1<)0. številka. Ljubljana, v torek 21. avgusta. XVI. leto, 1883. Ir,haJK vsnk dan -r.\> '-r-r. izimfii nedelje iti praznike, ter velja po poŠt i prejemati za avutrij sk o-ogcrBk e dežele tU ttm leto 16 gUL, na pol leta 8 gld., m četrt leta 4 gld., «»^ joden mesec L gld. 4<> kr. — 7*y Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jedcu mc«cc 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na tlom računa se po 10 kr. za mesec, po BO kr. za četrt leta. - Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina zunia Za oznanila plačuje se od četiristopne p< t it-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se ilv.iVmt, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi r.aj se izvole frankirati. KokopiBi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v LjuMjiov,« v b'raoa Kolruar.a liisi „Gledalifika stolba". D pravni ćtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vut admuiittntiVlM Htvari. Nemšk napuh. Češki patrijotje so te dni v deželnej zbornici v Pragi uasttpali z uprav kavalirskitn politi nim taktom in brez dvombe pridobili si zastran tega v vseh trezno mislečih in poštenih političnih krogih spoštovanje in priznanje. Stopivši v zbotnico ostavili so bili pred uhodom vse grenke spomine na nemškega terorizma pretekle dni in leta; zapel,ivi čut maščevanja, ki bi se jih bil tako lahko polastil ob zavesti, da je po sedaj moč glasovanja na njihovoj strani, ta se je bil umaknil jedino merodajnej misli, da je delu ti na blaginjo in srečo kraljevine Češke ter skrbet: za ljubi mir v deželi. Že to, da Čehe ni misel, nemškim svojim sodeželanom hudo povrat'ati s hudim, zaslugi hvalo Ali zgodilo se je več. Šli so ter pothdi sovražniku roko, močnejša stranka ponu dila je shibšej stranki mir in spravo, mnogo njenih predlogov v zbornici in zunaj nje merilo je naravnost i\h to, da bi se dosego iti zatrdilo sporazum-lienje na podlagi jednake pravica, da bi se odseh-mal nobenej narodnosti v Českej ne godila krivica In tako postopanje zmagovalca z zmaganim v/buditi mora splošno ob'udovanje, taka sama sebe zataju joča politika dela Čehom vso čast, daje poroštvo zi mirno in uspešno tlelo v deželi, ter j.' jedino prava v našej Avstiiji. Ali kakšen odmev je našla nesebična ta poli tika v nasprotnem nemško-liberalneni taboru? Za stonj je dr. Rieger z lastno si zuovornostjo raz.ivetM sedanjo situvacijo, naslikal nasledke 2()letnega boja, pogubnega na vse strani javnega avstrijskega življenja, boja, ki tudi nemško-liberalnej stranki ni sezoril druzeg«, nogo sramoto na vseh konceh, posmeh doma in na tujem. Vsi ti razlogi neso ničesar pomagali, Vsa netnško-liberalna mizerija „pemskiur' poslancem ni OdpHfl oČij, da je bolj modro, radovoljnn o l-ložiti nepotrebno orožje, nego čakati časa, ko bodo vsled pravilnega teka stvari v to prisiljeni. Odbili so vse spra vi) ive ponudbe s češke strani — najbrže v nudejl, da pride zopet mesija, ki jim pomore z manjSino vladati večino, boriti se za krivico v pro-tivji z vesoljnim izobraženim svetom. Kje je takemu trdovratnemu početju iskati vira in uzroka V Kje drugje, ako ne v tistem nemškem napuhu, ki ne trpi nobenega druzega poleg sebe. I-i ne spoštuje nobeno naredbe, ki sam vu-se zaljublj« n smatra vse drugo za nekako sredstvo, s katerim, če tudi „inferijornim", on sam živi v časti in zabavi? Ali ni le-temu napuhu zapisovati, ako se nemško-pemski poslanec dr. Russ tako daleč spozabi, da gre poro*'evalcu češke večine dru. Brafu očitat, zakaj da je poročal v češkem jeziku, češ. da ga tako vsa levica ni razumela, tla pa je sporazum-ljenju prvi pogoj ta, da se drug druzega razumemo? Uisum tetieati8! Ta izjava žalibog ni originalna. Humoristični ta „mol ' godejo avstrijski naši Nemci že letu in leta, po njem smo Slovani že- dovolj plesad ; ta pesen je tudi kriva vse disharmoniji mej avstrijskim na rodi. Nemščina vam je vs-m potrebna, — zlasti tedaj, kub r nam Nemcem odgovarjate, v nas dobiček, da va« bomo razumeli; nam pa vašega jezika znati treba ni I Hvalo Bogu, tudi v Nemcih prodira prepriča n,e. da tako „sporazumljenje" v eloveskej družbi nema pravice, nema obstanka. „Sporazumljeiije" v teti smislu Je pravemu sporazumlienju za največje ua potje. In kdor po teh načelih deluje, kdor tako „sporavutnljenje" zagovarja, taisti škoduje svojej strank', škoduje celej državi. Avstrijska notranje j zgodovina radnje dobe doka/.uje to na vsa kej strniti. I Čuditi se je torej, da nemšUo-liberalua stranka neće ; uvideti tega in ti s svojega strankarskega stališča, j niti z avstrijskega, blaginjo vseh na rodnosti j obje-! msjočega gledališča, da s svojo jezikovno trditvijo ! zapira „a lim:neu pot do vsa katerega pametnega [ Bpordzumljenja in izmirjenja v Avstrjt! /a lega delj pa avstri|skih Nemcev, ki se držijo tacega prevzetnega, po Riegerjevih besedah „impertinentnega." programa, nihče ne pomiluje, ako tožtjo, da so tujci na domaćih tleh, tujci na Češkem, tujci na Kranjskem in po drugih Čisto slovanskih deželah. Kdor se ni odvadil trezno misliti in samostojno soditi, temu je pač jasno, da uradnik — ta dela največe lamentacije — v deželi, kjer prebiva ne nemški narod, kadar ima z občinstvom opraviti, z nemščino svojo toliko izhaja, kolikor n. pr. s španskim alt kineskim jezikom. Kdor se je torej učil le nemškega, ta je samega sebe po lastne j krivdi, nikakor pa ne po tu jej, spi;: vil ob vse slu'bo, kjer je opraviti s slovanskim narodom. Tako veli zdrava pamet. Kdor tega ne uvid", „est homo insipiens*4 in njemu ni več pomoči. Narod se ne bo nemščine ućil zavo'jo z'ožnosti nemškega uradnika, zavoljo komoditete UjegOVC '.udi ne bo opuščal in zapravljal svojih pravic. Ni to, ni ono kratko malo ne gre, ker ni mogoče 1 Ako tedaj hoče Nemec biti univerzalen in v Avstriji domač, ne sme si domišljovati, da njemu v mnogojezierioj Avstriji tega ali onega slovanski ga jezika ni treba, češ zato, ker je nemščina njegova svetovni jezik. Lobražen Slovenec se je priučil nemŠčifl», braneč ob jednem svojo materinščino, tako tudi Čeli. Poljak, ker to je potrebno, in to jim daje v Avstriji univerzalnost. Se ve, da je lože in bolj v ceno, zabavljati po časopisih na nenemške narodnosti in o tati jim omejeno obzorje, neg > -1 i peč.sti se z resnim delom, spoznavanjem drugih jezikov in narodov, n go-li pripravljati pot mirnemu občevanju, kaker^uo mora biti mej narodi jednega in istega cesarstva, katerega presvetli glavar sam nam s celo lina-tio vred baŠ v učenji vseh avstrijskih jezikov daje najlepši vzgled. Ah ker nam omenjeni pr zon iz češkega deželnega zhora kažejo, da :;aše vrste Nemcev ni še misel, vzbuditi se \/, svojih dozdevnih sanj in duševne lenobe, zato tuli Se ni upanja, da bi prenehale tožbe LISTEK. Pismo iz Pariza. Spolnila se mi je želja, kojo sem Že dolgo gojil, Želja namreč, videti največje inet-to na kontinentu, videti mesto, ki je središče modernega sveta in napredka, ono mesto, katero mi je zgovoren prebivalec mesta Nancy v vagonu prav dobro Inko-nično karu k te rizi tal, rek^i : Pariš est le ciel et 1" enfer (Faris je nebo in pekel). Hvala visokemu ministerstvu ki mi je gmotno pripomoglo k temu, in pa niijvtei moderni iznajdbi, železnici, dospel sem pred 10 dnevi v ta pekel in nebo. Potoval sem cel teden iz Dunaja sem, akornvno bi bil s takozvanim bliskovnim vlakom lahko v 36 urah dospel, Kor je pa taka vožnja predraga, in ker neseni borani spekulant, da bi morda kako nsglo hausse uporabil, peljal sem se rajši s poštnim vlakom polagoma do Solnegagrada. Pravilo, da mora človek v posebno srečnem trenutku rojen biti in poseben ljubljenec Jupitra Pluviiii, de ima lepo vreme, ko si hoče Ogledati krasno ležeče mesto SolnograSko Jaz sem gotovo jeden teb srečnib, ker meni je čraerni mokri j bog celo dva cehi dneva pripustil brez dežja, za 1 kar sem mu jako hvaležen; ta dva dneva ostala mi 'bosta vedno v spominu. Ker je drugi dan po noči 'začelo liti, odpeljal sem se naprej do Mooakovega, kamor sem rano dospel. Tudi tukaj mi je bil oni ; bog precej milOBtljlv in mi piipustH, tla sem si oule-I dal lepo glavno mesto Bavarije. Kakšenkrat m»- je j vender s kratko ploho opomnil, da ni le mesto imenitno, marveč tudi pivo. Jaz sem ga ubogal in so ' pred dežjem skril v znameniti „Kathhauskell< rS kjer sem po dolgej borbi vender vrč ugrabil In sf j ga sum iz velikanskega soda ootofiil. Ogleda! sem ! potem mesta Stuttgart, Karlsrube in „die vvunder-sebono Sta d t Straseburg*. Tukaj sem najprvo slikal francoski, ali ne prave francoščine, ampak neko me sanico francosko-re.mško. Takoi na post -ji me napade cela tlrub.l s čudnim nagovorom: „Omnibus jgefallig. s"il. vous pl: itu. Ud Sti>ssburgn do Nancyja imel sem jako prijetno društvo, namreč omenjenega i prav zgovornega kupca iz Nancy-ja. S čudovito je« ! lično spretnostjo govoril mi je o politiki o lepoti j dežele burguudske, kako tam sol kuhajo itd. Ko j smo so iti bližali Kane v-j u, začel mi jo dajati dobre \ n uke in Bvete, kako naj so v P ni u vedem, kje dobim najboljšo jed in pijačo dober kup; njegove j zadnje besede so bile: nVarujte se Par.žke^a prkla, gosjimi." V teh desetih dneh som so prepričat, da je imel mož prav. Po ulicah, posebno pa po boulevardih je tBk peklensk ropot in vriše in 'um od brezšte-vila ljudstva in vozov vsako vrste, da človek skoro Ogluši, gotovo pa ga glava boli, ako ni vajen telDU. Iz tega pekhi se pa lebko reši, ako ustopi v jedno stoterih cerkev, ali v galerijo ali muzej, ali biblijo-teko, k,er so nakopireni ua tisočo zakladi nebeške umetnosti in znanosti. Ni inoi namen, tukajšnje življenje ali pa dela umetnosti popisovati, bilo bi tudi zaman. Namen moj je, nekaj o tem spregovoriti, kar mene k,ot učitelja najbolj zanima, namreč o tukajšnjem šolstvu iti o odgoji mladine, kolikor sem imel do sedaj pril< žnoati opazovati, (jovoril bodem le o srednjih šalah ; tukaj jih imenujejo college in . lyeeo, jednako našim Jiimmujatn in mm kam. Ali tukajšnji collegei in lycees po veliko drugače ure- zatiranega nemštva", da bi obmolknila pesen o su-perijoriteti in hegemonij, da bi zavladala vserdd v Avstriji mir in sprAva. Danilo. Politični razgled. notranja o vsej pravici, Gospodična Fran j a Medvedova (Emilija) nam je še vedno v neizbrslji vem spominu; kakor „Stana" v „Gvrčku" speljala je svojo ulogo tudi zdaj le v VSeobčno pohvalo in zadovoljnost vseh navzočnih Go8podičinu Tonfiika Albreobtova (Tekla) bila je prav pridna v izgovoru kakor v igranji; nje uloga bila je sicer bolj majhna v prvej 'gri, tem večja pa in jako precizno igrami v naslednji. Isto tako potrudila se je gospodičina Ivanka Exlarjeva (Eordelija Gorovska), in njej izražamo in dolgujemo veliko hvalo, in srčno želimo, da ostane v prihodnje kakor doslej zvesta slovenskim igram, Tudi gospodov igralcev naj omenim. — Odlikoval se je mej njimi najbolj g. Janko Pohlin (sluga) — prav iz-nenadil nas je in upamo še večkrat v i-leti ga tako izoorno pridnega. Gospod Fran Štele (Svojetinski, major) pogodil nam je v svojej vojaškej nosi. Gosp. Josip Štele, priljubljeni uaš komik, imel pa je včeraj veliko opraviti s svojo ulogO zmešnjavastega profesorja Ljudevita Prohazke — akopram je dovolj živce na smeh podražil poslušalcem — vender — uloga profesorja njemu ni bila po kroji. V drugi igri dobili smo priložnost občudovati dramatično neustrašenost gospodičine Franje Medvedove (Marije Zorifieve) —.kBterej je gospod Fran Štele prav pohvalno sekundiral v osobi „Lazarja Malinščaka". — Vsega priznanja in pohvale vredna pa je bila gospica Ton čika Albrechtova, ki je z gospodom Josipom S tel eto m imela po pravici jedno najtežjih in glavnih ulog; — pohvaliti jo moramo tem bolj, ker je včeraj še le v drugo nastopila in vender bilo je njeno igranje izredno sigurno, dobro premišljeno in vseskozi gladko dovršeno. Saj prid in veselje storita vse, in to dokazala je gospica včeraj v bistroumnej hišini Zofki. Prijetni mili njen glasek ojačil in okrepil se bo kmalu na odru in slovenska Talija dobila bode zopet jedno izvrstno moč več. In kakor omenjena gospica storil je gospod Josip Štele vse, kar je bilo v njegovoj moči. — Kot sluga Ivan bil je zopet v svojem elementu in ker je že kos dovršujofega se igralca razumel kaka pohvala mu gre, j;ko n četno, da je bil „priden" in da hočemo mu njegovega prvega profesorja popolnoma pozabiti. — Kot ljubezniv in trudapolni podpiratelj čitalniški znan je itak že in dovolj priljubljen po vsem Kamniku. — Hvala mu obila! — Tuko dfli smo vestno „ vsakemu svoje". Ko ste bili igri končani, čulo se je mej poslušalci splošno obžalovanje, da nam ni priložnost večkrat, vsaj vsaki mesec, slišati naših izvrstnih diletantOV, koliko dramatičnih zakladov žali Bože na ta način le/,i zakopanih, ki bi, zdaj ko se dan krajin in večeri že postajajo neprenesljivo dolgočasni, inarsikako urico pomagali na najlepši način razkratkočasiti. Pa bi bilo tudi v veliko korist, splošnej oimki. Kaj je lepšega, ko vaditi se v mili materin* šeini nu odru? Dt vender že jedenkrat poneha ona priskutna prava babilonska zmes „kranjska špraba* j (sic veni t vebo), katero žal ! še marsikateri pri naa j tako rad kultivira. Da bi jej že vender jedenkrat ubranili uhod do našega nežnega spola! Kje pa je večja in lepša pr iika priti tem ne- i doetatkom slovenske mladine v okom, kakor ravno i na odru V Pa ne samo jezik se v igranji liči in lepša, tuli srce postaja frazja; in starijem ki svoje mladeži ne puščaio v Čitalnico, bodisi da bi igrali, bodisi da samo poslušajo, smelo bi se očitati, da ne znajo svoje mladine dostojno dobro odgojevati. — V imenu veliko iskrenih veljavnih Slovencev in skrbnih domoljubov drznem tedaj prositi tu očitno vse naše slovenske Bočete" iu preskrb ie nase „matere", j da v prihodnje ne branijo svojej mladini obiskovati in igruti v Čitalnici. Le na ta način dobila bode i slovenska narodna Čitalnica dovelj močno podslombo in zginilo bode vse sovraštvo in vse prizadetje na- jem kakor naše sredin«- Bole. Ne bodem razlagal organizacije tukajšnjih srednjih šol, ampak namenil sem se, popisati samo jedno šolsko slavnost, pri ko-jej sem bil včeraj navzočen, namreč slavnostno razdelitev daril v „Lycee Charlemagne", jednej najbolj znamenitih in najbolj obiskovanih srednjih sol, ki ima eez 1000 učencev. Pri nas so jednake slavnosti iu razdelitve daril mej najboljše učence že davno odpravljene, ker je veČina naših pedagogov zoper nje, kot da bi bile nepedagogične in mladini škodljive. Jaz bi mislil, da imajo vender francoski pedagogi v tem oziru prav, ki obhajajo konec šolskega leta z veliko svečanostjo in ki razdele mej pridno mladino na tisoče lepih in koristnih knjig. Pri tej priložnosti spomina! sem se živo na oni čas mladih let, ko sem v tretjem razredu ljudskih šol kot p prem i far" dobil iz rok Goriškega knezo nadškofa samega majhne molitvene bukvice. To je bilo veselje! In godba (dve trobenti in dva kotla) je zadonela, ko je učitelj moje ime zakbcal. Ono leto bilo je zadnje leto premiji. Kako vse drugačne so tukajšnje slavnosti ko nec šolskega leta! Minister javni ga nauke (Je ministre de 1" in StrUCtion publique) imenuje vsakiat posebnega predsednika, iu temu asistenta, uda francoske akademije. Znamenito je, kake predsednike je minister letos izvolil; naj tukaj nekatere navedem: Na Lycee Louisle-Grand Ernest Renan, ki je „ana-ihema" zaradi knjige: Vie de Jesus. Na Lycee Charlemagne znamenit pisatelj Edmond About, poznan po več spisih, kakor: „La question romaine". Na Lycee Saint-Louifl svetnik najvišje sodnije Sev-res. Na Lvcee Henri IV Ferdinand de Lesseps, celemu svetu znani inženir. Na Lycee Condorcet minister pošt iu telegrafov M. Cochery. Pri tej slavnosti mora jeden izmej profesorjev zložiti in čitati govor (le diseours d' usage) Zanimivo je, kaka themata so si govorniki izvolili; na pr, republikansko devizo: Liberte, Egalite, Fra ternite; Notre earactere national; V E'cole, son esprit, sa moralite, sa discipline; les ltapports in-times et arlectieux, qui doivent unir les maftres et leurs eleves itd. Slavnost na Lycee Charlemagne, pri kateri sem bil. trajala je cele 3 ure. Velika dvorana (telovadnica), lepo ozaljšana, bila je natlačena učencev in ljudstva. Na vzvišenem odru bilo je nad 80 se- dežev pripravljenih za profesorje Lyceeja in za ude akademije in za mestne očete. Sedeži predsednika in dveh asisteutov bili so vzvišeni od drugih. Pred odrom dve veliki mizi polni daril (knjige, svetinje zlate in srebrne, lavorikovi venci). Na dvorišči postavila se je vojaška godba v polnem številu (kakih 50 mož). Ko so se bližali profesorji, vsi v ornatu (talar, visoke barete z zlatom obrobljene, svileni pas s bermelinovo kožo čez rame), zasvirala je godba marsellaiso. Ko so zaseli sedeže, pričel je govornik, čisto mlad profesor, svoj govor, v kojem je razlagal devizo : Liberte, Egalite, Fraternite, s takim ognjem in s tako zgovornostjo, kukeršue je le mlad Francoz zmožen. Govor je trajal :i/4 ure. Da ploskanja ni bilo ne konca ne kraja, se razume. Posebno je pa mladina burno ploskala iu kričala. Ko je godba zopet začela svirati, pomiril in utihnil je krik tako, da je mogel predsednik, Edmond About, akademik in predsednik literarnega društva vse Francije, svoj govor pričeti, ki je bil res izvrsten po obliki in vsebini. Zopet ploskanje in vrišč in godba. Sledila je razdelitev daril. Profesor klical je ime premijanta, godba ie intonirala. Mladenič stopil je ua oder pred predsednika, šolski strežnik poda fiih političnih nasprotnikov — uničiti glavni steber slovenskega rodu in njega omike. Vam pa. vrle gospice, ki ste ostale zveste dlo-vensk^j Tabji bodi še jedenkrat Zi hvala najprisn'-nejša in burni „živile slovenske gospice v Kamniku-* iz vseh prsij poiana. — Združite se zopet v slož-nosti in pokažite, tla vam je ljuba, mila in draga slovenska dramatika; saj sad ter plačilo za trud gotovo ne bosta izostala. Obila hvala in priznanje pa bodi tudi našim krepkoglasuim „Lirašomu, ki nas, kakor že omenjeno, tudi ta večer neso pozabili iu zapeli nam dve jako s pohvalo sprejeti slovenski pesni. Navzočni. Od Sotle 16. avgusta. [Izvirni dopis.J Zopet se je — žalibog ! — uguezdila v iepem slovenskem kraji nova krajna skupina nemškega „-ulferajna". V sredo 8. t m. večer prididral je znani Mihelitch, ki se še do zdaj ni očistil grdobnega madeža, kojega mu oponašajo, s svoiimi pomagači iu zavezniki s Ptuja v Rogatec, da bi tukajšnje prebivalce ulovil v svoje zanjke, kar se mu je zares posrečilo. Prišli so pa tudi nemškutarski odpadniki iz Slatine, recte iz fare sv. Križa pri Slatini, da bi pomagali zatajevati svoj materni jezik slovenski. In glej! žalibog spravili so tudi dva kmetica z dobrimi besedami in obljubami na svojo stran, da sta prišla z njimi v svoji slepoti delovat proti svojemu lastnemu jeziku in narodu in da sta se podpisala z drugimi vred kot uda te nove krajne skupine, ki je že 51. na slovenskem Štajerskem. Imajo li ti ljudje kaj domoljubja v sebi? — Mislim, da ne. Lepšu bi bilo, ako bi nekateri teh gospodov, vzlasti pa g. J. Ogriseg (recte Ogrizek) kot župan čisto slovenskega zunanji sobi, mej tem ko so v notranji sobi go spodje Nemci in nemškutarji popevali „das deutsche LiedJ, in s krepkim glasom ugovarjal rekoč: „R>-gat»c ne bode nikdar nemški, nikdar!u — Prav je imel, čislanja in spoštovanja vredni so vsi taki možaki narodnjaki. —k. Domaće stvari. — (Za pogorelce v Velikem Trnu) dovolil je deželni odbor 150 gld. podpore. — ( „Tagespost") v svojej včeraj šoj ej številki priobčuje telegram iz Ljubljane, da bode dež. predsednik g. baron W in kler ustavil Ljubljano, ter prevzel mesto sekcijskega načelnika v ministerstvu. Ta vest ra?glhša se kaj marljivo po Ljubljani in v nekem uradu bilo je včeraj in danes že veliko veselje. Te vrste govorice pri nas neso nič nenavadnega, kajti Rčesar je srce polno, to tudi usta govore' in naši fakcijozni krogi spravili so že celo čredo jednakih „rac" mej svet. Kdaj so Se znali, 1 preduje prav lepo. Vedno več oglaša se posojila pu*ča čas, naj ne zamudi teh dveh dnij, ter se po* trudi v prilazni Žavec. Razen krepkega konjskega plemena Savinjskega pouči se lahko tudi o hme-lpireji, katera je v Živci že tako važna, da se že včera|šnja N. Fr. Presse v gospodarskem oddelku ž njo peča. — (Iz Cirknice) se narn piše v 20. dan t. m. Ta teden se bode pričela voda oltakati v požiralnike, v tleh jezera ležeče. Pričel se bode torej znameniti ribji lov. Prijatelje te čudesne naravni prikazni vabimo torej priti na ogled. K. — (Iz Mokronoga) se nam piše 20. avg.: Ob (5. uri na večer je zadnji eetrtek strela ubila v Dobravi pri škorijanu posestnika Josipa Rarliča s konjem vred, ko se je peljal domov; čudno je, da se druzemu konju nič ni zgodilo. — (V Velikih Žablja h) na (ioriškem ustanovilo se je bralno društvo. — (Goriška ljudska posojilnica) na- da bode g. baron "VVinkler namestnik v Trstu itd., a v našo posebno radost vidimo ga še vedno mej nami. Tudi takrat bode menda prezgodnje veselje fakcijoznih krogov splavalo po vodi in „TagespoštaM bode za jedno blamažo bogatija, kar se pa tiče njene verodostojnosti, pa še siromašneja nego do sedaj. — (Za Št. Kocijančiče v spomenik) nabranih je po zadnjem ukazu v „Soči" 136 gold. 50 kr. — (Kmetijski krožek v Š e n t Juriji na južne j železnici) sestavil je ter je po gosp. dra. Vosnjaku izročil ministerstvu poljedelstva pro- šnjo, da se izda kmetijsko berilo za slovenske na-kraja, raj: bili doma ostali. Posebno po uepntrebnem I daljevalne Šole. To prošnjo je ministerstvo rešilo t, pak se je g. dr. Hoisel utikal v to reč. On moral bi kot sin slovenskega učitelja, rojen na Slovenskem v Križevski fari, najprvi biti, ki bi deloval v tem, slovenskih stebrov tako potrebnem kraji za slovenski jezik iu za narodno reč. A kaj se je zgodilo? Prvi je ustal, a ne za slovensko reč, ampak da je stavil predlog, da se naj za zdaj osnuje krajna skupina, ki bo svoj sedež imela v Rogatci, kjer se bode v kratkem tudi v Slatini nova osnovala; obljubil je izredno brzino javi jajoč, da potovalni učitelj za Kranjsko E. Kramar že izdeluje to pi\'potrebno knjigo, da bode morebiti že tekom t. 1 za tisk go tova in da bode ministerstvo, ko mu dojdejo na daljna poročila, takoj se izjavilo, bi li iu kako prepustilo to knjigo za natis. Kolikor nam je o tej knjigi znanega, smemo se nadejati jako dobrega učila Knjiga dogOtoVlja se pa načelu: razdelitev dela, vsaka stroka imej svojega zastopnika. Kine- ze tudi za naprej tej novej skupmi več kot petdeset tjstvo piše gosp. E Kramar; Vinstvo iu kletar \^tvo g. vodja R. Dolenec; Sirarstvo gosp. žup nik Mesar v Bobinji; Čebelarstvo g. kaplan Z u p a n na Bledu Prvotna misel rodoljubov v Bent udov. Torej kmalu jo imamo pneakovati. Kam meri vse to iu kakšen konec hoče imeti? — Ali mislijo oni gospodje zares, da se bo dala v tem kraji slo-venš ina zatreti ? Ali mislijo, da tukajšni Slovenci potrebnih, tako, da je v blagajnici navadno malo denarja. Rodoljubne kapitaliste opozarjamo, da podpirajo slovensko posojilnice, v katerih je denar jednako varen kakor v hranilnicah, a nosi večjo obresti. V obče so pa posojilnice sedanjemu času in brzomu prometu prikladneje nego hranilnice, tedaj tudi zaradi tega podpore vredne. — (Iz Bol ca) poroča se v „Tr. Z'g.u, da je v Ki. t. m. popoludue bila ou iukaj grozna neviht« m toča, ki je napravila veiiao škode. Nevihta bila je tolika, da je senen voz, v kateri sta bila uprežena dva vola, vrgla v 150 metrov globok prepad. — (Vit bilo) k besedi, katero priredi Koba-nd.sk.i narodna Čitalnica v nedeljo dne 26. avgusta v Zganovej dvorani ob 8. uri zvečer. Spored: 1. Ve-čeruica, moški zbor s teuor-solo. Dr. G. IpaVIC. — 2. Govor. — 3. Zvezdicam, mešan zbor. II. Voiarič. — 4. Igra: „Neniški ne znajo," v 1 dejanji. — 5. Sladka kishca, mo/ki zbor. Avg. Lebau. — Po beseai domača zabava, ples, petje, umetaini ognji. Ustopnina k besedi 20 kr., k plesu 1 gld. K obilni Udeležbi vabi uljudno odbor. — (Dober do v ti p.) Čitamo v „Slobodi", da so demonstranti v Zagrebu metali grbe t. ma-gjarskimi napisi v „Potok" rekoč: „To je magjarsko Primorje !" Juriji bila je ta, d». bi se ta knjigu izdala po dru- ! Telegrami „Slovenskomu Narodu1': Dunaj 2). avgusta. Cesar V marš I Bpijo ne glede na svojo priuodnjost? — Gotovo, da j ž bi sv. Mohorja, proti primerne) podpori od j uniformi z velikim križem Takova-roda, spremne! Treba je le krepki ga ponosa iu visoke navdu- j strani vlade. Tako bi jir.šlo 28.000 izvodov mej Ija.il po pobočniku grofu llosonbergu obiskal je šenost za našo stvar. Zatorej kmetje, posebno Kri- slovenski sv* t in lehko bi se še par tisoči tiskalo! ob 11. uri kralja srbskega in bil pni ure pri levske fare, bodite pametni, imejte odprte oči, ne dajte se oslepariti z lepimi besedami, ne delajte proti svojemu lastnemu jc.iku, ne pozabite, da ste posebe, da bi biia knjiga pristopna vsacemu. Tudi injem. Deset minut pozneje je kralj srbski mi smo mnenja, da hi se ta prepotrebnu knjiga na j spremljan po generalu Catargi-ju napravil proti- noben drug način jednako ne razširila. Merodajne rojeni Slovenci, ne dajte si zatreti svoj največji za- gospode ta in onkraj Karavank pr: v srčno prosimo, klati, svojo narodnost! — Vzemite si v izgled kine- da bi delovali v tem smislu, lica očeta, ki je v sredo večer v Rogatci sedel v! obisk. Dunaj 21. avgusta. Včeraj popoludue bil je rodbinski diner na osem kuvertov pri predsedniku darilo in lavorikov venec, kojega predsednik premijantu na glavo pritisne, potem mu poda roko in ga poljubi na obe lici. Ta ceremonija ponavlja se pri vsakem, toda ne le predsednik, ampak vsak profesor lahko to ceremonijo opravi; premijant ima pravico, si profesorja izvoliti, koji mu venec na glavo dene in koji ga poljubi. Razdelilo se je svetinj in knjig gotovo za 3 do 4 tisoč frankov. Omeniti moram, da so dobili učenci za vsak predmet posebe darilo in, kdor je dobil prvo darilo za najboljši spis v francoskem je ziku, tega je predsednik sam poklical in mu izročil darilo z navadno ceremonijo. Vprašal bo morda marsikateri, kdo pa dti ta darila, morda država? Ne. Največ daril podari društvo onih mož, ki so obiskovali ono šolo; ti imajo fond, iz kojega se ta darila nakupijo. Potem je veliko privatnih mož, bogatinov, ki naklonijo pridni mladini darila. Da take stvari spodbujajo marljivost in ljubezen do domovine, kdo bi to mogel tajiti! Le tako je mogoče vzgojiti jednak patrijotizem, kakeršnega naboj: mo pri frnnco ki mladini. A. L a h a r n e r. — (Družba rudečega križa) poslala je! cesarjevičiiiji v LaxenburgU. Srbski kralj dos-za „transportno kolono" Bt Ki v Ljubljani 16 svo pel včeraj popoluilno in bil \ hotelu po gene- jdi izredno praktično in po najboljših skušnjah izdelanih voz. V vsakem vozu je prostora za štiri težko ranjene, lahko ranjenih pa ima več prostora. Z vozovi prišla je tudi vsa oprava, vse razne potrebščine, niti na sveče se ni pozabilo. Vozove, ki se hranijo v družbenem poslopji na polji Ljubljan «kem, izročil je osobno družbeni tajnik gosp. major Sluka. S temi vozovi učili se bodo službe naši veterani, katerih je GO za transportno kolono izbranih. — (Iz Metlike) se nam piše 20. avgusta: Rojstni dan Nj. Veličanstva slavili smo dopoludne /. BV. maso, popoludue s prav živahnim banketom, potem s kegljanjem in nazadnje s splošnim plesom v Čitalnici, kjer se je hvalevredna sprava dosegla, katero so nekateri tukajšnji sebičneži in hinavci nekoliko let ovirati z n ti 1 i. — 23. t. m. naredi ČitalDica izlet na prekrasni Podzemeljski vrh in 26. t. m. bo Trifarško pro^čenje (žegnanje), popoludne pa shod, katerega skliče g. državni poslanec Pfefer. — (Veliko premiranje konj v Žavci) bode 1. septembra t. 1. Razpisanih je vsega vku|ie 34 daril v srebru, v skupnem znesku 535 gold. — V 2. dan septembra je konjska dirka. Komur do- raliiem pobočniku v imenu cesarja pozdravljen« Vzprejel je pozneje ministra Kalnoky-ja. Dunaj 21. avgustu. Popoludne ob i. uri ministorski svet pod predsedstvom cesarja. Sveta udelže se ministri Tisza, Szaparv, Bede-ković, ban Pejačevie. Predmet so nemiri v Zagrebu. Zagreb 21. avgusta. Jako mirno, a iz Karlovca in Senja poročajo se izgredi zaradi grbov. Beligrad 21 avgusta. Nemški cesar podelil je miiiisterskoinu predsedniku Piroea-nacu veliki kri/ rudečega orlovega reda. Temu odlikovanju prisvaja se politična važnost. Carigrad 2 1. avgusta. Crnogorska mi-mistra Radonić in Plamenac dobila sta veliki kordon Medžidje-reda. Sultan je takoj potem, ko je kneza Nikito v avdijenci v/prejel, sam neposredno črnogorskej knoginji br/ojavil, da je knez srečno dospel, ter jej čestital ua poroki kneginjice Zorke. V političnih krogih govori se o sestanku kneza črnogorskega s knezom bolgarskim. v izredni občni zbor telovadnega irnštva „Mola" v petek dne 24. avgusta 1.1. točno ob 8. uri zvečer v telovadnici c kr. višje realke. Spored: 1. Nagovor podstaroste gosp. S reč h o Nolli-ja. 2. Volitev staroste. 3. Posamični nasveti društvenikov. Častiti gospodje Člani društva „Sokola" prosijo ae najuljudneje, naj se blagovolijo v mnogobrojnem številu udeležiti omenjenega zborovanja V Ljubljani, dne 21.avgu8ta 1883. Odbor ,.Sokola". Poslano. Čestiti gospod uredn«k! Ustrežete mi. če v svoj cenjeni list sprejmete naslednje vrstice: V /Ljubljanskem Zvonu" i$t H. berem: „ . . . Pravijo, da je gosp Stritar svojo .... odo razdelil med narod v 3000 iztisih. Možno. „Ljubljanski Zvon" bi videl nobenega u Primerno se mi zdi nekoliko besed izpregovn-riti v pojasnilo. Na proden sem bil, naj se tudi jaz s kako pesnijo ali drugim pritožnim spisom udeležim nameravane deželne slavnosti. Rad sem obljubil; uli mo]e okolnosti so nanesle tako, da mi je bilo čisto nemogoče izpolniti svojo obljubo. Ker mi je pa težko delo, da bi se ravno moja prtpomoč pogrešala tam, kjer se je vse tako lepo trudilo, storil sem. kar mi je bilo moči ter spisal prav v zadnji m trenotji pO mojih mislih priliki primerno pesem, ki naj bi izrezevala moje misli in čute brez vsesa bizentiostva. Te pesmi sem dal natisniti 4000 i'/.ti.-ov ter izročil jih vse gospodu prof. II-u s prošnjo, naj preskrbi, da se razdele* med ljudstvo Gosp. H. je prevzel ta trud s pravo gorečnostjo in storil vse, da se je pesem razdelila, za knr se mu še jedenkrat tu toplo zahvaljujem Pri odhodu sem «a še prosil, naj mi telegrafoma poroči, ko bi merodajni možje želeli še več i/tisov; z veseljem bi jih bil poslal, kolikor bi se jih bilo želelo; to malo žrtev men;! sem da sem pač dolžan svoji dnmovini. Želel sem pa tudi. naravnost rečem, da pesem pride med narod; shj je bil.« vender le njemu nam« njena, cesar ne potrebuj«1 mojih svetov. Več iztisov se ni z-diteva'o. ali poslanih 4O0O (ne 3O0O) se je razdelilo ; n1 ne tako, kt'kor bi bilo žeb ti, moja škoda, ali ne moja krivde.. Namen moj ie bil dober, za drugo neseni odgovoren Ime moje se je razglasilo proti moji volti. Z odličnim spoštovanjem. .T. Stritar. v Steinbachu 16, avgusta. 1883. Glede na dobrodelni namen loterije in slav i nosti prosimo obilega sodelovanja p. n. gospodov pevcev in uspešne podpore slavnega občinstva. i V imenu ožje?a odbora : J. Ls vr enčič, blagajnik. dne 21. : vgusta t. i (Izvirno telegritftćnn poročilo.. Papirna renta........ 78 rVI. 75 kr. 1 Srebrna renta ... 79 45 ! Zlata renta ... ... . . <*9 85 93 50 Akcije, narodne bankir . '-38 __ Kreditne aktije..... . . 297 70 * London . ... : 19 80 1 f*i-ebro ........ .._ Napol. . , . ... t:, kr. cekini... 50*/, 65 Nemške marke 3'> 4°/{, državne srečke iz I. 1854 250 gld. 120 Državne srečk*; i/, 1. 18(i4. 100 gld. 170 _ 4% avstr. -/Jata rettta. davka prosta. . 99 >*0 Ogrska zlata renta «0/„ .... 119 90 * m \ n n n — ,, .... 88 r 65 j n papirna renta 5"/0..... 87 0) 1 5°/,, Atajerske zemljiSe. odvez. obli*:.. . io;i _ Donava reg. srečki' 5°/0 . . 100 gld. 114 40 , Zemlj. obe. avstr. 4V20/„ zlati zast. listi . 118 15 Prior, onlig. Elizabeti ne zapad, železnice 107 25 Pr'*»r. oblig. Ferdinandove SOV. železnice 105 __ Kreditne srečke......100 gld. 173 20 Rudolfbve srečke .... 10 „ 21 Aki ije anglo avstr. banke . . 120 „ 111 50 Tnunroway-druSt velj. 170 gld. a. v. 227 ■n 20 Zahvala. Ljubljanska prostovoljna požarna brainba. Opiraje se na dops „u Notranjskega" v 8t. 181 „Slov. Naroda" / dne 9, t. m. prosim uljudno p. n. gospode pevce, kateri zelo pri narodni slavnosti skupne Notranjske dne 2. septembra t. I. sodelovati, d« se najdalje do 18. t m. OglaBĆ, da zaniorem vsakte-remu dotične note doposiati. Peli bodemo že v lanskem sporedu določene pesni: I) Jenko: .Naprej", A. Ilajdnh : „ Jadransko morja" in <;. Esenhut: »Uataj rode1'. Ob jednem prosim ludi p, n. goapode darovalce dobitkov /a dobrodelno loterijo, kateri dobitkov še nese poslali, da mi le te direktno uli pu po gospodih poverjenikih SirAega odbora ,lko Pr{fp&1,» totartlH vepre i em, za postrežljlvo prijaz-' ... . ... , .... iIM,8t gospođa načelnika m sploh vsega moštva (657) Pot za dirko jed en kilometer dolg in konj jo mora 1 dvakrat predi rja ti. Državna darila: prvo darilo je 8 zlatov, drugo 4 zlate, tretje 3 /late, četi to darilo 6 gld. v srebru. III. Društvena dirka. Konj bodi star kolikor koli in plemena katerega bodi. D.rkni pot. jeden kilometer dolg, mora dvakrat predirjati. Prvo darilo znaša 8 zlatov, drugo 5 zlatov, tretje 4 zlate, četrto 2 /lata, peto 1 zlat. Konje je treba dan poprej oglasiti pri gospodu II a u s e n b i c h 1 e r j i v Z a v c i. Kot dirkarska pravila veljajo ona Grvškega dirkarskega društva. Vsak, kateri se hoče dirke udeležiti, mora biti ud štajerskega konjerejskega društvu in se more do l. septembra 1883 upisati pri gospodu Hausenbicbierji v Žavci. Pri III. drUSfenej dirki je p'ačati 3 gld. založnine. Listi /n sedeže na trih:n>»h se dobivajo prt gospodu ErnestU Sirci. Sedežu veljajo 50 kr. V 1. dan septrrabra t. I. je v Žavci premiranje konj. Posestniki konj, H žele dirke udeležiti se, mo-j rajo se v dan dirke do 10. ure dopoludne oglasiti v občinski pisarili v Gratlci. da dobe šrevilke in j /namenja, brez katerdi se n" morejo udelež-tl dirke. Odbor. Zahvala. nrti našega nep Povodom smrti našega nepozabljivega sina, oziroma brata izrekamo za darovane mnogobrojne vence, kakor tudi za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu svo o najiskrenejso sahvalo. (550) Rodbina Mathian. Zahvala. Meteorologijo poročilo. 1 1 Čas opazovanj:! Stanje barometra v mm. Tem* peratora Vetrovi Nebo Mokrimi v iinu. fafl S 7. /.jutrai 2. pop. 9. zvečer 789*18*p, 789*64 mi.i. 740 1S mm. -h 13*7° 0 -j- 1 e2'«' + 110 ■■<■ hI. zali. hI. sv z. si. hvz. obl. □bi. d. jas 0 00 min. dežja. £ 7. zjutraj - 2. pop. e> Sf. sveder 741 '02 mm. 739-44 min. 789*81 nun. ... -f 12-8° C -f 21-6*0 -|-154" C si svz. Bi. sv/. si. zali. 1,11" • jas. jas jas. o 00 ran.1 dežju. ti O 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 789-89 m«, 787*12 mM. 788 06 mm. + 10-8" C -L 28-4° C -f- 17*0°C brez v. si. svz. brez v. megla jas. jas. 0 00 mm. dežja. Podpisana rodbina izreka vsem sorodnikom, prijateljem in znancem srčno zahvalo za blago sočutje in obilno udeležbo sprevoda nepozabljivega nam dragega Ignacija Doxat-a, posebno pa stavna) Čitalnici in njenemu pevskemu zboru za premiII in ganljivi migrobnici, gospodu P. Beseljak-u, c. kr. bele/.niku, za sočutni nagrobni govor, vsem dariteljcni krasnih vencev, ter nam bosta v tolažbo iu sadostllo občna ljubav in spoštovanje, katero jo ranjki uživa! v polnej meri. V Postoj i n i, dne 18. avgusta 1883. Ana Doxat, roj. Vio ten, soproga. Amalija Doxat, Ivan Dozat, hči. stotnik konjice, orat. Ivan Kavčič, Btrlc. (6*5) e Srednja temperatura je znašala 4- 16 8Q, -+- 1 jednem, da Bem /. da- ] i. naSnjiua dnevom izstopil ter bodeni svoj lcrojašl^i posel nadaljeval pod *-^ sv(»j«> ttrnio. Zagotovtjaje solidno delo tn nizko ceno ter točno postrežbo, prosim, da me slavno občinstvo počasti z obillml nitročiU. Bpofitovanjora RADOSLAV MILAVEC, (664—1) krojač, v Ljubljani, na Kongresnem trgu št. 14, v B. Kogelnovej hiši. 1 Najbolje ter najceneje naročajo se priznano dobre ročne mlatilnice, slamoreznice, vinske tlačilnice ter vsi drugi kmetijski stroji 'AEfigT" za točno plačilo in tudi na obroke v najstarejšej tukajšniei ter no vsem Kr-njskem najbolj poznatej zalogi pri A. Debevc-u v Ljubljani, Tluiij«- r«r./ij, , . sUl nt. tO. |>>-ilH< ii... 608—17) Izdatelj in odgovorni urednik M.ik^o Ariuie. Lastnina m tisk „Narodne tiskarne".