vi. SMim > umorni, i sohoto. 25. Mu nos. XII. leto. lakaja vsak dan svečer iavaemil nadali« in praanlka tar velja p« paMI prejema* aa 94 K, aa pol leta 12 K, aa četrt leta 0 K, aa en ataset 2 K« Kdor hodi tam poni, placa aa aala lato 80 K. — Na naročbo braa istodobna vpoittjarva naročnine sa ne ozira. — Za — Dopisi naj sa Isto le trankovatL — Rakaplaf s« aa vračajo. — * SraORiftivft toleloM it S4L dežele aa vse leto 25 K, aa pol leta 13 K, aa četrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 2 K 30 h. Za L|nsl|ano s pošiljanjem na dom za vse leto leto 22 K, aa pol leta U K, aa četrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 1 K 90 h. — Za Mesačllo celo leto 28 K. Za vsa drage dežele in Ameriko se plačuje od peterostopne pctit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat In po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat |a v Knaflovih ulicah it 5. — Upravniitvu na) se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t i. administrativne stvari. mM številk* po) 10 h. Upravnistva telefon it 85. Razkrinkani kršćanski socllalcl (Stavka v Medvodah). Razsodni ljudje so že davno spoznali, da je krščansko socialstvo, ki je organizira največji kapitalist na svetu, namreč katoliška cerkev, navadna sleparija, ki ima samo namen, držati delavstvo na duhovniških vajetih. Kjer hoče krščansko socialstvo res kaj storiti za delavstvo, tam je cerkev takoj potlači. Na Italijanskem je papež z železno roko ubil krščansko socialstvo in hotel dona Murrija izobčiti, na Kranjskem pa je ž njim tako strašansko zadovoljen, z vodenim krščanskim socializmom, da je hotel dr. Kreka imenovati za prelata. Preznačilen zgled, da duhovščina na Kranjskem s krščanskim socializmom delavstvo samo v ara, smo doživeli prav te dni. V tem slučaju se jasno vidi, kako vzdržuje duhovščina delavstvo v sužnosti velikega kapitala, kako ta duhovščina hujska delavstvo, kadar hoče z delavsko nezadovoljnostjo kaj zase doseči in kako brezvestno pušča delavstvo zopet na cedilu, če to kaže duhovski bisagi. Ta grozni slučaj se je zgodil v Medvodah nad Ljubljano. Kakor znano ima kolosalno bogata delniška družba »Levkam-Vevče« v Medvodah in Goričauah tovarni, ki sijajno uspevata. V teh tovarnah dela nekaj nad 400 delavcev in delavk. Doslej se je o teh trpinih le redkokdaj kaj slišalo in še takrat samo to, da hodijo slepo čez drn in strn za preškim. župnikom. Vedelo se je pač, da so ti delavci skrajno slabo plačani, tako slabo kakor menda nikjer več. A ti delavci se niso ganili, nego so kakor sužnji vdano nosili svojo neprijazno usodo. Garali so in garali požrešnemu nemškemu velekapitalu, in če se je pojavila kaka nezadovoljnost, je preški župnik že poskrbel, da jo je še o pravem času zadušil. V osebi preškega župnika je imelo tovarniško vodstvo najboljšega valpta in to je bilo do-bičkanosno za tovarno in za župnika. Delavstvo pa je trpelo in stradalo. Zadnji čas pa se je preški župnik (ki sliši menda na ime Brencelj in ki mu hudomušni ljudje pravijo Pomarančar) skregal zaradi neke znane stvari s tovarniškim ravnateljem Kisslingom in obšla ga je želia, da pokaže tovarniškemu ravnatelju duhovsko moč in mu da čutiti, kaj zamore duhovnik, če se mu tovarniško vodstvo ne ukloni. LISTEK. Baroneso lise. Matura jo bila srečno podelana, je pripovedoval doktor Doljan. Z jako zmešanimi občutki smo opravili neizogibni odhodni krok. Kolena so se nam šibila in kakor vrvohodci smo lovili ravnotežje, ko smo si svečano prisegali, da ostamo zvesti idealom. Naš »primus« se je sredi te redke slavnosti zavalil pod mizo, vendar niti tam ni pozabil, kaj je dolžan slovesnemu trenutku, in je, leže vznak, trobil najglasneje: Sursum corda! Kvišku srca! Na počitnice sem se odpeljal k ujcu Urošu v obmejno mestece, koder ima dolgčas vsak dan trikrat mlade. Delali nismo drugega, nego samo zehali, jedli, pili, spali in se kopali. Soparnega popoldne sem sedel na vrtu v hladnici in vlekel obe svoji sestrični za kite, češ, da jima prej zrastejo bujni kodri. Starejša je bila te nedolžne zabave kmalu sita in mi je ušla, nehvaležnica. Vrnila se je pa kmalu zopet in oznanila: »Baronesa lise se pelje, tista, ki pride k sodnikovi gospe na počitnice.«- Po trgu je pridrdral še precej V ta čisto zasebni namen samp v korist župniku preškemu, se je začelo prav prekanjeno organizirano hujskanje delavstva. Župnik v Preski je začel klicati delavce k sebi in v večernih urah prirejati tajne shode. Kakor so delavci pravili, jih je župnik na vse načine hujskal in jim obetal vse mogoče stvari. Seveda mu ni bilo prav nič na tem, da bi za delavstvo kaj dosegel, samo Kisslingu je hotel neprilike delati, da bi ga ugnal v kozji rog in ga podvrgel fa-rovški volji. Obenem je tudi skrbel, da ujame kolikor mogoče delavskih krone za svoj bankerotni »Katoliški dom«. Ščuval in hujskal je delavce tako spretno, da je res obudil v njih navdušenje za stavko. Delavstvo se je dalo toli laglje nahujskati, ker je slepo zaupalo preškemu župniku in se trdno zanašalo na njegove obljube. V soboto so delavci začeli stavko in mesto da bi šli na delo, so šli v Presko k župniku, ki jih je bil zopet povabil na tajen shod, da jim »j a, pove, veste, j a, pove, kako se imajo zadržati, ja ...« Delavci v svoji pošteni dobrodušnosti od daleč niso slutili, da jih ima preški župnik s svojimi hujska-rijami samo za norca, da hoče s stavko samo groziti, nikakor pa resno ne misli za delavce kaj doseči. "Župnik je z a s e hotel ugnati tovarniško vodstvo v strah pred stavko, a še v sanjah ni mislil kaj izvojevati za delavstvo. Delavstvo je preškemu župniku pokvarilo račune, ko je v resnici storilo to, s čimur je župnik hotel samo groziti. Župnik sploh ni resno mislil na stavko in je bil kar iz sebe, ko je izvedel, da so delavci to dejanjsko začeli, na kar jih je hujskal. Čuvši, da je delo ustavljeno, je župnik začel jezno tarnati: »To pa ne, štrajkati pa ne, to pa ne, ja, to pa ne in ne in ne.« Strme v strašnem razočaranju so delavci poslušali župnikovo tarnanje. Kar verjeti niso mogli svojim ušesom, saj se je vendar vsak izmed njih zavedal, da so storili samo to, na kar jih je bil župnik hujskal in napeljavah Delavci so župniku izjavili, da jih je samo on pripravil do stavke, da zdaj ne morejo več odnehati in da naj župnik izpolni, kar jim je bil prej obljuboval. Toda apostol krščanskega socializma v Medvodah in mnogoletni absolutni vodja delavstva, ni hotel sedaj ničesar več vedeti o delavcih, ki jih je bil zapeljal in ničesar več ni hotel slišati o svojih eleganten voz. Na njem je leseno sedela dolgovratna gospa sodnica in se držala tako ošabno, kakor pravkar dekorirana žirafa. Zraven nje pa je slonela dražestna mladenka. Obvdovela sodnica je stanovala nad nami. Drugo predpoldne je prišla nas najprve obiskat s svojim lepim gostom z Dunaja. Moja teta je bila oblekla svojo svileno obleko, ujec si je bil dal osnažiti svojo naj-lepšo opravo z bencinom, jaz pa sem paradiral v salonski obleki, ki je še dišala po maturi. Baronesa lise ni bila samo lepa. ampak tudi vesela in prijazna. Prisilili so naju h klavirju. Da bi se lepše zakrile luknje v konverzaciji, sem začel otepati Raffovo fantazijo po Gounodovem Faustu, lise pa je zaigrala Moszkowskega »Caprice espa-gnol«. Nato sva se oba skupaj z vsemi štirimi lotila Dvofakove poloneze. Svoje žive dni, ne prej ne slej, nisem natolceval klavirja tako nespretno kakor takrat. Oh, kadar sem se doteknil njenih ozkih, mehkih rok, njenih prebelih aristokratskih prstkov, tedaj je kar treskalo vame in moja levica ni vedela, kaj počenja desnica. In kadar je baronesa lise pritisnila namesto pedala mojo ple-bejsko nogo, takrat sem se tajal v rajskem razkošju in vzdihnil prav goreče na tihem: »O, da bi me lise pritisnila takole trdo na srce!« obljubah. Še govoriti ni hotel več z delavci, marveč jih je z največjo brezsrčnostjo pustil na cedilu. Ušel je iz cWorane in se delavcem skril. Ko je preški župnik pobegnil iz dvorane, so delavci v svojem gorjupem razočaranju za njim vpili »izdajalec«, a župnik se ni zmenil za to. Delavci so zdaj brej pomoči prepuščeni sami sebi. Tu se vidi, kako resnično je, da duhovščina, dokler^ Ji kaže, rada igra biriča velikega kapitala, da pa se delavstva poslužuje le v svoje sebične namene, je hujska, kadar to kaže duhovskim interesom in je brezvestno zapusti, če bi mogla nastati duhovski bisagi kaka škoda. Medvodski slučaj je takorekoe krvavo svarilo vsem slovenskim delavcem, naj se čuvajo duhovnikov in enakih delavskih reševalcev, ker so ti vneti za delavca in kmeta le, dokler to kaj nese. V Medvodah je bil razkrinkan sleparski značaj krščanskega socialstva. Težko je reči, kaj da bo sedaj. Preški sapnik Pomarančar je vodstvo stavke prepustil M o š k e r c u in Gostin carju. O stavki neče nič slišati, ker se boji, da bi mu ravnateljstvo tovarne ob novem letu ne izplačalo »tantijeme« 200 kron, ki jih je dosedaj redno dobival ob novem letu. Tovarniško vodstvo je delavce s svedrom drlo, plačevalo pa je preškemu župniku po 200 kron na leto odkupnine, da je vzdrževal delavstvo v pokornosti. Iz gotovega vira smo izvedeli dalje, da je ravnatelj Kissling tudi kaplanu Brajcu v Soro pošiljal stotake — v kakšen namen, to vesta pač samo Brajc in Kissling. Dočim je Ejissling ubogim delavcem pritrgaval krvavo zaslužene krajcarje, je na drugi strani razmetaval duhovnikom stotake. Kar je razmetaval duhovnikom, to je pokrival s tem, kar je pritrgal delavcem. Cetralno vodstvo »Levkam-Vevče« na Dunaju najbrže še nič ne ve, kako famozno je gospodaril Kissling, ki se sedaj za svoje neodpustne grehe pokori v sanatoriju v Gradcu. Stavka delavcev v Medvodah in v Goričanah je popolnoma opravičena, ker zaslužki teh delavcev niso bili v nobeni primeri z njihovim delom. Za pošteno delo pošteno plačilo. Želimo od srca, da bi delavci zmagali. Kolikor je v naših močeh, smo radi pripravljeni, podpirati njihove zahteve. Ne moti nas čisto nič, da so bili ti delavci doslej naši hudi nasprotniki. Slovenski delavci so, ki se bore za pravično in pošteno stvar in zato jih hočemo zvesto podpirati. Za V kratkem sva si bila najboljša znanca in prijatelja. Kaj znanca! Kaj prijatelja! Še vse kaj boljšega! Zaljubil sem se vanjo od preče do podplatov. Zbogom dolgčas! lise me je imenovala za svojega kavalirja. Spremljal sem jo na izpre-hodih po okolici, kamor ni marala žirafasta sodnica. Največkrat sva šla v u j cev vinograd. Ne samo jaz, vsi so občudovali njeno vitko in gibko postavo, njen plemeniti obraz, njene krasne dolge kite, njene bisernobele zobe. Le prekmalu so minile zlate urice; bližal se je čas ločitve. »Pojutrišnjem se odpeljem na Koroško,« mi je dejala deževnega popoldne pri kavi. »Ostanite še do konca meseca!« sem prosil. »Moram k sestri; saj sem dodala že cel teden!« Vso noč nisem spal nič. Šele zjutraj sem malo zadremal. Mučile so me grde senje. Zdelo se mi je, da sem potegnil baroneso za kite in da so mi njeni lasje ostali v rokah. »Eh i na is, vous voila toute pale!« mi je dejala drugo jutro na vrtu. »Kaj vam pa je, moj dragi kavalir?« Žirafa je rada dolgo spala. Ohrabril sem se zatorej nekoliko, presunljivo milo pogledal baroneso zdaj apeliramo na vodstvo delniške družbe »Levkam-Vevče«, naj ugodi zahtevani stavku j očega delavstva, saj mora sama izprevideti, da se je temu delavstvu doslej godila velika krivica in da je bilo delavstvo pri tej draginji veliko preslabo plačano. ■Jtrah Italijanov pred volitvami v Istri. Iz Istre. »Neue Freie Presse« je obelodanila poročilo svojega sotrudnika, ki je imel z istrskim deželnim glavarjem, poslancem dr. Rizzijem, pogovor o političnih razmerah v Istri. Najprej je dr. Rizzi omenjal, s kakimi težkočaini se je doseglo sporazum-ljenje med Italijani in Slovani v Istri in koliko samozataje van j a (?) je bilo potreba z italijanske (!) strani, predno je končno prišlo do sprave. Rizzi pravi nadalje, da odslej niti misliti ni več na kako zatiranje istrskih Slovanov od strani Italijanov. Ali nekaj skrbi in muči dr. Rizzi j a, namreč, da se bodo istrski Slovani najbrže predrznili postaviti kandidate — ako tudi brez upa zmage — tudi v volilnih okrajih določenih za Italijane. Vmešavanje Slovanov v italijanske volilne okraje — meni Rizzi — bi bilo na škodo italijanske liberalne stranke, in bi se na tem lahko okoristil kdo drugi, (Rizzi misli tu gotovo klerikalce in soci-al-demokrate!), posebno še, ker se bode to pot prvič volilo po novem volilnem redu. Vendar pa upa, da Slovani ne bodo »kalili« toli težko doseženega narodnega miru. Tržaški »Piccolo« od minulega torka je milo za javkal, razpravljajoč gori omenjeno vprašanje. »Piccolo« že vnaprej vidi, kako si hočejo Slovani že v prihodnjih volitvah pridobiti veČino v deželnem zboru istrskem. Vendar pa resno — tužnim glasom odsvetuje, da bi se vtikali v njih volilne okraje, ker to da bi »kalilo« sklenjeno premirje in koristili le nekojim drugim. Da, da, strah je lepa reč! Čudna so pota usode! Še pred kakim poldrugim letom je veljala Istra (seveda v očeh Italijanov) kot »provincia Ita-liana«. kjer se Slovanom ni priznaval ne narodni in ne gospodarski obstanek. Ali glej. tam. kjer pred nekoliko časa Slovanov niso niti priznavali kot sodeželane, se jih danes b o-j i j o , in sicer celo v okrajih, kjer so določeni Italijanom. Slaba vest! Ne verujemo, da so Italijani naivni, in bi ne mogli verovati, da bodo istrski Slovani o priliki bodočih volitev mirno pustili svoje ljudi, da se bodo — posebno na poreščini, pulj-ščini in koprščini — potapljali v morju italijanstva. Nasrotno; povsod, kjer je našega naroda, ako tudi v za Italijane določenih volilnih okrajih, postaviti moramo in bomo svoje kandidate, pa bilo to komu prav ali ne. Naša sveta narodna dolžnost to zahteva, zato se bode tudi izvršilo. To pa nikakor ne z namenom, hoteti delati Italijanom krivico. Nikakor ne, pač pa hočemo s tem vzbujati svoje v italijanske volilne okraje potlačene ljudstvo iz letargije, ker nočemo, da bi še dalje spalo v narodni apatiji. Ako ta naš načrt Italijanom ne ugaja, jim ne moremo pomagati. Da, da, časi se spreminjajo. Jubilejni' slovenski vlili gimnazij v Celju. Lansko leto se je na shodu na-rodno-radikalnega dijaštva v Celju sprožila misel, da naj se osnuje v Celju privaten slovenski višji gimnazij. Tudi navzoči nedijaški posetniki shoda so se ideje razveselili in odličen rodoljub je takoj izjavil, tla ponudi sredi mesta za tako šolo urne prostore brezplačno. Zopet je minulo eno šolsko leto in ni dolgo, ko se zopet odprejo šolska vrata. A višji gimnazij? Treba je le energične inicijative in v jeseni imamo lahko V. razred! Okrajni za-stopi, občine, denarni zavodi ter pri-vrtniki gotovo store svojo dolžnost, ako vidijo, da je stvar resna. Tudi »Družba sv. Cirila in Metoda« ne bo zamudila priliki priskočiti na pomoč najpomembnejšemu vzgojevali-šcu. Morda se pa še danes ne zavedamo, da višjega gimnazija sicer drugače ne dobimo in da nam brez njega ni dalje vztrajati? Ako posnemamo v ljudskem šolstvu Čehe in druge, zakaj bi jim ne sledili tudi v ustanavljanju srednjih šol? Celo Lahi, katere smatramo, da so pri slabih življenskih močeh, so zadnji čas sklenili ustanoviti zasebni gimnazij v Polju. Niso pa tega le sklenili, marveč imajo že zbran fond za I. razred! Zaseben višji gimnazij nima po naših mislih nepremagljivih težkoč! Učni prostori so obljubljeni brezplačno. Ravnateljstvo lahko prevzame morda kak zgleden in že doslužen in deklamiral z zamolklim glasom starega pogrebca: — mein Stamm sind jene Asra, welehe sterben, wenn sie lieben. »Ah, ne citirajte mi tega!« se mi je nasmehnila in v jutranjem solncu so se zalesketali bisernobeli zobki. »Heine je bil pravi filou. Asra pomeni — osel! Ne bodite hudi!« »Kdo bi mogel biti hud na vas!« sem ji odvrnil in, ne da bi kaj pomislil, sem ji povedal, da se mi je davi sanjalo nekaj prav. čednega o njej. Kaj — tega ji pa nisem hotel izdati. Le mi ni dala miru, obljubila mi je poljub. Za.to ceno sem kajpada takoj predal svojo tajnost. lise se je ugriznila v spodnjo ustnico, potem pa se mi je nasmehnila prav poredno. Ponudila mi je obe kiti in mi velela, naj potegnem. Poljubil sem mehke lase; od njih je prihajala čudovito nežna, mamljiva vonjava. Roka se mi je tresla, lise je sama močno potegnila za kiti. »Zdaj pa prosim za poljub, baronesa!« »Danes ne. Jutri, za slovo!« Tisto popoldne sem pred hišo srečal Terezo, žirafaste sodnice predrzno hišno. »Mladi gospon,« mi je rekla, »zaljubljeni ste v našo baroneso. Menda ne veste, da ima ponarejene zobe?« Drugi dan nisem čakal barone-sinega poljuba. Taval sem po samoti, po gozdu, kakor bolan duh. Cez par dni pa sem prejel od lise pisemce. Zahvalila se mi je za kavalirsko prijaznost in mi povedala, da so njeni zobje pristni. Sama da je podkupila hišno, naj me vara. Zakaj se nisem prišel preverit? Kazen, da sem si naložil sam .. . »O Asra!« sem vzdihnil. Pet let pozneje sem se izpreha-jal po kopališkem drevoredu Rogaške Slatine. Ondi sem nenadoma srečal baroneso lise. Spoznala sva so skoraj zaeno. lise se ni bila izpreme-nila nič, le okoli pikantnih ustec je bila zarisana trudna potezica. Hipoma se je zbudila v meni prejšnja ljubezen. Spremil sem baroneso v hotel. Povedala mi je, da je omožena že tretje leto. »Magari,« sem si mislil. »Danes moram dobiti svoj poljub, bodi kar bodi!« Prilika je bila ugodna. Bila sva sama v polutemni sobi. Komaj je odložila lise solnčnik, že sem jo urno in burno objel in jo vroče poljubljal na poluodprte ustne, na bisernobele zobe. Izvila se mi je iz rok in mi dejala mirno: »Gospod doktor, zdaj imam pa res umetne zobe!« »O Asra, Asra!«. sem vzdihnil s tihim poklonom. Rado Murnik. 87 šolnik, ki bi hotel vsaj nekaj uric Še posvetiti svoje krepke moči našemu zasebnemu zavodu. Sicer pa je na priliko ravnatelj ljubljanskega liceja tudi profesor ljubljanskega državnega gimnazija. Tudi skoraj vse druge učne moči na tem zavodu so izposojene ori-dobil na svojo stran vsaj enega ugledne j šega politika, da bi se mu približal, in je slej ko prej vsa koalicija kompaktno proti njemu, ko se ni posrečilo gotovim madžarskim politikom, da bi hrvaške delegate pregovorili, naj pardonirajo Raucha, se je v Rauchu porodila misel, ako bi mu ne bilo mogoče izpodkopati temelj, na katerem počiva moč koalicije: morda da bi se dal narod naščuvati proti poslancem, morda bi bilo mogoče pridobiti zase mase z lepo done-čimi, toda puhlimi obljubami. V to svrho si je kupil avtomobil, da se na njem »popelje med narod« ali pa da v slučaju potrebe naglo pobegne pred tem narodom. Razprostrl je na mizo zemljevid Hrvaške in Slavonije in prišel na umestno misel, da s svojim pose toni najprvo osreči Liko. Lika je naša najrevnejša pokrajina brez kakršnekoli železniške zveze, gorato, kamenito ozemlje. Nadalje žive v tem okraju Hrvati in Srbi najbolj sprti med sabo, zato so tudi med Hrvati tu najmočnejši frankovci. Končno pa: tamkaj so volilni okraji s 30, 40, 50 volilci. Ce je pod Khuenom kaka ma-džaronska veličina propadla pri volitvah v svojem okraju, je bil vedno v rezervi kakšen lički okraj s 30 volilci, med katerimi je bilo do 15 uradnikov, da so rešili madžaronske-ga kandidata propada. Sicer je res, da je pri prošlih volitvah padla tudi ta kombinacija, ker so bili v Liki iz- Čudodelna kokos in flrnje iuđotteloostl. (Konec.) Neka mati je imela dve krasni hčerin za kateri se je silno bala, da bi se ne spridili. Zato ju je peljala v cerkev, kjer ju je priporočila Mariji. Ko so prišle nato domov, prišel je k njim mlad plemenitaš, ki je dekletoma dal kup denarja. Ljudje so takoj začeli govoriti, da plemenitaš ni zastonj denarja prinesel. Na materiuo prošnjo sta prišla iz nebes dva angela, ki sta sestrama položila dragocene križe na glavo in tako pokazala njuno neomadeževanost. Nekemu otroku je umrla mati takoj po porodu. Vzela ga je k sebi SOletna starica. Ker se je zatekla k Materi božji, da bi oživila njene prsi, je bila uslišana njena prošnja in dojila je otroka, dokler je bilo treba. Glavni deli Marijine obleke so v raznih krajih sveta. V mestu Asi-811 je veliki robec, v katerem je bil zavit Jezus po porodu. Pri tem so se zgodili že veliki čudeži. V Honde v Jrovinciji Valencija imajo Marijin Bvelj, ki ga je prinesel tja plemeniti vitez Roderik Munocij iz Rima. Otrocnicam je ta čevelj jako zdravilen. V Carnuti na Francoskem imajo spodnjo oblejco Marijino. TSidi pri tej se je zgodilo mnogo čudežev. V Penisu je poročni prstan Marijin, v voljeni sami frankovci in srbski sa- mostalci. Ti razlogi: siromaštvo, spor med Hrvati in Srbi, moč frankovcev, teh Rauehovih zaveznikov, so odločili, da si je Rauch izbra) najprvo Liko za svoj izlet. Siromaki nimajo smisla za visoko politiko, zato bodo njega kot mogočnega bana dohajali prosit za kakršnekoli lokalne potrebe, spor hrvaško-srbski pa se da porabiti proti Srbom, napram Srbom je treba naglašati svoje hrvaško stališče, s čimer bo Še bolj navdušil zase svoje »načelne« protivnike frankovce. Zato je na zemljevidu pazno preštudiral, v katerih krajih gospodarijo frankovci ter je po tem uravnal svoj pose t. Ni dvoma, da se je že pred svojim potovanjem za vsak slučaj sporazumel s prvaki Frankove stranke, zakaj kako sramotno so se ti ponašali pred Rauchom, to je nadkrililo pričakovanje tudi največjega nasprotnika frankovcev. »Hrvatsko Pravo« ni niti z besedico omenilo Rauchovega potovanja, ni zavzelo napram njemu nobenega določenega stališča, marveč je baš tiste dni naj-ljuteje napadalo — koalicijo. List je celo priobčil smešen proglas na narod, češ, da je koalicija zakrivila grozen greh — »izdaj alstvo«, ker se je jela v Pešti pogajati z Madžari, dasi so bili v tistem času ta pogajanja že prekinjena. Toda kakor vselej, kadar je Raueh skoval s Frankom kako lokavo spletko proti uspešni borbi hrvaškega in srbskega naroda, tako je tudi to pot zdravi instinkt našega naroda premagal vse spletke. Vsi kraji, pripadajoči koaliciji, so se držali izvrstno, a Rauch je jedva odnesel zdravo glavo. V Karlovcu je nastopil ves mestni zastop proti samemu poskusu župana dr. Banjavčiča, da sprejme v svojo hišo Raucha kot svojega starega prijatelja. Zupan je moral demi-sionirati, nato je bil razpuščeu mestni občinski zastop, postavljen vladni komisar ter odpravljeni tedenski sejmi, ki so velepotrebni za vso Liko. Tudi v Petrinji je ves mestni občinski svet sklenil, da Raucha ne sprejme. Kako se je Rauchu godilo v Novem in v Kninu v Dalmaciji, kamor je tudi napravil izlet, je dovoljno znano. Iz demonstracij v Kninu je Rauch hotel napraviti veliko državno afero. Izjavil je, da zahteva primerno zadoščenje, dokler pa tega ne dobi, da ne bo stopil na avstrijska tla. Kakšna kazen! Zanimivo je bilo pri tem, kako so si Rauchovi organi nasprotovali glede vprašanja, da-li je Rauch napovedal svoj prihod v Knin ali ni za njegov prihod nihče vedel. Končno se je dognalo, da je v Kninu za Rauchov prihod vedel edino frater Marun, kustos tamošnjega muzeja. Rauch nosi naslov »ban Hrvaške, Slavonije in D a 1 m a e i j e«. A čujte, ta v očeh frankovcev veliki Hrvat, ni zahteval zadoščenja kot ban Hrvaške in Dalmacije, marveč se je zatekel kot madžarski dostojanstvenik k madžarski vladi, da ona izvojuje zadoščenje. No, končno so bili poslani v Knin sodniki in 20 odličnih obeinar-jev je bilo obsojenih skupaj na 44 dni zapora in 460 kron globe. Zdi se, da se bo .Rauch s tem »zadoščenjem« zadovoljil. V Novem je obsojena neka gospa s hčerko na 14 dni zapora, ker je klicala »Abzug Rauch«!« Sarernu pa del Marijine obleke, ki je še vedno cela in nepokvarjena. V Aujernu imajo tkanino, v katero je vdelano zlato in dragi kameni in ki jo je Marija sama stkala. Na svetu je mnogo čudodelnih studencev. Tako je v Garamantu studenec, ki je naenkrat vroč in zopet mrzel. V Hatabatmanu je studenec, ki se začne takoj jeziti, se spe-njati in metati pesek kvišku, če ga primes prav na lahko z roko. V Sardiniji imajo studenec, da vsak tat oslepi, če pije njegovo vodo. V Cizi-ku je pa studenec, čigar voda ukroti vse mesene poželjivosti in venerične iskre. Pri mestu Nisi imajo studenec, ki vsakomur pokaže ono, kar ljubi; zaljubljenec vidi svojo ljubico, skopuh napolnjeno vrečo denarja, pijanec velik čeber vina, lenuh poležano posteljo itd. Ravno tako je bilo na svetu mnojro čudodelnih dreves. Na Cipru je bilo drevo, ki je rodilo taka jabolka, da, če si jih prerezal na polovico, je bila na vsaki strani podoba križa-iiega Jezusa. Iz groba blaženega P. Lavrenci-ja je zrastel grm, katerega listi so imeli napis: »Rubum, quem viderat Moyses.« V Zbraslavi na Češkem je stalo še leta 1685. drevo, na katerem so bili od ne vernikov obešeni pobožal ber-nardinci zaradi Kristove *e*e. V večen spomin na to ima to drevo liste, Rauch grozi, da bo Novljane tožil radi poskušenega u mo r a , toda najprvo jih mora šele dobiti. Tako se je Rauchovo potovanje, dasi je bilo dobro premišljeno, končalo z blamažo, pecfaj Jnva Rauch na svojem gradu Martiiancu, Ja si nabere moči za kampanjo na jesen, kakor javlja »Pester jJoyd«. * * Rauch za vsako ceno skuša razbiti koalicijo. Temu njegovemu načrtu pomagajo klerikalni elementi v hrvaški stranki prava, ki se vedno bolj in bolj bližajo izrazitim klerikalcem okrog »Hrvatstva«. Nedavno so Rauchove »Narodne Novine« priobčile z veliko aplombo vest o nekem bogoskrunstvu. Na gimnaziji v Požegu so se baje koncem šolskega leta dijaki v enem razredu dogovorili, da se bodo sicer dali obhajati, a da bodo kasneje hostijo izpljunili in jo poteptali. Tej vesti je list pridejal refleksijo, da je to posledica napredne agitacije med mladino, pisanja »Pokreta«, ki je nied mladežjo najbolj razširjen. Temu manevru so šli na lini klerikalci v hrvatski stranki prava, ki sedaj složno s frankovci in furtimaši udrihajo po naprednjakih. Ne dolgo potem se je dognalo, da na vsej bajki uradnega lista ni niti zrnca resnice ... Resnica je, da postajajo odnoša-ji med naprednjaki in med klerikalno strujo v hrvatski stranki prava vedno bolj napeti, toda od tega ne bo imel nobene koristi baron Rauch. Proti njemu bodo vedno složni vsi pošteni elementi. Sokolski zlel v Kostanjevici. Narodni praznik, kakršnega še ni videla Kostanjevica — lahko se reče — tudi cela Dolenjska, smo završili v nedeljo, 19. t. m., ko so se na prijaznem otoku Krke v Kostanjevici strnile sokolske čete iz Novega mesta, Brežic in Krškega. Novomeški Sokol in narodna čitalnica kostanjeviška, ki sta prevzela aranžma cele slavnosti, sta storila vse, da se prireditev, ki je bila namenjena narodni probu j i, nadvse sijajno izvrši. Storilo pa je svojo dolžnost tudi mestno prebivalstvo, vrle naše narodne gospe in gospodične iz Kostanjevice in Sv. Križa, mestni odbor in županstvo, o čemer je pričal skrbno prirejeni sprejem sokolskih društev. Skoraj bi nam bil Jupiter Plu-vius podrl vse lepe nade in pričakovanja, koja smo stavili na ta izredni dan. Že v soboto je pričelo rositi, v nedeljo pa so nas grozeči oblaki navdajali s skrbjo, da bode delo zaman in skrb, ki smo jo imeli s pripravami. — V soboto zvečer je priredila godba slavne meščanske garde kosta-njeviške po mestu mirozov in koncert na trgu, gasilno društvo pa bak-ljado. Pričakovali smo lepega jutra. Nedeljski dopoldan smo preživeli v ugibanju, kaj storiti. Končno smo se odločili. Vkljub nezanesljivemu vremenu so zaplapolale po mestu trobojnice, Sokolom pa smo sporočili, da se zlet vrši. In res, čili Sokoli se niso strašili dežja, groma in bliska, ampak do- ki so podobni čepicam teh redovnikov. V provinci Canariae je frančiškanski samostan. V njem si je nekoč pater gvardijan, sv. Didak, stri zob, ko je jedel sad z datljevega drevesa, ki je rastlo na vrtu. Didak je prosil boga, naj bi to drevo ne bilo nikoli škodljivo njegovim služabnikom, in od takrat so sadeži tega dat-ljeveda drevesa brez peška. V Hiberniji je rastlo drevo, ki je namesto sadov rodilo same rožne vence. Po Kristovi smrti je bilo mnogo svetih in blaženih Marij, ki so bile čudodelne. Tako na primer: Marijo Egipčanko je po njeni blaženi smrti pokopal lev. Marija Veroneška je naredila, da je rastlo zlato, s katerim je odkupila relikvije od Turjcov. Marija de Mailiaco je namesto tujca vzela v prenočišče angela. K Mariji Cormel je prišel vrtnar. Da bi jezični ljudje tega ne vedeli, dejala ga je v jamo, katero je pokrila s svežo zemljo.Takoj je zrast-lo vse polno peteršilja čez jamo, da ni bila izdana devica. Marija de Subsidio je sama pre-menila grob, v katerem je bila zakopana. Kri Marije Villane je še zdaj sveža in lepa, telo Marije de Covar-rubias je bilo pa 60 dni po njeni smrti rdeče in se ni nič strdilo. Marija de Resurrectione je bila speli so v Kostanjevico polnoštevilno in ob določenem času. 8 SokpU.Pft J£ Uspejo tudi narodno občinstvo iz Novega mesta, Brežic, Krškega, Sv. Križa in kos tanje viške okolice. Najprvo je prikorakal novomeški pokol z godbo slavne meščanske garde novomeške, ki se je ustavil pred slavolokom pri občinski hiši. Tu so Sokole pričakovali: Odbor narodne čitalnice in občinsko starejšin-stvd, venec dražestnih gospe in go-spodičen v pestri narodni noši ter veliko domačega in tujega občinstva. Predsednik narodne čitalnice dr. C e-š a r k je pozdravil sokolsko četo nekako takole: Dragi bratje Sokoli! V imenu narodne čitalniee vas naj iskrene je pozdravljam. Zahvaljujem se vam iz srca, da se niste zbali ne truda ne vremenskih neprilik, ter da ste prihiteli k nam vašo sveto nalogo izvrševat. Zahvaljujem se vam, da ste prišli naše ljudstvo probudit k samozavesti in mu na novo vcepit ljubezen za vse, kar je dobrega in lepega in do lepe slovenske domovine. Bodite torej najprisrčneje pozdravljeni in vsi vam kličemo v pozdrav krepek sokolski Na zdar!« »Živio« in »Na zdar«-klici so za-orili iz sokolskih vrst in občinstva. Nato povzame besedo župan B u-e a r in pozdravi Sokole: »Mili prijatelji! Da zbudite narodno zavest v naši občini, da pokažete dejansko, kaj premore disciplina, domovinski čut in ljubezen do naroda, prihiteli ste iz metropole dolenjske k nam, vi čili in neustrašeni bratje; nositelji in oznanjevalci narodove duševne in telesne sile ter svobode. , Kot take vas najprisrčneje pozdravljam v imenu tukajšnje občine in se vam zahvaljujem za trud in požrtvovalnost, ki je bila potrebna, da ste se vkljub vsem neprilikam odločili na dolgo pot. V zahvalo ne morem drugega, kakor da želim vašemu prihodu in nastopu v obili meri tisti uspeh, ki je bil namen vašega današnjega zleta. Zato vam v imenu občinskega zastopa kličem iskren: dobro došli! in Na zdar!« Nato je pripela veleč, gospa C e-b u 1 j e v a v imenu navzočih dam na Sokolov prapor lipov venec s trobojnim trakom, druge gospe in gospodične pa so pripele vrlim Sokolom šopke. Ko so se na zdar in živio-klici polegli, stopi iz sokolskih vrst pod-starosta novomeškega Sokola brat dr. Schegula ter izpregovori ganjeni sledečo zahvalo: V prvi vrsti opozarjam na to, da smo se vam sami ponudili za zlet v vaše prijazno mesto in vam povzročili s tem precej dela in skrbi. Iz tega pa, da smo se vam sami ponudili, zamorete razvideti, kako veliko nam je ležeče na tem, da se širi po naši lepi slovenski domovini pravo rodoljub je. Sokoli so nepolitična društva. Naša politika je odločna narodnost. Po (riojem mnenju ni politika, ako sin ljubi svojo rodno mater, to je naravni zakon, katerega se drže sokolska društva. Toda prav radi tega, ker so Sokoli odločno in v prvi vrsti narodna društva, začela se je proti tem nepolitičnim društvom obžalovanja vredna, bratomorna gonja. Vsako organizacijo, vsako združenje, ki ima namen rešiti domovino Slovencem in povzdigniti telesne in nravne sile in s tem tudi materialno stanje v slovenskem narodu, se hoče razbiti, uničiti. Takošni več let slepa razen ob petkih, ko je brala Kristovo trpljenje. Mariji Maldonato je JCrist dal piti iz odprte rane na levi strani. Marija Viktorija je imela že za časa življenja nebeški duh. Mariji Boni je Krist prisegel, da bo večno zveličana. Marija a Montalvo je bila čudodelna zato, ker je prihajal od njenih nog neizrekljiv vonj. Marija Caraffa je dobila božjega sina v roke v podobi majhnega otroka. Pas Marije Tolletane je nerodovitnim ženskam v veliko pomoč. Marija Longa je čez dve leti objela neko osebo, ki so jo položili v njen grob. Marija Magdalena de Pazzis je bila že zdavnaj mrtva, a je nekemu pohotnemu mladeniču, ko se jej je približal, pokazala hrbet. Kamen, na katerem je molila Marija Magdalena Spokornica, še danes ni moker, čeprav se dene v vodo. * • Taka je torej glavna vsebina omenjene knjižice določene v vpora-rabo vsem pridigarjem. Izčrpal sem iz nje samo naj drastične j še točke, doeim bi lahko ta ekscerpt podvojil, po t rojil, da, celo podese tor il. A tega ni treba. Samo navedeno zadostuje za samostojno trezno mislečega človeka, da sprevidi, kake bedarije in neumnosti se kvasijo po prižnicah kot božja resnica, Kristusov nauk. prežalostni naklepi pa se ne smejo posrečiti, dokler živi le se en pravi Sokol na svoji rodni zemlji. Sokoli namreč dosezajo svoj namen, povzdigniti telesne in nravne sile v slovenskem narodu s sistematično telovadbo. Ta je naša dejanska podlaga, kakor je rodoljubje naša moralićna podlaga. Brez obeh teh podlag sokolska društva svojega vzvišenega namena dosezati ne morejo. Naš kroj nam pa je znak bratstva in enakosti, znak svobode, znak narodne značajnosti, katere se mora navzeti vsak pravi Sokol, ki stoji nekaj časa vztrajno pod našim jasnim in svetlim praporom. Prihajamo tedaj med vaše ljudstvo iz rodoljubja, da pokažemo s telovadbo, kaj je naša dejanska podlaga. Zahvaljujoč se še enkrat na sijajnem sprejemu, kličem mestnemu zastopu in vrlemu gospodu županu v Kostanjevici ter narodni čitalnici, nje odboru in nje dičnemu predsedniku, krepek Na zdar! Odkritosrčne besede govornikove so napravile na navzoče najglobo-keji vtisk in navdušenje je prispelo do vrhunca, ko so si pozdravitelji v znak bratstva podali roke. Nato se je novomeška sokolska četa z godbo na čelu podala na drugi konec Kostanjevice, kamor sta med tem časom prispela že tudi brežiški in krški Sokol. Pri slavoloku ob mestni mitnici je bila zopet zbrana pozdravna deputacija, dame v narodnih nošah in številno občinstvo. Brežiškega in krškega Sokola je pozdravil najprej župan Bučar in se jima zahvalil za trud, želeč, da bi vzvišena sokolska misel, ki jo prinašajo sokolski bratje med nas, ostala med nami in rodila krepkega Sokola v Kostanjevici. Čitalnični predsednik dr. Če-šark pozdravi istotako krškega Sokola in Sokola iz Brežic, kjer bijejo hud boj z našim najhujšim sovražnikom- V prvi vrsti pa velja njegov pozdrav vrlim krškim Sokolicam, ki naj bi bile vzor vsaki\slovenski ženi, vsakemu slovenskemu dekletu. V imenu posavskih Sokolov (iz Krškega in Brežic) se je zahvalil za sprejem starosta brežiškega Sokola, brat dr. Schmiermaul in je poudarjal, da je sokolska dolžnost prebujati slovensko ljudstvo in mu kazati pot k boljši bodočnosti. Presenečen na toliki požrtvovalnosti narodnih gospa in gospodičen, čitalniške-ga odbora in slavnega županstva klice vsem zbranim iz dna srca krepek Na zdar! Ko se je navdušenje poleglo, zvrstile so se vse tri sokolske čete v čveterostope ter z godbo na čelu korakale čez mesto. Takoj za Sokoli so se uvrstilo velečastite gospe in gospodične v narodni noši, ko so preje okrasile Sokole in Sokoliće s šopki, njih prapor pa z lipovim vencem in trobojnim trakom. Za damami je šlo občinsko starejšinstvo in čitalnični odbor, v ozadju pa navdušeno občinstvo. Bil je to krasen sprevod po mestu, vreden svežega cvetja, ki se jo sipalo na Sokole iz narodnih hiš. Med tem ko so zbrani telovadci in telovadkinje na občinskem dvorišču, (ki je obenem vežbališče gasilnega društva), imeli skupno preizkušnjo za proste vaje v navzočnosti zveznega načelnika brata Drenikn, so se ostali udeležniki zbrali na »Malem trgu«, kateri prostor je bil pri- (Dalje v prilogi.) Da je Mati božja n. pr. koga dojila, ko je bil odraščen, da so čudodelne kokoši nesle čudapolna jajca, da rodi kako drevo rožne vence, da ukrnti voda kakega studenca vse mesene poželjivosti — to so že take kapitalne laži, da jih lahko primemo z rokami. To so take bajke, ki jih verjamejo le še otroci. Za katoliško cerkev je velika sramota in ponižanje, da si je morala in si še mora pomagati s takimi bedastočan^, ki jih po svojih dušnih pastirjih oznanja vernikom kot neizkaljeno resnico, od Boga raz-odeto, da tako brezvestno zlorablja nerazsodnost ljudstva, ki postane vsled tega do skrajnosti bab je versko. Taka njena potreba je znak njenega propadanja, dokazuje pa tudi, kake ljudi zbira pod svojim okriljem, da si jim upa tveziti take gorostasne neumnosti. Da je potem priprosto ljudstvo, ki obiskuje samo pridige, pri tem se pa po navodilih duhovnikov skrbno izogiba vsake izobrazbe, tako nazarensko omejeno in zaostalo, da se bogu usmili, se ni čuditi prav nič, kakor je tudi naravna posledica tega, da so le taki ljudje pripravni za slepo orodje duhovščini, ki rabi take vernike in se brani sol in izobrazbe kakor hudič križa. Naj &° ljudje le količkaj prišli do spoznanja, da ni vse zlato, kar je prišlo i* duhovskih ust, potem je led prebit in »našega dobrega ljudstva« ni vec. —ae. 1. Priloga »Slovenskemu Narodu" ftt 171, dne 25. julija 1908. ve jen za javno telovadbo in ljudsko "veselico. Ob 6. uri se je pričela javna telovadba. Prikorakalo je na trg 52 telovadcev vseh treh sokolskih društev, ki so ob zvokih godbe izvajali proste vaje (Praga 1895.) tako vzorno, da jih je navdušeno občinstvo vedno in vedno aklamiralo. Teh prostih vaj se je udeležil tudi mladi odsek krškega Sokola iz Sv. Križa, ki se je ustanovil šele to poletje in obuja velike nade. Ženski oddelek »Sokola« v Krškem je izvajal pod načelstvoiu gdč. Cirerjeve proste vaje z zastavicami (22 članic). Takoj na to pa so nastopile z vajami na konju. Dražestne telovadkinje so pokazale s svojim nastopom, kaj premore disciplina in dobra volja tudi v ženskem spolu. Slava jim! Nato so pričeli telovadci vseh treh društev z vajami na orodju: na bradlji in na drogu; skok na daljavo in skok na višino. Telovadilo je 6 vrst. Na bradlji in na drogu se je osobito odlikovalo članstvo novomeškega Sokola, ki je izvajalo najtežje vaje s tako eleganco in točnostjo, da je občinstvo vsako točko navdušeno aklamiralo. Vrle in marljive telovadce je prekinila huda ploha ob 8. uri zvečer, ki se je nabirala že celo popoldne. Ljudska veselica se vsled tega ni mogla vršiti. Udeležniki slavnosti so se zbrali nato v prostorih narodne čitalnice, kjer se je razvila prisrčna zabava, za katero je posebno skrbela neumorna novomeška godba, ki je igrala v dvorani na odru. Otvorila se je tudi vrsta na-pitnie. Nadzornik sokolske zveze brat Drenik je v navdušenem govoru vzpodbujal navzoče k sokolskemu delu, da pokažemo nasprotnikom našo moč; »ne zanašajte se na razne mecene,« je rekel govornik, »ampak ustvarite sami iz sebe nekaj silnega in mogočnega.« Starosta novomeškega Sokola brat dr. Schegula, je poudarjal, da je slovenstvo v nevarnosti in da je edina rešitev našega naroda v so-kolstvu,kojega naj se oklene sleherni Slovenec po zgledu Cehov, katere jc ravno sokolstvo tako gospodarsko in kulturno dvignilo. Župan Bučar se vnovič zahvaljuje vsem zbranim na toliki udeležbi, vsem trem sokolskim društvom in ženskemu oddelku iz Krškega, osobito pa se zahvaljuje odposlancu sokolske zveze, bratu Dreniku, ki jc prišel iz Ljubljane med nas, da nas navduši za sokolsko delo. Misli, da bodo trud došlih Kostanje vičan je poplačali s tem, če ustanove v svoji sredi sokolsko društvo, ki bi bil najlepši spomin na današnje slavje. Rekla se je še marsikatera odkrita beseda in zapele mnoge le]>e slovenske popevke, nakar smo se šele proti jutru razšli v srečni zado-voljnosti nad lepo uspelo slavnostjo. Omeniti je, da se je sokolski zlet v Kostanjevici po mnenju zveznega nadzornika, brata Drenika, izvršil nadvse pričakovanje sijajno in želeti je, da naši vrli prijatelji in bratje iz Novega mesta, Brežic in Krškega upoštevajoč to sodbo, še večkrat obiščejo naše mesto, kjer bodo svoji med svojimi širili narodno zavest po lepi dolini zelene Krke. Krdelo vseh treh sokolskih društev je štelo 120 članov in članic. Strokovno poročilo o javni telovadbi prinese iz peresa veščaka »Slovenski Sokol«. Glasovi Iz Idrije. Na idrijski mestni realki se je prva matura završila s sijajnim uspehom, kakor je »Slovenski Na-rodft že poročal. Vsi kandidati so prestali izpit, dva celo z odliko. Na čast prvim abiturientom je priredila mestna občina mnogobrojno obiskano ljudsko veselico v pivarni pri »Črnem orlu«, ker se vsled neprestanega dežja ni mogla vršiti »na Zemlji« pod milim nebom. Vkljub slabemu vremenu se je nabralo toliko naprednega občinstva, da je bila prostorna dvorana čisto polna. Vse je bilo zidane volje; že itak dobro razpoloženje je povečavala domača godba, ki se je ta večer kot nalašč posebno odlikovala z izbranimi komadi; z godbo se je vrstil izboren mešali zbor »delavskega bralnega društva«, ki je kakor na vsaki narodni Veselici, tudi ta večer nudil poslušalcem izrednega užitka. Vse je tekmovalo, da napravi večer slovesa z nagimi prvimi abiturienti kolikor mo-Soče prisrčne j ši. Kakor se spodobi °b enakih slovesnih prilikah, tudi v Nedeljo ni manjkalo napitnic. Prvi te povzel besedo g. notar Pegan, kot ^Čelnik šolskega odseka v občinskem svetu, in je v vznesenih bese-poudarjal pomen naše realke; opominjal se je njenih ustanoviteljev in požrtvovalnosti vsega naprednega prebivalstva, ki si je z ustanovitvijo tega zavoda nakopalo težko breme; slednjič je napil profesorskemu zboru in nadzorniku g. Hubadu ter prvim abiturientom. Iz vsega srva prihajajoče besede so vzbudile buren aplavz. Godba je zaigrala »tuš«. Nato je deželni poslanec g. Gangl napil mladosti. V pesniško nadah njenem govoru je prosil abituriente, naj se skažejo v resnem življenju vredne tiste ljubezni, s katero se jih je negovalo na zavodu, ki ga zapuščajo. Postanejo naj možje, ki bodo stali vedno na braniku za narodove svetinje, ostanejo naj zvesti napredni, svobodomiselni ideji. Velikansko navdušenje, ki je sledilo temu govoru je pričalo, da poslanče-ve besede niso bile govorjene samo iz dna njegove duše, ampak vseh navzočih. Obema govornikoma in vsemu zbranemu občinstvu se je zahvalil abiturient g. Adalf Lapajne, ki je nim vzdrža vatel jem ter obljubil, da nim vzdržateljem ter obljubil, da hočejo vsi abiturienti po svojih močeh delati na to, da izpolnijo tiste nade, ki jih stavlja vanje idrijsko prebivalstvo. Kratek, priprost, a prisrčen izraz zahvalnosti nas je uveril, da mladi gospodje pojmijo, kaj so dolžni Idriji in da nam vračajo ljubezen, ki jo goji do njih vse napredno prebivalstvo. — Ob neumornem sviranju in pevanju je trajala veselica do jutra in se končala seveda s plesom. Želimo, da je ta veselica le še bolj utrdila vez, ki spaja odhajajoče abituriente z zavodom, ki jih je vzgojil in s prebvalstvom, ki jih je v vsem tako rado podpiralo. * Šolsko vodstvo c. kr. rudniške deške ljudske šole je izdalo letos letno poročilo v proslavo cesarjeve 60-letnice. Iz tega poročila posnemamo, da je bilo na tej šoli koncem šolskega leta 488 učencev, naravnost ogromno število, ker pride na vsak razred povprečno po 97 učencev. Vsled tega so štirje razredi imeli pa-ralelke. Pomanjkanje prostorov na tej šoli je naravnost neznosno. Samo radi pomanjkanja prostorov je prenehal otročji vrtec, %e je morala izseliti čipkarska šola, se je opustila konferenčna soba, so se delarne umaknile v posamezne razredne šole, sta se premestili ravnateljeva pisarna in soba za učila v nekdanje prostore za garderobo in še vedno primanjkuje dveh učnih sob, tako da se morata na deški in dekliški šoli obe vsporedniei I~. razreda poučevati v istem prostoru, seveda ob ločenem času. Pač skrajni čas, da dobi naša ljudska šola drugo mater, sicer jo bode ces. kr. mačeha čisto izstradala! * * * Nov načrt železniške zveze Idrijo so napravili klerikalci. Po tem načrtu bi šla železnica čez Horjul, Žiri na Spodnjo Idrijo in od tam posebna proga v Idrijo. Ker nismo taki kot klerikalci, ki dosledno za bavljajo čez vse, kar ukrenejo naprednjak!, z veseljem pozdravljamo klerikalno akcijo ter ji želimo najboljšega uspeha. V resnici se veseli mo, da so se tudi klerikalci lotili za Idrijo prevažnega železniškega vprašanja. Čim več bo delavcev, tem prej bo dovršeno delo! Meritorni in moralni uspehi slovanske konference. Dunaj, 24. julija. O tej temi so se izjavili nekateri člani predsedstva in udeleženci konference napram praškemu poročevalcu krakovskega »Czasa« takole: Dr. Kramar: Ko se je po končanih predpripravah otvori 1 kongres, navdajala me je bojazen, da bo ves naš trud zastonj, da se bomo razšli, ne da bi kaj uspešnega dosegli. Slovanski narodi so drug proti drugemu toliko grešili, da je bila moja bojazen samo upravičena. Da se bodo vsa nesporazumljenja med njimi z enim mahom odstranila, tega ni bilo mogoče pričakovati. Svest sem si bil tega, da se bo naš položaj samo še poslabšal, ako se bomo na konferenci zbrani Slovani razšli s še večjim sovraštvom v srcu, ker bi v tem slučaju nihče ne mogel odgovoriti na vprašanje, kdaj in kje »e boderno sploh še našli. Z največjim veseljem lahko konštatujem, da se ta bojazen ni uresničila. Mi vsi smo ostali skupaj in smo se razšli v docela drugem razpoloženju, kakor smo se sešli. S sestavo delovnega programa in z vsem onim, ki je v tesni zvezi s tem programom, smo ustvarili dejstva dalekosežne važnosti, katerih vrednost bo v polni luči poka zala šele bodočnost. Največji uspeh se je dosegel s tem, da se je z vsemi enako postopalo, tako s tistimi, ki so prišli na konferenco, kakor s tistimi, ki niso došli. Pričakujem, da bo po tej konferenci nastala velika sprememba v poljsko-ruskih odnošajih. Načela, ki so se izrekla na tej konferenci, bodo našla močan odmev y ruskem in poljskem narodu in če se bodo ta načela s pozitivnim delom oživotvorila, bo stvar novega slovan-stva spraviti jo v zdravi tir. — Posla- nec Ivan Hribar: Prasko konferenco smo zapustili z najboljšimi vtiski. Najvažnejši moment konference je zbližanje med Poljaki in Rusi, ki ne bo ostalo brez ugodnega vpliva na oba naroda in na rusko dumo. Ruski delegati so se pred vsem svetom zavezali, da bodo podpirali poljsko stvar in prepričan sem, da se bodo na to svojo obljubo spominjali tudi v svoji domovini. — Ruski delegat V. A. Maklakov: Odšel sem na konferenco z največjim pesimizmom in brez najmanjše vere v uspeh našega podjetja. Toda konstatirati moram z največjim zadoščenjem, da so bili vsi moji dvomi neutemeljeni. Uspeh konference je prekosil vsa moja pričakovanja. Ruski delegati so se bali, da bo poljsko-rusko vpra-anje razbilo vso konferenco. To vprašanje se je z vehernenco, ki je lastna realnosti, postavilo na čelo dnevnega reda in je bilo rešeno v zadovoljstvo obeh strani. Ta »izvenprogramna« točka je po mojem mnenju najvažnejša. V tem vprašanju so gotovi uspehi že doseženi: Izjave, ki so bile podane od naše strani, parola »svoboda in enajtost«, ki smo jo jaz in vsi ruski delegati naglašali, to so dogodki, ki nas vežejo napram vsi naši družbi, da, napram vsemu svetu prav tako, kakor so tudi Poljaki s svojimi deklaracijami prevzeli veliko obveznost. V teh obojestranskih in medsebojnih moralnih obveznostih vidim jaz bistveni uspeh praške konference. — Bivši bolgarski minister S. S. Bobčev: Ideja, katere del smo baš realizovali, ni nova, pač pa je jela zavzemati nove oblike. Enakost in svoboda vseh slovanskih narodov, to je temeljna poteza te ideje. Moje mnenje je, da napram tako zamišljenemu novemu slovanstvu ne bosta mogli imeti pomislekov niti Avstrija niti Rusija, nasprotno, prepričan sem: močna Avstrija, močna Rusija in močan slavizem, to so stvari, ki so vsporedne. Ako bosta vladi obeh držav to uvideli, ne bosta delali nobenih ovir slovanskemu gibanju. Sodna imenovanja na Češkem. Dunaj, 24. julija. V par dneh se objavijo imenovanja sodnih uradnikov na Češkem, ki se tičejo zgolj višjih činovnih razredov. Imenovanja pristavo v se obelodanijo šele na jesen. Nemške zahteve so se pri teh imenovanjih kolikor^mogoče upoštevale, vendar pa je bilo pri tem premagati veliko težkoč. Pokazalo se je namreč, da na Češkem nedostaje nemških sodnih uradnikov. Mislilo se je na to, da bi se temu nedostatku odpomoglo na ta način, da bi se nemški sodni uradniki iz alpskih dežel premestili na Češko. Ta načrt pa za sedaj ni izvedljiv, ker ni noben uradnik iz alpskih dežel prosil na Češke. Sprememba kabineta na Ogrskem? Budimpešta, 24. julija. V političnih krogih se je znova razširila vest, da nameravata dr. Wekerle in grof Andrassy odstopiti. Govori se, da bo Wekerle z delom ustavne stranke vstopil v neodvisno stranko in da bo na njegovem mestu imenovan Kossuth za ministrskega predsednika. Justh bi imel postati v tem slučaju minister notranjih del, državni tajnik Szterenvi pa trgovinski minister. Srbska skupščina. B e 1 g r a d , 24. julija. Po otvoritvi skupščine s kraljevim ukazom je podal naučni minister Andra Ni-količ v imenu vlade deklaracijo, v kateri se naglasa, da obsega delavni program nove vlade edino rešitev proračuna in trgovinske pogodbe z Avstro-Ogrsko. Vodja samostalne stranke Ljuba Stojanovič je podal izjavo, da njegova stranka ne bo delala vladi nobenih težav. Nato se je prečital kraljev ukaz, s katerim se skupščini predlaga proračun in trgovinska pogodba z Avstrijo. Revolucija na Turškem. Turčija ima ustavo. Carigrad, 24. julija. Po včerajšnjem ministrskem svetu v Jildiz Kiosku je odšel veliki vezir s sultanovim iradejem na visoko Porto in obvestil ostale ministre, da se je sultan odločil nanovo uvesti ustavo iz leta 1876. Neposredno po tem uradnem obvestilu so razširili uradniki to vest po vsem mestu. Kmalu nato se je zbrala v Stambulu ogromna množica ljudi iz Pere, Galate in Fanarja, ki je navdušeno klicala: Živel sultan, živela ustava. Na vseh uradnih poslopjih so bile razobešene rdeče zastave z belim polumesecem v sredi. V Zlatem rogu zasidrane turške vojne ladje in trgovinski parniki v Ga-lati so nadeli galo. Vsi višji uradniki so hiteli v Jildiz, da se zahvalijo sultanu za dano ustavo in se mu poklonijo. Sultan se je do zadnjega tre-notka protivil zopet uvesti konstitucijo, ko pa je došla vest, da so upor- niki iz Resne zavzeli Bitolj in druga macedonska mesta, se je sultan odločil vdati vladajočemu gibanju. Takoj nato je sultan poklical k sebi Še j ha tTll Islam, da ga obvesti o svoji odločbi. Šejn se je sprva upiral sultanovi odločbi ,ko pa je izvedel za dogodke \ Macedoniji, se je vdal, zlasti z ozirom na to, ker je mnenja, da se z ustavo prepreči tudi reformno delo velesil v Macedoniji. Zastopniki velesil so takoj nato prišli na visoko Porto, da se informirajo o uvedbi konstitucije. Po ustavi iz leta 1876. obstoji zakonodaj a lno zastopstvo iz senata, ki ga imenuje vlada in iz izvoljenega parlamenta. Parlament ima samo pravico razpravljati o proračunu, v vseh drugih državnih zadevah pa ima samo posvetovalni glas. Prva turška ustava je bila dana 23. decembra 1876., prvi parlament pa je bil otvorjen 19. marca 1877. Carigrad, 24. julija. Turški listi javljajo, da je veliki vezir izdal na oblasti okrožnico, v kateri jih obvešča, da se skliče parlament, in sicer na podlagi sestave in poslovnika, kakor sta določena v organičnem statutu, ki ga je svoječasno izdal sul tan. Turški vladni krogi pričakujejo, da bo dana ustava ubila vse revolu cionarno gibanje. Carigrad, 24. julija. Včeraj in danes je bila po macedonskih mestih proklamirana ustava iz 1. 1876., dasi je oficialno sultan še ni dovolil. Mladoturki so o tem obvestili konzu late z zagotovilom, da se bo povsod i varoval mir in red. Večina civilnih in vojaških oblasti je rade volje prisegla na ustavo. Tako med mohame danci, kakor med kristjani je opažati veliko vznemirjenje in presenečenje. Povsodi vlada mir in red. Solun, 24. julija. Vest o proklamaciji fcistave je prebivalstvo sprejelo z velikanskim navdušenjem. 5000 Albancev se je zbralo na trgu in navdušeno klicalo:Ževela svoboda, živela ustava. Mir in red se ni nikjer kršil. Dunaj, 24. julija. V dobro po učenih diplomatskih krogih zatrjujejo, da bo Porta še tekom današnjega večera obvestila velesile, da se je v državi uvedla ustava. Osman paša. Carigrad, 24. julija. Kakor poročajo iz Bitolja, je včeraj Niazi bej iz Rezna z nekaj tisoč možmi udri v Bitolj in odvedel maršala Osman pašo, ne da bi se prelila kri. Podrobnosti še niso znane. Mesto je doslej "ostalo popolnoma mirno. Carigrad, 24. julija. Osman paša je bil šele pred nekaj tedni ime novan za maršala drugega armadne ga zbora in odposlan v Bitolj, da odpravi upornike izlepa. Prišel je tja brez čet in je skušal upornike pomiriti z obetanjem in z obljubami, da se jim skoro izplača mezda. Ta zastarela pomirjevalna sredstva pa so to pot ostala brezuspešna; niti denarna darila niso mogla omehčat i častnikov, ki so mu celo s smrtjo pretili, če bode nadaljeval s starim zistemom. Osman paša je uvidel, da v Bitolju ni prav na varnem in je prečitanje sultanovega sporočila, ki je bilo zadnje dni dospelo, prepustil Osman Hidajet paši, ki je pri tem postal žrtev aten tata. Kar pa je storil Niazi bej, do kazuje, da so se Mladoturki resnično polastili gospodstva v Bitolju in da so oblastva njim nasproti docela brez moči. Videti pa je tudi, da se garni-zija upira in da se pridružuje Ev-ropcem. Sultan se torej niti na ana-tolske čete več ne more zanašati. Bi-toljski slučaj kaže, da so bili v Carigradu slabo poučeni, ali pa da pravega položaja poznati niso hoteli, ko so ves svet preplavljali s pomirljivimi brzojavkami, češ, da se v Bitolju gre zgolj za krajevno zadevo. Danes častniki niso samo uporniki proti sultanu, marveč premorejo tudi znatne vojaške čete. Uporno vojaštvo. Carigrad, 24. julija. Upor se širi tudi med konjeniškim polkom Hamidije, ki so ga smatrali za povsem zanesljivega. V arzenalu v Carigradu in v topničarski vojašnici v Erzemmu so vojaki odpovedali pokorščino. Na čelu revolucionarnega gibanja stoje mladi častniki. Sultanovo telesno stražo so pomnožili od 3600 na 8000 mož. Intervencija Avstrije. B e r o 1 i n , 24. julija. Iz Carigrada javljajo, da razširjajo Mladoturki vest, da je sultan sklenil Avstro-Ogrsko poklicati na pomoč, da vduši upor v Macedoniji. Dunaj, 24. jfclija. V tukajšnjih diplomatskih krogih so mnenja, da položaj v Turčiji še ni tak, da bi mogel med velesilami vzbuditi misel na intervencijo. Dogodki v Perziji. London, 24. julija. Oficiozni londonski listi priobčujejo ostre članke, v katerih naglašajo, da se ne sme več trpeti, da bi še nadalje trajali revolucionarni odnošaji v Perziji. Listi napovedujejo oboroženo intervencijo udeleženih velesil Rusije in Angleške. Ta napoved vzbuja velikansko senzacijo. Dopisi. Iz Senožeč. Veselica senožeške-ga »Izobraževalnega društva«, ki se je vršila v nedeljo, 19. t. m., je uspela v vsakem oziru nepričakovano dobro. Novi pevski zbor je nastopil dovolj sigurno in izvajal pevske točke dovolj točno, če pomislimo, da se je vadil za svoj prvi nastop le par tednov in da je med pevci mnogo po-polnihnovincev.Glasovihmladih pev» cev pač še niso izvežbani, a sveži so in doneči; posebno med ženskimi je bilo slišati nekaj prav simpatičnih. G. Kvasovemu neumornemu trudu se imamo največ zahvaliti za ta prvi častni nastop naših pevcev, in bo pod njegovim vodstvom pridno vež-banje kmalu odpomoglo nekaterim majhnim nedostatkom, ki so bili vsled pomanjkanja časa doslej še neizogibni. Ta zavest in pa naša hvaležnost mu bosta najlepše plačilo za ves njegov trud. Pevkam in pevcem pa tudi ne smemo pozabiti njihove požrtvovalnosti; vemo, da ni malenkost, obiskovati vsak večer pevske vaje v tem času, ko je na polju in doma največ dela. Le čvrsto naprej, mladi zbor, sebi in nam v veselje in ponos! — Med posameznimi pevskimi točkami kakor tudi med dejanji gledališke predstave je marljivo svi-ral godbeni kvartet, kar nam je bilo v prijetno izpremembo in redek užitek na deželi. Gospodom igralcem bodi izrečena na tem mestu najsrčnejša zahvala za njihovo sodelovanje! — Največji uspeh med vsemi točkami je dosegla veseloigra »V Ljubljano jo dajmo!« Gospod Česen, ki je igro naštudiral ter vodil režijo, sme biti ponosen na ta uspeh! Pomisliti moramo, da so bili igralci razen g. Česna vsi diletantje-novinci, med njimi celo taki, ki so doslej komaj dobro vedeli, kaj je oder! In vkljub temu so vsi prav dobro rešili svoje naloge. K temu je mnogo pripomoglo to, da so bile vse vloge prav srečno razdeljene. Iz vlog Marice in Mirko-ta tudi najspretnejši igralec ne more napraviti kaj posebnega; zato smo bili popolnoma zadovoljni s tem, kar sta nam nudila v njih gdč. Z. in g. T. Druge vloge pa so bile naravnost izborne; pozabili smo skoro, da imamo pred seboj diletante in skromen oder, zbit za silo iz priprostih desk! Pavle (g. Česen), je bil v igri in besedi dovršen; s svojimi dovtipi in z živahno igro je vzbujal mnogo smeha. Gašper (g. G.), je bil prav originalen kranjski kmet, Neža (g. D.), prava pristna dekla, tako naravna v svoji vlogi, kot je le mogoče; isto velja tudi o Roti j i (g. M.) Tudi neznatna vloga notarja (g. S.), je bila prav srečna. — Občinstvo se je med predstavo izvrstno zabavalo in igralcem pridno ploskalo. — Po predstavi se je razvila prav živahna prosta zabava. Plesalo se je čvrsto do 1. ure popolnoči, vmes pa so prepevale razne skupine lepe domače pesmi; odlikovali so se posebno pevci dolenje-vaškega »Izobraževalnega društva«. — Tudi gmoten uspeh je bil nadvse povoljen; prebitek znaša okroglo 200 K, lepa vsota za prvo društveno veselico! K temu so seveda mnogo pripomogla znatna preplačila, kajti vstopnina k veselici in plesu je bila primeroma nizka. Odlikovali so se z darili, oziroma preplačili, zlasti gg. pl. Garzarolli, sodnik Picek, dr. Gre-gorič, davkarja Debeljak in Kuralt, pivar Thorausch, Senčar, H. Suša, Gore, Mahnič in Meden, dalje gospe Poznik in Novak in gospodična Rih-taršič. Od zunaj so nam poslali vstopnino, oziroma preplačila: p. n. tvrd-ka A. Zelen iz Trsta, tvrdka F. X. Souvan iz Ljubljane (po g, Šifrer-ju), dalje gg. notar Omahen iz Mokronoga, D. Zbrizaj iz Ljubljane, V. Magajna iz Divače, pristav Dolenec, Čenčič iz Vreni, J. Može iz Dolenje vasi. Vsem velikodušnim darovalcem izreka društvo tem potom najtoplejšo zahvalo. Isto tako se na tem mestu hvaležno spominjamo g. tovarnarja G. Liebmanna, ki je drage volje prepustil društvu za prireditev veselice obsežne sladnice svoje pivovarne. Da ni bilo teh prostorov na razpolago, bi bila vsaka podobna prireditev sploh nemogoča, ker Senožeče ne premorejo doslej niti srednje velike dvorane. G. Liebmann je že pri marsikateri podobni priliki pomagal prirediteljem iz zadrego ter jim šel vedno na roke; pokazal je že večkrat, da je naš dober prijatelj, dasi je tujec, in zato res zasluži, da bi postala njegova pivovarna pravo domače podjetje ter našla vsestransko podporo, da bi se tem uspešneje razvijala. — Konstatirati moramo končno, da se je udeležilo veselice — tudi kar se tiče prirediteljev — občinstvo vseh slojev brez razlike: bila je prava narodna veselica. Pokazalo se je, kako blagodejno vpliva že zdaj »Izobraževalno društvo« na zbližanje posameznih stanov in kako živa je bila potreba po tem društvu. Nadejati se smemo, da se bo ravno po društvenem delovanju družabno življenje v Senožečah v doglednem času prav lepo razvilo. — Na »Slo-venčeve« nesramnosti in kozlarije od 22. t. m. se nam ne zdi vredno odgovarjati; opozarjamo pa njegovega duhovitega »dopisnika«, naj bo lepo tiho in naj nas ne izziva brez potrebe; držali smo se dosedaj reservira-no, a na taka izzivanja ne bomo mogli vedno molčati, dasi ljubimo nadvse mir. Zlasti poziljemo tega čvekača, naj pusti našega vrlega gosp. nadučitelja v miru, zakaj vsak pošten človek v Senožečak rad priznava, da smo imeli doslej še malo tako uglednih, v vsakem oziru uzornih šolskih voditeljev kot je g. Pater-nost, ali pa celo nobenega; tudi kot človeku vobče mu ne more nihče prav ničesar oponašati. — Klerikalce peče uspeh naše veselice: pa naj še sami prirede tako po svojem okusu v svojih lepih društvenih lokalih, čemorejo. Ker jim ni všeč, da se je pri nas igralo, pelo in plesalo, naj se oni zapro v svoj brlog in tam celo noč — molijo. Sicer sta pa pri nas samo dva klerikalca — s tem bodi dovolj rečeno! Jutri, u nedeljo, Z6. julija soKolsRo" veselico v Tržič! Dnevne vesti. V Ljubljani, 25. julija. — Haas in Schlosser. Teden dni je tega, kar smo klerikalne poslance prijeli, če jim je minister Gessmann res ponudil, da pokliče nekaj Slovencev v delavsko ministrstvo in da so klerikalci potem sklenili, naj ne pride noben Slovenec v ministrstvo, marveč naj se tja pokličeta vladni svetnik Haas in okrajni komisar baron Schlosser, kar se je tudi res zgodilo. Še do danes niso klerikalci z nobeno besedico odgovorili; kar potuhnili so se. To pač svedoči, da je bilo naše razkritje popolnoma resnično. Povemo lahko še nekaj več, da je dr. Krek osebno odgovoren za ta politični škandal. — »Roman iz župnišča«. Kakor strela je zadela brošura župnika Godca med klerikalce in jih tako zbegala, da kar več dni niso mogli priti do sape. Saj pa je tudi naravnost vne-bovpijoče, kar je razkril ta duhovnik. Torej iz škofije je dobil ta mož ukaz, da mora ujeti denar umirajočega župnika Marešiča za škofove zavode, dasi je Marešič napravil testament in svoj denar določil a" druge dobre namene. In ne samo to. Župnika Godca je škofov svetovalec hotel spraviti na pot, ki vodi v zapor, to se pravi, je župnika Godca nagovarjal, naj stori hudodelstvo, samo da se Marešičev denar ne bo porabil tako, kakor je hotel Marešič, marveč, da izgine v škofovi bisagi. Denar je res dobil Škof — kako, tega župnik Godec ni povedal. Najbrž se sramuje, da se je udeležil takega lopovstva, ki mu je bilo naročeno iz škofije. Sam j>ravi, da je Marešičev denar »ujel« za škofa, kar pač opravičuje mnenje, da ga ravno ni dobil na posebno pošten način. Škof stoji na stališču: Non olet! Denar nima duha. Lepo stališče, prav katoliško. Kdor je pričakoval, da bo škofijski ordinarijat po dolžnosti in po resnici to stvar pojasnil, se je hudo zmotil. Škof ima denar in molči, in ravno tako molči ordinarijat. No, tudi molk pove mnogo. V tem slučaju priča ta molk, da je župnik Godec pisal resnico. Edino »Slovenec« je prikrevsal čez več dni po naš^ notici o tej stvari in je kra-tkomalo proglasil župnika Godca za norca. To je stara metoda klerikalcev. Či(n jim postane kak duhovnik neprijeten, storiti pa in u ničesar ne morejo, pa ga proglase za norca. Za tiste kravice, ki klerikalnim duhovnikom Še kaj verjamejo, je to naj pripravne j še. Toda Godec ni norec, samo boje se ga, tožiti se ga ne upajo v strahu, da Še kaj razkrije. Boje se ga tako, da so si celo izmislili, da je odpotoval na — Kanarske otoke. V resnici je pa župnik Godec še vedno v Pragi, vsaj v sredo zvečer je še bil in prav nič ne misli iti na Kanarske otoke, marveč bi le rad imel, da bi ga škofijska gospoda tožila in mu da. la priliko pred sodiščem razkriti svetu, kar je v »romanu iz župnišča« še zamolčal. — Uradni list razširja brezver-stvo. Spričo naravnost izzivajoče gorečih simpatij uradnega lista za vse kar je klerikalno, se nam res dobro zdi, da zamoremo konstatirati, kako iskrena in globokosežna je vladno« klerikalna zveza. V št. 164. z dne 20. julija je prinesel uradni list članek »Vom Krimberge«, ki se začenja tako-le:' Am Morgen, als die Oster- glocken die frohe Mahr von der Auf-erstehung itd. Uradni list proglaša torej Kristusovo vstajenje za »veselo bajko«. Za pravega katoličana seveda Kristusovo vstajenje ni vesela bajka marveč zgodovinska resnica, dejstvo, k| spada med temeljne nauke katolicizma. Ko bi kak liberalen list kaj takega zapisal, bi bil seveda ogenj v strehi. Z vseh prižnic bi grmeli, klerikalni listi bi božjastno vpili in škof bi izdal posebno pastirsko pismo. Ker pa je to zapisal uradni list, je vse tiho v Izraelu. Molči škof, molče klerikalni listi in na prižnicah se nihče za to ne zmeni. »Složna braća« vlada in klerikalci se razumejo tudi v ateizmu. Naš blagoslov tej zvezi, prijatelje pa prosimo, naj poskrbe, da se bo tudi v zadnji kmečki koči izvedelo, da je uradni list proglasil Kristusovo vstajenje za prijetno bajko. To bo ljudem malo odprlo oči! — Ali je kolportaža še prepovedana? Piše se nam: Železničar, oče peterih otrok, ki ima plače 80 K na mesec in mora vzdrževati še deklo, se pritožuje, da mu prinašajo otroci drug za drugim nekake knjižice domu in da mora dajati za vsako po 2 v in še več. Te knjižice jim je vsiljeval njihov katehet, dohodek pa je namenjen za »rešitev« zamorskih kitajskih in drugih takih otrok. Kako se ta denar v porablja, o tem ni nobene kontrole. Tudi na trgu se klatijo neke ženske in vsiljujejo to knjižico kmeticam. Naši oblastveni organi preganjajo najmanjši slučaj kolpor-taže, če ga zakrivi liberalec ali socijalni demokrat — klerikalci pa lahko prezirajo postavne določbe o kol-portaži celo v šoli. Gori omenjeni železničar je mnenja, da je dosti domačih zamorčkov in da ni treba zbirati denarja za eksotične pamže. V delavskih krogih v Šiški, na Viču, v Vodmatu je videti toliko raztrganih, lačnih otrok, ki prosijo pasante za kak dar, ali vsaj izzivajo usmiljenje že s svojo zanemarjenostjo, da pač ni treba nositi denarja v Afriko in v Azijo. — Stavka v Medvodah. Piše se n m: Delavci so spoznali, kako grdo in sramotno jih je varal Pomaran-čar. Će jih bodo Pomarančar in njegovi ljudje še dalje organizirali, ne bodo ničesar dosegli. Tem Pomarančar jem je samo za svetle kronice in za nič drugega. Kakor se čuje, je stavke v prvi vrsti kriv neki paznik A. Žerovnik, ki je nujno potreben, da bi se v tovarni nanj nekoliko pazilo. V četrtek 23. t. m. zvečer sta sklicala Moškerc in Gostinčar shod v Vevčah, kamor sta tudi povabila naše delavce in delavke. Vezala sta take otrobe, da je groza. Tako se delavstvu ne pomaga, tako se delavstvo samo vara. Če se vodstvo družbe »Levkam - Vevče« z delavci izlepa ne pogodi, je stavki mogoče zmagati samo, če začno stavkati tudi delavci v Vevčah, v Podgori in v Gratweinu. Će se to ne zgodi, ne bodo delavci ničesar dosegli. Krivi so tega edinole slabi in brezvestni voditelji. Delavci se prav mirno obnašajo. Vidi se, da so ljudje, ki bi zaslužili boljših voditeljev. Enega delavca, Franca Pe-hovnika, so orožniki aretirali in odgnali v zapor, ker je svojemu sodelavcu branil iti na delo. — Naroden škandal. Neki slavnostni odbor na Bledu, ki priredi neko slavnost v prid blejskim pogorel-cem, pri katerem odboru je menda baron Schwegel reprezentant, je poslal mestnemu županstvu v Radovljici to-le pismo: Lobliches Stadt-Gemeindeamt in Radmannsdorf. — Es wird hiemit ersucht, die unter Kreuzband folgenden Plakate gefii-lligst geeigneten Orts affichiren zu lassen. — Besten Dank im Voraus! — Veldes den 23. Juli 1908. — (Podpis nečitljiv.) — Temu nemškemu dopisu je dal svoj blagoslov blejski župan, ki se menda prišteva še Slovencem — Franc Rus, nadueitelj itd. s svojeroenim podpisom in dvojezičnim občinskim pečatom, kjer je pa nemščina na prvem mestu. — Potem pa vpijemo, da je Gorenjska v nevarnosti. Pojdite se solit! Dokler imamo še tako odločno narodne župane, lahko brez skrbi čakamo pri-hodnjosti. — Heil! — Sovražniki narodne pesmi. Poroča se nam: Kaki sovražniki lepih naših narodnih pesmi in kaki denuncijant je so klerikalci, kako celo mirne in spodobne ljudi tožarijo ter delajo prepir med sosedi, kaže naslednji slučaj: Nekje v Kolodvorskem okraju imajo napredne stranke navado, da se zvečer, kadar nastaneta hlad in mrak, zbero pod kostanjem na dvorišču in si kratijo čas s petjem in drugimi sposobnimi zabavami. Nekaterim klerikalnim strankam to ni všeč, menda ker se jih družba ogiba. Ti klerikalci so družbo denuncirali pri hišnem gospodarju. Lagali so tako, da je hišni gospodar prišel nad pevce se kregat, a se je ž njimi prijazno pobogal, uvidevši, da so ga klerikalci nalagali. Glavna junakinja pri tej denuncijaciji je bila neka znana Kožarka, navdušena če- stilka »ćukov« in neki stari »čuk«, ki je šele pred kratkim našel svojo družico. Omenjeno bodi, da ta debela Kožarka rada med železničarji mešetari s kravjimi repi in da pri klerikalnih priredbah igra vlogo pa-tronese ali pa prodajalke. V slednji lastnosti gleda posebno na dobiček dotičnega društva, drugače bi pri neki veselici hripave »Ljubljane« ne bila dala na ficek — za deset kron nazaj. — Vsoslovanskl ko frei la inpan Ivan Hribar- Piše se nam is meščanskih krogov. nSlov. Meščan* štev. 14., a dne 19. t. m. si prisvaja pravioe, ki mu nikakor ne pristojajo. Med drugim vprašanje: V koliko je bil župan Hribar pooblaščen udeležiti se shoda v Pragi in mu priznava, da sna igrati vlogo velikega Slovana. — Jaz pa vprašam: ali ima „Slov. Meščan" pooblastilo vsega Slovenstva, da bi ga moral župan Hribar vprašati za dovoljenje, Se sme itd v Prago ? Žalostno pač, Če se upa „Slovenski Meščanu znameniti shod, ki se je vršil v Pragi, postaviti pod titulaturo nhumbugu. Vidi se, da je gospodom pri „Slov. Meščan uu več za osebne namene in za osebo sploh, kot za narodno stvar in narodno sporazum-njenje. Bodisi Ivan Hribar klerika I eo ali liberalec, v Pragi je bil na svojem mestu, in Če bi dr. ŠusteršiS imel srce za narodno stvar, bi bilo njegovo mesto tudi v Pragi, brez ozira na politično malenkostno strujo, katero zastopa toliko Časa, dokler kaj nese. Oas bi bil, da bi si kranjski klerikalci izvolili druzega moža na krmilo, kateri bo imel več sroa za svoj narod. Da so Čehi na kongresu prezrli Masarvka, izvira od tod, ker smatrajo, da se umovanje Masarvkovo ne ujema z načeli splošne slovanske zveze. V isto vrsto spada tudi umovanje dr. ŠusterŠiča in si v tem ozira lahko z Masarvkom sežeta v roke, dasi sta sicer nasprotnika. Ravno to, da se je Ivan Hribar povspel Črez osebne nazore, in šel v Prago in tolmačil tam, da se pridružujejo Slovenci nazorom cehov, Poljakov in Rusov in se veselil, da sta si Rus in Poljak segla v roko kot prijatelja, ravno to dela Ivanu Hribarju čast in kaže, da ima sroe za splošno slovansko idejo in splošni preporod slo-vanstva, do Čim klerikalni gospodje imajo na mesto sroa za splošno slovanske ideje le žakelj, a namesto narodne zavednosti jih vodi le malenkostno strankarsko koristolovstvo. Čudno se mi zdi, kdo je dal „Slov. Meščanu" pravico pisati: — „v bodoče si prepovemo44. — Ali ni to drzno, ali ni to skrajna impertinenca si nekaj prisvajati, kar ni in kar se ne strinja z resnico. Noben list nima pravioe govoriti v imenu vsega slovenstva, najmanj pa „Slov. Meščan". Kar si pa prepovedujejo jogri „Slov. Meščana" to vender župana Hribarja nič ne briga, ker je naprednjak, ne klerikalec. Gospoda okrog „Slov. Meščana" se je samo nesmrtno blamirala s Člankom „vseslovanski kongres in Ivan Hribar." Nekdo, kateremu je narodnost Čez vse. — Det na Vrhniki. Pred nekaj Časom, ko je bila suša najhujša, so na Vrhniki začeli zbirati denar, da bi se priredila prooesija za dež. Tudi vrhniški duhovniki ničesar ne store zastonj. Pink, pink — to je pri njih začetek in koneo vsake stvari. Denar za procesijo je zbirala neka ženska, a nabrala je le malo, kajti tudi na Vrhniki že nič več nočejo verjeti, da bi znali fajmoštri in kaplani coprati ter preminjati večne zakone nature. Dotična ženska je nabrala samo nekaj krajcarjev nad en goldinar. Ko je ta denar prinesla v župnišše, se je dekan odrezal: Za en goldinar bo malo dežja. Prav kakor bi bilo od tehantove volje odvisno, koliko dežja pade iz oblakov. Tehantove besede so dotično žensko pripravile ob vso vero. To je čisto naravno. Kmetski človek je odvisen od nature, od pravilne izpremembe vremena. Samo če je o pravem času dovolj dežja in dovolj toplote, ima bogato žetev. Kmetova vernost je materij al i stičnega značaja. Kmet veruje v duhovnikovo moč, v to, da mu zna duhovnik ozdraviti živino in izprositi dežja ali solnoa. Saj je to neumno, a kmet verjame^ to in duhovščina živi ob ob tem. Zdaj pa, ko je suša neusmiljeno pritiskala in uničevala vse upe kmetskih ljudi, pa pravi tehant: Ža en goldinar bo malo dežja. Seveda je to slepo verne ljudi razljutilo, dočim so se pametni ljudje hi tega le noroa delali. Zgoraj omenjena žena je izgubila vse zaupanje in kritikuje po celi Vrhniki duhovsko lakomnostj, ker si tolmači tozadevne besede tako, da kolikor več denarja bi ljudje znesli v farovž, toliko vejč dežja bi jim tehant preskrb el. Po dveh tednih vročih molitev in po raznih procesijah jje končno friiel vendar toliko zaželjeni dež. 'a ga je bilo veliko več kakor ii en goldinar. Seveda so duhovniki takoj poskusili dež iskoristiti a ase. v nedeljo 19. i. m. je kaplan Skubio pridigo val, da je del potr- dil katoliško vero in oerkev, češ, deževalo je samo vsled molitev in procesij. To je že presmešno. Z molitvicami in procesijami se na turni zakoni ne dajo spremeniti. Zaradi vrhniških tehant o v ia kaplanov ne bo večna natura delala izjem. Pri tej priliki se je kaplan lotil tudi nekega penzijonista, ki Živi na Vrhniki in ga je napadal češ, da se noroa dela iz cerkve in iz prooesij za dež ter kmete zasmehuje, da snajo duhovniki dež delati. Očital je dotičnomu penzijonistu posebno njegove besede: jaz imam penzijon, Če gre toča ali moča, ali Če je suša. Menda se kaplan Skubio boji, da bodo začeli kmetje dvomiti o duhovski moči, ko vidijo, da duhovniki nimajo nobene oblasti nad penzijo ni. Dotični penzijonist je vreden vsega priznanja, Če skuša kmetom malo posvetiti v njih buče. Sicer pa bi morali vrhniški popje še veseli biti, če bi se kaj več penzijonistov naselilo na Vrhniki ter bi [tam puščali svoj denar, saj sicer že tako noben pameten tujeo neče tja priti. — Stiska zagorskih klerikalcev. Iz Zagorja ob Savi se nam piše: Tiho Šepetanje in stikanje glav med klerikalci in vmes tudi kakšni globok vzdihljaj kaplana Podbevška — to oznanjaje položaj v Zagorju. Tu in tam se Čuje: „Kaj bo, kaj bo; Hrasti j a smo izgubili in hišo smo pričeli delati, kje bomo namestnika dobili." A mi vemo, da bi bilo bolje reči: Kaj mož, ampak denar! Rajni Hrastelj je bil načelnik klerikalne posojilnice in hranilnice, ki so jo pred par leti ustanovili s težavo. Imel je med kmeti Še precej ugleda. Njegovo posestvo je jako lepo, gostilna tudi dobra, vrhu tega še usnjarija in mož je imel tudi lepo svoto gotovega denarja. Mar ne naredi med ljudstvom to ugleda? Vsled tega je marsikateri imel zaupanje do Hrasti j a in do klerikalcev. Sedaj je treba novega načelnika voliti. Izbrati bi bila lahka stvar, si misli kaplan, a kaj potem kmetje, ki ne bodo imeli toliko zaupanja, do nas ker že dobro vedo, d a danes Hrasti j evo premoženje ne jamči več za klerikalne spekulacije. Torej se mora na vsak način dobiti mož, ki ima kaj pod palcem. Temu bodo dali čast načelnika. Zato hodi kaplan Podbevšek okoli in ponuja čast načelnika sedaj enemu sedaj drugemu. Baje vidi v g. Ranzingerju bodočega načelnika. Mesarija, gostilna, hiša itd., to ni slabo, si misli kaplan. Obiskal je tudi druge, ki imajo kaj ovenka, a kakor smo izvedeli, so jako trdovratni, kajti vsak se boji za svoj denar; ni čuda! To uvidi skoro vsakdo, daso danes pri nas klerisaloi v taki stiski, davhujšisplohbitine more j o. Rajni Hrastelj je bil od početka proti temu, da bi se hiša zidala in konsumno društvo ustanovilo. Danes je komaj temelj gotov in Hrastelj a ni več si misli kaplan in briše svojo potno glavo. Hiša se bode lahko dozidala, mislimo, a druga je, če se jim bode obrestovala! Konsum se tudi lahko ustanovi, a zopet je vprašanje, Če jim bo kaj nesel! Gotovo je Še vsem v spominu, ko je kaplan Škrjanec z velikim pompom ustanovil „Stavbinsko društvo". — Takrat smo mi tudi opozorili in s številkami dokazali, da boste izkoriščeni in ob enem smo društvu prorokovali pogin.—Danes niveČnStav-binskega društva", šlo je rakom žvižgat ! In morda bode tudi tukaj polom! Sklepamo to samo iz tega, ker kaplan Podbevšek tako agitira in berači okoli, a do danes še ni dobil načelnika. — Pri vsakem dobro stoječem zavodu je v navadi, dase pod-načelnik voli za slučaj, da odstopi načelnik. A tukaj še od odbora nečekaplan nobenega. Zakaj, Vas vprašamo g. kaplan Podbevšek? Mesto Vas odgovorimo sami. „ Klerik alci potrebujejo moža za načelnika, ki bode r epr ezen tir al z denarjem in jamčil s svojim imetjem, da bodo dovolj posojila dobili za hišo in konsum!" Tako je in nič drugače, zato smo se pa odločili, da kmete opozorimo dokler je čas, naj se ne podajo v nesrečo, kajti kaplan Podbevšek bode lepo mirno kraljeval kje na kaki fari, kmetje pa bodo vzdihovali, da so bili toliko nespametni in verjeli, da hoče kaplan za slepo oeno dati suho zlato — a je bila le samo pena brez vrednosti. — Podpira|mo slovansko pivo I Odkar je zvišal piv o var nar ski kartel oene pivu in vsled tega tudi gostilničarji, začelo se je pri nas uvajati v nekatere gostilne tuje nemi ko pivo in sicer ono meščanske pivovarno V Bad|e|Ovicak. Zastopnik tega piva je g. Leopold Tomažič, ki je sicer skozinskoz pošten mož, a spreten človek, da je pridobil piva, katerega zastopnik je, mnogo odjemalcev. Ljudje, ki pij o pivo meščanske pivovarne v Budjejovioah, menijo, da podpirajo slovansko tvrdko. Kako se motijo! Nemška meščanska pivovarna v Budjejovi-cah je najhujša nasprotnica Čehov in kakor hode nemitvo v Budjejovioah uničiti vse, kar je če* škega, tako hoče tudi ta nemška pivovarna po Slovenskem s pomočjo slovenskega zastopnika razprostreti svoje kremlje in se vgnezditi. Kdor pije torej pivo te pivovarne, podpira nemško-n aoij onalno podjetje. Tega naši ljudje ne vedo. Oni zamenjajo nemško badjejoviško meščansko pivovarno a čet ko akcijsko pivovarno v Budjejovlcah. Ta druga je slovanska ne samo v besedah ampak tudi v dejanju. Kakor znano, je določila od vsakega hektolitra piva, ki se stoci na Kranjskem, za družbo sv. Cirila in Metoda 20 vinarjev. Ker je pivovarna od 1. aprila do 30 junija t. 1. prodala na Krač jako 847 hl svojega piva, izplačala je naši šolski družbi 169 K 40 v. V Ljubljani se pivo te pivovarne prodaja samo „pri MaliČu" in nikjer drugod, zato je pa naravnost sramotno za Ljubljano, kako malo smo dali s pitjem piva za našo Šolsko družbo. Sto-čilo se je piva Češke akcijske pivovarne budjejoviŠke v omenjenih treh mesecih v Postojni 245 hI, na Bledu 41 hI, v Boh. Bistrici 82 hi, v Idriji 65 hI, v Kamniku 45 hI, v Kranju 71/, hI, v Logatcu 45 hI, v Velikih Laščah 50 hI, v Ljubljani 120 hI, v Radovljici 130 hi, v Novem mestu 12V2 hI in v Ribnici 4 hI. Ako bi ljudje poznali izborno kakovost tega piva, zahtevali bi ga povsod, pa tudi gostilničarji bi ga sami naročali, ker bi si privabili ž njim gostov. A ne samo zaradi kakovosti, tudi narodna zavest zahteva, da pijemo slovansko pivo. Čehi v Budjejovioah bijejo ljut gospodarski boj z Nemci, ki z vsemi sredstvi delujejo nato, da noben Nemec ne zaužije niti kaplje piva češke akcijske pivovarne. „Budweiser Kreisblatt" je bil zaradi nesramnega pozivanja na bojkot tega piva konfisciran. Pri nas pa narodojaki, ki pravijo, da so zavedni, pijejo z največjim navdušenjem nemško pivo meščanske pivovarne budje-jeviške! Kakor se Nemci drže svojih ljudi in se organizirajo v boju proti Slovanom, tako moramo tudi Slovani zlasti pa mi Slovenoi podpirati samo in edino slovanska podjetja. Posebno je pa naša dolžnost, da pijemo pivo Češke akcijske pivovarne budjejeviške, ki daje naroden dar naši Ciril-Metodovi družbi, dočim nemška meščanska pivovarna v Budjejovioah podpira nemški Schul-veretn!! Koga podpirate potem, če pijete pivo nemške meščanske budjejoviŠke pivovarne? Zapisali smo te besede, da bi se Slovenoi po njih tudi ravnali. — Vpliv spovednlce Že dostikrat se je pisalo o brezvestni zlorabi spovednioe. Nebroj slučajev je znanih, da so duhovniki v spovednici s pravo katoliško brezobraznostjo Ščuvali žene zoper može, starše zoper otroke in otroke zoper starše. To delajo včasih iz političnih nagibov, Časih pa tudi iz drugih vzrokov. Izvedeli smo zdaj za nov tak slučaj. Na Slapu je živela zakonska dvojica. Žena je Šla k izpovedi k župniku Kol ar ju pri D. M. v Polju. Župnik jo je hujskal v spovednici zoper moža, češ, da ni vreden, da bi mu enkrat kosilo skuhala. Župnik je ženo tako naščuval, da je moral mož od nje bežati. Te dni je po dolgih mesecih mož poskusil pobotati se z ženo, a ko je prišel k hiši. je bil sprejet s — polenom in mu je bilo povedano : Gospod so v spoved-nioi rekli to in to. Ko bi možje ne puščali svojih žena in otrok k spovedi, bi bilo veliko manj prepirov po rodovinah — Ali ie zopet prihaja kon-kordatna doba? Župnik, ud kraj-nega šolskega sveta (ne šol. ogleda), je prišel v soboto 18. julija t. 1. po pol 2. uri popoldne v I. razred neke dvorazrednice, ne da bi kaj potrkal ali pozdravil in velel učitelju: „Prosim, nadaljujte!" Na začudeno vprašanje učiteljevo, kaj želi in kaj išče tu, je pokazal in se skliceval na § 21. zakona z dne 8. febr. 1869, zadevajoč Šolsko nadzorovanje na Štajerskem. — Ta župnik je rsiavnoznani" Matga Vaupotdč, dušni pastir v Podsredi, s katerim so imeli opraviti že malone vsi slov. napredni listi; to je isti mož, ki za preganjanje dolgega časa ne najde primernejšega opravila, nego da pride svojega politiškega nasprotnika v šolo dražit; to je mož, ki je od 1. deo. 1. 1. pa do danes kot katehet samo v I. razredu zamudil 32 svojih ur, a niti ene ni nadomestil. Evo: jasen dokaz, kako se naša duhovščina poslužuje svojih pravic, a zenemurja svoje dolžnosti, da steni nagaja učiteljstvu in mu greni trdi kruh. — Ob desetletnici trnovskega konstanta Is reške doline se nam poroča: V Trnovem pri Ilirski Bistrici obstoji kakih 10 let konsumno društvo. To desetletnico (Dalje v prilogi). 2. Priloga »Slovenskemu Narodu" št 171, dne 25. julija 190 poveličujeta „Sloveneo" in BDomo« ljub", naravnost s dvomljivo hvalo! Ker smo po „Slovencu" nekako izzivam, podati hočemo popolnoma ob jektivno poročilo o ustanovitvi in o delovanju tega koneumnega društva. Pokojni kardinal Mtssia, kateremu se imamo največ zahvaliti, da je prišlo do tako dalekosežnoga razdora med Slovenoi, je poslal med svet seme-niŠčnike, ki so imeli glavno nalogo, uničiti vsakogar, kdor ni hotel klerikalno misliti. Tudi v Trnovo je bil poslal predobro znanega kaplana Rudolfa, ki je sedaj župnik v uatežu. Do tistikrat nismo tu poznali dveh strank. Kaj kmalu je pričel Rudolf svoje „plodonosno" delovanje, ki dovolj jasno kaže, koliko razumejo ravno klerikaloi o »zadružnem delovanju". Z velikim pompom se je ustanovilo „konsumno društvo". Kar Čez noč so mislih* zatreti liberalne trgovce, saj so delali ti s 30 odstotki Čistega dobička. D a p a damo vrlemu dopisniku „Slovenca" priliko dokazati, da so tukajšnji špeoerijski trgovoi delovali s 30% pred lOleti, to je pred ustanovitvijo „konsnma", pripravljeni smo dati za katerokoli klerikalno društvo 300 kron (beri: tristo kron). Želimo se veda sodnijskega dokaza po izvedencih! Pač pa smo pripravljeni mi s fakturami v rokah in s trgovskimi knjigami dokazati, da se ni niti z 10% delovalo pred 10 leti! — Naravnost zahtevamo sodnijskega dokaza, ako nam tega ne zamorete dokazati, potem že veste, kaj ste v naših očeh. Torej konsum je bil tu, Deloval je pa tako „izborno", da je požrl veliko, veliko denarja Rudol-f o v e g a i n n a b o b e n spravil eno največjih premoženj v naši okolici. In tisti dan, ko je plapolala zastava na poslopju kon-sumnega društva, da obhaja svojo desetletnico, samo tisti dan zaprla so se zadnjič vrata v h i š i; vhiši, ki je bila do mozga in kosti uničena po Rudolfu in duhovskem konsum u. Le ne silite nas v detajle, kajti ljubi Vam ne bodejo! Konsum je torej požrl ogromne vsote in ni zlo dej, da bi se ves ta denar v 10 letih porabil. Ker smo pa že ravno pri razgovoru o konsumu, morda nam gosp. dopisnik „Slovenca" pove afero gosp. o k r 1 a. Kako je že bilo — a? Gosp. Škrl zapusti trnovsko konsumno društvo, in da vse v „redu" in v miru pusti, poklicali so gosp. Škrla v „Gosp. zvezo". Seveda je dobil gosp. Škrl „za molčečnost" prokuro. Je pač nekkao tako bilo ali mar ne? Ker pravi „Slovenec", da bode vsakogar sodnijsko preganjal, kdor o „konsumu" neresnico piše, poživljamo da naj nas toži, če smo za- pisali keko neresnico. Uredništvo „Slov. Naroda" pa pooblaščamo, da Vam v slučaju tožbe da naša imena na razpolago. Torej! — Ne zabite pa, da ne bodemo poznali nobenega pardona! In za pričo poklicali bodemo tudi škofa in dokaze, ki jih je on priporočeno v roke dobil. Ako so se ti valjali tudi po železniški progi, dokazi so; dokazi, ki jasno pričajo, da ninobena Čast radi „pavo-vega perja" razobešati zastave! — Pravite, da je društvo čez en milijon kron v 10 letih iztržilo. Ali ni to bore malo ?! Kmeta ste rešili iz oderuških rok? Ali je res? Nikakor ne odobravamo oderu-Štva, ki ga je v resnici, kakor pov-sodi v istem času, tukaj nekaj bilo. Prosim, poglejte nekoliko po zemljiških knjigah v II. Bistrici pri sodišču. In vklub temu, da je Amerika mnogo pripomogla i pri nas do boljšega blagostanja, je danes več dolga vknjiženega kot pred 10 leti. Kmet, in to so fakta, ki dajo misliti, se sedaj mnogo lažje zadolži, obrestna mera je manjša, dolg pa rase in rase! In posledica — ? Podali smo torej jasno sliko, pretiravali nismo ničesar, ljudstvo, ki naše razmere pozna, pa naj sodi! — Imenovanje Pri m arij v pokoju gosp. dr. Karel B 1 e i w e i s vit. Trs teniški je imenovan za prihodnji dve leti za drugega izpraŠe-valnega komisarja pri strogih skušnjah na tukajšnji babiŠki šoli. — Imenovante. NamestniŠki kon-oipist dr. Livij Ličen v Trstu je imenovan za okrajnega komisarja. — Nameščenje. Za potovalnega učitelja in zadružnega strokovnega inštruktorja pri napredni „Zadružni zvezi v Celju" je nastavljen s pomočjo poljedelskega ministrstva pravnik g. Miloš Štibler, slovenski rojak iz mariborskega okraja. Da bi si v kmetijskem zadružništvu pridobil bogatih skušenj, potoval je po do-vršitvi Študij na zadružni strokovni Šoli v Darmstadtu v Nemčiji, več mesecev no Danskem, Nizozemskem, Nemčiji, Švici, Češkem, Gornjem in Nižjeavstrijskem itd. — Jesenski zrelostni Ispiti ne moški In ionski pripravnici v Ljubljani bodo od 21. do 28 septembra. — Slovanska učiteljska zvez* Notranje ministrstvo je potrdilo pravila slovanske učiteljske zveze v Avstriji. Ustanovni občni zbor bo 12. avgusta v Pragi ob priliki kongresa slovanskega učiteljstva. Slovenski, hrvaški in srbski učitelji se odpeljejo 8. avgusta s posebnim vlakom tja. Matura na celjski veliki gimnaziji. Doslej so napravili maturo sledeči slov. gg. abiturijenti: časi Fr. iz Mozirja, Čečko Anton iz Rovov pri Celju, pl. Garzarolli Just iz Celja, Gril Franc iz Ruš (z odliko), HraŠoveo Fr. iz Celja, Majcen Jožef iz Lehna, P i 1 i h Karel iz Pake, Šlander Milan iz Gornjega grada, SuhaČ Anton iz Celja, Šmid Jožei iz Podgorja, Tratnik I vran iz Žaloa, Zorer Frano iz Celja, Zu-panič Anton iz Hajdina pri Ptuju, Žekal Fr. iz Olimja, Brezovnik Vladimir iz Vojnika, F a r č n i k Anton iz Polzele, Dvornik Frano iz Druž-mirja in Grozni k Ivan iz Št. Vida pri Celju, skupaj 18 En Slovenec je za pol leta reprobiran. Ura na cerkvi sv. Jakoba je sicer popravljena za 130 K od nekega „ mojstra", vendar bi Št. Ja-kobČam nikoli ne vedeli, kdaj jim je iti kosit, Če bi se ravnali po tej uri. Vsak kazaleo kaže drugače. Kakor pa čujemo, bo jutri, ko je žeg nanje v št. jakobski fari, ura že toliko v redu, da bo vsak vedel, kdaj mu je iti na veliko vrtno veselico, ki jo priredi gospodarsko napredno društvo za št. jakobski okraj pri „Plan-karju" na Dolenjski cesti. „Trgovski dom11. Zakladu za „Trgovski dom" je poslal gospod Ivan Jebačin, lastnik prve jugoslovanske tovarne za kavne surogate na podlagi pogodbe od prodane kave za prvo polletje 1908 265 kron 86 vin. Veseli nas, da se je prispevek v tem letu povečal. Pri ti priliki apelujemo na vse prijatelje društva, naj spravijo še več teh izbornih surogatov v promet, ker od tega ne bo imel koristi samo rTrgovski dom", marveč bo s tem tudi mnogo storjenega v proovit slovenske industrije. Neznosna draginja. Včeraj in danes so na trgu salatue glavice po 24 vinarjev! To je že neznosno! Take draginje menda res tudi v Londonu ni. Potem bo pa zopet v „Slovencu" j adi kovanje, koliko trpe uboge sala-tarice vsled zadnje suše. Prijatelj nam poroča, da je čui na trgu sledeči značilen izrek okoličanski: „Preje smo pripeljali z vozom, pa smo komaj za dva goldinarja stržili, zdaj pa prinesem v jerbasu, pa imam finfar!" Sku-benje občinstva je tako silno, da so kupovalke naravnost ogorčene nad tem odiranjem. Tehnična preddela za nor-malnotirno lokalno železnico Ljubljana-Brezovica, Železniški minister je dal dovoljenje županu in državnemu poslancu g. Ivanu Hribarju za tehnična preddela za nor malnotirno lokalno progo od postaje Ljubljana proge drž. železnice Ljub-ljana-Trbiž skozi Vič in Podsmreko do pripravne točke lokalne železnice Ljubljana-Vrhnika pri Brezovici. Dovoljenje velja za eno leto. LJublJsnsskemu prost gasilnemu društvu je v svoji oporoki volila rajna gospa Marija Loreno hranilnično knjižnico. Sicer je majhna vsota naložena, a vendar spričuje to volilo, da je rajnka, ki tudi ni pozabila na Ciril-Metodovo družbo, vedela ceniti pomen našega gasilnega društva. Umrl Je g. naduČitelj Jakob Cepuder v Hrušici pri Ljubljani danes zjutraj ob pol 7. Pogreb bo jutri v nedeljo zvečer ob 7. Zonophoni s slovenskimi pesmimi. Urarska mojstra Fran Zajec na Starem trgu in Milko Krapež na Jurčičevem trgu imata v zalogi plošče slov. skladb in pesmi za zonophone. Dobe se med drugim tile godbeni komadi: „Naprej", „Mladi vojaki", Sokolska koračnica, „U boj", fantazija iz opere „Carione amaoonke", medigra iz opere „Ksenija" itd. Samospevi (I. Povhe): „0 treh ljubicah", napitnica iz „Rokovnjačev", kuplet postrešSka iz operete „Nečak", „En starček je živel" itd. Moški zbori „Glasbene Matice" : „Ogljar", „Kranjci če v Juri", „Tički", „Ko psi zalajajo"", „Stoji, stoji Ljubljanca" „Oblačku", „Planinska roža", „Lahko noč" itd. Zbore „Glasbene Matice": „Slo-veneo sem", „0 mraku", „Luna sije", „Ljuboa povej, povej", „Škrjanček poje", „Meglioa" itd. Slovence, ki imajo zonophone, opozarjamo, naj si naroče slovenske plošče, ker je pač sramotno, da bi se po slovenskih hišah tudi še nadalje slišali na zonophonih zgolj nemški komadi. Sploh pa sta narodni tvrdki Mirko Krapež in Fran Zajec vsega priporočila vredni. Slavnost desetletnega obstoja Rožne doline dne 2. avgusta utegne postati, kakor priprave kažejo, pravi narodni praznik. Desetletnica prve delavske naselbine vojvodine Kranjske se ne praznuje vsako leto, zato je tudi Olepševalno društvo napelo vse svoje moči in sestavilo za to pomembno slavje obširen spored. Na predvečer slavnostnega dne bo mirozov po naselbini, naselbina sama pa se o dene v slavnostno odelo in v mraku zažari v sto in sto lučicah in čarobno krasni razsvetljavi. Slavnostni dan pa se uprizori veselioe v korist Olepševalnega društva, ki bo presegala vsled novega vsporeda vse dosedaj upri zor j ene veselice. Tu bo zabave na izb ero; cvetlični kolesarski korzo, nastop slovečega atleta, rokoborba, plezanje na visoki mlaj itd. skušali bodo zadovoljiti v športnem oziru. Da se boš pa prav od sroa nasmejal, bosta skrbela mlinar in dimnikar s komično vratolomnimi produkcijami. Za telesni blagor skrbi svetovno znani „Planinski Janez", moderna slaščičarna, amerikanska peč za štruklje, vinarna i. dr. Na potovanju skozi Rožno dolino, utabore se — sam Bog nas varuj — bašibozuki in otvori j o pravo turško čajnico s prodajo omamljivega opija slovitega Celavič-bega. Za vse onemogle posluje rešilna postaja doktorja Vseznala z naravnost čudežno učinkuj očim „pulferčki", kroglicami in „flajŠtri". V mraku se slavnostno razsvetli v Čarobnih barvah ves vese-lični prostor in odpre ob strani ognjenik, ki bo bruhal visoko v zrak raznobojne goreče trake, krogi je, kače, zmaje, vzdigajoČ ob tleh različna solnca, ognjene vodopade itd. Ob tej raznovrstnosti sporeda bo porabilo gotovo slavno občinstvo lepo priložnost, prihitelo v mikavno Rožno dolino in z mnogobrojnim po s eto m dokazalo, da ve ceniti pomen redkega, prvega slavja desetletnice, odkar je nastala prva slovenska delavska naselbina. Dne 2. avgusta naj velja geslo: Vse kar narodno Čuti, v Rožno dolino. — Olepševalno društvo je ob tej priliki izdalo knjižico, ki opisuje zgodovino in nastanek prve delavske naselbine na Kranjskem. Uredil je knjižico g. A. Mehle. Državna subvencija. Mlekarska zadruga v Selcah pri Kranju je dobila 1000 K državne subvencije. Odlikovanje- Ključavničar v papirnici v Vevčah, g. Frano Čopič, je dobil za 401etno zvesto službovanje Častno svetinjo. Prostovoljno gasilno društvo Vlč'Glince priredi jutri v nedeljo 26. t. m. veliko vrtno veselico v proslavo 601etnioe vladanja cesarja Franca Josipa I. na novo urejenem senčnatem vrtu g. Ivana Jebačina (prej Traun) na Glinoah št. 3. Sodeluje tamburaški klub „ Zarja" iz Rožne doline. Vstopnina prosta. Pričet ek veselice je ob 4. Na sporedu je poleg godbe, srečolov, šaljiva pošta, koriandoli in ples. Spusti se velikanski zrakoplov, zvečer se pa zažge ume tal en ogenj, čisti dobiček te veselice se porabi vplačilo nove mehanične lestve, ki jo je društvo preteklo leto kupilo. Ker so bile veselice tega gasilnega društva občinstvu vedno priljubljene in se za nedeljo tudi pričakuje obilo zabave, se občinstvo vljudno vabi k udeležbi. Kakor je razvidno iz današnje inserata, bo preskrbljeno tudi za točno in dobro postrežbo. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Prostora je za 500 oseb. Sla vnosti povodom cesarskega Jubileja na Bledu 1908 v korist blejskim pogoreloem in zdravniškemu fondu. Dne 26. julija: tombola v zdraviškem domu, začetek ob 4. uri popoldne. Dne 2. avgusta: bazar v zdraviškem parku, začetek ob 4. uri popoldne. Dne 5. avgusta: akademija v zdraviškem domu, začetek ob pol 9. uri zvečer. Spored: Pozdrav, gledišče, žive slike, godbene in pevske točke, narodni zbor. Dne 9. avgusta: regata, smer k Mallnerju, začetek ob 4. uri popoldne. Oglase sprejema iz vljudnosti g. Oton "VVolfling do dne 7. avgusta 12. ure opoldne. Dne 11., 12. in 13. avgusta: tenis turnir na tenis prostorih v zdraviškem parku. Oglase sprejema iz vljudnosti gospod Oton *W6Sfling do dne 8. avgusta 12. ure opoldne. Dne 15. avgusta: cvetlični korzo po jezeru pred zdraviškim ladjiščem, začetek ob 5. uri popoldne. Tri najlepše ozalj-šane ladje dobe častna darila. V proslavo rojstnega dne Nj. Veličanstva cesarja: Dne 17. avgusta: razsvetljava na jezeru, umetalni ogenj, vožnja z razsvetljenimi čolni; začetek ob 8. uri zvečer. Dne 18. avgusta: slavnostna maša v župnijski cerkvi, začetek ob 10. uri dopoldne. Plesni venček v zdraviškem domu, začetek ob 9. uri zvečer. — Slavnostni odbor« — Na Bledu, dne 16. julija 1908. — PriobČujemo ta spored v nadi, da bodo tudi i t ven blejski krogi prihajali na te slavnostne prireditve z ozirom na dobrodelni namen in ker bodo nudile mnogo zabave in razvedrila. Nesreča pri vožnji. V četrtek, dne 23. t m. sta šla brata Novak iz Lašč, občina Dvor pri Žužemberku, v gozdove „Cink" po hlode. Nazaj grede je zagledal mlajši brat, 121etni Japelj Novak v hosu* lepe maline. Ker jih ni utegnil obirati, je narezal dobro obloženih vej in hitel k vozu. Pri ovinku je hotel vreči maline na vos, pa mn je spodletelo, padel je ter m glavo zavrl težko obloženi voz. Bil je v malo trenutkih mrtev. — Ta nesreča je že druga v 14 dneh. Pred kakimi 14 dnevi se je povozil 141etni Nace Pečjak, toda ne smrtno. Vozil je deske z dvorske žage na železniško postajo Straža-Toplice. Po poti ga je solne e omamilo in se mu je začelo dremati. Ker je stoje spati neprilično, vsedel se je na oje ter kmalu zadremal. Toda samo do prvega kanala. Pri kanalu je odletel pod voz in kolo mu je dva prsta na levi roki odrezalo, druge pa zmečkalo. Prepeljali so ga v novomeško bolnišnico. — Vozniki pazite pri težko obloženih vozeh, ker nesreča ne počiva. Novu planinska koca na Be-gunjsčici se vsled slabega vremena ni mogla slovesno otvoriti dne 19. t. m. Toda vkljub skrajno neprijaznemu vremenu, kajti deževalo je skoro nepretrgoma od sobote od 4. popoldne do nedelje zvečer, je prihitelo k novi koči do 100 planinario in planinarjev. Med udeležniki smo opazili c. kr. dež šolskega nadzornika L evo a s hčerkama in sinovoma, dr. K u š ar j a s soprogo iz Kranja, iz Trsta sta prihitela zna turista dr. Pretner in J. Knafelo, oelo daljna Dolenjska je poslala svojega zastopnika, znanega botanika nadučitelja Justina, ki je imel izvanredno srečo, da je našel neko novo cvetko iz vrst cen-tifolij, a tudi Ljubljana je poslala lepo število svojih junakinj in junakov. Ob 9. zvečer v soboto se je žgal pri koči ogromen kres, a bengalična razsvetlava v pozni noči je pričala, da biva tu okrog še krepak rod, ki je pripravljen braniti svojo rodno zemljo proti tujcem. — Slovesna otvoritev te koče se vrši pri vsakem vremenu dne 2. avgusta t. 1. ob 11. dopoldne po napovedanem sporeda. Posebnih vabil odbor ne bo razpošiljal, temuč kliče vsem hribo-lazcem: na gore, na gore, na strme vrhe, tja kliče in miče in vabi srce. Novo slovensko obrtno pod. Jetje. Piše se nam iz celjske okolice: Umetno in stavbno kamnoseško podjetje v zvezi s Kiparskim ateljejem je otvoril kamnoseški mojster Vinko Čamernik v Zavodni tik Celja, 5 minut oddaljeno od kolodvora celjskega. Poročil 80 Je danes g. Alojzij Pirkovič, adjunkt c. kr. priv. južne železnice v Divači z gospodično Anico Wiessl. Iskreno čestitamo! Slnlca v oslrjn. Minoli teden se je dogodil v Št. J. na Dolenjskem sledeči slučaj, ki utegne marsikogar zanimati. Na oboju pri svislib tik pod slamnato streho so si bile napravile ose kakor drobna buča velik osir, kjer so bile varne s svojo zalego vred pred vremenskimi neprili-kami. Osir, podoben sivemu otroškemu klobuku, pa je začel živo zanimati sinioo, ki je pobirala po bližnjem drevju škodljivi mršes. Sinioa — ne bodi nemarna — hajdi nad čudovito prikazen. Po bliskovo se je zakropila v osir, da so kar plahtice frčale po zraku. To pa je bilo osam vendar preveč, vse razkačene jo usmode na piano potem pa kar v sinioo. Revi ca se ni nadejala takega navala, toda naglo je izprevidela nevarnost, ki ji preti. Našopirila se je torej kakor koklja in zletela v gosto bližnjo trto, kjer se je skrila pred razljučeno druhaljo os. — Ose so razdejani osir v treh dneh popolnoma popravile in prenovile, srnica pa jih najbrže ne pride nikdar več dražit. Nemika šola v Slovenski Bistrici. Izpod Pohorja se nam piše: Poročali smo vam že, da stavijo s pomočjo „Sohulvereina" in oelo Nemcev iz rajna — tako sploh prakticiraj o pri nas na slovenskem Štajerskem ! — nemško šolo v Slovenski Bistrici. Ker hočejo to šolo že letos v jeseni kot trirazrednico otvoriti, a jim v to nedostaje otrok, zato se je uprizorila prava gonja na otroke slovenskih staršev. Tozadevno kar besno delajo naši Nemci, oelo taki z italijanskim imenom. Pri tem pa se najbolj odlikuje naduČitelj in vodja slovenjebistri-Ške slovenske ljudske šole, Franjo Kolletnig. Ali res ni nikogar, ki bi temu možu, ki tako vzorno dela proti lastni šoli, malo pristrigel pero ti? P o h o r j a n. Is Celja, dne 24. julija: Glede vaše notioe o nakupu hotela Tersohek vrinila se je tiskovna pomota. Kupna cena ni bila 100 000 ampak 180.000 kron« — Celjski Nemci so silno poparjeni, da je ta posest prišla Slovencem last, ter kar ne gre jim v glavo, daje mogel to storiti mestni odbornik Tersohek. Je že tako: sila kola lomi! Opetovano smo že pisali, da celjski matadorji s svojim »Deutsohes Haus" bojkotirajo nemške oštirje. Tersohek je prva Žrtev tega bojkota. A on ne ostane edini. Zdaj se tolažijo, da bode v „D. Haus" in „Hotel Stadt "Wien" odslej prenočevalo več potnikov, češ, v „bindiš hotel" nemški potnik, pa če je tudi Žid, ne more zahajati. Mi pač mislimo, da je potniku-tujcu vseeno, kdo je imejitelj gostilne, če je le sicer dobro spravljen. Sicer pa „troŠt" tudi nekaj velja! Jubilejna razstava v Pragi. Slovensko trgovsko društvo „Merkur" opozarja svoje člane in člane bratskih društev, z ozirom na v ljubljanskih dnevnikih objavljen oklic trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, n a posebni vlak v Prago k jubilejni razstavi. O razstavi sami smo poučili druŠtvenike na sestankih in po „Slov. trgovskem Vestniku", zato se nam ne zdi potrebno še enkrat opozarjati druŠtvenike na užitek in korist, ki ga bo razstava nudila. Omenjamo le, da sta za obisk določena 15. in 16. avgust t. 1. Vožnja v Prago in nazaj bo stala III razred 21 K, za II. razred približno 41 K in za I razred približno 70 kron DruŠtvenike vabimo, da se te ugodne In cene prilike poslnžijo ter v kar največjem številu polete v Prago na razstavo. Prijave z denarjem za vož njo je zadnji čas do 30. Julija t. L dopoldne poslati trgovski in obrtniški zbornici. Izvenljubljanskim udeležnikom naznanjamo, da, kakor smo poizvedeli pri trg. in obrtniški zbornici, bo le ta poskrbela za to, da bo vlak v vseh krajih, v katerih bi vstopilo primerno število izletnikov, postal. Slednjič Še omenjamo, da se posebni vlak priredi le, Če se prig'asi najmanj 300 udeležnikov. O podrobnostih bomo poročali pozneje potom časopisov. Delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trstu. V razsodišče te zavarovalnice je poklican namesto odstopi vsega zdravnika dr. Brunnerja za ostalo funkcijsko dobo dr. Ivan Tam ar o, višji okrajni zdravnik v Trstu, za njegovega namestnika pa o krafni zdravnik dr. Karol Franzin v Trstu. Strašno žaljenje ltaljanstva. Pri Sv. Ani pri Trstu ima neki najemnik kosa, ki večkrat udarja iz svojega grla slovensko koračnico: „Naprej zastava slave!" Blizu stanuje pa krčmar Paulo Cociaoig (puro san-gne italiano), magistratni sluga in zagrizen Italijan. Temu možu nikakor ne ugaja kosova pesem, zato je šel k gospodarju ter ga prosil, naj mu tistega malega tenorista proda. Na vprašanje, čemu mu bo kos, odgovoril je Paulo: „Izpustim ga na svobodo, jezi me, ker je ta krai že ves okužen radi njegovega smrdljivega petja." Ubogi Paulo ! Preveč milosti! Takega groznega zločinca, ki s svojim „smrdljivim" petjem okuža zrak, hoče puščati na svobodo! Zakaj bi ga ne obsodil na vešala? Kos na vešalih, to bi bil prizor za bogove v večno čast in slavo Žaljenega italijanstva, 5e ga pa ne obesijo, ga naj bi pa vsaj aretirali, kot so zadnjič nekega Slovenca, ki je igral na orgijice slov. pesem. Koliko se |e przdalo tobaka v prvi polovici leta 1907. Izvestja finačnega ministrstva poročajo, da se je v prvi polovioi 1. 1907 prodalo v avstrijski državni polovioi vŠtevši limito tobak in tobačni ekstrakt, za 107,488.185 K (— 39.023 K nego v prvi polovioi 1906) izdelkov splošnega tobačnega prodajnega tarifa, za 7,217.530 K (+ 474.907 K) izdelkov specialitetnega prodajnega^tarifa (režijski in uvoženi izdelki), za 1140 K (+ 420 K) odpadkov v tuzemstvo, za 1,968.541 K (— 845.337 K) v inozemstvu, skupaj torej za 116,675.405 K (- 409.033 K). — Iz splošne prodaje se je največ razpečalo na Češkem (28 51 milijonov, Nižjem Avstrijskem (26 39 milijonov) in Gališkem (15 70 milijonov komadov). Iz speoialitetne prodaje se je največ razpečalo na Nižjem Avstrijskem (3 08 milj. proti 2 97 milj. lanskega leta), na češkem (1 26 milj.: 1*18 milj) in na Gališkem (105 : 0 94 milijonov komadov). Smotk in svalčio splošnega prodajnega tarifa se je prodalo: Smotk: Begalitas 1,374.900 komadov (— 10 514); tra-bukos 15,191 574>om. (310.811) ; na Brezju m je mož, ki je neki skoz in skoz poštenjak, služil s fonograf m vsakdanji kruh, si je ljubezniva ženka privoščila maleko veselja s tem, da je šla v „tuj zelnik" in se z nekim kraljevim beračem, ki dan na dan moleduje tam božjepotnike in dviga roke proti nebu tožeč svojo siromaš-Čino in nadlogo, ter roti usmiljena srca proseč jih pomoči, pečala predaleč čez zakonsko zvestobo. Ko je mož svojo golobičioo v tem kritičnem položaju zasačil, jo je dobro našvrkal, in ker ji niso moževe batine tako ugajale, kakor beračeva ljubezen, mu je dala slovo in prišedŠi do Šiške, si izmislila rop, odnosno posilstvo. Mesto „roparjev" je orožništvo utaknilo sedaj v zapor „oropanko", ženske pa, ki imajo po ti cesti posla, zopet prosto dihajo. Vojak — tat. Pred kratkim smo poročali, da je prostak tukajšnjega 27. pešpolka Ivan Schaffer ukradel nekemu »Amerikancu« v Kolodvorskih ulicah 900 K denarja in tri ure. »Amerikanec« je dobil svojo lastnino nazaj, Schafferja pa je vojaška oblast utaknila v disciplinarni zapor, kjer mu pa menda ni posebno ugajalo, kajti iskal je prilike, da bi se rešil in res se mu je danes ponoči posrečilo, da je dal slovo celici in zažvižgal v zlato prostost. Dosedaj so ga iskali še zaman, ker jo je najbrže odkuril na deželo. Iz celice je ušel v vojaški obleki, a se je zunaj skoraj gotovo preskrbel s civilno. Danes dopoldne se je povrnil iz strelnih vaj iz Begunj tukajšnji bataljon domačega c. in kr. 17. pešpolka. Prišli so peš z dolenjske strani in jim je prišla naproti godba 27. pešpolka. Zamenjava v vlaku. Mladenič, ki je v nedeljo, dne 11. t. m. v Škofji Loki izstopil iz vlaka, odhajajočega ob 10. uri 40 minut po noči iz Ljubljane, zamenjal je svoj zavitek z zavojem, v katerem je bilo perilo, čevlji ter pokojninska knjižica glaseča se na domobranskega poročnika Edvarda Repovša. — Dotičnik se tem potom opozarja, naj odda zamenjani zavoj občinskemu uradu v Škofji Loki, kjer dobi svoj zavitek. Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo v Heb 30 Hrvatov. Izgubljeno in najdeno. Neka dama je izgubila zlato brožo z biseri in briljanti vredno 40 K. — Delavčeva žena Marija Kozinceva je izgubila zlat uhan. — Šolski učenec Anton Petrovčič je izgubil 5 K vreden pas. ji bič. — Hlapec Iv. Hofferl je našel ročno tehtnico. — Delavka Frančiška Anžičeva je našla srednjo vsoto denarja. — Šolska učenka Ivana Fritzova je izgubila ročno torbico, v kateri je imela nekaj čipek. — Frančiška Loze jeva je izgubila rjavo denarnico z manjšo vsoto denarja. — Neka gospodična je izgubila zlato brožo z granati in srebrno pozlačeno verižico, neka druga pa usnjato denarnico, v kateri je imela bankovec za 10 K, ključ in sliko. — Posestni-kova žena Frančiška Šmidova je našla denarnico z manjšo vsoto denarja. 6. sentember aH nedeljo pred Malim imamom letos ? ? T Drobne novice. — Nesreča v predoru. V predoru Lotschberg pri Kanderstegu v Švici je o priliki razstrelbe v rov udrla velikanska z vodo prepojena morena in pod seboj zadušila 25 laških delavcev. Prvotno se je mislilo, da se je udrla voda, kasneje pa se je izkazalo, da je nesrečo povzročila morena. — Zastrupljen vodnjak. V Leer-gravu na Jutlandskem je vsled uživanja zastrupljene vode nevarno obolelo 34 rodbin. Tri osebe so že umrle, osem se jih bori s smrtjo. Sumi se, da se je zgodil zločin. — Povožen parnik. Parni k »Goe-teborg« je v noči na 24. julija povozil krajevni parnik »Balkkelaget« in ga črez polovico prerezal, da se je takoj potopil. Na »Goeteborgu« je bilo 22 potnikov, ki so izvečine vsi utonili. — Strela udarila v vojaško taborišče. Med hudo nevihto je treščilo v vojaško taborišče pri Havrisburgu (Arkansas, Se v. - Am.) in ubilo troje mož nacijonalne garde, 26 pa jih ranilo. — Princa Henrika saksonsko-weimarskega so včeraj radi zaprav-ljivosti dali pod kuratelo. Njegovi dolgovi znašajo šest milijonov mark. — Proti dvornemu svetniku Kist ler ju, ki je znan iz Eulenburgove afere, se sodnijsko ne bode postopalo, ker ni povoda za to. — Grofu Zeppelinu nameravajo nemška mesta podariti 6V2 milijona mark, to je 10 fenigov od prebivalca. — Memoari gospe Viljemine Wolfling so izšli. Vsebina je že znana iz izvlečkov in oznanil. Večinoma so to nediskretnosti v slogu kolpor-tažnih romanov. Opisujejo življenje gospe W61fling dotlej, ko sta s soprogom prišla v Curih. — Darmstadtski brzo v lak se je na postajališču v Frankfurtu s toliko silo zaletel v odbojnega kozla, da se je stroj globoko zaril v zemljo in da je bilo lahko ali težko ranjenih 17 oseb. — Bleriotov aeroplan je pred-veeraj ob poizkušni vožnji nad vež-bališčem Issy pri Parizu zgrabila vihra in ga docela razdejala. Bleriot sam je ostal nepoškodovan. — Roparji so oropali eerkvi v Aubazinu in Bordu na Francoskem in odnesli polno cerkvenih posod, med temi tudi omarico za sv. ostanke, vredno 30.000 frankov. — Solingenska banka ima 9 milijonov mark podbilance. Bančne prokuriste so aretirali. Rožne stvori. * Ubogi papež! V katoliški cerkvi je vedno dosti jubilejev. Tudi 17. septembra bo eden, in sicer papežev. Ubogemu vatikanskemu jetniku hočejo ta dan »verni« katoličani izkazati svoje spoštovanje s tisočaki in milijoni. Za tisto jubilejno mašo so že nabrali 50.000 lir, za kelih, ki ga bo takrat rabil, pa 30.000 lir. Gotovi ljudje so kar prismuknjeni, ko iščejo tisočakov za ubogega »sv.« očeta. Kristus je rekel, da, kdor hoče njemu služiti ,mora zametavati svet in njega bogastvo. Ta nauk so njegovi namestniki oskrunili in je v veljavi samo še za dobro katoliško ljudstvo, ki redi in pase s krvavimi žulji papeža in škofe. * Otročja ljubezen. Newyorški »Glas Naroda« piše: V našem mestu je včeraj otročje sodišče storilo konec romanu, čigar glavni osobi sta bila 12letna deklica in 141etni deček, koja sta si bila po srcih in dušah enaka. Jedva, da se je v minolem tednu končala šola, že je 141etni Jos. War-nicke odvedel svojo ljubico, 121etno Annie Martiš. Oba sta se odpeljala s parnikom na Atlantic Hinghlands in praznik proglašenja neodvisnosti sta skupno prebila na Long Bran-chu. Josip pa je imel le majhno vso- tico denarja in ker je na Long Bran-chu vse drago, jima je kmalu pričelo denarja poman j kovati in tako so se srečne ure kmalu končale. Z drugim parnikom sta se potem odpeljala na Bloomfield St. in tu ju je prijela policija. Pred sodnikom je mali srčni tat izjavil, da je listke za vožnjo s parnikom našel in da je radi tega s svojo deklico napravil le mali izlet. Ko sta se hotela vrniti domov, sta parnik zamudila in radi tega sta ostala na Long Branehu. Sodnik je oba izpustil in jima ukazal, da se ne smeta več ljubiti. Književnost. — »Narodna založba« je izdala novo knjigo in sicer roman »B r o d -k o v s k i odvetnik«. Ta roman je spisal znameniti češki pisatelj Vaclav Beneš - Šumavsky in je ž njim v največji meri pripomogel k narodnemu prerojenju Cehov na Mo-ravskem. Roman ni samo velezani-miv zaradi svojega dejanja, nego tudi zaradi svoje narodnopolitične tendence. Ta roman je interesantna slika iz življenja, slika, ki nam predočuje narodne boje. Razmere, ki so popisane v tem romanu, so prav take, kakor jih imamo dandanes na Slovenskem. O knjigi priobčimo seveda posebno oceno in se za danes samo omejuj(f!iio na to, da jo toplo priporočamo, 186 strani obsežna knjiga velja samo 1 K 50 v s pošto. Telefonsko in brzojavna poročilo. Of cialno naznanilo turške vlade Dunaj, 25. julija. Turška vlada je snoči brzojavno obvestila tukajŠno turško poslaništvo, da je sultan dal državi konstitucijo. Poljaki na praški razstavi. Prago 23. julija. Danes zvečer pride v Prago 300 Poljakov iz Varšave. V Pragi se pripravi ajo na sijajen sprejem. Poljaki so bili na vseh postajah od češkega prebivalstva navdušeno pozdravljeni. Med udeleženci izleta se nahajajo; knez Lubomirski, knez Swiatopolk Mirski, grof Samolski, grof Later, grof Lu-bimski, grof Potočki, knez Radziwil in slavni poljski pisatelj Henrik S enkiewicz. Rusko-poljsko pobratimstvo v Lvovu. Lvov, 25. julija. Banketa na Čast ruskih delegatov na praški konferenci so se ude ežili podžupan dr. Rutowski, katoliški nadškof Teodo rowicz, knez Lubomirski, ruski generalni konzul Kulovski in več vse učiliščnih prof. Delegate je pozdravil dr. Rutowski. Na banketu so govorili izmed Rusov grof Bobrinskij, Vladimirov in Gižickij, izmed Poljakov pa dr. Grek in vseuČiliški profesor dr. Balzer. Vsi so nagiašali poljsko-rusko bratstvo in potrebo slovanske vzajemnosti na podlagi enakosti in svobode vseh slovanskih narodov. Ruski delegatje so slovesno obljubili, da bodo doma z vsemi močmi delovali na to, da se doseže sporazum-ljenje med Rusi in Poljaki. Vtisk o turški konstituciji v Sofiji. Sofija, 25. julija. Vest o podelitvi ustave na Turškem je napravila na tukajšnje politične kroge globok vtisk in je bila povsodi sprejeta z odkritosrčnimi simpatijami. V političnih krogih se sodi, da bo podelitev ustave blagodejno vplivala na revo-luoijonalno gibanje v Macedoniji. Mobilizacija na Bolgarskem. Carigrad, 25 julija. Al ar m uj oče vesti o splošni mobilizaciji na Turškem so po došlih informacijah bolgarske vlade popolnoma brez podlage. Osvobodenl turški politični iločfnoi Solon, 25. julija. Guverner je včeraj oficijalno razglasil, da je dana ustava. Med prebivalstvom vlada velikansko navdušenje. Oblasti so izpustile iz zaporov vse politične zločince. Bodoča večina v turškem parlamentu. Carigrad 25. julija. Večino v Sarlamentu bodo brez dvoma imeli [ladoturki, zato bo imela vlada, ako bo sestavljena iz reakoionarnih elementov, zelo težko stališče. Ni torej izključeno, da bo ta parlament zadela ista usoda, kakor državni zbor, sklican 1. 1877. Dijete turških poslancev. Dmia| 25. julija. Dijete turških poslancev bodo znašale približno 1100 kron na mesec, člani senata bodo dobivali še enkrat toliko. Volitve v turški parlament. Carigrad, 25. julija. Vlada je obvestila vse guvernerje in mu tesari fe, da bodo volitve v parlament Čez dva meseca in jih pozvala, naj nomadoma izvrše vse potrebne predpriprave. Angleška popušča. "'" Lradon, 25. julija. Vzpričo nepričakovanih dogodkov v Turčiji je angleška vlada sklenila, da za sedaj umakne del svojih reformnih predlogov glede Makedonije. Stolvpln ne obišče BUlowa. Berolln, 25. julija. Ofioijozni listi dementujejo vest o sestanku ruskega ministrskega predsednika Stolvpina z nemškim kanoelarjem knezom Bii-lowom. Turški častniki na čelu revolucionarnega gibanja. Kolonija, 25. julija. V Skopi j u so se vzpričo vesti, da je podeljena konstitucija, zbrali na posvetovanje ter sklenili, da mora poveljujoči general nemudoma odstopiti in zapustiti mesto. Častniki so na to generala prijeli in ga odvedli na kolodvor. Drinopolje, 25. julija. Vsi častniki tukajšnje posadke so se pridružili mladoturškemu gibanju. Padec velikega vezirja Ferid paše. Frankobrot, 25. julija. Iz Carigrada javljajo: Padec prejšnjega velikega vezirja Ferid paše je po\ spešilo dejstvo, da že dlje časa ju-stični minister in minister za notranje stvari nista Fjotela priti v nobeno dotiko z vezirjem. Imenovana ministra že pol leta nista prišla k nobeni seji ministrskega sveta. Avstrijska specijalitet«. Na želodcu bo iehajocim ljudem priporočati je porabo pristnega „MoUovega Seidlitz-praskft", kije pro-sk ašuno domače zdrav 'o in vpliva na želo dec kropilno ter pospešimo na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom Skatljica 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLJL, c. in kr. dvorni zalagat elj, DTTNAJ, Ttichlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. ^6 86—10 Edino **»iš80 naprej priporoča FR. P. ZAJEC, urar Ljubljana. S ari trg Z6. s 2291 Vsled odredbe o. kr. okrajne sodnije t Ljubljani s dne 19. julija 1908, it. A 760/8 m bode v |,pB|||a u Črnučah dne 27. julija 1908, ob poldesetih dopoldne lovna prostovoljno dražba v aapuščino samrlega gospoda sapnika Trsnšiiha Mokinos spadajočih preralčnliu Mine oprave, obleke, perilo, drv, kulis. Kupoi imajo kupnino takoj v roks sodnega komisarja vplaoati in kupljeno predmeta m šupnišea prod spraviti. >8Si OffV * Y\&\ V Ljubljani, dne 23. julija 1906. T 1 |. Puntan o. kr. notar kot sodni komisar. zaprle m stensfce prodaja in popravlja najbolje, kakor tudi vsa zlatarska dote hitro in ceno z garancijo Fran Brovet urar 2667-i Tvrdka obstoji že 30 let. Posestvo na Gorenjstiem! Proda se na Gorenjskem posestvo, oddaljeno 7 minut od kolodvora, in sicer enonastropna, z opeko krita hiša z dobro idočo gostilno in pre-dajalno, zraven je tudi mesarija. V hiši sta 2 sobi sa prenočišča in 5 sob pa sa letoviščarje. K posestvu spada tudi lepo gospodarsko poslopje. Vse je v najboljšem stanju. Naslov pove uprsvniStvo „Slov. Naroda". 2653 -1 Jutri, u nedeljo, Z6. julija bode na Koslerjevem vrtu velik vejaSki KONCERT Začetek ob pola 5. popoldne Vstop prost, -Cono kakor pri koncertu.- Za obilen obisk se priporoča 2556 restavraterka Zaradi opustitve tega predmeta se vsa postavka, kolikor jo je še v zalogi, namreč 2 67—1 najboljše kakovosti, čisto platno, popolnoma obrobljeno, 150 cm fiirokosti, 2 m dolgosti preda sa .'izdelovalno osne 2 K 40 b komad. Za neuga-jajoče se takoj pošlje denar nazaj. Pošilja se po povzetju. Isto blago, 225 cm dolgo, 2 K 90 ta komad. Vzeti je najmanj 6 komadov. Tkalnico Ivana Uail Arnaii, Česi*o. Prllihfl za nnliup! Prekratin a žepna ura z verižico samo K Ijenih, zato razpošiljam prekrasno 36umo (ne 12 urno) Gloria srebrno remontoarko na sidro, švicarsko kolesje z lepo dolbenim okrovjem s sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebreno verižico, natančno idočo za samo n K vi«s. Dalje ponujam pristno pozlačeno 36 urno remontoarko na sidro, veleprima švic. ura s pozlač. verižico za & kros*. 31etno pismeno jamstvo za vsako uro. Po povzetju razpošilja S. KORANE, Izvoz v Krak« št. 358. Nebroj zahvalnih pisem in nešteto ponaročb. Zm neugajoče denar nazaj. 255 C5+B 11 Stanovanje z veliko sobo in ▼oliko kukinlo in stanovanje z S aobama, knhlnjo in drugimi prltiklinami ter vrtom, ae po nizki oeni odda z novomkroi prvo stanovanje tudi z avgnatOl Natančno se izve v trgovini M. Krištof č( Stari trg itov. 28 ▼ liunlfanl. 2505 3 učenec ■PKjBM Znaj«. pri BaftUa lua 2265 93 n postelje ii puh prrporoea psj najnlijlk oonak 30 Triumph-štedilna ognjišča «a goapodinj-stva, ekonomije 1. t. dr. v vsakorftni izpeljavi Zq 30 jot so najbolje priznana Priznana tudi kot najboljši in naj-tr|»e£nejBi izdelek« Največja prihranitev torrva. Specijaliteta: Stedllna ognjišč« ae hotele, gostiln«, restavracije, kavarne L er. Ceniki in proračuni na razpolago. ClavBj feata og tanko proti dnr>oaiani ^samkl 2241—5 Terarna za Stedllna ognjišča „Trluipl" B. i Voldsotimlclt 3l sin "*Xrmlm le, O>ox«aj«> Ja.-vaitx?:*as0. Ljudevit Borovnik P«»»»r v Borovljah (Forlaela) na Horoikeni. Tka groateat Bio-Tbeater of tko WOrld. 2521-2 Dnnes.ZS.ln]utri;Z6.]ulila premierna predstoua v Lattermannooem drevoredu Vsake tri dni nov spored. Izvleček iz sporeda: Potovanje iz Pariza preko Marzelja v Italijo. Točko iz Bio-Variete Izvežbani psi, Ki-Ri-Ki (japonski akrobati). Čarovna vreča. Ljubezen in ponos. Življenje igralca. Vsakovrstno veselo. Ali Baba in 40 razbojnikov. 2561—1 Začetek ob polu d. zvečer. — Ob nedeljah in praznikih tudi popoldne ob 4. nrL : Loža za 4 osebe S Z; fotelj 1*00 Z; I. prostor 1*20 Z; II. prostor SO vin.; m. prostor 00 Vi S IV. prostor 40 V. se priporoča v izdelovanje _______ posek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predelni e stare sam o kresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-valnici in od mene preizkušene. — Huetro-46 vanl oenlkl zeatenj. 30 SenoS tudi sladko seno in deteljo a govedo se dobavlja na vagone. Vprašanja pod „Heu - EzpoH" Celje, poštni predal 63. 2496 3 OdLlUcoTrsuz^a. Prva kr. tvonica klavirje? Ljubljana HUJerjeveinllce 5 Bllzn Gradiča Rudolf A. Warbinek o +-» <© E ce L Geni ravnatelj. N. Guvrič poslovodja. m O 3 0» o a e INK Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planino, klavirje m harmonije tudi samo-igralno za gotov denar, na delna odplačila ali napoeodo. Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. 1706 3J Zajvečja tvornica na jngn Avstrije. vsak gumasti v »namkan. Za to dobite 8 veleflne higienične vzorce, 6 vaorcev K 1*80, lz Tsorcev K 3 40, 26 vaorcev 6 K 80 h poleg najnovejšega Unstrovanega cenovnlka in navodilo za uporabo francoskih in ameriških gumastih predmetov, tncat od 90 h naprej. V zalogi *© VSO kvriOZitotOf mnogo novosti, izdeluj« predmet Najcenejše in direktno se kupi le na pismeao asrocuo. Diskretna pošttjatev. znlosjr* tovarn i Bili h cumaHtlh predmetov. D a n«J, FJL/5, Nussdorferstrasse S—10. 836—21 8577 A 276/8. P 122/8 Dovoljuje se Sklep. prostovoljna sodno dražba kleparskega orodja. Pri o kr. okrajni sodniji v Kamniku se na proftnjo dedičev po dne 27. junija 1908 umrlem Antonu Stadlerju dne 4. avgusta 1908, ob 9. uri dopoldne prodaja v Kamniku, Velike ulice št. 7 vse kleparako orodje skupaj po javni dražbi. C. kr. okrajna sodnija v Kamniku, odd. I. dne 16. julija 1908. Zastonj in poštnine prosto naročajte ; VuivA moj novi veliki —— cenik s koledarje za vsakovrstna darila, ki je ravno izšel. FR. ČUDEN - Zansnja narosila ae fosno isvriajejo. in arobmine na Mestnem trga it. 17 priporoča svoje velika salogo preelzij-skika ur is prvih tovara, bndllk, e t mekih, aolonekik in ur na nikolo, hrlljaiatov, zlatnina in ■rebrnlne. Namizna oprara in kitajskega sraki Lastna delavnica sa popravilo in vin nova dola. e o i4l e c « e Najboljši predmeti aor smllo 80 k, po da SE.8 aa oleptonje polti in telesa. rovani, bo sobni pra-annana sok po I K, sa gojitev sob in oat. JM^m lasna voda UH lasna po-anansni "tada po l a, aa ohranitev in rast las. Ti tsdelki „Ada«, ki so oblastveno va-naprodaj le v Orlovi lekarni Hi. Ph. Mardetschlieer, kemik J. Svobode naslednik ¥ LJubljani* Bndamartko aa „Aido" aavracajta. Enpnjte zaupno ts domače Izdelke. Avg. Agnola v LJubljani, Dunajska cesta 21. Velika zaloga steklenine, poroelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov itd. Gostilniška in kavarnarska namizna posoda se najnižjih cenah. Razne prevode Iz nems6lno v slovenščino cirkuJarjev, pisem in dragih tiskovin oskrbi oone v tej stroki izveibsn uradnik. Naslov v apravniitvu .Slov. kTaroda" Stanovanje s 2 sobama, kuhinjo, drvarnico, skladiščem in sušilnico, SO odda takoj. Zelo pripravno je za mesarje. 2537—3 Poizve se na Karlov s ki cesti 4. mmum-__Pozor! Pozor! IZUr]0U Proda ae po prav ugodni ceni zaradi ■ ■ * « družbinskih razmer tiuisti strip .^Mmms- (Eisendreker) so išče Taki, ki so že delali v predilnicah, imajo prednost. Ponudbe s navedbo starosti in plače pod „kovinski s trn ga r" na uprav. „Slov. Naroda". 2549—2 Naprodaj Jo 2548—2 Stanovalna hiša (gostilna s trafiko) 7 sob, 3 kleti itd. gospodarsko poslopje ter kovač-niča, vsa poslopja v najboljšem trdo zidanem stanju, 12 oralov zemlje, v travnikih, njivah, sadonosnikih, vinogradih in gozdih, pol uie ure od južnoželezniske postaje Poličane (Pol-tsehach) par korakov od deželnoželezniške postaje, 10 minut od tovarne in žage. Po-slopla leže na glavni cesti. Več pove lastnik Anton Cater, gostilničar, Sp. Lase, pošta Sv. Duh pri Poli* čanah na Sp. Štajerskem. 2503- a ▼ Dragoniljn, to je poslopje in vsa mlekarska oprava za izdelovanje surovega masla. Prodaja se bode vršila v nedeljo, 2. avgusta 11. eb Mirih popoldne na licn ntOSta« Natančnejša pojasnila se izvedo pri Janezu Gradu v Dranomljn št. 18. pošta Domiale. Prodalo se bo vse skupaj sli pa poslopje zase in orodje zase. Prednost imajo oni kupci, ki kupijo vse skupaj. Bi ta, sobota, 25. do petki, 31. juliji se bode predstavljala v kinematografa „EDISON" ob navadnih urah in v •Elite Biograf1 ob polu 9. zvečer slika! Singerjevi šivalni stroji naj se kupujejo samo v naših proda-jamicah, ki se vse'spoznajo po tem-le kazalu: Ne dajte se premotiti z oglasi, ki jim je namen, da bi s tem, da merijo na ime SINOER, spravili v denar stare ali pa stroje drugega iz* vora, ker naših šivalnih strojev ne dajemo preprodajalcem, ampak. Jih sami prodajamo občinstvu naravnost. 1314—4 SINGER Co. delniška dražbo za šivalne stroje. Podružnica: LJubljana, to. Petra cesta 4. na Dunaju. Živ, naravni posnetek vsega slavnostnega izprevoda In vseh posameznih skupin pred cesarjem In dvorom. 2545—2 lijesa VellL cesar Franc Jožef L se vidi neprestano. Edini orlg. posnetek nasproti ces. tribune Najdaljša slika sveta. (Cena 2000 K.) Največja razJočnosL Mirno, čisto, ne migljajoče predstavljanje tega edinega velikanskega prizora! Že desetletja ni bilo na vsem sveta videti slavnosti tako prekrasne ln razkošne, a tolikim sijajem In tolikimi u dele tniki (25.000 oseb 500.000 tujih gledalcev)! Ne ilustrovan časopis, ne rsglednioa, ne fotografija Vam ne more tega tako predočiti, kakor samo kinematografija. ■ I Akoravno le slika ena Izmed najdražjih, so ostale, da si Jo more vsakdo ogledati, SaT~ cene navadue 2 -fjag IzdelovatelJ vozov FRANC VISJAH Uobllaoa. Rimska cesta itn. 11 priporoča svojo bogato zalogo novih m is rablienlh 88—30 OSJO Oeo. kr. avotrljoke državna železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne Odkod ls Lfnbljaae Ini, isJLi 9*50 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gotica, d. ž., Trst c. kr. drž. žel (ob nedeljah ln praznikih do Trbiža). 7*05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, jui. žel., Gorica, d. ž„ Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Po-droičico, Celovec, Prago. 7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 0- 20 predpeldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Hrago. 11*88 »red po Id ne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico drž. žel., Trs drž. žeL, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec 1- OS popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3-45 »opoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica Irž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. 7-IO 4veder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 7-3S zveoer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico; Celovec, Praga. lO-so ponosi. Osebni vlak v smeri: Jesenice. Trbiž, Beljak, Juž. žel., Gorica drž. ict, Trst dri. žet, Beljak juž. žel., (čez Podrožčico). Odkod iz Ljsbljsne dri. kolodvori 7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2- OS popoldne. Osebni vlak v Kamnik, 7-IO zveoer. Osebni vlak v Kamnik 10-SO peneAl. Osebni vlak v Kamnik. (Samo ob nedeljah in praznikih.) 1. maja 1908. leta, Sohod s Ljasllsno Ini. isLi 6-se zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka m. žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča. 8*34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže- Toplic, Rudolf ovega, Grosuplje. 11-22 predpoidne. Osebni vlak iz Prage Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico In Trbiž, Gorice drž. žeU, Jesenic, Tržiča. 2 32 popoldne. Osebni vlak is Kočevja Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplje* 3-56 popeldne. Osebni vlak iz Beljakzt juž. žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka (čss Podrožčico) Oorice drž. ŽeU Trsta dri žel. Jesenic, Tržiča 6-SO zvečer. Oseb. vlak iz P*age, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) jesenic 8 37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic« Rudolfovega, Grosuplja. 8-45 zveoer. Osebni vlak iz Beljaka Jui žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod rožčico) Trata dri. žel. Gorice drž. žel. Jesenic, Tržiča. II-60 penool. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trst: drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic. Dohod v LtnSl|ano dri. kolodvori 6-46 zjutraj. Osebni vlak Iz Kamnika. IO 59 predpeldne. Osebni vlak iz Kamnika ©10 zveoer. Osebni vlak Iz Kamnika. 9 BO peneol. Osebni vlak lz Kamnika. (Sašo ob nedeljah in praznikih,, (Odhodi in prihodi so označeni v srednja-•vropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državoih železnic v Trste. Y6 7762 65 Meicansks korporaci|* v Zannlkn naznanja, da bo t sredo, dne 29. julija ob 10. uri dopoldne na hrlBOm skladišču v Stahovci potom javne dražbe prodajala naslednje rrste lee in drva: 570 kom. smrekovih riževoev, B—6 m dolgih, v skupni meri 93 m3. 119 „ škarte in slabega različnega blaga. 18 „ jelsevih hlodov 2 14 m3. 12 „ hrenovih „ 1 54 m*. 65 metrov trdega drobiža in klad. 70 „ mehkega „ «69 40 „ bukovih drv. Meščanska korporacija v Kamniku. Langen & Wolf, Dunaj X., Laxen^orgerstrasse 53. Originalni motorji ,Otto' v zvezi »480 42 z napravo za sesalni plin •a kurjene s rjavim premogom, fužinskim ali plinovitu koksom, kauma-aitom ali ogljem. Ooapodarako najbolj primerna obratna moč novega časa i Originalni motorji ,0ttl" aa svetilni plin, Svetovnoslavni zaradi preproste in solidne sestave. bencin, beneoi, petrolin, karbonol. Oblastveno varovano! TJ (Pasta za likanje) senzacijonalna iznajdba, ki daje oblačilnemu blagu izgledan je novega. Neutrpijivo na namizno! posteljno, toaletno perilo, bele (ne škrobljene) srajce, Muze, nevestinske opreme, vitraie, zastorje, čipke, pajčolane Itd. iiHygienicus" dela perilo konsistentno in izredno voljno kakor žamet, pavolnitnlm blagom pa daje izgledanje holandskega platna. Vedno enako velikega učinka za vse tkanine: platnene - pavolnate, volnate ali svilene. — !RaKkiaaev/a|o6e ! 2147 11 Dobiva se v vseh špecerijskih, kolonialnih, drogerijskih in podobnih trgovinah Varstvena znamka. i. 1 p e 1 e Narodna knjisama v £f ubijani, Jurčičev trg štev. 3 priporoča naslednja dela: •M. I lo. Cankar: Aleš Iz Razora. Ta povest iz narodnega življenja je vele-zanimiva in spada med najboljša dela tega pisatelja. Broš. K 1 50, vez. K 2*50; po pošti 20 v več. 1 Ivan Lah: Vaška kronika. ? Ta knjiga obsega več izvrstnih zgodovin- V skih povesti iz slovenske preteklosti in A sicer iz dobe turških vojsk, kmetskih I vstaj, reformacije in renesance. BroS. 0 K 1-70. vez. K s'7U, po pošti 2 J v več. eieioeeoeooeoseoeoeo« Ljubljanski Zvon. Tega prvega in najodličnejšega slovenskega literarnega časopisa je dobiti fie naslednje letnike: 1901, 1908, J9 3, 1904, 1X)5, 1906 in 1907. Vsak letnik velja broširan K 9*20. I Fr. Lipič: Strahovalci dveh kron. • Zgodovinski roman is dobe velikih bojev imed beneško republiko in turškim cesarstvom, v katerih so igrali hrvaški in slovenski pomorski roparji znamenito vlogo. 2 zvezka. Broš. oba I K, po poštii 40 v več. Josip Jurčič: Zbrani spisi. Vil. zvezkih so zbrali najlepši romani in povesti tega znamenitega pisatelja, ki se ie s svojimi deli slovenskemu J občinstvu tako priljubil, kakor samo malo X 6 drugih avtorjev. 1. Deseti brat. t. Juri * X Kozjak. Spomini starega Slovenca X 1 3. Domen. Juri Kobila i. dr 4. Tihotapec C Grad Rojinj Kloštrski žolnir. 5 Hči X mestnega so*dika. Nemški valpet. Sin j kmečkega cesarja i. dr. o> Sosedov sin. y Moč in pravica i. dr. 7. Lepa Vida. Era- 1 zem Tatenbach. 8. Cvet in sad. 9. Doktor I Zober. 1 . Rokovnjači i dr. ll.Tugomer. h Veronika Deseniška i. dr Vsak zvezek t velja broširan K 1*20, vezan 2 K, po I pošti 20 v več. • e> ta^r*^*ifr^fc^*Sfr^ ^^fiSJ { Hr.Jos. VoSnJak: Zbrani dra-! matični In prlpooednl spisi. TT Doktor Dragan, drama v petih dejanjih. Broš. 1 K, po pošti 20 vin. več. m. Lepa Vida, drama v petih dejanjih. Broš. 1 K, po pošti 20 v več. Dr Vošnjak ni samo jako priljubljen pripovedovalec, marveč tudi eden najboljših slovenskih dramatikov. Njegovi igri Doktor Dragan in Lepa Vidb sta dosegli aa odru najlepše uspehe. Ves Čisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. * * * Rorlstka. Roman iz ljubljanskega gledališkega življenja v polpreteklem času BroŠ. 80 v, po pošti 20 v več. • o H. Rirchstefter: Pod spo-vednlm pečatom. Ta roman iz duhovskega življenja odkriva skrivnosti iz žapnišČ in duhovskega stana sploh. Pisatelj je bil sam duhovnik Dva zvezka. Broš. oba K 4 60, po posti 40 v več. Zbirka znamenitih povesti. i = Štiri ruke slike. = a»**rHfc***A***** Drastitln Jesenko-Doksoo: Pesnil. V najlepši molki dobi umrli Jesenko je bil vslenadarjen pesnik, a bil Je pri tem človek, ki aaaa nI delal reklama. s* i—se elovek, ki aaae ni delal reklame Njegov« pesmi, priobčene v raznih listih, so eseajei* občno pozornost. Po njegovi smrti to bile izdaae in je čisti dobiček kj jo je zapustil Jesenke. Ves. vetja 8 K, s pošto 20 v več. Cena 60 v, s poŠto 70 v. Ta kojišica obsega štiri svetovnoslavnih povesti«, ki so Jih spisali Gorkij, Čehov in Tnrgenjev. | ittf^tat^tatafsgiaet^fsztsnfafsifs* Novi obrtni mL Slov. izdaja. 1 K, po pošti 1 nI 10 v Novi vinski zakon, ki ga nora imeti nabitega v rvejii prostorih vsak geetHaičar, vsak kavaraar, vsak vinotriee Isfi uli rinosradnik. Cena 70 v, a pošto 80 v. Uzorna pravila sa obrtne zssrsna Cena 5o v, s poŠto 60 v. Uzorna pravila eeejzJess^Bjn tssse» Cena 80 v, • pošto 40 v. AVGUSTR 39 LjHklMua, Koloiljoko nUoa 16 (•* Tmsvtm Izdeluje prodaj« ln popravlja ▼aakovvstne sode t>o stajzalajiki Priporoča so trgovina z oblačilnim blatom HUGO ML Stritarjeva ulice it 4. Velika zaloga najnovejšega In najboljšega blaga za ženske in moške obleke. Vzorci u zabtoiaiji poitnln« prste. <8 1 ■•i I S I UMinor litii liti 1842. 1 i Tovarna in prodaj a oljnatih barv, flmeia in lakov. -ef aiektrieni obrat i«- Brata M Prodajalna in komptoar: Miklošičeva o« sta it. 6. Delavnica; Igriško ulico it 8. risaasli setfri s. b. aVL ■ n to. srfv. )tž. žsta Blikarjei napisov, Stavlluka li poblitvina pliskarji. Velika iiblrka dr. Sohoenfeld-OTik barv ▼ tubah ia nkad. slikarje. Kalosra čoplčev aa pleskarje, nllkarje In zidarje, itedllnegn mazila aa hrastove pode, karbollneja Itd. Posebno priporočava slav. občinstvo najnovejše, najboljše ln neprecenljivo ■redstvo sa Ukanjs sobnih tal pod imenom „JUpldol". Priporočava ae tudi al. občinstva z« vas v najine stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano realno in fino po nnjninjib cenah. sy^sjpsza^s^ss*ezewsnvsjpsnjsjnai Blaž Jesenko Izubijana, Stari trg 11. priporoCa klobuke cilindre, čepice itd. satvjztevejee foeozae po najnižji coni. >tkrtđr» £xr/t/cf 4%vb*x*. JM>. prosto svojo 64 strani obsegajočo s premnogimi slikami in koristni nasveti opremljeno knjigo Radi smo pripravljeni vsakemu bolniku dati o tej izborni zdravilni metodi brezplačno pojasnilo, in zadostuje, da se pošlje spodnji kupon na našo ordinacijo, na kar mu nemudoma pošljemo v zaprti kuverti gratla in franko našo brezplačno knjigo razprava o moderni elektroterapiji 64 strani obsežno, lepo ilustrovano. Elektroterapeutlika ordinacija —— aa Bonaln, L, Mener Marki 14, L aadstr. 6L — Kupon za brezplačno knjigo, »/vilos i Na BOMBAfssj it 14, L nadstr. ti. postite mi knjigo .Kine Abhandlong flber me sera e n»lektro-TherafhleM sratM in franko ped zaprto kuverto. lana:_s_______________Naslov:........_......._................________ - Gostilna so odda takoj ▼ najem ali na ra- ill. Prostori se oddajo tudi za kako prodajalno. Poizve Naroda". se v upravništvu nSlov. 2436—2 Grdoba!!! Si še zdaj nisi zapomnil, da ne rabim drugega cigaretnega papirja in stročnic kot samo Ottoman"? VI191- 4 99 Nov vegetabilski creme za prsi. Najnovejša iznajdba iz prirodnih pridelkov. Ranvitek in obnovitev prsi. Razkošen stas. Rabi 80 samo zunan|e. Zdravniško preizkušeno. Lonček z navodilom stane K 3 — in K 5*—, poštnina 70 h. Prodaja in razpošilja irospa Kftthe Menzel, Dnna|, VH, Marta-hillerstr.... 120, IL St. T. 32. Zn.mke v«h S3S ,e sprejemno. ^lojzij Pirkovič adjun^t c. r\r priv. ju%ne jre/ejn/ce Sanica Pirkovič roj. Wiessl Divača £ poročena. & dne 25. julija 1908. 2552 Ljubljana. Oblastveno dovoljena razprodaja. Zaradi popolne opustitve trgovine razproda am vso zalogo biaga, kakor tudi vso prodajslniško opravo za vssko blagu primerno ceo Nihče naj ne zamudi zares ugodne priiike In naj si h tro nabavi blaga iz moje trgovine. 2563-1 Engelbert Skušek Ljnl>ljafin, 3tes-ittii tfg št* 19. Vppfrrat Citirano v ognju pocinkane ticaste p le-v Clsfkl d l O lin d 11G tenine posebno pripravne za ooraditev parkov za divjačino, vinogradov, dreveonlo Itd. za varstvo proti zajcem, za pasje obore, v varnost proti toči, za fazanarije, ptionlke in kletke, najboljše žldevje za igrališča lawn- tennlsa, do treh metrov efrokoatl v zalogi, za Rabltzeve stene,Monlrjeve gradbe Itd. itd. itd. Pletenine se izdelujejo s 13 do 150 mm širokimi peti jami in iz različno debele žice, ki se šele po spletenju pocinka v ognju in zatorej ne rjavi, kakor vse iz pocinkane žice napravljene pletenine. Tudi bodečo žico za ograje v ognju pocinkano in različnih debelosti dobavljajo prav ceno Hutter čl Schrantz d. d. tvornico za sitarsko na Dunaju, Mariahilt ln kiobučevin. blago 3P in v Pragi-Bnbna. Prirodni vzorci in vsakršna pojasnila gratis in franko. Dobiva se po vseh večjih trgovinah za ielernino. Speclatltetat patrntnl marki za Mifff Ise norlnkane zeleznci filoeevlne. 1087—13 -=1 Puške lanoasterce osi K , nonertovke od B pištole od K 1-50, samokresi od I S*- naprej. Poprave ceno. llustr. cenov-nik franko. 2336-4 F. Dušek, Opočno St. 76. na državni železnici, Češko. tli! Ljubljana, Stari trg št. 13. Da zamoremo ustreči želji p. n. odjemalce nabavili smo osebno še različna vina ■amo prve vrste, za kojih pristnost se popolnoma jamči, ter zagotavljamo vedno točno in vestno postrežbo. 585- 33 dDcsna^ Iaabola dno . . . liter Furlansko tono . • n Teran iatroki črn n Refoško istrski črn „ Modra Irankinja . . „ Cviček najfinejši „ Bnrgnndoo ... „ Teran kraški ... „ Vipavsko belo . - „ Istrsko belo ... „ Soriško rumeno . . „ Bebnia prvo vrato . „ Rizling goriški . . „ Muskatelec ... „ Pelinkovec (Wermonth) „ it ii ii ii ii ii u ii ii ii ii ii ii ii 096 064 0*72 0*80 0*88 0- 88 0*96 1- 20 0-64 0 64 0*72 0 80 104 120 160 aiS'1 '•' •"' * Popolna oprema za novorojenčke otroško perilo v zalogi za vsako starost pripo C J. HAMANN I LJ1BIJA\A. Perilo Ustnega izdelka 1M70 Uat€K%odfm*a 1870. i 868 44 ... Velika zaloga oblek zo gospode m dečke. Stalne, na vsakem pred-::: metu označene cene. ::: ::: Priznano najboljša ::: delavnica za izdelovanje oblet 90 meri Velika zaloga domačega in pristno angleškega blaga. Ljubljana, Dvorski trg štev. 3. čE krasne kravate, najnovejše bluze, = lina vrhnja in spodnja krila = 2421 2 priporoča fi. Oivod-jtiozetič v Ljubljani, Stari trg št. 21JEA modna trg. ter salon za damske klobnke. Filijalka v Kranju, Glavni trg. == -T. 11IV Opozarjam p. n. trgovce, žganjetoče kakor tudi gostilničarje na svojo veliko zalogo esenc, rumove kompozicije, raznovrstnih čajev, konjakov,malage, Lacrimae Chrlsti finega jamajskega nima,pristne slivovke, brlnjevca, tropinjevca ln pa vseh vrst likerjev. Ugodno je za vsakega odjemalca, ker razpošiljam vsako množino po isti ceni kakor tvrdke iz nemških krajev ter jamčim za najboljši uspeh vsake esence po priloženem navodilu. Neugajajoče blago sprejmem na svoje stroške nazaj. 3675—22 Za obila naročila se priporočam s spoštovanjem Avgust Benigar I. kranjska trgovina s čajem, rumom In esenci. Ljubljana, Selenburgove ulice št. 3. Dn ?nrf Pr*Por°c&m slav. občinstvu svojo pA^cir) lUuUll ogromno zalogo umetno izdelanih I U Z. UI t nagrobnih spomenikov iz črnega, zelenega granita, labradcrja in belega kararskega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stavbinska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po Jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire. 1347—15 Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po iako nizkih cenah* Z velespoŠtovanjem Ignacij Čamernik, kamnosek * £itibl}ani, JComcnstecga ulica ite«. 26 največja zaloga ^p1 Elegantne pomladanske novosti: g= Otroške čevlje _==_ SS1 Ameriške čevlje BS1 Dokoleniee ($omo!e) Sr največji izberi. ^ v izvrstnih ka- hakovostih po zmernih ceu.- h. Prra ii rajmija ni® Miti na Kmistu . Saantner Selenbuttove ulice 4 * LJuMJnnfl * Jelenbnrsooe ulice 4 Ceniki snstonl In poštnine prosto. Zunanja naročila točno proti povzetju. Izdajatelj ln aagereml Raste r ns teslesalsk. Lastnina la tisk »Narodne tiskarne*. .G 3461