sredstvi: g politiko, ki dobro tehta lastne nacijoaalne interese, ki zna izmeriti sredstva, upoštevati tudi razpoloženje druge strani in najti okvir, v katerem se združujejo skupni veliki interesi. Ako bi bila ženitev kralja Borisa početek uvidevne politike na Bolgarskem, nikdo se novega svaštva ne bo bolj veselil nego jugoslovenski narod. ~ v f j — Kralf Boris se ženi v Bukarešii ZANIMIVE IZJAVE NOVEGA BOLGARSKEGA ZASTOPNIKA V BEOGRADU. Beograd, 19. junija, p. Iz Sofije poročajo, da je danes bolgarski kralj Boris odpotoval v Sinajo, da zasnubi najmlajšo hčerko romunskega kralja princezinjo Ileano. Poroka se bo vršila meseca septembra. Kralj Boris bo v Sinaji Jako svečano sprejet Beograd, 19. junija, p. Danes dopol« dne je dospel v Beograd g. Minčev, ki je imenovan za odpravnika poslov bol« garskega poslaništva pri naši vladi. Po« poldne je sprejel g. Minčev vašega in še dva druga poročevalca, katerim je dal prav zanimiva pojasnila. G. Minčev bo 30 tisoč mož vojske. ničesar skupnega z vlado Cankova. Glede Stambolijskega in njegovega padca je Minčev izjavil, da se je Stam« bolijski zameril vsem slojem v državi. Najprej se je sporekel z »dvok.iti, ki jim je zabranil pravico, d« morejo po« stati narodni poslanci Nato se je spo« padel z duhovščino, kl ji je odvzel imet« je. Njegovim pristašem »e očita veliko število poneverb ln nepravilnega ravna* Dvanafsfine v načelu sprefefe NI PREDVIDEN NITI ZA POVIŠANJE URADNIŠKIH DOHODKOV KNOF. Beograd- 19. jun. p. Zakonski pred- \ je dejstvo, da je v dvanajstinab popol log o proračunskih dvanajstinah za ju- noma prezrla uradništvo. Ali meni vla-llj, avgust in september je bil danes da, da do septembra ne bo zvišala urad popoldne izročen finančnemu odboru, ki niških prejemkov? Govornik zahteva se je že zvečer sestal k seji V načelni da se za provizorično povišanje uradni debati je ugotovil posL Kumanudi, da šklh doklad sprejme v trimesečni provi je predlog sestavljen neiskreno in da 158 zorij 400 milijonov Din. To je potrebno milijonov ni postavljenih med izdatke, tudi iz o žiro v rednega gospodarstva. Ostro je obsodil primitivni sistem line- ker bo sicer ves provizoričen proračnr . D arnega povišanja davkov, kl bo povzro- ostal na papirju, nja z državnim denarjem, f revrat je Iz« I čfl Mvt krivice ter pojačal neenako- Finančni odbor je sprejel dvanajstin" mernost v obdačenju- Značilno za vlado 1 v načelu s 16 proti 14 glasovom. vršilo kvečjemu 10 tisoč vojakov, Neuil« Iyska mirovna pogodba torej ni kršena, ker določa, da sme imeti Bolgarski do začasno vršil dolžnost odpravnika po« slov bolgarskega poslaništva, ko pa se odnošaji med obema državama urede. Končno je Minčev demantiral vest da je imel bivši kralj Ferdinand sesta« nek s sedanjim kraljem Borisom. Tež« bo imenovan zopet reden bolgarski po« nja današnje vlado gre za tem, da se slanik na našem dvoru. Minčev je po« i ^boljšajo razmere med Jugoslavijo in udarjal, da je vlada g. Cankova iskre« Bolgarijo. — Minčev se jutri prestavi no izjavila, da hoče spoštovati vse med« narodne dogovore ter seveda tudi neuil« Iysko mirovno pogodbo. Minčev je da« lje ugotovil, da je niškl sporazum usmerjen proti makedonstvujuščim. Vlada Cankova namerava voditi odloč« no borbo proti onim, ki motijo mir v državi in ovirajo konsolidacijo odneša« jev. Re3 je, da so makedonstvujušči po« nudili pomoč vladi Cankova, katero pa je vlada odbila. Netočne so vesti, da se makedonstvujušči prosto šetajo po So« fiji Bolgarska vlada bo takoj aretirala Aleksandrova-, ako izve, kje se nahaja. Tudi ni res, ds biva Protogorov v So« fiji. Uradniška debata POSL. PRIBICEVIČ ZA URADNIŠKE ZAHTEVE. zunanjemu ministru Ninčiču. CESKA SE NI PRIZNALA NOVE VLADE. Praga, 19. junija, j. .Pravo Lidu» po« roča, da bolgarski poslanik Daskalov ni hotel odstopiti svojega mesta novo imenovanemu poslaniku vseuč. prof. dr. Mihajčevu. Češkoslovaška vlada je za« enkrat neutralna ln bo novo bolgarsko vlado priznala šele po izvedenih novih volitvah. GRŠKA PRIZNALA BOLGARSKO VLADO. Atene, 19. junija, p. Listi poročajo, ! da je grška vlada svojemu zastopniku Beograd, 19. junija, r. Danes popol« dne ob 16.45 je zakonodajni odbor na= daljeval razpravo o službeni pragmatiki. Prvi je govoril Nikola Mitič o uradni« niških plačah. Za njim je povzel besedo posL Svetozar Pribičevič, ki je Glede čl. 4. točke 7. se govornik boji. da se bodo vršile zlorabe. Zahteva toč nejšo formulacijo. Uradniške plače na se rešijo v zvezi s plačami vojaških oseb. Zmisel zakona je, da se Izključijo bivši avstrijski «rangu>, toda ta zakoi. naglaSal, kako važen je ta uradniški za« I ski načrt jih v obliki kategorij in gruf f kon. Predno imamo zakon o uradništvu, zopet uvaja. Po vojaškem zakonu bi b: bi prsv za prav morali imeti zakon oj !i podpolkovniki uvrščeni v isto stop ureditvi državne uprave, zakon o cen« njo z državnimi svetniki in vseučilišč trajni upravi Glavna zadača zakona je, mi profesorji. To pa vendar ne mor« da se uradnikom zagotovi stalnost,! biti! Nima nič proti temu, da so častni-upravi p« značaj demokratičnosti, j ki dobro plačani, toda ne sme se pre-Ostro je treba protestirati, da vlada ni) rirati civilno uradništvo. Kar se tiče re-izvršila razdelitve uradnikov na katego«' dukcijc, v centralnih uradih ni prevef Kar se tiče obsojenih članov bivšega , v Sofiji naroaila> naj takoj 3topl T gti, kabineta g. Malinova, stoji bolgarska , ke z E0VQ boIgarsko vIado, ker je grgkl vlada na i PHznsla vlado Cankovo. MINISTER OBOV NA MAD2AR. obsojeni s plebiscitom in je obsodba , postala zakon. Vlada jih ne more osvo» hoditi, razen ako se ta zakon razvelja« vi. Zato je treba, ds se sedanj« skup« ščina razpusti ln se razpišejo nove vo> litve, nova skupščina pa mor« sprejeti zakon o amnestiji To velja tudi za sa« maga Radoslavova. Radoslavov Je baje izjavil, da pride skoro do zbližanja med Bolgari in Nemci. To ni mnenje bolgar« ske javnosti temveč osebna stvar Ra« SKE M. Budimpešta, 19. junija, j. Vest da je bil bivši bolgarski minister Obov izro« čen bolgarskemu poslaniku, se ne potr« juje. Na tukajšnjem bolgarskem posl«« ništvu se tudi izjsvlj«, da bolgarsk« vi«« da dosedaj še sploh ni stavil« take za« hteve. Kakor izgleda, p« bo madžarska vlada izročil« Obova, ker g* Bolg«rij« doslavova. Vrhu tega Radoslavov nima 1 zasleduje zaradi nav«dnlh zločinov. Zaključek bolgarske debate v skupščini OSTRA DEMOKRATSKA RESOLUCIJA. - RADIKALSKO POJMOVANJE PARLAMENTARNEGA REŽIMA. HimsfrsfcJ svet Beograd, 19. junija, p Danes dopoldne od 10. do 12. ure se ie vršila seja ministrskega sveta. Na seji je dr. Nin-čid prečital poročilo iz Sofije. Nova bolgarska vlada se je utrdila. Nemiri so Beograd, 19. junija, r. Na današnji seji narodne skupščine ie bila najprej pre-čitana interpelacija posl. dr. Grisogona (dem.) o plačilu carinskih, trošarinskih šl državi težko obtožbo, ki ne odgovarja zgodovinski resnici, ker je Avstro-Ogrska pripravljala preventivne vojne rije. Danes stoji uradništvo gmotno ta ko slabo, da ne more več čakati, zato je predvsem neobhodno potrebno ne« raudno sasiguranje materijalnih inter« esov uradništva. V proračunskih dva« najstinah za mesece julij, avgust in sep« tember pa ni ničesar predvideno, da se uradnikov, peč pa premalo sposobni! uradnikov. Govornik ostro graj« vlade da je iz ministrstev odstranila skorr vse prečanske uradnike, kar napravljf jako slab utis, ker izziv« čuvstva neenakosti. Toplo se zavzema za učitelj stvo. Učitelji ne morejo biti reducirani. uradnikom pomaga! 2e iz tega se raz« . ker nam jih že itak primanjkuje. Z vidi, kako lahkomiselno gleda vlada na : njim je govoril posl. Krerožar (kier.) ir celo vprašanje. Apelira na vlado naj j še nekaj poslancev, predloži dodaten predlog k proračun« j Prihodnja sej« se bo vršila jutri or skim dvanajstinam. j 16.30. Mesto Linguaglossa izginfa pod lavo STRAHOVITA KATASTROFA ETNE. - PRETRESUJOČI PRIZORI MED OBUPANIM PREBIVALSTVOM. (Glej tudf poročila na drugI strani.) Messlna, 19. junija. L Katastrofa og-njenka Etne zavzema vse večje dimenzije. Bljuvanje lave, ki Je po prvih močnih Izbruhih že zopet pojemalo, se ponavlja z uničujočo silo. Vedno nove reke lave preplavljajo stare plasti ter se vedno bolj približujejo ogroženim mestom Vsa poslopja v okraju Giardine so pokrita z 2 cm debelim črnim prahom. Ltn-| gua Glossa je popolnoma zapuščena. V Poleg starega žrela, kl je začei bi ju vati leta 1879, se !e odprlo še novo žre io, v katerem se vrše neprestano močti' eksplozije. V celem Je šest žrel, ki bre hajo lavo, razbelieno kamenje ta pepe3 Novo žrelo se razteza preko Ponte Pic ciola približno en kilometer v smeri si3' nega žrela. Položaj mesta Linguaglosse je tra gičen. Dočim je bila reka lave včera: . . . - f,31' T?'.90 biU T Ž:ni n'V* I -osniTro m= n r^nSa.1, še približno 500 m od mes^a oddS e LriTJlntWd SrM,e> M pa Av,iro-°*r-:ka. vse beži pred točo razbeljenega ka- na/se je danes zjutraj približala „ blaga, ki so se nahajale o priliki evaku- i ske. acije tretje cone na Sušaku. j 3.) Vlada nI odredila nobenih odredb Nato se je nadaljevala razprava o na-; za zaščito vojnih Interesov naše države menja, ki se vsipa Iz zraka, in 10 m vi soko reko razbeljene lave, ki se počasi, a nevzdržno pomika po ravnini ki je v budnih in izrednih kreditih zunanjega j in tudi ni poskrbela, da se Izvršita neuil- ^ 2 ^ ^ s,:!ne v^e' vsa po-ministrstva, Poei Dragatm K o j 16 (rad.) j Iyska pogodba in nlškl sporazum, — je izjavil imenom radikalne stranke, da popolnoma odobrava izjavo zunanjega ministra, da vlada ni imela potrebnih razlogov za oboroženo intervencijo na Bolgarskem. Noben moment ni pokazal, da bi bila z tzpremembo režima na Bolgarskem kršena mirovna pogodba, ali pa niški sporazum. Niti iz enega dejanja nove bolgarske vlade se ne more sklepati, da Bolgarska noče izpolniti ueuillvske pogodbe. Sicer pa, naj so bili dogodki na Bolgarskem še tako važni, vse skupaj ni vredno kapljice krvi enega Sumadinca. (Svet. Priblževid: ). Predvsem je potrebno, da se konsolidiramo in vojaški okrepimo, < kar bo najboljše jamstvo za našo bodoč- , . , . ,„ a®" žgana. Okolica Etne podaja obupno sli- pak je s svojo slabostjo omogočila, da se je na Bolgarskem okrepil režim, ki prenehali. Nato se je razpravljalo o urad i J " ■ T, » niškem zakonu. V ospredju razprarija n0St" . ku oficijelne borze so sc v prostem j 139.650, Curih 25.087. Beograd 1705.50 prometu nekatere devize šc dvignile. Ob ; LONDON. Bco-Jrad 410—4-0. Berlir. 5. popoldne so notirale devize Milan, 640.000—670.000, rork 4*2.125 d< 25JO, Beograd 630, London 25.75. .462.625, Mil" 1J1."<3 — lft?, Dona DUNAJ. Beograd 807-R09, Berlin . 520.000-r9.C>), Sofl:« 415—/<5. 0.455—0.495, London 327.5C3-328.100, NEWYGKS. Pv^r-id 114, London Milan 3211—3219, Nevryork 70.9S5 —: 4o2.4375, Pariz 624.75, Milan 454.375 71/.35, Pariz 4369—4381. Praga 2127 do Dur.aj 0.! -?." 2133. Sofija 920—931. Varšava G.46—0.5O. - Stres Etna, ki4R dni bruha in z deročo ?;ivo povzroča ogromno katastrofo, je najvišji evropski ognjenik. Dviga »e v Kataniji, neposredno ob moriu in pre-vega. naš Triglav kar za 500 m, kajti visoka je 3313 m. Njen obseg ob vznGžju meri okrog 130 km. Plodno ozemlje je napolnjeno z mesti, vasmi in vilami, prebivalstva je okrog 300 ti-s:0G. Ozemlje tvorijo valujoča pobočja strnjene lave, ki do višine 1100 m rodi žito in grozdje. Južni nasadi, palme, lovorjeva in oranžna drevesa, dajejo pokrajinam pravi kolorit. Lepo bukovo in brezovo gozdovje je že mnogo trpelo pod človeško roko in poedinimi navali deroče lave. V višini 3000 n je Piano del Lago, 3 km široka planota z znamenito angleško kočo in observatorijem. Nad olanoto se dviga pr^vi stožec, valeč iz žrela sivi smrdljivi dim. Sicer pa je glava Etne pobeljena s snegom. Izbruhi Etne so bili najbolj katastrofalni 1. 477. in 121. pred Kr. r., na-o v letih 1160., 1169., 1329., 1536., 1693., 1787. 1802., 1811.—12., 1874., 1886. in 1892. Pr bruhanju v letu 1874. se 'e Etna razpočila do bližine -oseda Monte Nero. * z. Rim, 19. junija. Katastrofalno bljuvanje Etne pojema. Zveze z mestecem Catanijo so zopet vzpostavljene. Ognjenik je začel delovati sredi noči. Prebivalstvo je prestrašeno pobeglo iz hiš, ko je za-culo iz notranjosti ognjenika votlo grmenje, kateremu so sledile strahovite ■eksplozije. Pri splošni paniki, ki je zavladala, je bilo mnogo človeških žr--ev. Vsa poslopja daleč naokoli so cd močnih potresnih sunkov več ali manj režko poškodovana. V jutranjih urah ie bil ognjenik ves zavit v rdečkast iim, iz katerega so zdaj pa zdaj švigali bliski. Ko se je zrak razčistil, se je moglo natančno opazovati, kako bruha iz petero novih žrel lava v smeri proti mestu Messini. Istočasno je bruhalo glavno žrelo velikanske mase kamenja in pepela v -zrak. Lava je tekla s hitrostjo 250 m na uro ob pobočju navzdol, uničujoč vse, kar jej je oilo na poti, hiše, gozdove, vinograde, oranžne vrtove, nasade. Postaja Ca-stiglione je popolnoma preplavljena, istotako ravnine Ticciolo in Ferro. Ne v6 se še, kakšna usoda je dole-1 '.ela mestece Lingua Glossa, ki leži v; aeposredni bližini pota. ki jo je vzela i dvrnjena, ker se je tik pred mestom iava razdelila v tri reke, katerih ena pa sedaj ogroža postajo Ferra, ki se je morala radi tega izprazniti. Usoda mesteca Lingua Glosse z 20.000 prebivalci, kakor tudi usoda cele rodovitne lolinice je odvisna sedaj od smeri, ki jo bodo vzele te tri reke lave. Minister za javna dela je poročal v senatu, da je vsled katastrofe ognje- j 'lika Etne 30.000 beguncev, ki ižčejo v Cataniji zavetja. Tudi Vezuv bruha. z. Rim, 18. junija. Po poročilih iz Neapolja je danes Ve-tov začel bljuvati velike mase lave iz malega žrela, iz velikega žrela pa se ivigajo gosti oblak' dima. Szsellenfiki petni listi Generalni izseljeniški komisariat v Zagrebu objavlja v informacijo interesira-lim izseljencem nastopno: 1.) Vsi potni listi, ki so bili dostavljeni posredno ali neposredno za klav-•■.uriranje generalnemu izseljeniškemu ko tnisariatu v Zagrebu za kvoto 1923/24, klavzulirajo se v ministrstvu socialne politike v Beogradu in bodo dostavljeni lastnikom preko pristojnih oblasti (okraj nih glavarstev) še v teku tega meseca. 2.) Vse prošnje za izseljeniške potne liste za Zed države Severne Amerike, ki so bili v pretečenem letu odobreni po pokrajinskih upravah, odnosno ministr- : stvn socialne poHtifce. a niso bili izdani j zaradi izčrpane kvote, 6o se poslali ministrstvu socialne politike v Beograd na rešenje za kvoto 1923/24. 3.) Vse prošnje, ki so bile predložene Generalnemu izseljeniškemu komisariatu posredno ali neposredno do 1. januarja 1923 ali po tem času, vrnili bo se pristojnim okrajnim glavarstvom, ki jih bodo po pregledu predložili r rešenje ponovno ministrstvu socialne politike, izseljeniške-mu odseku v Beogradu. 4.) Vse prošnje za potne liste v ostale prekomorske države, bo od sedaj naprej reševal izseljeniški odsek ministrstva za socialno politiko v Beogradu. 5.) Generalni izseljeniški komisariat v Zagrebu bo odstopil vse prošnje za potne liste, kibievett pomotoma došll temu uradu, ministrstvu za socialno politiko v pristojno rešitev. 8z!ava »Slovenec« z dne 17. juiHla 1923. ]e priobčil članek »Škandal«, v katerem meri z napadi na vseučiliškega profesorja dr. Ljudmila Hauptmanna. Radi tega Izjavljajo njegovi slušatelji na kr. univerzi SliS v Ljubljani sledeče: 1.) NI taktno, da je »Slovenec« priobčil članek take vsebine, ker prenaša čisto znanstveno razpravo na politično polje, da ruši avtoriteto znanstvenika pri ljudeh, ki niso znanstveniki In ker skuša kvariti ugled profesorja med slušatelji. 2.) Nasprotno pa morajo izjaviti, da imamo v g. profesorju Hauptmannu učitelja, ki si je z načinom stroge znanstvene objektivnosti tako pri tolmačenju slovenske kot občne zgodovine pridobil naše neomajno zaupanje. Ljubljana, 18. junija 1923. (Sledi 19 podpisov slušateljev pri kolegijih prof. Hauptmanna.) iticns beležke '4- Agltacijska sredstva klerikalcev. Beograjska »Samouprava« Je priobčila nacionalen dr. Krekov govor, ki ga Je hud svojčas v deželnem zboru kranjskem in v katerem Je povdarjal, da smo Jugoslovani en narod od Beljaka do Soluna. Včerajšnji »Slovenec« skuša zmanjšati veličino dr. Kreka s tem, da mu podtika ta govor kot agitacljsko sredstvo proti Avstriji. Slovenska Javnost ie sedaj prvikrat slišala, da so se klerikalci v Avstriji posluževali tudi agi-tacijskih sredstev proti njej; kajti zgodovinska činjcnica Je, da so bili klerikalci najhujši njeni priganjači ki so Ji na Dunaju služili v najgrše namene za lastne strankarske koristi in v največjo škodo Slovencev. Ob izbruhu vojne in zatem so bili naši klerikalci hujši avstri-jakanti kot najhujši črno-rumeni polici-joti ter so aktivno in Iniciativno sodelovali na avstrijski špionaži ter persekuciji proti Slovencem. Morda bo »Slovenec« ta klerikalni zločin označil kot »agitacij-sko sredstvo proti Avstriji«. »Slovenec« seveda drja Kreka sodi po sebi. Današnjim klerikalcem je vse le »agitaciisko sredstvo« — od srca Jezusovega do avtonomije. In res »Slovenec« v nadaljni polemiki z glavnim radikalskim glasilom prostodušno pozablja, da je po nauku klerikalnega političnega veroizpovedanja avtonomija nujna posledica načela treh narodov in ne praktično sredstvo za ureditev uprave. Na to stališče se je namreč naenkrat postavil. Ako naj se »avtonomija« tolmači v tem smislu, potem Je pojem identičen z pojmom dekoncen-tracije ln potem med klerikalci in demokrati n. pr. v tem oziru ne bi bilo nobene razlike. Vse delovanje klerikalne stranke pa govori seveda drugače in pametne nazore o avtonomiji razvijajo klerikalci le v teoretični polemiki... Menda se niti ne zavedajo, kako brezobzirno pri tem sami sebe razkrinkavajo. + Kako znajo. »Straža« piše o centralistični ideologiji in jugoslovanstvu. Teoretizira o njih in o »bistveno slovenskem avtonomističnem principu«. Ne spuščamo se v podrobnosti, za nas In član-karja je značilen citat: »Narodom je treba svobode, velike svobode, je rekel že j Krek.« Kdaj? Dr. Krek ni Ml tako pav-' šalen kakor »Stražini« doktrinarci in je | zapisal: «£n narod, en vladar, ena drža va od Beljaka do Soluna — in mnogo, mnogo svobode!« Kmalu bodo svojega edinega velikega moža popolnoma sfal-zlflcirall. + Klerikalna bojevltost? Beograjski »Novi List« poroča lz LJubljane, da smatrajo klerikalci razhod z radikald za rešeno stvar. Iz njihovih krogov prihaja verzija, da Je Korošec sporočil, da o sporazumu s sedanjo vlado ne more biti niti govora, nasprotno, v najkrajšem času pride do najbolj ogorčene borbe z vlado ln — Srbi, ki da se bo vodila »na nož...» + Čehoslovakl ▼ Jugoslaviji proti svojemu voditelju. Daruvarski organ naših češkoslovaških sodržavljanov napada voditelja Češkoslovaške stranke, novosadskega odvetnika dr. Mičateka, češ da njegova nesposobnost povzroča nazadovanje stranke. Češkoslovaška stranka bi se radi slabega političnega vodstva morala priključiti močnejši stranki, dr. Mlčatefc pa se je pridružil Protičevl grupi, ki pri najboljši volji ni mogla odstopiti mandata, ker ga niti sama ni dobila. Pričakuje se popolna reorganizacija Češkoslovaške stranke. -f- Madžarska kampanja v zunanjem tisku, naperjena predvsem proti nam ter ostalim državam Male antante, raste dalje. Nehvaležno vlogo so zdaj prevzeli angleška in belgijski katoliški listi in se parkrat že prav nekrščansko vrezali na lažeh in očitnih budalostih lz Budimpešte. Sedanja svrha kampanje Je, povzročiti razburjenja med zapadnim ka-toličanstvom proti državam Male antante, ki »strahovito zatirajo katoličane in skrunijo njih svetinje«. Podle Intrige se rušijo same in naša država ne bc sfrčala v zrak baš radi be'gijskih ali ceio angleških klerikalcev. Po svetu — Zakaj narašča bolgarska valuta. Noben pojav na evropskih borzah ne vzbuja toliko začudenja kakor naraščanje bolgarskega leva, ki je kljub revoluciji v deželi proti vsem dosedanjim navadam te dni močno narasel ter presegel na curiški borzi dinar. Brezdvom-no se zavzemanje velikih sil za Bolgarsko povoljno tolmači, vendar pa to za tako nenaden porast ni dovolj. Zalo je gotovo, da so bolgarski revolucionarji pripravili veliko akcijo za podpiranje leva, da bi tako povečali uspeh revolucije. Zatrjuje se tudi, da je tej akciji blizu razkralj Ferdinand Poleg tega pa je mogla ta akcija tem bolj uspeti, ker je gospodarsko stanje Bolgarske povoljno in je Inflacija v Bolgarski že davno prenehala. Skok pa je vendarle prehi-ter in ako sodimo po vzgledih, bomo tudi pri levu doživeli v kratkem zopet rakovo pot. — PomiloSčenl Karlovi pučlstl. Kakor poroča »Az Est«, je pravosodni minister ustavil postopanje proti onim osebam, ki so bile obtožene zaradi Karlovega pu-ča. Gre predvsem za grofa Andrassjja. dr. Benatzkvja in dr. Gratza. — Kako je bil pokopan Stambolijski. Poročevalec »Dailv Mail« javlja iz Sofije. da mu je rekel novi min. preds. Cankov, da je Stambolijski bil pokopan na neki njivi, in sicer v bližini kraja, kjer so ga zadele krogle konjenice, ki ga je zasledovala. — Splošna stavka v Berlinu? Po vesteh berlinskih listov, je drž. vlada poslala komisiji strokovnih organizacij pismo, kjer izjavlja, da bo državno delovno ministrstvo z ozirom na vedno večjo draginjo upoštevalo delavske želje. Z ozirom na vesti listov o nevarnosti splošne stavke se izjavlja s strani strokovnih organizacij, da vlada sicer vsled sedanjih razmer med delavstvom veliko razburjenje, da pa je vest o stavki vsaj preuranjena. — Polom nevvvorške banke. Iz New-vorka poročajo, da je bančna firma Knauth, Nachod & Kiihne insolventna. Pasiva znaštio 11 milijonov dolarjev. Največ izgub utrpe nemški Američani. Prosveta Lhiblianska opera. Sreda. 20. ob 19.30.: »Nikola SuHc Zrinjski«. Izv. WIed: «2 X 2 = 5». Iz naše ocene je pomotoma izostal sledeči odstavek: Prav zabavno zaljubljen zakonski parček sta predstavljala g. Kralj (karikaturist Konik) in ga. Rogozova Lina). Oba sta tekom sezone opetovano dokumentirala svoje Izredne sposobnosti v najrazličnejših strokah. Elegantna komornica je bila ga. Wintrova in z izborno masko je nastopil znova g. Danilo kot ravnatelj Hamann. Odvetnik g. Terčiča in jetnik g. Medvena tor končno dražestna sobarica gdč. Juvanove so ustvarili prav posrečene tipe. — Pripominjamo še, da bi bilo primemo, v tej komediji, napisani pred 20 leti, izpremeniti višino plač ako se že pleše — najmodernejši Krnil Smešno je, da se dandanes raduje in od navdušenja omedleva kdo nad letno plačo 1500 kron! Ljubitelje slov. gledališča opozarjamo na javno produkcijo gojencev ljubljanske »Dramatične šole«, ki se vrši v sredo zvečer ob 8. uri v dramskem gledališču. Na sporedu so naši modemi Pragi, je Mo v 14S. StevUkt več prevodov Is Aškerčevih deL Aškerčeve pea- mi, balade ln ror-inee je prevedel slavni Češki pesnik Jaroelav Vrchlicky„ Vrchlicky se je seznanil e Aškercem osebno v Ljubljani, ko je bil pri odkritju Prešernovega spomenika. Nekaj prevodov je izšlo v mznih revijah, drugo je ostalo v rokopisih, ki jih je akademija zdaj začela izdajati. Predgovor je napisal pesnik dr. Jar. Borecky, ki je zbirko tudi urediL Veeeli nas, da bo tako češki svet spoznal našega Aškerca. Malo verjetna vest. Osiješki listi jav ljsjo, da je za bodočo sezono oslješko gledališče angažiralo opernega pevca g Josipa Rijavca, dosedanjega opernega pevca narodnega pozorišča v Beograda Sokolstvo Sokolsko društvo v Tržičn vabi vse prijatelje društva na svoj javni nastop, ki se vrši dne 24. t. m. ob 2. uri pop. na letnem telovadišču ob sokolskem domu Pridite polnoštevilno. Zdravo. Mariborska sokolske župa ima v ne« deljo v Ptuju zlet naraščaja. Nedeljo nato, 29. t. m. pa poleti mariborski So-kol zopet na deželo, kjer bo v Pesnici nad Mariborom nastopil skupno z iz« ključno kmečkim Sokolom iz Jsrenine v Slovenskih goricah, ki se izredno za* dovoljivo razvija. Obe prireditvi bosta , _ ,. _ „ „ ... . „ _ gotovo znatno pripomogli k razmahu (Cankar. Goba, Kette, Zupančiči mPw-, ^^ ^ y P P * šeren. nadalje mojstri svetovnih htera-,___ _ tur: Calderon, Goethe, Heine, Sohiller in . Shakespeare. Vsi ki se zanima« za naš dramski naraščaj, naj ne zamude prilike da se seznanijo pri tej priliki z našimi, Ilirija Igra 30. t. m. in i IcHja « najmlajšimi. — Odbor »Udruženja gleda- ! Beograda proti Bcogradskemu S. K. In liških igralcev*. Mariborsko gledališče. Prvo operno sezono je marib. narodno gledališče dne 11. junija zaključilo s krasno Mascagni-jevo opero »Cavallerio rusticano*. Vodstvo je večkrat pokazalo, da smatra svojo kulturno nalogo skrajno resno, kajti če pogledamo nazaj, moramo priznati, da se je potrudilo, da nam nudi v danih razmerah kar najboljše. Ce še pomislimo s kakimi težkočami se bori ta naš vele-pomemhni kulturni zavod, moramo nje- proti Jugoslaviji. Za iste dni je pozvana v Beograd tudi hazena Ilirije. .Med potjo nastopi Ilirija 28. t. m. v Sisku prot« 2eleznič. S. K. ali v Brodu proti Grad-janskemn SK. Graški Starm v Ljubljani. Prihodnja soboto in nedeljo gostuje v Ljubljani graški Sturm, prvak Gradca !« Staierske, po svoji kvaliteti enakovreden boljšim dunajskim prvorazrednim klubom, s katerimi je letos že parkrat uspešno mer:' svoje moči. Tako Je ostal na pr. nepo-i ražen v tekmah z Admiro, Hertho, Šport gove uspehe tembolj ceniti. Vendar pa j k]ubQm -m WAC_ y Ljub„ani jgra v ^ bi želeli, da je v prihodnje bolj kritič- ^ s Priinorjern> v nede!io z IIirila no pri izbiri operet; kajti slab« upnzo- m ntve d»kredi tirajo zavod. In če ■ ko-1 G6(eb Zadnje ^ tega in ^ mad povsem dooer, nai se ga vsaj dobro ,,.,,. . j. ~ j . , ii « prihodnjega meseca se vrše v Gote- naš udira. Toda Uke zablode ^ zgode na švedsketn nlednarodne olimpt,- udi drugod. Kdor pa je imel priliko ?ke katenm SQ M1 wvabljeni tu lansko leto poalusati naše operete ter dj j osJovanj Jugoslov. Uhkoatletski primerja letošnje opere, mora reču da ^^ se je povabilu ^zvai in odpošlje je napredek velik. Prva opera, ki se je tekmam znana tekaJa Uub,iar,skegr. uprizorila, je bila »Prodana nevesta,; ; lPrilnorja, Valtrlča in Perperia in člana tej so sledile »Hoffmannove pripoved- za}treKkega Haška Matza pOPoviča. ke«. nato »Faust*. »Travnata«. »Urh grof TekmovaI| bodo v teku na 100 m in v celjski; kot zaključek pa gon imenova- stafetj 4 x ]00 m. Vsi štirje odpotnjejc na »Cavalleria rusticana«. Kot Alfio se na gvcdsko 26. t. m. Ako se pravočasne nam je predstavil g. Vladimirovič, ki je posreji re5iti f|narično stran problema s tem prvikrat nastopil na odru. Njegov odpotujejo na tekme še nekateri drug? glas je prožen in zmožen šole. Intona. naSi SCOrtnikl. cija, ki v tej vlogi ni ravno lahka, je plcnarna se}a sekci}c nogometnih čista. Igra je sicer še nekobko okorna. , soinikov 5e vrši v četrtek, 21. t. m. ob toda za prvi nastop dobra. Razvil se bo : ^ ,, uTi y ]okalu Sportne zvezc. Na-s časom v dobro moč. V igri m petju ; rodn, dom R 1jdeležbi ^ pozivalo vsi Iz-nam je enako dobro podala Santuzzo ga. i pra5ani k;lkor zajasI1j sodniki. Dnevni Mitrovičeva. Gčna. Petkova kot Lucia je ; 7e|0 VZyCr i _ Načelnik. svojo nalogo dovršila, le igro bi želeli ' " jurist0vsl:i klab »Skala« v Ljubljani bolj naravno. Lepo napreduje gčna. Ko-' obvejja svoje člane, da se vrši danes ob gojova. Pela je Lolo. Kadar se bo na. Uri sestanek članov v steklenem sa-odiu bolj udomačila, bo prišel tudi njen |Qnu j,ote;a »Tivoli«. Udeležba ob\-ezna. poln alt bolj do veljave. Zbor se je pri- j Telovadni edsek društva Atena Je čel razvijati, kajti pel je povsem točno i 15. t. m v telovadnici I. držav- J.k.. M.nJnnSfll Ta SinDr TT" '] ' n -f r __________: ...lrl:„X.l- in dobro prednašal. Je sicer maloštevilen, toda vsak posameznik je na svojem mefltu. Maske v splošnem odgovarjajoče. Režija dobra. Gosp. operni ravnatelj Mitrovič se je kot režiser in dirigent izkazal mojstra. Le po začrtam poti naprej in prihodnjo sezono bomo gotovo slišali marsikatero lepo opero. — V. S. Zaključek mariborske sezone. Mariborsko gledališče je sinoči z Molierovo igro »George Daudin« zaključilo predstave in nastopilo počitnice. Ant. Aškerc v češkem prevodu. V znanem češkem »Zborniku svetovne poezije*, ki ga izdaja češka akademija v ne gimnazije svoj interni zaključek. Oh navzočnosti starišev so pokazali nadebudni najmlajši naši telovadci lepe uspe he, ki so jih dosegli tekom leta pod spretnim vodstvom gdčne. Svetličičeve. Upamo, da se v jeseni znova napolnijo strumne vrste, saj ni kratkočasnejših zimskih večerov od onih, ki jih prebije mladina v telovadnid. Današnje zahteve do otroka v šolski dobi so tako vdike, da jim mere mladina zadostiti samo tedaj, če se duševna izobrazba spopolnule vzporedno s primerno pravilno telesne vzgojo. Edmond About: Notarjev nos — Pijanska prisega! — Vi hočete torej, da poginem od Žeje in lakote. Samo što frankov, dobri gošpod L' Ambertl — Niti centima! Božja previdnost te ie spravila na nič. da dobim jaz zopet svoj pravi obraz. Fij vodo, jej suhi kruh, odreci se vsema potrebnemu, gagni od lakote, če češ: tako vsaj dobim svoj prejšnji obra^ in bom zopet to, kar sem bil. Romagne je povesil glavo in se gospodoma priklonil, potem se je pa obrnil in se vlekel kakor megla iz sobe. Notar je bil vesel, zdravnik pa ponosen — Ne da bi se hvalil, je rekel skromno gospod Benrer, toliko pa lahko rečem, da ni napravil Leverrier, ko je s pomočjo računov našel planjt, nobenega večjega čudesa kakor jaz. Ugeniti ob samem pogledu na vaš nos, da so udaja odsoten in v Parizu izgubljen Auvergnčan strastem, je toliko kakor priti po potih, ki so človeški Irznosti še neznana, od učinka do vzroka. Zdravljenje vaše bolezni je pa določila okoliščina. Dieta, ki je usojena Romagn6tu, je edino zdravilo, ki vas lahko pozdravi. Naključje, da je ta osel pognal zadnji sold, nama čudovito pomaga. Prav ste storili, ko' ste mu odrekli pomoč, ki jo je prosil. Vsi napori umetnosti bi bili brez uspeha, do-klei bi ta človek lahko pijančeval. — Ali, doktor, ga je ustavil gospod L' Ambert, kaj pa, če moja bolezen ne izvira odtod, če ste bili igrača slučajne skladnosti? Ali mi niste sami rekli, da teorija . . .? — Rekel sem in še pravim, da vaš slučaj vzpričo sedanjih znanosti ie dopušča logične razlage. To je slučaj, čigar pravilo se mora šele poiskati. Razmerje, ki ga danes opazujemo med zdravjem vašega nosu in vedenjem tega Auvergnčana, nam morda "dpira varljivo, gotovo pa neizmerno aer-spektivo. Počakajmo nekaj dni! Ce se bo vaš nos boljšal v tistem razmerju, kakor bo postajal Romagnč zopet človek, se moja teori;a okrepi z novo verjetnostjo. Ne trdim nič, slutim pa doslej nepoznano fiziološko pravilo, ki bi ga jaz tako rad zapisal. Znanost pozna vse polno vidnih pojavov, čijih vzroki ji niso znani. Zakaj pa nosi gospa de L . . ., ki jo poznate kakir jaz, na levi rami lepo rdečo črešnjo? Morda zato, ker si je, kakor pravijo, njena mati, ko je bila noseča, tako silno zaželela košarico črešenj iz Cheveto-ve izložbe? Kateri nevidni umetnik je začrtal ta kakor srednja velika garne-la debeli sad na tel'., šestteienskega spočetka? Kako naj si človek razlaga ta posebni vpliv duševne strani na fizično? Ln zakai d ostane črešnja gosDe de L . . . meseca aprila vsakega leta. ko črešnje cveto, občutljiva in boleča? To so gotova, očitna, otipna in prav tako nepojasnjena dejstva kakor oteklina in rdečica vaSega nosu. Sicer pa potrpite! Cez dva dni je nos gospoda L' Am-berta vidno splahnil. rdečica pa kar ni hotela izginiri. Zadnje dni tedna se je njegova obilnost za dobro tretjino zmanjšala. Po štirinajstih dneh se je ves olupil, dobil drugo kožo, prvotno obliko in staro barvo. Doktor je triuuifiral. — Zal mi je samo, ie rekeL, da nismo spravili Romagnčta v kletko in opazovali na njem in na va^ učinke postopanja. PreDričan sem. da je bil kakšnih sedem osem dni pokrit z luskami kakor belouška — Hudič naj ga vzame! je krščansko pripomnil gospod L' Ambert Od tistega dne je živel staro življenje: vozil se je, jezdaril in hodil, plesal na plesih svojega predmestja in povzdigoval s svojo navzočnostjo operni foyer. Vse boljše in tudi drugačne ženske so ga bile vesele. Med tistimi, ki so mu najljubezniveje čestitalo na ozdravljenju, je bila tudi starejša sestra prijatelja Steimbourga. Ta preljubezniva gospodična je kar zapikala oči v moške. Menila je zelo pametno, da je postal gospod L' Ambert po zadnji krizi še veliko lepši. In res je bilo videti kakor da se ie nje- gov obraz po dveh treh mesecih trpljenja nekam vse bolj izpopolnil. Zlasti nos, tisti ravni nos, kakor je bil prej čudno napihnjen, je stopil zdaj zopet v svoje meje, da je bil videti tako čeden, beL aristokratski kakor še nikoli. Tako je sodil tudi lepi notar, ki se je z vedno večjim občtdovanjem pogledal v vsako zrcalo. Veselje ga je bilo videti, kako je stal sam pred seboj in se dohrovoljno smehljal svojemu lastnemu nosu. Ali ko se je v drugi polovici meseca marca povrnila vigred v deželo in so žlahtni soki napeli besgovo brstje, je moral gospod L' Ambert spoznati, da samo njegov nos ni bil deležen blagega vpliva letnega časa in dobrot narave. Sredi pomlajenja vseh stvari je venel kakor vene jesenski list. Zoženi in kakor od nevidnih sapic osehli nosni stranici' sta se udali proti nosnemu pretinu. — Naj vse skupaj hudič vzame! je zaklel notar in skremžil obraz v ogledalu, lepo je, če ^e kaka rec odlikuje, kakor je lepa krepost ali kar je preveč, je preveč. Moj nos dobiva vznemirljivo eleganco in bo kmalu sumo še senca, če mu ne vrnem moči in barve.' Namazal ga je z rdečkasto šminko. Lepotilo je pa samo še bolj pokazalo neverjetno nežnost ravne, tanke črte. ki mu je ločila obraz na dvoje. tanka kovinaata palčika, ki gre ^avpik 1 sredi solnčne nr« in se proti koncu zožuje, tak je bil fantastični nos obupanega notarja. Bogati edir.orojenec iz Verneuilsk/-! ulice se je zaman lotil najbolj redilne ; diete. Mislil je, da koristi tečna hrana. ' ki jo prebavi dober želodec, skor.1; ; enako vsem delom telesa in ravnal lje po sladkem zakonu, da je treba j liko sočne mesne juhe. dosti pre^je-; nih sokov in mnogo napol peff:,e.?a ! mesa, vse to je pa zalival z najboljšo I kapljico. Ce bi kdo rekel, da J* iz-i brana jedila n<> pomorejo. bi zanikava! i nekaj očitnega in bi v nič deva! dobre i jedi. Gospod L'Ambert je dobil prav hitro rdeča lica. k mrtvo-idu nagnjen bikov vrat in čeden, okrogel trebušček. Nos je pa bil kakor malomaren ali dezinteresiran član, ki ne prihaja po dividendo. . i Ce bolnik ne more ne jesti ne piti, -a hranijo včasih z redilnimi kopelmi, j ki prodno skoz kožo vse do življenjskih virov. Gospod L Ambert je rav-nai 3 svo i i m nosom kakor z bolnikom ki ga je treba posebej hraniti, in če bi t0 je toliko veljalo. Naročil je nalašč zanj pozlačeno banjico. Po šestkrat ra dan ga je pomočil in potrpežljivo držal v mleku, v burgundcu, v mastni juhi in še celo v soku od rajskih jabolk. Nič m pomagalo! Bolnik je prihajal iz kopelji prav tako bled, prav tako uvel, prav tako usmiljenja vreden, kakršen je hodil vanjo. Domače vesfi * Nov val preganjanja slovenskega Bvlja na Goriškem. 'Nekatere prefek-ture v zasedenem primorskem ozemlju so dobile te dni iz'Trsta poziv, naj izrečejo svoje mnenje o vprašanju izključne uporabe italijanskega uradnega jezika na pretnrah v slovenskem delu Goriške. Kakor smo že poročali, je novi predsednik goriškega 3odišča, Brelich, "takoj po svojem nastopu odločno prepovedal sodnim uradnikom v 'Jorici občevanje v slovenskem jeziku. Tržaška gospoda pa se sedaj trudi, da bi čim prej in popolnoma izgnala naš jezik ne samo iz sodnih dvoran v mestu, ampak tudi na deželi. * Zagreb kupil Maksimir. Park Maksimir, s kakršnim se ne more ponašati nobeno večje mesto v taki bližini mesta, je v vojnih letih rapidno nazadoval. Pričakovalo se je sicer, da no nevarnost za park odstranjena, ko je gospodarska fakulteta prišla v posest Maksimira. Volja je bila dobra, a denarja ni bilo. In tako se je končno odločila mestna občina zagrebška, da kupi celo maksimirsko posestvo. Kupna pogodba je bila te dni podpisana. Kupnina za posestvo, ki meri 66 oralov, znaša 2,640.000 kron. Mestna občina bo, kakor poročajo zagrebški listi, zopet uredila zanemarjena pota in "nostove, izčistila obe jezeri, zasadila — kjer je potrebno — novo drevje in, kar je glavna uvedla bo strogo nadzorstvo, da se prepreči vandalizem sprehajalcev. Skratka: Maksimir naj postane zopet to, kar je bil nekdaj — ponos Zagrebčanov. * Kralj Boris se poroči? Nekateri beograjski listi poročajo, da se bolgarski kralj Boris poroči z romunsko princeso Eeano. Zaroka je vsled zad-ajih dogodkov v Bolgariji za nekoliko časa odgodena. * Narodna slavnost v Križevcih. V Križevcih se vrši prihodnjo nedeljo velika narodna slavnost: s pomočjo Bratov hrvatskega zmaja bo mestna občina odkrila spominske plošče naslednjim križevskim rojakom: dr. Franji Markoviču. pesniku in učenjaku; Ivanu baronu Zakmardiji, protonotarju hrvatskega kraljestva, ter Albertu štrigi, buditelju hrvat-ke opere. Bratje hrvatskega zmaja se udelsže slavnosti korporativno. * 200Ietnica rojstva Štefana KOzmi-ča. Dne 29. junija, na praznik sv. Pe-:ra in Pavla, se vrši v Strakovcih, v prekmurski župniji Bodonci, velika svečanost v proslavo 2001etnice rojstva Štefana Kilzmiča, prvega pisatelja in književnika prekmurskih Slovencev. Na sporedu je odkritje spominske plošče na Kiizmičevi rojstni Siši, slavnostni govor, deklamacije, petje v zboru in solo s spremljeva-njem domače godbe in končno ljudska veselica. Začetek slavnosti ob 13. uri. * Smrt srbskega novinarja. V Ko-viljači je umrl v pondoljek bivši glavni urednik beograjske »Tribune* in pisec knjige »Jugosloveni v emigraciji*, Milan Gjorgjevič. Zadefga je mrtvoud. * Zakaj pada naš dinar? Iz Splita Doročajo, da je finančni straža zaplenila kapetanu broda »Lovrijenac* 10 usoč funtsterlingov (Čez 4 milijone dinarjev). Denar je bil last neke banke v Dubrovniku ter namenjen za iztiho-tapljenje v Trst * Mariborski občinski svet ima v petek, 22. t m. ob 21. nadaljevanje svoje seje. Med drugim bo na dnevnem redu zopet nadaljevanje razprave o dovolitvi vrta ob vzhodni fronti gradu na. Trgu svobode. Socijalisti hočejo s preprečenjem tega doneska k olepšavi mesta rešiti svoj komunalni program, dr. Leskovar pa jim z Jerovškom sekund i ra. * Nenavadna razprava v Mariboru. V soboto 23. t. m. se bo vršila Dri mariborskem okrajnem sodišču svoječas-no od trgovskega gremija demantira-na razprava proti mariborskim spece-ristom. Ker se vrš; razprava istočasno proti 80 obtožencem, so jo premestili v razpravno dvorano okrožnega sodišča. Vse trgovce bo zagovarjal odvetnik dr. Sernec. Razprava bo za trgovce principijelno zelo važna. Špeceristi so namreč na nekem sestanku radi povišanja cen pri grosistih sklenili za nekatere predmete sorazmerno povišati cene, radi česar jih jj policija ovadila radi prestopka zakona o pobijanju draginje. * Štraik mornarjev. Iz Primorja se javlja, da stopijo mornarji naših paro-plovnih društev 20. t. m. v stavko, aKO se medtem ne ugodi njihovim zahtevam. * Popis živine in vozil. Iz Beograda ooročajo: Minister vojne in mornarice je po vojnih okrugih odredil, naj se Sim prej izvrši popis živine: konj, vo-'ov, mezgov in oslov, kakor vseh vrst rozov in avtomobilov, ki se morejo ^porabiti za vojni tren. Ferialni Savez v Ljubljani je prire« sil v nedeljo v hotelu Tivoli predstavo, ti je imela namen pospešiti ustanovi« tev počitniškega doma za dijake v Bo«; hinju. Zal, da je bila predstava slabo i obiskana. Igrali so Gogoljevo «2eni* rev», ki zahteva precej rutine in tudi v i maskah in sceneriji precej popolnosti. Na malem odru je to težko mogoče. j Dijaštvo bi imcI0 več uspeha z doma* čimi stvarmi, s kakim bolj poljudnim j programom in prav bi bilo, da bi šlo na deželo s prosvetnim delom. Seveda bi zaslužilo tudi v mestu več podpore. * Smrtna kosa. V Maribora je včeraj umri višji davčni upravitelj tamošnjega davčnega urada g. Miha Svarc. Umrli je bil izredno vesten uradnik ter je dol« ga leta služboval v Slovenski Bistrici, kjer je, čeprav uradnik, stal kljub ta« kratnemu silnemu nemškemu pritisku vedno odločno v narodnih vrstah, zlasti tudi v znanih ostrih volilnih bojih za slovenjebistriško občino. Se med vojnim časom je bil marljiv in delaven odbor« nik tamošnie čitalnice. Po prevratu pa je bil tudi dosleden in iskren demokrat. Narodna vlada ga je najprej poverila z vodstvom davčnega urada v Slovenski Bistrici. Ker pa je radi preobilega dela kmalu resno zbolel, je zaprosil v Mari« bor. kjer Je tri leta skoro nepretrgoma trpel na zavratni bolezni v postelji. Po« greb vrlega moža bo v četrtek ob pol 16. s pokopališča na Pobrežju. * Zdravstveno stanje v Ljubljani. Glasom uradnega zdravstvenega izkaza se je rodilo v Ljubljani v dobi od 10. do 16. junija 38 otrok, umrlo pa je 10 moških in 14 žensk, torej skupaj 24 oseb, in sicer: 4 osebe za j etiko, 4 za življensko slabostjo, 3 za srčno hibo, 2 za rakom, 1 za zastrupljenjem rane, 8 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 2 pa vsled slučajne smrtne poškodbe. Na nalezljivih boleznih so obolele 4 osebe: 2 na škrlatid, 1 na davici in 1 na dušljivem kašlju. * Poroka. V Zidanem mostu se je po* ročil uradnik tamkajšnje cementarne g. Franjo Brečko z gdč. Marico Jug, urad« nico iste tovarne. Dne 16. t. m. se je poročil g. Josip G rum, sodnik v Kam« niku z gdč. Poldko Cvekovo iz Vrhpo« lja. Bilo srečno. * Zima o kresu. Z jeseniškega kota nam poročajo: Letošnje poletje je pri nas kaj čudno. Nekaj dni je nepresta« no deževalo in nastopil je obenem tako občuten mraz, kakor bi bili v novem« bru. Pretekli teden smo imeli dvakrat slano, ki je precej dobro osmodila fi« žol, a v Ratečah je popolnoma uničila koruzo, pšenico in fižol, da bodo mo« rali vse podorati. Dne 18. t m. pa smo zagledali vse vrhove naših planin po« krite z belim cvetjem. Na Golici so vzcvetele do Jeseniške koče na novo vse narcise. Stol in vsi bližnji vrhovi so zelo nizko pokriti s snegom. A kaj naj rečemo o Ratečah, naši sibirski pokra« jini? Vaščani nimajo niti 200 metrov do snega, vsled česar so sklenili, da napravijo ravno o kresu tekmovalno sankanje in smukanje. Temperatura je sedaj padla. * Višji tečajni izpit (matura) na dr« žavni realni gimnaziji v Celju se je vršil pod predsedstvom g. vladnega svetnika dr. Požarja dne 16. in 18. t. m. Od 12 kandidatov je napravilo izpit 8 kandidatov, 3 so bili reprobirani za dva meseca, 1 pa odklonjen že po pismenem izpitu. Maturanti so: Blažon Ernest, Diehl Branko, Lavrač Oskar, Močan Vladimir, Nussdorfer Frane, Ravbar Stanko, Rutar Avg. in Scluvab Pavel. Letošnji osmi razred je bil predzadnji, v katerem se je poučevalo po humani« stičnem načrtu, ker se zavod izpreminja stopnjema v popolno realno gimnazijo. * »Ljubljanski akad. športni kluba je priredil v soboto svoj »majski večer* v Tivoli. Bil je prav prijeten zabaven večer. Najprej je bilo nekaj komičnih točk, ki jih je podal znani ljubljanski komik, potem sc je razvil vesel ples. Igral jc dijaški orkester. Radi bi videli ob taki prilik; kaj lastnega domačega iz vrst mladine. To bi še pomnožilo uspeh. Sicer pa more biti Lask zadovo« ljcn, kakor so bili gosti. * Ljudsko vseučilišče v Celju. Po dalj« šem odmoru se pripravlja to važno celj« sko kulturno društvo na prenovljeno delo v bodočem poslovnem letu. V sre« do 20. t m. se vrši ob 18. uri v risalni« ci meščanske šole občni zbor, ki bo iz« volil novi odbor in dal tudi smernice za prihodnje delo. * Umesten razglas celjskega okr. gla« varstva. Da se širjenje škrlatinke, ošpic in drugih epidemij kar najhitreje za« tre, ne bo okrajno glavarstvo v Celju, dokler nc mine vsaka nevarnost nadalj« nega okuženja, iz ozirov javnega zdrav; stva dovoljevalo nikakih veselic, shodov, sejmov in enakih drugih priredi« tev, o priliki katerih se shaja večja množica ljudi in za katere jc potrebno, da se oblastveno vzamejo na znanje ali odobre. Preklic se bo razglasil pravo« časno po prenehanju epidemične nevar« nos ti. " Zagrebški mesarji pred sodiščem. Pred okrajnim sodiščem v Zagrebu se je vršila v soboto kazenska obravnava pro« ti štirim zagrebškim mesarjem, katere je ovadil tržni nadzornik, da so prodajali govedino in teletino nad ceno, ki jo je določil aprovizacijski odbor. Obtoženci so bili obsojeni vsak na 14 dni zapora in na denarno globo v znesku 5000 di» narjev, pogojno na leto dni zapora. Vsi so proti obsodbi vložili priziv. * Uživanje alkohola v Sarajevu. Leta 1922. se je popilo v Sarajevu 966.000 U« trov vina. Od tega je bilo 281)00 litrov v steklenicah in 4708 steklenic šampanj« ca. Piva se je popilo 1.500.000 litrov in 190.000 litrov žganja. Za vso to pojačo ie bilo izdanih 25 milijonov dinarjev. Ker ima Sarajevo okoli 70.000 prebival« cev, odpade na vsakega dnevno 5 litrov alkohola. Posledica te velike potrošnje alkohola se kaže tudi v tem, da je bilo v sarajevskem okraju v zadnjih treh le« tih izvršenih 21.125 zločinov. * Lisice. V Sv. Petru v Zidanem mo' stu se je pojavil« v soboto ponoči lisi« ca, ki je podarila gospej Verčnik 18 ko« koši. Dobro bi bilo, da bi lovci iztre« bili lisice, ki jih je precej tamkaj. * Utonila je v Soči 191etna rejenka družine Fonove na Solkanski cesti v Gorici. Prala je perilo v bližnji Soči, izgubila ravnotežje in izginila v valovih. ' * Pokraden vojni materijal. Po ofen« j živi na solunski fronti so ostale leta , 1918. v raznih pozicijah velike množine vojnega plena, ki se niso mogle pravo« Časno zbrati in prenesti v centralno skladišče. Ukradenega je bilo mnogo orožja, municije in drugih predmetov, ki pripadajo vojski. S takimi predmeti se vrši pravcata trgovina po celi kraljevini. Prebivalstvo se vsled tega opozarja, da se bo ostro postopalo proti vsem, pri katerih bi se našli taki predmeti. Vsi, ki so v posesti takih predmetov, naj jih do konca julija izroče vojaškim oblastim po ceni, ki se bo v kratkem uradno razgla« sila. * V alkoholnem navdušenja. Z Je« senic nam poročajo: V noči od nedelje na ponedeljek so popivali fantje v zna« ni gostilni na Senožetih, to je med Savo in Javornikom, pri Hafnerju. Ker se je bližala policijska ura, je hotel gostilni« čar spraviti fante domov. Dobil pa je zato surovo plačilo. Vinjeni fantini so ga namreč pošteno oklali. Imel je levo roko prerezano od rame do zapestja in tudi na trebuhu tako močno rano, da so mu izstopila čreva. Težko ranjenega gostilničarja so s prvim vlakom odpe« ljali v bolnico, junake noža pa čaka za« služena kazen. * Aretiran je bil In oddan v zapore celjskega okrožnega sodišča Miha Sto« pinšek iz Pečovnika radi goljufije na škodo trgovca Fr. Kosiča v Celju. Gospodarstvo KATASTROFA NEMŠKE MARKE. x. Berlin, 18. Jurija. Vse nemiko časopisje se peča s strašnim novim padcem valute, s katerim se Je pričelo ta teden, in k! obeta še ponovno katastrofalno nazadovanje. Časopisje domneva, da nemško valuto sistematično ruši Francija s tem, da meče marke, ki jih baje nasilno dobiva v Poruhrju v velikih množinah na tTžišča. Ootovo Je, da pojav velikih količin mark na tržiščih pomaga slabiti vrednost nemškega denarja, ah vse preveč se med Nemci pozablja, da je glavni rušitelj last ne valute Nemčija sama. Inilacija, ki se Izvaja že čisto po ruskem vzorcu, je sama že dovolj velik vzrok za padanje denarne vrednosti. Socialdemokratsko časopisje ostro in precej stvamo kritizira brezbrižnost vlade in nedelavnost Državne banke ter zahteva., da se končno pod vzamejo potrebne mere za odpomoč. K temu spada v prvi vrsti energična in premišljena finančna politika, ki naj stalno vedno prilagodi davke ln tarife poslabšan! vrednosti denarja in tako skuša mašiti glavno vrelo Inflacije. Potem zahteva radikalno spremembo državnobančne in devizne i talna lichadja giede dobave gradbeneg* materijala bi sicer 2000 kg apna, 50 kz gipsa, 90 kg žeoljev, 3 kg čina in 4 kubične merre jeiovih desk. Prodaja ladje »Peron*. V pisarni ta-tendantskega odseka odelenja za mornarico y Zemunu dražba ladje «Perun», k! je uskirana v Tivtu (Boka Kotorska). Dobava moke. Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani 4. Julila oferialna licitacija glede dobave 360.000 kg pšenlčne krušne moke (sipa 80 odst.). Dobava telegrafskega papirja. Pr! ravnateljstvu državnih železnic v Subo tid 4. juHja ofertalna lldtacija glede dobave 100.000 kota če", telegrafskega pa pirja. Prodaja lesa. Dtrekdja šum v Sarajevu bo prodala 4. julija na javni dražb-okoli 26.400 m* lesa Iglastih dreves ne panju. (Predmetni oglasi so na vpogied v trgovski ln obrtniški zbornici v Ltabliati.) Obiave * Kolo Jugoslovanskih sester v Ljub« Ijanl pogosti v četrtek dne 21. t m. 112 prvoobhajencev v Mladinskem do« mu na Kodeljevem. * Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon*. Danes v sredo točno ob četrt na 7. zve« čer pevska vaja mešanega zbora. Od« bor. — Uklnjenje carinskih ugodnosti pn uvozu svinčenih cevL Z reSenjem Generalne direkcije carin od dne 8. junija C št. 29.381 je ukinjena pripomba k štev 589 splošne carinske tarife v brez carin politike. Potrebna bi Mla energična de- j skem UT0ZU svinčenih cevi za gradbeno vizna kontrola ta v vodstvu državne ban- in industrijsko potrebo, ker se te oev ke se naj namestijo uvidevnejši možje. | izdelujejo c dovoljni količini v državi S padanjem marke naraščajo cene, ka- = Izplačilo iz konkurrne mase Hacke/ terim ne sledi v enaki meri regulacija & Kraus. Iz Zagreba javljajo, da > plač. Posledica tega so stalna mezdna konkurzno postopanje glede te tvrdke gibanja med delavstvom ta nameščen-' končano in so se upnikom izplačali ostar stvom. ki terjatev v znesku 10 odst terjatve. Finančni polom se bliža s hitrimi ko-! = Vzorčni sejem v St Vidu ob GHnL raki, a nemška vlada gleda bližajočo se katastrolo tako brezbrižno, da se ni čuditi vedno znova se porajajočim sumni-čenjem, da se Nemčija na ta način hoče otresti reparacljsklh plačil. TRŽNA POROČILA. Novosadska blagovna borza (19. t. m.). Pšenica: baška, 77 — 79 kg, 2 — 3 odst. primesi, ponudba 442.5, povpraševanje 437.5; baška, 76 — 77 kg, 2 vagona 437.5, 440; baška, 75 — 76 kg, 1 vagon 435. Ječmen: baški, 64 — 65 kg, ponudba 292.5, povpraševanje 289.5. Oves: Tehniška srednia šola v Ljubljani. ba5ki- povpraševanje 300. Turščica: ba- ____j j xl— ________"i a ,. —.- _ o/iz, Dne 22., 23. in 25. t. m. sc vrši na tem zavodu ustmeni zrelostni izpit učencev višje strojne šole. * «Ito»«pasta za zobe ohrani zobovje lepo in zdravo. Dobiva se povsod. Glav« na zaloga: drogeriia «Adrija», Ljublja« na. Šelenburgova ulica. X Pevski zbor Glasbene Matice. Skup-na pevska vaja se vrši danes v sredo dne 20. .junija ob četrt na sedem. Vsi ta točno. — Odbor. X Ženska En moSka podružnica CM družbe v Celju imata svoj redni občni zbor v petek dne 22. junija v gostilniških prostorih Narodnega doma ob pol 9. uri zvečer. X Tombola »Gosposvetskega Zvona* se vrši v Ljubljani v nedeljo dne 24. junija ob tretji uri popoldne (ne ob 4» kakor je bilo jarijeno) na Kongresnem trgu. Srečke po 2 Din. Dobijo se po vseh ljubljanskih trafikah in pri prodajalcih listov, v nedeljo pa od 8. dop. do tombole pri mizah na uličnih križiščih ta v Zvezdi. Opozarjamo občinstvo naj pridno sega po njih. saj gre čisti dobiček v korist zasužnjenemu Korounu. — Odbor »Oosposvetskega Zvona*. X Kresni večer v restavraciji in kavarni «Zvezdas, ki ga priredi »Atena* v soboto dne 23. junija ob poi 8. uri zvečer, obeta biti zelo zabaven. Kolo sreče se bo vrtelo cel večer ob svira-nju godbe. Pridite vsi, ki ljubite neprisiljeno zabavo. Vstop prost X Okrajno učiteljsko društvo za ljubljansko okolico zboruje ** soboto dne 23. junija v Ljubljani ob 8. uri zjutraj, pred konferenco. Lokal: salon restavracije »Košak* pred Mestnim domom. Na dnevnem redu je ^Program UJU>. KeT je stvar nujna in važna, prosimo točne ška, promptna, 24 vagonov 260 — 265; bela, 5 vagonov 305 — 310; baška, 15 odst. defektna, 1 vagon 225: baška, julij, 2 vagona 265; banatska, Zenta, ponudba 262.5. Fižol: celi, baški, povpraševanje 600. Moka: »0* banatska, 2-5 vagona 650 — 660; »2» banatska, 2.5 vago- j na 610 — 630; »5», ponudba 575; »6», 1 vagon 502.5. Otrobi: banatski v papirnatih vrečah, ponudba 135. Tendenca nespremenjena. Beograjska blagovna borza (19. t. m.) rad- slabega interesa ni poslovala. Zagrebški žitni trg. (19. t. m.) Postavno vojvodinska postaja: pšenica (75 — 76 kg) 425 — 435, turščica žolta 255 — 265, rž (71 — 72 kg) 350 — 355, jet-men za pivovarne 285 — 290, oves 290 — 300, moka »0* 655 — 680, «2* 630 — 655, «4» 525 — 625, otrobi drobni 130 — 150, debdl 150 — 160. Tendenca ustaljena. Svinjski sejem v Maribora (15. t. m.) Dovoz 197 svinj. Cene v kronah: prašiči 5 — 6 tednov stari 700 — 1100, 7 — 9 tednov stari 1200 — 1600, 3 — 4 mesece stari 2600 — 3000, 5 — 7 mesecev stari 4500 — 4800, 8 — 10 mesecev stari 5400 — 5800, 1 Ido stari 7900 — 8000 K. 1 kg žive teže 95 — 100 K, mrtve 115 — 120 K. Cene prascem se niso spremenile, dočim so cene svinjam narasle. Dunajski svinjski trg (19. t m.) Dovoz 3199 komadov; od tega 320 domačega, 543 madžarskega, 1849 jugosloven-skega, 97 danskega, 290 holandskega, izvora. Notirajo v tisočih Ka za kg žive teže: debele 23 — 25 (26), mesnate 24 — 29. Promet živahen. Cene nesprem Iz Celovca poročajo, da se od 2S. junija do 2. julija vrši v St. Vidu ob Glin! vzorčni sejem, ki je prvi na Koroškem =» Slabljenje poljske marke. Iz Varfo ve poročajo, da pripravlja poljska vlada proti padanju poljske marke potrebne mere. in sicer hoče odvzeti bankam devizno trgovino ter jo izročiti PežeJn: posojilni blagajni. = Hitro naraščanje grSke drahme je povzročilo v deželi veliko krizo, ki Jo najtežje občutijo uvozniki, ki imajo * skladiščih veliko importiranega blaga ker je to blago tekom kratkega časa dviganja drahme izgubilo do 1 tretjine svoje vrednosti. = Obtok bankovcev v Nemčiji se f po izkazu 7. junija pomnožil za 745.81 milijarde na 9309.56 milijarde mark. DOBAVE IN PRODAJE. .... . , .. Tr . . _. , , i Dobava metelj. Pn ravnateljstvu dr- in številne udeležbe. Vplača se tudi lah- , žavnih žejeznic v Subotici 2. julija oier-ko članarina. j ^^ licitacija glede dobave 20 tisoč bre- X Prošnja geometrov in inženjerjev.j zovjh in 5 tisoi Sjrkovih meteL Da se odpomore našim visokošolcem i Dobava špirita. Pri ravnateljstvu dr- geodetom in jih uvede v praktično delo, naproša »Klub geodetov sekcija Akad. društva jug. teh.-, vse one gg. geometre in inženjerje, ki bi hoteli sprejeti v fe žavnih železnic v Subotici 2. julija oier-talna licitacija glede dobave 1000 litrov j 10g špirita. i- Dobava gradbenega materijala. V | Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJnbljani. Dcmsčs borze 19. junija. Zagreb. Na tržišču z efekti Je bik) tn di danes živo razpoloženje pri povečanem prometu in povišanih tečajih. Devize In valute so pričele v zdo slabem razpoloženju, ki se Je pozneje učvrstilo na vest, da ie situadja v Beogradu čvr-stejša. Vladala Je prillčna neorijenttra-nost, ker sta prišla iz Curiha in New-yorka protislovna tečaja, eden 5.95 — 6.10, odnosno 108. dTugi 6.25, odnosno 113. Tu so se tudi pred borzo izvršil1' zaključki na bazi 6.32 m pol, a na Dunaju na bazi 6.35 za Zagreb v Curlhu Notirale so devize: Dunai 0.1245 - 0.1255 Berlin 0.05 — 0.06, Budimpešta 0.87 — 0.92. Bukarešta 0 — 44, Milan 397 — 402.5, London 405 — 408, Newyork 87.* — 88.5, Pariz 535 — 545, Praga 265 -267, Sofija 0 — 112, Cnrih 1580 — 1595 Varšava 0 — 0.55; valute: levi 0 — 95. češke krone 262 — 265, leji 0 — 49; efekti: Ljubljanska kreditna banka 230 — 235, Praštedlona 1015 — 1020, Sla-venska banka 106 — 108, Trboveljska premogokopna družba 1150 — 1275. Beograd. Tendenca v početku slaba, a koncem sestanka nekaj čvrstejša. Mnogo blaga. Na vest Iz Zagreba koncerr. sestanka, da so devize tam dražje, je blago izginilo s tržišča. Narodna banka ni dajala, temveč kupovala znatne količine kakor včeraj. Notirale so devize London povpraševanje 400. Pariz 528 — 530, Newyork 86 — 87, 2eneva 1565 — 1570, Solun 245 — 255. Milan povpraševale 390, Praga 264.5 — 265, Berli: 0.048 — 0.05, Dunaj 0.1215 — 0.1210, Bukarešta 42 — 43, Budimpešta 0.95 — 1: valute: francoski franki povpraševanje 525, dolar povpraševanje 85, drahme 238 — 245, češkoslov. krone 264.5 — 265 105. rialno prakso geodete L in II. letnika.; pj5arni inženirskega odelenja Dravske di- j Lastnik in Izdajatelj Konzorcij cJutra*. da mu javijo do 25. junija koliko in pod viziiske oblasti v Ljubljani 30. t m. oier-j Odgovorni urednik Fr. BrozovIČ kakimi pogoji bi jih sprejeli. Cenjene ponudbe naj fe pošiljajo na naslov: Klub geodeto*. sekcija A. D. J, T. Univerza. Ljubljana. X Postojnčanji se sestaaejo v sredo zvečer na vrtu restavracije »Zvezda* t Ljubljani. X «Kiio ldeal» v Ljubljani predvaja le še daue-- v sredo, film »Pot k solncu*. Ker je to lep turistiški film s krasnimi naravnimi posnetki, to vabljeni vsi športniki oscl.it« pa smučarji, da si sa og edajo. X Mestna zastavljalnica v Ljubljani bo od pondeljka dne 25. junija do nedelje dn-s 5. julija 1928 zaradi slikanja ir čiščenja t-.radnih prostorov zaprta. X Oddaja ribolova v mestnem bajer-1 ju pod Tivolijem. Ker je najemna doba ribolova, oziroma ribarstva v mestnem | ribnjaku pod podtunukim gradom (Ti- : voli) potekla, bo oddal ljubljanski mestni magistrat ribolov, oziroma gojitev ribarstva dražbenim potom v najem. Draž ba se vrši dne 25. junija v mestnem gospodarskem uradu. Dražbeni pogoji so na vpogled vsak dan ravno tam med uradnimi urami. fsako¥rsi»i okrogli les p kupuje vsako množino po najvišjih dnevnih cenah rna žaga „Slograd prei Peter Keriič, Ljubljana, Spodnja Šiika. Žaga tudi les po naročilu na vsakovrstne dimenzije. 10f« «6 PozopI Iz. ppve poke J Slanina! Redka prilika se nudi vsaki štedljivi gospodinji, da si oskrbi domačo potrebo s prvorazredno I. belo debelo slanino po Kg, i. suho slanino po Kg, I. paprika — slanino po Kg. Razpošiljam počenšl od 5 kg naprej v poštnih zavitkih ali po železnici, brzovozno po povzetju. Gj. P. Prodonovič, M Sod (Csjvodino). Ekspopt! io76 Import! J To in ono >wPi-eiaetena tatvina draguljev za frvOO.tlOO frankov. Pariški draguljar Ma-urice Daub se je napotil pod večer v neto banko, da bi v nji shrani! demante in bisere. Ko je prestopal prag banke, ga ie ogovoril chilsu, elegantno oblečen človek: «Vi imate pa velik madež na hrbtu, gospod!« Jirvelir je poskušal takoj pogledati preko ramen, kakšen je madež; vendar je pa usnjato torbico z dragulji še vedno držal v rokah. Ko ni mogel ničesar opaziti, je slekel površnik. Položil je torbico na tla in ugotovil, da se ljubeznivi pasant ni zlagal. In ko si je j uveli r brisal madež in zopet oblačil površnik, le neznanec diskretno izginil v množici. Šele tedaj je gospod Daub zopet prijel svojo torbico, ki se mu je zda) zazdela dokaj lažja. Ko jo odpre, zagleda namesto draguljev samo papir ia iz-pozna, da torbica sploh ni njegova, pač pa da }e prav taka. — Lopova bo težko najti. Pariz je veltk ln v njem biva dosti debelih ljudi. Gotovo pa je, da je moral tat juvellrja dobro poznati. Narošafte .JUTRO" l P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel 1078 delikatesno in špecerijsko trgovino Od centralne vnovčevalnice V Stritarjevi ulic; št. 3. katere izdelke bom še v naprej prodajal. | Trgovino sem prenesel v popolnoma na novo urejene prostore jSP^ tt Stz>itapjeiri ulici ) štev. 23, ""^pt) ter jo bom vodil na svoj lastni račun v še večjem obsegu kot do sedaj. Vse cenjene odjemalce zagotavljam kot dosedanji poslovodja tudi v naprej najvestneiše postrežbe ter | se priporočam z odličnim spoštovanjem j Anton. "¥ertoio. Pisalni stroji itd. t!Sehanl6na delavnica (popravJjainica) LJUBLJANA fabula ulica S/l. __L. BARAGA._ išče se anovanje v Lfubljani v stari ali novi hiši (vili), obstoječe iz dveh do treh sob s pritiklinami, takoj ali pozneje. Najemnina postranska stvar, plača se tudi za eno leto naprej. Ponudbe pod Stanovanje" na aninčni ravod DRAGO BESKLJAK, Ljubljana, Sodna ulica 6t. 6. 1091 Zaradi likvidacije prodaja Spedioijska in skladiščna d. d, „0R!ENT" v Mariboru svoje premično in nepremično premoženje. Nepremičnine: v Mariboru, Meljska oesta 12, dvonadstropna najemninska hiša z obširnimi novozidanimi pisarniškimi prostori v posebni enonad-stropni novi zgradbi, ■ obširnimi novimi eabimi skladišči, z velikim hlevom in senikom, avtog-aražo in posebnim stanovanjem za čuvaja, veliko dvorišče. Posebno ugodno za trgovino engros ali industrijsko podjetje. — Premičnine: Popolna moderna pisarniška oprema za 6 sob z usnjato klub»garmtaro; 3 pisalni stroji; tr.tonski tovorni avto .Praga" z dvotonskim priklopnim vozom; tovorni avto „Fiat'* (ll/j tone); 3 plato-vozovi. Prodajo se vsi predmeti skupaj ali tudi posebej. Ogled vsak dan v Mariboru, Meljska cesta 12, ponndbe na isti naslov. ic89 • itnalo X dr5tvn!m davfcom n taaarata *r*4 da 90 bntfl Dtai S'—, nrtl ■•dal!«]« -e:ea odgovere uprava la, ako la rprbaata artioieaa zacr.ta ra odoovcr tav aianlpalaoljafca prtatoi'c!na 0 0*0. DRU2ABNICA 2521 vešča francoskega in itar lijanskega iszika ter klavirja. se sprejme za časa počitnic proti popolni oskrbi v hiš;. Ponudbe je poelati na upravo »Jutra* pod »Počitnice 100». KOMPLETNA MLINSKA; NAPRAVA I s tremi pari kamnov ter i stopami kakor tudi z vssm' j inventarjem, vse v dobrem i stanjn. se zaradi pretire. ; ditve obrata, takoi ceno j proda. Pismene ali osebne informacije: F. Kunstler, parna žaga in mizarstvo, ' Litija 2576 Temno višnje v 1040 Dobermau-samec 2 leti star, izb orno dresiran policijski pes, odlikovan s srebrno in bronasto kolajno ter tremi dragimi nagradami se preda. Vprašati na: Leop. Jochm&nn, policijski nadzornik, Graz. Nudimo 30% ni LITOPOH iz zagrebškega skladišča. Najmanjša dobava 1 sod neto 250 kg. ..feindiis", Zssrsb. „B" cesta asa®JB®a«asas3saEss3a»®Efisto m " = Gradbeno podjetje = Ing. Dukič i drug Ljubljana Bohoričeva ulica št. 24. •• M g ABITURIJENT igimn.) išče kakršnega-koll primernega opravila. Nastop takoj. Cenj. ponudbe in pogoji se prosijo pod »Energija* na upravo •-Jutrav Maribor. 2526 MOTOR O. R P A. 1 in pol IIP.. maJo rabi,jen. se proda za 5200 Din. — Naslov v upravi *.Jutra». i 2632 i PLAČILNI NATAKAR ali natakarica se sprejme takoj v hotelu Tifoli. Istotam se sprejme starejša šivanja zmožna ženska kot opora gospodinji. 2629 DOBRO OHRANJENE CITRE ! • Heidetrsren . vijoiina. (cela). turi/sto wki čevlji salonska suknja oficirski 6uknjič ter več drugo obleke se proda. Na ogled: Breg 2, H. nadstr., 2 vrata desno. 2630 TRGOVSKI POMOČNIK mešane stroke, mlajša moč. želi premeniti sedanje mesto. Cenj. ponudba ua podružnico «Jutra», Maribor, pod »Marljiv 2621». 2621 DELNICE 25.V trboveljske premogokopne družbe kupim, Takojšn> ponudbe se prosi vposlati na naslov: Ciril Lendov-šek. ts'nik okraine hranil niče. Skofja Loka. ENODRUŽINSKA H ISA z lepim vrtom in tako; pre stim stanovanjem- se za vsako ceno takoj proda Marjak. Rožna dolina lfl6 2614 HIŠA 2603 v Mariboru, enonajistron-Dii. na prometnem kraju. * staro renovirato gostilno, mesnico in drugimi poelov-nimi prostori, se proda. — Pojasni]* daje notar doktor Josip Barle r Ma^l born. Aleksandrova oesta št. 14. ŠIVALNI STROJ pohištvo, rabljeno. 4 fo- j tel jI iofa in drugo se pro da vsak popoldan. Naslov ■; pove uprava »Jutra*. 26221 13 g ■ I a B V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest vsem prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni sin, brat, stric, svak, gospod Jakob Sever po dolgi mučni bolezni včeraj previden s tolažili svete vere Bogu vdan preminul. Pogreb blagega pokojnika se vrši dne 20. t. m. ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice. V Ljubljani, dne 19. junija 1923, ČEVLJARSKEGA VAJENCA zdravega, krepkega, ki ie priden in pošten, sprejmem takoj. Pogoji ngodni. hrana in stanovanje v hiši. Avgust Jeglič. Radeče. 2625 DAMSKI PLAŠČ črn, nov. se preda za 500 Din. Naslov v upravi . 26?:: PREPROSTA SOBICA se išče za prvi julij, če mo goče v sredini mesta. G rev tudi kot sostanovalec. — Prosim pismene ponudi' na upr. .Jutra* pod »Preprosta soba*. 261" v- V^-Sfffk^1 ' b.V/in 1SČE SE LOKAL v prometni ulici proti p. -merni odškodnin:. — Cen ponudbe na upr. ».Jutra» pod »Takoj 2616*. 261T IŠČE SE za takoj dobro iuoča gostilna v najem, eventualni« z malo trgovino. Ponudb" na upr. «.Jutra» pod »IV;-bra gostilna*. 2471 ZNANJE ŽELITA dve bančni uradnici -ma zabavnima (prijatelja ▼ staro-'' c • 28 do 35 let) v svrho skup. nih izprehodov. *-er-.' ponudbe z navedbo stan do 21. t, ffl. pod tifr-«Druzr»a» na UPT- « — fiH ! Kupim več ie rabljenih KOMPLETNIH POSTELJ. Oglasiti se je v kavarni! Narodnega doma. 2607 VIN&KE ETIKETE _____1____etikete za konjak, rur SUHE GOBE 24131 itd- ima vedno v za> kupuje po najvišjih dnev- lito?rafua Cemažar _ r nih cenah tvrdka SIRC- drug. Ljubljana. Vojask RANT Kran;. 241SI ulica 16 a vsako množino , - Ponudbe poslat; na ime GIOVANm DAGNI^O na upravo jjJu.tra". io? V?