92. štev. i'zfts|» razen itcdelj In prašnikov vsak dan ob 10. uri cšopofdrce. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1*50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—, Pri večjem naročilu popust. Pavialnl franko v cfrfavl SHS. V Mubllanli v pondeliek 25. aprila 1921. Posamazna Itev. 1 K. Leto V. Glasilo lusoslov. sedjalno • dtnickraližne stranke, Telefonska St. 312. Naročnina: Po požti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leta K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, ca ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo ie v Ljubljani Frančiškanska ulica št. 6/1,f5 Učiteljska tiskarna. Iz parlamenta. Debata o delavskih organizacijah. V 22. redni seji ustavotvorne skupščine je odgovarjal minister za socijalno politiko dr. Kukovec na interpelacijo posl. Pavloviča zaradi razpusta delavskih organizacij. Odgovor gospoda ministra je bil tak, da ne more zadovoljiti nobenega delavca in jasno razkriva tajne želje vlastodržcev v državi po popolni politični brezpravnosti organiziranega delavstva. Vsak, kdor le nekoliko pozna namen delavskih organizacij, prav dobro ve, da organizirano delavstvo ne more doseči izboljšanja svojega položaja samo potom strokovnih organizacij. ampak da si mora pridobiti tudi znaten del politične moči in političnega vpliva, ako hoče uveljaviti svoja načela. Brez politične moči so tudi strokovne organizacije mrtve in ne morejo delovati s tistim uspehom, kakor delajo, če jih podpira (udi politčne moč. Sklicevanje na Anglijo in na angleške delavce ne pomaga nič, ker na Angleškem vladajo druge razmere, pri nas pa zopet druge In položaj pri nas je tak, da morata hoditi gospodarska in po* litična organizacija roko v roki. ako hočeta živeti in koristiti delavstvu. Pri nas se delavski spori ne rešujejo le s štrajki, mezdne zahteve se ne uravnavajo samo v komisijah, ampak mi smatramo, da ima tudi država kot taka svoje socijalne naloge, in delavstvo ima svojo pravico zahtevati. da se sliši njegova beseda tudi v parlamentu, kjer se take stvari razpravljajo in odločujejo. Ce pa hoče delavstvo nastopati tako. kakor zahtevajo delavski interesi, potem mora imeti tudi možnost do politične izobrazbe in šole, katero mu da lahko le njegova politična organizaci-ia. Ločitev strokovnih delavskih organizacij od političnih je sicer mogoča in je tudi izvedena, že zaradi delitve dela, ni pa mogoč obstoj druge brez druge. Ce pa vlada s svoje strani trdi, da so strokovne organizacije samo pesek v oči in da ne uganjajo drugega kakor politiko, pojem je to Čisto navadno podtikanje, katero odločno odklanjamo. * Beograd, 23. apr. Današnjo sejo ustavotvorne skupščine otvori predsednik dr. Ribar ob 9.45. Po raznih formalnostih in vprašanjih je prešla skupščina na dnevni red: načelna debata o ustavi. Trumbič o stališču poslancev JiRSS, Besedo dobi poslanec dr. Trum-bič. Prosi, naj se mu ne zameri, ako reče, da se niso izvršile zadostne priprave za tako važno vprašanje, kakor je ustava. Prvi dve leti se je storilo zelo malo. tudi se niti ne ve, kaj se je dosedaj storilo .v ustavnem odseku, dasiravno se predsednik trudi, da poroča časopisju. (Ugovori: Vsak poslanec je lahko prisostvoval sejam). To ni dosti. V Srbiji se je dolgo vodila borba za ustavo in je končala k zmago naroda. Ko je prišla dinastija »osvoboditeljica«, je ta borba prenehala. Sedaj se mora ustavno vprašanje rešiti definitivno. Upal je, da se bo ustava sprejela z navdušenjem, vendar se to ni zgodilo, temveč nasprotno, atmosfera je težka in si nobea stran ne prizadeva, bi prišlo do zbli-žanja. Plemenski spor obstaja. V čem °bstoja ta spor* Po njegovem mne-med Hrvati m Srbi ni plemenske ^like (ploskanje v centrumu), obstajajo pa neke druge diference med Posameznimi generacijami. Poravnava teh razlik je prvi pogoj konsolidacije države. Vprašanje Slovencev ne spada semkaj. Spor med Srbi in Hrvati leži v psihologiji in je potemtakem predmet naše vzgoje. ^Zato se nam imperativno nalaga dolžnost, da te razlike odpravimo. ' Zadnji kmetski nemiri in 49 poslancev, ki jih ni tukaj, nam kaže, da je to vprašanje zelo važno in da moramo izprašati, koliko je vsak od nas izvršil svojo dolžnost. Izvaja, da merodajni faktorji niso storili svoje dolžnosti. (Hrup in ugovori.) Ako se to zlo razvije dalje, so krivi temjj ki niso izvršili svoje dolznoslj, om, Radičeva stranka t^i.la m le- -*■ 'u: katera je pustila vse. Treba je vpo-števati tudi tradicije. Karakteristična poteza našega naroda, Hrvatov in Srbov, na Hrvatskemfe odpor proti vsakem« nasilju. ¥ narodu je tako malo razlike, da v Evropi ni homogonejšega nafloda. Zato se ne sme iti mimo Iličem, ^ar se dogaja w v tem delu našega naroda. Dr. Trumbič preide potem na razlaganje kriške deklaracije. — Ob 12.30 prosi dr. Trumbič, da se mu dovoli prekiniti svoj govor in da ga nadaljuje na prihodnji seji. Predsednik prekine sejo in odredi prihodnjo za ponedeljek ob 9. zjutraj. I^ Kej&eija nadaljuje pogajanja. volitev. S tem se je Restg^ilg_________ galno stališče (ugovori in klici: Te volitve so i^r%biU .fciftt .»lebiscit za svojo republi^g()t(Jsedaj pa 49 izvo-j Ijenih poslarroev^ftni ni poslalo svojih * polnomočij. Ražčn tega tukaj ni poslancev iz prej okupiranih km|ev. Prva in največja odgovornost in krivda pada na Radičevo stranko samo (odobravanje v centrumu). Ti poslanci so napravili velik greh baš napram onemu narodu, katerega zastopajo. Kršili so svojo pozitivno dolžnost, da so mandate spravili v žep kot svojo privatno lastnino. (Odobravanje.) Za v«" •■'osledice njihovih činov moramo popolno odgovornost pripisati njim samim. Vendar odgovornost s tem ni končana, odgovornost nosijo tudi faktorji, ki bi bili morali storiti vse. da ti poslanci ne ostanejo brez kazni, ker so tako težko kršili svojo dolžnost. (P. Rarič: vlada bi morala proti njim izdati obznano.) Konstituanta bi bila morala najprej pozvati te poslance, da pošljejo svoja pooblastila, potem bi morala njihove mandate uničiti. Radičevci tej konstituanti ne priznavajo prava odločevanja. Ravno radi .ega pa bi bilo treba napraviti ta korak, da bi se ne dal povod za sumnjo, da delo te skupščine ni pravilno. S tem pa še ni vse izčrpano. Vprašanje je, kaj je z onim narodom, za katerega gre. Pri hrvatskih elementih je nezadovoljnost splošna, ker so uverjeni, da merodajni faktorji ne delajo zadosti in se ne brigajo za interese Hrvatske. To prepričanje mora biti tudi novod za demagogijo. To-prepričanje mora biti tudi povodlzf da to ni glavni razlog, so tudi stvarni vzroki, ki dražijo te konservativne kmetske mase (glas: Enaka nezadovoljnost je tudi pri Srbih. Tu je komunizem, tam pa radičevstvo.). Da, kakor mi je rekel Srb iz Vojvodine. Toda molčimo, ker smo Srbi. Tu je psihološki razlog našega spora. Vsaka upravna napaka v Beogradu se na Hrvatskem tolmači kot nerazpoloženje srbske uprave napram Hrvatski, zato si je treba še bolj prizadevati, da se vsaj velike napake ne dogajajo. Omenja dr. Rojcev članek, ki da je pisan z mnogo ljubeznijo, ki ne izpodubuja. temveč odpira oči. G. dr. Rojc pravi, naj se narodu pove, da so se storile napake, toda nehote. Omenja sceno na koncu Rojčevega članka, ki prikazuje zadovoljnost Hrvatov s postopanjem pri vojnih oblastvih. Pravi, da se vse napake dajo odpraviti, samo imeti je treba dobro voljo, pa se lahko mnogo stori. Omenja primer v Križevcih, kjer je narod srbske profesorje lepo sprejel .(Klic v centrumu: Hrvatski kmet je dober, samo kvari ga gospoda.) Nato odredi predsednik odmor 10 minut. — Po odmoru razpravlja dr. Trumbič. da je Hr-vatska bila prej važen faktor v ustvarjanju našega narodnega ujedi-njenja. Tekom 9 stoletij je bila Hrvatska dve stoletji samostojna in je vedno obvarovala svojo državno-pravno individualnost. Radi vseh teh tradicij mora Hrvatska tudi sedaj biti faktor. (Glas v centrumu: Zakaj Hrvatska? Naj bodo faktor Hrvati!) Nikar se ne prepirajmo za besedo. Dalje navaja dr. Trumbič, kako je Hrvatska po svojem saboru po svoji volji vstopila v to državo. S tem je ITcnehala biti samostojen poseben l fakto.r enako kakor tudi Črnagora, LDU. Belgrad* 22. aprila. Prestico poroča ia Pariza: »Chicago Tribune« }avlja. 'da je imel nemški zunanji -minister dva dolga razgovora z angleškim poslanikom v Berlinu In 4a’je o tem odposlal poslanik dalj-šifrifrano poročilo. »Tribuna« sodi,, da poroča angleški poslanik v svoji noti, naj se ne podvzamejo nobene prisilne odredbe, dokler ne predloži Nemčija novih predlogov. Z ozirom na to sodi angleški poslanik, da se more o novih predlogih razpravljati. Predlogi bi temeljili na predlogu, naj ostane Gorenja Slezija pod Nemčijo. LDU Berlin. 22. apT. Na današnji seji državnega zbora, kateri so prisostvovali državni kancelar in večina državnih ministrov, je zunanji minister dr. Simons v imenu državne vlade sporočil, da ie Amerika odklonila posredovanje kot razsodnik, da pa ni odklonila posredovanja v navadnem smislu. Sedaj se mora razpravljati o tem, kakšne predloge bi Nemčija v tej zadevi stavila ameriški vladi Seja ministrskega sveta se bo danes bavila s tem vprašanjem. Vlada bo jutri zbornici poročala o svoji politiki v reparacijskem vprašanju. Preverjena je, da mora v formulaciji predlogov iti do skrajnih mej tega, kar more Nemčija v repa-racijske svrhe napraviti, (nemir) zlasti zaradi tega, ker je skoraj ves svet proti Nemčiji. Zbornica se je nato odgodila. Jutri ob treh popoldne bo državna vlada podala nadaljnje izjave. LDU Berlin, 23. apr. Državni kabinet se je sestal včeraj ob 17. k posvetovanju in je razpravljal o položaju, ki ga je povzročilo vprašanje Zeinjenih držav. Danes dopoldne je odšla nemška nota z najnovejšimi nemškimi predlogi v Washington ameriški vladi. Državna vlada je izrazila željo, da ne začne v državnem zboru z razgovori o noti ter o političnem položaju, preden ne pride nota v roke \vashingtonske vlade. Radi tega je bila za danes določena seja državnega zbora, v kateri bi podala vlada izjavo o političnem položaju. odgodena na ponedeljek. LDU London, 23. aprila. V manifestu. ki ga je objavil parlamentarni odbor kongresa strokovnih organizacij in izvrševalni odbor delavske stranke glede zasedbe Poruhrja, se veli med dr.: Nova invazija v Nemčijo in zasedba Poruhrja se mora moralno in politično obsojati in bi pomenila tudi izdajstvo lastne industrijske blaginje Velike Britanije. LDU Dunaj, 22. aprila. »Neue Freie Presse« poroča iz Londona: Eksekutivni komite zveze narodov je na koncu-posvetovanja o reparacijskem vprašanju sprejel nastopno resolucijo: Komite vztraja pri svojem stališču, ki ga je izrazil tudi angleSKl ministrski predsednik dne 7. marca da bi bilo bolje, da se vprašanje reparacij po Nemčiji reši z dogovorom, kakor pa z akcijo, ki hoče s silo doseči izvedbo zavezniških zahtev. Komite gleda z nezadovoljstvom možnost nadaljnje vojaške akcije na ruhrskem ozemlju in zahteva, naj reši vprašanje, koliko more Nemčija plačati, razsodišče v zmisiu predlogov. naj določi mednarodno razsodišče celokupno vsoto nemške vojne odškodnine. To mednarodno razsodišče bi imenovala zveza narodov in bi bili v njem tudi gospodarski izvedenci. LDU Bukarešto, 23. aprila. Romunski parlament je z 112 proti 65 glasovom sprejel zakonski načrt o udeležitvi 50 odstotne oddaje na nemški uvoz. Pred glasovanjem ser-bile razburjene debate, ker so sod-jalisti in liberalci vladi očitali, da predlaga zakon, ki je proti interesom dežele. V svojem odgovoru je na-glašal. Take Jonescu, da se mora Nemčija prisiliti poplačati storjeno škodo. _____ Nemčija in Čehoslovaška. LDU Praga, 23. Zunanji minister dr. Beneš je zastopnikom češkoslovaškega časopisja obrazložil sedanji politični položaj. Glede vprašanja udeležbe Češkoslovaške pri sankcijah je izjavil, da bo Nemčija sedaj liitro propadala. Po vojni so se Nemčiji odprle meje ter se je hitro dvignila. Medtem ko so ostale države uravnale svoje državno gospodarsko življenje na določen cilj, je Nemčija vedela ustvarjati samo provizoričen položaj. Nemci so si dejali, da morajo uganjati tako politiko, da bi se jim 1. maja ne moglo naložiti nobene velike reparacije. Vsa nemška gospodarska politika je stremiia za tem, da se obuboža država in ojači zasebna lastnina. Minister je mnenja, da je Nemčija računala napačno, ker bo 6 do 8 mesecev zadostovalo, da se je spravi v nevzdržen položaj. Nemčija je v stanu, plačati naloženih ji 226 milijard odškodnine. Za Češkoslovaško obstojata dve poti: Ako bi se postavila na stran Nemčije, ki bo tekom šestih mesecev uničena, potem bi bila Češkoslovaška deležna te katastrofe, kar bi Madžari^ in Poljaki radi videli. Ako bi se Češkoslovaška ne udeležila izvrševanja sanacij; bi bila Češkoslovaškemu izvozu zaprta pot v Jugoslavijo in Romunijo. Ako pa se Češkoslovaška pridruži sankcijam, bo to imelo zanjo istotako slabe posledice, ker gre 40% češkega izvoza v Nemčijo. Bilo bi bedasto, ako bi se hotela od Nemčije popolnoma odtrgati. Posledfce sankcij bodo za Nemčijo hude. Država bo morala skrbeti, da jih bo paralizirala. To je vprašanje naše bodočnosti. To vprašanje se ne sme motriti s političnega, temveč z gospodarskega vidika. Čehoslovaška republika je vsled francoskega pritiska zaradi udeležbe pri nasilnih gospodarskih odredbah zoper Nemčijo v jako mučnem in neprijetnem položaju. Ako se češka vlada izreče s francosko vlado za solidarno, ne bo trpelo samo češko gospodarstvo, kakor je to že naglasil minister dr. Beneš, ampak utegne doživeti tudi hudo notranjo krizo. Ta kriza bo dvojnega značaja: nacijonalna in socijalna. Češki Nemci so narodno silno zavedni in bodo delali vladi vse mogoče težave, organizirani delavci pa tudi ne bodo gledali posebno prijazno na vlado, ki jim pripravlja brezposelnost s tem, da ukine 40% češkega izvoza v Nemčijo. DEŽ. LDU Zagreb, 23. aprila. Trgov-* ska in obrtniška zbornica v Zagrebu je prosila ministrskega predsednika da se dovoli izvoz žita. zosebno koruze, ker je v vsej državi deževalo. Zdi se. da bo minister tej proSnji ustregel, ■v ■ ~ .................... s Ljubljanski volilci! Poidite jutri vsekakor vsi voU( ter se pri tem zavedajte, da je soc!« jalnodeinokratična stranka edina res* na opozicljonalna stranka, ki gre sa« inostojno v volilni boj. Delo v občini v prid ljudstva bo mogoče le, če naša stranka vkoraka močna v občinski svet ljubljanski. Nasprotne stranke blatijo naSo; stranko, toda Izkazalo se je, da je vse blatenje le volilni manever. Pre* pirajo naj se druge stranke, delovna ljudstvo, delavstvo In mala obrt, vse nradništvo in vsi nastavljene! na naj volijo socijalno - demokratično Vi lastnem interesu. Naša skrinjica na volišču je zad* n ja! Tudi sad „Obznanett. Vlada je ukinila osemurni delav-* nik za male obrate. Sedaj se posve-. tujejo, kateri obrati naj se smatrajo za male obrate. To je sklep vlade, ki ga je napravila pod zaščito svoje »obznane«. Delavstvo se je borila! za osemurni delavnik, ga priborilo im sedaj pride vlada, polna reakcija* narnega duha, ki jemlje zopet jte prk dobitev. To dejstvo nam le priča, da preti delavstvu velika nevarnost, da mu ta! nesocijalna buržvazija vzame še ka« tere druge socijalne pridobitve. Ljubljansko strokovno organizl« rano delavstvo priredi v znak prote-i sta danes v ponedeljek ob 6. zvečer v Mestnem domu PROTESTNI SHOD ki se ga naj delavstvo in vsi socijak no čuteči Ljubljančani in okoličani udeleže v obilnem številu. Proč z reakcijo, ki je zavladala V5 naši državi! Proč z gospodarskim in politih nim terorjem nad delavstvom! Vsi v boj za svobodo vseh dija žavljanov! Iz Rusije. LDU. Pariz, 23. aprila. »Europe No* uvelle« objavlja poročilo Kameivjeva o kon* cesijah, Id jih bo sovjetska Rusija dala ut« jim kapitalistom. V poročilu se veli, da svet še ni zrel ?-a sovjetski režim in da sfi mora zatorej poizkusiti, delati skupno a Inozemskim kapitalizmom. Ugotavlja se, da sovjeti ne morejo brez tujih kapitalistom izrabljati bogastva Rusije ta vzpostaviti go« spodarsko življenje države. Nasprotno pa( bi podelitev koncesij ruskemu kapitalizma pomenilo odstop sovjetskega fežima. LDU. Kodanj, 22. aprila. Kakor poro« Cajo iz HedsJngforsa, so se vojaške in cU vilne vodilne oebnosti sovjetske vlade se* stale h konferenci v Moskvi. Na tej koni ierenci so razpravljali o možnosti pomladanske ofenzive. Za to ofenzivo so hllei določene 4., 5, 9., 10. In 11. armija ter čete, ki imajo svoje garnizije na vzhodu. ♦ Vztrajnost, katero kažejo plačani agenti pri razširjanju alarmantnih vesti iz Rusija o pradstoječi ofenzivi, je naravnost vsegal občudovanja vredna. Boj med Grki in Turki, LDU. Atene, 23. aprila. Razprava d preganjanju Grkov se je končala s tem, dat |e Ml sprejet nastopni dnevni red: Grška narodna skupščina je z ogorčenjem Cula' poročilo, da se nadaljuje divjaško ubijanje pa določenem načrtu, ki stremi za popolnim »n sistematskim uničenjem grškega prebivalstva. Ta načrt se je izvajal za svetovne vojne v Traciji, na obali črnega morja In v Mali Aziji, po agentih turške vlade. Po sklenjenem premirju in podpisanem miru to postopanje proti grškim bratom, ki so ostali na ozemlju, katero se nahaja še vi oblasti nacionalistične organizacije vstaSeV: Kcmal paše, ni prenehalo. Vsled tesa daje grška narodna skupščina oficielno na zna-; nje svoje ogorčenj® vsemu civiliziranemu svetu ter. izjavna najodločneje, da narodnai zavest v bodočnosti ne bo dopustila, da ostanejo Grki še nadalje pod turškim Jarmom, ker so se vse turške oblasti brez razlike pokazale popolnoma nesposobne, da upravljajo druge narode, in ker s svojim nečloveškim postopanjem onečaščajo sedanjo civilizacijo. LDU. Atene, 23. aprila. Vlada proučuje načrt o osnovanju banke, ki bi dajala kredite na zemljišča, in banke, ki bi dajala kredite poljedelcem. LDU. Atene, 23. aprila. Kakor poročajo Iz Smirne, je trajala bitka pri Tulubunaru tri dni. Končala se je z grško zmago. Bitke se je udeležilo šest turških divizij in trije samostojni polki. Grške čete so napadle turške pod poveljstvom Izzet paše od strani ter jih premagale, dasi je bilo Turkov petkrat več kakor Grkov. LDU. Atene, 23. aprila. List »Athinalkl« doznava iz poučenega vira, da se je položaj na fronti že toliko konsolidiral, da je uspeh pri bodočih operacijah popolnoma zagotovljen. Z operacijami se ne bo pričelo prej, dokler ne bo popolnoma gotovo in matematično natančno določeno, da bo sovražnik uničen. Ta poročila so grškega izvora. Treba bo počakati venodostojnejših poročil od strani nevtralcev, predno bo mogoče položaj objektivno presoditi. Na vsak način pa mi ne smemo pustiti teh dogodkov z vidika, ker smo neposredni sosedje grške države in bi se kaj lahko utegnilo pripetiti, da bodo Framcozje, ki stoje za grškim hrbtom, poskušali tudi nas vpreči pred krški (pravzaprav pred svoj) voz. Časopisje in delavstvo. V sedanji takozvanl prosvitljeni dobi je časopisje nujna potreba vsakega zemljana, tembolj pa še delavstva. ki se nahaja v neprestanem so-cijalnem boju za svoj obstanek in za izpremembo družabnega reda. ki izkorišča ogromno večino človeštva. V tem boju je dobro časopisje najboljše orožje proti vsem intrigam in goljufijam meščanskega časopisja, ki stavi vso svojo silo v ta namen, da ohrani svoje postojanke v politiki in gospodarstvu. Vsakdanji dogodki nam jasno pričajo, kako rafiniran je boj vseh meščanskih strank proti delavstvu . Ne pišejo o pametnem gospodarstvu, ne o pravicah ljudstva. pač pa blatijo sociializem, organizacije ter netijo nezaupanje med delavstvom, ga fanatizirajo z raznimi fantomi, od katerih delavstvo ne more nikdar ničesar pričakovati. Da je delavstvo o vseh teh mahinacijah buržvazije inormirano, da ve, kako ima ravnati ter da se poglobi v socijalizmu, zato mora čitati vsak borec v socijalističnem proletarskem gibanju tudi socijalistično časopisje._____________________________ Politične vesti. 4- Volilni shod v Mestnem domu, ki se je vršil v soboto zvečer na povabilo ljubljanske kraj. organizacije JSDS., je bil ob oblini udeležbi v vsakem oziru jako zanimiv. Po obzirnem referatu sodr. Kocmurja se je oglasil k besedi komunist Vladimir Fabijančič. Predsednik mu ni hotel dati takoj besede, ker so bili določeni za govornike še drugi kandidati. Kljub zagotovilu, da bo dobil besedo pozneje, pa je Fabijančič začel govoriti in je s tem prelomil naj-navadnejši takt in parlamentarno načelo. vsled česar se je predsedstvo odstranilo s tribune. Dočim je sodr. Kocmur govoril jako stvarno, si Fabijančič ni mogel kaj, da ne bi obr-niziral predgovornika in socijalno-demokratično stranko, ki je po njegovem mnenju kriva, da Jugoslavija Še ni sovjetska republika. H kon- cu je govornik na uprav prostaški način izrekel sumnjo. da obstoji med JDS in JSDS nekak dogovor. Pozvan. nai kot vodja ekstremnih re-volucijonarjev svojo trditev tudi dokaže, je bivši prostovoljec junaško molčal, Ker ni mogel iz zagate, se je skliceval na to, da se JSDS ni hotela pridružiti neki deputaciji. ki naj bi šla zahtevat od deželnega predsednika, da naj se čas volitve raztegne od 7. zjutraj do 7. zvečer. V svojem odgovoru je sodr. Kocmur pojasnil, da je bil v petek pri njemu odposlanec klerikalne stranke z vabilom, da naj organizacija pošlje svojega zastopnika v deputacijo. o kateri je govoril Fabijančič. V deputaciji so bili klerikalci, komunisti in narodni soci-jalisti. Socijalno-demokratična stranka je že v pondeljek storila to, na kar se je spomnil komunisitčno-kler-aklno-narodnosocijalni blok šele v petek. Tisti čas, ko so socijaliste vabili v to čudno družbo so se že tiskali plakati, ki naznanjajo delavcem, da imajo pravico iti na volišče, ne da ima delodajalec pravico mu krajšati plačo. Da komunisti niso imeli namena. utrditi na shodu delavsko solidarnost. je najboljši dokaz to, da je Fabijančič pozval, ko je nehal, svoje pristaše, naj zapuste shod, kar se mu je pa le deloma posrečilo. Ko je govoril še sodr. Golouh, je predsednik sodr. Celešnik zaključil dobro uspeli shod. + Izstop Iz radikalne stranke. Včeraj Je dr. Momčilo Ivanič defiiitivno izstopil iz radikalnega kluba. Dr. Ivanič le Protičev pristaš. + Reakcija na Rumunskem. Rumunska vlada je v mestu Bukareštu prepovedala praznovanje prvega maja. + Demokratična diplomacija. Kakor javlja Iz Pariza Ust »Flgaro« na »Ouai d’ OrsayJu« nf ničesar znanega o pogajanjih glede zveze med Francijo, Češkoslovaško in Jugoslavijo. V oficljeinih in parlamentarnih belgrajskih krogih se le namreč razširja vest, da se je pri zadnjih pogajanjih med Pašičem ter francoskim In češkoslovaškim poslanikom izdelala podlaga za pogodbo, katere glavni namen je, da se prepreči združenje Avstrije in Nemčije in onemogoči povratek Habsbužanov. Zveza bi se dopolnila s trgovinskimi pogodbami. — Mi smo po prevratu pričakovali, da bodo o usodi narodov odločevali narodi sami. Danes odločujejo o naSI usodi K os podle diplomati in generali še mnogo bolj nego v najhujših avstrijskih časih. + Ženska volilna pravica na Grškem. Komisija za revizijo ustave je danes z veliko večino sprejela načelo za žensko volilno pravico. 4- Beg. Iz Washingtona javljajo: Tajnik mednarodne svetovne delavske zveze je utekel iz ječe in pobegnil v Rusijo. Začasno se nahaja v Moskvi. + Komunistična stavka na Slovaškem ponehuj©. + Mednarodni kongres prevoznih delavcev se le otvorM te dni v Ženevi. Udeležiti sc. se ga zastopniki enajst evropskih držav. Kongres se je med drugim izjavil proti barbarskemu uničenju strojev In drugih potrebščin za proizvajanje, kakor ga prakticirajo zavezniki v »premaganih« državah. -h Mednarodna konferenca transportnih delavcev je v petek po daljši debati med nemškimi In francoskimi delegati sprejela resolucijo, kjer se zveza poživijo, naij dela z vsemi močmi na to, da se uvede avtomatična priprava za priklapljanje železniških voz »Bolrauts«. O vprašanju prispevkov v zvezi z valuto se le razvfia živahna debata. Na predlog češkoslovaške delegacije se je proti francoskim glasovom sprejel izpreminjevalni predlog, naj se pri plačevanju prispevkov ozira na stanje valute v posameznih državah. Nadalje ie bila sprejeta druga resolucija glede obrambe osemurnega delavnika, glede dosedanjih plač in giede odprave nadur. + Angleški pristaniški delavci so se s podjetniki zedinili glede znižanja tedenske plače za 3 šilinge. Nadaljno znižanje se iz- vrši čez nekaj časa. Tako poroča vsaj »Reuter«, ki je seveda vladna brzojavna agencija in ima za sedaj korist od tega, če svoja poročila po svoje zavije — radi rudarske stavke. Za občinske volitve v Liublfani so posameznim voliščem odkazane spodaj navedene ulice. Opozarja pa se na sledeče: Voliici, ki so bili vpisani v imenik za ustavotvorno skupščino, volijo sedaj ravno v istem okraju In lokalu. _ Voliiec, ki je bil vpisan v volilnem Imeniku za volitev v ustavotvorno skupščino, torej ne sme iskati sojega volišča po sedanjem bivališču, temveč je tudi za te volitve merodajna ulica in hišna številka, kjer je voliiec stanoval koncem maja oziroma začetkom junija 1920, ker se vrše sedanje volitve v občinski odbor na podlagi volilnih Imenikov, ki so bili sestavljeni lanskega leta za volitev v ustavotvorno skupščino na podlagi stanovanjskih Izkazov volilcev za maj in junij 1920. V «)> I. volišče, rt- Mestni dom. Ambrožev trg. Barvarska steza. Ciril Me-ulica. Cesta na KoJeF^g, E'e'arn- Pot v Rožno dolino. Prešernova ulica (h. št. 3, 57, 9, 11). Simon Gregorčičeva ulica. Soteska. Šelenburgova ulica. Šubičeva utica. Večna pot. Vegova ulica (h. št. 2, 4, 6, 8). Wo!fova ulica. Zadružna ulica. Zagata, VIL volišče — L državna gimnazija. Aleksandrova cesta (desna stran). Cesta na Gorenjsko železnico. Dunajska cesta. Gajeva ulica. Gledališka ulica (h. št. 7 in 10). Gosposvetska cesta. Hranilnična cesta. Janez Trdinova ulica. Kodizejska ulica. Krsnikova ulica. Tomanova ulica. Vodo- vodna cesta (h. št. gradom. 24., 26., 28.). Za Beži- todova ska ulica. Domobransty|-ffi4a. Kapiteljsi . ulica. Kopitarjeva ulica. Krekov tj«. Lln-garjeva ulica. Lončarska .steza. Mesarska ulica. Na stolbi. Ozka ulica. Pogačarjev trg. ^ Poljanska cesta. Poljanski nasip. Pred škofijo. Semeniška ulica. Streliška uHca. Stritarjeva ulica. Strossmayerje’ a ulico. Strmi pot Šolski drevored. Študentovska ulic«. Ulica stare pravde. Vodnikov trg. Vojvode Mišiča cesta. Valentin Zarnikova ulica.. Zrinjskega cesta. Zivinozdravniška ulica. H. In IH. volišče — Sv. Jakobska dekl.šola. in sicer: stranke s črko A do N — II. volišče, stranke s črko O do Ž — III. volišče: Cankarjevo nabrežje. Grajska planota. Grubarjevo nabrežje. Hrenova ulica. Karlovška cesta. Ključavničarska ulica. Krojaška ulica. Merosodna ulica. Mestni trg. Na prulah. Osojna pot in steza. Pod Trančo. Pred Prulami. Privoz. Reber. Ribja ulica. Rožna ulica. Sodarska steza. Sredina. Stari trg. Sv. Florijana ulica. Sv. Jakoba nabrežje. Sv. Jakoba trg. Tesarska ulica. Trubarjeva ulica. Ulica na grad. Vodna steza. Vožar-skl pot. Za Gradom. Zatiška ulica. Zvezda rska ulica. Zvonarska ulica. Žabjek. IV. volišče — šola na Coizovem grabnu. Cerkvena ulica. Cesta dveh cesarjev Cesta na Loko. Cesta v mestni log. Cerkve na ulica. Emonska cesta. Gradaška ulica. Jeranova ulica. Karurtova ulica. Kladezna ulica. Kolizejska ulica. Konjušna ulica. Ko-pollška ulica. Krakovski nasip. Krakovska ulica. Mala čolnarska ulica. Na mirju. Na Mivki. Opekarska cesta. Pot na Pasji brod. Pot na Rakovo jelšo. Pred konjušnico. Pri brvi Razpotna ulica. Rečna ulica Stranska pot, Trnovski pristan. Trnovska ulica, Veii-ka čolnarska ulica. Veliki štradon. Vogelna ulica. Vrtna ulica. Zelena pot. ZeAjarska ulica. V. volišče. — Državna obrtna šola. Aškerčeva cesta. Breg. Čevljarska ulica. Dvorni trg. Glinška ulica. Gorupova ulica. Gosposka ulica. Gradišče (h. št. 14, 15, 17). Igriška ulica (h. št. 11). Jurčičev trg. Kri-ževniška ulica. Lepi pot. Marmontova ulica. Na bičevju. Pred Igriščem. Rimska cesta. Salendrova ulica. Tobačna ulica. Tržaška cesta. Turjaški trg. Valvazorjev trg. Vegova ulica (h. št. 10 in 12). Vrtača (h. št, 3). Zidovska steza. Zidovska ulica, VI. volišče — državna realka. Aleksandrova cesta (leva stran). Beethovnova ulica (brez h. št. 15). Bleiweisova cesta. Cesta na Rožnik. Erjavčeva cesta. Gledališka ulica (brez h. št. 7 in 10). Gledališka stolba. Gradišče. Hilšerjeva ulica. Igriška ulica, Knafljeva ulica, Kongresni trg, Levstikova ulica. Marijin trg (h. št. 1, 2, 3). Muzejski trg. Nunska ulica. Pod Turnom. VIII. volišče — justična palača: Cesta na južno železnico. Cigaletova ulica. Dalmatinova ulica. Dovozna cesta. Frančiškanska ulica. Kolodvorska ulica. Kralja Petra trg. Linhartova ulica (do h. št. 30.). Manjin trg. Miklošičeva cesta. Obrežna steza. Pokopališka ulica (do h. št. 19). Rraliakova ulica. Prečna ulica. Prešernova ulica (desna stran). Slomškova ulica (do RešiieVe ceste). Sodna ulica. Sv. Petra cesta (do b. k. 34). Sv. Petra nasip (do hišne št. 36). Hf ■ 'VC IX. In X. volišče in sicer: •: IX. volišče — žensko učiteljišče — stranke 'l'w' q »i s črko A—L. X. volišče — šola na Ledial — stranke s ;jj črko M—Z: Čopova ulica. Hrvatski trg. Ilirska ulica. Komenskega ulica. Kotnikova ulica. Metelkova ulica. Na Friškovcu. Pokopališka ulica (od h. št. 19 dalje). Prisojna ulica. Resljeva cesta. Slomškova ulica. Stanko Vrazov trg. Sv. Petra cesta (od h. št. 36 dalje). Sv. Petra nasip (od h. št. 37 dalje). Škofja ulica. Tabor. Usnjarska ulica. Vidovdanska cesta. Vojaška ulica. Vrhovčeva ulica. Župnijska ulica. XI. volišče — mestna ubožnica: Ahacljeva cesta. Barake pri Kolinski tovarni. Bohoričeva ulica. Cegnarjeva ulica. Holzapflova ulica. Japljeva ulica. Jenkova jilica. Korytkova ulica. Na Zavrteh. Poljska cesto. Ravnikarjevo ulica. Stara pot. Sv. Martina cesta. Vodmatski trg. Zalokarjeva ulica. Zaloška cesta. XII. volišče — vojaško strelišče: Crna vas. Oaljevica. Dolenjska cesta. Havptmanca. Hradeckega vas. Ilovica. Ižanska cesta. Orlova ulica. Rakovniška ulica. XUL ln XIV. volišče — šola v Spodnji Šiški — in sicer: XIII. volišče — stranke s črko A—L: XIV. volišče — stranke s črko M—Z: Celovška cesta. Dolinska steza. Drenikov vrh. Frankopanska cesta. Gasilska cesta. Jernejeva cesta. Kamniška ulica. Kav-škova ulica. Kmetijska ulica. Knezova ulica. Kolodvorska ulica. Koslerjeva cesta. Lepodvorska ulica. Maurerjeva ulica. Nova ulica. Planinska cesta. Poljska cesta Savska ulica. Slovenska cesta. Šolska ulica. Štajerčev grič. Tržna ulica. Vodovodna cesta. Vodnikova cesta, Zeleniška ulica. Zi-bertova ulica. Gostovanje Fregolina. Slavni svetovni umetnik in transformist je došel v našo zemljo iz Carigrada in Grške. Kakor se nam javlja, je gostovanje njegovo v vsej državi po vseh večjih mestih uspelo z jako lepim uspehom. Prvo gostovanje v sredo dne 27. t. m. Predprodaja vstopnic v trafiki Zalke Sever v Šeleuburgovi ulici 1. Dr »n a vesti. IVAN HLEBŠ. Po daljšem bolehanju je nepričakovano preminul v soboto v Ljubljani uradnik okrajne bolniške blagajne sodrug Ivan Hlcbš. Pokojnika je poznala vsa delavska javnost, zlasti kovinarji, kot marljivega tn vestnega sodelavca. Hlebš ie soustanovitelj kovinarske organizacije in je vodil do nedavna blagajniške posle tega društva. Lahko rečemo, da je malo tako resnih in točnih delavcev v delavskem gibanju kakor je bil Hlebš. Pogrešali ga bodo kovinarji in druge organizacije ter prijatelji in sodrugi vobče. ki so ga poznali ali iskali sveta in pomoči pri njem. Hlebš je bil po poklicu mehanik. Umrl je v rani moški dobi Naj počiva mirno in blag bodi spomin so-drugu in prijatelju! * Reklamacija članka v »Napreju« št. S6 z dne 18. aprila 1921 o prodaji stekla. Poročilo o prodaji stekla iz steklarne Zagori© je sigurno poročal kak nestrokovnjak. Zato hočemo podati tukaj pojasnilo: En šok stekla najnavadnejše vrste proda podjetnik po 192.50 K, ne pa po 165 K. Kvalificiranemu steklarju plača od tiste vrste stekla 7.77 kron za šok, kateri znesek si morata dva razdeliti in plačati vajenca. Izdatki podjetnika znašajo pri enem šoku stekla: Materija! 70--30 K, topilničar (Schmelzer) 0.20 kron, kurjači 0.20 K, vezalke 0.60 K, druge delavne moči 0.20 K, steklar 7.77 K. Torej skupni izdatki 80—90 K pri šoku. čisti dobiček v pol uri dela 102 do 110 K. Ali bi se ne mogel zadovoljiti s 100 K dobička in nam zbeganim trpinom odstopiti še 4 krone, javnost preglej in presodi to dvoje stransko izkoriščanje nenasltnežev. — Zagorski steklarji. Dolenjske Toplice za invalide. S 1. majem prične invalidska uprava z brezplačnim zdravljenjem invalidov v Dolenjskih Toplicah. Oni ivalidi, ki se žele zdraviti v teli toplicah, naj pošljejo svoje prošnje naikasneje do 20. maja invalidskemu oddelku poverjeništva za socialno skrb (Št. Peterska vojašnica.) Prošnje moram biti opremljene z izvidom o nadpregledu iu zdravniškim izpričevalom okrajnega ali okrožnega zdravnika, kjer se potrjuje, da Je prosilec res potreben zdravljenja v Dolenjskih Toplicah in da je bolezen dejansko v vzročni zvezi z njegovo invaliditeto. — Prošnje, ki ne bodo v tem smislu opremljene, se ne bodo upoštevale. Zdravljen.'© bo trajalo povprečno za vsakega invalida 3 do 6 tednov Onim invalidom, ki so že letos vložili prošnje za sprejem v Dolenjske Toplice, ni treba istih ponoviti. Stanovanjsko vprašanje in državni uradniki. Prejeli smo: Državni uradniki brezstrešniki! Da se nam godi krivica, in smo vsled tega nad vse ogorčeni, n! treba več poudarjati. Saj bi nam to tudi nič no pomagalo, ker bi nas nikdo ne slišal. Beračenja smo sedaj do grla siti. Ne pričakujemo več odpomoči od druge strani. Naša lastna moč je sedaj do skrajnosti napeta in nam da dosti eneržije, da napravimo sami konec stanovanjske bede. Začnemo takoj gromaditi stavbeno kamenje za temelj naše strehe, brez katere ne moremo in nočemo več živeti. Vsak naj javi višino zneska, katerega bi mogel prispevati enkratno ali (če to ne bi bilo mogoče) mesečno. Tudi vsi drugi, ki hočejo pomagati, naj se javijo na naslov: Inž. Matevž Kolarič, stavbeni svetnik. Poštno in brzojavno ravnateljstvo (tehnični oddelek). Obrtni oddelek mestnega magistrata bo v torek 26. t. m .za stranke zaprt, keC bo uradništvo zaposleno pri volilnih komisijah in se bo dan vporabt! za snaženje uradnih prostorov. Tesarska in kleparska dela so razpisana z razglasom štev. 1291. v 38. številk! Uradnega lista pri stikalnici elektrarne v Bisnislav Nušič: Rejenček. Preložil Cvetko Golar. (Dalie.) Nato izgine Ognjena Marija, zbudim se in bil sem ves znojen, ali veste. tako znojen, kot da sem govoril s samim svetim Petrom ali z rektorjem bogoslovja. »Veste, te skrivnosti ne povem nikomur, in to ne zavoljo sebe, temveč da ne bi osramotil Ognjene Marije. Ko drugi dan zvečer zopet ležem in zaspim, kar se ml v sanjah zopet prikaže Ognjena Marija, pa ravno tako oblečena. Začnem zopet V stihih: »Kaj je tebi Ognjena Marija, da ti mene na slabo pot zavajaš?« »Nikar se ne huduj Tomo,« mi odgovori Ognjjena Marija — »ltego Blušaj, kaj ti povem: »Pojdi med Igralce!« »Ali kako bi to men! pristojalo?.« izprašam Ognjeno Mariiou »Ti kar pojdi, meni na ljubav,« odgovori Ognjena Marija in sef ml tako hudomušno nasmeje in me vščipne za lica. da nisem vedel, kaj naj storim od sramote. Zažugam ji, da jo bom drugi dan zatožil rektorju bogoslovja. Na to se sladko nasmeje in mi reče: »Tomo, Tomo, poglej me malo bolj!« Ko jo natančneje pogledam, imam kaj videti: »To ni bila Ognjena Marija. nego igralka Lenka, tista, ki igra vse diavolske vloge in ki se zna tako satanski nasmejati. Zdaj vidite, stvar je dobila čisto drugo lice. Prosil sem Boga, naj ml odpusti, ker sem mislil, da je prišla k meni Ognjena Marija, a to sem mislil zato, ker sem bil navajen sanjati o samih svetnikih. Drugi dan pa srečam igralko Leuko, ravno tako oblečeno kakor Ognjena Matija. In zdaj mislim, mogoče je to božja naredba, Lenka se ml nasmeje, ali j tako ljubko, kot bt mi hotela reči:. »Ne bodi neumen Tomo, temveč pojdi med igralce-« Gledališko društvo je kmalu odšlo iz našega mesta, ali meni se je vsako noč sanjalo o Lenki, včasih tudi o rektorju. Navsezadnje je to tako uplivalo nante, da sem bil prepričan, da me je Sveti Duh razsvetlil. da je to naredba božja in tako sem sklenil... Napisal sem_ pismo ravnatelju onega gledališča, ki mi je, kot vidite, povoljno odgovoril.« Bogoslovec Toma utihne in poboža Nedeljka, ki mu je ležal neskrbno v naročju in mu gledal naravnost v oči, kot da tudi on poslusa Tomovo pripovedovanje. Gospodična Elza, ki je z največjo pozornostjo poslušala Tomo, se hudomušno nasmehne — tako kakor Ognjena Marija — in pristavi, ko je končal Tomo svoje pripovedovanje: »Zdaj razumem, gospod Tomo, zdaj razumem.« »Prosim, kaj razumete?« vpraša , Tomo preplašen. - »Razumem božjo naredbo; vi ste se zaljubili v igralko Lenko.« »Kdo, jaz?« vpraša Tomo in zardi do ušes, ker niti sam ni verjel tega. »Le priznajte 1« »Ali tega nikakor ne morem priznati, »ko pa ni res,« se začne odločno braniti bogoslovec Tomo, ki se mu je Še-le zdaj razjasnila ta strašna istina. »E. glejte.« nadaljuje Elza hudomušno, »vi že zardite, ako omenim le njeno ime.« »Čigavo line, prosim vas?« »I. Lenkino, ne pa Ognjene Marije.« »Ne vem,« nadaljuje Toma v zadregi in bi skoraj izpustil NedelJKa iz naročja. . »Poslušajte, priznajte mi, pa bom zvečer povedala vse gospodični Lenki ker moram tudi jaz prenočiti v tem mestu. Priznajte mi!« »Ne vem, kaj naj vam priznam; morem reči. da io ljubim, alt ču- tim. nekaj čutim, čutim neko čuvstvo in to čuvstvo me muči. mi gre po vsem telesu, to Čuvstvo čutim v srcu, v duši, v žilah, v prsih, to ču^ tim v rokah...« In tu Toma pretrga pripovedovanje, ker začuti v resnici nekaj v rokah, ali to nekaj ni bilo Tomovo, nego Nedeljkovo čuvstvo. ki se je pa nekoliko razlikovalo od Tomovega. Gospodična Elza se namrdne, kočijaž začne psovati, * ,k°Č° ,yec Toma napravi tako žaiostuo lice, gledaje včasih v svojo pest, včasih pa na bele piketske hlače, ki so bile zdaj podobne generalštabnl karti z vsemi zalivi, lukami, otoki iu polotoki. Morali so ustaviti voz, da prevl-. jejo Nedeljka in zbrišejo Tomov blagoslov. Z umirjenimi čuvstvi sedejo nazaj na voz iu krenejo dalje ln kmalu nato jc voz priropotal na lca-menit tlak in zadrdral skozi živo sejmišče, dokler se ni ustavil prod krčmo uri »Zlatem lovu«. ®alie prlh' Schicht Društvo nameščencev bolniške blagajne za Slovenijo naznanja žalostno vest, da je njega član Ivan Hlebš v soboto, dne 23. t. m., po daljši bolezni preminul. Pogreb bo danes v ponedeljek, 25. t. m. ob V2 6. popoldne iz hiše žalosti, Gajeva ulica 2, na pokopališče. Blag spomin dragemu tovarišu l V Ljubljani, 25. aprila 1921. Osrednje društvo kovinarjev za Slovenijo naznanja žalostno vest, da je njega soustanovitelj tovariš Ivan Hlebš preminul v soboto, dne 23. t. m., po daljši bolezni. Pogreb dragega tovariša bo danes, 25. t. m., ob pol 6. popoldne iz hiše žalosti, Gajeva ulica 2, na pokopališče. Počivaj v mirul V Ljubljani, 25, aprila 1921. okrajno glavarstvo pa ga je na obeh črtalo. Gospodje pa niso bili v zadregi Takoj so najeli »puto« da jim je v Bistrici vlovi-la novega kandidata. Takih in enakih zgodb je seveda še dosti počasi pridejo vse na vrsto. Četrta kandidatna listina Je JSDS, kl edina kandidira pod svojim pravim naslovom, ki edina jamči za resnično zdravo občinsko - komunalno gospodarstvo. Nosilec liste je sodrug Henrik Sioj, kovinar in posestnik v Tržiču, ki je že do sedaj edin! vedno in neustrašeno zastopal v občinskem odboru koristi delavstva in vseh zatiranih, mož, ki ga spoštujejo vsi pristaši in nasprotniki. Sodrug urednik! Tržiški župan Ahačič in drugi odborniki trde, da so odgovorili na zadnjič stavljena vprašanja >b-širno in temeljito v časopisu za narodno gospodarstvo »Ribniške oblance«. Gotovo ste brali dotično številko, zato Vas prosim, da nam priobčite omenjeni članek v »Na-preju«, kajti nam ni prišla v rake, ker smo daleč y hribih in nam je voda vzela že vse mostove. Prosim, odgovorite na koncu članka z da ali pa ne. — Ne. Protestni shod proti stanovanjuskemu uradu v CeUu. Na dan 20. t. m. je sklicala JSDS protestni shod proti stanovanjski bedi v Celju, na katerega je bila vabljena tudi NSS. Udeležba shoda je bila vzdic temu, da se je shod sklical še le isti dan, ogromna. Od naše stranke sta govorila ss. Koren in Lekošek, za NSS pa g. Žabkar. Govorniki so vsi energično protestirali proti postopanju stanovanjske komisije, zlasti od tedaj, ko najemniki nimajo v komisiji nobenega zastopnika. Povod protestu pa je dal najnovejši stanovanjski škandal, da se je iz mestne hiše v Vrvarski ulici deiožiralo 8 strank, katere so se vse nastanile po raznih neprimernih stanovanjih. V to hišo, ki ima 21 sob in 7 kuhinj, se je naselil pa policijski urad. Burno odobravanje Je prekinilo poročevalce, kar značl, da so govorili vsi govorniki iz duše trpečega in Izmučenega proletarijata. Da imajo na vodilnih mestih se nahajajoča gospoda slabo vest, je razvidno iz tega da je vladni zastopnik pred začetkom shoda s. Korenu strogo prepovedal kritizirati vlado in policijo, in da :e »Nova Doba« pred shodom pisala, da se bo na shodu govorilo proti »Narodni policiji« in celo proti narodni državi, ter agitiralo za predstojoče občinske volitve, kar so pa govorniki rxlločno zanikali. — Po shodu se sprejela resolucija, v kateri se protestira proti nepopolnemu stanovanjskemu uradu ter se mu izrekla nezaupnica, naglašujač obenem proti nasilnemu izpraznenju občinskih hiš v svrho preuredbe istih v policijske prostore in areste. Stanovanjska raize-rija je brez takih odredb že sama na sebi dovolj velika, imamo že mesec dni več strank, katere so sicer v mesto pristojne, katere so pa bile deloma sodnijsko in deloma po stanovanjskem uradu del ri.L-ane, so pa še danes brez strehe. Cela vrsta delavskih rodbin čaka na stanovanje že leta in sedaj se hoče še na tako nečuvenj način mizerijo povečati. Kje ste odgovorni organi za tako delovanje? Če je za sedanjo nmogobrojno policijsko posadko v Celju res potreba prostorov, naj državna policija ne okupira mestnih stanovanjskih hiš, ampak naj se zgradi primerne hiše, odnosno barake! Dalje se je protestiralo tudi proti navijanju najemnin, ter zahtevalo, da pride zastopnik deželne vlade odposlanec socialnega skrbstva v Celje, da preštudirajo na licu mesta zaslišavši politične in strokovne stranke, kakor tudi posamezne skupine preganjanih strank v svrho nadaljnih korakov za odpravo stanovanjske bede v Celju. Ptuj. (K občinskim volitvam.) Demokratska stranka se tako strašno boji občinskih volitev in že teden za tednom razlaga v svojem listu meščanom o nevarnosti za mestno gospodarstvo, češ kako neizogibna je propast, če večina občanov potegne s socijalisti. Seveda bi bilo po mnenju »Ptujskega lista« vzrok temu nenlškutarstvo, toda tega pa ti ljudje ne vidijo, kako se ravno prejšnji največji »heilerjl« skrivajo za narodnimi strankami. Nadalje pravijo, češ da bo prva skrb socijalitičnega odbora, da se preskrbi županu ministrska plača in vsem odbornikom dnevnice, pri vsem tem pa se omenja, da je JDS edina stranka, ki resno gleda na gospodarstvo, pardon, za svoje žepe — in da se nikakor ne boji kontrole od strani socijalistov. Toda to je ravno tista točka: kontrole se bojite pri tako zanemarjenem gospodarstvu! Seveda je še sedaj kriv teh slabih razmer Ornik; akti Izginjajo; to pa je res čudno fai baš sedaj! Ali niso znabiti za tem drugi Orniki, ki ravno tako znajo kakor prejšnji? Na prvih mestih kandidatne liste ptujsko JDS sami Pravo ,,Schichiovo milo" znamka »jelen* nori poleg doječo varstveno znamko. Pazite pri nakupovanju na njo. In ne dajle tl vtilifi cenejših pralnih sredstev, kt »o Schlcht-ovemu milu samo na videz podobna. Zastopstvo *a Slovenijo ima tvrdka /. Globočnik in drug V L/ubljmi, Žirovnici. Ker se dosedaj še ni zglasil noben ponudnik m Vam je gotovo na tem, da obvestite o ponudbi obravnavi svoje naročnike. Vas prosim, da izvolite čimpreje v svojem cenjenem listu priobčiti kratko notico ter opozoriti v njej, da daje potrebna pojasnila odd. IV. b gradbene direkcije šu gradbeno vodstvo v Žirovnici ter da se Ponudna obravnava vrši dne 25. t. m. ob 11, url pri gradbeni direkciji v Ljubljani. Naša bojna mornarica. Javljajo, da st/ že dva naša rušilca v Kotoru popolnoma opremljena in se nahajata pod paro, tako, da zamoreU vsak čas odpluti. — Zdi se nam pa, da ie med nami več korajže kot sredstev. Iz Slr©k» ©Fganimcšle. Stavkg steklarjev. Posestniki steklaren v Zagorju in Hrastniku so vsled svoje trme in nedostopnosti za pravičen In miren sporazum pognali v soboto vse steklarsko delavstvo v stavko. Steklarje opozarjamo, da naj vsled tega ne potujejo v Zagorje in Hrastnik iskat dela. ŠCuiturni vestnik. Koncerta pevskega društva »IHahoj« iz Prage se vršita definitivno v petek 13. maja v .Mariboru v Gotzovi dvorani; v soboto 14. maja pa v Ljubljani v Unionski dvorani. Spored bo v obeh mestih različen. Obsegal bo reprezentativne krasne vokalne skladbe iz klasične in moderne češke glasbene literature. Izšla je 17. številka »Športa« in prinaša sledečo vsebino: Konjski spori v Jugoslavija, Prireditve »Športne zveze« v Ljubljani, Petindvajset let olimpijskih iger, Pregled VII. olimpijade v Anverzu in pregled športnega gibanja po svetu. List prinaša rasne sl,ke Iz nogometa in konjskega spor-,V naročnini 55 K četrt letno. ('nr ŠteV' Prinaša med drugim: VI. Corovrč: Politička stranka u Srbiji. _ Fr. 6 os‘p PHsudski, prezident poljske republike. — Listek: Iv. Kavčnik: Prokupije. — Pregled. Centralizacija v šolstvu. V prosvetnem ministrstvu je podpisan pravilnik o tiska-nju učnih knjig za srednje in ljudske šole. — Ce bo to dobro za šolstvo v Sloveniji, ie dvomljivo. Dopisi. Irdo je šlo za kandidate na Viču! JDS se je trudila na vse mogoče načine, da b Postavila za občinski svet take ljudi, da b se za naprej obdržala županski stolček. \ ta namen se je prekrstila v »Gospodarsk; stranko«, zraven tega je pa postavila zj kandidate cele družine, n. pr.: sedamjeg: župana Kneza z dvema sinovoma, ter starega krščanskega socialca S. Lojka s trem sinovi — SLS se tudi ni dosti boljše godilo: tudi ta ni mogla kandidatov postaviti ne da bi bila po dva iz enega rodu kaudi-dirala; tako n. pr. kandidirata dva brat. Vovk. Komonisti seveda tudj niso izostali so tudi brat brata postavljali za kandidate n. pr.: Gale Galeta in Krže Kržeta Mi mo. remo samo obžalovati, da so ravno te stranke nasprotovale ženski volilni nrav d ka*h kako bi bilo pač danes lepo, ko bi tu-dihnem sestre lahko postavili za kandi- . pole2 SVOph možev in bratov! ~V|. can. Iz Iržiča. Volilni boj za občino je v Po-lnun teku. Imeli bomo štiri volilne Skrinjice. Potemtakem so tudi štiri kandidatne listine. Prva je vložila svojo listino JDS pod naslovom »Gospodarske stranke«. Nosilec liste je hotelir Lončar. Druga in tretja skrinjica odpadeta na SLS, ki kandidira pod Imenov obrtniške in delavske stranke, torej tudi ne pod staro firmo, ki več ne vleče. Nosilca list sta trgovec Puch in delavec Vidic. Na nobeni listi pa ni niti župnika, niti kaplana, niti učitelja Vidra. To je Posledica razkola, kot smo zadnjič poročali. Možje so se »potegnili« nazaj in prepuščajo bojišče bojevnikom, ki so jim zrasli čez glavo. O sestavljanju kandidatnih list bomo pozneje priobčili lahko cele humoristične romane, kajti težlcoče so bile neverjetno velike. Gospodje Papov, Demšar in drugi so letali okrog cele noči, vabili, »bolcali«, sladkali, dokler niso vjeli 24 kalinov na cukraste limanice. Rabili s a najrazličnejše pretveze, da so dobili ljudi sa svoje sebične namene. Na protest proti krivičnim davkom so vjeli celo zavednega sodruga Dacarja, kJ so mu ponudili golo polo papirja v podpis, češ, za davke gre. Na besedo je veroval, podpisal. A bila je kandidatna listina. B11 ,e tudj na ^ llstl. dktorji-advokati in veleposestniki, ki poznajo — kakor pravi »Pt. list« — razmere najboljše in občani naj jim le zaupajo svoje glasove! Ironija, kaj ne! V številki 16. se njihov list približuje celo ptujskim Nemcem, češ, da so sicer za enkrat izključeni pri volitvah, toda interesenti bi morali indirektno pomagati demokratom na tako za-željene stolčke in vplivati pri znancih in prijateljih. Poudarjajo seveda zasebno last, in se razjezijo celo nad svojimi podrepniki — zizibambuli, ker baje tudi nočejo priznati zasebne lasti. Svetujejo obrtnikom — socialistom, češ, naj se streznejo in pokažejo hrbet socijalizmu, da spoznanje in kes ne pride prepozno. Pa bo ravno narobe! Kljub vašemu blatenju socijalno demokratične stranke! In to vam že danes rečemo, da bomo skušalj stvar smatrati zelo resnim v občinskih volitvah. nuj. *uui rasizem jim prav priue. »Ptujski list« piše, da je prebivalstvo v Capui (Italija) in Rimu pregnalo socialistično občinsko zastgajteg mestne hiše (To delajo fašisti* mHpimiva lstvo! Op. dop.) Pravi nadalje, da se Je menda že ni-veltčalo socialistlčn. gospodarstva in vpraša Ptujčane, ali hhčejb res poslati socialiste v mestno bišo? Odgovor mu damo mi: Ptujčani l>£A.o.jjoslalL,v mestno hišo socialne demokrate, t«te' bo pa kričal: 2lvljo fašizem! iria&C številki P. L. je Tone napravil zopef-^ftapako. Piše, da so se po kmetskih pristaši raznih kmetskih strmfl£ ’ združili v boju proti socialcem. — Pj»Pjoil »oralo biti pisano, da so se zdru-4»lo ppotfrilemokratom! Ah, Tone, Tone, kaki).ga lomiš! Stmlšče pri Ptuju. V »Jutru« z dne 7. aprila piše neki A. B. (Anton Baban), dia se je udeležil veselice, k! jo je priredila »Svoboda« v Stmišču na velikonočni ponedeljek ter se huduje, češ, da se mu ie zdelo, da je zašel v Berlin. Pravi, da so mu reditelji rekli, da se mora govoriti nemško, ker so navzoči večinoma gostje iz Maribora. Pokazal se Je tudi korajžnega in zagrozil, da bodo drugič »oni« obračunali pri naših prireditvah. Ker se ni podpisal s polnim imenom nimamo čast poznati tega Junaka, zato ga poživljamo, naj ponovi zgornjo trditev s polnim podpisom. Kar se pa tiče železne metle, radi katere kliče okrajnemu glavarju, da mu «oni« preskrbijo drugo, če svojo porabi, mu povemo, da ga v slučaju, da bo tako korajžen, sprejmemo — z mokro cunjo! Au, biks! Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani naznanja, da je umrl v soboto, dne 23. t. m., zvečer njen uradnik in bivši dolgoletni odbornik in podpredsednik, gospod Ivan Hlebš Prosi se vse, ki so pokojnika poznali, da mu ohranijo kot marljivemu delavcu in zvestemu tovarišu blag spomin. Bodi vrlemu možu zemljica lahka. N. v m. p.! V Ljubljani, dne 24. aprila 1921. Nadzorstvo. Načelstvo. Stev. 92. Oglas. Direkcija plena ima pri svojem odseku v Vel. Bečke-reku 18 tovornih avtomobilov v dobrem stanju; istotako ima dva EukSUZGta a¥" f@fiW©bi8a. Ogledajo se lahko vsak dan pri Pom. odseku v Vel, Bečkereku. Kdor je voljan kupiti te avtomobile, naj posije svojo ponudbo tej direkciji do 21. maja 1.1. do 4. ure popoldne; cigar ponudba bo najugodnejša, se mu bedo isti odsto- j pili. Prvenstvo na nakupu imajo državljani kraljevine SHS in za temi inozemski podanik Iz pisarne Direkcije plena, 18. aprila 1921 it. 7816 Beograd. različne pnevmatike, šivalni stroji in vsakovrstni d e 1 i po nizki c e n i pri BafiJeNu. Ljubljana, Stari trg 28. in se jjololesa, Ela,”: n! stroji itd. v popravo. Mehanična dciavnicn, Karlovška cesta 4. Vabilo na ŠTAMPILJE Spediciiska tvrdka L (jBA VEoJj ANT. ČERNEN LJUBLJANA 5yoRHi t&s ' iUUIOS O p* 8NL ©s D. na RAKEKU oskrbljuje točno, nahilreje vse v spedicijsko stroko spadajoče i posle, tudi ocarmiene. Centrala: ZHGKIiB« Podružnice: ZAGREB: Duga ulica 6. LJUBLJANA: Aleksandrova cesta 1. MARIBOR: Gosposka ulica 7. PECUH: Kraljevska ulica 19. redni občili zbor Stavbene in gostilniške zadruge „D e! a v skl dom“ v Trbovljah44, - - registrovana zadruga z omejenim poroštvom - -ki se vrši v nedeljo, dne 8. maja 1921, ob 4. uri popoldne v prostorih »Delavskega doma“« Dnevni red: j 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Računsko poročilo. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Sklepanje o prebitku. „ ,5. Revizijsko poročilo. • 6. Volitev enega člana v fiaE^fe^o, tri člane v nadzorstvo, ter enega namestnika. :df;'rtr ar i 7. Razni nasveti in želje. 98 o H r Nestsi trg 25. a B ** i * i M !! -Ji „Standard“ laki za vse svrhe, terpentin, amerikanski :: šelak itd. v originalni kakovosti :: se stalno dobiva pri: jlMr. Hranila lato in ten, ftltsietten - Zflmli, glavno skladišče Hatzova ulica 2 5. za Jugoslavijo: Zahtevajte cenik! CZ '■■■ \ r- v“. - ^ reslstrcveRB zscirvga z cmeleno zavezo sprejema hranilne Vlege vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se l?apitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. POSOilfa daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri. = Edini, res delavski denarni zavod. . , . (vpisane zadruga z omejenim poroštveni) asa ■: asa maes sprejema hranilne vloge, ki iil etatiiie po 4°L Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 1038 elanov ter sledeče društvene sklade: Rezervni delež......................K 41.647*42 Društveni sklad.....................K 30.939*43 Blagovni promet za leto 1919 je znašal K 2jB29.207‘94. Clan postane lahko vsak, kdor plača vstopnino K 2‘50 in delež K 40* . Pisarna v Zagorju itev. 99. E Vplačana delniška glavnica K 30,000.000, Slovenska banka Telefon St. 567. — Čekovni račun 12205 LJUBLMNA, Krekov trg štev. 10, nasproti ».Mestnemu domu“. Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. — Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. Priporoča se tvrdka Vetletna garancija. Josip Peteline, .»* ■ RfiBr Petra it. 7, Liubliana, popravila s© sprel©"*®!®* edina tovarniška zaloga Šivalnih strojev v vseh opremah, materija! in izvrSba predvojna, za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse si Vifleltta garancija steme, igte, olje na drobno in debelo. Večletna garancija. ;-- Ugodni plačilni pogoj1- -- ----- £» a I n I S k a glavnica K 50,f8#>W9' Rezerve okroglo K 45,OOO.COO'—. Sprejema vloge na knjižice In tekoči račua proti ugodnemu obratovanju. Ljubljanska kreditna banka Telefon št. 261 In 413. b= Brzojavni naslov: Banka, *■* v Ljubljani. Podruinlce: V Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju In Breiicah. Prodaja srečk razredne loterije. Kupuje in prodaja_vjM3_vr_B_te vrednostnih papirjev, financira ftmrične dobave in dovoljuje — vsakovrstne kredite. — Izdajatelj: Jvan Mlinar. [Tisk »Učiteljske tiskarne S Ljubljani, Odgovorni uredniki. Jak, Vehovec*