Ijani je te dni prevzela od železniškega gradbenega podjetja novo zgrajeno progo Lupoglav —Stalije v dolžini 53 km. V zadnjem času so napravili še drenaže na mestih, kjer se je to izkazalo kot potrebno, in zavarovali nasipe. Sedaj . se bo začel redni prevoz raškega premoga po novi progi in dalje v notranjost države, tako da bo odpadla potreba prevažanja premoga po morju do Reke in zopetnega prekladanja na vagone. Glede na povezavo raškega premogovnega bazena z železniškim omrežjem, se raški rudarji pripravljajo, da bodo v juniju nadalje povečali svojo proizvodnjo in v celoti dosegli polletno plansko nalogo. Nova proga poteka nedaleč od novega rudnika Podpičan, ka doslej hi mogel razviti svoje proizvodnje.
Temeljita naloga us
zoper birokracijo in centralizem, ki se uspešno izvaja v naši državi.
-■ Predsednik-- Vivoda - je navedel, da so bili v Sovjetski zvezi leta 1938 ~staeeki—za upravni državni aparat 4 dn pol milijarde rubljev in da so se z zadnjim proračunom dvignili že na 14.4 milijarde rubljeV. V naši državi pa se uvaja takšen sistem državnega gospodarstva, ki jamči za maksimalno samoupravo delovnega ljudstva po delavskih svetih v podjetjih, državljanskih svetih pri ljudskih odborih dtd. in se tako pre-
Na II. kongresu Sindikata uslužbencev državnih ustanov Jugoslavije, ki je bil v nedeljo m ponedeljek v Beogradu, sta predsednik osrednjega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj in predsednik centralnega odbora Sindikatov nameščencev državnih ustanov Marjan Vivoda v svojih govorih poudarjala, da je temeljito izobraževanje v političnem in strokovnem pogledu zelo važna naloga sindikata in vseh uslužbencev naših državnih ustanov. Sindikalne organizacije in sami člani imajo velike naloge v boju
Cena 6 din
. LETO XIII, ŠTEV. 130 1
Direktor: Radi JEnhaba — Odgovorni a rednik: Sergej Vošnjak — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca« — Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva ulica t, telefon 55-22' do 55-28 — Uprava: Ljubljana, Čopova ul. 51/111. telefon 45-75 In 46-21 — Oglasni oddelek:	Ljubljana.
Kardeljeva nil's s, telefon 38-96 za ljubljanske naročnike 24-83. za zunanje 38-32 — Poštni predal 28 — Tek. račun NB 601-90321-0 — Mesečna naročnina 140 din
POLOŽAJ V NEMČIJI
Meja med Vzhodno hi Zahodno Nemčijo če vedno zaprta
Zmeda v zahodnem Wilhelma Piecka — day Timesa«
'Berlinu — Komentar
Poziv y>Sun-
Berlin, 2. junija (Reuter). Vzhodna Nemčija je že drugi dan prepovedano ozemlje za vse Nemce iz Zahodne Nemčije 'in Zahodnega Berlina. že pred šestimi dnevi je vlada Vzhodne Nemčije objavila, da Do mogoče priti na ozemlje Vzhodne Nemčije samo s posebnimi dovoljenji, ni pa povedala, kdo bo ta dovoljenja izdajal. Včeraj zgodaj zjutraj je vzhodnonemška policija prepovedala vsem Nemcem iz Zahodnega Berlina vstop na ozemlje Vzhodne Nemčije, nato so to prepoved preklicali in jo zopet uvedli, tako da sedaj vlada na obeh straneh velika zmeda. Za transport med Vzhodnim in aZhodnim Berlinom niso bile uvedene omejitve, pa tudi avtomobilska cesta Helm-stadt—Berlin med Zahodno Nemčijo in Zahodnim Berlinom ni zaprta, razen za britanske in ameriške patrulje- Ze sedmi dan pa so prekinjene telefonske zveze med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom.
• Meja med Vzhodno in Zahodno Nemčijo pa je od sinoči dalje v dolžini 70 km zaprta. Sovjetske oblasti so tudi ustvarile notranjo cono, široko 5 km. Vsi protesti zahodnih velesil so bili do sedaj brezuspešni.
Predsednik vzhodnonemške re-
Po
pomoti“
publike Wilhelm Pieck je včeraj pozval Nemce v Zahodni Nemčiji, naj zavrnejo poziv za pri-ključ;tev k evropski armadi, za plačevanje davkov itd. Po Piek-kovi ocenitvi vodi splošna pogodba z Zahodno Nemčijo v voj. no in v uničenje nemškega naroda, medtem ko vodi sovjetski predlog — tako zatrjuje Pieck — v mir in vzpostavljenje nemške enotnosti. Predsednik vzhod-
nonemške republike je pozval Zahodne Nemce, naj se bore z vsemj sredstvi proti splošni pogodbi in za razgovore med štirimi velesilami po sovjetskih predlogih.
Poslednji dogodki y Nemčiji so predmet natančnih analiz v britanskem časopisju. Tisk sodi, da so se odnosi med vzhodom in zahodom poslabšali in da je zad. nje dni postala napetost v svetu večja. »Sunday Times« piše, da obstoja pri mnogoštevilnih svetovnih vprašanjih, zlasti kadar
Italijansko zunanje ministrstvo se je opravičilo našemu poslaništvu v Rimu zaradi incidenta, ki se je pred nekaj dnevi pripetil svetniku poslaništva Dušanu Fortiču. Škandalozno obnašanje rimske policije nasproti našemu diplomatskemu predstavniku, kateremu so zaplenili celo prevod govora podpredsednika jugoslovanske vlade Edvarda Kardelja, opravičuje italijanska oblast s pavšalnim zagotovilom, da je išlo za pomoto«.
Italijanska republika se ima za urejeno in civilizirano državo: iz tega bi človek sklepal, da so njeni uslužbenci tudi civilizirani in da v redu opravljajo svojo službo: od policijskih organov v prestolnici pa bi vsekakor pričakovali, da vedo. kako je treba ravnati z diplomatskimi predstavniki tujih držav! Res naivni bi bili, če bi verjeli opravičilu, da gre zgolj za »neprijeten primeri.
Gonja, ki jo italijanski politični in državni krogi že dolgo vodijo proti naši državi in vsemu, kar je jugoslovansko, je pokazala, da ne pozna mej. Ce bi šlo res samo za »pomoto«, potem bi policistom, ki se jim je zdel svetnik Fortič »sumljiv«, zadostovalo svetnikovo pojasnilo, ko se je legitimiral kot diplomatski uradnik, ki ga ščiti popolna imuniteta. Tudi na policijski stražnici si niso bili takoj na jasnem, kaj naj napravijo z jugoslovanskim diplomatom, ki so mu, ne oziraje se na vsa določila o pravicah tujih diplomatov, odvzeli spise, ki so bili njegova last. ~
Italijansko zunanje ministrstvo se je pač opravičilo, kajti škandal z jugoslovanskim tiskovnim atašejem gotovo ni ostal neopažen v rimskih diplomatskih krogih, naš odpravnik poslov pa je odločno protestiral pri samem italijanskem ministru s posebno noto. Ob tem incidentu pa se nehote spomnimo na podobne metode diskriminacije, zapostavljanja-in preganjanja, ki so jih jugoslovanski diplomati doživljali po 1. 1948 v informbirojskih državah. Rimske metode se prav malo razlikujejo od podobnega ravnanje v Pragi, Budimpešti, Sofiji in drugod. ■ V bistvu gre za isti način izražanja sovražnega razpoloženja vladnih krogov nasproti Jugoslaviji in zato ni mogoče iti mimo tega z »vljudnim« zagotovilom, da gre za »pomoto«, kajti ob istem času so v Rimu uprizorili klevet-niško gonjo tudi proti jugoslovanskemu vojaškemu atašeju polkovniku Kodriču. In, ali ne diši vse to ravnanje po fašističnih metodah, kjer se marsikaj Zgodi »po pomoti«?
Durban, 2- junija (Reuter). V južnoafriški pokrajini Natal se je pojavilo močno gibanje za odcepitev od Južnoafriške unije. Voditelji tega gibanja zatrjujejo, da je Malanova vlada prekršila ustavo z uvedbo vrhovnega parlamentarnega sodišča, ki odpravlja neodvisnost sodišč v Južnoafriški uniji in prenaša najvišjo sodno oblast na osrednji parlament, v kate-
Brazilski veleposlanik pri Slaršaln
Beograd, 2. junija. Predsednik zvezne vlade, maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito je sprejel danes ob 10 dopoldne v Belem dvorcu g. Ruya P'beiro Couta, novoimenovanega izrednega in opolno-močenega veleposlanika Združenih drža*. Brazilije v Jugoslaviji.
Ameriški filmski režiser Slavk« Vorkapič prišel v Jugoslavijo
Reka, 2. junija. Danes popoldne je prispela v reško luko iz Amerike oceanska motorna ladja »Srbija«, ki je pripeljala 4500 ton raznega tovora, med drugim tudi mast. S parnikom je prispelo 31 potnikov, od katerih je 20 jugoslovanskih Američanov, ter 11 Jugoslovanov. Med potniki je tudi nekaj Slovencev. Najznamenitejši potnik, ki je prispel s to ladjo, pa . je Slavko Vorkapič, ki je znap v Ameriki kot edini filmski režiser jugoslovanskega porekla. Slavko Vorkapič bo ostal več mesecev v naši državi ter bo imel predavanja na filmski visoki šoli v Beogradu. Snemal bo tudi več filmov. Izvedelo se je, da se zanimajo za snemanje v Jugoslaviji tudi nekatere ameriške filmske družbe-
rem prevladujejo Mallanovi nacionalisti.
Natal, v katerem je britanski vpliv odločilen, ima velika nahajališča premoga, sladkorne plantaže in zelo razvito gozdno industrijo, tako da ima pogoje, da bi lahko obstajal kot samostojna država, če bi izstopil iz unije. Natalsko pristanišče Durban je eno izmed največjih na južni polobli. Opazovalci domnevajo, da bi Vel. Britanija utegnila podpreti stališče Natala, dvomijo pa, da bi Mallanova vlada privolila v odcepitev te pokrajine.
Britanski tisk o Južni Afriki
London, 2. junija (Tanjug). Vodilna britanska časnika posvečata v svoji včerajšnji številki uvodnike južnoafriškim problemom. Britanski tisk zadnje tedne večkrat ostro graja rasistično in protidemokratično politiko južnoafriške vlade in njenega predsednika dr. Mal-lana.
»Britanija ne more mirno gledati, kako Južna Afrika politično propada«, piše »News Chronicle«. Časnik zahteva, naj bi dobilo ljudstvo Južne Afrike pomoč, da bi v tej deželi vnovič vzpostavili zakonske pravice.
Britanski »Daily Herald« piše, da dr. Mallan krši najbolj temeljne človečanske pravice in da takšna politika južnoafriške vlade vse preveč spominja na Hitlerja. Časnik piše, da bri-
novo
moga
juniju proizvodnjo
Avstrijskim nacistom ni všeč ameriški veleposlanik
za okrog 600 bivših vojnih ujetnikov, ki so se vrnili iz ujetništva v ZSSR po aprilu 1949.
Dunaj, 2. junija. Nacistična avstrijska stranka »Liga neodvisnih« je zahtevala od predsednika Trumana, da odpokliče iz Avstrije ameriškega veleposlanika in visokega komisarja Wal-terja Donnelyja, ker se je »vmešaval v zakonodajo Avstrije«. Liga neodvisnih je bila ustanovljena 1949" in ima 15 sedežev v avstrijskem parlamentu.
Donnely je dal v zavezniškem nadzorstvenem Svetu za Avstrijo svoj veto na avstrijski predlog zakona, po katerem denaci-fikacija ne bi veljala za avstrijske naciste, ki so ostali v taboriščih vojnih ujetnikov po aprilu 1949. Ta predlog zakona bi veljal
Zadnje vesti
Washington, 2. jun. Vrhovno sodišče ZDA je po tritedenskem razpravljanju z večinskim glasom odločilo, da je bila zaplemba jeklarske industrije nezakonita. To pomeni, da bo morala ameriška vlada jeklarsko industrijo vrniti jeklarskim družbam.
Nekaj ur po odločitvi vrhovnega sodišča je 650.000 ameriških jeklarjev pričelo stavkati. Philliph Muray, predsednik Kongresa industrijskih organizacij je priporočil delavcem, naj zapustijo tovarne mirno, t. J. naj ne razbijajo strojev in tovarniških naprav. Istočasno je pozval industrijce, naj se pripravijo n» čimprejšnja pogajanja.
Še en neuspeh britanskih informbirojcev
London, 2. junija (Tanjug). V Shefieldu se je včeraj izjalovil drugi poskus britanskih inform-birojcev v zadnjem letu, da spremenili to mesto v svojo trdnjavo. Mladinskemu festivalu, ki ga je priredila informbiroj-ska stranka Velike Britanije, ni prisostvovalo več kot 200 manj zainteresiranih gledalcev. Med »mladinskimi« delegati so opazili tudi precejšnje število »nenavadno starih mladincev«. Znano je, da je svetovni kongres pristašev miru, ki je pod okriljem Moskve, skušati organizirati že lani svoj'sestanek v Shefieldu in da ga je moral imeti zaradi neuspeha v Varšavi.
POMEN VINODOLSKE
HIDROELEKTRARNE
gre za glavne probleme Nemčije in Koreje, velika negotovost. Bitka za Nemčijo med ZSSR in Zahodom, piše ta list, je dosegla odločilno stopnjo po podpisu splošnih pogodb v Bonnu. Moskva bo skušala preprečiti ratifikacijo teh pogodb, vendar pa še ni jasno kakšni bodo ruski ukrepi. Časnik sodi, kar zadeva sovjetske grožnje pred podpisom splošnih pogodb med tremi zahodnimi velesilami in Nemčijo, da so le-te samo okrepile sile zahodnih držav.
Gibanje za odcepitev Natala
od južnoafriške unije
2Vatal ima pogoje za samostojnost — Britanski tisk o Ju&ni Afriki
tanska javnost -izraža upanje, da bodo imeli Južni Afričani še priložnost izraziti svojo voljo na prihodnjih volitvah in pristavlja, da je »še mogoče najti mirno rešitev.«
Prevoz raškega premoga po novi progi Lupoglav— Štalije
2elezniška direkcija v Ljub-
V nedeljo je ob pomembni slovesnosti začela obratovati hidroelektrarna na Vinodolu, največji elektrifikacijski objekt, ki smo ga zgradili po osvoboditvi-
Vinodolska hidroelektrarna je velika pridobitev za elektrifikacijo Hrvatske in tudi Slovenije. Njena prvenstvena vloga je. nadomestiti manjkajočo energijo v dobi, .ko imajo hidroelektrarne na Dravi in Soči premalo vode. Po svoji zmogljivosti bo vinodolska elektrarna, ko bo docela zgrajena, lahko krila ne le primanjkljaj ob nizki vodi na naših velikih rekah, marveč bo lahko dajala tudi velike količine električne energije v rednem obratovanju. Sedaj morajo elektrarne v Sloveniji dajati sosednji Hrvatski na leto okrog 250 milijonov kilovatnih ur električne energije, panes slovenske elektrarne nimajo večjih težav nuditi Hrvatski to energijo. Ko pa bodo dovršeni veliki ključni objekti v Sloveniji, zlasti ko bo začela obratovati tovarna glinice in aluminij? v Strnišču, pa bo Slovenija sama potrebovala to energijo in bo potrebpvalavob nizki vodi še pomoč.
Nova hidrolektrarna Vinodol pomeni skupaj z nedavno dovršeno hidroelektrarno Ozalj II. bistveno zboljšanje lastne preskrbe Hrvatske z električno energijo. Se letos pa bo začela obratovati tudi nova termoelek-
zaHrva tsko in Slovenijo
trama Konjščina v Hrvatskem
Zagorju.
Stroški za gradnjo hidrocentrale Vinodol so bili sicer veliki, vendar se bodo kaj hitro izplačali, ker nam bo ta hidroelektrarna dajala najbolj dragoceno električno energijo, nam. reč v dobi, ko bi morali sicer močneje vpreči v proizvodnjo termoelektrarne, ki proizvajajo mnogo dražjo energijo.
Prvi agregat vinodolske elektrarne bo zaenkrat lahko izkoriščal le vodo iz umetnega jezera Bajer, kmalu pa bodo postavili drugi in pozneje tretji agregat, vsak po 28.000 kilovatov, kajti še letos bo v glavnem zgrajena velika zemeljska pregrada v dolini Lokvarke, kjer bo nastalo drugo, mnogo večje umetno jezero s 30 milijoni ku-bikov vode, v tretji etapi pa bodo zgradili še umetno jezero Križ s 5.7 milijona kubikov vode. Ko bo imela elektrarna na razpolago vso to vodo, bo z vsemi tremi agregati lahko dajala 84-000 kilovatov in bo sposobna kriti tudi največje konice obtežbe v elektroenergetskem sistemu Hrvatske in Slovenije.
Vinodolska elektrarna bo izkoriščala vodo iz umetnih jezer v glavnem le tedaj, kadar elektrarne Zahodne Hrvatske in Slovenije ne bodo mogle dajati dovolj energije, ker bo na ta način zmogljivost vinodolskega
sistema najbolje Izkoriščena. Sodelovanje med elektrarnami Slovenije in Hrvatske v smeri medsebojne pomoči bosta regulirala glavni dispečer električne energije v Ljubljani in glavni dispečer v Zagrebu, ki bosta v stalni medsebojni zvezi. Ob takem sodelovanju bomo lahko prihranili precej premoga v naših termoelektrarnah, ki bodo vključene le tedaj, ko ne bo dovolj cenene električne energije iz hidroelektrarn energetskega sistema Hrvatske in Slovenije.	M. B.
Obnavljanje jugoslovanske svobodne cone v Solunu
V kratkem bomo začeli obnavljati našo svobodno cono v solunski luki, kd je med vojno zelo trpela, tako da cone še ne moremo uporabljati za uvozni in izvozni promet. Pred vojno je šlo čez jugoslovansko svobodno cono v Solunu na leto okrog 250.000 do 300.000 ton blaga. Obnovljenje-prometa čez svobodno cono v Solunu bo znatno olajšalo našo trgovinsko izmenjavo z deželami Bližnjega in Daljnega vzhoda. Jugoslovanska svobodna cona v Solunu je bila ustanovljena leta 1913 s konvencijo med takratno Srbijo in Grčijo, leta 1923 pa je bila konvencija obnovljena z veljavnostjo 50 let.
izobrazba je važna
naših državnih ustanov
Predsednik MLO Jaka Avšlč pripoveduje pionirjem • Junaških partizanskih borbah
Ljubljanski pionirji v naravi
Folklorni ansambl LR Srbije pri lordu Beaverbrookn
London, 1. junija (Tanjug). Člani državnega ansambla narodnih' plesov Srbije, ki z velikim uspehom gostujejo v Londonu, so bili včeraj gosti lorda Beaverbrooka. Naši umetniki so bili celo popoldne na posestvu bivšega britanskega ministra in tam izvedli del svojega programa. Med gosti, ki so pozdravljali vsako točki programa, so bili bivši minister Brandon Brahen, štirje člani britanskega Zgornjega doma in znani karikaturist Lo% ,
V prijazni dolinici med Žleb. mi in Golim brdom, sredi košatih gozdov so se v nedeljo utaborili ljubljanski pionirji. Sonca, prekrasnega zraka, toplote ter hladne sence pod drevjem, veselja, tistega prešernega otroškega veselja, polnega radosti ter še obilo zabave povrhu — vsega tega je bilo v nedeljo tu na pretek.
Ob bistrem potoku so vrli pionirji in cicibančki terena »Tone Tomšič« ter šole na Ledini in Vrtači s pomočjo tabornikov postavili šotore- V sredini so zakurili velik taborni ogenj. Okrog njega pa so še v krogu zbrali vsi mladi izletniki. Prepevali so, vriskali in se šalili. Ko pa jim je spregovoril star partizan o junaških borbah in o krutih fašistih, so vsi obmolknili ter ga napeto poslušali. Posebno pa so se razveselili, ko je prišel med nje predsednik mastnega ljudskega odbora Jaka
Avšič. »2ivel naš general!« je
vzklikalo več sto drobnih glasov. Nato so ga dobili v sredino in tudi predsednik Avšič jim je moral pripovedovati o junaških partizanih. Povedal jim je, kako so tudi po gozdovih okrog Katarine kraljevali partizani ter tudi tu preganjali krute, zavojevalne fajiste. Tudi v teh lepih gozdovih v neposredni bližini Ljubljane so kurili partizani ravno take taborne ognje, kot so ga zažgali pionirji. Male, svetlikajoče očke so napeto sledile slehernemu gibu tov. Avši-ča. Kar prehitro je minilo njegovo pripovedovanje.
Bobnar je pionirje že klical v, vrsto za čaj. Požrtvovalne žene terena »Tone Tomšič« so ga skuhale v velikih kotlih sr^di gozda. Poleg sladkega čaja pa so pionirji dobili še vrečico slaščic. Iz vrste za čaj so jo mahnili k strelišču ob robu gozdne jase. Velik napis »Pozdravljeni
strelci-pionlrji!« je vzpodbudil tudi naj mlaj še, da so prijeli za puške — seveda samo za zračne — in pokazali, da znajo stisniti petelina. Na mizi pa je bilo za zmagovalce, toliko lepih, pisanih nagrad. Cez dobro uro je bobnar že spet vabil pionirje h kotlom po okusno kosilo. To je bilo spet letanja in ropotanja s kozicami. Nato pa spet nazaj k streljanju in igram ob veselih zvokih harmonike.
Starši so iz prijetne sence pod košatimi hrasti opazovali svoje malčke in se iz dna srca veselili z njimi. Zahvaljevali so se predstavnikom Zveze borcev in ostalih množičnih organizacij terena »Tone Tomšič«, ki so za njihove otroke preskrbeli tako lep dan. Toda ta se je kar prei hitro nagibal h koncu in pionirji so morali pospraviti šotore ter se posloviti od prijazne dolinice- Marsikateri pionir se je še ponoči v globokem spanju v lepih sanjah povrnil y njo. -ki
naša čedalje več poslov od izvršilnih organov na kolektive in samouprave delovnih ljudi. Z zadnjo reorganizacijo ljudskih odborov se je zmanjšal aparat za okoli 24.000 uslužbencev, ki so vsi dobili za ljudsko in državno skupnost drugo važno delo.
Govoril je tudi o napakah pri razmestitvi uslužbencev ter navedel za primer, da je na Hrvatskem od 4500 visoko kvalificiranih strokovnjakov v Zagrebu, Splitu, Osijeku in na Reki 2700 takih strokovnjakov, medtem ko je veliko pomanjkanje osebja z visoko kvalifikacijo v drugih krajih. LR Hrvatska ima 1546 pravnikov, službenih mestih v Za-jih je 693. Za pravilno razmestitev kvalificiranega osebja bi se morale v večji meri brigati sindikalne organizacije, prav tako pa bi morale skrbeti, da bi se njihovi člani bolj zavzeli za nadaljevanje in končanje svojih študij. V prvi vrsti pa morajo sindikalne organizacije skrbeti za ideološko izobrazbo svojega članstva.
Razprava o poročilih se še nadaljuje, ker se je priglasilo izmed delegatov mnogo govornikov.
Kongresa se, kakor znano, udeležujejo tudi predstavniki sindikalnih organizacij iz Francije in STO. Predstavnik francoske, generalne konfederacije kadrov R. Millot je kongres pozdravil s poudarkom, da je sodelovanje jugoslovanskih sindikatov v mednarodnem gibanju pomembno in važno zlasti v borbi za varstvo sindikalnih pravic.
Predstavnik Enotnih, razrednih sindikatov STO Giordano Luxa pa je med kongresom govoril s sodelavcem Tanjuga tudi o zadnjih volitvah v Trstu ter dejal, da so postali kom-informovci zavezniki neofašistov v borbi proti demokratičnim silam, zlasti pa v borbi proti Slo-vansko-italijanski ljudski fronti.
Pri teh volitvah so kominfor-movci izgubili 5000 glasov in so to predvsem delavski glasovi. Imeli pa bi še večjo izgubo, če se ne bi bili Vidaliju pridružili tudi iz cone B pribegli iredentisti. »Delavstvo,« je naglasil Luxa, »čedalje bolj spoznava cilje kominformovcev in čedalje bolj je pripravljeno braniti svojo neodvisnost Volitve so pokazale, da so se sile, ki se bora za neodvisnost, utrdile.«
Otvoritev letalskega prometa Zagreb—Reka
Reka, 2. junija. Davi ob 8. je pristalo na reškem letališču potniško letalo Jugoslovanskega Aerotransporta, ki je pripeljalo prve potnike iz Beograda in Zagreba. Ob 10.45 je krenilo prvo letalo z Reke v Zagreb. S tem je bila otvorjena letalska proga Zagreb—Reka v letošnji sezoni,
POLITIČNI POLOŽAJ V JUŽNI KOREJI
Južna Korefa grozi, da bo izgnala ustanove OZN
Fasan, 2. junija (Reuter): Južnokorejska vlada je včeraj sporočila; da bo ukazala posameznim ustanovam OZN jn ustanovam ameriške vlade, naj' zapuste Korejo, če se ne bodo prenehale vmešavati-v notranje zadeve Južne Koreje. Predstavnik južnokorejske vlade je na tiskovni konferenci izjavil, da so se komisija OZN za združitev in obnovo Koreje, ameriška državna informativna služba in radijska postaja Glas Amerike v preveliki meri zanimale za notranje zadeve Južne Koreje. Komisija OZN za združitev in obnovo Koreje je namreč pred nekaj dnevi očitala predsedniku Južne Koreje Sing Man Riju, da se ni zmenil za odločitev na-
rodne skupščine, da naj ge razveljavi zakon o izrednem stanju, po katerem je bilo pretekli teden aretiranih več članov skupščine.
Danes je prispel v Fusan, general Mark Clark, poveljnik zavezniških sil na Koreji. V prihodnjih dneh se bo sestajal s predsednikom južnokorejske republike Sing Man Rijem. UP poroča, da je Sing Man Rij že pri prvem sestanku izjavil, da politična kriza v Južnj Koreji ne bo imela vpliva na položaj na bojišču in je obljubil generalu Clarku, da ne bo umaknil južnokorejskih čet z bojišča za izvedbo ukrepov, ki so v zvezi z izrednim stanjem.
General Mark Clark prispel v Fusatf — Isjava Trygve Lie ja —• Mnenja indijskiH listov — Ameriški vojaki delajo red na otoku Mod je s pomočjo tankov
Kot poročajo, bo general
Mark Clark svetoval Sing Man Riju, naj razveljavi izredno stanje in izpusti zaprte poslance parlamenta. Pravijo tudi, da je prišel Mark Clark v Fusan posredovat zaradi stališča, ki ga zavzema južnokorejska vlada do raznih organov Združenih naro. dov.
Generalni sekretar OZN Trygve Lie je sinoči izjavil, da sedaj -ni več optimist glede zaključka mirovnih pogajanj v Koreji. Za slab napredek pogajanj v Pan Mun Jomu je krivo predvsem pomanjkanje dobre volje z druge strani.
Nasprotja okoli nemške
pogodbe
Poročila — predvsem iz 'Nemčije in Francije — govorijo 'o tem, da splošna pogodba med zahodnimi zavezniki in Adenauerjevo vlado ni naletela na odobravanje, pač pa da se že sedaj čuti proti njej velik odpor. Ta odpor grozi, da ne ta pogodba, ne pogodba o evropski obrambni skupnosti ne bosta ratificirani ne v Parizu ne v Bonnu ...
Za odpor, rekli bi lahko: za ogorčenje v Zahodni Nemčiji, govori predvsem odnos federalnih vlad posameznih dežel nasproti osrednji vladi v Bonnu. Zahodnonemški notranji minister je hotel ob podpisu splošne pogodbe na palači bonnskega parlamenta izobesiti zastave vseh nemških dežel. Toda deželne vlade so se temu odločno uprle! Obenem s tem pa je treba opozoriti na stališče dr. Schumacherja in njegove stranke: socialni demokrati sedaj že s pravcato silovitostjo napadajo zunanjo politiko dr. Adenauerja in imajo pri tem veliko privržencev, ki, čeprav niso socialisti, odobravajo stališče dr. Schumacherja, češ da je treba zavreči vsak poskus, ki poglablja razdor med dvema Nemčijama, in da je treba •vprašanju zedinjenja vse Nemčije dati prednost pred vstopom Zahodne Nemčije v evropsko obrambno skupnost.
Upoštevati moramo pri tem tudi negodovanje, ki je nastalo v vladajočih krogih Vzhodne Nemčije, ki obsojajo i splošno pogodbo i pogodbo o evropski obrambni skupnosti kot »zločin nad Nemci«. Zapora meje med Vzhodno in Zahodno Nemčijo naj bi bila samo ena izmed represalij, ki jih pripravljajo sovjetske oblasti v Nemčiji. V tej zvezi se slišijo glasovi, da lahko pripelja izolacija med obema conama Nemčije do nove blokade Berlina, čeprav pravijo poročila iz tega mesta, da se Berlinčani ne vznemirjajo preveč zaradi {»oženj in ukrepov vzhodnonemške vlade. Britanski zunanji minister Eden se je pred dnevi iz Pariza odpravil v Berlin, češ da bo pregledal tamošnje britanske okupacijske čete, komentarji tega nenadnega obiska pa so bili mnenja, da gre v glavnem za demonstracijo zahodnih velesil, ki hočejo s tem obiskom poudariti svojo odločnost ostati v zahodnem delu Berlina za vsako ceno in ne glede na vzhodnonemške in sovjetske grožnje. Če ne bo drugih posledic sedanje napetosti v Nemčiji, lahko pričakujemo, da se bo na tem delu svetovnega dogajanja vsaj za nekaj časa zaostrila »hladna vojna«.
Odmev v Parizu je bil vse prej kot vzpodbujajoč za organizatorje evropske obrambne skupnosti. Posamezne stranke so imele svoje kongrese,
ki so razpravljali o tem trenutno najaktualnejšem problemu. Značilno je, da sta na kongresu radikalov zavzela isto stališče Herriot in Dala-dier (kar se redko zgodi!). Oba radikalna voditelja soglašata, da je treba začeti odločno borbo proti nemški oborožitvi in s tem v zvezi zavrniti tudi pogodbo o evropski obrambni skupnosti. Socialisti niso enotni. Večina, ki jo je vodil Guy Mollet, je sicer naklonjena vladni politiki, toda manjšina na čelu s poslancem Depreu-xom je dobila 1307 glasov od 3844 in se je postavila proti temu, da bi socialistična stranka podprla ratifikacijo obeh pogodb, ki vključujeta Zahodno Nemčijo V zahodnoevropski obrambni sistem. Desničarska De Gaulleova stranka je naravno proti, vendar so nekateri poslanci »gibanja za zbiranje francoskega naroda« izjavili, da bi v sedanjem primeru radi podprli Pinayeoo vlado. To sicer kaže na možen razdor med degolovci, toda kljub temu je jasno, da francoski desničarsko - nacionalistični krogi zavračajo sleherno »bratenje« z Nemci. Tudi v sami vladi ni enotnosti, kajti predsednik Pinay je nekoliko drugačnega mnenja kot njegov zunanji minister Schuman. Pred podpisom splošne pogodbe v Bonnu je prišlo skoraj do diplomatskega škandala, kajti Schuman je že bil s pooblastili v Bonnu, ko mu je Pinay sporočil, da mora zahtevati še »dodatne garancije«. Zadnji hip so visoki diplomati ta resnično neprijetni zapletljaj — zgladili, da bi »svečanost« ne propadla...
Bojazen Francije in njena zahteva po garancijah, če bi Nemci umaknili svoje čete iz evropske armade, merijo na to, da bi se ZDA in Velika Britanija bolj zavzele za Francijo kot pa za Zahodno Nemčijo, kateri Američani v veliko nezadovoljstvo Francozov skoraj preveč očitno prepuščajo vodilno mesto v Zahodni Evropi. Kaže pa, da. v Washingtonu niso preveč, navdušeni sprejemati še kakršne koli nove obveznosti na račun že preveč oklevajoče in zaradi tega nesolidne in nestabilne Zahodne Evrope, posebno, ker ni gotovo, kakšna bo ameriška zunanja politika po novembrskih volitvah v ZDA. Za takšno razpoloženje v Washingtonu je značilno, da je ameriška poslanska zbornica tik pred podpisom bonnske pogodbe zmanjšala obseg kreditov v okviru »Mutual Security Acta«, ki so namenjeni državam Atlantskega pakta. Kaže, da so v Ameriki precej nezadovoljni s pogoji,
ki jih postavlja francoska vlada, ko hoče večjo pomoč za vojno v Indokini in »proste roke« za vodstvo svoje kolonialne politike v severni Afriki, kar seveda zmanjšuje njen vojaški prispevek v Evropi.
Jasno je, da je takšno razpoloženje v zahodnih državah, posebno pa že orientacija precejšnjega dela javnega mnenja tako v Veliki Britaniji kot v Franciji in Nemčiji, ugodno za igro sovjetske diplomacije, ki spretno izkorišča nasprotja med zahodnimi državami za uveljavljenje svojih propagandnih gesel.
Vsekakor bo obdobje do ratifikacije omenjenih pogodb polno političnih dogodkov, doba diplomatske aktivnosti, razgovorov o možnostih zedinjenja Nemčije in organizacije Zahodne Evrope, kar bo gotovo pokazalo svoje posledice v bodočem razvoju odnosov v Evropi.	—sie
VOLITVE V ZDA
Indijski list »Amrlta Bazar
Patrika« piše, da daje čedalje bolj nemiroljubno stališče kitaj, skih in severnokorejskih zastopnikov zelo malo upanja za ugoden izid pogajanj. List mend, da bo prišlo do velike ofenzive severnih sil, če bo prišlo do prekinitve pogajanj.
Glede repatriacije vojnih ujet. nikov predlaga indijski list »Tribune«, da bi bila najboljša rešitev, če bi zaslišali vsakega posameznega ujetnika, ki noče domov v navzočnosti zastopnika njegove države in zastopnika ujetnikov ter pod predsedstvom nevtralne osebnosti.
Ameriški vojaki v vojnj opremi in s plinskimi maskami, podprti s tanki, so danes prodrli do taboriščnih barak na otoku Ko. dže, da bi snelj zastave in proti, ameriška gesla, ki so jih obesili kitajski in severnokorejski ujetniki. Ameriški vojaki so tudj zaprli širok prehod, ki so ga napravili ujetniki skozi žične ovire okolj neke barake. UP poroča, da je nemir v taborišču še večji, odkar je postalo znano, da bodo Američani razdelili velikansko taborišče v več manj--ših kakršne pravijo, da bodo laže nadzirali.
Kakor se je zvedelo, bo odpotoval britanski minister za ebrambo Alexander ta teden na Korejo, kjer bo na poziv poveljnika sil Združenih narodov generala Clarka pregledal položaje na bojišču.
Brezuspešna agitacija , francoskih informbi-
rojjcev
Pariz, 3. junija (UP). Francoska generalna konfederacija dela je pozvala sinoči francoske delavce, naj razširijo in združi-. jo stavke za izpustitev Jacquesa Dclosa. Kot znano, pošilja kom-informistično vodstvo takšne in podobne razglase že več dni, vendar zaman.
Položaj v republikanski stranki že ni jasen
General Eisenhower je prispel v Washington
New York, 2. junija (Reuter). Volilna kampanja pristašev generala Eisenhower j a in pristašev senatorja Tafta postaja zadnje dni čedalje bolj ostra. Poseben pomen pripisujejo izbirnim volitvam, ki bodo v torek v Južni Dakoti. To bo poslednje primerjanje sil med Taftom in Eisenhowerjem pred kongre". som republikanske stranke. V tej državi bodo izvolili 14 kandidatov, za katere se borita Taft in Eisenhower.
Mnogo bolj pomembne volitve bodo istega dne v Kaliforniji. Vendar pa ne Taft ne Eisehower nista kandidirala v tej državi, ki bo poslala 70 kandidatov na kongres republikancev. Podoba je, da bo celotna .delegacija te države pripadla guvernerja Warrenu, ki bo, kakor pričakujejo, dal navodila svojim kandidatom, naj glasujejo za Eisenhowerja.
Malik, predsednik Varnostnega sveta
New York, 2. junija \ (UP). Sovjetski predstavnik Jakov Malik je ta mesec predsednik Varnostnega sveta. Krogi OZN pričakujejo, da bodo Sovjeti izkoristili to okoliščino in okrepili svojo kampanjo, da bi korejsko vprašanje reševali v OZN. Kampanjo v tem smislu je začel Višinski na poslednjem zasedanju Generalne skupščine OZN lansko jesen v Parizu.
Po najnovejših podatkih ima senator Taft sedaj 421, general Eisenhower pa 382 delegatov.
General Dwight Eežlnhov/er je prispel včeraj v Washington, kjer so mu priredili sprejem z vsemi vojaškimi častmi. Pri sprejemu so bili med veleposlaniki držav-članic Atlantskega pakta tudi načelnik skupnega štaba ameriških oboroženih sil general Bradley, ameriški minister za vojsko Pace, minister za mornarico Kimboll in letalski minister Finletter.
General Eisenhower se je odpeljal z letališča v Belo hišo, kjer ga je sprejel predsednik ZDA Harry Truman.
Kaj nam je pokazal drugi
zagrebški vzorčni sejem?
Izidi panamskih volitev
Panama, 2. junija (Reuter). Prvak panamske »nacionalne patriotske koalicije«, polkovnik Jose Remon je bil včeraj razglašen za predsednika Paname na podlagi volilnih izidov z dne 11. maja. Remon je prišel na mesto Dominga Arosemena, ki je postal predsednik pred enim letorr po uporu, v katerem je izgubilo življenje približno 120 qs'-b. Opozicijske stranke zatrjujejo, da so bile volitve nepravilne, ker so Remonovi pristaši nadzorovali volilni aparat. Remon, je bivši poveljnik nacionalne policije.
Mandat novega predsednika republike traja 4 leta od 1. oktobra dalje.
Letos v začetku februarja «mo ob zaključku prvega vzorčnega sejma v Zagrebu opozorili na nekatere nezdrave pojave v naši trgovini, ki so na sejmu prišli do izraza. Trgovska podjetja, zlasti grosistična, so si na tem sejmu prizadevala zagotoviti si za vsako ceno čim več blaga, po možnosti kar za vse leto, kar vsekakor ni bilo v skladu z doseženo stopnjo stabilizacije na našem trgu in s stanjem v naši nadrobni trgovini, ki je morala že lani proti koncu leta ugotoviti, da potrošnik ne kupuje več vsega, kar mu trgovina ponudi, marveč temeljito izbira, zahteva kvalitetno blago in dobro pretehta, kaj bo kupil in koliko bo plačal. Teh sprememb na trgu pa trgovska podjetja, zlasti grosistična, takrat še niso pravilno ocenila. Posamezna podjetja so na tem sejmu prevzela tudi obveznosti, ki so znatno presegala razpoložljiva sredstva, oziroma bančni kredit. Uprava sejma je morala takrat na posebni konferenci opozoriti na škodljivost take psihoze in neupravičene nervoze.
Docela drugačno sliko nam je nudil drugi letošnji vzročni sejem v Zagrebu, ki je bil od 23. do 29. maja v novem delu zagrebškega velesejma in ga je, enako kakor prvega, priredila Trgovinska agencija FLRJ iz Beograda.
Nič ni bilo nervoze ali letanja za blagom. Predstavniki trgovskih podjetij^ ki so bili edini obiskovalci (prireditev ni bla odprta širši javnosti, kakor tudi ne v januarju), so si najprej dobro ogledali, kaj jim nudijo proizvodna podjetja, ki jih je bilo nad 600; nato pa so se šele odločili sklepati kupčije, Vse poslovanje je potekalo V znamenju dosežene stabilnosti tržnih razmer: nobene bojazni, da bi bla-a zmanjkalo, opreznost pri sklepanju kupčij in iskanje tistega blaga, ki najbolj ustreza potrebam trga in potrošnikov.
Medtem ko je na januarskem sejmu promet dosegel 40 milijard din, so na drugem sejmu razstavljalci po nepopolnih prijavah prodali v prvih štirih dneh za okrog 4.5 milijarde din J'1 a (od tega za 2.7 milijarde din tekstilnega blaga) in je tšo konca prireditve promet dosegel okrog 6 in pol" milijarde, torej znatno manj kakor v januarju in je to tudi spričo velikih nakupov na januarskem sejiliu. razumljivo. Trgovina je navzlic bogatemu in kvalitetnemu asor. timanu proizvodnih podjetij kupovala le tisto, kar potrebuje za takojšnjo dobavo, fiksnih terminskih poslov pa skoraj ni bilo. V ostalem pa tud: čas za ia sejem ni bil ravno primeren. Za poletno sezijo je bila prireditev prepozna, za jesensko in zimsko pa prezgodnja.
Posamezna podjetja, ki so prišla na trg z novimi proizvodi ali vzorci in z najboljšim kvalitetnim blagom, so navzlic splošni rezerviranosti kupcev dosegla kar lepe kupčijske uspehe. Pa tudi ne vsa. Tako je n. pr. podjetje »Jugovimi« poleg že znanih izdelkov ponudilo svoje nove proizvode, kakor lepe preproge, podobne linoleju,
Trgovinski sporaraiii med Japonsko in LR Kitajsko
Tokio, 2. junija (UP), Pekinški radio sporoča, da sta v Pekingu Kitajska in, Japonska podpisali trgovinski sporazum, ki določa zamenjavo blaga v vrednosti po 30 milijonov funtov šterlingov za obe stranki. Za Japonsko so sporazum podpisali zasebniki, »uradni predstavniki japonskih zasebnih trgovskih tvrdk«. Sporočilo pa ne omenja, kakšno blago je namenjeno za izmenjavo.
umetno usnje na tekstilni podlagi, ki lahko nadomešča tudi voščeno platno, vzorčaste namizne prte, trde ih mehke cevi itd-, pa navzlic velikemu zanimanju kupcev ni sklenilo toliko kupčij, "kolikor bi bilo upravičeno pričakovati. S številnimi novimi in visoko kvalitetnimi ter lepo opremljenimi izdelki se je pojavila industrija mila in parfumerijskih izdelkov, ki je navzlic ostri konkurenci zabeležila kar lepe kupčije. Isto velja tudi za tovarne alkoholnih pijač in bonbonov. Sploh je prireditev pokazala uspešno prizadevanje proizvodnih podjetij doseči najboljšo kvaliteto in nuditi trgu tisto blago, ki ga zahteva potrošnik. Lepe Uspehe je na sejmu dosegla tovarna glasbil iz Mengša, ki je sklenila kupčije za harmonike, kitare, tamburice, mandoline in bobne, največ pozornosti pa je vzbudil njen najnovejši izdelek: cenena in solidno izdelana majhna otroška harmonika s klaviaturo poldruge oktave in z osmimi basi. Na sejmu so se pojavila tudi razna manjša podjetja, kakor n. pr. tovarna igel v Kobaridu, tovarna učil iz Črnomlja ali podjetje »Niko* iz Železnikov, ki je razstavilo precizno analitsko" tehtnico. Najmanj zanimanja je bilo za usnje in čevlje, kovinske izdelke, kmetijske stroje in pohištvo. Industrija pohištva, ki je bila močno zastopana, ni dosegla kupčijskih uspehov, kakor je pričakovala glede na uvedbo triletnih potrošniških kreditov za nakup pohištva.
Med razstavljalci in obiskovalci, je vzbudila precejšnjo pozornost 'polemika, ki jo je spro-
žil zagrebški »Vjesnik« o tem, kdo je najbolj poklican organizirati vzorčne sejme. »Vjesnik« je očital Trgovinski «genciji.da je imela bolj pred očmi svoj zaslužek kakor pa potrebo, da se ta vzorčni sejem razvije v bodoči nacionalni sejem našega socialističnega gospodarstva in v revijo naših gospodarskih uspehov. Potrebo takega velesejma, dostopnega najširši javnosti, tem bolj občutimo, odkar je jesenski velesejem v Zagrebu dobil čisto komercialni izvozno-uvozni značaj. Perspektive razvoja vzročnih sejmov v nacionalne velesejme (pa naj si bodo v Zagrebu ali Beogradu) res ni mogoče pričakovati od podjetja, ki je še nedavno kot izključni monopolist prodajalo uvoženo kavo in drugo zelo iskano uvozno blago in se danes ukvarja z nalogo improviziranih sejmov, (ki je ne da iz rok), jutri pa bo morda že reorganizirano ali celo likvidirano.
K izvajanju »Vjesnika« j« treba zaradi informacije pristaviti, da je Trgovinska agencija FLRJ zaračunala razstavljalcem za vsak kvadratni meter razstavnega prostora po 1500 din in so morali razstavljalci samo za ' razstavni prostor plačati agenciji okrog 6 milijonov din, vsak obiskovalec pa je moral odšteti 500 din vstopnine. Tudi mnogi razstavljalci si žele, da bi se vzorčni sejem razvil v nacionalno velesejmsko prireditev, ker bi potem lahko s svojimi proizvodi seznanili najširšo javnost, predvsem potrošnike, sami pa bi laže spoznali njihove želje in potrebe trga.
tis).
Pater. Roman in naša
V	letošnjem letu je bila pri ljubljanskih frančiškanih vrsta predavanj, ki jih je vodil pater Roman. Velik plakat s pozivom na obilno udeležbo in geslom obveščajte se med seboj, je bil obešen v veži frančiškanske cerkve. Predavanja so bila namenjena predvsem srednješolski mladini.
V	prvih predavanjih je pre-cej abstraktno razpravljal o idealistični filozofiji. Poslušalce je pozval tudi k diskusiji. Nekdo ga je res vprašal, do kod gresta vera in znanost skupaj. Odgovoril je popolnoma demagoško s primerom o zaljubljenem parčku, ki gre skupaj do Tivolija, nato se pa loči in gre vsak po svoje. Ravno tako je tudi z vero in znanostjo. Bistvo prave znanosti je iskanje najvišje resnice, bistvo prave vere tudi iskanje najvišje resnice. Torej gresta vera in prava znanost vedno skupaj. Dobro bi bilo tukaj patra Romana vprašati, ali je bil Giordano Bruno, sežgan na grmadi, pristaš »neprave« znanosti, ali so bili Borgijci voditelji »prave« vere?
Svoje postavke pater Roman podpira z množico imen vseh mogočih znanstvenih avtoritet, ki so bili, kot pravi, dobri in verni kristjani. Med drugim je imenoval tudi Pasteura, slavnega francoskega bakterologa. Toda konkretno ravno pri njem je pater Roman, očitno »pozabil« povedat», da je Pasteur izrečno izjavil, da sta vera in znanost dve različni stvari, ki ne gresta skupaj.
Ko je govoril o človekovem značaju, je navedel tudi naslednji primer: dober tovariš da prepisati svojo matematično nalogo, medtem ko je drug skopuh in stiska svojo nalogo, čeprav se nalogi ne bi nič poznalo, če bi jo kdo prepisal. Ali torej pater Roman misli, da se pravo tovarištvo kaže v lobi, da da nekdo prepisati svojo nalogo ali misli, da se na ta način dviga znanje? Demagoški značaj izjave je na dlani.
mladina
Značilna za vzgojo patra Romana je tudi njegova izjava, da človek brez vere ne more biti moralen. Ta izjava je v nasprotju s tem, kar se danes uči po naših šolah. Nadalje pater Roman dostikrat poudarja, da je Cerkev moderna, toda kljub temu je odklonil odgovor na vprašanje, kaj misli o borcih za »vero in boga« med našo narodnoosvobodilno borbo. Nikoli ni obsodil duhovnikov, ki so morili s križem v roki. O tržaškem škofu Santiriu ja izjavil, da ima vsak človek lahko napake. Ali pater Roman misli, da Santin dela brez vednosti Vatikana, ravno tistega Vatikana, ki mu tudi sam služi?
Po nekaj predavanjih teoretične predpriprave je pater Roman začel zelo energično pozivati prisotne, naj povsod širijo svoje prepričanje in naj diskutirajo s tovariši.
Kdo pa so prisotni? Jedro tvorijo priznani reakcionarji kot so sinovi belogardističnih oficirjev, bivši belogardisti sami, sinovi razlaščenih trgovcev, bivših kulakov in nazadnjaški del malomeščanstva. Te ljudi torej pater Roman poziva, naj povsod širijo svoje prepričanje! Da to prepričanje ni samo verskega značaja, so že dokazale med drugim tudi protinacionalne izjave, ki jih posamezniki širijo med mladino glede Trsta,
Se marsikaj bi se dalo povedati o predavanjih patra Romana, .toda že to popolnoma osvetljuje njegovo vlogr v kampanji, ki jo danes vodi del katoliške duhovščine s škofom Vovkom na čelu.
Zahteva poštene mladine je, da se tak verouk nikoli več ne ponovi.
Zgodovina naše narodnoosvobodilne borbe nas je dovolj seznanila z ljudmi, ki danes hinavsko molijo, jutri pa zavratno morijo.
^mi LTliBKI BAKI. > 9 I 3 -
Simfonični koneert novih del
sodobnih siovenskih skladateljev
Dirigent: Jakov Cipci
I.	0 programski politiki
Z intervencijami na vseh na" Sih forumih, s protesti in prošnjami so štirje slovenski sklada, telji dosegli pri upravi Slovenske filharmonije ta večer slovenske glasbe, ki je privabil na premiero polno dvorano zainteresiranega občinstva, vtem ko je bila repriza v znamenju krize v koncertnem obisku slabo obiskana. Uprava SF ima dvojno merilo za sprejem naših del na program: Za eno ni potrebna ne komisija ne umetniški svet, za druga pa so potrebna komi-.sijska poslušanja, na katerih Izvaja orkester V naravnost škandalozni obliki tudi dela nezaželenih skladateljev, nakar jih komisija, ki ne dobi niti partitur na vpogled, odkloni. Tudi argument, da naša dela odganjajo publiko, velja samo
za nekatera dela saj smo letos slišali kar tri velika Škerjančeva dela na simfoničnih koncertih. Te metode so zgrešene in vodje ustanov, ki nimajo pravega odnosa do vse naše glasbene ustvarjalnosti, ne bj smeli biti na tako odgovornem mestu.
Gledanje upravnika na tak nezaželeni program se je prenesel tudi na orkester, ki je zelo otežkočal delo dirigentu Cipciju, ki se je tokrat, čeprav niso bila vsa dela enako kvalitetna, z resno in požrtvovalno energijo lotil studija teh del. — In prosim: za študij štirih novih del je dal upravnik na razpolago štiri skušnje, ko vendar vsak dirigent ve, da že korekture neizogibnih napak pri novih delih vzamejo polovico skušenj. Tako se je zgodilo, da je prišel zadnji stavek Prekove simfonije v delo šele v zadnji uri pred generalko. Le rutini orkestra in ekspeditivnosti dirigenta Cipcija se je zahvaliti, da so dela vsaj
gladko tekla. Ni pa moglo biti govora o kaki detajlni izpiljeno, sti, saj niti notalno niso bila dela izvedena brezhibno, kar gotovo ni krivda dirigenta, ki ga poznamo kot enega najvestnej-ših delavcev na polju naše glasbe. Zanimivo je tudi, da je bila v vprašanju ponovitev koncerta, češ da se zaradi slabega obiska ne izplača, čeprav je premiera prinesla inkaso, ki je kril stroške drugegg, večera. Upravnik je otežkočal koncert, čeprav so trije od štirih komponistov ab-solvirali kompozicijo pri njem.
Drugo vprašanje je kvaliteta izvedenih del: to je: ali bi pri katerem od njih ob|tojal razlog, da se sploh ne pusti izvajati. Megalomanski princip, da morajo biti naše skladbe na ravni skladb najvidnejših evropskih skladateljev, če hočejo biti izvajane, je treba seveda ovreči, ker čeprav imamo nekaj takih skladb, ki vzdržijo evropski Kriterij, so tudi te skladbe — čeprav reklamirane kot viški slovenske tvornosti — dosegle pri izvedbah v inozemstvu zelo povprečne, delno tudi negativne ocene. Pri uporabi absolutnega merila to tudi ni čudno, kajti komponista, ki bi dosegel ne samo po kompozicijski tehniki, ampak tudj po osebni noti in
nacionalni svojskosti v internacionalni primerjavi priznanje adekvatnosti ali pa celo superiornosti, mi Slovenci še nimamo. O tem si moramo biti na jasnem — o tem bi si bil takoj na jasnem vsak zunaj stoječi razgledan glasbenik, ki bi presojal našo glasbeno tvornost. Torej: skromnost, zmernost in upoštevanje pomanjkanja tradicije v naši glasbeni tvornosti bi moralo biti vodilo pri presoji mladih skladateljev.
Vtis, ki ti je nehote ostal od tega koncerta, je bilo veselje, da imamo pri nas naenkrat toliko mladih ljudi, ki obvladajo velike oblike, ki znajo dostojno pisati za simfonični orkester, kar je bilo še pred nekaj desetletji redko tvegan poskus za vsakega doma živečega slovenskega skladatelja. Poglejte si to neskončno vrsto komponistov okoli »Novih akordov«! Kje je kakšna simfonija? 2/ vsem eden ali dva in to ponesrečena, skromna poskusa. Danes pišejo sim. fonična dela od mlajših: Ciglič, Krek, Lajovic (ml.), Lovec, Mi-zerit, Prek, Ramovš i. dr., od starejših Arnič, Bravničar, Lajovic, Lipovšek, Kozina, Kogoj, Škerjanc, Švara, Zebre i. dr. Torej v imenih velik razcvet.
Ysi mlajši s iztfejge Kreka pa
niso imeli do dane», to je dve do tri leta po absolventskem koncertu niti ene izvedbe svojih del, kar ima čisto jasno za posledico, da ne komponirajo več, da se ne razvijajo in da -vidijo v komponiranju gimfon. glasbe neko naporno, nehvaležno in nepriznano delo, ki je povrhu vsega še nezaželeno od tistih, ki imajo v rokah vse možnosti, da onemogočijo njih izvedbo.
Akcija štirih mladih ' komponistov, da se te metode onemogočijo in da tako gledanje na
našo tvornost ožigosa, je našla pri merodajnih faktorjih razveseljivo umevanje in tako smo prišli do tega koncerta. Take intervencije bodo žal še vedno potrebne in to tako dolgo, dokler ne bo na čelu Slovenske filharmonije stalo, tako vodstvo, k j bo ne samo milostno in širokogrudno, ampak bodreče vplivalo na naše komponiste in jim nudilo Vso podporo pri njihovem itak nehvaležnem, iz čistega idealizma porojenem delu.
. Dr. Danilo Švara.
Likovna razstava v Murski
Soboti
Kot smo že poročali, sl Jo zastavilo Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov s sodelovanjem Umetniške zadruge za letošnje in tudi za bodoče naloge: popularizirati likovno umetnost. S tem je DSUU prevzelo nase zelo obširen delovni program in lahko trdimo itudi težak, kajti likovna umetnost je med našim ljudstvom najmanj razširjena panoga kulture.
V to svrho je DSUU odprlo zadnjega aprila v Ljubljani «Malo galerijo« namenjeno za manjše intimne razstave, za ostalo republiko pa Je poslalo na pot izbor slik in manjše plastike. Ta potujoča razstava je obiskala najprej naše Prekmurje.
Dne 4. maja je bila otvoritev razstav? x Murski Soboti, kjer
s® v ta namen lepo prenn telovadnico osnovne šole. Dr janec je napisal besedUo, M s za tolmačenje slovenske upo< ljajoče umetnosti in še posi razstavljenih del. Razstavo Je pri prof. Hartman s sodelovan lokalnih faktorjev, vsa vod: v času razstavljanja pa je vzela akad. slikarica Vera Ro tova.
V Murski soboti so razstav naslednji umetniki: Viktor B Iz Portoroža Milan Bizovlčai Ljubljane, Rlko Debenjak iz L ljane, Alenka Gerlovič iz L ljane, France Godec iz LJul ne, Rudolf Gorjup iz Ljubiji Pas Gorjup Ig Ljubljane, s
iz Maribora, Vera Horvat iz M Sobote, Dore Klemenčič iz Lji ljane, Franc Klemenčič iz Lji ljane, Slavko Korea iz Maribo Lojze Kogovšek iz Ljubljane, J ra Kralj iz Ljubljane, Tone Ki iz Ljnbljane, Stane Kregar Ljubljane, Stane Kumar iz Lji ljane, Mirko Lebez iz Ljubija France Mihelič iz Ljubljane, 1 fael Nemec iz Šempetra pri i rici, Nikolaj Omerza lz Lji ljane, Lajoš Pandur iz Maribo Herman Pečarič iz Pirana, Fra: Peršin iz Ljubljane, Jože Pola ko iz Maribora, Cita Potokar Ljnbljane, Marij Pregelj iz Lji ljane, Ljubo Ravnikar iz Krar Ivan Seljak iz Ljnbljane, Ra. Slapernik iz Ljubljane, Janez bila- iz Raven pri Guštanju, : Šubic iz Ljnbljane, Jela Trnkoi la Ljubljane, Ante Trstenjak Maribora, Sonja Vončina - Seg lz Ljubljane, Branko Zinauer Maribora France Zupan iz LJ' ljane, Miha Maleš iz Ljubija Milan Vojsk iz Maribora. Gal jel Kolblč iz Maribora in Zd ko Kalin lz Ljubljane. Vseh t stavtjalcev je 42. del pa šestde:
Razstava Je trajala štirins dol. Poleg posetov posamez ljubiteljev slik in kipov, so l organizirani tudi skupinski e skl. zlasti soboške in okoli: mladine. Ta prireditev Je po zala potrebo po stalni razstavi Murski Soboti, kajti edino s*a stik z umetninami ho nspe! vzgajal- likovno publiko. Bodi potujoča razstava naj hi obisk tudi Dolnjo Lendavo In pokaz likovne nm-tnlne delavcem na naftnih polj.
Razstavno gradivo je bilo p peljamo v Maribor, kjer bo bližnjih dnevih razstavljeno.
n
Mile Smolinsky:
Znajti se je treba...
' V Pesjem pri Velenju imajo društvo, kakršnemu gotovo ni para daleč naokrog.
Uradno se to društvo imenuje gasilsko društvo, ker se — prosim, da ne bo zamere — vsekakor ukvarja tudi z gasilstvom. Toda ljudje — ti hudobni ljudje — so društvo prekrstili in ga po gostilničarju Mihi Melanšku, pri katerem ima društvo svoje prostore, imenujejo enostavno društvo »Miha«.
To pa še ni nič. Društvo ima še druge, vse kaj večje zanimivosti.
Na primer njegovi prostori, ki so v Melanškttvem — hlevih
Pa ne mislite, da v Pesjem ni nobenih boljših prostorov, kamor bi se društvo »Miha« lahko vselilo!
O,	da, so. Saj imajo v Pesjem, niti streljaj daleč od sedanjih »prostorov« društva »Mih^« prav lep in prostoren dom, ki se imenuje Zadružni dom, čeprav so ga zgradili rudarji in ne kmetje, ki jih je v vsem Pesjem samo devet. V njem so že od vsega začetka kar štirje lepi, nezasedeni prostori, povsem primerni tudi za društvo, kakršno je »Miha«, dokler si ne zgradi lastn-ga doma, ki ga ima v načrtu. Pa tudi sicer je v prostor- , nem pesjanskem Zadružnem domu navadno tema, razen takrat, kadar zboruje v njem ta ali ona množična organizacija, kar pa se na žalost dogaja le precej poredko.
Pa mislite, da je društvo »Miha« pripravljeno vseliti se v Zadružni dom?
Kaj še! Pred vselitvijo in po njej. v Melanškov hlev so ga predstavniki množičnih organizacij često pozivali, naj se vseli v dom, toda zaman. Z drugimi besedami, društvo »Miha« je. osvojilo geslo: »Rajši v hlev kakor v Zadružni dom« in je to geslo demonstrativno izvedlo tudi v praksi.
In kaj mislite, zakaj je to društvo rajši v hlevu, kakor v
Zadružnem domu? Morda zaradi Melanškove žlahtne kapljice ali kake brhke natakarice?
Ne! Samo zelo naivt.. človek bi lahko verjel kaj takega. Vse Pesje pa ve, da bi društvo »Miha« ne bilo to, kar je, če bi bilo, pa čeprav le začasno, s Fronto, Zvezo borcev in ostalimi množičnimi organizacijami, ki gospodarijo v Zadružnem domu — skupaj pod eno streho. Ne, kaj takega se ne more zgoditi, ker so Fronta in ostale množične organizacije eno, društvo »Miha« pa je povsem nekaj drugega. In v tem, prav v tem grmu tiči zajec, ker društvo »Miha« sicer ne bi samo tiščalo v hlev.
Oglejmo pa si še tretjo posebnost tega izredno zanimivega društva — njegov odbor.. Tako j bomo videli, v čigavih rokah je društvo in kakšnim ciljem služi, ter spoznali, da ni pravzaprav nič čudnega, če je v hlevu. Obenem pa se bomo prepričali, da — milo povedano — drugam, kakor v hlev, tudi ne spada. Prosim:
Predsednik:	Franc Glušič,
kmečki veljak in lastnik mlina. Leta 1945 so našli v njegovi hiši zamaskirano in s tajnim vhodom opremljeno skladišče, v katerem je bilo za cel voz moke, masti in drugih živil, po večini last pobeglega izdajalca in kulturbundovca Detička. Leta 1946, ko je bila največja stiska za živila in ko so se .aktivisti Partije in Osvobodilne fronte prostovoljno odrekali živilskim nakaznicam, ker jih krajevni ljudski odbori niso imeli v zadostnem številu za vse upravičence, je ta poklicni saboter in špekulant pokosil na njivi zeleno rž in jo pokladal živini, da bi se tako izognil obvezni oddaji. Zaradi tega je bil tudi kaznovan z globo 10.000 din-
Tajnik: Jože Slatinšek, učitelj v Pesjem, sin lastnika dveh posestev in nekdanjega gostilničarja. V kratkem se bo zagovarjal pred disciplinskim sodiščem zaradi slabih učnih uspehov, zaradi agitacije za verouk v šoli, zatadi obrekovanja nekega člana KP in drugih nerednosti. Leta 1946. je bil izključen iz KP. Na svoje službeno mesto je
;rlšel iz Gorice ob Dreti, od koder je bil premeščen zaradi raznih nerednosti. Leta 1951. je samovoljno in brez odločbe krajevnega ljudskega odbora zasedel prostore otroškega vrtca, ki so ga zgradile rudarske žene s prostovoljnim delom. Na ta način je zavrl otvoritev tega vrtca skoraj za pol leta, čeprav je imel na razpolago drugo stanovanje. Umaknil se je iz teh pro. štorov šele potem, ko smo njegovo početje razkrinkali v našem listu. Kot nekdanji finančni poverjenik pri KLO Pesje je najprej odločal o razbitju plana za davčne akontacije, nato pa je večini davčnih obvezan-cev sam pisal prizive. V neki debati o novem finančnem sistemu pa je izjavil svojemu znancu, da bosta imela že čez eno leto v vreče zavite noge in bosta lahko sedela ob cesti ( -beračila), če bo obveljal naš novi finančni sistem.
Odborniki: Jože Magdič, mesar in špekulant brez zemlje in brez prave zaposlitve, dozdaj že dvakrat zaprt zaradi špukulaci-je: Franc Čas, kmet, čigar žena je bila po osvoboditvi obsojena pred sodiščem narodne časti na 5 let zapora; Marko Zapušek, stari zagrizeni klerikalec. V nadzornem odboru pa sta Franc Glažar, mali kmet, ki je bil pred sodiščem za zaščito narodne časti obsojen na dve leti zapora, ter gostilničar Miha Me-lanšek, ki je bil zaradi špekulacije prav tako že na prisilnem delu.
Toda naš članek ni posvečen prvenstveno društvu »Mihi«, pač pa glavnemu junaku tega društva in odborniku, nadalje delovnemu predsedniku na zadnjem občnem zboru društva ter delegatu na okrajni in celo republiški konferenci gasilcev — Ivanu Meletu, v čigar delu pomeni društvo »Miha« le neznaten — drobec. Preden pa si pobliže ogledamo tudi tega človeka, si poglejmo še ostale organizacije in ustanove, v katerih sodeluje. (Nadaljevanje v prihodnji številki).
Špekulanti s krompirjem
so se temeljito uračunali
Ko so lansko jesen odkupna podjetja začela odkupovati krompir po ceni 8 do 10 din za kg, odkup ni bil zadovoljiv. Mnogi kmetje krompirja niso bili pripravljeni prodati, kljub temu, da je bila cena 8 do 10 din za kg v oktobru takoj po izkopu dokaj ugodna. Ce primerjamo predvojno ceno v oktobru 0.6 din za kg s ceno v jeseni 1951, vidimo, da je bila cena lansko jesen približno 13 do 17 krat višja od predvojne cene v oktobru. V tem času so bile povprečne cene kmetijskim pridelkom približno 13 do 14 krat višje od predvojnih cen, torej je bila cena za krompir ugodna. Vzrok, da mnogi kmetje kljub temu niso bili pripravljeni pro-, dati krompirja, je bil ta, ker so računali, da se bo cena krompirja v pomladanskih mesecih močno dvignila.
Ta pričakovanja pa se niso izpolnila. Cena na tržišču se je od povprečno 12 din v oktobru dvignila do aprila le na 20 din, kar predstavlja mnogo manjši dvig, kakor so bili običajni predvojni razponi v cenah med jesenskimi in pomladanskimi meseci. Cena krompirju se je pred vojno od septembra do
maja povišala približno trikrat, medtem ko se je letos odkupna cena povečala le za ca 40%, cena na tržišču pa za ca 67%. Po saditvi krompirja pa je v maju prišlo do močnega padanja cen. Danes odkupujejo odkupna pod je tj J v Sloveniji krompir po približno 8 do 9 din, v posameznih predelih pa je cena‘ še nižja. V Ptuju ponujajo krompir po 7 din, v Ljubljani in Mariboru ga odkupujejo po 8 do 9 din, na Goriškem, kjer krompir zadnje mesece sploh ni bil v prodaji, se cena sedaj giblje okoli 10 do 12 din.
Očitno je, da so se tisti kmetje, ki so špekulirali na visoke cene spomladi, tokrat temeljito uračunali. Namesto 10 din za kg krompirja v oktobru, dobe sedaj v maju, upoštevajoč normalni % kala približno 3 din manj za kg.
Zakaj se pričakovanje, da se bo cena krompirju spomladi dvignila, ni uresničilo?
Povišanje cene spomladi ni nastopilo deloma zaradi razmeroma ugodne letine v vsej državi, tako da razen v jesenskih mesecih ni bilo izvoza v ostale republike, še bolj pa zaradi
boljše preskrbe prebivalstva z osnovnimi prehrambenimi proizvodi.
Vsekakor pomeni gibanje cen krompirju v gospodarskem letu 1951-52 resen opomin vsem tistim kmečkim proizvajalcem, ki bi še iz kakršnihkoli razlogov skušali špekulirati. Zavedati se morajo, da se je trg s kmetijskimi pridelki normaliziral, ponudba kmetijskih pridelkov je vsak dan večja, kar onemogoča dviganje cen. Vsako pričakovanje višjih cen razen normalnih sezonskih nihanj V cenah je v teh pogojih neutemeljeno. To dokazujejo tudi cene ranega krompirja, ki se sedaj javlja na trgu. Medtem ko je cena novemu krompirju dosegla v lanskem letu tudi do 110 din za kg, se letos giblje le okoli 45 din.
IZŠEL JE 4. SNOPIČ ROMANA
GROF MONTE CRISTO*
Dobite ga v vseh knjigarnah In poslovalnicah invalidskega podjetja »Jugoreklam«, v ekspoziturah »Slovenskega poročevalca« in »Ljubljanskega dnevnika«, v trafikah in kioskih.
IZŠLA JE KNJIGA
ODBORNIK
Založba Delavske enotnosti je pravkar izdala knjigo pod gornjim naslovom. Vsebina bo koristno služila predvsem odbornikom in članom sindikatov, poslužiti pa se je bodo mogli tudi odborniki drugih organizacij. Podružnice dobijo naročilnice tudi potom sindikalnih svetov, naročila pa bo sprejela tudi založba. — Knjiga obsega 182 strani, tiskana je na lepem papirju, je ilustrirana ter vezana v celo platno in ima tudi zaščitni ovitek. Cena din 250.—.
ZALOŽBA DELAVSKE ENOTNOSTI, LJUBLJANA poštni predal 284
„ELEKTROTEHNA“
LJUBLJANA
obvešča vse svoje kupce, da se je PRODAJNI ODDELEK podjetja preselil iz dosedanjih prostorov v Parmovi ulici št. 33 v
Kotnikovo ul. it. 12.
kjer se nahaja tudi skladišče.
»ELEKTROTEHNA« Ljubljana, naproša vse stranke, da se od L junija t. L dalje obračajo na novo urejene prostore v KOTNIKOVI ULICI ST. 12.
Koloradski hrošč v kočevskem okraju
Do leta 1950 v kočevskem okraju ni bilo koloradskega hrošča. Avgusta 1. 1950 so opazili prve okužbe na socialističnem sektorju v območju občin v Mozlju, Kočevski reki in Kočevju. Skupno je bilo okuženih 14 ha, najdenih hroščev so našteli 121 in pa 319 ličink. Takrat so bila zaprašena (razkužena) vsa okužena zemljišča. V letu 1951 se Je prvi hrošč pokazal junija na polja v območju občine Kočevje, potem pa čez leto še v 7 občinah. Okuženih je bilo skupno 59 parcel v skupni površini 19 ha. Ob priliki množičnih pregledov so našli 193 hroščev in 3829 ličink.
V letošnjem letu je okužba še hujša. Samo na območju občine Kočevje so dosedaj našli 25 hroščev in ca 100 Jajčec- Poleg tega so še okužena kromplrišča v občini Velike Lašče, Loški potok, Mozelj in Dobrepolje.
Prvega junija bo množičen pregled krompirišč. Okrajno kmetijsko poverjeništvo, -ki ima postavljen štab kakor tudi državno posestvo, je organiziralo širšo akcijo za uničevanje koloradskega hrošča, V ta namen Je bil pretekli teden v Kočevju tudi poseben seminar. Na delu je posebna ekipa državnega posestva, ki razkužuje z motorno škropilnico, okrajni štab pa ima motorni pra-šilec. Tudi pri občinskih odborih so postavljene komisije, ki nadzorujejo delo pri uničevanju ko-loradskega hrošča.. '	ap.
Obsojeni goljuf in vlomilec
20-letnl Friderik Plečko Iz Vrtojbe pr! Novi Gorici ie prestajal petletno kazen v Ljubljani. Kazen mu je prisodilo okrajno sodišče ne Jesenicah zaradi lamn. Kot kaznlenec je delal pr| hidrocentrali v Medvodah, 18. marca letos je od lam pobegnil in se poiavil v Celiu. Tu je obiskal Steiko Deželak v Delavski ulici, s katere možem je prestajal kazen. Rekel |l je, da ga pošilja njen mož po razne stvari, katere da mu bo izročil. Dala mu je več stvari v skupni vrednosti 486 din. Porabil le v$e zase. Potem le odšel v Trnovec ▼ okrain Celje-okolica. Tam je vlomil prt Heleni Golež tn odnesel Iz njenega stanovanja srebrnine, zlatnine In drugih stvari v vrednosti 38.0110 din. Te dn| se le zagovarjal pred okrožnim sodiščem. Poleg neprestane kazni S let je dobil zraven še I leto In 2 meseca In bo tako sedel 6 let in 2 meseca. M. C.
Ali si ie naročnik ponedeljake izdaje »Slovenskega poročevalca•
Mefečfla naročali» suso 20 (Ud
KOLEDAR
Torek, 3. junija: Milojka. Pavl».
Sreda, 4, Junija: Frančišek. Dika.
SPOMINSKI DNEVI
3.	vi 1473. — Turid prt drve apet do Ljubljane, jo zažgo la oplenijo.
3.	VL 1875. — Umrl francoski skladatelj Georgea Bizet
s VL 18fc. — Pr« mednarodni kongres rudarjev v Parizu.
3. VL 1942. — Hudi boji dolenjaklh partizanov z Italijani na Muljavi.
Razstava risarskih del Vlil. gimnazije in likovnih krožkov bo odprta od 2. do 12. junija — Peričeva 12, 11. nadstropje.
Kemiki TVS! V torek 3. junija ob 20 v Vegovi ulici 4 redna Skupščina ZSJ. Udeležba za člane obvezna. Odbor združenja.
Maturantke Drž. učiteljišča v Ljubljani iz leta 1917 bomo praznovale obletnico mature 14. Junija pri »Šestici« nasproti Nebotičnika. Zberemo se ob 16.
Medlcinci V. letnika. — Odbor Združenja medicineev ZSJ vas vabi na skupno slikanje s tov. profesorji v petek 6. junija ob 12 pred Interno kliniko. V slučaju dežja naslednjega dne. Obvestite ostale.
Okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica obvešča vse občinske ljudske odbore, da dostavijo v dvojniku sezname za nadomestilo za prehranbene bone ter Industrijske bone za upokojence ter Invalide za mesec Junij 1932 najkasneje do 9. junija 1952 skupno z vsemi dokumenti, ki dokazujejo upravičenost prejemanja.	3469-n
Planinsko društvo Ljubljana — matica priredi v nedeljo izlet na Nanos In kolesarski izlet na Start vrh nad Škofjo Loko. Prijave v društveni pisarni.
Razne vrste morskih rib danes v ribarnici.
GLEDALIŠČE '
DRAMA
Torek. 3. junija ob 20: Hslung: »Gospa Biserna reka«. Red A. Sreda, 4. junija ob 20: Anouilh: »Povabilo v grad«. Red F. (Vlogo dvojčkov igra Branko Miklavc).
OPERA
Torek, 3. junija ob 20: DiAlbert: »Nižava«. Zaključena predstava za sindikat železniške direkcije. Sreda. 4. junija ob 20: Sutermei-ster: »Rorrjeo in Julija«. Red E. Za četrtkovo predstavo baleta »Vrag na vasi« so v prodaji v operni blagajni vsi galerijski sedeži, stranski balkon in dijaška stojišča.
MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana, Gledališka pasaža
Torek, 3. junija ob 20: C. A. Fuget: »Srečni dnevi«.
Sreda, 4. junija ob 30: S. N. Behr-man: »Zgodba njenega življenja« Vstopnice rezervirajte na 36-60.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, MESTNI DOM
Sreda, 4. junija ob 20: Nansey in Armont: »Theodore & comp.« Burita v treh dejanjih. Red sreda.
Prodaja vstopnic od torka dalje pri blagajni v Mestnem domu,
KONCERTI"
Marijan Lipovšek Je solist simfoničnega koncerta, ki ga v petek dirigira Uroš Prevoršek.
Javni nastop absolventov SGS bo jutri, v sredo v Filharmoniji. Sporedi kot vstopnice od 10 do 13 v Koncertni poslovalnici in od 19.45 dalje v veži Filharmonije,
KINO
LJUBLJANA UNION: amer. barvni film: »Sneguljčica«. Tednik. — MOSKVA:	ameriški barvni
film: »Brodvajske melodije«. Tednik. — SLOGA: anglešk^ilm: »Dblina orlov«. Tednik. V vseh treh kinematografih predstave cb 16. 18.15 in 20.30. — Prodaja vstopnic od 15 dalje. — TIVOLI: ameriški film: »Pestunja«. Ted-. nik. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic od 19.30. — TRIGLAV: angleški film: »Dolina orlov«. Tednik. Predstavi ob 18 ln 20. ■ Prodaja vstopnic od 17 dalje. — SISKA: ameriški film: »Postaja Union« Tednik. Fredsfa« ob 18 in 20; — DOM MILICE: angleški film: »Dolina orlov«. Tednik. — Predstava ob 20.30. .— Prodaja vstopnic od 19,30 dalje. JESENICE: angleški film: »Lady Hamilton«.
KRANJ STORŽIČ: angleški film: »Njim pripada slava«. — LETNI PARTIZAN: francoski film: »V Pariz«.
kamnik: ameriški film: »Irena Forsyte«.
RADIO
RADIO LJUBLJANA
SPORED ZA TOREK
Poročila ob 6J.S, 6.00, 12.30, 15.00,
19.30	in 22.00. — 5.00—7.00 Pester glasbeni spored — vmes ob; 5.20— 5.26 Objave dnevnega sporeda; 5.50—6.00 Jutranja telovadba; 6.10—
6.30	Gospodinjski nasveti: 6.30— 6.40 Pregled tiska in radijski koledar: 11.00 Šolska ura za nižjo stopnjo — Zgodba o medvedku Mišku Cmoku (za l. ln 2. razred
—	ponovitev); 11.30 Šolska ura za višjo stopnjo — Mali mojstri izvajajo velike mojstre (koncert učencev Glaabene šole v Ljubljani); 12.00 Igra orkester Radia Ljubljena; 13.40 Zabavna glasba, vmes objave; 13.00 Zanimivosti 12 znanosti ln tehnike — vmes pester glasbeni spored; 14.00 Igra Vaški kvintet, pojeta Božo ln Miško; 14.30 Stare in nove melodije; 15.10—15.30 Zabavne glasba, vmes objave; 18.30 Lahka orkestralna glasba; 19.00 NotranJ e-poli ti čna oddaja: Vida Tomšič: Družina v socialistični družbi; 19JO Narodne pesmi poje Komorni zbor mariborske radijske postaje pod vodstvom Ferda Pirca (prenos iz Ma-bora): 19.40 Zabavne glesba, vmes objave: 20.00 Radijska univerza: Dr. Jože Goričar: Religija v luči materialističnega pojmovanja zgodovine — n. del; 20.18 Zeleh ste
—	poslušajte! 21.00 Kulturni pregled: o umetniškem ln znanstvenem življenju Slovencev v Trstu; 21.15 Koroška ohcet ln prleško gostovanje (glasbena oddaja s komentarjem); 22.10 Pregled sporeda za naslednji dan; 22.15—23.60 Komorna oddaja Wolfgangs Ama-deusa Mozarta — izvajajo pianist
Marjan Lipovšek ln godalni kvartet »Rupel«. — Oddaja Radia Jugoslavija za Inozemstvo na valu 327.1 m: 23.00 v nemškem Jeziku: 23.10—23.25 v poljskem jeziku.
OBVESTILA
POZIV UPNIKOM IN
DOLŽNIKOM
Potrošniška zadruga Solkan je prešla s 1. aprilom 1952 v likvidacijo. Pozivamo vse upnike ln dolžnike. da do 30. Junija 1952 izterjajo svode tejjatve pgtrojpa poravnajo
svoje obveznosti. Likvidacijska komisija.
*
Svet za ljudsko zdravstvo ln socialno politiko VLRS razpisuje vpis'v
DVELETNO SOLO ZA MEDICINSKE TEHNIKE RENTGENSKE POMOČNIKE V LJUBLJANI
Pogoji za sprejem so: pred Izobrazba: 8 razredov gimnazije z višjim tečajnim Izpitom, starost 18 do 22 let. popolno telesno ln duševno zdravje. — Kandidatinje naj vlože prošnje kolkovane s 30 din na Upravo šole za rentgenske pomočnike v Ljubljani pri Institutu za rentgenelogijo — Medicinska visoka šola. do 30. junija 1952. Prilože naj rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, življenjepis in potrdilo o dosedanji zaposlitvi.
DVELETNO SOLO ZA FIZIOTERAPEVTKE V LJUBLJANI
Pogoji za sprejem so: prediz-obrazba 8 razredov gimnazije z višjim tečajnim izpitom, starost 18 do 22 let. popolno telesno in duševno zdravje. Kandidatinje naj vlože prošnje kolkovane s 30 din na Upravo Sole za medicinske sestre v Ljubljani, Kongresni trg 18, do l:	julija 1952. Prilože naj'
rojstni list. zadnje šolsko spričevalo. živjenjepis in potrdilo o dosedanji zaposlitvi.
ENOLETNA SOLA ZA BOLNIČARJE V MARIBORU IN NA '	GOLNIKU
Pogoji za sprejem so: predlzob-razba dovršenih 6 razredov osn. šole ali 2 gimnaziji (prednost imajo kandidatinje z višjo pred-lzobrazbo), popolno telesno in duševno zdravje, starost 18 do 25 let. Prošnje za vstop v šolo v Mariboru ali na Golniku naj kandidatinje vlože do 15 .Junija na naslov: Sola z6 bolničarje, Ljubljana, Sv. Petre cesta 80, kjer dobe vsa ostala pojasnila. Prilože naj rojstni list, zadnje šolsko spričevalo potrdilo o dosedanji zaposlitvi ln življenjepis.	2463
DVELETNA SOLA ZA BABICE V LJUBLJANI
Pogoji ze sprejem so:	pred Iz-
obrazba: dovršene nižja gimnazija ali dovršena nižje medicinska Šola, starost 18 do 25 let, popolno telesno in duševno zdravje. Prošnje kolkovane s 30 din se vlagajo direktno na. Solo za babice v Ljubljani, Šlajmerjev« ul 3/a do 15. junija 1952. Prilože naj rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o dosedanji zaposlit« to življenjepis.	3462
ŠTIRILETNA ZOBOTEHNICNA SREDNJA SOLA V LJUBLJANI
Pogoji za sprejem so: predlzob-rezba: dovršena nižja gimnazija z najmanj dobrim uspehom, starost najmanj 15 do 17 let. Prošnje kolkovane s 30 din se vlagajo po možnosti osebno do 14. Junija t. 1. ne Upravo Zobotehnične srednje Sole v Ljubljeni. Lipičeva ul. 2. Priložiti je treba rojstni list, zadnje šolsko spričevalo. Sprejemni izpiti se bodo vršili 16. to 17. junija 1952 ob 7 zjutraj.	.3461
TRILETNA SOLA ZA MEDICINSKE SESTRE V LJUBLJANI
Pogoji za sprejem so: dovršen)
8.	razred gimnazije z višjim tečajnim izpitom, popolno telesno tn duševno zdravje. Kandidatinje naj vlože prošnje kolkovane a 50 din do 15. Julije 1952 direktno ne Solo za medicinske sestre v Ljubljani, Kongresni trg 18. Prilože naj rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, življenjepis to potrdilo o dosedanji zaposlit«. __	8458
Svet za ljudsko zdravstvo ln socialno politiko VLRS javlja, da letos ne bo vpisa v enoletno Solo za otroške negovalke srednjo farmacevtsko šolo to Solo za sanitarne tehnike.
REGISTRACIJA MOTORNIH VOZIL ZA OBMOČJE MESTA LJUBLJANE
Na osnovi splošnih navodil objavljenih v dnevnem časopisju
30.	V. 1952. prične redna letna registracija vseh vrst motornih vozil dne 4. VI. 1952.
Lastniki vozil so dolžni:
L D«gniti potrebne tiskovine na prometnem odseku Uprave za notranje zadeve — Masarykova cesta 54.
2.	Izpolnjene tiskovine predložiti komisiji za tehnični pregled vozila ob priliki tehničnega pregleda. Pregled se bo vršil na Vilharjevi cesti vsak delavnik od
7.30	do 18, ob sobotah pa le od
7.30	do 13 po spodaj naznačenem vrstnem redu.
3.	Po izvršenem tehničnem pregledu to plačilu evidenčnih tablic (na čekovni račun Ministrstva za notranje zadeve LRS št. 601JJ21-76-4) oddajo od tehnične komisije potrjeno prijavno polo in stare e«denčne tablice na prometnem odseku, kjer se istočasno izvrši registracija vozila.
4.	Piačati morajo poleg cene evidenčnih tablic, še sledeče pristojbine:
za vlogo (tarif. št. 1) 30 dto; za rešitev (tarif. št. 7) 150 din; za tehnični pregled (tarif. št. 45) 800 dto.
Vozila, M so bila v letu 1952 že tehnično pregledana, so oproščena takse po tarif, postavki št. '45. Vrstni red registracije
avtomobili motorna ln priklopniki kolesa
Datum:	X S— od	S— od
4. 6. 1952	1— 100	01—0050
5. 6. «	101— 200	051—0100
6. 6. «	201— 300	0101—0150
7. 6. 4	‘ 301— 400	0151—0200
9. 0. «	401— 500	0201—0250
10. 6. «	501— 600	0251—0300
11. 0. «	601— 700	0301—0350
12. 0. «	701— 600	0351—0400
13. 6. «	801— 900	0401—0450
14. 6. «	901—1000	0451—0500
16. 6. «	1001—1100	0501—0550
17. 0. «	1101—1200	0551—0600
18. 6. «	1201—1300	0601—0650
19. 0. «	1301—1400	0651—0700
20. 6. «	1401—1500	0701—0750
21. 6. «	1501—1600	0751—0800
23. 6. «	1601—1700	0801—0850
24. 0. «	1701—1800	0851—0900
25. 0. «	1801—1900	0901 dalje
26. 6. «	1901—2000	
2f7. 0. «	2000 dalje	
CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA
V torek, 3. junija ter v petek, 6. junija, bo ob 20. V dvorani Doma sindikatov, Miklošičeva cesta, šesto in sedmo predavanje v okviru tečaja »Vzgoja naših otrok«.
3. junija bo predaval prof. dr. Schmidt Vlado;
«Borba proti naj pogostejši m napakam otrok*
6. junija bo predava) prof. Šilih Gustav:
»Duševni razvoj in vzgoja pubertetnika«.
Nadaljnji razpored predavanj bo objavjen v dnevnem časopisju.
Opozarj imo lastnike, da očistijo to podmažejo vozila, ker Jih komisija sicer ne bo sprejela v pregled.
Da bi se izvršila registracija v označenem roku naj se prizadete stranke drže točno odrejenih terminov. Zamudniki, ki bi določenega dne neupravičeno izostali od registracije bodo morali plačati tudi vse stroške naknadnega pregleda, ki se bo vršil le enkrat tedensko.
Registracija bo zaključena 1. julija 1952.
Iz pisarne Uprave za notranje zadeve MLO Ljubljana
OPOZORILO
Vse cenjene odjemalce kuriva prosimo, da prevzamejo že naročeno in plačano kurivo, drva in premog v roku osmih dni, sicer smatramo, kot stomo njihovo naročilo brez zahtevka odškodnine. Istočasno priporočamo, da si na nove gospodinjske nakaznice razpisano kufivo čiippreje nabavijo, ker nam Je možna takojšnja dobava in dostava.
DAJALCI KRVI
Pregledi dajalcev to odvzemi kr« se vrše v Zavodu za transfuzijo kr« v Ljubljani redno vsak torek, četrtek za Ljubljančane, v sredo za dajalce izven Ljubljane. Prijave v zavodu od 7 do 8.30. Pri prija« predložite vedno osebno izkaznico (novo) odnosno izkaznico dajalca krvi s sliko. Prijavijo naj se dajalci, ki so dali kri pred 6 meseci in novi ter tisti ki bodo dobili poziv na dom. Tem potom posebno naprošamo dajalce krvi krvne skupine O to AB, ki jim Je potekel predpisani rok (če zdravnik ni drugače odredil pri, pregledu), da se pozivu odzovejo.
POZIV UPNIKOM IN
DOLŽNIKOM
Združenje državnih gostinskih podjetij za mesto Ljubljana je z Odločbo IO MLO Ljubljana, Tajn. št. 315-53 z dne 23. marca 1952 z dnem 30. marca 1952 prenehalo poslovati. Zato pozivamo vse upnike in dolžnike, da do 30. junija 1952 prijavijo svoje terjatve, oziroma poravnajo svoje dolgove, sicer jih bomo primorani sodno izterjati. Likvidacijska komisija.
UMRLI
V neizmerni žalosti Ja«Jamo. da nam je umrla naša ljubljena hčerka MARJANCA LAMPREHT. Žalujoči starši, bratje to sestre. Gorenja vas Zirovskl vrh.
Sporočamo vsem Sorodnikom ln znancem, da na§ je za vedno zapustil moj mož IGNAC ŽAGAR, upokojenec. Pogreb bo 3. junija ob 16 na mestnem pokopališču v Ptuju. Ptuj, dne 2. junija. Žalujoča žena Katarina to ostalo sorodstvo.
Dotrpel Je naš dobri mož. ata, stari ata ANTON BREGAR, upokojenec. Pogreb dragega pokojnika bo v torek. 3. junija ob 15 z Zal — Nikolajeve mrliške vežice. Žalujoča žena Olga, sin Zvonko z družino, hčerki Olga, Jožica z družino tar ostalo sorodstvo.
Svet za ljudsko zdravstvo to socialno politiko LRS sporoča žalostno vest, da je umrl njegov uslužbenec tovariš ANTON BREGAR, člhn partijske in sindikalne organizacije. Vestnega uslužbenca bomo ohranili v trajnem spominu.
Partijska to sindikalna organizacija Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko LRS sporočata, da Je umrl njen član tov. ANTON BREGAR. Pokojnika bomo ohranili kot požrtvovalnega in zavednega člana v lepem spominu.
Umrla nam Je naša ljubljena mama in hči ANICA SRPAN rojena KOZJEK, učiteljica. Pogreb bo v torek, 3. J upija ob 14.30 z Zal — Krištofove mrliške vežice. Žalujoči: mati, sto to ostalo sorodstvo.
MALI OGLASI
KAPELNIKA za godbo na pihala sprejme pod ugodnimi pogoji Tovarna usnja Slovenske Konjice.	7320-1
SAMOSTOJNI finančni to materialni knjigovodja želi spremeniti siužbo do 1. julija. Ponudbe pod »Knjigovodja« na oglasni oddelek.	7301-1
TOVORNI AVTO 5 ton. — starejši model ter avtobus brez motorja prodam. Tavčarjeva 11-L	7318-4
PISALNI STROJ prodam ali zamenjam za strešno opeko Naslov v oglasnem oddelku pod »Torpedo«.	7306-4
KUPIMO 4-tonsko avtomobilsko prikolico. Ponudbe poslati na Tovarno usnja Šmartno pri Litiji.	'	7282-5
RAZNE ZDRAVILNE ROZE to korenine za čaj kupim. Ponudbe na Zlobič Marija. Zagreb. Tre-binjska 17.	7299-5
BAKRENO ŽICO 10 mm kupi rečjo količino Kmetijska zadruga Sevnica ob Sa«.	7280-5
6	SEZONSKIH DELAVCEV^ težakov takoj sprejme tovarna tekstilnih potrebščin »Utensilia« — Ljubljana. Rudnik 24.	7296-1
ČEVLJARSKI STROJ za prešival-ke prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	7294-4
SHRAMBO za neuporabne avtomobile iščem. — Ponudbe pod »Shramba« na oglasni odd. 7319-8 NAJDITELJA LISTNICE na ime Košir Bogomil naprošam, da listnico z dokumenti vrne. denar pa obdrži.	7304-10
V TRAMVAJU št 2 v soboto izgubljena denarnica s plačo to dokumenti. Prosim najditelja, da vrne: Cankar, Kurilnica Ljubljana.	7312-10
FRIZERKA, dobro, odgovorna za svoje delo. dobi mesto takoj. — Žabjek Krakovski nasip številka 26. '	7315-1
PRIVATNIK ISCE pridno gospodinjo za stalno mesto na srednje posestvo. Naslov v oglasnem oddelku.	'	7300-1
KDO SPREJME na hrano tovarišico nič zblrčno. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Samo kosilo — center«	7322-9
VULKANIZACIJA. Ljubljana. Zaloška cesta 20 popravlja avto-plašče vseh dimenzij, kolesne plašče in razne gumijaste predmete.	7308-2
PRODAM 22 mJ hrastovega parketa po nizki ceni. Naslov v ogl. oddelku.	7293-4
ELEKTRIČNI KUHALNIK na dve plošči — zaprt ln ročni voziček, nosilnost 200 kg poceni prodam. Naslov v oglasnem odd. 7286-4 OTOMANO. novo, poceni prodam. Sv. Petra' cesta številka 5 — ta-petnik.	7231-4
PRODAM spalnico (zlata jesen) in jedilnico (mahagoni) baročno. — Saks Gregorčičeva 17b.	' 7303-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK — prodam tudi za bone. Ogled dopoldne. Gradišče šte«lka 4-1 — levo.	7307-4
OTROŠKA POSTELJA, nova naprodaj. Sibenlška ulica štev. 21 — Vič.	7313-4
KOŠNJO TRAVNIKA proda Uprava aerodroma Ljubljana, informacije na aerodromu, major Pe-šič Josip; vsak dan od 7 do 14 do 7. junija.	7243-4
Zaradi opustitve manufakturne poslovalnice razprodajamo razno manufakturno to galanterijsko blago z znatnim popustom. Pohitite, ne zamudite ugodne prilike I
manufaktura
•„Ilinia4*
Ljubljana, Celovška 30-a.
SINDIKATI, KNJIŽNICE, USTANOVE,
nudi se vam izredna prilika, da izpopolnite knjižnico s petim» kvalitetnimi knjigami Prešernove knjižnice, za katero boste dali samo 250 dinarjev
UPRAVA
..ljubljanskega dnevnika
>»
išče zastopnike za list v naslednjih krajih z njihovo okolico: Domžale, Kamnik, Litija, Brežice, Vrhnika, Postojna, Škofja Loka, Radovljica, Ribnica in Kočevje. — Resni interesenti naj pošljejo svoje ponudbe na omenjeni naslov. — Zaslužek priložnosten, več po dogovoru.
28. 6. « avtobusi, traktorji ta na 30. 6. « novo nabavljena vozila.
Adler junior
OSEBNI ŠTIRISEDEŽNI
ISCE SE NUJNO POTREBEN KOMPLETEN POGONSKI TRAP (»Vorderantrieb«) ZARADI POPRAVILA VOZA
Ponudbe z navedbo cene nasloviti na:
KOPRIVNIČKI UGLJENOKOPI BREGI KOD KOPRIVNICE N. R. HRVATSKA
Zadnji čas za naročilo
MARXOVEGA KAPITALA
(Borchardtove izdaje)	JE 5. julij
V žepnem formatn 280,— din (celo platno), 350.— din (polusnje). Izdajo si zagotovite s plačilom omenjene vsote najkasneje do 5. julija t. L Knjiga izide L septembra 1952. — Obseg cca 500 strani.
Naročita sprejemajo: Knjigama Cankarjeve založbe v Ljubljani (Nebotičnik) in vse ostale knjigarne v Sloveniji ter naši poverjeniki po podjetjih in ustanovah. CANKARJEVA ZALOŽBA — LJUBLJANA (Nebotičnik), poštni predal št. 41

Napoved za torek 3. junija. V
noči od ponedeljka na torek povečana oblačnost, vendar brez bistvenih padavin. Cez dan lepo, sončno vreme. Temperatura brez bistvene spremembe.
in Engels 7 (1), Eliskases 6 in pol (1) itd.
Prva partija dvoboja Reshewsky : Gligorič je bila po 42. potezi prekinjena v boljšem položaju za Reshevskega.
Jož-' Stok - Korotan:
V REVIRJIH JE ZAŽARELO
Na cesti smo pustili samo stražarja, ostali pa smo odšli v bližnjo lovsko kočo-
Bili smo utrujeni in lačni. V Jutranjem hladu smo drgetali od mraza. Zakurili smo ogenj in nekaj malega pojedli.	♦
Ko smo hoteli leči k počitku, je stražar zakričal:
»Osebni avto se bliža!« j Planili smo proti določenim položajem. Trije smo bili samo še 150 metrov od ceste, ko smo zagledali sivo Olimpijo. Avto je vozil z veliko brzino.
Najbližji smo začeli streljati, toda avto se ni zmenil za kroglje in je drvel proti Sv. Pavlu
Pretekli smo ovinek in ga ponovno napadli. Sedaj smo uspeli. Vozilo je zaškrtalo in se zarilo v ilovnato zemljo Se preden pa se je avto ustavil, ^je skočil iz njega neki nemški oficir m se pognal v dolino. Četudi smo ga zasledovali, ga nismo mogli več dohiteti. Ujeli smo njegovega spremljevalca, ki je padel na bregu in tudi šofer je podlegel ranam.
, Zaplenili* smo važne dokumente, kajti nemški kapetan je imel namen, obiskati vse gestapovske centre na Štajerskem. Poznfeje smo tudi izvedeli,
da je bil to precejšnja Hitlerjeva »zve. rina«, odlikovan z železnim križcem. Imel je posebno nalogo, ki mu jo je poveril nacist Steindl.
Avto smo zažgali in se vrnili v kočo.
Uro pozneje so se vrnili tovariši, ki so zasledovali nemškega oficirja. Povedali so, kako so zvedeli od nekega kolesarja, da je nemški oficir pritekel v St. Pavel in se zgrudil.
Kmalu zatem so nas obveščevalci obvestili, pa tudi sami smo opazili, da prihajajo iz Savinske doline proti Veliki Reki vermani, iz trboveljske strani pa rinejo v hrib policisti. Vseh jih je bilo okoli 450. Hoteli so nas presenetiti.
Držali smo se stare partizanske taktike ter nismo hoteli sprejeti borbe, ki nam jo je vsiljeval sovražnik. Razdelili smo se nä dve patrulji ter odšli vsak na svoj konec. Mali je s svojo patruljo krenil na Kal, Janez pa v Knezdolu, kjer je s svojimi horci kar podnevi prepeval po vasi -In se tako norčeval iz nemške soldateske.
Vzhodno od Mrzlice smo v mraku naleteli na nemško policijo, ko nam je hotela postaviti zasedo. Nemški zaupniki na terenu so jo obvestili, da
gremo v smeri Kala, zato nas je hotela presenetiti. Hitro smo zavzeli položa-žaje na robu hriba in jih prehiteli.
Borba ni trajala dolgo. Nemci so nas hoteli na vsak način vreči s položaja, kar jim pa ni uspelo. Z jurišem smo jih pognali v beg. Tako so tekli, da so med drugim izgubili dve vojaški torbi.
Se isto noč sem odšel k Materi na Kal, kjer sem se sestal s Stajerčevo patruljo, ki se je vrnila iz Rimskih Toplic. Fantje so mi pripovedovali, kako so iz zasede najoadli motorno kolo s prikolico in potolkli dva policista.
Po polnoči, 21. aprila, smo odšli v Hudo jamo ter v bližini Rečice postavili zasedo nad cesto, kjer smo čakali gestapovca in nekdanjega komandanta vermanov Havbota, ki je hodil vasovat k svoji priležnici Justi. Čakali smo ves dan, vendar ga ni bilo-
V mraku smo odšli v vasico Slivno, kjer smo pri nekem bogatem kmetu, ki je bil navdušen za veliki Rajh, rekvirirali hrano, neko vaščanko pa smo zaradi slabega zadržanja posvarili.
Vse patrulje so bile v tistih dneh zelo aktivne:
Janezova je bila v Zagorju, kjer je kaznovala nekega gestapovca. Ko se je vračala, je postavila pod Malim j Vrhom nad Repnikom zasedo, napadla bunker verkšucev in tri podrla. X bližini Zagorja si je nabavila hrane
Borišek Janez - Roman, kot komandir Zagorske pitrulje v marcu 1944, na Cebinovem
in ostrigla nekaj punčar, ki so se vlačile z Nemci, med njimi najbolj znano nemško priležnico, ki je imela stike z gestapovcem Kekom. Ko se
je patrulja vračala v taborišče, je padla v zasedo, toda rešila se je brez izgub.
Malijeva patrulja je v tistih dneh zaplenila v Trbovljah nekaj pušk manliheric in precej uniform, obračunala z nekim izdajalskim izvržkom in mobilizirala večje število rudarjev. V Bobnu je rekvirirala 40 kg sladkorja in nekoliko masti ter druge hrane. Zaseda nedaleč od trgovine se je udarila z Nemci. V Hrastniku je dvignila več 'sanitetnega materiala, ki ga je poslala v odred. Tudi s cigaretami se je založila.
Stajerčeva patrulja je v bližini Marna požagala 26 telefonskih drogov. Nato je izvršila mobilizacijo v Hudi jami. Rudniško napravo pri vzpenjači je demolirala, tako da je bilo obratovanje spet začasno ustavljeno.
S Kala sem z Antoneskom odpravil na Cebinovo, kamor je prišla tudi Janezova patrulja.
Po kosilu, ki nam ga je prinesel Kostja, smo imeli prijetno zabavo Janez je preoblečen v civil priskrbel pletenko vina, Pavla pa je poskrbela za boljši kruh. Menim, da je bilo to 23. aprila. Zvečer smo se borci poslovili od Antoneska in Boruta, ki sta v mraku odrinila v šolo na Dolensko Pred odhodom mi je Antonesko zaupal nalogo, ki jih je do sedaj vršil sam.
Janezova patrulja je iz Čebin odšla na akcijo proti Semniku. Mene je pot
zanesla v Ravne. Mali mi je pripovedoval, da je iz Hrastnika dobil odgovor, da sta se zdravnika odločila za odhod med partizane.
V	pondeljek 24. aprila šem v družbi Malijeve in Stajerčeve patrulje taboril na Speljci. Popoldan je iz Laškega prišel obveščevalec z novi -o, da nameravajo Nemci narediti v osnovni šoli pri Sv. Jederti svojo postojanko že naslednji dan. Isti namen so imeli tudi v- Rečici.
Razdelili smo se v dve patrulji, ena je šla v Rečico, druga proti Sv. Jederti.
V	šoli pri Sv. Jederti smo imeli težave s hišnico, preden smo jo spravili iz zgradbe. Pomagali smo ji znesti njene stvari na plan, kakor tudi slovensko knjižnico. Nato smo metali klopi na kupe, kakor tudi drugo šaro in nemške slike, ter vse skupaj zažgali. Takrat je bilo to manjše zlo, kot če bi dopustili, da se tam vgnezdi sovražnik.
Nesreča ,pa je hotela, da se je ogenj v pritličju močno razvnel in zaprl	pot	Štajercu, ki je podtikal
ogenj v prvem nadstropju. S skokom skozi	okno	je nezavesten	telebnil	na
tla, vendar	ni bilo hudo.
Ko	smo	zapustili Sv.	Jedert,	je
Mali na ves glas trobil z gasilsko trobento, ki jo je nedšvno zaplenil v Kleku. S tem je priklical nemške ga* sike, vendar niso imeli kaj gasiti. t
Po obisku jugoslovanskih novinarjev v Franciji
Dežela starega in
Zmaga naših telovadcev
nad Švicarji
Tradicionalno francosko-Jugo-slovansko prijateljstvo je bil refren, ki se je obvezno ponavljal na vseh pregostoljubnih sprejemih po najodličnejših francoskih ustanovah, v zdravicah in razgovorih s političnimi zastopniki, novinarskimi tovari, ši in drugimi delovnimi ljudmi na vsej naši poti od severa do juga Francije, ki smo jo kot gosti Zveze frarifoskega demokratičnega tiska pod vodstvom njenega sekretarja in organizatorja našega obiska Clairea Gerarda Lagardea pravkar za. ključili.
Slavolok zmage v Parizu
To prijateljstvo se je izražalo ne morda toliko v sicer protokolarno brezhibni, a diplomatsko brezbarvn; izjavi zastopnika., francoskega zunanjega ministrstva Guya De la Toumella, ki je po lahno izmaknjenem odgovoru na naše vprašanje o londonski konferencj in Trstu, češ da londonska konferenca ni noben prejudic za rešitev tržaške, ga vprašanja, ki naj bi ga Jugoslavija in Italija sporazumno rešili, pri čemer bi Francija lahko igrala posredovalno vlogo, (vse odločneje se je zavzel proti kršitvam interesov našega naroda v Trstu v svojem govoru poslanec in bivši minister Jean Meunieur v Toursu), potrdil, da osnova za najboljše razumevanje med Francijo in Jugoslavijo obstaja in da ni nikoli prenehala obstajati, — kot v prisrčni gorjanski zadregi že postaranega župana iz Villarsa v Greno-belskih Alpah, ki nam je, videč, da ne bomo mogli sesti v tamkajšnjo žično železnico, ker ni bilo na mestu pogonskega inženirja, sam nabral in razdelil šopke travniških marjetic, ali v toplini, s katero nas je sprejel v dvorcu na Elliseiskih poljanah prvi Francoz — predsednik francoske republike Vincent Auriol. »Brez protokola — je dejal Auriol — o prijateljstvu vam govorim od srca. Želim, da bi se to prijateljstvo v bodoče še bolj poglobilo. Sporočam iskrene pozdrave maršalu Titu in jugoslovanskemu ljudstvu.«
To prijateljstvo je bilo zapisano tudi v naših zastavah s peterokrako, ki so jih v Arrasu, Lensu, Marseilleu, Gfenoblu. Nici in drugod sešili za naš prihod in jih obesili družno s trikoloro. to prijateljstvo je govorilo tako iz prefinjene pozor, nosti, s katero so nas med melodijo opernega orkestra in sredi bujniji nageljnov in leskeia-, jočih se lestencev empirne dvorane »Massen»« sprejeli v Nici, kot iz preprostega sprejema v nizki sobici socialistične federa. cije za rudarsko področje Pas de Callaisa v Lensu z obledelimi slikami socialističnih voditeljev po stenah, alj še bolj preproste ugotovitve ladjedelniške-ga delavca v St. Nazaireu, ki mi je, ko je izvedel, da smo iz
Jugoslavije, dejal: »Ne 'vem čisto dobro, kje je Jugoslavija, vem pa, da je to dobra dežela za delavca«.
Našemu obisku je posvečalo časopisje, zlasti tisto, ki je včlanjeno v Zvezo demokratičnega tiska Francije, največjo pozornost. To, da nas bo »Humaniie« nagovorila s frockistično-hitler-. janskimi Titovimi agenti, smo pričakovali, presenečeni smo bili pa nad obširnimi stolpci, ki so spremljali našo pot po številnih francoskih listih, kamor koli smo prišli, v skupnih milijonskih nakladah. Avantguarde de la Republique — pariški »Franc-Tireur« nas je prvi pozdravil, za njim pa so se vrstili ostali. »Pozdravljamo jugoslo. vanske partizane, ki so tako odločilno pomagali pri zmagi nad Hitlerjem in ki danes v korist nas vseh stojijo na budni straži proti stalinski nevarnosti. Z občutkom dolgovane hvaležnosti sprejemamo v svoji sredini svoje tovariše — jugoslovanske novinarje« — je med drugim zapisal* araškj »Libre Artois«, čigar ustanovitelj . je Guy Mollet. »Svojim dragim tovarišem, ki so povečini sodelovali v oboroženi borbi za svobodo — ta osvobodilna borba je stala junaško jugoslovansko ljudstvo več kot
1,700.000	žrtev — izražamo bratsko dobrodošlico« — je omenil pod naslovom »Kadar govor; srce«, list »Dauphine Libere« iz Grenobla, kjer je bilo-med zadnjo vojno središče odporniškega gibanja Francije. »La Nou-velle republique« iz Toursa nam je posvetila kar tri članke. Navajajoč pod naslovom »Sprejem jugoslovanskih novinarjev — manifestacija prijateljstva med obema državama«, izvlečke iz govorov v ‘Nantesu, list »Resistance de L'Ouest« med drugim piše: »Vaša naloga je danes velikanska, vendar ne taka, da bi mogla prestrašiti tako pogumno ljudstvo, kot je vaše, ljudstvo, k; ni nikoli barantalo niti šte-dilo svoje krvi, niti svojih na-
visoke hrame francoske "kulture, na Sorbonno, na Louvre in dru. ge, na . br.egove Seine in mansarde Monmartra, kjer so iskali novih izrazov naši umetniki, na dolge sezname srbskih študentov, ki so med prvb svetovno vojno na stroške francoske vlade študiral; v Grenoblu in drugod, mislim na dopolnjujoče gospodarstvo, ki sem ga razbral iz močnega francoskega razstavišča in našega paviljona na pariškem velesejmu, zlasti pa mi. slim na živo zvezo, ki sem jo našel na poljanah mrtvih za skupno svobodo. Tiho sem stopal med tisočerimi, belimi križi v Lorettu, Villiers-Breto-neauxu in drugih množičnih pokopališčih vojakov iz prve vojne na Severu, s spoštovanjem sem se odkril pred visokim spo. menikom padlim Francozom iz Poilus d’Orienta na marsejski obali .pred samotnim spomenikom padlim borcem odporniškega gibanja v skalnatem Vercor-su. Pripovedovanji starega dr. Tessiera iz Nantesa, podpredsednika francoske federacije biv. ših borcev na solunski fronti, in organizatorja odporniškega gibanja v zadnji svetovni vojni ,v Dofineji Richerota o njegovem prijatelju, mladen Jugoslovanu, ki je pod imenom »Lieutenant Francois« padel leta 1944 v borbi francoskih partizanov proti Nemcem v grenobelskih hribih, sta se med seboj dopolnjevali. Več kot polovico razrušeni Amiens sredi živahne obnove, v kateri rastejo lične stanovanjske hiše za nekdanje voj-•ne žrtve, in besede našega tamkajšnjega prijatelja Henrya Mairea, da je zmaga poraz, če ni zmaga stalna, so me spomnile na stotere naše opustošene kraje in na našo obnovo, ki je brez odmora sledila vojaški zmagi in ki je brez oddiha za teip prešla v novo veliko socialistično graditev.
In v tej naši socialistični graditvi sem našel dokument tega, kar dela naše staro prijatelj-
Delegacija jugoslovanskih
porov. Bodite prepričani, da francoski narod, ki ni nikoli odtegnil odločnega prijateljstva tako mlademu in pogumnemu ljudstvu kot je ■ vaše, spremlja vsa vaša prizadevanja z največjimi simpatijami.«
Tako in podobno so o našem starem* in novem prijateljstvu govorili in pisali in o vseh teh zvezah sem našel tudi dokumente.
Ne mislim tu na Slavolok zmage Velike armade v Parizu vklesano ime Raguse — Dubrov. nika, kar me je spomnilo na verze našega prvega slovenskega pesnika »Napoleon" reče: Jlirija vstan*«. Tu mislim na
lec v stoterih podobah se prelivajočega Pariza, resnega indu. strijskega Severa, mehke pokra-jine ob Loiri, južnjaške Provence in drugih francoskih pokrajin, ki se med seboj vse razlikujejo, a vendar dopolnjujejo v eno celoto, ta prebivalec je bil že od nekdaj revolucionar, neugnan iskalec socialne pravice jn novih oblik boljšega življenja. Velika francoska revolucija je visoko'dvignila zastavo njegove napredne misli vsemu svetu, čeprav so jo obkrožali sovražniki od vseh strani. Danes je ta zmagovita Marsel jeza okamenela na pol poti — v sicer umetniško živi, a vendar kameniti Rudovi skupini na Slavoloku zmage, ki jo hodijo občudovat kot dragocen spomenik preteklosti tisoči radovednih turistov iz vsega sveta. Res. da je danes v Franciji splošni standard precej visok in da so demokratične svoboščine široke, da v Trianonu ni več Marije Antoinette in da se vhod nekdanjega kraljevskega vrta zapira z železnimi vrati, na katerih so inicialke RF, a vendar samo malo dalje ob cesti iz Versaillesa v Pariz so obširne konjušnice, kjer za zabavo goji konje več stokratni milijonar Boussac, medtem ko se delavc; v njegovih tovarnah borijo za to, ali bodo dosegli večje ali manjše pravice, minimum dohodkov ali kaj več za vzdrževanje sebe in svojih družin. Francosko delavsko gibanje, najbolj upravičeni dedič tistih inicialk RF, ki so zaprle vrata kraljevskemu dvorcu, je zašlo v mreži strank, interesov od zunaj in potegovanj za življenjski standard v slepo ulico; ;z katere le polagoma išče izhoda. Francoska komunistična partija, ki je nekoč združevala velik del francoskega delavstva, je zaradi agenturne moskovske politike njenih voditeljev izgubila sleherna resnično francoska in napredna tla pod seboj. Zato njene vrste kopnijo kot sneg spomladi. V petih letih je izgu-
stvo — novo. Danes je Jugoslav vija povprečnemu Francozu dč>_ bro znana, oziroma vsaj veliko bolj kot je bila pred leti. Nekateri jo poznajo iz solunskih spominov, drugi po njeni zanimivi folklor; in turizmu — prav zdaj je v Parizu razstava jugoslovanske, ljudske umetnosti, v Nici pa razstava jugoslovanske umetniške fotografije —, tretji po jugoslovanskem’ nogometu, četrti po čem drugem. Gotovo pa je, da je Jugoslavija danes najbolj znana po tem, da v njej neko sicer majhno, a pogumno -ljudstvo pod vodstvom še pogumnejšega voditelja gradi socializem." Francoski človek, ta duhoviti, demokratični prebiva-
bila 400.000 glasov volivcev, »Humanite« je zmanjšala naklado od 600.000 na dobrih 100.000 in »Generalna kohfederacija dela«, nekdaj močna sindikalna organizacija s 4 milijoni članov, je danes zaradi kominformovske politike, ki se je vgnezdila vanjo in jo spremenila v svoje orodje, zmanjšala svoje vrste na 1,160.000, tako da jo je socialistična sindikalna organizacija »Force Ouvriere« že prehitela za okrog 40.000 članov. Toda sindikalno gibanje je razbito ne samo na ti dve organizaciji, ne samo na nadaljnji dve .— krščamsko-socialistično in ne-vtralno-kadrovsko sindikalno or. ganizacijo. Večina izmed 18 mi-
lijonov francoskih ljudi sindi. kalno sploh ni organizirana]. In v tem in v množicah volivcev kominformske partije, ki jo ob volitvah volijo samo zaradi tega, ker so nezadovoljni s sedanjim stanjem v Franciji in ker hočejo biti avantgarda, ne da b; sicer odklonili moskovsko politiko njenih voditeljev, v množicah francoskih ljudi, ki brez prave odločenosti prehajajo iz kominformske levice v drugo skrajnost, v De Gauleovo Zbiranje francoskega ljudstva, v tem so široke rezerve za povečanje resnično franooskega delavskega ;n socialističnega gibanja. Morda je naivna bežna ugotovitev, da nosijo skoraj vsi socialistični aktivisti, na katere sem v Franciji naletel, očala, a gotovo je res, da ima socialistična stranka Francije, ki je sicer danes najnaprednejša francoska politična skupina, še vedno pretežno intelektualističen značaj in da je še premalo posegla v same delavske množice. Naša socialistična graditev sredi največjih težav, naša revolucija obkrožena od sovražnikov od vseh strani
—	analogija z veliko francosko revolucijo — je morda resnično privlačna zanimivost, ki kaže francoskemu' delavskemu gibanju pot iz slepe ulice. Izmenja, va izkušenj naše socialistične graditve z izkušnjami socialističnega gibanja v Franciji— tu mislim zlasti sproščenost v diskusiji in samokritiki — za kar so dani vsi pogoji v 'bodočnosti
—	o tem se je izrečno jzrazi^ tudi sam generalni sekretar francoske socialistične stranke Guy Mollet — bo gotovo prispevala k nadaljnji krepitv; naprednih sil v Franciji, k utrditvi njenega mesta v svetu in splošnemu miru. Rudova Marse-Ijeza se bo premaknila — ne samo v besedah zgovornih cice-ronov, ki trdijo, da je kip tako dinamičen, da se kaže, kot bi se premikal — ampak zares, z živim zaledjem onih čudovitih francoskih ljudi in Etoille ne bo več samo križišče bliskajoče se reke limuzin, ki se stekajo vanjo z vseh pariških avenij, ampak resnično Vrata zfriage, sko. zl katera bo spet teklo križišče naprednih poti vsega sveta. In na teh poteh se že danes začenjamo srečavati s Francijo, deželo starega in' novega prijateljstva.
B.	Pogačnik
OBVESTILO GLEDE OTROŠKEGA DODATKA ZA
UCENCE INDUSTRIJSKIH
SOL
Glede na to, da se učencem industrijskih šol dejansko ne izplačujejo nagrade po predpisih Uredbe o nagrajevanju vajencev (Ur. 1. FLRJ št. 16-52), obveščamo vsa prizadeta podjetja, da lahko začasno od 1. aprila t. 1. dalje izplačujejo starsem teh učencev otroški dodatek v višini 2000 din na mesec — 1300 din v denarju, 700 din pa v industrijskih bonih — kolikor so sicer podani pogoji po določilih Uredbe o dodatkih za otroke (Ur. 1. FLRJ št. 48-51) oziroma Navodila k tej uredbi (Ur. I. FLRJ št. 14-52). Ta izplačila gredo za sedaj v breme socialnega zavarovanja in se bodo pri k zK-ni ureditvi tega vprašanja obračunala bodisi z nagradami, ki bodo učencem industrijskih šoF naknadno priznane, ali pa z otroškim dodatkom, kolikor bo zanje določen le-ta namesto nagrade. Zato je potrebno, da podjetja zadevna izplačila posebej evidentirajo. — Svet Vlade LRS za ljudsko zdravstvo in socialno politiko.
V nedeljo Je bil v Subotici pred približno 7000 gledalci dvoboj v športni 'telovadbi med moškima in ženskima vrstama Jugoslavije in švicarske telovadne organizacije »Satus«. Jugoslovanska reprezentanca Je zmagala z rezultatom 423.55 : 417.10 točke. V tekmovanju moških vrst so zmagali Švicarji v razmerju 233.55 : 232,25. medtem ko je ženska vrsta Jugoslavije zmagala z rezultatom 191.30 : 183.65. Najboljši tekmovalci pri moških
so bUl Josip Kujundžič z 4«, 10 to*, ke Kurt Hausmann 46.90 ln Alfred Brendi! 46,30; pri ženskah pa Tereza Kočiš 39.25. Anka Drinič 33.55 in Edith Bucher 38.20.
Tekmovanju so med drugimi prisostvovali predsednik zveze za telesno vzgojo FLRJ Partizan Josip Rus in predstavniki švicarskega poslaništva v Beogradu.
ŠOLANJE LAVINSKIH PSOV
Konec marca In prve dni. maja sta bila v Tamarju in pod* Storžičem tečaja za šolanje lavinskih psov. ki sta pokazala, da imamo vse pogoje za usposabljanje večjega števila psov. Zamisel, da se psi uporabljajo za iskanje ponesrečencev izpod snežnih plazov, je prišla k nam iz tujine, kjer se s tem načinom že nekaj časa uspešno okoriščajo.
Pes. ki je spremljevalec Človeka, se da usposobiti za različne nalo-
velja še posebej za lavinske pse. Poleg običajne dresure, s katero ima vodnik psa popolnoma v oblasti. zahteva šolanje lavinskega psa še posebne vaje na snegu oziroma na plazovih. To nalogo sta imela tečaja v Tamarju in pod Storžičem, tretji pa bo konec ju-^ršiču. Na obeh tečajih n. pr. iskati različne človek navadno
psi s svojimi vodniki na tečaju v Tamarju
ge. ki jih človek * mnogo slabše razvitimi čutili ne more opravljati. Pes ima sicer že prirojene lastnosti (n. pr. lovski pes), vendar mu jih mora človek še izpopolnjevati. Vse to zahteva vztrajnega dela in ljubezni človeka do psa. Prav zaradi tega se je začela razvijati modema kinologija, ustanavljati razne organizacije, ki imajo namen vpospeševati kinologijo, gojiti in vzrejati pse čiste pasme. Poleg teh organizacij imamo pri nas Klub ljubiteljev športnih psov, ki lahko največ prispeva pri vzgoji in vzreji psov.
Šolanje psa za določene namene zahteva precej trdega dela, kar
vedeli lastniki psov. Po prvi prestani preizkušnji so udeleženci tečaja izkopali globoke jame. kamor se je zakopal človek. Te jame so potem s snegom zasuli in steptali tako. da na terenu ni bilo videti nobene spremembe. Naloga psov je bila, da so te ljudi našli. Psi so svojo nalogo zadovoljivo opravili.
Gorska reševalna šlužba. ki je v prvi vrsti zainteresirana za vzgojo lavinskih psov. je našla popolno razumevanje pil pristojnih oblast-vih. kar daje upanje, da bomo tudi pri nas kmalu imeli dobre lavinske pse. ki jih vzgaja naš priznani strokovnjak Janez Klemenčič.
ODPRTO PRVENSTVO LJUBLJANE V NAMIZNEM TENISU
Kramčaai brez resnega tekmeca

Drugi republiški turnir, ki ga Je minulo nedeljo organiziral Krim kot odprto prvenstvo Ljubljane, je pokazal, da se vrstni red v moči med najboljšimi ekipami Slovenije od lani ni dosti spremenil. Kranjčani so bii tudi na tem turnirju daleč pred ostalimi, čeprav so doživeli pri mladincih (ekipno) neprijeten poraz. Obe njihovi moštvi sta namreč izpadli v polfinalu. Drugo mesto so zasedli igralci
V	Radgoni so zgradili
* hipodrom
Klub za konjski šport v Gornji Radgoni bo 8. junija slovesno odprl novi hipodrom, ki bo med naj-večjimi v severovzhodni Sloveniji. Na dan otvoritve bodo prire-.dili velike konjske dirke, pri katerih bodo sodelovali najboljši ko-nji-tekmovalci iz vse Slovenije.
Hipodrom so zgradili večinoma iz lastnih sred ne v. pri čemer so opravili več tisoč prostovoljnih delovnih ur. Zunanja steza hipodroma je dolga 1500 m. Na hipodromu bodo zgradili tudi lahkoatletsko tekališče. igrišča za odbojko in košarko ter ostale športne naprave.
PRVENSTVO UNIVERZE
V	NOGOMETU
Metalurgi vodijo
V finalnem tekmovanju prvenstva univerze v nogometu vodijo metalurgi, ki so premagali agronome 4:1 (2:0). Tekma med gradbeniki in juristi je bila zanimivejša in se je končala z neodločenim izidom 1:1.
Jutri sta na sporedu zadnji tekmi, ki bosta odločili prvaka. Ob 15 se bodo na igrišču* Krima pomerili gradbeniki in metalurgi, ob
16.30	pa juristi in agronomi,
ŠAH
Rabar vodi v Sao Paolu. Po desetem kolu mednarodnega šahovskega turnirja v Sao Paolu je na čelu tabele jugoslovanski mojster Braslav Rabar. V zadnjem kolu bo igral Rabar z Eidelmanom, Ro-setto pa z Engelsom. Stanje pred zadnjim kolom: Rabar 8, Rosetto
Krima, predvsem zato. ker so nastopili v vseh disciplinah. Pohvaliti moramo komaj ustanovljeni sek- -ciji Partizan — Rakek in Ilirija — Ljubljana. Nastopilo je tudi moštvo doma JLA iz Ljubljane. Želja je. da bi njihovi igralci sodelovali tudi na prihodnjih turnirjih. Končni rezultati so tile:
MOŠTVENO — moški (8) Projektor : Krim II 5:0; Krim : Gregorčič 5:3; Projektor : Krim 5:1; ženske (4): Projektor I : Projektor n 3:0; mladinci (4): Gregoi čič : Krim 5:3; mladinke (2): Krim : Projektor 3:2; POSAMEZNO — moški (35): Rebolj : Jeram 2:0. Kocijan : Valentar 2:1. Rebolj : Kocijan 2:0; ženske (11): Kianjc : Anzelc 2:0. Pogačar : GeršaK 2:1, Kranjc : Pogačar 2:1; mladinci (16): Hlebš : Valentar 2:1. Antolič : Kovačič 2:1. Hlebš : Antolič 2:0; mladinke (4): Vidmar : Preša 2:1; DVOJICE — moški (7): Kosmač-Kocijan : S trum bi-Je ram w. o.; ženske (4): Vidmar-Geršak : Kranjc -Pogačar w. o.; mladinci (5): $a-bec-Valentar : Hlebš-Kovačič 2:0; mladinke (2): Vidmar-Holly : Pre-ša-Bartenjer 2:0; — mešano (9): Kranjc-Petrovič : Pogačar-Reboj 2:0.
Drobne za ni mi vosi)
Telesnovzgojno društvo partizan v Kranju skrbi za razvoj košarke, ki dobiva v zadnjem času med mladino čedalje več pristašev. Kranjčani so po daljšem skupnem treningu odigrali te dni prvo tekmo. in sicer s Partizanom iz Medvod in zmagali 35:8. vendar sta bili moštvi bolj izenačeni kakor kaže rezultat.
Košarkarji Proleterja iz Zrenja-nina so v prvenstveni tekmi vzhodne skupine premagali Borca (Ca-čak) 35:33 (21:22).
Italijansko prvenstvo. Nedeljsko kolo prvenstvenih tekem v I. italijanski ligi se je končalo s temile rezultati: Palermo : Bologna 0:0, Como : Legnano 3:0. Inter : Juventus 3:2 (1), Lazio : Milan 1:1, Napoli : Spal 2:1, Novara : Ata-lanta 2:0. Padova : Sampdoria -2:1, Pro Patria : Triestina 2:2 (!), Torino : Florentine 2:0, Udinese : Lucchese 2:0. V prvenstvu vodi še dalje to pot poražena Juven->čkami pred Milanom
skern tekmovanju v
(Švedska) je Svensson Lšino 2.02 m, Eriksson kel 1500 m v 3:47,4.