Naročnino in naznanila s pr oj ema upravništvo, Gorica, SemenUka ulica št. 16. Posamezne Številko se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaii^ču nasproti mostnem vrtu, pri Vaclavu Ilaumgartl v Korei.jski ulici in na Koronjskem bregu (Liiva Corno) St. 11. po 8 vin. Oglasi in poslanic« so računijo po jn-tit vrstah in sicer: Co so tiska enkrat 11 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. AovensKo ljudstvo naft, XV. letnik. V Gorici, 24. januvarja 1907. 4. številka. Iihaja VBak četrtek ob 10. uri dopoldne. Hokopisi se ne vra-Nefrankovana pisma »e ne [sprejemajo. Cena listu znaša . ■ celo leto 4 krone, ■a pol leta 2 krom. Zs manj premoJ.no ''•a celo leto 8 krone, ik pol leta K 160. Za Nemčijo je cena liitu 6 K, za druge delele izven Avstrije 6 K. Rokopise (prejema „Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turini it. 9. Izdajatelj in odgovorni urednik : Ivan Bajt v Gorici. Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Gorici. Sovražniki ljudstva. Živimo v pustnem časa in svet pleše okoli naB v norosti. Vendar pa so sedanji časi silno rosni in treba je, da se pobližje seznanimo ž njimi. Splošna in enaka volilna pravica je sklenjena, cesar je potrdi v kratkem. Pravica ljudstva je omagala na celi črti, akoravno j so ji nasprotovali vsi, ki so nasprotni I ljudskim težnjam in koristim. In med onimi, ki so bili najhujši nasprotniki ljudskih pravic, so bili naši slovenski liberalci, ki bo v celem boja igrali tako žalostno vlogo, da se jim je rogala vsa zbornica. Pa to je postranska stvar; neumnemu ni pomoči. Nekaj drugega pa je, kar pribijemo. Danes se zbirajo v Gorici zaupniki vseh liberalcev goriške dežele, da dajo novih moči tiari, zarjaveli liberalni stranki. Kakor prpovedujejo, bo ta pomlajena stranka skrbela za vse stanove. Reve I Niti sami sebi nemorejo pomagati liberalci, ljudstvo jih povsod meče proč od sebe. Na Kranjskem so jih vrgli med staro šaro, na Štajerskem bo kmetje ustanovili svojo ,,Kmečko zvezo", a liberalcev zraven ne marajo, ker liberalec ni prijatelj ljudstva. Delavstvo je povsod liberalcem že pokazala vrata. Svojo srečo poskušajo iznova sedaj na Goriškem. Leto in dan se niso zmenili za kmeta in povsod so ga zaničevali, po vseh kan-clijah, povsod, kjer so imeli kako besedo nad njim. Prilizovali so bb mu le, kjer so opali od njega zase ujeti kako korist. Niso privoščili ljudstvu političnih pravic, imeli so ga zvezanega v gospodarskem oziru. Sedaj pa, ko se je ljudstvo preko { njih osvobodilo, sedaj bo se mu začeli zopet lizati, češ mi smo prava ljudska stranka, mi bomo skrbeli za vse. Pa naši ljudje niso tako neumni, kakor mislijo liberalci. Vedo, da se ima vsak oderuh, vsaka kmečka pijavka za liberalca. Kdo je pri nas steber liberalizma? Razni denarni veljaki, ki jih morajo ljudje spoštovati radi njih denarja, čeravno je njihova glava prazna. — Tu-patam služijo liberalcem tudi nekateri j učitelji, ki ge navadno kregajo s celo | vasjo in s svojo pametjo. Iz takih ljudij obstoji liberalna stranka. A med učitelji niso vsi laki. Precejšnje število je tudi tu poštenih mož. ki obsojajo ravnanje svojih liberalnih tozarišev, ki od same ošabnosti ne vedo, kako bi prestavljali noge. Liberalca znači ali njego vo ode-ruštvo in izkoriščanje, ali ga znači grozovita ošabnost ali pa največkrat strašna nevednost in omejenost. Ta pisana družba liberalcev se je danea sešla, da naredi nekaj, kar bo „ljndstvu“ v korist. Izgubil se je] med nje tudi kak kmet, seveda ker je moral iz ozirov na svojega liberalnega upnika, ali pa, ker je revež zaslepljen. Zavedno kmečko in deiavsko ljudstvo na Goriškem odklanja neodkriti in hinavski liberalni program ter bo šlo za svojo koristi v boj brez pomoči liberalcev in proti njim. Naše ljudstvo obsoja liberalni program, ker ta zametuje vero. Liberalci so se proglasili za svobodomiselne, vere ne marajo. Slovensko ljudstvo pa bo reklo : Kdor sovraži vero, ta tudi veBti nima. S takim ne bomo delali kupčije! Liberalci so bili in ostanejo sovražniki ljudstva I I Papež in francoski katoličani. Rim je govoril I Že dolgo pričakovana izjava vrhovnega poglavarja katoliške cerkve o dogodkih na Francoskem je pred nami. Točko za1 točko pobija | papež kratico, a odločno vse neresnico, ki sta jih ministru Glemencean in Briand izrekla v zbornici in senata. Najprvo papež tolaži francoske vernike ter jih zsgotovlja, da sočutno gleda na nje vesoljni katoliški svet. Edinost in zvestoba francoskih škofov in duhovnikov daje trdno upanjp, da bodo čete francoskih vernikov neomajano ostale v boju. To je veličasten prizor pred očmi vesoljne cerkve, in papež jih blagoslovja s hvaležnim srcem za to njihovo zvestobo. Nasprotniki nočejo iz src iztrgati le krščanske vere, ampak vsako vero, ki tlviga človekov pogled proti nebo. Napovedali so vojsko vsemu nadnaravnemu, kajti za tem stoji Bog in kar hočejo iz-'rgati iz sren in iz duha človeškega, je Bog sam. Boj bo hud. Nasprotniki ne poznajo prizanašanja. Zato se je treba na boj pripraviti pogumno in zavestno, zmaga bo potem gotova. Edinost med verniki samimi in edinost b sv. stolico je pogoj zmage; ob tej edinosti se bodo razbili sovražni napori. Sovražniki to dobro vedo. Zato hočejo ločiti francoske katoličane od sedeža sv. Petra, da bi potem zasejali med vernike neslogo. Kni delujejo nato b pri-kupljlvimi besedami, drugi z brutalnim cinizmom. Z nagradami odpadnikom, grožnjami in nasilstvi so že poizkušali, a zaman. Zato so sklenili napraviti razdor med Bimom in verniki b tem, da izpodkopljejo zaupanje v papeža. Zato so z govori in v časopisju z obrekovanjem diskreditirali namene svete stolice. Očitali bo cerkvi, da ona hoče na ) i i I LISTEK. Za ciljem. !>i. (Dalje). Sedela je v prvi klopi in bila tako vedno pred očetovimi očmi. Z vidno pazljivostjo je sledila razlaganju šolskih predmetov. Kar nevoljna je bila včasih, ko je videla, da nekatere učenke no poslušajo, ampak se raje pogovarjajo in motijo pouk. S svojo otroško naivnostjo je vprašala očela domov grede: „Oče, ali Vam ni težko, ko niti v šoli ne poslušajo Vaših dobrih in lepih naukov ?“ Oče jo je vsakokrat pogladil po kostanjevih lasih po takem vprašanju, no vode kaj bi odgovoril. Uvideval je, da je tudi v Miličino srce zabredla miBel o težavah življenja. Najraje pa je bila Ljudmila pii krščanskem nauku. Gospod župnik je vedno povedal v šoli kako lepo priliko ali zgodbico iz Bvetega pisma. Vsi bo ga pozorno poslušali, ali Milica najbolj in kar požirala bi župnikove besede. In ako je g. župnik vprašal, kdo bi znal ponoviti, tedaj jo vedno Milica prva dvignila roko ter na poziv župnikov ponovila vse v lepi besedi. Zato jo je g. župnik tudi najraje imel, dal jej je največ podobic, kar jej je bilo v osobito pohvalo in povzdignilo njen ngled pred učenkami. Zlasti vesel dan za Milico je bil zadnji dan šolskega leta. Po skupni službi božji bo se zbrali vsi učenci in učenke v šolskih prostorih. Z napetostjo so pričakovali, da jim g. učitelj razdeli spričevala in da prosti polete v vabljivo naravo. Toda g. učitelja ni. Še le drez nekoliko čaBa se vrne v družbi z gosp. nadzornikom, g. župnikom, županom ter vaškimi starašini, kateri vsi zasedejo pripravljene jim sedeže. Med mladino nastane splošen strah. Odmolijo. G. učitelj pozdravi gosp. nadzornika z prijaznimi besedami. Nadzornik pohvalno omenja obilen t.ud g. učitelja za šolo in njegovo lepe vspehe. Poaebej pa se še obrne k g. župnika, ki vlaga ves svoj vpliv, da očuva mladino pred pogubnimi nazori sedanjega sveta, ter nasičuje mlade duše z virom neogasivo sreče — s Kristusovim naukom. Potem se obrne k mladini ter jo v kratkih in vznesenih besedah pohvali, da so bili tako marljivi in dobri z malimi izjemami ter jih bodri, naj stanejo tudi v bodoče hvaležni svojim učiteljem, ki ves svoj trud vlagajo edino v njihovo srečo. ,.Nikdar ne pozabite naukov“, tako je sklenil g. nadzornik svoj govor, „naukov, ki ste jih prijeli v šoli. Oni naj vam bodo vodilo na potu življenja in držeč so teh, gotovo postanete nekdaj značajni možje in delavne žene, ki bodete v čast in korist občini in svojcem". Vidna radost je spreletela obraze mladih poslušalcev. Rajsko veselje jim je zrcalilo v očeh in gotovo vsi so sklenili do pičice izpolnjevati nadzori.ikova navodila in šolske nauke. Toda bolj nego vso drogo jih je skrbelo — kaj sedaj? G. nadzornik je namreč odprl mal kovčežič in iz njega zajemal predmet za predmetom. Ko napravi vže precejšen kupček, tedaj vzame razrtdnico v roko in gleda. Prvo pokliče Milico. Milica pride z negotovim korakom do g. nadzornika, prikloni se globoko in povesi oči. G. nadzornik jo smehljaje pogleda, pogladi po rudečih zdravih licih, izreče par bodrilnih besedij ter jej izroči lepo vezano mašno knjižico. Milica sprejme v zadregi, ee boječe zahvali in odide na svoje rresto. — Tako je dobil vsakdo izmed boljših učencev in učenk po zasluženju. Ko je bil g. nadzornik razdelil vse predmete, Francoskem versko vojsko. To jo grdo obrekovanje. Cerkev je ustanovil Oni, ki je mir prinesel na svet, cerkev je znanilka miru. Temu zvanju ostane zvesta. Ves svet pa daneB ve, da ni cerkev porušila mira vesli, ampak njeni nasprotniki. Celo nepristranski duhovi, ki niso naše vere, spoznavajo, da je cerkvi vojska bila napovedana. V časopisju, po shodih, v parlamenta, po framazonskih zborovanjih napadajo cerkev vedno hujše :n hujše že celih 25 let. Tega nihče ne utaji. Cerkev torej nemara vojske, najmanj pa verske; zato jo obrekuje in ji dela krivico, kdor nasprotno trdi. Cerkev si ne želi silovitega preganjanja, a se ga tudi ne boji, saj ga je trpela že skozi vsa stoletja. A vsako preganjanje jo krivično in brani človeka Bvobodno častiti Boga. Preganjanje pa jo tudi trpljenje in iz sočutja do Bvojih vernikov cerkev kot najboljša mati ne bo nikdar želela preganjanja. Očitajo cerkvi češ, da izziva preganjanje, da pa jo vkljub temu nočejo preganjati. A ia?no ti jo preganjajo. Ali niso pravkar še škofe pregnali iz škoiij, celo najčastitljavejše po starosti in kreposti? Izgnali so iz semenišč semeniščnike in duhovnike iz župnišč. Ves svet je videl tako nasilno početje in ga b pravim imenom tudi obsodil. Nadalje očitajo, da je cerkov zapustila cerkvena imetja. To imetje je bilo deloma last ubožcev, deloma pa še svetejša last — umrlih. Cerkev tega imetja torej ni smela zapustiti, le b Bilo so ji mogli to iztrgati. Nihče ne bo verjel, da je cerkev nalašč zapustila — razun pod pritiskom najhujših vzrokov — to, kar ji je bilo tako izročeno in kar je rabila za izvrševanje bogoslužja, za ohranjenje svetih poslopij, za vzgojo duhovnikov in vzdrževanje svojih služabnikov, Perfidno so jo prisilili, da si sama izbere. Ali se da gmotno uničiti, ali pa da privoli v razdiranje lastne zapoje mladina cesarsko pesem ter tiho in v lepem redu odide iz šolsko sobe. Ko dospo mladina na prosto, t*idaj da še le odduška svojemu prej tako težko zadržavanemu veselju. Vrisk in pisk, kričanje in vpitje se jo glasilo na cesti, da ti je šlo vse skozi ušesa. G. učitelj pogleda skozi okno in kakor bi blisek švignil med mlade veseljake, vso utihne jn gleda, da se čim preje po-akrije. Še le, ko je izginila glava učiteljeva zopet v sobo, Be upravi vsakdo mirnim in tihim korakom domov, vesele se svojega darila, Le poredneži so porogljivo kazali s prstom za svojimi pridnimi souienci ter se sklenili maščevati nad njimi tako, da dobe oni prihodnje leto vsa darila. Milica ni mogla dočakati očeta, da bi jo vodil domov. Vsa vpehana priteče domov, pade materi v naročje in se veselja joče in ihti. Mati jo pogleda osuplo, kaj jej neki je, a Milica z solzami ra-dostnicami v očeh pokaže materi dar, ki ga je dobila. Tudi mati se razveseli Miličine radoBti nad dobljeno knjigo ter jej reče: |„Milica, ne smeš so veseliti samo zaradi lega, ker si dobila knjižico, ampak zato, ker ti je d#na sedaj še lepša priložnost, da so zahvališ Mogu za izkazane dobrote11. Naročajte in širite „Primorski List“! UBtanove, ki je božjega izvora. To zadnje je cerkev zavrnila in ni pastila položiti rok na božje delo. Ker ni zapustila svojega imetja, so proglasili, da so od določenega časa naprej cerkvena imetja brez gospodarju. Dotlej pa mora cerkev v svojem naročju ustvariti nov organizem pod pogoji, ki jih je morala cerkev zavreči, ker so nasprotovali njeiii božji konstituciji. Ta imetja so p^tem izročili tretjim osebam, kakor bi ne imela gospodarja. Potem pa še pravijo, da ne ropajo cerkve, ampak razpolagajo narno z imetjem, ki i?a je sama cerkev zapustila. To bo sofizmi, to je poleg najhujšega ropa še zasmehovanje. Nihče ne more utajiti, da je to resničen rop. Zaman so ga hoteli prikriti in olajšali, češ da ni bilo nobene moralne osebnosti, kateri bi izročili imetja. A država ima pravico, priznati civilno osebnost vsakomur, torej tudi katoliškim ustanovam, sicer pa zakaj je podvrgla ustanovitev bogoslužnih družb pogojem, ki so naravnost nasprotni ustroju cerkve. Postavu je verske družbe organizirala tako, da te določbe naravnost nasprotujejo pravn, ki ga ima po svojem bistvu cerkev, zlasti glede na cerkveno hierarhijp, ta nedotakljivi temelj, ki ga je dal božji Ustanovitelj svoji cerkvi. Glede bogoslužja posesti in uprava lastnine je dala postava družbam take pravice, ki jih more imeti le cerkvena oblast. Družbe je poBtava izvzela iz cerkvene sodnosti in jih podvrgla posvetni. Znto je sv. stolica zavrgla take bogoslužne družbe vkljub grozovitim žrtvam. Pravijo, da je sv. stolici nedosledna, ker na Francoskem ni potrdila tega, kar je potrjeno v Nemčiji. To je krivica I Nemška postava je slaba v marsikateri točki in cerkev jo trpi le, da se izogne večjemu zlu; vendar s j razmere tam drugačne, ker nemška postava priznava katoliško hierarhijo, francoska pa ne. Določba o vsakoletnem naznanilu sicer ne jamči za postavno varnost, ki jo cerkev po pravici zahteva, vendar bi cerkev trpela tako naznanila, da prepreči večje zlo, akoravno je odiozno primerjati službo božjo z navadnimi shodi. Ker pa postava zahteva, da bi duhovnik v cerkvi ne imel nobene pravice in bi bilo to za duhovnika poniževalno, cerkev teh pogojev ni mogla sprejeti. Obe zbornici sta zadnje dni sklenili roparski zakon, ki konfiskuje cerkveno imetje in dovršuje cerkveni rop. Dasi je ustanovitelj cerkve bil rojen v jaslih in umrl na križu, dasi je cerkev sama poznaia uboštvo od svojega po-četka, vendar ni nihče imel pravice vzeti cerkvi tega imetja, saj je drživa sama oficijelno priznala to imetje kot last cerkve. Nova postava ustvarja le negotovost in samovoljnost. Negotovo je, ali bo cerkveno premoženje, ki ga vsak hip lahko vzamejo njegovemu namenu, izročeno ali ne v razpolago duhovnikom in vernikom; negotovo je, ali jim ga bodo pustili ali ne in za koliko časa ; upravna oblast, ki naj urejuje uporabo, je po postavi jako negotova; za bogoslužje nastane toliko različnih položajev v Franciji, kolikor je občin; v vsaki župniji je duhovnik podvržen ukrepom „Ne skrbite, predraga mama, za to. Vsaki dan hočem moliti iz te lepe knjižice. Danes mi je začela cvesti nova sreča s to le knjigo. Mama, kako rada bom molila11. „Oh ti presrečni otrok moj !J reče mati in z srčno radostjo objame Milico, pritisne jej vroč poljobec na belo čelo tor izgine v sobo, brisaje si solze ra-dostnice nad srečo ljubljene hčerke. IV. ^Neskaljene sreče pod solncem ne včaka zemljan", pravi slovenski pesnik. Da je s temi krotkimi in jedernatimi besedami izrazil vso kruto resnico spremembe življenja, se je vsakdo lahto sam prepričal. In ni drugače 1 Sedaj nas srečujejo te nadloge in težave, sedaj zunanji, Bedaj notranji boji, tako da živimo vedno v izpremembi, — le stalne sreče od nikoder. Lahko si torej mislite, da tudi pri učiteljevih ni šlo vse, kakor bi si želeli. Ona črna slutnja, katera je včasih po-temnevala Bkoraj vedno jasno čelo g. učitelja, ona črna slutnja ga je gosteje nadlegovala in vedno bolj mučila in mu neprestano prilivala pelina v čašo življenja. Črv se je zajedel v korenino drevesa ter počasi ali stalno nadaljuje svoje uničujočo delo. Deblo počasi sahne — vene — in slednjič se posuSi----------- (Nadaljevanje sledi.) občinske oblasti, in s tem so seveda že prepiri gotovi od enega konca dežele do dragega. Postava nalaga dolžnost prenašati vsake vrste bremena, tudi najtežja, a hkrati drakonično omejuje možnost pridobiti si sredstev za to. Tudi je ta novo sklenjeni zakon že zadel ob ne-številne nasprotne sodbe pri pristaših vseh političnih strank brez razločka in je izzval odpor pri vs-h verskih izpo-vodnnjih ; te kritike že zadostujejo same, da «i vsakdo o njem naredi svojo sodbo. Zato postave o ločitvi odklanjamo. K sklepu pravi papež dobnedno : Nejasno in droinnn besedilo gotovih členov v tem zakonu kaže v novi Inči smoter naših sovražnikov. Oni hočejo uničiti Cerkev in razkristjamti Francijo, kakor smo Vam že rekli, a tako, da ljudstvo tega ne bi preveč opazilo in se ne bi ustavljalo. Ko bi njihovo podjetje bilo res poljudno, kakor trdijo, se ne bi tako zvijali z zakritim vizirjem in bi pred javnostjo odločno prevzeli vso odgovornost zanj. A te odgovornornosti nikakor nečejo prevzeti, ampak se branijo, jo odklanjajo, in da bi se jim to še bolj posrečilo, jo zvračajo na Cerkev, na svojo žrtev. Izmed vseh dokazov ta najjasnejše priča, da njihovo nesrečno delo ne odgovarja željam ljudstva. Sicer se pa zaman trudijo, da bi premotili javno mnenje in zvrnili odgovornost za ta zla na Nas, ker so nas prisilili, da smo morali obsoditi od njih sklenjene postave, videč nesreč 5, ki so jih povzročili svoji domovini in zroč splošno obsodbo, ki se zgrinja nad njimi kakor počasna povodenj. Njihovi naklepi se ne bodo posrečili. Mi pa smo izpolnili samo svojo dolžnost, kakor bi bil storil vsak drug papež. Visoka služba, s katero nas je nebo obremenilo kljub Naši nevrednosti in že vera v Krista sama, ona vera, ki jo z Nami vred izpovedujete tudi vi, nam je ukazovala, da tako ravnamo. Ko bi bili Mi ravnali drugače, bi bili z nogami poteptali svojo vest, bi bili prelomili prisego, ki smo jo prisegli, ko smo zasedli stol svetega Petra, in bi bili razdrli hierarhijo, ki je od Krista sveti Cerkvi položeni temelj. Zato pa brez bojazni pričakujemo sodbo zgodovine. Svetovna poveatnica bo pričala, da so naše oči bile nepremično obrnjene v najvišje božje pravice, ki jih moramo braniti, da nismo hoteli ponižati posvetne oblasti niti se boriti proti kaki vladni obliki, ampak da smo hoteli ščititi nedotakljivo delo našega Gospoda in Učitelja Jezusa Kristusa. Zgodovina bo pričala, da smo vas Mi hoteli braniti z vsemi močmi svoje neizmerne ljubezni, o predragi sinovi; zgodovina bo pripovedovala, da smo jni zahtevali in da zahtevamo za Cerkev, katere integralen del in najstarejša hči je francoska cerkev, ugled njene ^hierarhije, nedotakljivost njenega imetja in svobodo, in da, če bi bila naša zahteva našla pravico, ne bi bil nikdar rušen verski mir v Franciji, in oni dan, ko jo bodo poslušali, se ta mir, ki ga tako želimo, tudi povrne. Pričala bo slednjič, da če se nismo obotavljali, gotovi vaše velikodušne plemenitosti, vam povedati, da je bila ura, ki vas kliče k velikim žrtvam, amo to storili, da v imenu Gospoda vseh stvari Bvetu kličemo v spomin, da mora človek tukaj gojiti višje skrbi, nego je le ozir na minljive posle lega življenja in da je najvišja radost, neiniljivo veselje človeške duše na tem svetu v dolžnosti nadnaravno izpolnjeni, naj stane tudi največje žrtve, da le s tem Boga počastimo, n.u služimo in ga ljubimo kljub vsem zaprekam. Dopisi. S trnovske planote. — E;, hoop, Andrejc Pečanov, kje si V — Kramarjev Drejc Te kliče! Dati Ti hoče „e n a k e pravice*, kakoršne ima sam ... Čemu boš Ti iojterce delal in lesene žlice, prodajal — Gabršček pa nobel živel? „Vsem stanovom se priznavajo enake pravice “ lij, hoop, Lovre Mikelčev, ali živ ali mrtev, kje si? — A Gabršiek Te vabi na „enake pravice* ... Čemu bi Ti v čepovanski farovž hodil po čevlje in jih potlej v rokah nosil po svojih prosjaških potih, da jih prezgodaj ne „značaš“: — pojdi rajši v Gorico, pa se z Gabrščekom v6zi v I. razredu te nove železnice, kajti „vsem stanovom 86 priznajo enake pravice..." Ej, hoop, slovenski kmet, kaj delaš|? Ali ne slišiš, da je v Gorici nov odrešenik kmetov, Andrej Gabršček? Čemu boš le dajal in delal, drugi pa prejemali in jedli? Zakaj bi se tresel in bal, ko stopiš v kilko „kanclijo“ ? — Odslej boš le vžival; kajti Gabršček pravi: „V s e m stanovom se priznavajo enake pravice in dolžnosti, zato se izključuje nadvladje kateregakoli stanu" — izvzet bodi le Androj Gabršček .. . A šala stran, in prašajmo se resno : Ali je res mogoče, da so tudi pri nas — na ti-novski planoti — ljudje, ki še verujejo A. Gabrščeku? — Ali res še niso spoznali, dn Gabršček vodi vse za nos? — Diod vseh 12 obljub, ki jih ima novi „načrt“ Gabrščekovuga delovanja, se bo spolnilo le to, da bo Gabršček bogatel (obljuba 8.) in po duhovnikih udrihal (obljuba 6) ? Možje in fantje s trnovske planote, bodimo pametni — ne dajmo se za nos voditil — A. Gibršček nam sicer obeta zlate gradove, zlasti zdaj ob volitvah; a nam ostane le naš gozd — naši „šlogi“, škafi in vozovi — delo naših rok... A naj ostane nam tudi naša poštenost in krščanska vera I Žito proč od nas tista cunja, ki sliši na ime nPrimorec* : — ta je grd in brezverski list — in naj ga pošilja h nam kdorkoli in tudi zastonj... Velike Žsblje. — Odkar je ostavil našo občino gospod učitelj Vuga, smo imeli mir pred naprednimi „Sočinimi dopisniki1* do danes. Sedaj se je po dolgem prestanku oglasil dopisnik v „Soči“ in .Primorca**, kojega je zima potisnila črez prag cerkve, ter je tam v govora tnkajšnega gospoda župnega upravitelja dobil povoda svojemu dopisu, na kar bodi gosp. dopisniku v odgovor sledeče. Na prvi Vaš stavek ko pišete, da je skoro brez izjeme ljudstvo naprednega mišljenja, vam rečemo, da z mišljenjem ljudi razpolagaste preveč oblastno, in da si bi statistični podatki o tem pričali ravno obratno, se o tem ni vredno tu pričkati, ker menim, da kmeta napredno mišljenje bodi v marljivem, in skrbnem obdelovanju svojega /.emljišča, oje pa naprednega političnega voza prepustite g. dopisnik zmožaejšim in sposobnejšim ljudem, kakor ste Vi. Kar se tiče miroljubnega obnašanja napram tukajšnjemu duhovniku pa počasi in previdnejše ravno od Vaše strani. Hočete li, da Vam pokličemo v spomin in predočimo vse spise in dopise, svoj čas objavljene v „Soči“. — Toda o tem bodi dovolj. Glede govorov in agitacije gos. žup. upravitelja v cerkvi čemu jadikovati in tarnati po časnikih? Obrniti se na knezonadško-fijski ordinarijat in bodite uverjeni, da pomagamo bode. da se v prihodnje brez Vašega privoljenja kaj tacega ne bode godilo. Tako predrzni pa menda niste, da bi zahtevali, naj bi kak Gabršček šel mesto Vas na imenovani kraj. Toraj pogumno na kompetentno oblast. O mamelukih v zadnjem stavku dopisa še to : Di ste v dajanju priimkov v Vaši kliki po večini pravi mojstri je fsploh znano, kakor tudi o Vam samih. Komu niste v svojih dopisih že nadeli priimkov. Menda ga ni od duhovnika do zadnje osebe, ki ne trobi v Vaš rog. Da je to vzgledno, omikano in napredno, ne bode trdil noben pravi omikanec. Vedite pa, da je oni, ki daje priimke drugim po časnikih podoben beraču, ki kraj ceste uši otresa, a jih ne more popolnoma otresti še vedno mn kaka ostane. In kot laki se ponašate in štulite za izvrševatelje gesla pokojnega dr. Lavriča: ..Vse za omiko, svobodo, in napredek!" Da, ko bi pok. dr. Lavrič oživel, bi takim ljudem z bičem pokazal omiko. Zares lepo prihod-njost kaže s tem klika, ki ima med sabo ljudi take baže. Svetujemo Vam, gosp. dopisnik, da se drugikrat podpišete, ds bo širša javnost izvedela za dopisnika iz Vel. Žibelj, ki spravlja občino na sramotni oder. Pravi dopisnik, ki dostojno piše, se za kalise ne skriva! V imenu vseh mamelukov Emil Troha, posestnik. Izpod Črne prsti. — Povsod se zdaj dobi kaka pustna šema. Tudi v Stržišče se ena brez potrebe zaletuje. Svojo mlečno izobraženost nam zvijačno usiljuje po časnikih. Ne sprejmemo. Zato kliče obupni mešetar na pomoč dobrega učitelja. Pošljite ga kmalu, ker se nam revež smili. Politični pregled. Državni zbor. Zbornica je v torek sklenila povišali pleče državnim uradnikom. Nato jo razpravljala o kongrui, ki je sprejeta. Sedaj je na vrsti vomška predloga. Ta teden bodo še seje. V ponedeljek bo zadnja seja. Ker je še veliko tvarine, se bodo vršile ponočne seje. Vinski zakon. Državni zbor je sklenil zakon proti ponarejanju vina. Po novem zakonu je prepovedano prodajati ponarejena vina. Dovoljeno pa je dajati v vino suh trsov sladkor, ne pa raztopljenega. Za to pa je treba posebnega dovoljenja od politične oblasti. Kdor pa vinu primeša sladkorja brez dovoljenja politične oblasti, bo kaznovan z zaporom do 1 meseca ali pa bo plačal do 1000 K globe. S Bladkorjem oslajena vina pa je prepovedano prodajati kot .pristna" ali „naravna“. Prodajati sploh so prepovedana vina iz tropin in vode ali vino pomešano s sadjevcem itd. Taka vina so dovoljena le za domačo porabo in mora biti to tudi na posodi zapisano. Kdor tega ne stori plača 200 kron ali bo 14 dni sedel. — Dovoljeno je po naukih umnega kletarstva primešati vinu in moštn male množine zdravju neškodljivih snovi ali en odstotek alkohola, da se vino napravi trpežno, da 8e izčisti ali dobi drugo barvo. Dovoljeno je torej tudi žvepljanje, mešanje vina z vinom ali moštom, proti kislini se sme uporabljati ogljenčevo vapno, primešati po en gram vinske kisline na liter vina itd. Vlada da sme v dogovora z vinskimi veščaki naredbenim potom dovoliti še drnge neškodljive primesi. — Vsako primešanje pa je naznaniti okr. glavarstva in tudi prostor, kjer se taka vina prodajajo. Kulturni boj na Španskem. Francoski vzgled je ohrabril tudi liberalce dragih dežel, ki skušajo povzročiti povsod kaltarni boj. Tadi na Španskem imajo že svoj kulturni boj. Na vsak način hoče liberalna vlada že sedaj doseči odpravo cerkvenih redov. Ta zakon je bil tndi na Francoskem začetek preganjanja. — Proti tamu so se uprli katol čaui. Na javnem protestnem shodu v Barceloni se je v nedeljo z »ralo nad 25.000 katoličanov, ki so protestirali proti liberalnemu ministrstvu. Po shoda so šli po mestu. Pridružilo se jim je 1000—1500 anarhistov, ki so nasnkrat začeli streljati med katoličane. Devet ljudi je ranjenih. Policija je z golimi sabljami tolkla po množici, Mir je nastal še le, ko je neki anarhist vrgel bombo. — Tudi v Midridu je bilo v nedeljo zborovanje, ki se ga je udeležilo nad 20.000 oseb, Po shodu so protikatoliki napadli katoličane. Streljali so iz samokresov. Dvajset ljudij je obležalo v krvi. Preganjanje katoličanov na Francoskem Francoski škofje so na svojem posvetovanju odklonili mnenje naj bi se bogočastje uredilo po določbah združevalnega zakona. Semenišča bodo ustanovili kot srednje in visoke šole. Izrekli so papeža svojo udanost. — Bivši minister Honotaux povdarja, da bi se vlada morala zopet pobotati s cerkvijo. Iz tega je razvidno, da je liberalcem že vroče r tem boju. — Katoličani so izdali spominsko kolajno v znamenje edinosti in protesta. — Krasno cerkev Jezusovega Srca v Parizu nameravajo framazoni spremeniti v gledališče. Stala je 30 mj-ljonov kron, katere so plačali z rado-voljnimi doneski dobrih vernikov.— Tndi znamenito lurško cerkev bodo oropali vseh dragocenosti. Koliko krasnih darov je tukaj, ki so jih verniki celega sveta prinesli Mariji v dar. To vse je zasegla država in bodo prodana na dražbi. Ta je recimo kaka pobožna Američanka prinesla Materi Božji v dar kako lepo zlato srce, ali dragocen biser. Pa bo prišel ob dražbi kak framazon in pokupil te darove, da ž njimi obdaruje kako ničvredno žensko. Ali ne šine ob tem človeku kri v glavo. Ali ni to krivica ? Kaj je krivica, če ne to? Naši liberalci pa seveda to zagovarjajo. Darovi. Za »Slovensko sirotišče*: P. n. gg. Ivan Leaan 44 v, Josip Golob 2 K, Nekdo 40 v, Josip Lutman 1 K, Neimenovan 2 K, gospa Antonija Hrovatin 4 K. Bog poplačaj 1 Novice. Cenjenim naročnikom! — Upravništvo „Primorskega Lista41 se .zahvaljuje cenjenim naročnikom, ki so se odzvali vabilu in točno poravnali naročnino. Ti, ki niso še storili lega, naj store brž ko mogoče, ker imamo z listom ogromnega dela n ogromnih stroškov. Odbor »Slovenskega katol. delavskega društva- v Gorici je d »ločil prihodnji občni zbor na dan 3. februarja t. 1. Sprejel ie skupno z odborom ženskega društva „Skalnica" predlog, da se preskrbi za obe društvi nove prostore, če le mogoče lasten „Delavski dom-1. Smrtna kosn. — Preč. g. Franc Vidic, župnik v Kanalu, je umrl v nedeljo (20. t. m) ob 9. nri zvečer, previden se sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb je bil včeraj dne 23. t m. ob mnogobrojni udeležbi. Navzočih je bilo 20 duhovnikov, dvn č. gg. frančiškana s Kostanjevice : P. Edvard in P. Arhangel in dva s sv. Gore: P. gvardijan Silvester in P. Kapistran. Sprevod je vodil veleč. g. prelat dr. Josip Gab rije včič ki je imel v cerkvi tudi primeren govor. Pokojnik je bil rojen v Ljubljani dne 27. sept. 1842, v mašnika posvečen 6. sept. 1871. V pastirstvu je služil nekaj let pri sv. Ignaciju v Gorici, potem pa nepretrgoma v Kanatu. N. v m. p. I Nevarno je obolel pesnik Anton Medved. V pondeljek je bil operiran v ljubljanskem Leonišča. Operacija, ki je bila silno nevarna, se je posrečila. Sedaj se pesnik počuti bolje. „Sočina“ hinavščina. — Dobro je vsem še v spominu, kako je „Soča“ rogovilila pred mesecem, ko se je imeia povišati duhovnikom plača. Z velikimi črkami je na prvi strani vpila Štiri in pol miljonov pojde za duhovnike na breme davkoplačevalcev. Kako so se mu vsmilili vbogi kmetje in kako je pihal sovraštvo proti — duhovnikom I Ko so pa te dni državnim uradnikom in profesorjem zvišali plač«) za 33 miljonov, ki se za tri leta zvišajo na 50 m i-1 jo n o v ter za 6 let ut* 76 miljonov, nima nobene besede sočutja do ubogih davkoplačevalcev! Hinavššina I Njej ni za ubogega kmeta, temveč le, da se duhovnikom škodi na ugledu, ter se nahujska uboge ljudi proti cerkvi 1 Stvarni odgovori. — „L’ E c o del Lito ra le" piše v št. 8. t. I., daje edino-le „Popolo" glasilo Jaške „Fede-razione" kateri predseduje prošt Faidutti (di cui 6 presidente Mons. Faidutti), „1/ Eco del Litorale" pa da je neodvisno glasilo katoličanov dežele: Organo indipendente dei cattolici di Pro-vincia. To pa ni resnično in moramo popraviti. List „L' Eco* je pisal dva dni prej v številki 7. t. I. na prvi strani, na čatrtem stebriču, v 17. vrsti od spodaj: „L’ Eco“ je glasilo društva „Unione friulana“ (kateremu predseduje prošt Faidutti) : („Organo deli’ Unione frinlanau). Tako je 1 Verujemo pa, da bi gospodje radi sedaj vse zakrili. Ko smo tako popravili in nepobitno dognali, čegavi glasili in lastnini da sla lista „Popolo“ in ,,L’ Eco“, hočemo jima sedaj nekoliko preiskati obisti. „L’ Eco* piše namreč v št. 8. t. I., da smo mi lagali, ko smo obema listoma v zadnji številki podtikali nečedne reči. Take lažnjivosti, snrovosti in zlobnosti, kakršno smo pokazali mi v zadnjem listu, da niso našli do zdaj niti v liberalnih niti socialističnih listih. Znani nai prijatelj zatrjuje zlastj, da niso oni nikdar namigovali Italijanom, naj tie sprejemljejo slovenske trgovce v svoje hiše itd. itd. Evo naše dokaze 1 .L’ Eco" nami-miguje v št. 6. in 6. t. 1. očitno, naj Italijani ne sprejemljejo v svoje hiše slovenskih trgovcev. Še več! List imenuje namero E. .Savorgnani-ja, ki je baje dati svoje prostore Slovencem, kakor tudi prodajo hotela „G^ntral“: Un tra-d im e m t o n a z i o n a I e per il dio q u n 11 r i n o. Ko je Savorgnani objavil v „C >rrierju“, da je vest o njegovi nameri neresnična, izjavlja „L’ Eco“, da jemlje to z veseljem na znanje, a da ne prekliče svojih besed v splošnem zmislu. Še bolj strupeno je list pisal ob časa prodaje hotela „Ceslral". Isto namiguje tudi „Popolo“ v št. 2. t. I. pišoč: „Ali so Furlani ti, ki prodajajo svoje hiše Slovencem". List „Popolo“ je pisal tudi o pogrebu velikega pesnika S:mona Gregorčiča, da je bil una dimostrazione. Šo več! Pisal je dne 2. m. 1., da je bil ta pogreb napad na goriško italijanat vo (una i n -vasione s 1 o v e n a !). List „L’ Eco" je preklical sicer besedi: Huni in Avari, a ni preklical grde in razžaljive besede: Sclavonia in nas je v št. 2. t. I. znova imenoval narod brez zgodovine in brez spomenikov. Tako se upa imenovati ta list Slovence, kateri so v vReh stoletjih krvaveli na bojnih poljih za sv. vero in za Avstrijo, ki so bili skupaj s Hrvati v vseh časih antemurale chri-stianitatis, kakor bo pisali papeži. V številki z dne 21. dec. m. 1. na drugi strani na četrtem stebriču v 30. vrsti od spodaj imenuje „L' E:o" slovensko ljudstvo na Goriškem: trdovratno (popolo caparbi o) sn-sovo in divje (popolo rozzo) brezobzirno (popolo poco riguar-doso), tatinsko, ki hoče ukrast Italijanom v e č t i s o čl e t n o p o-sest (carpirci il nostro natnrale e piu volte millenario posseBso nazionale). V istem članku na drugem stebriču pravi, da nima slovensko ljudstvo niti svojega jezika, ker ena četrtina (un qnarto) besed je furlanskih, ker nedostuje domačih. Vseh teh razžaljenj nista „L’ Eco“ in „Popolo" še popravila, dasi se oba zgražata nad besado: Polentarji, ki je tisočkrat manj razžaljiva. „L’ Eco" nam še očita, da se ne držimo: Motu proprio sv. Očeta Pija X. K temu povemo, da nam je beseda sv. Očeta svetu, da jo iz sna pozdravljamo in objemljemo. Da ! Ko bi se spolnile besede sv. Očeta, zlaati one besede, ki govore o voditeljih strank in društev, bi bilo v vaši stranki vse drugače. Zakaj je „L' Eco“ nastopil v zadnjih časih skrajno strankarsko in protiavstrijsko pot, razumemo mi prav dobro, ker vemo, da je nekdo v Vidmu vklenjen na rokah in nogah.*... Toliko za danes! Proč s Slovenci! — Tako namiguje ponovno včerajšnja „L'Eco“ italijanskim hišnim gospodarjem; ki imajo v svojih prostorih slovenske trgovce. Svoje dejanje opravičuje s tein, da dela tako tudi „Primorski List“. To pa je neresnica! Še nikdar ni naš list poživljal slovenskih hišnih gospodarjev v Gorici, da naj odslovijo italijanske trgovce. Tako nizko more pasti le kaka Musa rotta! V resnici ne zaslužijo gospodje okolu „L’ Eco“ drugega imena, ako pomislimo, da so nas še v predzadnji štev. imenovali lažnike, ker smo jim prav to očitali. Izraz: Svoji k svojim ima vse drugačen pomen. Mi kličemo tako le glede na trgovce, kateri pitajo Slovence s: Fora i ščavi! Mi nismo nikdar hujskali proti poštenim ital. trgovcem, kakor dela „L’ Eco“ proti slov. trgovcem, in ne bomo nikdar, pač pa dvigamo neprenehoma glas proti takim trgovcem, kakor so Bader, Orzan, Venuti itd., ki sklepajo v občinskem svetu: Slovencem niti koščeke kruha! Zavod sv. Jožeta v Podturnu. — V včerajšnji številki poterjuje „L’Eco“, da i so za zavod sv. Jožefa v Podturnu prispe-! vali Italijani in Slovenci. To je konec te „štorije“! Hoteli so dokazati nasprotno, pa ni šlo! Vstanovitelj je bil Slovenec O. Anton Banki č, jezuit, ki je nabiral milodare z izrecnim pogojem, da bo zavod za Slovence in Italijane. Slovenci, so darovali ogromnih svot s prav istim pogojem. . Sveta pravičnost zahteva torej, da se zavod prevstroji tako, da se ne bode raznarodovala v njeni slovenska deca! — „L’ Eco“ sama priznava, da je zavod v resnici za dekleta obeh narodnosti. Naj se torej vendar enkrat popravi krivica, ki se ; godi! Otrokom slovenske narodnosti se mora omogočiti, da bodo zahajali v slovenske ■ šole! — Strašen mraz. — Po celi l Efropi vlada te dni grozen mraz. V Be-| rolinu imajo mraza 29 stopinj; v Peter- I burgu tudi 29°. Velik mraz je po celem | Raškem. V guberniji Jaroslav ga je celo .00°. Tudi na Odrskem in v Galiciji je hud mraz. V Lvovu je morala zdravniška postaja priti na pomoč v 171 slučajih, ko so ljudje onemogli vsled mraza. Mnogim ljudem so zmrznila ušesa in nosovi. Po šolah so otrokom ozebie roke in noge. Hud mraz v Varšavi. Na Dunaju je bilo v torek zjutraj 25° mraza. Našli so zmrznjeno 3 ljudi. Na Češkem so zamrznile največje vode. V Gorici je bilo v torek 9 stopinj mraza, včeraj zjutraj celo 11 stopinj. Soča je ponekod zamrznila. Učenjaki trde, da ta silen mraz izvira od tod, ker so bili v L“denem morju silni viharji. Gotovo pa tudi to povzroča mraz, da je letos povsod padlo nenavadno veliko snega. — Šopek cvetočih trobentic je našel 17. t m. g. Josip Munih v svojem vinogradu pri Sv. Luciji. Pač redek slučaj ! — V torek pa smo dobili šopek svežih trobentic iz Podbrda. — Smrtna nesreča — Iz Bilj se nam poroča: Naš g. župan Iv. Snunig vkupil je posestvo baronice Marinelli-Rassaur v Biljah. S^daj popravljajo palačo ter sekajo v brajdi visoke topoli. V petek popoludne pomagal je pri tem delu tudi 72 letni Anton Kovic. Ko so podsekali topol ter jo z vrvjo povlekli padla je na drugo stran, kjer je stal omenjeni Kovic, ga zadela s šibo tako po glavi, d* mu je prebila črepinjo. Vbogi mož je bil koj mrtev. Kovic je bil dolgoletni mrliški pogrebec. Nagle in neprevidene smrti reši nas Gospod ! — Napadalcu na pismonošo na sledu. — Pri redarstvenem ravnatelja se je zglasil nek I. Lončar, kateri je bil obsojen in je zadnji čas bil pod nazor-stvom redarstva. Ta Lončar je povedal, da je na Bvojem potovanja srečal moža, kateri je izpovedal, da je poskusil napad na pismonošo, ta mož, da mu je pokazal delavske bukv'ce na ime Frana Majerja iz Kamnika. Ko pa sta bila skupaj r Vidmu v Italiji, je Majer izginil, ko je izvedel, da se še zmiraj poizveduje o napadalcu pismonoše. Lončar je svojega sodruga tudi natančno popisal. — V Vitovljah se ustanovi ekspozitura k dvorazredni ljudski šoli t Oieku za otroke prvih štirih šolskih let iz frakcije Vitovlje, Čekavec in Uiice; Za to ekspozituro ae je sistemiziralo mesto učiteljice, kot naznanje ckr. okr. š. svet prosilcem. Stem se je Vitovcem izpolnila njihova dolgoletna vroča želja. — Goriški lovci, ki imajo v na- jema Oseški lov, so se v nedeljo dne 13. t. m. pojali s svojimi psi okoli vaBi, ravno takrat, ko je ljudstvo prihajalo k popoldanski službi božji. Eten je bil toliko nepreviden, da bi kmalu dva moška obstrelil. Slišala sta prav razločno, ko ro šibre frčale mimo njihovih uše9. . . . Sonntagsjiiger?! .... — S pušk« je v nedeljo zvečer nekdo ustrelil mladeniča Rudolfa Badalič-a iz Vitovlj v levo roko. Ali po nesreči ali nalašč, se še ne ve. Govori se pa, da se je zgodilo po nesreči. Rano so mu takoj še doma razrezali in mu vzeli krogljo iz rane. Sploh se sliši večkrat po vasi streljati. Poklicano oblast prosimo, da to nevarno igračo vzame mladini iz rok! — — lrmrl je v ponedeljek v Milana senator Ascoli, ki je bil rojen v Gorici I. 1829. Riz nekaterih hiš v Gorici so visele črne zastave. — Vojaška vest. Listi poročajo, da pride 27. brambovski polk iz Ljubljane na Goriško. — Poštna zveza. — Z Gabrja na Vipavskem se poroča, da je do sedaj tamošnja c. k. poštna nabiraluica imela zvezo z c. kr. poštnim uradom v Šmarji, vsled novo otvorjene drž. železnice je c. kr. poštno io brzojavno ravnateljstvo dovolilo od 15. t. m. naprej zvezo z c. k. poštnim uradom v Štanjelu na Krasu. — Važna iznajdba. — Načelnik kurilnice južne železnice, Iran Š Ihtn je izumil posebno pripravo, ki zabranjuje, da bi kak vlak skočil s tira. Enkrat je j ta priprava že zabranila, da ni skočil s tira poštni vlak 135 potniki. igf^© Novoporoeeneem-novieem ~Ll"' ^ ^ > i « ^ ‘i * 'i 1 \ ' i - I/-U. — q - t * ri priporoča „J. S Pomiloščon morilce. — Morilca Lop e v ca, ki jo bil prod ljubljanskimi porotniki obsojen na smrt na vešalah, je cesar pomilostil na dvajsetletno ječo. — Dvojni roparski umor se je izvršil v noči od sobote na nedeljo v Lapcglavu na Hrvaškem. Neznani roparji so po noči nmorili bogateRa, a spoštovanega starca Stefana Pištole* in njegovo ženo. Potem so oropali ves denar in vrednosti. Orožništvo jih zasleduje. — Klavni ubil očeta. — V Novem gradn na Hrvaškem je po noči a bi I iz blaznice odpuščeni Štffan Lovriček svojega spečega očeta. Hotel je nbiti todi brata in njegovo ženo, a sta mu ušla. — Slovenski kmetje na Spodnjem Štajerskem so si v ponedeljek ustanovili svojo ,,kmečko zvezo" s sedežem v Mariboru. Prišlo je na ustanovni zbor nad 500 kmečkih mož. Za predsednika so izvolili kmečkega posestnika Roškarja, ki je tudi deželni poslanec. Liberalci bi bili svoj nos vtaknili v to zvezo, pa so kmetje rekli: Ne maramo vas I Prav so imeli! Listnica uredništva. — Raznim gospodom dopisnikom: Zato številko nemogoče vsled pomanjkanja prostora. Prosimo potrpljenja! Društva. — Katoliško delavsko društvo v Mirnu je imelo svoj petnajsti redni občni zbor preteklo nedeljo. Zbor je bil prav dobro obiskan, kar kaže, da se delavci zanimajo za društvo. Predsednik tov. Cotič je v lepih besedah pozdravil navzoče. Tovariš Vuk je poročal o petnajstletnem delovanju društva. To poročilo je nad vse zanimivo. Društvo je v svojem petnajstletnem življenju mnogo dobrega storilo. Sklenilo se je, da se nabavi društvena knjižnica. Svojemu bivšemu predsedniku in blagajnika č.g. dekanu Pavletiču je občni zbor izrekel zahvalo za svoječasno delovanje pri društvu. Društvo je v preteklem leiu v vsakem oziru dobro vspevalo. Za predsednika je bil izvoljen I. Cotič strojar v Mirnu. Po zboru se je nabralo 10 kron za drnžino delavca Cjan a ki je sedaj radi liberalne strahovlade brez dela. Socijalne vesti. Prvi avstrijski shod za varstvo otrok. — Dne 18, 19. in 20. marca t. 1. se vrši na Dunaju shod v varstvo otrok. Shodu želimo obilega uspeha in upamo, da bo prvi korak za zboljšanje precej zastarelih naših postav, ki se pečajo z varstvom otrok.. Za smeh in kratek čas. Dober aparat. — V.: BGospod sosed pokažite mi vendar vaš novi aparat za lovenje tatov“. S?sed: Obžalujem. Danes po neči so mi ga — ukradli. Pozabljivost. — Sodnik: „... In kaj ste potem storili?w Toženec: Hm, potem sem mu vrgel cvetlice na glavo11. ,Čemu lažete?11 opije sodnik, „ctellice vendar ne morejo raniti do smrti-. Toženec: „Je že res ; pozabil sem povedati, da so bile cvetlice v — loncu11. Loterijske številke. Tr?t Line 1‘J. januvarja. . . . 89 38 . . . 77 83 11 64 3 84 51 51 Občni zbor ..ŠEbreljske sledilne posojilnice" so bode vršil dne 3. svečana 1907 ob 2. uri popoldne v uradnem prostoru se sledešim dnevnim redom: 1. Potrditev računa za I. 1906. 2. Volitev načelstva. 3. Volitev nadzorstva. 4. Sprememba pravil. K obilni udeležbi vabi ODBOR. Uprava škofovskih posestev v Kanajlu (pošla Plinar, Kvarner) ima na prodaj še . umeri kanskih mladih korenik: Ilupeslris Monticola in lli-paria Porlalis. Cena po dobroti od 14» — 30 kron za 1000 Saunig in Dekleva ulica Municipio st. 1. Gorica. Velika tovarniška za-lopa Šivalnih strojev kakor za šivilje, krojače, črevljarj« in tmli za umetno vezanje (reka-miranje). V zalogi tudi nahajajo angleška dvokolesa I lelical Premier« in slumorezni stroji, samokresi in razne puške, lastna meh. popravljalni-. ar;' ca. Zastopstvo za 1’rimor-_ sko: CentrifugAVestfalia*. I Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica št. 25 priporoča častiti, duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandotningo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsvcče prve in druge vrste, namreč ob '/» kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Najdičevega mlina iz Kranja in iz Joch-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Delavnica cerkvenih posod in cerkvenega orodja Fr. Leban, Gorica, Magistralna ulica štev. 8. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cer-ki enega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. Blago se razpošilja franka. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Odlikovana pekarija in sladčičarna $/> ♦ ♦ ♦ K. Draščik | v (ilorici na Korun (v lastni hifii) izvršuje naročila vsako\ rstne^a peei\a, torte, kolače za birmam:«-iu poroke, pinee itd. 1’roilaja različna lina vina in likerjev na drobno ali v oris. buteljkah. Priporoča fte hi. občinstvu. I ene jako nizke. And. Fajt, pek. izvedenec Gorim tekallšce l-r. Josipa st.2(lastna hiša. Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, k■ ''Or aa nove maše in godove, kolači, aa birmance in poroke itd. Vsa naročila isvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima in prodaja raaličtte moke, fina peciva, fina vina in likerje po smerni ceni. Za Veliko noč posebno goriš ko pinco in potice itd. flAJU Ul I4F* G\ - Lekarna ^ Cpistofoletti v Gorici Prave In edine žel. kapljice 2 ssnamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena znamka) popije _ Okrepi čelo dec, atore, da agine v kratkem času omotica in Si-votna Unost (mrtvost). Te kapljice tudi štorb, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. ******* Centralna posojilnica* \ & registrovana zadruga v (gorici, ulica Vetturini 5(. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesečno odplačila v petih letih i- sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 Iv glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907 na menice po 6°|0, na vknjižbo po 5'|2' Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. Prosiva zahtevati listke! P i Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Ceno nizke, solidna postrežba! Kdo krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kapil pri naju za 100 kron blaga. Ut o M O * O ff o 0 o g 3 p p. 0 1 Prosiva sahtevati listke! ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ — i Hajboljse stiskalnice za tiino ■■raJmut! 'I in OLIKE so naše stiskalnice JERKU L“ najnovejkega in najboljlajja *«**tava z dvojnim inn«pr«trtfanini pritiakalom; *ajam£«n<* najbolj!« delovanje, ki prakaka vae druir« »tiokalni'hidravlična Htiakaluira, najbolj!« nulo* mali^ie patent o- P U n U fl N I fl“ ki do,uJ#J° * it n e škropilnice „11 I I II U III H od *«be, no da bi jih l»il« tri-ba goniti. Plugi. mlini za grozdje, aadjo in oljk.*. U-hkaluic« za gr« cd)‘i Ym0grad*ki plutei. fcukilnic« *a §adj** in drug« vegutaine, iiv-ij»n>k« in mineralne pridelke, btifekalnic« za mjuo, ulaui« itd. na r«ko. Ml.itilni'« za iito. tiktilni««, rui«t*lmoe. blamo-r«cniee, ročni mlini za iito » razni velikosti in v»i drugi at roji za |iolj«jdtj|»t»o. Izdeluj« in prodaj« z jansti «ia kot po-»ebnoat najnovaja, izborna ia-kui>.-ne, k t najbolj!« |»ri|»->-znaii« iu odlikovane auatavi St i'kal ni*.i aa vino Ph. IWoyfapt l D t' tarna za poljedMUk« in liu-ak<- -troji H •'» IHN4JI, II. Tabnralraaar It. 71. AnUmat. Škropilnica. ^. en dlikovani v drlavah ntll z nad .V y zlatimi in »tehtnimi ktlajnami. Oaik • poilabami in mniitfufttrtllia pohvalna pi«nu \l*t prudajalrl ta /a«l«palki at* U< rjo |.o»»odi, kj» r kr nUniu ca»liipaul.