27i). številka.
„2«StEO*t"
rari.» eak:et s« dar.. razun aadaij 's ru^ikov. ob 4. ori t-v^će: S«r<«55!ns ibh'U :
za celo leto........24 ktob
ta pol leta.........„
7)i -Vttrt leta........ t „
ea *o	........ 3 kroni
.»crofaino e plaće-ravi naiuoj. r.*-
Drsi or:I	nnf.fnin® *e a jravs
u s ra.	"
t.>r<akarnah v Trstu predajajo po-
sai^uie Atevilita po 6 stotink 3 i Truta pa po $ ntntink (4 *>»ć.)
Telefon fitf. *»70.
j?:
^Tldajj^tel^ii^^Ajjovoroi	G o d n i k
Glasilo političuega društva ,,Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moj!
Oglati
»o računajo po vmtah v petitu. 'An večkratno naroČilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogodbe
Vsi dupini naj se pošiljajo uredništvu fiefrankovani dopisi ae ne »prejemajo Bokopiai se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije ju oglase sprejema opraTniStTo. Naročnino in o^uk* je plačevati !oco Trm.
UtednlAtvu lu ttskarna ne n uha jata v
ulici Garintia Siv. 1*2. V pi a* ulStvo, In sprejemanje iu&eralof v ulici Molil picctiiO 5tv. «5, II. uaiMi.
Lastnik konzorcij lista „Edinost*
Nakanila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu
Volilnim možem hrvatsko-slovenske stranke v Istri!
Odbor političnemu društva »Edinost« je v svoji lastnosti kakor centralni volilni odl>or in v sporazumljenju z voditelji in zaupnik' v Istri <1 'I čil nastopne kandidature za kmečke občine:
jm!tf<< nt okraj koj*rski; Josip Kompare. iupnik-dekan v Ospuin dr. Matko Trinajstic. odvetnik v Buzetu; / toli t o ni okraj lošinjski: Sime Kvirin Kuzulic. posestnik v Malem Lošinju, in Anton Andrijčic, župnik v Baski ;
fn>h t um okruj rofo>k t: prof. Vekoslav Spincić in Matko Mandič glavni sotrudnik »Naše Sioge«; j»>1 Utrni okraj jHistHriki: dr. Matko Laginja. odvetnik v Puiju, in dr. Dinko Trinajstic. odvetnik v Pazinu.
Za mestne skupine pa so določene nastopne kandidature:
sktfjtthtt h < t.<*'"■ - I oio>i'o- Lot fin ' J/m-nt rut' f t
dr. Andrej Star.ger. odvetnik na Vo-loskem;
s/, ti y j i ttn l'tcut-Jjifti nj:
dr. Sime Kurelic. župan in odvetnik v
Pazinu ;
si 'tpinit Ji'f '.rt-.Mi!jf-Jsoht;
Anton Flego pok. Lovra. mlinar v sv.
Ivanu pri Bu/etu.
y.n	. M"'i 'n Veliki Lššiitj se je
določitev kandidature prepustila tamošnjemu lokalnemu volilnemu odboru.
Volilni možje! Vi ste izvoljenci, cvet naroda ! Razumni možje ste in ne treba vam na široko razlagati se le o važnosti, pomembnosti mandata, ki ste ga prejeli od prvotnih voli!<-ev. in pa tud; o odgovorn osti, spojeni jžnj i m pred Bogom in narodom I Le toliko povdar-jam> tu : da onega dne, ko mu Ijo oddati glas onemu, ki naj zastopa narod v deželnem zboru, mora v<>l. m >ž odložiti svoj lastni jaz, svoje nazore in -vo* i voljo, kajti on je odposlanec naroda in mora v imenu narodu oddati svoj glas. Voi !ni mož nima pravice razpolagati se svojim glasom in če bi vendar storil kaj ta«*e<;a, izvrš iti zločin na volji naroda, tatvino na najvšem polit ''nem in konstituci-jonelnem pravil sodržavljanov.
Volilni možje! Narod, ki je v teh volilnih skupinah kmečkih občin na toli impo-/.anteu način j»overil V*m. da v njegovem :m^nu izvolite zastopnike za dežeini z!>or, ta narod je v< n.i jiodlagi hrvatsko-slovenskega nartMincga ;>r- »jt :. na. v u lan« —ti do stranke naše, v zvest <i»i t It» zastave hrvatsko-slovenskega rodoijubja ! Zato je dolžnost in na'oga Vaša, da zložno in eno lušuo ».Jdaste glasove svoje za može, ki jih je določilo vodstvo stranke v sporazumSjeijju z zaupniki naroda!
Nikd » naj n- ostane doma in naj se ne da zavedi od gotovosti, da bodo predloženi kandidat je vo en: ! Vsi morate priti, da volja naroda pride do izraza na manifestanten način! Vsi morate priti, da ob tej najpri-merueji priliki d«»kažete svetu ekzisteneo na-
uaroda v Istri ! To je tem potrebneje v teh Dtrnilih časih, čim drzneji je sovrag v po taje vanj u ekzistence naše v tej «leželi.
Z je<inakim apeif»m se obračamo do volil-**ev v mestnih stviipinah. Tudi ti vsi morajo izvršiti svojo dolžnost, ne glede na to, ali je nade do zmage ali ne ! Mi moramo začeti odločno m topa ti pred svet in oglašati se o vsaki priliki, da dokument, ramo svojo ekzisteneo!
Le nič malodušJe u glave po konci ! Mi gojimo to nado — ter opiramo to nado lavno aa grorovitost nasilja proti uam —, da
se nujhuje 'bliža koncu ter tla nam v nedaljni bodočnosti sinejo mileji dnevi.
V imenu te mileje bodočnosti naše poživljamo : Vsi iia volišče!!
Volitve «*e bodo vršile : dne 5. za kmečke občine, dne 7. za mestne skupine.
Jugoslovansko vseučilišče.
Ljubljana za vseučilišče.
(Dopis.)
Veliki manitVstaejski shod se je izvršil nad vse sijajno. Vse prebivalstvo središča Slovenije, bele Ljubljane, je bilo po koncu, ljudstva je bilo par tisoče v ; bil je to pravi narodni praznik.
•Shod je otvoril f*ooblasčeni sklicatelj dr. i G r e g o r i č, predsednik društva hišnih posestnikov ter je predlagal navzočega gospoda župana Hribarja predsednikom, ki je bil izvoljen per aeclamationem in je navdušeno pozdravil shod ter povdarjal, da je tu zastopano \ se prebivalstvo ljubljanskega »tolnega mesta, brez razlike političnih strank in brez razlike slojev. Pozdravil je tudi cvet slovenskega ženstva. ki se je zbral na galeriji, tla jHjkaže, da se tudi slovenska mati zanima za vprašanje slovenskega vseučilišča.
Velika dvorana »mestnega domač je bila dubkom natlačena in velike množice ljubljanskega prebivalstva, ki niso več dobile prostora v prostorni dvorani , so napolnile prostrani cesarja Jožefa trg pred »mestnim domom«, kjer so se ves čas med shodom in po shodu razlegali viharni živio klici, vmes pa so donele iz sto in sto grl slovanske pesmi.
Prvi je govoril dr. T r i 11 e r, ki je v svojem fulminantnem govoru razvijal zahtevo po vseučilišču s splošnega, občega stališča in povdarjal, da zahtevajmo resno in krepko ustanovitve najvišjega prosvetnega ognjišča. Sledilo je viharno odobravanje.
Dr. Gregorič je naglašal potrebo po vseučilišču v Ljubljani z gospodarskega sta-išča mesta Ljubljane in Slovencev sploh in je zahteval, da vse stranke brez razlike stopajo v akcijo.
Dr. Kokalj je pojasnjeval zgodovino vprašanja slovenskega vseučilišča, a trgovec Lavrencifi je povdarjal tesno zvezo duševnega razcvita narodnega z razvojem trgovine.
Oglasil se je tudi zastopnik socijalne demokracije slovenske, K. Linhart, ter je izjavil, da tudi sooijalno-demokratično delavstvo energično zahteva ustanovitve univerze in sicer se stališča narodne enakopravnosti in naglašal je principijelno stališče socijalnih demokratov za brezplačnost pouka.
Krščanski socijalec (i o s t i n č a r je bodril vse stranke, naj gredo med narod ;n naj ga navdušujejo za veliki irlejal ! In pripomnil je tudi, tla mora baš slovenski delavec zahtevati univerze v Ljubljani tudi s socijalnoga pogleda.
Resolucija, ki utemeljuje zahtevo po vseučilišču z narodnega, kulturnega in gospodarskega stališča je bila st giasno sprejeta in ■ viharno odobravanje vseh navzočih jej je sledilo.
Prečitale so se brzojavke iz vseh strani slovanske in slovenske zemlje, a ko se je sliotl končal, zagromeli so po trgu zoj>et navdušeni slovanski napevi in vršila se je mirna in dostojna demonstracija po ulicah.
Obširneje Vam sporočimo prihodnjič.
Manifestacija v Trstu.
Kakor *mo pričakovali, kakor smo želeli : skromna je bila naša manifestacija, po-
tisnjena v skromne prostore, ali — prisrčna, taivo, da si skoro bolj prisrčne ne moremo misliti. Zastopani so bili vsi sloji : od uradnikov do zastopnikov najskromnejih delavskih plastij naroda ! Dvorana »Sokolova« je bila tako natlačena, da so se ljudje tiščali ob oier govornikov sam.
Kaj bi še le bilo, da imamo primerno velike prostore na razpolago in bi bili vsled tega — vedeči, da imamo, kam spraviti ljudij — uvedli veliko agitacijo! Na tisoče in ti soče naroda bi se bilo zbralo prav gotovo. Tako pa smo opustili vso agitacijo in se omejili le na poziv v »Edinosti« minole sobote.
A vendar: kako so ti navdušeni ljudje napolnili dvorano ! Zlasti pa oni iz širokih slojev.
In s kako — rekli bi — pobožnostjo so ravno ti poslednji sledili izvajanjem govornikov ter podkrepljali ista neprestanimi in tako umestnimi mej-klici, prav kakor da je govor
0	kaki stvari, ki jim sleherni dan greni skromno življenje in jim preokupira misel in čutstvo ! Z nekakim ganutjem smo opazovali vedenje njihovo. Ilaš tu se je moglo videti, kako je plemenita ideja obvzela duše, kako je iskra velikega idejala vžgala srca prek in prek.
Ravno po prisrčnosti v pojavljanju čut-stev je naša manifastacija dosegla višino im-pozantuosti.
Kmalo po 10. uri je predsednik političnega društva »Edinost«, g. prof. Matko M a n ti i t:, odprl zborovanje s prisrčnim pozdravom in besedami iskrene zahvale udelež-nikom, da so se sešli v toli ogrrmnem številu, da sklenemo resolucije, katere, hočemo dati na znanie kompetentnim oblastim ltver-jeni, da pravica in zakon morata zmagati! (Navdušeno pritrjevanje in živio-klici !)
Ali predno preidemo na dnevni red — je omenil govornik — dovolite mi, da se spomnim osebe, ki danes ni več meti živimi, ki pa se je najbolj interesirala ravno za . vprašanje, ki nas je danes dovelo skupaj in ki prešinja duše naroda kakor še nikdar : vprašanje omike — šole! Rojaki mili, draga gospoda ! Naš narod v Trstu je zadela velika izguba . . . Čim je govornik izustil te besede je vse občinstvo vstalo s Bedežev in se odkrilo. (V telovadnici je bilo jako hladno in je občinstvo ostalo pokrito.) Govornik je nadaljeval :
Skromno je živela ta oseba ali mnogo delala. Ta oseba je bil naš mecen, naš dobrotnik. te dni preminoli K ran Kalister. (Občinstvo je kakor iz enega grla zaorilo: Slava! Slava!). Posebno se je pokojnik briga! za naše šolstvo. Bil je javen in tajen pod]K>rnik mladini naši in vsem zavodom, ki imajo namen širiti omiko meti narodom. (Tu je govornik našteval razue zavode, katerim je bil pokojnik vsikdar darežljiv potlpornik.) To so bili javni čini dobrotvorstva pokojnikovega. A koliko je storil na ti.iem, ne tla bi kaj vedela javnost o tem ! Uverjen sem tudi, da bi se on tudi danes z vso dušo zanimal za vprašanje, ki je na dnevnem redu. Radostnim
1	srcem bi pozdravljal to gibanje sedanje. Vem j torej, da govorim vsem iz srca, ako vas pozovem, tla skupno zakličemo trikratni »slava« pokojnemu Franu Kalistru. (Ves zbor je zaoril trikratni »slava mu !«)
Rojaki ! V isti namen kakor mi, zborujejo danes tudi v Ljubljani in v Pragi. D» 1-žnost je torej naša, da bratom našim pošljemo svoje pozdrave in jim voščimo najlepšega vspeha. Ako dovolite, odpošljemo z današnjega shoda v Ljubljano nastopno brzojavko :
»Meščanski shod za univerzo,
Ljubljana.
Tržaški Slovenci, zbrani na javnem shodu, zahtevajoči slovensko ljudsko in sred-
njo šolo v Trstu, pridružujejo se nuvdušeno tudi zahtevi za jugoslovansko vseučilišče ter pozdravljajo presrčno meščane naše metropole, združene v poslednji namen v bratski slogi.«
Sličen pozdrav je govornik predlagal tudi v Prago.
Predlog Mandićev je bil vsprejet ob splošnem navdušenju in gromečih živio-klicih.
Na to je manifestacijski shod prešel na dnevni red.
O 1 j u d s k e m šolstvu sta govorila gg. Miloš K a m u Šč i č in dr. Gustav Greg ori n. Prvi je bolj razvnemal srca, govore o neizmernih škodah za narod slovenski v Trstu s stališča omike :n gospodarstva, ki navstajajo vsled dejstva, tla nimamo ljudskih šol. Izrazi indignacije in sarkazma je govornik šibal postopanje, ne toliko naših drugorodnih nasprotnikov —, ampak nje, kateri bi bili v dolžnost, da nas vzame v svojo zaščito — slavne vlade.
Drugi govornik — ki že 17 ali 18 let sodeluje za reaenje tega vprašanja — pa je v podatkih, citatih, številkah podal pregledno zgodovino borbe naše za ljudsko šolo. Številke, statistični podatki, citati iz stalastve-nih naredeb so suh, nekako krhek, neelastičen in zlasti za priprosto ljudstvo ne posebno vabljiv materijal ; ali zanimanje naroda našega za to vprašanje je tako intenzivno, tla so poslušali kar z napetostjo in so zanimanje svoje kazali z neprestanimi pojasnjevalnimi mej-klici. Sosebno zamaknjen pa je bil navzoči državni poslanec Vekoslav Spin č i ć, katerega so zborovalci, zapazivši ga, pozdravili frenetičnim! živio-klici. Gosp. profesor Spinčic si je pridno beležil podatke, po čemer sodimo, tla se vrli mož misli zopet energično zavzeti na merodavnem mestu za to naše pereče vprašanje.
Ali ko se je govornik konečno vendar enkrat izvil iz gromade številk, statističnih podatkov in citatov, je tudi njemu srce prišlo tlo veljave. Vzkipelo je tudi v njem, ki je sicer vedno le trezen računar in ljubi le suhi argument ter je svoj govor zaključil s plamenenim protestom proti škandalu, ki ga imenujemo ljudsko šolsko vprašanje v Trstu ! In ko je slovesno izjavil, tla bomo tudi mi primorani posnemati izglede Nemcev in Italijanov — katere podpirata Dante Alli-ghieri in »Allg. deutscher Schulverein« —, da bomo primorani izven države iskati si podpore za naše kulturelne potrebe, ko je izgovoril ime Rusija, in je vladni zastopnik skočil po koncu : tedaj je zagromelo po vsej dvorani v impozanten protest proti protestu vladnega zastopnika . . . Skoda le, da ni vlade zastokal kasov viši gospod z namestništva, da bi bil videl ogorčenje naroda na res ne-odpustljivem postopanju vlade v tem vprašanju. Dr. Gregorinu pa protest vladnega zastopnika ni nimalo imponiral, ampak je isti ponovil, tla je govoril le o kulturelnih potrebah, tla imamo mi Slovenci istotako pravico iskati si pomoči pri bratskem narodu ruskem, kakor jo smejo iskati avstrijski Italijani in Nemci v Italiji, oziroma Nemčiji, ne tla bi se avstrijska vlada izpodtikala na tem ! !
Buren aplavz je bil govorniku v plačilo za jasno in s trudom zloženo sliko našega ljudsko-šolskega vprašanja.
Dr. R v burje govoril na to o srednjem šolstvu in vseučiliškem vprašanju. Ali predno je začel, mu je občinstvo priredilo prisrčno par minut trajajočo ovacijo frenetičnim vskli-kanjem in ploskanjem z rokami. Mnogokrat smo ga že čuli govoriti, vsakokrat navtluše-valno, poslušalcu v srce, ali kakor je govoril včeraj, ga menda še nismo čuli. Noben državni pravdni k ne bi mogel v bolj živih
barvah -likali zločina obtožencev«ga, nego je govornik žigosal zistem, ki nas pušča stradati — duševnega kruha! Vihar aplavza je sledil vdiarju. Govor Rvbrfrev je bilo pravo remek-delo zgovornosti.
V*e govore |H>damo seveda v celoti.
Cim je dr. Rvbar zaključil, je predsed-nik Mandić prečital od govornikov stavljene resolu«"je, katere priobčimo jutri.
Resolucije no bile vsprejete soglasno in o neopisnem navdušenju. Kakor silna erupcija iz sre so gromeli živio-klici.
Na to je predsednik prečital nastopne brzojavke :
Ijjubljana: < )l»čudujoč tržaških Slo vencev z današnjim i-npozaatnim zborovanjem vnovič zasvedočeni junaški pogura ter brez-primerrJ i požrtvovalnost in ne-^bičuost, po-uljaru j :n vimenu bele Ljubljane naj iskrenejše pozdrave. ubljansko vseučilišče bodi ž v vrelec vede in znanstva. ki naj krepi vse ude narodnega našega teie-a in daje tu li vam nov h moči za vztrajanje v boju do konečne zmage.
Zupan Hribar
še precej dispozicije v to. Ali preganjanja poljskih dela\cev v Pru^iji in sedaj še posebni dogodki v Vrešenu so preplašili tudi le te in ona kombinacija je bržkone postala nemožna vsaj za precej časa. Ne: za vedno. Kajti rečeni dogodek ni epizodičen, to se bo ponavljalo, ker je v — krvi. Nemci imajo tisto že v krvi, radi česar se ne more tudi v parlamentu dunajskem nobena nenemška stranka tesneje vezati žnjimi, ako noče spravljati v nevarnost interesov lastne narodnost'. Nemške stranke se morda znajo za
da poginemo; ne mi ne naši potomci!« In ta klic strahu ni nikoli potihnil, tista skrb nas bo obremenjala vedno : mi pa bomo obstajali, ako se tej ne bomo izogibali lahkomišljeno.
To so zadnje besede, ki vam jih govorim s tega posvečenega mesta, kjer sta nekdaj vladala Stanislav Vvdra in Josip Jung-mann. Naj bi te besede padle na rodovitna tla v mladostnih srcih vaših!
Ad majorem Germaniae gloriam.
Včeraj se je povdarjalo na našem manifesta
hip potuhniti in biti prijazne s kako drugo cijskem shodu, da Nernci se že nagibajo
narodnostjo, kadar jo hočejo ravno izkoriščati, ali — pravične ne znajo biti nikomur. Lisica
preko poludneva proti večeru. Vse kaže, da je to res. Najsigurneji znak za to je, kar
menja dlako, nravi pa ne; Nemec zna biti ! vidimo na njih sedaj ob aferi v Vrešenu; več ali manje hinavski, ali svojega nasilnega nagona proti tuji lasti ne more menjati.
To občutijo sedaj Poljaki. To je hudo, boli. ali — je zdravo. S \j mi Slovani smo
vidimo namreč, da so zgubili možnost — sramovanja. Pomanjkanje srama je znak dekadence. Mej tem, ko se ves civiiizovani svet zgraža na justičaem groz
tudi listajo liberalne stranke in tako ostane vodstvo te republike še nadalje v rokah klerikalcev.
Kakor smo omenili že začetkom ustaje v Kolumbiji, ni izključeno, da je bila ta ustaja le preludij važnim dogodkom, ki bodo sledili temu. Tu gre namreč za zelo važno vprašanje: ali si južno- in srednjeameriške republike ohranijo samostojnost, ali pa pridejo pod upliv ali eelo odvisncst od Zjedinjenih držav severoameriskih ?! Ustajo liberalne stranke v Kolumbiji je bržkone povzročila (pod roko) diplomacija Zjedinjenih držav, njeni tajni agenti so gotovo tudi preskrbeli, da je kolumbijskim ustašem (liberalni strank:) prišla na pomoč liberalna vlada venezuelske republike, kar je seveda dalo povod temu, da ste si sedaj, ko je kolumbijska vlada v svoji državi ustajo zatrla, obe republiki (Ko-
lodejstvu v Gne- • Itimbija in Venezuela) napovedali... vojno. In sploh taki. da nismo pametni, če nas ne tepe 1 zenu radi dogodkov v šoli v Vrešenu, pa 8tvari 8toJe sedaJ tain- kjer jih je hotela šiba. Sedaj imajo slučajno Poljaki lise na : ima velika večina nemških listov v Nemčiji imeti ^P^macija Zjedinjenih držav. Seveda svojih hrbtih. »Allgemeine Correspondenzc in _ v Avstriji to drzno čelo. ne le da Ul<h 111 Urez važnosti, da so Zjedinjene dr-pripoveduje, da dogodki v Vrešenu ne osta- ! opravičuje ali olepšava rečeno razsodbo, ampak žave Poraaga,e kolumbijski vladi zatreti nejo brez upliva na razmerje mej strankami jo časti, kakor da je nemška država s tem oču- u9taJ°' kar zuačl' tla bodo v P™1*"^«
Dunaj: AkademČno društvo -Slove- i »»>vše desnice. Ta afera da je okrepila zopet v . vaia ie 8Voje sveto pravo. Ti listi povdarjajo, V°jm mei1 Kttluml>ij° in Venezuelo Zjedi-nija« z navdušenjem pozdravlja zborovalee J slovanskih strankah čut vzajemnosti injepro- da otroke treba prisiliti h pokorščini : vera n->ene države 8tale na 8tram Kolumbije. \ e-
boreč -e za narodnost, os >b i to pa za sloven 1 vzročila spontanno zbližanje med slovanskimi ,}a rie srae služiti v pretvezo za jezikovno sko univerzo.	poslanci. Pod siinim utisom mišljenja v polj- politiko in svetujejo, naj se država posluži
Gradec: Slovenskim Spartancem ob skem prebivalstva in novinstvu je polj- vsacega nasilstva proti »renitentnim« poljskim obali Adrljanskega morja, našim hrabrim &kemu klubu neizmerno oteženo skupno po- otrokom.
soboriteljem, iskrena hvala in slava! Buči stopanje z Nemci.	i Mec
morje Adrijansko, ki si in boš slovansko za prosveto slovensko.
Slovenski akademiki graški. hoteli . . . Sodniki v Gnezenu so morda se trpkim roganjem kazal na nemško postopali otrok v
npzueli pa bodo stale na strani srednjeameriške in najbrž tudi nekatere južno-ameriSke repiiblike, ki se hočejo najodločneje upirati težnjam Zjedinjenih držav po hegemoniji v srednji in južni Ameriki. Ni torej izključeno, da bomo v bližnji bodočnosti čitali o važnih
Med malimi častnimi izjemami je kato-Jirez Nemcev s prvo vijolino Korber liško-konservativna »Germania«, ki meni : noče, ob tej prvi vijolini pa drugi ne bodo »Kako lahko bi sedaj g. Ive Chamberlain do£°dkih v novera 8vetu-
Vprašanje mitropolita v Atenah.
Mitropolit Prokopius, kateri je te dni povo-
zmerno era- dom dijaških izgredov podal svojo ostavko, motno. Skrajno nezmiselno je, ako se verski ** Je ^aj zoPet premislil in pravi, da nje-
Ce lovec: Slovenk ob vznožju alpskih KVOJ° kruto sr'<1,,° P0**11 tudi v U9odo mi_ nJe v Vrešenu. Pretepanje šolski
planin se pridružujemo hrabrim boriteljem za nisterstva Kiirbeijevega, ozir. avstrijskega	masi je za civilizirano državo neiz.
praviee Slovanatva ob morju Adrijanskem. Parlaraeuta-	, .	..... ....
Naprej V boju za slovensko vseučilišče! Ne Zahte-re dunajskih Čehov. Včeraj	pouk hoče usiljevati otrokom s pretepanjem,	g«va demisija m pravoveljavna.. ker jo m .z-
nemško. ne laško nasilje nam naše pravice 80 iineli dunajski Čehi na Dunaju shod, na	in ako se potem pričakuje tistega blagodejnega	rekel pred sv. sinodom. S to stvarjo se je
ne more vzeti! V borbi je moč in prihodnji katerem se je govorilo o zahtevah češkega	učinka, radi katerega se ravno podeljuje	™čelo baviti javno menenje, vlada pa se je
slovanski duh nadkrili nasprotnost sedanjosti, prebivalstva dunajskega glede ustanovitev	verski pouki Kako nespametno je to, ako se	odločila, da povratka mitropolita Prokopima
Živel vek slovenskega duševnega nadkrilja! čeških ljudskih šol ua Dunaju. Sprejela se je	hoče z gorjačo povspeševati in širiti nemstvo	ne dovoli.
bila resolucija, ki zahteva naj se češkim za-	in se s tem verski pouk ponižuje v sredstvo-	Trgovinska pogodba med Italijo
h te vam ustreza, kakor določajo avstrijski	za germa ni zova nje! Tako postopanje je tako	in Crnogoro. Minister za vnanje stvari in
usiavni zakoni.	zgrešeno, da se, v nasprotstvu s prusko poli-	laški odposlanec sta v soboto podpisala na
Iz socijalno-političnega odseka. V	tiko preganjanja, simpatije vsega omikanega	Četi □ j u izjavo, s katero se obstoječa trgo-
»obotni seji vsprejel je ti odsek 8—sveta obračajo Poljakom, istotako kakor se-	vinska pogodba med Crnogoro in Italijo po-
Slov. po;it. društvo Celovec. C e I o v e o : Buči buči morje Adrijansko, v senčil b:»di jugoslovansko! Nemec in pa I^ah. napredku nagemu sta zapah. Dr. Kraut, Anica Krautova, dr. K u tej, Vekf -!. v L t. Koza in Rožica Legatovi, profesor Sraj in Julika.
zakona glede urejenja delavskih razmer pri Burom«.
daljšuje do T. j*m. 190.">.
državnih gradnjah in gradnjah na žeieznicih.
Taki trezni in — človeški glasovi so-pa
\%kliKanje, ki je gromelo po prečitanju	paragrafi, razun	28 in :»(>, so bili sib redki me<l Nemci. Žito pa se ruski listi
/nk« brzojavke, je pričalo o radosti, ki jo	vsprejeti neizpremenjeno. K Jj- 28 je posL odločno postavljajo na stran Poljakov. Pfe-
je o'očtirilo naše dobro ljudstvo na teh srčnih	Eldersch predlagil, <11 m >ra delodajalec trograjski »Svet« piše: Ako bi se l>ilo so-pozdrav h od bratov iz druzih pokrajin.
Konečno je g. grof Mandic izražal svojo radost na tem, «la smo se na toli re-»en in
Tržaške vesti.
Za slovanska vseučilišča. Razun v
ne pa delavec plačati kolek na odpustno	dišče umislilo v dušo mater, katerim otroci
spričevalo, katero izroči železniška uprava	prihajajo domov pretepeni od bičev in palicy Ljubljani in Trstu bila sta včeraj mani-
delaveu, kadar je isti redno izstopil iz službe,	potem bi v njihovem postopanju težko festa.cij.ska shoda v Pragi in Brnu za tista-
dostojanstven način pridružili splošnemu gi- Ta predlog je bil vsprejet. K 34 pi je	videlo kako krivdo. Potem pa ne bi bilo- novitev slovanskih univerz v Avstriji. Shoda
tjanju nar<>da. Zahvalit je zborovalee še en- predlagal	F o i* t, da mora biti delavski	— nemško sodišče, ki se zaveda svoje dr- v »Narodnem domu« V Kraljevih Vinogradih
krat na toli častni udeležbi ter zaključil ta rev! napravljen v jeziku, katerega delavci ra-	žavne misije: da jej je namreč v poljskih* (.praško predmestje* se je udeležilo nad 2U(X»
pomembni -hod.	zumejo. Tudi ta predlog je bil vsprejet. Vsi	Slovanih udušiti narodnost! K;ij njim mari,. ,,rieb. Na shod je došlo tudi več čeških, jn-
K » ■ se zlH.rovalci vsuvali iz telovad- (iru^i Hi'reruinjevalni predlogi, kateri so bili	«ko materam krvavi srce, ko prihajajo mat- goslovanskih in maloruskih državnih poslancev
nice. je bi. k;>.r črno po ulici Coroneo. Ita- 9tavlJeni k raznim paragrafom od nekaterih	tretirani otroci in pravijo: »Tepli so nas ter nekaj občinskih svetovalcev. Mladočeški
i j ,- , - ...	x, poslancev, bili sj odklonjeni,
ujani kar gledali, kaj neki je to. No, 1
naše ljudstvo se je tudi ua ulici vedlo mirno,	Zgodovinska USOda Slovanov. Te
d.»D»jansiveno lu je dokaza^ da ni bil potreben «lni odstopi vsi rektor Karo! Ferdinandovega ves tisti policijski aparat, katerega smo videli vseučilišča v Pragi, prot. I. Stupeckv, je £a ulici.	povodom instalacije novega rektorja sprego-
voril do akademične mladine nastopne znamenite besede:
zato, ker smo se hoteli veronauka naučiti v materinem, a ne v ptujem jeziku, ker smo ubogali svoje matere in svoje duhovnike.« Kaj naj bi storile matere? Ali naj bi
poslanec dr. Herold je zagotovil Jugoslovanom podporo čeških poslancev v stvari zahteve jugoslovanskega vseučilišča. Posl. dr. P 1 o j se je v imenu Jugoslovanov zahvalil
Politični pregled.
V TRSTU, dne 2. decembra ltM)I O položaju. Parlamentarni krogi sodijo, da se je situvacija nekeliko zboljšala, ali le v
toliko, da se zbornica v tem tednu morda ?roti tem napadom. Ali to naj se ne vrši vendar dokoplje do tega, da zaprične delati, da so 1- ti dnevnega reda. To je seveda peklensko malo. Za hip je nekaj,* za bmločnost	izmed-nas z znanjem in omiko po-in sicer najbližjo, ni — nič! V parlamentar- l«gal spričevalo proti obrekovalcem, ki »krunili krogib" >• ► prepričani, da ta zbornica ne 5esar moSVl preprečiti. Dobro se reši proračuna, vsaj pravočasno ne: ali to pre zavedajte sovraživa, ki nas proganja, ali to
napadel
pruska oblastva. Ko so se prečitale došle
pričanje da je prevladovalo tudi v zadnjem kronskem svetu... Predlogo za reformo tiskov
nega zakona da so že deli na stran, prepri- dovanju. Spomin na to, kar smo pretrpeli, čani, <la o<l te zborniee ni ničesar pričak^i-vati. V slutnji, da bržkone ne bo več dolgo trajalo to, tla so silili na kronskem svetu, naj se delegacije za prihodnje leto že sedaj
žalovale na malih mučenikih za vero in jezik fJehom za demonstracije simpatij; istotako so očetov? One so plakale tudi, al: ko je l»iia He zahvalili tudi posl. tir. Žitnik, Gabr-| mera trpljenja polna, niso se mogle več pre- š-č-e k iu <Lr. F e r r i. Jeden maloruskih počasi so žalostni in postajajo žalostneji magovati in letele so v šolo . . . Nemci anajo slancev je govoril o potrebi Maloruskega bolj in bolj. Hrup narodnih in političnih bo- brez vsacega razloga kričati o ruski zdivja- vseučilišča v Lvovn. Posl. Ho f i ca je go-jev gromi divje notri v učne dvorane. Češko nosti in tiranstvu, ali še bolje znajo biti kruti voril o obs<«tbi starisev poljskih učencev v visokošolstvo se zasramuje in obrekuje ne- ■ tirani tistim plemenom, ki so po določbi u^ode Vrešenu ter je na ojster brzdano drznostjo. Sami se moramo braniti prišli pod njihovo žezlo...
Neki od zaprtih mater se je v ječi uliia brzojavke, sprejeta je bila resolucija, ki po-samo s kričanjem. Mi zmoremo te napade, kri ; potem so jo izpustili toda proti — kav- zivlja poslance češkega kluba, naj p o d p i-morda počasi, ali gotovo in častno, ako bo | ciji. Neko pričo, ki je bila po nesreči zamu>- | rajo jugoslovanske poslance v a g i-
dila vlak, so v verigah gnali na sodišče v taoiji za jugoslovansko vseučilišče Gnezenu, kjer so jo zaprli. Odlične rodbine	Dodatek glede maloruskega vseučilišča
v Poznanju in v Varšavi so se ponudile, da je v>jl tudi jednoglasno vprejet. Kadi vseu-bodo skrbele za odgojo otrok, lcer se čuje, da j ^iiiškega vprašanju je imela v I'ragi včeraj se namerja te male otročiće oddati v nasilno tu<jj Fran Josipova akademija slavnostno sejo. vzgojo iu jih od poslati v čist» nemške kraje... . predsednik knez Lobkovie je v svojemi Torej m* si i jo izvršiti najtrši rop, rop čiove- govoru j>ovdarjal, tla morajo Ćehi delovat", škili duš... ad majorem Germaniae gloriam. Qa da ne dosežejo le iste stopinje kulture.
sovražtvo naj vam bo tudi v vspodbujo k neutrudnemu delu in k neprestanemu na pre-
naj vašega srca ne odreveni in naj ga nč napolnjuje z malenkostno mržnjo. Vaša srca naj bijejo vsikdai* ideja lom prave humanitete. Ne bodite trdi, ampak dobri ljudje!
zagotove, da bo potem odprta pot za — bo-	Herderjev se gotovo ni za vedno umak-
nil iz narodov ; grdi čas sedanjosti preide
doče stvari.
Ce na odločilnem mestu res obstoje taki nameni, potem moramo misliti, da računajo že sedaj na daljše razdobje brez parlamenta.
M n sterstvo Korber si je saino zagra-dilo pot. Njemu je [»ostalo v aksijoin, da na čelu i za delo pripravljenih strank« morajo stati Nemci, oziroma, da vsa parlamentarna situvacija mora nositi signaturo nemških -trank. Za tako nadvlade vanje parlamenta pa so Nem'-i tiumerično prešibki. Cesar jim nedostaje, bi si morali izposoditi pri kaki drugi stranki iz prejšnje desnice. Tu bi prihajali v poštev v prvi vrsti Poljaki. Mej temi je bilo
zopet: vsakdo naj pripomore, da se to skoro zgodi !
Morda učakate že vi milejše dni. Ali naj pride, kar hoče: ostanite gorečni zaščitniki iu hranitelji svoje narodnosti in svojega jezika! Taki časi, da ne bo trebalo biti v skrbi za svojo narodnost, bržkone ne pridejo nikdar. Toje naša zgodovinska usoda, morda posledica geografskemu položenju dežele naše, da se nikdar ne smemo iznebiti skrbi za sedanjost in za bodočnost. Zgodaj dovolj že je zadonel naš klic strahu : »G o s p o d, n e d o p u s t i,
Hrvatski sabor. V svoji sobotni seji je hrvatski sabor izvolil p-redsedniŠtvo zbornice. Opozicija se ui udele-eda glasovanja in so bili z vsemi oddanimi glasovi (SO) voljeni v predsedništvo :
Vašo Gjurgjevič, predsednikom; Henrik Francisei, prvim in dr. Fran S pevec drugim |K>dpredsednik'.>m. Za tijnike bo bili izvoljeni : Po-d. Devic. Gavranić, Sekulie, Strižid, Šobat; rediteljem zbornice pa Kuzmanović.
Predsednik Gjurgjevič je predlagal, naj se izvoli odbor 11 členov za sestavo adrese, kar je zl>ornica sprejela.
Kolumb^a in Venezuela. Kakor
smo ie zadaj č poročali, je državljanska vojna v Kolumbiji končala z zmago vladnih čet. Vladna klerikalna stranka je torej premagala
na kateri stoje že drugi narodi, temveč, da si ustvarijo tudi lastno narodno, neodvisno kulturo ! Temu je sledilo potem poročilo o delovanju akademije.
Tudi v Brnu so priredili Čehi shod radi vseučiliščnega uprašanja. Shod se je vr>i. v poslopju »Češkega društva«, iu iu" je predsedoval posl. P r a ž a k. Došlo je mnogoštevilno občinstvo; govorilo je več govornikov, med njimi posl. Stranskv in prof. filologije na češkem vseučilišču v Pragi, Z a bet v, kateri so vsi uaglašali potrebo ustanovitve drugega češkega vseučilišča ki naj l>i bilo v Brnu. Vsprejela se je resolucija, v kateri se zahteva ustanovitev češke univerze v Urnu, se protestira proti nebrižnosti vlade za kulturne težnje češkega naroda in se poživlja češke poslance naj zastavijo vse svoje moči v to,
<ia se i* vojuje ustanov rte v češke univerze in češke tehnike v limu.
Za juiros|o\aiisk« \se«čiliM*e. Iz Doline nam pišejo, da je v zadnji občinski seji odl»ornik Ivan Benlon slavil nujni pred-lt»g. da naj ta olx'inski zastop o<lpošlje j»eti-eijo na ministarstvo za u k in l*.gočasrje za ustanovitev jugoslovanskega vseučilišča v Ljubljani. ('temeljnj«* svoj predi« g je povdar-jal govornik važnost vseučilišča za sleherni narod, stremeči po vši izobrazbi. Povdarjal je nadalje, tla ta zahteva naša je že stara in je navajal ~kiej»e dež. odbora kranjskega od tVbruvarja 1	mesta ljubljanskega t>d
decembra 1808. in 10. novembra 11*01.
Predlog je bil vsprejet jednoglasno.
N a to je zaprosil besedo obč. svet.valeč J Urh Mmee in je menil: Tudi Italijani avstrijski žele imeti svojo univerza in mi Slovenci jim privoščamo to. ali italijanska univerza naj ne bo v Trstu, kjer je trgovsko mesto z različnimi narodnostmi. Zato je govornik stavil predlog: Z*stop občine Doline v Istri, ibran v seji dne novembra	prosi
c. k. vlado, naj tudi za avstrijske Italjane ustanovi vseučilišče, to <1 a n a J n ž n e m Tirolskem in ne v Trstu.
Tudi ta predlog je bil enoglasno vsprejet. Pozdrav t Prairo in od zdrav. Z včerajšnjega shoda je bil odposlan v Prago nastopni pozdrav:
»Slovanski klub«
Vinoehradv Narodni dom.
Trža-ki Slovenci in Hrvatje, zbran: na shodu za slovensko šolstvo, p »zdravijajo prisrčno Vašo bratsko akcijo za slovensko prosveto.
Mandič, predsednik.
Na ta pozdrav sino dobili nastopni od-zdrav :
»Verejna sehuze lidu svolaoa slovanskvm klubetn v Praze, vvslechnuvši s nadšenim reči poslancu bratrskeho naroda slcvinskeho vola kulturnim snaham Vašim hrimave : na zdar!
(Javni ijud-ski shod, skl can o i slovanskega kluba v Pragi, začu vši z navdušenjem govore poslancev bratskega slovenskega naroda, kliče kulturnim prizadevanjem \"ašim gromoviti: »Na zdar!«)
kazenska razprava proti prof. Man-dić u na najvišem sodišču. Kakor smo svojedobno j h »n Kiti li vršila si je dne aprila pred tukajšnjim porotnim sodiščem kazenska razprava proti •glavnemu uredniku „Naše Sloi^e", £«»sp. Matku Mandiču, radi razža-1 jen i a časti jM»tom tiska in sicer vsled tožbe Karolinc Modeste Premu< in štirih sodružic iz ('unskega na lošin'skem otoku. Tožiteljice je zastopal odvetnik dr. Celestin Martinolieh, obtoženca pa odvetnik dr. Gustsv Gregorin. Ker je bil j^osp. Mandič oproščen ob obtožbe ozirom na to, da je tukajšnje sodišee smatralo dejanje zastaranim, katero zastaranje se vsled krivd - dr. Martinolieh-a ni pretrgalo, pritož il s/* je poslednji v imenu tožiteljie na naj više sodišče. Da bi tembolj vplival na juriste in nejuriste ter da dokaže vsemu svetu net»pravičen« »s t oprostilne razsodbe in tudi — svojo nedolžnost, dal je g. tir. Martinolieh tiskati svojo ničnostno pritožbo ter jo razposlal odvetnikom in drugim osebam. Ali vse to ni j m »moglo.
Na razpravi, ki se je vršila ^9. t. m. na najvišjem sodišču in na kateri je zastopal Mandie-a dunajski otlvetnik in vrli naš rojak Dr. K leme n t S e s li u n, bila je, jn» daljšem pot-veto vanju, otlbita ničnostna pritožba, po-trjena prva razso ll»u bistveno iz razlogov prvega sodišča ter so bile tožiteljice obsojene v |m»vračilo vseh kazenskih troškov.
Najviše ><»< mš.*^ j<- v svoj d i razlogih izjavi Itda ni dvoma tla se na ta slučaj da lipo j rabiti 4< • ti-k. zak, ki d<»Ioča, da kazensko dejanje stoijeno j>otom tiska zastara, ako se od storjenja istega ni kazenski postopalo v j dobi 0 mescev ali pa, ako ee kazensko po- j stopanje mvno toliko časa ni redno nadaljevalo. da--i je bilo mog«M~c.
Pretrga nje zastaranja da ni nastopilo j ter ni nikakor opravičena trditev nasprotne1 ^tr.uik»\ da ni bilo mogoče pretrgati za sta -ranje. ker se je moglo to storiti s kater«»si-bodi ulog<» ter zadeva krivda z a s t o p-n i k a t o 7. i t e 1 j i c, ako je tako ulogo u loži 1 še-le |hi ti mescih.
S to raz-« h U »o stvar pravokrepno zaključena ter £o»p. Mandič definitivno oproščen.
Iz-pred porotnega sodišča. V soIkuo se je pred tukajšn im porotnim sodiščem vršila razprava proti 31 letnemu Ivanu Dima kis iz Idra (Grška). Dimakis je bil obtožen
zločina proti nravnosti na škodo nekega dečka.
Na {»odlagi izreka jiorotnikov je bil Dimakis sj>oznan krivim in obsojen na S mesecev težke ječe, poostrene z enim postom na mesec. Razpravi je predsedoval svetnik Pederzolli, državno pravdništvo pa je zastopal državnega pravdnika namestnik Panerazz1. Neprijetna nalt>ga, da je moral braniti to nesnago, je zadela odv. tir. Enenkela. Ker obtoženec ni znal {drugega jezika nego grško, se se morali posluževati tolmača.
Domačo zabavo je imel včeraj v gostilni pri Krebelju (prej Ribarie) odtlelek kolašev. Zabava je lula skoraj družinska, a je kolikor toliko pomeuljiva zato, ker je bilo v lokalu vtč poštenih Italijanov, ki niso mogli preliva I iti lepote slovanske pesmi.
Milo nam je storilo, ko je prišel k omi- rila in Metoda. Mesto venca na krsto pok. zju star Tržačan laške narodnosti in je istim g. Franu Kalister »Delavsko podporno dru-
na več delih života. Sprejet je bil v deseti oddelek.
Draibe premičnin. V torek, dne 3. decembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled aaredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Sanita št. 9, hišna oprava: v ulici Sanita št^ o, hišna oprava; v ulici Romagna št. 2, hišna oprava; v ulici Galileo štev. 2, hišna oprava.
Vremenski realni k. Včeraj: toplo-ner ib 7. uri zjutraj 5.8 ob 2. uri popoln d n* 'J.— C.8 — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 765 1 — Danes plivta ob 3.30 predp in ob 3.02 pop.; oseka ob 9.53 predpoludns in ob 9.6 popoludne
Doneski za moško podružnico sv. Ci-
ložil svoje potovanje v Peking. Priprave za vsprejem se v Pekingu nadaljujejo v veliki meri.
Kuga.
PETROGRAD 1. (II.) Komisija za odvračanje in pobijanje epidemije kuge je mesto Carigrajsko proglasila okuženim.
bilo štvo« 20 K, »Tržaško p. »d por no in bralno > Židih društvo« 20 K, Trgovsko izobraževalno društvo 'žašklmi 20 K. o priliki Martinovega večera nabrali
II. Izkaz
darovalcev podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju za 1. 1900/1901.
(Zvršetek.)
Po 4 K : gg. tir. Tominšek Jos. c. kr. gimn. prof. Kranj, dr. Kogoj F ranč. okrajni zdr. Kranjskagora, tir. Vojska And. c. kr. viš. sod. svet. Rudolfovo, Roš Ferdo župan Hrastnik, tir. Hrašovec Juro od vet. Celje, Konš=k Fr. c. k. poštar Trojana, gospiea \Vessner Marija učiteljica Ljubljana, Tollazzi Tomo trg. Dol. Logatec, Santel Ant. c. kr. prof. Gorica, vč. g. Kristofič Lovro župnik Kovorje pri Tržiču, Žagar Franc. Markovee št. 3, Benčina Ivan Stari trg prt Ložu, lvo-nig \\\ lekarn. Maribor, dr. Kulterer Jurij otlv. Velikovec, vč. g. Erzar Mat. tlekau
časti tal uprav navdušeno. Tako naj bi vedno in povsod1', potem bi zginil po zanesen prepir in sovraštvo inej trža
Slovenci in Italijani!	krokarji pri Sv. M. Magd. spodnji 5 K 10 st.
»Metla«, je oh ti priliki prodal	za 4 K 'groraeči bas in tajnik društva »kozice« sta , t r_ ..
, v- j - i	i .i ,. . a , . r^ • m rr SemiČ, Bonceli Jos. Železniki, Traveu Jurij
»kamenčkov« za »Narodni tlom«.	bila tudi zraven) Salnsta gg. G. in 1. o K, . ,w
. . . ,	tri • r> • - -i vt Obirske pri Zel. Kaplji, vč. g. Krušic Jak.
Ive tako naprej:	Mohorjani v Brezovici po g. župniku Aor- ' 1 r
Ne v Afriko! Ministerstvo za notranje maliju 4 K. Srčna hvala vsem! stvari poroča, da, kakor javljata avstr.-ogr.	Hlagajništvo.
konzula iz Kapstadta in Durbana, v južni Pevsko društvo »Primorec« iz Tre-Afriki ni dobiti nikakega dela za izseljence, bič bo imelo dne 8. decembra v prostorih vsled česar svari ministerstvo naj resneje, naj konsumnega društva svoj prvi občni zbor. nihče ne hodi iskat si dela v južno Afriko. Dnevni red: volitev odbora, čitanje pravil,
morebitni nasveti in predlogi. Začetek ob 3. uri pop. Na obilno udeležbo vabi
Odbor.
Drobne vesti. LT b o j s t v o. Sinoči pozno v noč so bili v gostilni ^Aitre Leoni« v ulici Arcata 19-letni Mario Spazzapan iu njega tri je prijatelji. Blizo mize, kjer je sedeia ta četorn-a, je prišel k drugi mizi težak, znan pod imsmom Erminio. Ta je zgoraj rečeno četorico — ue da bi imel povoda v to — raz-žald. Eden od te četorice je nepoklicanemu možu razžaljen je povrnil in na to je nastal mir. Malo za tem je družba zapustila gostilno in se podala po ulici Uarriera vecchia. V tem je prišel za njimi tudi Erminio. je pristopil k istemu, ki je v gostilni reagi-
Vesti iz ostale Primorske.
V pojasnilo. Iz Dekani i
X
preli :
Prosim, da blagovolite vsprejeti sledeče malo pojasnilo.
Gospod Popotnik piše v »sličicah s pota« j>a (št. 271 »Ed.«), d:t so vse tablice ob novi istrski železnici v laško-nemškem jeziku, le v
ral. Med tema dvema je nastal mal prepir- Dekaoih» Je sam°"n e m š k a. ček. V ta prepir je posegel tudi Spazzapan, Tera'1 »>a ni tako! ~	<w
hote prepiral ca lazdružiti. Ali ni se mu posre- Z[mi tablicasai Je bila tutli I>ri dekanski počilo, pač pa je Erminio izvlekel i/, žep? dolg ' staJ'' P°stavljena ^biica
nož, s katerim je prebodel Spazzapana. Iia- ja"skena Jezikl1- Stala l>a Je *>Kko časa, dajo, njenea so njega trije prijatelji pobrali in j« Ij'^tvo opazilo; ali že tretjega dne je vsega okrvavljenega odnesli po ulici Torente. ,zš,nil 1 a š k 1 naf,i8' N o 6 g a j e v z e 1 a ! , Tu jim je prišel nasproti že poklicani zdrav-1 Vodstvo <lel na železnični progi je precej na nik. Ta je vhogega mladeniča v naglici po- to nemškemi1 naPiau	PribiI° n°vo
vezal in ga dal prenesti v bolnišnico. Tu je'f,ešžico ia "a iate'J sl«ven»ki napis z dobil ranjenec hitro pomoč dveh zdravnikov. motlrim kemičnim svinčnikom, katerega pa Ko sta ga zdravnika dobro pregledala, vi- S°SP- >Pt»potnik« od daleč in v naglici ni dela sta, tla ima ranjenec prebodena pljuča mo-el °PRzitf- ~ Ako bi povsod cb želez-in sta izgubila nado, da bi ga rešila. In res nični l>rog' naše lj«^tvo postopalo energično je Spazzapan dve uri pozneje izdihnil svojo in ako hi »hrvalo, bili bi že zda v no tlušo,Jne da bi bil mogel pregovoriti bese- izgiriiIi italijanski napisi ter bi bili povsod dico. Umrli mladenič je zapustil mater udovo nadorneš5eni ^e slovenskimi! — Ouje , se sedmimi otročiči. Pokojnik je bil udovi v ! Se' da bo DekailHka l'oataja m u t a s t a, t. j. r veliko oporo.	brez napisov, ker slovenskih baje Italijani '
Tatvini. Nepoznani poštenjaki 80.dovole, italijanskih pa Dekanci nočejo!,
včeraj vdrli v stanovanje družine Daragiatti,1 ~ Vederemo ! V tem odločujoči faktorji naj -—:
stanujoče v ulici Malcanton št. 9 in odnesli , gledaj°» kaJ <ielaJ° ! Našemu ^^vn pa kli- J
160 kron. Ta tatvina je bila naznanjena na ^emo 8 Tug«raerora :	%
policiji.	»Tvrd bodi, neizprosen, mož jeklen«,	y
Gospa Benedel, stanujoča v ulici Cereria kedar braniti	in pravice naroda !« j
št. 14, je ovadila včeraj popoludne na poli- S sr6nira P°zdravom Vaš	i
ciji, da so jej neznani tatovi ukradli iz sta-	Dekanski T u g o m e r. j
nova ni a več predmetov: meti temi tudi več, drage obleke.
R a n e. Sinoči po 9. uri predstavil se i je na zdravniški postaji 30 letni Ivan Berto-lini, stanujoči v uiici S. Francesco št. 2 in je zahteval zdravniške pomoči. Zdravnik je našel na njem več nevarnih ran. Ko je ranjenec dobil prvo pomoč, dali so ^a prepeljati v bolnišnico, kjer je bil vsprejet v deseti odtlelek. — Ko je pozneje prišel neki policijski inspektor v bolnišnico in vprašal Bertolinija, kdo ga je ranil, ni hotel povedati tega. — Nh zdravniški postaji je sinoči iskala pomoči tudi 33 letna služkinja Marija Marina Meu-lan, stanujoča v ulici del Solitario št. 9, ker je v pretepu z neko drugo žensko dobila več ran.
Posledica alkohola. Včeraj popoludne ob 3. uri je redar našel na trgu Sta-zione nekega moža, ki si je očevidno čez mero privoščil božje kapljice. To pa je imelo zanj hude posledice. Prevzet od vina je na trgu Stazione p*del, se poškodoval in obležal v nezavesti. Redar je s pomočjo drugih ljudi spravil pijanega in ranjenega moža v voz in ga odpeljal v bolnišnico. Tu se je pokazalo, da je mož identičen z 62-Ietnira Do meni kom A. — Malo pozneje so pripeljali v bolnišnico nekega mladeniča, ki je v pijanosti padel po stopnicah in se poškodoval
župnik sv. Antlraž, vč. g. Murovec Iv. tlek. Cirknt), K lun Sef. gostil. Ljubljana, dr Vrečko Iv. odv. Celje.
Po 3 K : gg. Rakovec Alojz viš. žel. ofic. Maribor, vč. g. Boncelj Franc, župnik
Drazgoše.
Po 2 K : gg. Koče var F ranč. vinotržee Maribor, Peterliu Fran c. k. so J ni pristav Kranj, Milka in Vera IColšek v Šoštanju, Ftirsager L. v Radovljici, vč. g. Stroinig Jos. Zilje, vč. g. Koluar A. tkapl. Novacerkev, dr. Radej Fran e. k. notar Maribor, Omersa Fran Kranj, tir. Kotzmuth Jul. zdrk. Postojna, dr. Kraut Alojzij odv. Celovec, vč. g. Bratina Ant. vikar Doberdob, Bratkovie Kaz. c. k. notar Gor. grad, Kreuzberger A. trg. Kranj, vč. g. Kraut V a len L župnik v Bonci, Majdič Ivan Kranj.
Za toliko blagih tla ril bodi najiskrenejši zahvala plemenitim rodoljubom in rodoljub-kinjam.
Dalje darove hvaležno sprejema dru-
. ,	i. štveni blagajnik, gosp. dr. Klein. Seskun,
n e m s k o - itali-	b J	. r
dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, I. Sin-
gerstrasse 7.
Za o ti b o r ! podpornega društva za slovenske visokošolce
na Dunaju : Dr. F r. Stegu.	Jak. Pukl,
tajnik.	predsednik.
elikanska rastava pohištva in ♦ tapecarij. Izvenredno ugodne K KM cene. U U Z
VILJEM DALLA TO URE «
v Trstu, trg Giovanni 5. < Palača l)inna.) ♦ Moje pohiitvo donasesrečo. ■■ —
Brzojavna poročila.
Nesreča na morju.
SAN FRANCISKO 1. (B) Ladji »Saa salitto« in »San Raphael«, ki vozita mej San Francisko in Sansalitttjm, sta sinoči trčila jeden ob drugega vsled goste megle. »San Raphael«, ki je imel 200 potnikov na brodu, se je pogreznil 10 min. potern. Večino potnikov s »San Raphaela« je vsprejel »Sansa-littoc, ki ni bil resno poškodovan. Poslednji je nadaljeval potem svojo pot v San Francisko. Sodijo, tla je najmanje 20 potnikov utonilo. Rešeni kapitan pogreznivše se latlije meni pa, da ni utonil nobeden potnik z njegove ladije.
Grožnja proti predsedniku Zjedinjenih držav.
FILADELFIJA 1. (B). Reuterjeva pisarna javlja : V tukajšnjem kupčijskem delu mesta so včeraj zaprli nekega Šveda imenom Viljelm Muller. Isti se je baje izrazil, da se mora Rossevelta istotako ustreliti, kakor Mac K in leva.
Cesarska rodbina kitajska se ne povrne še x Peking.
PEKING 1. (B.) Reuterjeva pisarna javlja: Princ Cing je obvestil poslanike, da je dvor vsled utrujenja cesarice - udove od-
i i X
n x
n *
x n n x
MIZARSKA ZADRUGA V GORICI
z omejenim jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
nryo slov. zaloe pohištva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
katera se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Ros&rio) št. 1. I na de««' *trani cerkve st. Petra). Koakarenoa nemogoča, ker je blago lz prve roke.
X X X
X X X X X X X X X X X X X
SMMiitr Len liszi I
m
<3
m &
m
m i
PrTa In najvežja torama pohištva rseh vrst
—•J TRST —
TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Liraitaaea
ZALOGE: i Piazza Rosario it. 2 I (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM--
0
m a
m ®
m
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih.
Cono bres konkurence.
1LOSTHO VAIi CEIU ZASTOSJ II F B AI KO Predmeti postavio so na parobrod ali železnico franko.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila jx> najnižjil. crnah. Za enkratno insereijo w plat'a po 1 nvf. za besedo: z* večkratno inercijo pa t>e cena primerno zniža. Cglasi za m leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plača jej o v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvć.
V Trstu.
Zalo?« likerjev v sod t-i h in buteljkah
ulica delle Acque 12Ž Zaloga vsakovrstnih »in in buteljk- Postrežba točna, cene zmerne.
Perhauc Jakob
»presrorljive mrežice.
llji _ ^ v llf l . I *I7J» >lfC>IIiti ?t w I IDfc mJm priporoča slavnemu občinstu ■▼oje nepregorljive mre*iee (rettine) ..Meteor" in vse druge priprave za plin ovo Ini' ..Auer.-
Kavarne.
Anton Šorli
priporoča svoji kavarn »Conimereio« in »Tedesco« ki rti shajališči Slovencev. Na razpolago bo vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
Oglje i n drva.
Muha Incin v ulici ~orro *tev-12
■VI UI IO ^ V yf priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim !
Jaz fina Csillag
Pohištvo.
izdelovalni £ in zn loga zaznovrstnega
Prva slovenska
pohištva laaUiega izdelka. Sprejemam naročbe po račrtu. Delo fiDo in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne nar«,ebe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla -svoji k svojim - Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 ifcdej c. kr. deželne sodnije.)
Jak. Perhauc
Ulica irtadion št. 20, pe karna in sladeičarna, svet kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
Slovenec
priporoča evojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenie istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink. ulica S. Daniele £t. 2.
Pekurue in sladčičarne.
HAIJI • I Piiizzetta S. Giacomo .3 (Corso • OHUlUl ima velijo pekarno in sladčičarno. Vedna zaloga vsakorrstnih tort. krokandov, konfetov, raznovrstnih sla<lčić v kosih in v skatljicah, finih bi^ko:ov, različnih likeriev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsako-rsten, v?ak dan večkrat pečen tin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dc m in trgovcem % razprodajo. Domač mali-novec po nizki ceni.
Stroji in tehnični predmeti
\>ake vrste iz najboljših tovarn »-e vdobivajo po to Mimiki ceni v >alogi tvrdke Srhivitz &Comp., inžee Dir;a Živica v Trstu ulica (ihega lO nasproti kavarn Fabris.
Prodaja vina „Ai Maestri',
v ulici Valdirivo št. 17. Slavnemu občinstvu se naznanja. da se od danes naprej točijo sledeča vina: refo*k črn po k>8 nove., liela rebnla iz Brd po 28 novč. Za druž ne po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa po irS. novč Za obilen obisk se priporoča ter že v naprej zahvaljuje.
V s* k zamore moja vina analizovati in ako jih vd< bi ponarejena vdobi 100 gld. nagrade.
Gospa Ana Csillai/ !
Prosim, da tak ij pošljt-te šest lončkov Vašega preskusnega mazila za lasčo las na naslov: Gospa grofica Cavriani-Auersperg (Irad Gleicbenlierg pri Gradcu.
Mag. go*ji<t. Aua Csilltig!
Izvolite mi kretoin pošte poslati s povzetjem zopet 2 lončka Vašega izvrstnega mazila za ra>-čo las	Spoštovanjem
Emilija pl. Baumgarten.
Stever.
(i os j in An" Csillag'
j- Prosim Vaf. da mi kretoni pošte pošl ete	Vaše izvrstne
pomaile.
Ludv. vit. pl Ljebig,
1 jberec.
Jilag. gospo A mi Ctillog!
Va-e znamenite pomade prosi še en lonček
Crof Srečko Conrey.
Dunaj.
Blag. A na Csillag !
Prosim Vam. da mi kretoni pošte pošljete Vaše izvrstne lasne pomade dva lončka.
L. Schweng pl. Reindorf,
c. kr. stotnika soproga v Pragi.
Gospa Ana Csillag!
D it naj.
Od Vfls poslana ud Csillagova pomada jc izvrstno delovala, in me veseli Vas obvestiti o tem. da siravno sem jo malo časa rabila. Kadi izvrstnega delovanja jo boni toplo priporočala vsem prijateljem in znancem.
Adela Sandrock,
gledališka igralka
I 'a še blago rud je!
Uljudno prosim, da bi mi s poštnim povzetjem doposlala en lonček lasnega mazila.
Gvido grof Starhemberg.
Kuposd.
Hlag. gosjia .1 na Csillag !
Blagovolite mi Vašega presku-šenega mazila poslali še 1 lonček.
Jaka Glrardi pl. Ebenstein. Trient.
s svojimi 18;"» centimetrov dolgimi Lurelev-lasmi dobila s?m jih vsled 14-me-sečne uporabe svoje sumo-iznnjdene pomade. To so najslovitiže avtoritete pri znšile za jedino sredstvo, ki ne provzroća izpadanja las, povspešuje rast istih, poživlja lasnik o >vspešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na glavi kuk r tudi brkam naraven lesk ter popolnost iu ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti.
Cena lončka 1 gold. 2 gld., 3 gld., 6 gld. Pošiljam po pošti vsak dan, ako se znesek naprej pošlje aii pa » poštnim povaetjem povsem svetn in tovarne, kamor naj se pošiljajo vsa naročila
fin a Csillag
DUNAJ I., Seilergasse 5.
Jllagorodna gos/ta Ana Csillag!
11 n na j
Na uktz Njfne ekselence gospe pl. Sz<"»gveni-Marich prosim, da mi pošljete en lonček Vašega izvrstnega mazila za 3 gld.
Sprejmite ob jednem zahvalo. Gospa grotinja se je o vspehu mazila izrazila jako pohvaluo. Z odličnim spoštovanjem
Frida Giesa.
komorna gospa Njene ekselence
Mag. gospa Ana (sili a g.'
Prosim Vas. da mi pošljete en lonček Vaše izvrstne pomade za lasi.
Grofica Vilma Metternich.
Grad Rubein p. Merami. Tirolsko,
Hl'ig. gotfo .Inti Csillag.'
Pošljite mi po povzetju 1 lonček ('sillagovega mazila za raščo las kojega sem že imela.
Spoštovanjem Kneg. Hohenlohe roj. kneg. Solm.
Mag. gos/»a Aua Csillag!
Prosim Vam. da mi Vaše slavno znane lasne pomade pošljete se en lonček.
Mcjnigrof A. Pallavicini, A bit n j Szemere.
(i os), a . 1 nn ('sillag.'
Za se enkratno pošiljate v enega lom'-ka Vašega izvrstnega mazila za lasi prosi
Kneginja Karlota Cothen (Anhalt).
T 'aH. Hlag. gospa Ana ('šiling!
Prosim Vas. da mi po poštnem povzetju pošljete še en lonček iiuu;!!a za lasi.
Spoštovanjem
Baronica Baselli. Enns. Westbahn.
Mag. gospa f šiling !
Slišal sem že mnogo dobrega o Vasem čudodeluem mazilu, vsled če*ar Vas uljudno, da mi kretoni pošte pošljete dva lončku.
Vas lepo pozdravlja
Antonija Welonter.
Gorica.
Bekouv-Sz. IJiszlo.
frospa Ana Csillag!
Pošljite mi po poštnem povzetju dva lončka Vašega presku-šenega mazila za lasi.
Grof Em. Esterhazy star.
I 'ase Jilagurodjc !
Pošljite mi po poštnem povzetju en lonček Vašega preskuše-uega mazila za lasi.
Grofica pl. VVurmbrandt. Birkfeld.
lilagorodna gospa Ana Csillag!
I hi na j.
Prosim, da na spo<Jnji na-lov blagovolite po slati za ekseleneo go>i>o grofico Kielmansegg. namestnico na Dunaju. Gosp. ulice »». .'i lončke pomade po 2 gld. za ohranjenje lasij. katera je izkazala dobre vspehe Spoštovanjem
Irma Pletzl.
komorna gospa Njen. ekselence.
Konrad Jacopich
trgovec z jedilnim blagom v Trstu. Piazza Barriera priporoča fvojo zalogo jestvin. kolo-nijalij. navadnega in najrinej-ega olja, najfinejše testenin''. nadalje moke. otrobov, žito, ovsa itd. po jako nizkih ceiah. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na del>elo in drobno. Ceniki franko
rip>3\/n'PQ la P0Pr:lvUanje vsakovrstnih stro UtdVlItla je v, motoijev na plin in brizgalnic .teh vrst. Kovaška delavnica. Alojzij Schromeck &. C. v Tr^tu. ulica Bclvedere -t.
Ivan Serpuiič
v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša)
priporoča slavnemu občinstvu v 1 rstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva,
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena-
na Miklavžev semenj dne 6. decembra v Gabrovici občina Dolina.
Poleg drugega blaga, bodo na prodaj tudi prašiči in druga živina.
Županstvo v Dolini
i
30. novembra 1001. ; -
KARLO PEETOT
kamnosek
nasproti pokopališču pri Sv. Ani.
Izdeluje i/, istrskega iu kraškega kamenja vsakovrstne najnavadnejše do najfinejše i-delke.
Priporoča se slavn. občinstvu za vsakovrstne napisne plošče in nagrobne spomenike.
Sprejema naročbe za stavbinske in druga v to stroko spadajoča dela.
Vsaka naročba se izvrši točno in o ugodnih cenah.
JAKOB BAKBIĆ
trgovec /. jedilnim lila^om Via Giulia št. 7.
Pr. poroča svojo zalogo jestvin lcolonijalij vsakovrstnega olja, navadnega in n.-ijtinejega. — Najfineje testenine. j>o jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovna, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tmli na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko.
Priporoča se pri najsolidnejšem delil ia o zmernimi eenait«.
IVAN KRŽE
Trst. — Piazza S. (V i ova h ni št. <J. — Trst
Trgovina h kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemije, porcelana, železa, kositarja in stekla: velik izbor pletenin in lesenega blaga. Jjeseue pipe iz najboljšega tisovega lesa z gobo ali druge z bobe.
Važno oznanilo ! _
Podpi»ani »matra »i ▼ dolžnost javiti, da M VTNA iz VISA, KAŽTKLOV pri SPLITU. 1STRH b BELA VINA iz VISA, ki *e prodajajo v njegovf itloji, analizovana in stavljena pod stalno kontrole uvoda za kemično analizovanje, ovlaičenega od c. kr, av«trij?kega n;inisterstva. Zato se »tavlja na vse sod« tu boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137, To določbo je izualo visoko c. kr. notranje mini-aterjtvo radi pregoftrga kvnrjanja vina, ki stavlja T resno nevnrnost 'judstvo.
Kedor si torej vkupi vino v moji zalogi, getov, ii>i se v njem ne'nahaja drugih snovlj, ne«> •<• vir-o čisto in nsraTDO, da se sme z mirno vestlCi ii=>j :i SDlnikom in konvaleacentom, ker analizacijaM. z*vod »tavlja pod svoje varstvo samo ona vina. K io čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo mor»J<j *90!-u najfinejša vina.
CEN E:
Istrski teran.....liter po 32 novi,
Vino iz Kaitelov pri 8plitu „ 34 „ Fino vino iz Via«... „ 34 „ Viao Opollo .... „ 38 B Belo vino iz Viaa ... „ 40 Zabtevajte vselej jamstveno znamko.
Josip Tami
t>K«& Le^ua št. 6 (Dvori
Jakob Jellen
Pekarna in sladčičarna
\ Trstu, ulica Sette Fontane št. 18. priporoča o krat na dsn	hrub in velik izbor sladčic. Sprejema v
pecivo lio<lisi testo za navaden kruh ali sladcice. Zaloga moke iz prvih ogerskih mlinov.
Operater kurjih očes.
van sj eciial'st Giordcid, .na svoj amlmlatorij Via Stadion 3. I. ki je odprt od predp. <lo 6. pop ob nedeljah in praznikih do 4. pop. Izvršuje odstranitev kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj kompliciranih slučajih ca poseben način in brez nikekoršnih bolečin. Cena za operacijo v ambulatoriju I kroua. ua domu 2 kroni.
Skladišče vina
ulica Aerjuedotto št '23. Prodaja vina v
sodih in buteljkah. Fine naštne in dezertne vina na del*lo in drobno, franko na dom po najugo<inej ih in konkurenčnih cenah.
Pekarna in sladčičarna
Jakob Jurca
THST. — Molili a veuto št v 1
Priporoča svoj ."i krat na dan zveži kruh, vsakovrstne najfinejše sladcice. nadalje fina vina v buteljkah in moko v velikem izboru. Postrežba hitra in toćnh na dom.
Prvo primorsko podjetje za
razpošiljanje iu prevažanje pobištva
Rudolf Exner
Trst. — Via Sqiicro nuovo 7. — Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pa kov anje v£ake vrste se 'zvrši na najlvdjši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor
tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije.
Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje.
Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in kamor si b<xii.
ŠTEFAN CRUCIATT1
ornamentalni kamnosek.
TRST. — Via della Pieta št. 25. — TRST.
izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega
kamnja vsakovrstna od naj navad nej šega do najlepšega in kompliciranega dela.
Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike.
Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merah belega ali barvauega. Specijaliteta za pohištvo.
Sprejema naročbe za cerkve, altarje, kakor
tudi za podove bodisi bele ali barvane. Vsaka naročba se izvrši točno in po ugodnih
cenah.
Remeljni v vel'kem izboru, bukove debla orehovina, jelovina, trd les vsake vrste, dogice za parkete, bukovina, jelovi podovi, držala za stopujice.
if Cene zmerne. ^B
Viktor Miklavez
v Trstu Via Fonderia št. 10.
Novo tržaško mnM podjetje
Piazza della Legna 4.
vsakovrstne pogrebe
_ l>o
]iajxi)iernejsih eemih
Podjetje ima v zalogi bogat izbor vencev in drugih mrtvaških predmetov.
Opozarja se slavno občinstvo, da ne zamenja našega naslova (Piazza delle Legna št. 4) z namišljenimi agenti za pogrebe, kt so bili že davno odpuščeni od našega podjetja.
Proti malokrvnosti, za rekonvalescente in v obče zn vse Šibke osebe kakor tudi blede deklice
sc pripomeni
Ravasinijev
lEluuti lili«.
Sestavljen je iz racijonalno izbranih potrebnih kol čin železa in delujočih
prvin kinina.
Steklenice po kron 120. 2• - in 3 60.
Vdobiva se samo v
LEKARNI RAVASINI
v Trstu. Piazza della Stazione štv. 3.
Poštne pošiljatve s povzetjem.


Albert Brosch
Trst. — Via S. Aiitonio 5 — Trst.
^ Kožnhar iu izdelovalec kap ^
Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882.
Velika zaloga kožuhovinc in kap za <-i-vilne in vojaške osebe.
Izvršuje poprave z vso točnostjo iu skrbjo ter shranjuje vse kožuhovinc in obleke za zimo z jamstvom proti luolem in ognju.