3%haja Irikroijiaiexi^n: v iorek, četrtek, soboto.
three tirnem auetk-
Tucs elaij, 7h urjdtiif. Saturday.
GLASILO ILOVUMCIOA KATOUiKTOA DBLAVSTV A V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHORIA V CHICAGO,-
ŠTEV. (No.) 120.___CHICAGO, ILL., SOBOTA, 6. OKTOBRA — SATURDAY, OCTOBER, 6, 1923.	LETO (VOL.* HL
Nemški kabinet odstopil.
STRESEMAN POSTANE NAJBRŽE CIVILNI DIKTATOR CELE NEMČIJE. — VOJNO STANJE PROGLAŠENO PO NEKATERIH KRAJIH. — KOALICIJSKI KABINET, KI GA JE SESTAVIL STRESEMAN NI MOGEL VZDRŽATI. — GOVORI SE, DA STINNES POVZROČUJE KRIZO.
Berolin. — Koalicijski kabi- i net, ki je nastopil ob času Stre- \ setnanovega nastopa, je podai i glasom sinočnjih pomočil rezig-nacijo. \Ta čelu vlade je ostal dr- ; žavni kancelar sam brez vsakih j, ministrov. Po celi Nemčiji vlada silna kriza, in ljudstvo prenaša; veliko gorje. Nemško ljudstvo j je silno patrijotično, kljub silni krizi se zdržuje kolikor največ. mogoče mirno, samo. da bi se preprečilo klanje med brati na lastnih domačih tleh. Le. kjer je sila tako huda, da ni nobene pomoči, kot n. pr. lakota, mraz, ild. le tam se dvigajo. Največja: kriza je po velikih industrijskih mestih, kjer se nahaja dosti revnega delovnega ljudstva, ki je j odvisno od rok do ust, tam nastajajo prepiri in spopadi bolj pogosto, kjer razmere ljudi silijo v to.
Po več mestih je bil včeraj proglašen preki sod. Vojaške posadke po velikih mestih so dobile ojačenje in vse pripravljeno čaka na neke 'dogotke. ki kakor kažejo razna znamenja morajo priti prej ali slej. Po mestih so praske med delavci in policijo na dnevnem redu. Zbirajo se brezposelni in ker jih tlači lakota in druge stiske ropajo po trgovinah, in si s silo osvajajo živež po trgovinah.
Kabinet, ki je odstopil ni mo-| gel več zdržati radi silnega pritiska neznosne krize. Stroški za zdrževanje vojaštva in drugih potrebnih stvari v državi so velikanski, denar brez vsake veljave, proračunov ni mogoče pokriti. to je dalo koalicijskemu kabinetu povod, da je podal rezig-nacijo.
Tz gotovih virov se poroča, da je v ozadju s svojo politiko Hugo Stinnes nemški industrijalni magnat. Mož ima v svoji oblasti vse vodilno nemško časopisje, s katerim baje liujska med strankami proti vladi in stališče postane avtomatično nevzdržlji-vo. Obenem pa tudi ima v rokah vso finančno moč cele dežele kot n. pr. Wall street v Zedi-njenih državah.
Voditelji vseh strank izjavljajo, da Nemčije ni mogoče vzdržati in pomiriti z drugim, kakor edino s tem, da se poveri dik-tatorstvo civilnemu državniku. W naj nastopi s polno autorite-to nad vsemi viri, ki so narodu in državi na razpolago. Edino s takimi koraki bi se doseglo, da bi hujskarija med gotovimi političnimi elementi polegla, ker bi tila prisiljena v to.
Nad Nemčijo se zbirajo strašni črni oblaki, ki se dvigajo iz domačih političnih krogov. Grozno gromenje in nevihta zna nastati vsaki trenutek, ako tega ne prepreči kak modri ukrep, kakega treznomislečega državnika.
-o-
MLEKARSKA MEDNARODNA KONFERENCA. Washington. — Včeraj se je zbralo tu veliko število medna-r<*Inih mlekarskih zastopnikov, fci zastopajo do 40 narodov. Evropo zastopa do 200 delegatov. Večje število zastopa tudi Ar-gentinijo in druge razne južnoameriške države. Namen konference je določiti enako ceno ™leku po celem svetu.
ŠIRITE LIST EDINOST
CHICAGO MORA BITI SO-
HA PRAYIDEYER.
- j
Neubogljivi policaji bodo odpuščeni, ker ne izvršujejo županovega naročila.
Chicago. — Župan Dever je danes konferiral nad eno uro z jnačelnikom chicaške policije Collinsom. glede preiskovalnih slučajev po salunih mesta Chi-cage. Naznanili so se baje slučaji. v katerih policaji niso iz-ivršili natančno županovega u-kaza. Deverja to jezi in namig-jnil je, da bo kake štiri kapitane 'odpustil in kakih sedem ali o-' i sem poro^iikov. To bo storil iz vzroka, da se pokaže autoriteto, in da bodo ostali policijski uradniki rešpektirali županove od-1 edbe.
Te dni se je izvršilo več preiskav in zopet zaprlo več salonov. Sinoči so zasačili na Ogden in Crawford avenue neki prostor, kjer so v drugem nadstropju nad neko grocerijo pili žganje, kvartali hazardne igre in druge slične komedije uganjali. V prostore so prišli policisti, ki so skrite tičke polovili, zapler nili karte, denar in drugo. Nekaj igralcev je poskakalo iz drugega nadstropja na tla, da so všli policiji. Nekako štirideset vseh skupaj je bilo odvedenih na policijsko postajo, j In takih prostorov je v veliki Chicagi na stotine. Nekateri se ozlovoljeno izražajo proti strogemu nastopu župana Deverja. češ, da prestrogo nastopa. Pametni meščani pa se s županom strinjajo. Zakaj bi odirali ljudstvo samo nekateri zakotni žganjekuhci, drugi pa se morajo držati mestnih predpi-jsov in državnih postav. Vsi e-nako, ali pa nobeden !
I	-o-
J POŽAR NA WILLARDU.
Willarcj, Wis. — Tukaj je pogorel skoro novi hlev rojaku Mr. Jjoe Pekolju. Kako se je ogenj zanetil ni znano. Z hlevom vred je zgorelo tudi mnogo krme. Materialna škoda se ceni nad $3,000.00.
-o-
NOVI POTRES NA JAPONSKEM.
Tokio. — V tem mestu in O-saki j« bil včeraj zjutraj močan postresni sunek. Na nekaterih krajih so bile vsled sunka pretrgane brzojavne in telefonične zveze. Ljudstvo se je silno prestrašilo in mislili so, da se bo velikanska grozna katastrofa ponovila.
-o-
GASOLIN DRAŽJI KOT VODA.
Dallas, Tex. — V tem mestu je stal včeraj galon gasolina 9. centov. Distilirana voda, ki se rabi za baterije pa je stala 10 centov.
-o-
500 MILJ NA URO.
St. Louis, Mo. — Glen L. Curtis zrakoplovni dezigiiator je izjavil, da se lahko zgradi zrakoplov, ki bi vozil po 500 milj na uro. Toda v taki hitrosti, bi se peruti in zrakoplov prehitro' izrabil oz. sežgal, od prevelike- j ga in prehudega, britja zraka. 1
AMERIŠKE YESTI. |
—	Washington. — Senator Ashurst, demokrat iz Arizone je izjavil te dni, da namerava 'predložiti dva amendmenta h konštituciji Zedinjenih držav, j En amendment zahteva, da se kongres sestane najmanj enkrat na leto in sicer 1. pondeljek v ja- ; nuarju. Drugi pa zahteva, da se' vrši inauguracija predsednika , tretji pondeljek v januarju. Po-jj litikarji pravijo, da je malo upa-jija, da bi bila amendmenta spre- j jeta. ;
—	Washington. — Senator ! Magnus Johnson, ki je prišel iz New Yorka, kjer se je udeležil več shodov delavsko farmarske < stranke, je izjavil, da nasprotu- 1 je sklicanju izrednega zaseda-; nja v kongresu. To iz vzroka, ker je že prepozno in bo redno | kongresno zasedanje kmalu.
—	Washington. — Urad za gozdovje naznanja, da bo potre- >: ba prihodnje leto določiti veli-1 |ko večje svote za vzdrževanje in | gojenje gozdovja kot zadnjo le j to. Izsekavanje lesa zlasti 11a t vzhodu se že občutno pozna. Zato bo treba obrniti gospodarsko pozornost tudi na naše gozdove.
—	Beach Heaven. N. J. — Maurice Francis Egan bivši a-meriški poslanik na Danskem je kot poročajo poročil^ že čisto pri kraju. Bolehal je. že dalj časa. Zdravili so ga najboljši' zdravniki, a vse zastonj. Vsak čas pričakujejo njegove smrti.
—	St. Louis, Mo. — Veliki vodilni balun, ZR-i., ki je kro-j žil nad Chicago te dni je dospel pred včerajšnjim v St. Louis, kjer je sedel na tla. Silna množica se je nabrala iz radovednosti okrog baluna. ko je sedel na | tla.
—	Boonevville, Ind. — V tu-J kajšnem bližnjem mestecu' Haubstadt se je včeraj pripetila; velika avtomobilska nesreča. Avtomobil, v katerem se je peljala cela družina Harry Halla se je prevrnil čez strmino. En! otrok se je pri padcu ubil in ■ stariši so nevarno poškodovani | v bolnišnici.	j
—	Lansing, Mich. — Slučaj, radi stavljenja koz, radi kate-, rega so se nekateri meščani in' zlasti farmarji uprli, da bi dopustili staviti otrokom koze, je rešilo najvišje sodišče države Michigan in sicer, da ima vsak šolski odbor pravico ukazati sta-j viti otrokom koze, kadar slučaj tako zahteva.
—	Birchwood. Wis. — V o-kraju Rusk se je razširil gozdni požar. Ker je jako suho vreme se ogenj rapidno širi po gozdovih. Zelo občutna škoda se dela po onih delih gozdov, kjer se nahaja debeli les. Najelo se je včeraj več ljudi,*ki ^o se podali gasiti ogenj.
—	Los Angeles, Cal. — Trije banditje so napadli načelnika M. C. Levee od filmske družbe "United Film Studios" in so mu odvzeli zlatnine za $17,000. O-
jkradenega so pustili na nekem j samotnem prostoru, a banditi so jSe odpeljali z njegovim lastnim avtojem neznanokam.
—	Seattle, Wash. — Štirje o-1 boroženi banditje so napadli tu-
kajšni urad Western Union Telegraph Co. ter so odnesli $8.-000.00 v gotovini. Policija je na delu, a dosedaj še ni dobila ni-jkakega sledu o banditih.
—	Lincoln, Nebr. — V tukaj-;šni lokomotivski tovarni se je i pripetila eksplozija. Enega strojnika je na mestu ubilo in več jih je jako nevarno poškodovalo, ki 'se sedaj vsi nahajajo v bolniš-
REPUBLIKANCI IZBRALI KANDIDATA ZA GU- ! f YERNERJA. j
Senator Thurlow G. Essington' izbran proti Smallu od last- I ne republikanske" stranke.
-o-	i
Springfield, 111. — Zmerni del republikanske stranke je te dni jpostavil za kandidata za noini-1 jnacijske volitve državnega senatorja Thurlow (i. Essingtona iz Streator. III. Republikanska stranka je že sama sita do grla vednih spletk in raznih homatij, ki jih povzročajo v javnih ura-' dih ljudje njene stranke. Že davno bi se jih bila rada znebila, pa jso se zdržali v stranki z razno ,politiko in raznimi vplivi.	t
1 Dejanja, ki so se izvršila tekom zadnjih let gotovo niso; stranki v čast. Pisalo se je mnogo o raznih korupcijah. o kate-jrih se še sedaj ponavlja. Watike-jganski slučaj, radi katerega se-jdita v okrajni jetnišnici Ne\v-(inark in Boyle, je dovolj zavit in vsakdo lahko vidi. kaj se je godilo za kulisami na gotovih1 mestih. Ljudstvo take homati--je gleda en čas, a končno se jih j naveliča. Tako je sito tudi telr: slučajev, ki smo jih doživeli te-1 kom zadnjih par let.
Republikanci imajo sedaj drugega kandidata Essingtona. On je Irftorda"Tfofcef ptfStttr fiTfiž* tuj ima morda najboljše namene.; Vendar čas je enkrat, da bi tudi) vrhovnega eksekutivnega urad-! jnika države lllinoisa dobili de-!mokrata. Republikance smo dovolj dolgo gledali, zakifj bi ne, dali prilike zopet enkrat demo-| kratom, ki so se v administracijah še vsepovsod izborno iz-kazali.
1
{ Eno dejstvo je gotovo, da ['Small bo daleč od večine gla-! ,sov, ki se jih bo oddalo za pri-ihodnjega guvernerja države Illinois. Nekaj jih bo sicer odnesel. Nekaj Essington. A demokrati imajo to pot priliko, kakr-jšne še niso imeli pri guverner-I skih volitvah. Le pravočasne a-jgitacije je treba, pa resnega po-I štenega kandidata in zmaga bo 'demokratska.
■I
FORD ZNIŽAL CENE AV-j TOMOBILOM.
Detroit. Mich. — Sedanji a v-j tomobili so znižani za $40.00.1 jTudi druge vrste avtomobile so znižali za več odstotkov.
-o-
BULGARSKO MESTO VPE-! PELJENO. Sofija. — Glasom poročil je včeraj ogenj vpepelil mesto Vra-: ča. Do 200 ljudi je zgorelo, o-krog 175 je nevarno opečenih in : do 250 hiš je zgorelo pravi poročilo.
-o-
: FILIPINCI SO SE IZRAZILI ZA NEODVISNOST.
k	^	^	m + •
Manila. — Volitve za filipinskega komisarja v Washingtonu ( so izpadle z veliko večino za koalicista Remano Fernandeza, ^ ki je vodja neodvisne stranke, in se bori proti generalu Woodu in njegovi administraciji. Izpad volitev se smatra obenem hjid udarec po Woodovi administra-; ciji.
j
niči.
—1 Philadelphia, Pa. — Guverner Pinchot je izdal stroge t odredbe proti kršilcem suhaške postave. Včeraj so preiskali 700 1 salonov in izmed teh so jih veliko zaprli^ in lastnikom odvzeli licence za gostilniško obrt.
Slovenska Ljudska Stranka in njeni
nasprotniki.
(Izvirni dopis iz Slovenije za "Edinost").
Kakor znano je pri zadnjih volitvah v skupščino SLS. razen treh dobila vse mandate, ko je porazila vse nasprotne stranke, katerih je bilo okrog deset. Ta poraz je zadel nasprotnike tako do živega, da so komaj prišli k sapi in so še le zadnje mesece začeli zopet bolj napadati SLS. Sijajna manifestacija slovenskega ljudstva 26. avgusta v Ljubljani za naše katoliške in narodne ideale je spravila nasprotnike zopet po koncu, da bi zabrisali velik utis in pomen tega shoda in sprejetih resolucij v povzdigo na vseh poljih kulturnega pokreta? Vse nasprotno časopisje se zaletava v prvoborite-Ije SLS., da bi omajalo zaupanje našega ljudstva do njegovih poslancev, ki so združeni v Jugoslovanskem klubu. Zato so pa naši poslanci takoj po katoliškem shodu zopet stopili v stik s svojimi volilci, da jim razkrinkajo lažnjive hujskarije naših nasprotnikov.
Taki politični shodi so bili posebno po Dolenjskem zadnja dva praznika dne 8. in 9. septembra in sicer pri Treh farah poleg Metlike, kjer je poročal poslanec Nemanič, v Šmihelu pri Novem mestu, v Brusnicah, kjer sta poročala poslanca clr. IČulovec in Brodar, v Višnji gori, Št. Viri u pri Stični in Velikem Gabru kamor je došel poslanec Krem-žar. Prof. Sušnik pa je imel shode v Leskovcu, Cerkljah in Kostanjevici. Dne 10. septem-;bra pa je bil shod v Rokodelskem Domu v Novem mestu Tega so se vdeležili poslanci Brodar. prof. Sušnik in dr. Ku-1 lovec. Ker se je povsod obravnavalo o isti tvarini. povzamemo tu le nekatere točke, ki se predbacivajo našim poslancem. Nasprotniki hujskajo 1.) Vaši poslanci niso ničesar dosegli. A vedoma pri tem zamolče, da sc naši poslanci v opoziciji. Ali pa pravijo: 2.) Vaši poslanci podpirajo radikalno vlado. Na taka predbacivanja sta poslanca Suš-Tiik in Brodar izborno odgovorila. Pojasnila sta taktiko Jugoslovanskega kluba od začetka !skupščine pa dozdaj. Vaš list je I meseca avgusta v štev. 93 i|i 94 iže pojasnil, kakšen je bil tedaj J položaj v SHS., zato tega ne pojavljamo. Jugoslovanski klub je ostal v opoziciji proti vladi in je [vse njene predloge objektivno prerešetaval ter obsojal, kar je škodljivega za naše ljudstvo, — pa je tudi glasoval proti takim zakonom. A on ni kriv. če je o-stal v manjšini, kajti 42 glasov opozicije ne more preglasovati
I£SEL JE
KOLEDAR "AVE MARIA' ZA LETO 1924. Te dni se je pričel razpošiljati Koledar "Ave Maria" za prihodnje leto 1924. Krasna knjiga je. Vsebuje 290 ■ strani zanimivega berila. Vsi spisi so originalni izpod peres najboljših slovenskih pisateljev. Koledar vsebuje zopet mnogo slik slov. cerkva, šol, društev, itd. Nabavite si krasni koledar predno poide. Cena je 50c. Za v stari kraj 75c. Dobite ga pri naših lokalnih zastopnikih, ali pa če ga naročite direktno od:
< "AVE MARIA" 1853 W. 22nd PI. Chicago, 111
DENARNE POSHJATYK
Včeraffae cen« to bOe jugoatova*-ikfan dinarjem:
100 — Din...... .. $ 1.40
500 — Din........ $ 6.6o
1000 — Din........ $13-00
2500 — Din........ $31.00 1
5000 — Din. ....... 62.00 *
Za italijanske Ure:
50 — Lir ........ $ 2.75
100 — Lir ........ $ 5.2s
500 — Lir ........ $24.00
1000 — Lir ........ $47.00
Pri večjih svotah, ki presegajo 20 tisoč Din- ali 2 tisoč lir, damo šc po ;ebni popust. Predno pošljete dena rrez druge tvrdke se spomnite ri lase podjetje, ki bo Vam poslalo Vas lenar v stari kraj ceneje in hitreje, eakor kje drugje. Naše cene so ved-10 najnižje I Vse pošiljatve naslavljajte na:
BANČNI ODDELEK EDINOSTI 849 W. 22nd St.,	Chicago, I1L
večine radikalcev in z njimi združenih oportunistov — Turkov in NemceV, z okoli 130—150 glasov. Hrvatska Radičeva stranka s 70 poslanci pa ni prišla v skupščino. Nasprotniki torej mahajo po.vetru. 3.) Vaši poslanci so Vam prinesli večjč davke, pa kuluk — tako nasprotniki hujskajo ljudi proti našim poslancem. Poslanec Brodar je primerno opomnil, da je še doma na Gorenjskem slišal, kako vi Dolenjci preradi nasedate raznim kletvam rekoč: morda je pa le kaj res na tem. Naši go-'renjski kmetje ne gredo na take ilimanice in se ne dajo zbegati. jTudi vas, dolenjske kmete, pro-,sim. ne nasedajte takim klevetni-kom. Rajši zahtevajte prej od svojega poslanca, da vam zadevo pojasni: pa več zaupanja morate imeti v svoje poslance, ki so že od konstituante sem opo-jzarjali, da avtonomije ne bo tako hitro, ko so samostojneži ra-jdikalno-demokratski vladi s svojimi glasovi pomogli uzakoniti 'centralizem. — Poslancj jugoslovanskega kluba so z vs<j> ostrostjo nastopili proti povišanju davkov in tudi glasovali proti, mec tem. ko so se slovenski liberalci odtegnili glasovanju, kar se pravi parlamentarno komedijo i-grati. Mnogo ostrin v zakonih so naši poslanci odbili. In kuluk-tlaka se vsaj v Sloveniji ne bo izvrševala; kajti tu z davki skrbimo za popravo cest in posebni cestni odbori morajo oskrbovati vožnja pota. Ako je kuluk v Srbiji potreben, naj ga imajo, kjer tam še bolehajo za turškimi ranami — a prav ta okolščina govori proti centralizmu, ker imajo pokrajine posebne razlike ir se ne da povsod po enem kopitu meriti.
4.) No, pa ravno avtonomije vaši poslanci niso dosegli. Seve da ne; saj so jo samostojneži s Pucljem na čelu pokopali, ko so odločili pri glasovanju za centralizem. Radikali pa te pridobitve ne dajo radi iz rok. ker 1-hnajo vso moč v rokah — in kaj je glavno — vso državno bla« gajno, kamor se stekajo ogromni davki posebno še iz Slovenije. Poslanec Brodar je razliko med avtonomijo in centralizmom dobro pojasnil na zgledu prejšnjega kranjsl^ega -deželnega zbora, oziroma odbora. Centralni Dunaj ni bil naklonjen — a avtonomni deželni zbor je sklepal zakone v povzdigo kmetijstva, živinoreje, vinogradništva, šol-(Dalje na 3. strani. )
EDINOST
{UNITY.)
Izhaja mk torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday
and Saturday.	%
PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company
c«49 West sand Street,	CHICAGO. ILL.
Telephone: Canal 0098.	_____
Cene oglasom na sshtevo	Advertising rates on application.
KAROČNINA: Za Združene Države za celo leto............................$3 00
"	Za Združene Države za pol leta........................$1.50
"	Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto--------$3-50
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta ....	$i-75
2UBSCRIBTION: For United States per year ............................$300
For United States for half year........................$1.50
For Chicago, Canada and Europe per year..	$3*50
"_Chicago, Canada and Europe for half year..	$1-75
Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do ta. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne v torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne.
iTEVTLKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČM DO KDAJ JE
PLAČAN LIST.
Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office st Chicago. III., under the act of March 3rd 1879.
Odkrita beseda.
r _	--— I
V	štev. 215 G. N. v glasilu J. S. K. J. je zagledal beli dan članek iz Ely, Minn, pod naslovom: "SMO ŠE ZELO DALEČ", ki ga je pisal Fred D. Vider.
V	dotičnem članku se glasi:
"V" stari deželi se nam je ob vsakih prilikah povdarjalo. da za kmeta in delavca je najboljše, da dela pridno od zore do mraka ter moli.'*
Ne samo v stan deželi, temveč povsod velja za kmeta in ' delavca delaj pridno od zore do mraka, ali pa še dalje, in tega ni treba še le povdarjati, ampak vsakdo ve sam, da to ni za kmeta in delavca najboljše, temveč tudi neobho^po potrebno, j ako hoče shajati, ako se hoče pošteno preživeti. Saj je k temu J prisiljen, saj mu gre še tako trda pri boju za obstanek, kaj bi še < le bilo. če bi se od zore do mraka ne trudil in pridno ne delal ? I Sicer pa nič prida ni človek, ki se dela boji.	,<
r Kar se pa tiče molitve, je pa čudno, da član katoliške Ted- '! note v njenem glasilu zametuje molitev. Saj molitev in katoli- ^ ško ime gresta skupaj, ali ne? Saj človek, ki ne moli, sploh ka-I toličan ni. brez katoličanov pa tudi ne more biti katoliške Jed- j, note. Dela in molitve se ni treba nikomur sramovati, ker to je ] izklj učno le človeško opravilo, posebno glede molitve je med / vsemi stvarmi edino le človek, ki ima to čast in pravico moliti. 1 Zato je človek, ki ne moli, podoben živali. In zato tudi ni ni- | kaka cast za človeka to, ako ne moli in se ne more s tem bahati, j' ker je tudi žival tista, ki ne moli. Ali se naj človek kot razumno |1 bitje ponaša in hvali s tem, česar je zmožna tudi brezumna ži- I val? Je to kaka čast posnemati žival? Je. toda živalska!	*
" Moli in delaj," je torej splošno in staro pravilo za vsa-,kega človeka.	t
Dalje: "Čitanje to je pohujšanje. Če bi se že kaj čitalo, naj | bi se le tiste liste, kot so bili (in so tudi še op. pis.) Slovenec, Domoljub, Bogoljub ter podobni, drugega nič."
"Čitanje to je pohujšanje."
Prijatelj! Kje, kdaj si pa to slišal? Jaz sem pa zmeraj slišal v stari domovini priporočati čitanje. Seveda to je resnica, da le dobre liste in knjige, posebno liste kot so omenjeni. In to je pa tudi popolnoma prav. "Povej mi s kom se pečaš in povedal ti bom, kdo si." Z drugo besedo: kakoršno čitanje čitaš, tak si ti sam.
Trditi, da slabo čtivo ni pohujšljivo, se pa pravi trditi, da ni nobena stvar pohujšljiva ali da pohujšanja sploh ni. ker ni nobenega lažjega sredstva za pohujševanje. kot je ravno čtivo.
Ali niso omenjeni katoliški listi dobri, posebno Bogoljub, katerega jaz tudi še zdaj čitam in ga zato tudi dobro poznam?
In reči moram: Ko bi ljudje čitali liste, kot je Bogoljub in se po njih ravnali, bi ne bilo toliko zmede, nereda in nemira na svetu, kot ga je dandanes, ne vladala bi med siromašnim ljudstvom taka beda, ne bilo bi na eni strani toliko bogastvo, na drugi pa tolika revščina, ne bi bogatini tako siromake prezirali in zaničevali, ne bi kapitalisti delavca tako brezvestno izkoriščali, j ne bilo bi takega sovraštva med stanovi, take napetosti med narodi, ne bi trepetali strahu eden pred drugim, ne bi bilo nevarnosti za človeško življenje in imetje celo pri belem dnevu, ne bi bili na dnevnem redu tako obilni zločini in umori, roparski napadi in tatvine, ne bi bilo na svetu take podivjanosti in po- ' kvarjenosti, ne bi bilo toliko krivice, nasilja, toliko hudobije in lumparije, kot jo je dandanes, ker bi se ljudje ljubili eden drugega, bi bili pošteni in pravični, bi potem ne bilo treba militarizma niti policije, ki požre ogromne svote denarja, s katerim l>i se prav lahko odpravila vsa beda, katera tare sedanje človeštvo.
Dalje pravi članek: "Kakšno priprosto izobrazbo ima v mislih, (sobrat Okoliš) ne vem, najbrže pa bo taka, kakoršna so nam v starem kraju merili. Bodi ubogljiv, pridno delaj, spoštuj vse lenuhe, ki se rede od dela tvojih pridnih rok in bodi pokoren svojim višjim."
Ali ni dober in pravi nauk to: Bodi ubogljiv, pridno delaj, bodi pokoren svojim višjim? Ali je to slab in napačen nauk nad katerim se je treba spodtikati? Kaj bi pa bilo, če bi bili neubogljivi in bi pridno ne delali? Komu boš pa drugemu pokoren, ako ne svojim višjim, ali boš svojim nižjim, onim, kateri morajo biti pokorni tebi? Kje je pa brez pokorščine in discipline red mogoč? Saj še ena sama družina, eno samo društvo ne more obstati, ako ni eden višji, eden gospodar in mu niso drugi pokorni? Kako naj vlada red brez pokorščine še le v občini, v župniji, v narodu, v državi in v celi človeški družbi?
Sicer ni pa še nihče učil: "Bodi ubogljiv, pridno delaj, spoštuj vse lenuhe." kajti kako naj kdo, ki je ubogljiv in priden, spoštuje lenuhe?	^
Ta nauk bi se vjemal tako-le: Bodi ubogljiv in pridno delaj, sovraži pa lenobo, preziraj lenuhe, to bi bil nauk v pravem Rimski. Drugi nauk v napačnem smislu, ki bi se vjemal, pa bi bil: Bodi neubogljiv, pasi lenobo in spoštuj vse lenuhe, katerim
Chicago, 111. ,]
Nabiranje darov za r^še Otro- ] iko Zavetišče sv. Štefana ima >recej dober vspeh. Farani radi lajejo.
—	Very Rev.' Dr. Hugo Bren, 1 3. F. M. se mudi za nekoliko ednov na potrebnem oddihu na iVillardu pri Rev. Fathru Nova-
cu.
—	V nedeljo ,pondeljek in to-ek bo v naši cerkvi 40-uma po-x>žnosf. Prvi dan je za može in ante, drugi dan za žene in ma-:ere, tretji za mladino.
—	Obiskali so nas pretekli te-ien iz Clevelanda Mrs. Fr. Gaspari in iz Loraina Mrs. Mary Bombač in njena hči Mary in nali Edy. Ogledale so si več zanimivosti mesta Chicago.
—	Saksarjev Peter Zgaga pra-da bo pomagal Chicaškim fa- 1
ranom kupiti letošnji premog za zimo. — Prav, prav. Le naj se uči "šauflati" premog v življenju. kef to delo ga gotovo čaka po smrti. Preje ko se privadi te-sra dela, boljše bo!
—	Krsti v slovenski cerkvi so' bili zadnje dni: Družini Mr. Louis Retel se je narodila krepka hčerka, ki so jo krstili za Rozi. Botra sta bila Mr. Louis in Mary Škrlep. — Starišem Mr. Alojzij Železnik se je narodila tudi hčerka, ki so jo krstili za Jo-sephino Alojzijo. Kumovala sta Mr. in Mrs. George Koolovitz. — Družini John Gorkos se je narodila hčerka, ki so ji dali ime Rozi. Botra sta bila Mr. in Mrs. Math Zalig. — Družini Mr. Marko Vouri se je rodila tudi hčerka, ki so jo krstili za Marijo Terezijo.. Kumovala sta Mr. in Mrs. Martin Gabor. — Starišem Mr. Janez Čeferin se je narodila hčerka, ki so jo krstili za Lilli Ivano. Botra sta bilai Mr. in Mrs. Joseph Žulič. — Starišem Jožef Frank se je rodila tudi hčerka, ki so ji dali ime Rozi Josephina. Kumovala sta Mr. in Mrs. Martin Gabor. — Družini Mr. Mihaela Korena se je na-rodil krepek sinček, ki so ga krstili za Edwarda. Kumovala sta Mr. Anton Andrejašič in Marie Koren. — Družina Mr. Frank Setrajčič je dobila tudi krepkega sinčka, ki so ga krstili za Johna. Kumovala sta Mr. Janez in Fanny Krošel. — Družina Mr. Louis Mesec je dobila krepkega sinčka? ki so mu dali ime Harry. Kumovala sta Mr. Val. in Rozi Mesec. — Starišem Joseph Traiber se je narodil sinček, ki so mu dali ime Avguštin. Botra sta bila Mr. in Mrs. Steve Žer-di n. — Družini Jožef Jalovec se je rodil krepek sinček, ki so ga krstili za Vincenc Olgo. Botra sta bila Mr. in Mrs. Alfonz in Annie Asich. — Družini Mr. Frank Simonelich se je narodila hčerka, ki so ji dali ime Ana Ro-zalija. Kumovala sta Mr. Mihael Trinko in Mrs. Roza Drešček. — Starišem Mr. Rudolf Jerin se je narodil sinček, ki so mu dali i-
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
si ti enak.
Da bi jaz sam ubogljiv in priden, spoštoval lenuhe, ki se hočejo rediti od dela mojih rok. to je nesmisel, katera se more poroditi le v kaki puhli glavi in je le golo zabavljanje čez nas katoličane, ki pa je popolnoma brez podlage.
Ce se kdo drugi ne vem kako daleč zaleti, če se še tako zmoti ali še tako veliko budalost izda. za vse nič zato, vse se spregleda. vse oprosti če pa na kakšnemu našemu človeku le kako najmanjšo in najneznatnejšo napako iztaknejo, ali če morejo samo resnico zavijati ali dejstvo presukati. da drugače izgleda, kakor je v resnici, in naj bi obenem nevem koliko in kako pametnih in modrih naredil, takoj se začne napadati ne samo njega, temveč tudi vse njegove somišljenike, njih vero in versko prepričanje, sramotiti, smešiti in pačiti nauke, po katerih se ravnajo, in kar oni verujejo, vse tako hinavsko in nalašč tako razlagati. da le bolj neumno in smešno izgleda, da se nas katoličane za temvečje nazadnjake in mračnjake naslika.
Toda nd bomo se pustili sramotiti zato, ker hočemo biti zvesti veri in se ravnati po katoliških naukih : Delaj pridno in moli. čitaj le dobre. katoliške liste in knjige, bodi ubogljiv, pokoren svojim višjim. Nauk: "Spoštuj vse lenuhe." pa odklanjamo, ker ni katoliški nauk in zato ga ni treba vrivati med katoliške nauke. Ta krivi in napačni nauk naj dotičnega članka pisec sam zase ohrani, ker se, kakor je razvidno iz njegovih vrstic, sam ravna po njem, ker je sam nekaj, kar se lenuh imenuje, ker mu je nauk : DeJaj pridno, tako zopern.
(Dalje sledi.)
"EDINOST"
ob tem času v Clevelandtt. Vsak je dobil ob tem času novega navdušenja za katoliško prepričanje in sv. vero. Meni bodo ostali oni srečni dnevi do smrti v spominu.
Največjo hvaležnost pa dol-gujem družini Mr. Antonu Som- j raku in družini Mr. in Mrs. F. . Vrhovca iz Collimvooda. ki so nas vozili z lepim avtomobilom j po Clevelandu. Hvala tudi Mr.' in Mrs. Calngarju za ves trud, : ki ste ga imeli z menoj in z 1110- | jim dvema otrokoma. Vsem še i enkrat prisrčna hvala in Bog i plačaj!
Ostanem vam hvaležna
Mary Bevc.
-o-
Houston, Pa.
Cenjeno uredništvo: — Prosim, da mi zopet dovolite nekoliko prostora v vašem listu. Vidim, da ljudje radi berejo dopise iz naselbin, zato sem se odločil bolj pogosto poročati iz naše naselbine. Obenem pa je to tudi reklama za naselbino, kajti o kateri naselbini se večkrat piše in poroča, bolj jo javnost po- , zna in upošteva.
O delavskih razmerah ne bom to pot poročal,* ker ni nič posebnega. kot da delamo še hvala ■ Bogu precej dobro.
Poročati pa moram zopet nekaj o naši cerkvi sv. Petra, pri kateri smo imeli te dni veliko dela in truda, ko smo jo preslikali. Delo je izvršil naš slikar Mr. Hortuna. ki se mu je jako fino obneslo in vsak človek hva-li njegovo delo. Ljudje pravijo, da je sedaj naša cerkev najlepša razun pittsburške katedralke. Po stropu in po stenah so jako lepe slike naslikane in vse je v re- | snici mojstrsko urejeno. Je pa to delo stalo tudi vqfiko svoto denarja, še čez dva tisoč dolarjev. Zato se sedaj pobira posebno kolekto v ta namen, da se pokrije te stroške in vsak katoličan je prošen, da prispeva v to j po svoji moči.
Kar se tiče naše organizacije unijje. v kateri so združenj pre-mogarji organizirani v U. M. W. of America bi bilo dobro tudi večkrat kaj bolj natančno opisati. Čez kake tri ali štiri mesece se bo vršila glavna konvencija U. M. \Y. of America. Od te konvencije mnogo zavisi, kako se bodo naši zastopniki pripravili za nadaljno delo za bodoča leta. Delavci premogarji naj bi T>oda-li svoje nasvete, iz svojih lastnih izkušeni in tako bi se rh*\nlo skupaj marsikaj zanimivega za ! skupnost.
Pozdravljam vse čitatelje tega lista.
Mihael Tomšič.
-o-
Forest City. Pa.
Zopet sg je nabralo nekaj novic v mojo torbico in najbolje je, da jih stresem vam. da jih objavite, da ne bodo prestare.
—	V ^cerkvi sv. Jožefa smo i-meli zadnji teden 4cnurno po-božnost, ki so jo vodili domači g. župnik s pomočjo Rev. Fathra Luka Gladeka iz Steeltona, Rev. Fathra Murna iz Clintona, N. J. in Rev. Fathra V. Miheliča, tukajšnjega bivšega župnika naše župnije. Ob vsaki pobožnosti, ki se je vršila ob večerih je bila jcerkev do zadnjega kotička nabita. Prišli so v cerkev tudi taki, ki jih že več let nismo videli. To pa priča, da je 40-urna po-božnost rodila vspeh in dušno preporodila vso župnijo. Dal Bog, da bi ti sadovi trajno ostali v župniji in rodili stoterne sadove.
—	Poročila sta se od tukaj v Scrantonu ženin Karol Orešin iVi nevesta Fanny Korošec. Oba sta bila jako priljubljena med fanti in dekleti naše naselbine. Mnogo sreče v novem stanu!
—	Zloglasni Kukluksklani so začeli dvigati svoje glave tudi po tej okolici. V bližnjem mestecu Thompson so se pojavili ti nepridipravi in so požgali več
» križev. Sežiganje križev jasno pokazuje te sovražnike v pravi čisti luči.
Poročevalec.
-o-
Sodi človeka po njegovih zakladih v srcu, ne pa v žepu. * * *
Kdor si hoče pridobiti zaupanje, ga mora biti tudi resničn« vreden.
me Ernest Franc. Botra sta bila Mr. in Mrs. John Gottlieb.
Pueblo, Colo.
V	naši takoimenovani zapad-ni slovenski metropoli se vedno kaj novega zgodi. Te dni smo slavili jako pomenljivo slavnost, ki se le redkokdaj doživi \r taki zvezi, kot se je te dni v naši naselbini.
—	Mr. in Mrs. Joseph Godec sta obhajala zadnji teden svojo srebrno Rproko. Preživela sta skupaj dobo 25. let kot mož in žena. Najbolj zanimivo pri tej slavnosti pa je bilo to, da je o-pravil slovesno sv. mašo in vse obrede ravnoisti duhovnik, kakor pred 25. leti izvršil poročne obrede nad tem parom. Namreč naš preč. g. Father Ciril Zupan, župnik naše cerkve. Matere Božje.
Po slovesni sv. maši so se podali slavijenci na svoj dom Mr. Josepha Godeča na 906 East B. street, kjer se je vršila domača prijateljska gostija v krogu ožjih sorodnikov in prijateljev. Ta dan je mnogo prijateljev in znancev omenjene družine prišlo na dom čestitati in voščiti jim srečo, zdravje in veselje vsaj še za 25 let, da bi se zopet tako veseli, srečni in zadovoljni sešli, kot so se na tej gostiji. Jubilantoma naše iskrene čestitke!
—	Nanagloma je umrla te dni Miss. Sophie Tačas. Pokojna je bila stara komaj 19 let. ko jo je pobrala na hitro neizprosna smrt. Pogreb se je vršil predzadnji četrtek. Sorodnikom naše sožalje, pokojnici pa mir in pokoj \
—	Marijina družba je imela svojo redno sejo predzadnjo nedeljo, kjer so družbenice marsikaj važnega ukrenile za napredek družbe. Iz družbenic Marijine družbe obstaja tudi cerkveni zbor, ki je pel prvič pri veliki slovesni maši predzadnjo nedeljo v naši cerkvi. Pri družbi se kaže ie jako lepa bodočnost, ako le bo vladala med družbe-nicami lepa sloga kot dosedaj.
—	Mr. i if Mrs. Matt Jerman sta se podala te dni po opravkih v Trinidad, odkjer se bosta \ kratkem povrnila.
Ob koncu mojega dopisa pozdravljam vse čitatelje sirom Zedinienih držav.
Poročevalec.
-o--
Canonsburg, Pa.
Prosim vas za nekoliko prostora v priljubljenem listu Edinosti, da se zahvalim dobrim rojakom v Clevelandu, Ohio, kc sem bivala tam ravno ob času ko se je vršila konvencija KSKJ in obenem pred konvencijo v nedeljo dne 19. avgusta katoliški shod.
V	teh dnevih sem videla, kai nisem še videla ves čas mojega bivanja v Ameriki, da bi bili kje Slovenci pokazali tako odločne katoliško zavednost, kakor so jo
v\ * ■ ^/'»»i^i • -SI/	u
"Kdor molči, kadar se sv. v«s ra in svete reči zaničujejo, razbojnikom hišo podkop®vat-hiša se bo naglo podrla, in ta.' d i n jega' podsula. Kdor mole," hudobne jezike redi."
Slomšeko\*izrek
* * *
Kako resničen in kako na me-stu je ta izrek, ki ga je napisala roka nesmrtnega škofa Slomše ka.
V par besedah, pa vse pove. kaj je dolžnost pravega katoličana.
* * *
Ko sem čital zadnji dopis našega marljivega dopisnika Mr. John Golobiča iz Pittsburgh* sem se domislil na ta izrek. Pre-' čitajte ga možje dvakrat, trikrat in preštudirajte njegovo vsebino. Zlasti tisti, ki svoje žulje dajejo za brezznačajni proti-verski tisk pri Narodni Jednoti,
ga naj temeljito preštudirajo!
* * *
Da, ko bi vedeli ameriški Slovenci kaj je njih dolžnost proti brezverskemu tisku, ki ga celo sami plačujejo in lepo molče, ko v njih listih mažejo in blatijo vero. duhovnike in cerkve itd., bi ne bil med njimi samo en Mr Golobic, samo en Mr. Okolij ir. samo en Mr. And. Tomec, ki se upajo povedati brezvercem v brk. da lažejo, in da to delajo iz hudobnega namena. Imeli bi take može v vsaki naselbini, in če bi jih imeli, bi brezversko časopisje tudi kmalu propadlo iif u-tihnilo za vedno. Tako pa mislijo uboge kreature, da bogve kako učenost prodajajo, če čez duhovnika zabavljajo in o njem na celem lažejo. Mi. ki jih poznamo vemo, da od njih ne moremo pričakovati ničesar dragega, kakor laži in potvarjanj. Ampak šo pa ljudje, ki te sodr-ge ne poznajo in mislijo, da i-majo poštenjake pred seboj, a resnično pa ^tnajo lažimojstre, ki hočejo vsako najmanjšo stva-rico zaviti in potvariti. samo, da bi ljudi premotili, da bi jim vr-jeli.	* * *
Pred vsem si moramo ameriški katoliški Slovenci vzeti pred oči to, da razmere med nami se ne bodo predrugačile, dokler mi nočemo, da bi se predrugačile. Med nami vlada neka zaspanost. !ki kar noče od nas. Dokler se ne bomo te zaspanosti otresli in začeli vsi skupaj trdo in navdušeno delati za naše principe, tako dolgo zastonj pričakujemo,
da bi se razmere predrugačile.
* * *
Kakor rsmo že večkrat povda-rili^povdarjamo zopet, da je naša prva dolžnost vseh katoliških Slovencev, da ojačimo naš katoliški tisk, in ko se to doseže, bo boljša bodočnost za naša katoliška društva, za naše župnije sama prišla, ker tisk jim bo pripravil ugoden teren med mase naroda, kamor duhovnik sam in sama organizacija ne moreta.
* * *
Naši sovražniki so znali to sredstvo izrabiti. Zato so najpr-vo razpleli med narodom časopise, begali narod, mešali pome, pri tem pa pridno lagali in po-tvarali leta in leta, in danes i-majo močne organizacije. In zakaj ? Zato, ker so znali ceniti moč časopisja.
* * *
Vedo pa dobro ti potvarjalci, da ako katoliški Slovenci dobijo samo en resen odločen
katoliški
dnevnik, da bi jim ta vse podrl, ker vse njih delo je zidano na pesek, na neresnico in da ni me drugega, kakor nakopičena laz, ki se o lahko vsak čas s pravo čisto resnico porazi in razbije v .nič!
* * ♦
Zato dragi naročniki na delo! Zimska sezona se bliža, čas, ljudje segajo po berilu. Priporočite rojaku prijatelju dober kat0~ liški list, da se na njega naroči, 11» da postane katoliški bojevnik « resnico in pravico. Ali bi res n mogli, dobiti listu Edinosti vsaK enega novega naročnika do vega leta ? Jaz pravim lahko, sa mo če .hočemo!
7A AMERIŠKO SLOVENKO.yih srečujejo in vidijo znanci.
ŽENE!	Tudi starejše matere delavskih
POZOR ŽENE!
Več pisem smo prejeli zadnje jju v katerih naše vrle čitate-jjjcg prosijo, da moramo v na-' Hstu zopet dati prostor ^Ameriški Slovenki." Prav ta teden piše ena izmed teh: "Tekom 0letja vas nisem hotela nadlegovati. A za zimsko dobo pa odločno zahtevam, »da dovolite nam ženskam nazaj naš korner v Edinosti- Tudi me ženske hočemo imeti kaj besede v javnosti . . Tak ultimatum leži torej pred mano. Temu ultimatumu podobno pismo smo prejeli tudi iz VVisconsina iz farm. Pa tudi Mrs. Bevc iz Canonsburga, Pa. je nam zagrozila v svojem dopisu kak mesec nazaj, da bo začela spuščati bombe na nas. a-ko tega ne storimo.
Kaj hočemo drugega, kakor pokazati našim ženam belo zastavo v znak, da se podamo, in da smo pripravljeni sprejeti njih po?oje.
Ampak! Tudi mi bomo stavili svoie pogoje. Mi vam damo dra-
čitateljice vaš k>rnar nazaj, ženina pravica je moževa ljube-Radi storimo to. Toda nepozabi- zen. Kjer je dovolj, ima tudi žete. da je odvisno od vas, ako bo na, kjer ni, trpita oba. Tako sta-ta korner vzdržal ali ne. Če bo nje mora vladati med možem in
ali farmarskih družin si ne morejo večkrat nabayiti potrebnega — vse gre zo otroke mladino. Otroci morajo imeti za šolo, za službo. Mati potrpi. Se prehladi. Se sramuje in opravičuje.
Kje so pravice teh žena? Nimajo pravice do obleke, obutve, da o počitku sploh ne govorimo, ne razvedrila, ne do izobrazbe. Ali je žena res dekla brez plačila? Neki mož vdovec se je poročil še ne dolgo s svojo deklo. Njegov sin petletni deček, pravi očetu: "Kajne, ata. zdaj, ko je dekla za mamo, ji ne bo treba dajati plače?"
Na Nemškem so zadnje čase začele zahtevati žene prvakinje, da mora dobiti žena gospodinja določen del moževe plače za svoje potrebe. In pisalo se je -mnogo za in proti.
Žena, ki žrtvuje sama sebe, ne more zahtevati pllače. Krščanska zakonska žena ni plačana dekla — kakor je umel gori omenjeni deček — ona je moževa pomočnica, njemu enakopravna,
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA IN NJENI NASPROTNIKI.
(Nadaljevanje s i. strani.)
dovolj gradiva, to ie vaših dopi-|ženo! sov, bo v Edinosti vsaki teden,!
-o-
akn ga nc bo, potem bo samo tSP^ ŠIRITE LIST EDINOST dvakrat na mesec. Sedaj pa na
delo in se zvrstite s svojimi dopisi.
Uredništvo.
DD PRAVLJIC. DO URESNIČENJA.
skrbi mati za nje, dokler je živa; mož pravi: ' 'Zato sem te
DOLŽNOST IN PRAVICE .. V starih časih so Feničani raz-ŽENSKE	jsirjali v tujih krajih skoro ne-
jverjetne pravljice, katere sma-Narava je položila ženski vjtramo za prvi način oglaševa-dušo, da čuti svojo dolžnost. Za'nja. Pravili so, da je bila azijska dolžnosti žene matere ve vsakjScvthia obljudena s krilatimi le-otrok. a nikdo ne vpraša za nje-jvi. ki so imeli glave in peroti od ne pravice. Otroci so vajeni, da orla, da so te živali čuvale zlate
rudnike in skrite zaklade in ki so raztrgali vsakega tujca, če se' vzel!" in redek je mož, redki so I je približal tem zakladom z na-otroci. ki štejejo materi njeno menom, da se jih polasti. V teh požrtvovalno delo v zaslugo. | pravljicah so hvalili svoj jan-Slovenske žene pač ni treba uči-,tar in slonovo kost. s katerimi ti njenih dolžnosti; bolj je požrt-jso kupčevali. Danes se odjemal-vovalna, kakor so žene drugih! ci več ne ozirajo na pravljice, narodov, zaslužila je častno me- temveč hočejo samo dejstva in sto v tekmi ženskega trpljenja, j resnico in tako je prišlo, da je Ničesar ne zahteva zase. Trudi postala resnica temeljni značaj se od zore do polnoči za svojce. ^ modernega oglaševanja. Joseph
Sebi ne privošči, sebi pritrga, da dobi mož in otroci.
Mnogo se govori in piše danes o razkošju v obleki, ki je čuden pojav ob taki draginji, čevljički, obleka mora biti vsa iz svile, pletene lepe jope. krzno in dru-S?o na t arm ah pri velikih veselicah in piknikah, v mestu na sprehodih, po kavarnah. Nihče pa ne vidi gospodinj v ponošeni in zakrpani obleki, pošvedranih čevljih brez pet, s čydnimi gnezdi na glavah, spremrlimi obrazi in rokami — na farmah in v mestih. Seveda. Tisti, ki gledajo večerno razkošje oblek in zlat-nm po kavarnah in gledališčih, se spe, ko hite take pridne gospodinje matere na trg, preden zalogi"
Triner Company, Chicago, 111., slovi zato, ker je imela resnico vedno za svoj temeljni značaj.j Trinerjevo zdravilno grenko vi-! no je bilo priporočeno samo za j take slučaje, pri katerih dobe! ljudje odpomoč s pomočjo v temi vinu nahajajočih se zdravi lnih! snovi, to je v slučajih slabega teka, slabe prebave, influence, glavobola. nervoznosti in slič-nih bolezni, ki jih povzroča želodčni nered. G. Mihael Blaznik nam je pisal iz Beacona, N. Y., na 8. avg., da nima njegova soproga več glavobola odkar jemlje Trinerjevo zdravilno grenko vino. Poskusite ga. vaš lekarnar ali trgovec z zdravili ga ima v

<
Pošiljanje denarja v stari kraj brzo-javno in drugače._
Najhitrejši način za pošiljanje denarja je brzojavno. Dostikrat je vsled nujnosti tak način nujno potreben. V ta namen je naša banka organizirala posebne zveze in je sedaj pripravljena za točno izvrševanje denarnih nakazil v Jugoslaviji, Italiji in drugod in sicer v dolarjih,
dinarjih, iirah, ali kakor pač potrebe zahtevajo.
HITER NAČIN za izvrševanje denarnih nakazil za stari kraj je tudi potom kabel-pisma, to se pravi, da gre nakaziio čez morje po kabelnu in potem po pošti naprej. Pristojbina za tako kabel-pismo je $1.00.
DOBER IN NAVADNI^NAČIN za pošiljanje denarja je potom pošte. Mi imamo svoje lastne zveze v starem kraju z zanesljivimi bankami in pošto in naše pošiljatve so dostavljene točno in brez vsakega odbitka. Prejemnik dobi denar na svoj dom, ali na svojo domačo pošto.	•
naša posebnost je pošiljanje ameriških dolarjev v Jugoslavijo, bodisi po brzojavu ali po pošti. Ne pozabite tega!
Naše cene so vedno med najnižjimi. Prepričajte se!
POTOVANJE. Vse posle za potovanje v stari kraj, ter tudi za potovanje od tam sem, kakor tudi vse druge posle tičoče se starega kraja. Vam najbolje oskrbi naša banka. • Denarne pošiljatve in vsa drtfa pisma naslovite na
skih knjig itd., in Slovenci so si vstvarili vsaj dobre temelje za splošen napredek. — A zdaj ves denar v Belgrad — nazaj pa le kako drobtinico po težkem prizadevanju naših poslancev. In če Srbi pravijo: Vi imate lepe ceste, hiše, šole . . . zdaj jih moramo še mi dobiti — po pravici odgovore naši poslanci; a to smo si mi zgradili s svojim denarjem ; zdaj si skušajte še vi. Tako bi lahko Slovenci še 50 let plačevali, a Srbi zidali po Bel-gradu in drugod palače na naše stroške. Vsak lahko sodi, kaj je centralizem, kaj pa samouprava pokrajin.
Naši poslanci se neomajno drže prvotnega programa za avtonomijo — in s tem stoje in padejo. Da je ta borba tako težka, krivi so samostojneži, ki so za Judeževe groše izdali naše slovenstvo. To Kaj novo znamenje se jih bo držalo v politični zgodovini Slovencev.
5.) Pa še en razlog pojasnuje težko borbo naših poslancev za avtonomijo. To pa so naši bratje Hrvatje. Oni so zastopani v H. R. S. S. pod vodstvom Radiča z 70 poslanci, a niso šli v skupščino — in tako resna opozicija obstoji le iz S. L. S. in J. M. O. pod vodstvom dr. Korošca in dr. Speho-ta. Poslanca Sušnik in Brodar sta tudi pojasnila, da se abstinenca za dolgo časa ni nikjer obnesla, n. pr. nekdanja češka glede dunajskega državnega zbora ali hrvatska glede ogrskega v Budapešti. Sedanja Radi-čeva abstinenca ni rodila še nobenega pozitivnega vspeha. Kako bo zanaprej ? Radič je zbežal
IZRAZITE SE S CVETLICAMI.
Ob vsaki priliki, bodisi ob rojstvu, smrti, veselju ali žalosti, se človek najbolje izrazi bodisi svojo radost ali simpatije s cvetlicami.
Pošiljamo cvetlice in vence, kamorkoli hočete. Mi smo tako blizu Vas. & kakor blizu je Vaš tele-8 fon.
FRANK JINDRICH JR.
FLORIST.
2127 W. 22nd Street
CHICAGO, ILL.
in je zdaj v Londonu. Njegova pisma le potrjujejo, da informira razne politike in časnikarje. A pozitivnih nasvetov ni. Kaj zdaj T Časniki poročajo, da je bil dr. Korošec v Belgradu in Zagrebu. Vprašanje je 5.) ali naj gre opozicija v vlado ali ne? Na shodu se je tudi o tem govorilo. "Gotovo je, da Jugoslovanski klub ne žrtvuje svojega programa glede avtonomije — a taktika se mu lahko prepusti. Shod zaupnikov S. L. S. bo pa o tem sklepal.
ZAROTA PROTI PORTUGALSKEMU PREDSEDNIKU.
Lizbona. — Odkrila se je velika zarota proti življenju portugalskega prezidenta Gomeza. Te dni je mislil odpotovati z la-dijo in na ladij i so našli bombo, ki je bila pripravljena za Gomeza. Policija je na delu in preiskuje vse mesto radi tega.
-o-
POVSOD PROSIJO STRICA MORGANA ZA NOVCE.
New York. — J. P. Morgan znani ameriški multimiljonar in takozvani "boss" Wall streeta se je ravnokar vrnil iz Evrope. Pripoveduje, da je obisqal 14 ev-ropejskih držav/in da povsod so ga cukali za rokav, za posojilo. Z nekaterimi državami je Mor-
gan sklenil gotove pogodbe, ki pa javnosti seveda niso znane.
NEMŠKI ŽELEZNIČARJI BODO ZASTAVKALI.
Essen. — Nemški železničarji v Ruhru so sklenili zastavkati iz vzroka, ker nočejo za Francozi obratovati železnic. Pravijo, da bodo sami vodili odpor, ako ga vlada noče.
FARMARJI ZAHTEVAJO POSOJILA.
Farmarji države Iowa so sklenili, da pošljejo posebno zahtevno rezolucijo na prihodnji kongres za farmarska posojila. Že lansko leto se je govorilo v kon-
gresu o taki akciji, a sklenilo ni nič kot kaže ta slučaj.
-o--
TRGOVINA Z LISICAMI.
Wausau, Wis. — Tukajšni lovilci takozvanih "srebrnih" lisic so odposlali v Sheboygan tamkajšni tozadevni tvrdki, kt se peča s kožami 44 "srebrnih" lisic. Za lisice so prejeli ravno $44.000 kar pokazuje, kako draga je te vrste divjačina.
-o-
ŽELEZNIŠKA NESREČA. Ret?o, Nevada. — Na progi Southern Pacific železnice je zadel brzovlak na križišču v neki auto in na mestu ubil 6 oseb, ki so se peljale na avtoju.
NOVE KNJIGE
ki smo jib pravkar dobili v svojo zalogo.
Knjigarna Edinosti
1849 W. 22nd Street,	Chicago, Dl.
CICERO.
Na prodaj je lepa hiša s 8 sobami jako pripravna za roomer-je. Nahaja se na ugodnem kraju, fundament iz cementa, "furnace heat," lota 37-J/2 X 125. Garaža za avtomobil, blizu Šole in transportacijskih linij. Cena je $575°* Gotovine potreba samo $2000.
Druga hiša z dvema nastrop-vjema po 5 sob. "Hot water heat," trdi les, glazirani porči, streha z opeko pokrita. Cena $13,000. Gotovine treba $4,000. To so nove hiše in se prodajajo jako hitro. Samo še par jih je na rokah.
Phone: Canal 1787
BEKWYN.
$7500 za zidano hišo s 6 sobami, "furnace heat" prijazen kraj, zraven 10 tonov premoga in tudi les za garago. Prodati se mora hitro.
Nova "bungalow" hiša s 5 sobami s garažo za dva avtomobila. Ta hiša ima jako velike sobe, trimane z trdim hrastovem lesom. Ognjišče, stojalo za knjige, "buffet" klet za sadje in vse plumbarsko delo jako lično izvršeno. Bo gotova 1. novembra.
IGRE:
Azazel. Žaloigra v 4 dejanjih ....................$ .50
Beneški trgovec. Igrokaz
v 5 dejanjih..............50
Okrutna šala. Šaljiva igra
v 4 dejanjih..............75
Burke in šaljivi prizori... .75 Carostrelec. Romantična
opera . . .................20
Diletantski oder. Pouk in
navodilo igralcem........45
Divji lovec..............35
Dolina solz. Tri enodejan-
ke • .................. 50
Jenufa. Opera iz morav-sko kmečkega življenja . . .20 Lepa maska, pouk o mas-
kiranju.................25
Wefistofeles. Opera......20
Miklova Zala...........60
Modra ptica. Čarobna pravljica v 4 dejanjih ... .50
Na krivih potih......... .20
Nižava. Muzikalna drama
s predigro..............20.
Ob vojski, Krek ....... . .30
Prodana nevesta. Komična opera................20
Ploha. Vesela vaška igra
v 3 dejanjih.............35
Razvalina življenja. Žaloigra v 3 dejanjih.........50
Seviljski brivec. Komična
opera...................20
Sfinga. Drama v 4 dejanjih....................
Sin. Drama v 4 dejanjih .. Tajnost. Komična opera. . Tekma. Drama v 3 dejanjih....................
Turški križ............
Tihotapec...............60
Cena $10,000. Mala svota goto- Veseloigre in šaljivi pri-vine in ostalo na lahke obroke, (zori.....................50
BIGGS BROS.	Vrag in Katra. Opera v 3
dejanjih.................20
Užitkarji. Kmečka žaloigra ....................20
Za križ in svobodo.......35
Zbirka ljudskih iger 18-19 -35
MOLITVENIKI:
Filoteja . ............ 1.00
Getzemani in Golgata ... .75
Hoja za Kristusom......75
Kruh življenja..........75
Marija Kraljica src......65
Moj angel varuh.........65
Mala zakladnica.........10
Pri Jezusu............. 1.00
Šolski molitvenik, rdeča
obreza ..................65
Šolski molitvenik. pol usnje .....................75
Šolski molitvenik, fino usnje.................... 1.00
Tolažba dušam v vicah .. .50 Voditelj v srečno večnost .50 Večna molitev, mali tisk 1.00 Večna Vnolitev. Veliki tisk 1.25
. NABOŽNE KNJIGE:
Na poti v večnost.......75
Premišljevanje o božjem
Srcu J..................60
Skrivnosti Presv. R. T. .. .50 Večeri ob Lemanu.......65
PESMI IN POEZIJE.
Cerkvena pesmarica......50
Gorske pravljice, Lovren-
čič......................40
Job, S. Gregorčič ....... 1.00
Kupleti. Silvester........75
Moje obzOrje, vez........60
Pesmarica, zbirka nar. pes. .50 Poezije, Gregorčič I. del.. .75 Poez. Gregorčič IV. del. 1.00 Poezije, Levstik, velika izdaja .................. 1.25
Poezije, Prešern.........65
Slovenska narodna lirika. .50
RAZNE KNJIGE:
Album avstr. strahovlade. .75
Erjavec Slovenci ........ .60
Moderna družba in cerkev .25 Slovenci, Erjavec ....... 1.25
Slov. rast. imenik.......25
Slike iz Belokrajine.....30
Vladar.......... ...... >40
Ve^a...................50
Vojska na Balkanu, meh.
vezana..................75
Zapisniki iz Dunaja......io
POUČNE KNJIGE.
Angleščina brez učitelja.. .35
Breskev in marelica.....40
Gospodarska geografija. • 1.25
Gospodinjstvo . ........ 1,00
Naša zdravila...........6®
Nasveti za hišo in dom,
trdo vez............... 1.00
Nauk o čebelarstvu......50
Podkovstvo.............75
Praktični sadjar ........ 2.00
Sadje v gospodinjstvu ... .75
Slovenska kuharica ..... 4.00
Slov. stenografija I del. . . .60 Slov. stenografija II, del, ,6q Samoznaki slov. stenogra- >
fiie ;....................15
Varčna kuharica ........ i.oe
KNJIGE ZA MLADINO.
Da ste mi zdravi.........10
Mali palček, povest.....40
Dane, Rape.............45
Obnovljeni vrtec........60
Prigode čebelice moje ... .75
Vitomilova železnica.....45
Volk spokornik, vez......85
Volk spokornik, bros.....65
POVESTI IN ROMANI.
Arsene Lupin .......... 1.00
Bele noči .............. .50
Beli rojaki..............65
• ...................30
Črna smrt..............
Gruda umira ............6a
Helena, vez..............50
Iz modernega sveta..... 1.25
Kmečke povesti ........ ,50
Krivec.................50
Kraljica mučenica, vez .. 1.00
Kraljevič Ivan vez.......50
Kraljevi vitez .......... 1.00
Kratka povest o Antikristu.....................30
Mlada ljubezen vez..... 1.5®
Mladi gozdar............40
Mimo ciljev.............
Moje življenje ...........70
Morski razbojnik, vez. .. 1.00
Mrtvo mesto, bros........60
Njiva, Ksaver Meško.....15
|Na krvavih poljanah ____ 1.59
Ijiaši ljudje .............40
Ob tihih večerih, Meško,
vezana................. 1.00
Paberki iz Roza.........25
Petelinov Janez .........60
iPikova dama . ^......... .25
Po strani klobuk.........75
^omenki............... .50
Povestice, Tagode.......35
Pravljice, Wilde.........50
Puškin, Geogenij Onjegin .50
Rablji, vez..............75
Šopek samotarke........50
Sosedov sin .............30
Spake, vez.............. 1.00
Stanley v Afriki.........35
Svetobor...............60
Svitanje, vez ........... 1.00
Tatic, Bevk, ............ .75
Tunel................. 1.25
Zadnja pravda..........50
Zlatorog, vez............50
Zločin v Orsivalu.......75
Zgodovinske anekdote
I.	zvezek...............35
Zgodovinske anekdote
II.	zvezek...............35
•50
■75
.20
•50 35
6001 West 22nd Street, CICERO, ILL.

70 — 9th Ave.,
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
NEW YORK« CITY.


PREJELI SMO KNJIGE.
Slovenska kuharica
KUHANJE je umetnost, katere se treba naučiti vsaki gospodinji. To umetnost si lahko pridobite iz knjige "SLOVENSKA KUHARICA!"
"KNJIGA SLOVENSKA KUHARICA" vsebuje 670 strani. Blizu sto slik, ki kažejo, razne priprave v kuhanju, kako se pripravlja jestvine Itd. Knjiga je močno trdo vezana.
BREZ KNJIGE "SLOVENSKA KUHARICA" bi ne smela biti nobena slovenska gospodinja. Knjiga je pisana v pri-t>rostem poljudnem tonu, da jo lahko vsak najpriprostejši človek razume. Pouči Vas, kako voditi gospodijnstvo in je radi tega zelo velike važnosti. Poda Vam merilo in navodilo za najpreprostejšo in najimenitnejšo jed. Knjiga je prišla v novi izdaji, izborno izboljšana in predelana.
Prejeli smo jih le omejeno število, zato je važno, da jo naročite brez odlašanja, ako hočete, da ne boste prepozni.
Knjiga stane $4.00.
S

DRUGA VAŽNA KNJIGA ZA VSAKO GOSPODINJO JE:
SADJE V GOSPODINJSTVU
TA KNJIGA je spisana še posebej, da Vas pouči, kako pri-9 praviti sadje za konzerviranje čez leto. To je tudi velike važnosti za vsako gospodinjo. Vsaka gospodinja si dosti prihrani, ako kupi sadje sedaj, ga na umeten način konzervira in spravi za čez leto. To Vam natančno razloži ta knjiga. Knjiga je mehko vezana in stane samo 75c.
Pišite še danes po obe knjigi na:
KNJIGARNA EDINOST 1849 West 22nd Street.	CHICAGO. ILL.
"BPHfOOT*
"EDINOST"
TŽ
"MALENKOSTI"
ROMAN V ŠTIRIH DELIH, španski spisal p. L. Coloma iz Dražbe Jezusov«.
Prevedel Paulus.	,

Dete jo je poslušalo -s širokimi očmi in s tisto globoko pozornostjo, ki razodeva pTi otrokih pogostokrat naravni čut za nevarnost.
Ko je babica nebala, je dete pokimalo, da bo že . . . Babica jo je poljubila v veliki ljubezn ina čelo ter ji še enkrat skrbno ponovila naročilo in je poudarjala zlasti neke besede . . . Dete je zopet pokimalo, da bo že, in ni rekfo besedice . . .
Markiza je za roko pripeljala svojo vnukinjo v sobo k Di-ogenu, inu jo posadila na posteljo in je molče odšla.
Kaj se je nato zgodilo? Ali je ta šestletni angel dobro razumel, kar mu je naročila babica? Je-li z nedolžnimi usteci de-tetovimi angel varih govoril Diogenu?
Gotovo je, da se dete ni zbalo tiste ostudne, glave, tistega spačenega lica, na katerem se je že zrcalil smrtni boj, da je brez studa pred bolnikovim potom zagreblo svoje nežne ročice v belo brado stačkovo. ga. kakor svojčas, vleklo za brke in mu tiho šepetalo na uho:
N varjala, -naj si izprašuje vest, dokler ne pfide pater.
Diogen je z o"bema rovkama prijel Tcriž in ga je pobožno poljubil, Roka mn je omalinila na odejo in žalostno je zajecljal: "Ko pa ne znam . . . Ko se pa ne spominjam grehov . . .!" 4*Xrč -se ne vznemirjaj zaraditega. Jaz te naučim." In zopet mu je ljubeznivo razlagala, kako se vest izprašu-je. Diogen }o je pazno poslušal in večkrat pogledal na križ . . . Ko jc nehaTn, je rekel z otroško prostodušnostjo: 1 'Marsikaj "bom pozabil! Najbolje je, da vse povem tebi in ti patra, vn, ako bi Česa manjkalo . . ."
"Ne, prijatelj! Tega ni treba !" se je nasmehnila markiza. ■"Sedaj le premišljuj in pater ti bo tudi gotovo pomagal!"
Diogen je dolgo časa molčal, oči uprte v križ, ki ga je držal v roki. Od časa do časa se mu je izvil globok vzdihljaj iz prsi, obilne solze so se mu ulivale po licu, poljubljal je noge Križanemu, večkrat je zaprl oči in molil.
Markiza je sedla v naslonjač ob vznožju bolnika in je molila rožni venec.
Pred vrati ie "zadonel zvonček in voz se je ustavil. Markiza se je dvignila.
Plašno je odprl Diogen oči. "Marija! Odhajaš . . .?"
"Ne. Hotela sem pogledati, če je pater že prišel." ""Saj ne odideš . . .'?'* ^Ne, prijatelj! Brez skrbi! Ne odidem!" "Ostaneš tako dolgo, da umrjem?"
""Tako dolgo, da umreš!" mu je odgovorila ljubeznjivo. Diogenj je zaprl oči. Potolažen je bil, pomirjen, kakor otrok.
KNJIGE.
'Imam prepečenčkov iz Mendara — ti bom dala enega, fcj zn Spi varstvom svoje matere.
Punčke pa mi nisi prinesel, ki zna reči: papa, mama. Babica mi je kupila punčko, veliko, ki joče. Babica pravi, da boš umrl — in ali se hočeš dati spovedati —? Jaz bom molila za te. kadar bom molila za ateka in mamo. Ti so že vsi v nebesih — jaz tudi pridem v nebesa. — Ti tudi? Hočeš? Pa se spovej !"
Poljubila ga je na čelo, zdrknila s postelje in zbežala k vratom . . .
Diogen je zastokal, silno, kakor bi se mu lomile prsi. kakor bi mupokalo srce, postelja je zaškripala pod njim. z rokami je krilil po zraku in vedno silneje je jecljal:
"Hočem* Hočem! Hočem se spovedati! Marija! Marija! Čuješ, kaj pravi otrok? Hočem se spovedati! Pa komu? Komu? Kdo Ijo spovedal mene? O moj Bog! Kje je posoda, tako umazana, da bi sprejela moje grehe . . . Brezbožnež sem — hudoben človek, /^al mi je. moj Bog, žal mi je!*'
In s pestmi se je strašno bil po prsih, da je grmelo sobi. napadel ga je hud kašelj in kri se 11111 je ulila iz ust. Monina se ga je sedaj bala; vsa bleda se je prijemala za krilo svoje babice ter jo plaho izpraševala :
"Ali je že umrl?"
Markiza pa je tolažila Diogena, da je že poslala v Lovoln po patra jezuita, ki mora vsak trenutek priti.
Diogen je vzkliknil:
"Jezuiti so me vzgajali. Ali nikoli nisem govoril o tem. Delam jim nečast ...!*•
Razburjenost ga je slabila in vidno je pešal. Markiza je velela prinesti križ, mu ga je dala v roke ter mu ljubeznivo prigo-
ne-!
C ez dolgo časa je rekel : "Marija! Kako se že moli apostolska vera? . . . Šel v nebesa. sedi . . .sedi . . . Kje sedi?"
"Na desnici Boga Očeta —" se je nasmehnila Marija. "... vsemogočnega," je nadaljeval Diogen in počasi in glasno molil vero do konca ter zopet pobožno poljubil križ.
Vrata so se odprla in prikazala se je glava gostilničar jeva. Javil je. da sta prišla dva patra iz Loyole.
Markiza se je dvignila, da bi jima šla naproti. Pa Diogen ji je prestrašen branil :
"Marija ! — Ne hodi'! Naj vstopita! — Zakaj bi morala ti proč?"
\ rata so se zopet odprla in čudna prikazen je vstopila . . . Markiza se je zavzela. Diogen pa je omahnil nazaj v posteljo . . .
Ant. Mart. Slomšeka "Zbrani
Spisi" so zlata vredni. Škof Slomšek si je s temi spisi splel nesmrtni venec na polju slovenske književnosti. V teh spisih je vsaka beseda resen očetovski nauk, s katerim svari in uči svoj ljubljeni slovenski narod. Pred slabim svari, dobro priporoča. Vsakdo, ki to knjigo prečita se počuti ves drugi kot prej. Iz nje zajema polno kupo očetovskih naukov, ki vabijo in vodijo bravca h samemu dobremu in koristnemu Ja življenje! in po smrti.
V	prvem delu svojih spisov razpravlja prevz. pisatelj v šolsko odgojo in vzgojo. V drugem delu se bavi s šaljivo vsebino prirejeno za mladino. V tretjem delu je zbrano podučno berilo, o katerem bi se lahko reklo da je samo zlato zrnje.
V	drugem oddelku razpravlja o narodni politiki in o narodnem gospodarstvu.
V	tretjem oddelku je zbrano raznotero podučno berilo.
Knjiga obsega 428 strani in stane $1.25. Naročite jo od Knji-j garne "Edinosti", ki jo ima v ! svoji zalogi.
dem, ki so podvrženi raznim leznim bo ta knjiga kot
dobrodošla.
Knjiga obsega 410 strani i, stane s poštnino 8oc. Naroct jo od Knjigarne Edinosti, ki
ima v svoji zalogi.
-o——i
Nekoč je vedla pot kralja A. leksandra, gospodarja obeh kon cev sveta, iztoka in zapada, m mo blazneža. Kralj mu pravj** "Izpros^ si-od mene milosti!" "
Blaznež odgovori: "Muhe • nagajajo. Zapovej.jim naj neh^
Kralj reče: "Zahtevaj kaj dru, gega, kar bo v moji moči!"
Tu odvrne norec: "Česa naj te prosim, ako ti ni pokori niti muha?!"	*
^te
Angleščine
se naučite brez učitelja, ako si naročite knjigo,
"Angleščina brez učitelja."
Knjiga obsega 102. strani, vsebuje besednjak, ki o-značuje obenem tudi izgovorjavo angleških besedi. Zatem razne navadne pogovore in razgovore. Knjiga je zelo priporočljiva. Stane s poštnino samo 35c. Pišite po nja na:
KNJIGARNA EDINOST, 1849 West 22nd Street,	Chicago, 111.
VAŽNO!
Starokrajske Banke, na primer: SLAVENSKA BANKA D. D., ZAGREB, PRVA HRVATSKA ŠTEDIONICA. ZAGREB, FRANCOSKO—SRBSKA BANKA, BEOGRAD, plačajo na terminirane uloge do 6% na letne obresti. Ako nameravate poslati vaš denar na hranilne uloge, pošljite mi dolarje in jaz bom te preračunal v dinarje in jih odposlal v stari kraj. VLOŽNO KNJIŽICO vam čimpreje preskrbim.
DOPREMLJAM ROJAKE IZ KRAJA! POTNIŠKI ODDELEK! VLOZNI HRANILNI ODDELEK! Pišite za pojasnila!
EMIL KISS, BANKIR
133 SECOND AVE., NEW YORK. CITY
-O-

SO. CHICAGO
Slovencem v So. Chicago in okolici naznanjam, da »em prejel veliko zalogo najboljših, trpežnih črevljev za može in fante, dekleta in žene, kakor Judi za dečke in de-klicey'Zlasti za šolarje dobite pri meni močne trpežne črev-lje.
Pri meni dobite črevlje vsake vrste, v vseh velikostih po zmernih in nizkih cenah.
Dobro blago za zmerno ceno je moje geslo 1
Slavnemu občinstvu se toplo priporočam za obilen obisk!
"SVOJI K SVOJIM r
ANTON BAKSE
SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. 9534 — Bwing Avenue.
0

TrgovinaTz železnino in pohištvom
Pri nas dobite najboljše barve "paints" in raznovrstne varniše. Ta mesec bom pričel tudi plum-" bersko obrt, za pomoč bom dobil Mike Černeta, ki je znan knt eden izmed najboljših plumberjev na to stran Dulutha.
Za vse slučaje se obrnite na:
JOSEPH SLOGAR
Trgovec z železnino in jvHštvom, ELY, MINN.

Cerkvene pesmarice za mladino
1
smo prejeli iz starega kraja. PARTITURA stane 75c.. Posamezni glasovi 20c. Ker smo prejeli le omejeno število, priporočamo, da kdor jih želi, naj jih n*aroči takoj dokler zaloga ne poide.
KNJIGARNA EDINOST
1849 West 22nd Street,	Chicago, 111.
"Nasveti za hišo in dom" je
knjiga, ki je za vsak slovenski dom velike važnosti, in brez katere bi nobena slovenska gospodinja in noben slovenski gospodar ne smel biti. Knjiga razpravlja o vseh panogah človeškega življenja. Gospodarju je ta knjiga najboljši svetovalec pri gospodarstvu. Zlasti farmarji bi ne smeli biti brez nje. — Gospodinji podaja številne nasvete, kako voditi gospodinjstvo in v njej se najdejo tudi vsi drugi važni nasveti, ki jih gospodinje često-krat potrebujejo, a jih ne morejo dobiti nikjer. Spoh gospodinja najde v tej knjigi vse, ki ji je potrebno v kuhinji, pri pranju, pri vzgoji otrok itd.
Dalje knjiga nudi razne nasvete proti raznim boleznim, kako jih zdraviti in podaja zato navadna domača zdravila. Lju-
J.KOSMACH
1804 W. 22nd St. Chicago, III
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih
BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ TA. KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Naiboliše delo. nainižie cene
Prevzamem barvanie hiš zuna in znotrai. vokladam stensk'
naoir.
Pozor! Pozor!
Samo edina ALRJEN-TINKTURA na svetu ji za moške in ženske lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati in potem lepo in krasno rastejo. Velika steklenica stane $3. —, srednja steklenica $2. —, s poštnino. Za vse drugo pišite po cenik, ga pošljem zastonj.
Jakob Wahcic
1434 E. 92. Str. CLEVELAND, OHIO.
CLEVELAND, OHIO.
Slovencem v Clevelandu in okolici naznanjam, da imam veliko zalo«« najboljših trpežnih čevljev. Vitki vrste po zmernih nizkih cenah.
Rojakom se toplo priporoiaal
FRANK GABfcENJA 6630 St. Clair Ave. deveta* 0
Tel: Rosevelt .8221.
L. STRITAR
2018 W. 21 st Place
Dovaža premog — drva — prevaža pohištvo in vse kar spada v to stroko. Vsem se naj topleje priporoča !
Pokličite ga po telefonu!
FRANK GIMPEL,
Slovenski zidar in kontraktor se prav toplo priporoča bratom Slovencem in Hrvatom v Dnto-thu in okolici.
Delo dobro in garantirane.
1315 —101 Ave. W. New Dniuth

\7m~t
Gregor in črna smrt^^l
J > J*e zanimiva knjiga, ki jo je izdala Slovenska Matica. Po-< vesti so zelo poduči j i vi in obenem jako prikupi j ive či-tateljem. Knjiga 126 strani. Stane samo 50c. Naročite jo od:
KNJIGARNE EDINOSTI, 1849 West 22nd Street,	Chicago, III.
DOIACE PITO!
S! naredite lahko po tvojem okusu, ako kupite pri NAS:
"HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVOf
Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno.
M-A L—TEEN—MALT—EXTRACT CO. Jos. Bielak, lastnik Street, .... , CHICAGO, ILL.
List Edinost
je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo služite se lista za Vašo reklamo, dm jo list ponese na pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPBŠNL
Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati ▼ listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA,
ako ob raznih prireditvah in kampaniah oglašajo * našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-slovensk6 domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj I
NAŠA TISKARNA
je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društva m, trgovcem i® posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
. Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajtt nas za cene. predno oddaste naročilo drugam. Ako le ts storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mil
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo še tako
malo ali veliko. Poizkusite pri nasi
TISKOVNA DR. 'EDINOST
1849 W. 22nd Street Chicajro. W-
Phone: Canal 009!.	......