224. MIKO. * LjD&lIini. i toreh 3. okfottra 19Z2. Leto LU. Iiha|a vitk dan popolda«, tarcta&fli nodtli* la praulk*. IftssraU t do 9 petit vrst 4 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večjl inseraH petit vrsta 2 D: notice, poslano, izjave, reklame, preklid petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe bese da 75 o. Popust le pri naročillh od 11 objav naprej. — In^eratnl davek posebej. VpraSanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. ITpfrfivnl4t¥O „Slov. Naroda" in ^Narodna tlskarna" Kaaflova ollca 4L 5, prltiićno. - Telefon *t. 304. Df^daUtv« MSlov. «ar*da« Enaflora »Itoa *L i, L sadatropla Telaloa fttev. 34. Dopis« aar«|aaia la podplsa^a in isdoatao franko »ane« ijOP Rolco»laow se nm vraia. "Val Posamexji2 Stevilke: v Jugoslaviji vse dtii po Oln V— v Inozemstvu navadno đ17. je bilo med vojnim! cilji obscžcno tuđi osvobo-jenje narodov izpod turskoga tiran-stva. V sevreski pogodbi je bil kodificiran izgon Turkov in pripuščena je bila samo fiktivna posest Carigrada. AH danes je pretrpana sevrčska pogodba in neki nen-ski list je vzkliknil takoj po zmagovitem Kemalovem pohodu: »Danes Scvres, Jutri Versail-les!«. Stare Gladstonove sanje, da se ima Aziat vrniti iz Evrope v svojo aziatsko pradomovino, so se po svetovni vojni imele nresničiti, toda, kakor kaže, se morda še ne udejstvijo! Jugosloveni smo za mirno rešitev krize, kajti z Rnsijo ne homo Iskali sporov in Kemal paša je po zaeoto-vilih z merodajne strani izjavil. da nima napram Jugoslaviji nikakih a?re5?KT»ih namenov. Treba seveda največfe pnznostl !n svoja tla bo znal Jueosioven 'redno braniti. MALA ANTANTA NI ZASTOPANA V SVETU DRLSTVA NARODOV, — 2eneva, 1. oktobra. (Izv.) Na včerajšnji skupščini Društva narodov so bile izvršene volitve nestalnih članov v odbor. Od 45 oddanih gla-sov je dobila Brazilija 42 glasov, Španska 40, Urugiiav 40, Belgija 36, Švedska 35 in Kitajska 27 glasov. Naša država je pri volitvah dobila le 15 glasov. Mala antanta po tem takem ne bo zastopana v odboru. Sprva so bile precejšnje Šanse, da dobi mala antanta svojega zastop-nika v odbor, toda Kitajska je izjavila, da takoj z nekaterimi drugimi državami izstopi iz Društva narodov, če ne bo izvoljena v odbor. Proti so glasovali vsi angleški dominioni, Anglija, Norveška, Švedska in snmoobsebi umevno države, ki so nasprotne mali antanti. Franclja se je mnogo trudila, da bi dosegla uspe-he za malo nntanto. licka] ualzzlllh paiSr^incs:! fz d2&2fs o razcrulenjii. — ^cdget DrusiUj narocSco. Iz govorov k vpraŠanju o razoro-ženju p .Jaiamo v nastopnem nekoliko značiinojših odstavkov. Lord Robert Cecil je v svojem uvodnom referatu postavu* tezo: Raz-orcžltl se, ali propasti! Iz njegovih iz-vajanj je zvenelo, da kdor hoče mir mora pospeševati razoroženje in zato tieba pripravljati garancijske pogodbe. Največjo pozornost je vzbudil govor De J o u v e n e I a, ki je rekel med drugim: Sprejetje predlogov lorda Ro-berta Cecila pomeni nov uspeh medna-rodne pravne misli. Metode znanosti, industrije in poljedeljstva se pogostoma menjaio in radi tega nam prinašajo na-predek. Zakaj bi se ne izpremenile tuđi metode politike? Ali človeku ni dana po-polnost. Tuđi v politiki moremo napredovati le počasi. Da se vzpostavi mir, je potreba tuđi verovati v mir. Jouve-nel naglaša, da je mednarodni sodni dvor prićetek mednarodnega prava, ni-kakor pa ne njegova izpolnitev. To so-dišče še ni obligatorično in ne razpo-laga z nikakimi kazenskimi odredbami. Narodni so se tekom vojne marsikaj naučili in se postavili na stališče reel-n?h garancij. Danes obstojita dve veliki nevarnosti: ena tiči v neki tajinstveni deželi, ki se pod varstvom te skrivno-sti lahko pripravi za bodoče vojne, druga nevarnost pa je v tem, da jej druga dežela stoji ob strani, ako ne dobimo resničnih garancij. Pogodbe se morajo spoštovat!. Duh spoštovanja posodeb mora v svetu znova vstati. Francija sovraži vojno, kajti ona jo pozablja te-žje kakor kaka druga dežela, ker je čuvarica grobov Anglije. dominijonov, Italije, Belgije in prostovoljcev, ki so skoro iz vseh v Društvu narodov zasto-panih dcžel prihiteli do nje. Iz tega na-rašča zanjo dolžnost do čioveštva, ka-tere ne pozabi. Tekom vojne je bila Francija krilna četa za kulturo, uteleso-vala je pravico in resila mir, boreč se za pogodbe. Sedaj mora priti zamena in Človcštvo mora zaklicati Franciji: Francija, jaz sem tu! Anglcž F i s h e r je povdarjal po-vdarjal potrebo, da gledamo pogumno Z e n e v a, 2S. septembrt, v bodočnost in da stremimo po atmosferi za boljso kulturno uspevanje. Alc© reparacijske^a. vprašanja ne rešijo države same, treba povabiti Društvo narodov, da se bo ž njim pecalo. »Gospo-darskega položaja pa ne morcio dvie-niti samo zavezniki, marveč jo v to svrho potreba ttidJ sodefovania Nemčijft, in zato apeliramo na razumnost nemŠk. poslovneg sveta, da P'jmaga pri re?e-vanju tesa problema. Resitev je nujna. ker problem interesira ves svet, zastril-plja življenje narodov, napravlja razo-roženje nemego^e in Škoduje tuđi var-nosti in trgovstvu Nemčije«. Svoj govor je zaklju^il z pozivom, da naj dokažemo, da svet ne more prenestl no-bene nove vojrs. Potom te propaganda lahko upamc^ da se urcsnlčijo naše le^t sanje. Japonec Haj as hl Je naglašal, (Ja je njegova vlada pripravljena prijek energično v roko razoroženje na kop-nem, o razoroženlu na morju pa se j^ govorilo že v Washingtonu. Belsijoc H y m a n s je izvajal, da stopajo sedaj z visine ideologije v ravnine uresniče-nja. Vsi želimo trajnega in mocucga raf-ru. Da se doseže moralno razoroženjo I treba vpliva na čustva. Da se duhovi razorožijo, v to svrho se mora priti tuđi do problema reparacij fh mednarodnin dolgov, kajti ta problem razburja narode preveo. Resiti se rrtora s taktont. Jako mnoffo je odvisno od tesa, da se viseča politična vprašanja kat naifift-reje do žene jo. LJudem z dobro voljo fn mladini treba novega kažlpota. Potem se snorazuniejo zinagovalc! ?n prema-ganci in to bo največj! dojiodek sve tovne zgodovine. Nadaljni sovomiki so tuđi polagali veliko važnost na moralm razoroženje in na obnovo medscbojnrz:: zaupanja med narodi. Po intenzivnem jkom trit©d«nsV.jui delti je komisija zn finančna vpraš-.n.^ odobrila budget Društva narodov. li'.a-žena volja za štedenj?, katero obvlad1'.-je vso komisijo, ki je pa ^o sploint-.« mnenju nekaterih članov lla prc■lal.tč. izkazuje prihrankov okcli 3^ji\(X)0 irvn-kov. Redni budget ne znaSa seuaj ::i-l Komel Makuczynski: Dva samomorilca. »Seveda. Kaj bi poštenemu Človeku žena? Ste že kdaj videli slikar ja z ženo? Gotovo nikdar. In vxe se slikar po kaki zmoti tuđi oženi, gre takoj že za teden dnl na po5co ali sodišče, kamor je že treba iti. da doseže ločitev. Tako je vedno . . . In vi se hoćete ustreliti radi žene. Ali ni to smešno? Ona vas goljufa, In vi se ji še timikate s poti. Vrzite jo Iz svoje hiše in gotova stvar! . . .« >To ne gre tako, gospod Mrušt.« >Zakaj ne?« »Cerkev tuđi ?;ekaj pomeni.« »Cerkev? Prosim vas, ne spo-mlnjajte mi teg:a imena. Kajti moj stric je zapustil vse cerkvi.« »In skandal?« »Skandal ne pomeni nič. Vcčjl Sknndal bo, če vas bo jutri zjutraj po-vohal tukaj kak pes. Da, vas, to se pravi, va5e mrtvo truplo. In slednjič, kaj bi tuđi to? Ali ste veliki knez, da se bojite Skandala? K vragru pa skandal! O]c}te, mene je naprimer nekoč aretirai ^tražnik na glavni uli-cf, ker je rrislIK da sem vlomilec, pa r^n? ni Min nič rato, in tudf danes mi r\. Vse življenie je, dragi moj go-5nod. en sam Skandal in to velik ^knn^nl . . .« Neznance je otožno pokirral z ^lavo in prhnni s tem molče slikar-i*\ dn i^a nrfiv. FV.knr se je zateara-dclj ojunačil in nadalje val: »Prisegam vam, da vam bi nikdar ne ponudil roke, če se ustrelite danes (tu se je slikar nekoliko zale-tel). Oabi se mi, če se človek ustre-li radi take malenkosti, kot je zakonska nezvestoba. Kaj mislite, da se bo vaša žena, ki vas je goljufala, radi tega mnogo žalostila? Ce to mislite, tedaj vam, pri moji veri, nišo vsi ko-leščki v glavi na svojem mestu. Kupila si bo crno obleko in si namaza-la obraz, da bo bleda. Kakor sem tu! Ho-bo! Gospod moj, dobro poznam ženske.« Komaj je bilo opaziti, da se je neznanec nasmehnH, iiaio pa je dejal prav bojažljivo: »Da, da, gospod HrufSt. Morda imate tuđi prav, mda gleite, jaz ne morem živeti, če ne grem s tega sveta . . .« »Ki ga naj hudič vzame!« »Naj ga. Toda če se ne umak-nem, ne bo v redu ta-le zadeva: čast.« Slikar ga je pogledal kot rjorca. »Kaj, kaj pravite?^ »Čast!« HruSt se Je pomnknil bližje In začei tolmačit! neznancu, kot učitelj zabitemu dljaku. Pri tem pa je ma-hal z rokaml kot mlin na veter, vpil In sopfhal kot lokomotiva: »VI ste tepec! Ne preklinjajte me. ker ste tak tepec . . . VaSa Čast! Kaj ste kaj ukradi!? Ali ste koga uhlll? Tristo vrajrov' Kaj ste vi krivi, da vas *ena ffoJjufa? !1a? Po kaki postavi? Naj se ona obcsL ker je počela tako zlo, ali naj se zastrupi oni vrajr, ki jo je vam vzel . . .Vi jo tako ljubite, da ne morete preživeti njene sramote? Toda tflejte. to ni resnica, ker če bi njo tako ljubili, hi prvo ubili njo, potem Sele sebe. Ne bodite v takih stvareh lako velikodušni, ker vas ne bo nihče razumel. Hlejte — bodo rekli — spe: en tepec, romantik!« »Toda, gospod Hrušt . . .« »Prosim!« je vptl Hrušt xNe se-jrajte mi v besedo, ker vam povem še mnoeo takih oslarij, kakršnih še niste slišali v svojem življenju!« Neznanec se ie skhučll pod bremenom slikarjevih dokazov, posjle-doval bojažljivo strasne^a slikarja in šepetal: »Preveč slikovito se Izražate.« »Zato sem pa tuđi slikar, pa ne figa-mož, ki se žene boji. Vi ste figa-mož, veste.« »Ah, moj Bog!« je vzdihnll sa-momorllec. »Ko bi iniel jaz Ie polovico vaše energije in volje da življenja.« »In volje do življenja?« »Da, gospod! V vas življenje kipi, vre, vpije, gospod Hrušt O, vi se gotovo ne boste nikdar ustrelll!!« HruSta so te besede zadele ne-kam neprijetno. »Tako mislite?« je vpraSal bolj bojažljivo. »Seveda, gospođ Hrugt.« Na to je HruSt izpregovorfl s ponosom: »Torej naj vam bom jaz za vzjdcd. Pljunite življenju v pol obraza in smejte se vsemu. Pojditc k ženi in recite ji. da Lahko počne kar boce, iz nje tako ne bo nikdar več nič. ?cne ne morete zapreti, ker bo ušla. Pa naj uide! Zakaj bi mučili sebe in njo? Ha? In vi boste kot prerojeni in ona. Vidva sta gotovo kot dve ne-enaki deski, iz katerih bi se Še krsta ne dala napraviti.« Samomorilec je posluŠal slikarja z nekam veselo radovednostjo. Ni g:a motil, temveč je čakal na sleher-no slikarjevo besedo, kot človek, ki posluša tuje laži, da dokaže ž njiini svoje. Vedno bolj se je smejai in vse bolj veselo je začel gledati, tako da je počelo slikarju srce burno utripa-ti, ko je videl, da ne troši besed za-stonj. »iMorda imate prav, gospod Hrušt; morda imate prav,« je dodal. »Vedno sem imel, sedaj pa šc bolj, ko jrre za ženo. To je stara resnica! Človek ima vedno prav, ko govori o ženi. Vam pa ne pustim, da bi se ustrelili, pa tuđi če bi moral presedetl tu pri vas do ranegra jutra. Samomor Je ordinarna budalost. Pred vsem mi morate obljubiti, da odpravite ženo od sebe.« »Ne gjem k nji!« »Nič zato. Pojdcm pa jaz in gotova stvar.« »Gospod Hrušt! . . .« »Kaj mislite, da se bojim? Oho! Take ji bom napel, da ji duša v pete skoči.« »Ne bi se usodfl zahtev?.ti od vas, da se trudite toliko. Bog varnj! Toda zelo dober člevek ste.« Samomorilec se je nncrlo nd-maknil in sttenil s r^stjo revolver. »Ali daste revoh.er?« »Ne! Ne dam!« »E-e-e! To borno videli,« j? d:-jal slikar, ga zprabil za roke in mu vzel revolver, kot ctročiči!. Pošten i slikar je bil prevec rnzburjcn, i;i r.\ zapazll, da se otožni namomorii^c ni bo^ekako branil. f^r::št je spravil zadovoljno revolver v žep. »Sedaj se Inhko ustrelite!-- je rekel zmagonosno. Samomorilec se je hotel del?tf užaljenepa. »Veliko krivico ste mi storili, Gospod Hrušt.« »Ah!« »Da, veliko krivico, ker jaz ne morem živeti.« »To se vam samo tako 'đozđeva. Morebiti zato, ker je tu mraz. Za-pnlte si dobro svojo suknjo, pa poj-dlva odtod.« »Da bi 51a? Kam?* »Kamor hočete . . . Ste že yq-čerjali . . .?* »Danes niti mislfl nisem na večer jo,« je odffovoril neznane^ ialo-stno. »Pa pojmimo torej na veCerftv. Jaz vas povabim: to s© pravi, aka imate slučajno pri sebi denar.« »Imam.« strati 2 »SLOVENSKI NAROD« ćr\e 3 oktobra i*T2. Stev. 224 celih 25 milljonov. ZviSa pa se z na-daJjnimi dovolitvami kredita na po dl agi sklepov društva narodov za okoli 700 tisoč frankov. Skupna svota je vsekakor majhna, ako se misli na števllna vpra-Šanja političnega in gospodarskega značaja, ki jlh je imelo Društvo narodov Jekom leta v delu. 5=» Vladna kriza. Po poroČUih iz Beograda je izbruhnila vladna kriza. Najbrže poda ministr.--.Ki predsednik Pa§ić še danes svojo demisijo. Ako se to ure-5niči, je po sodbi političnih krogov pri-, cako vati, da pokliče kralj k sebi vse ,?odilne naše politike in državnike na konferenco, ki bo veljala predvsem no-tranjemu političnemu položaju. Ako se kralj prepriča, da je sprememba v vladi potrebna, bo demisija Pašićevega kabineta sprejeta. Komu bo povedena naloga, da sestavi novo vlado, še ni znano. Najbrže bo v to v prvi vrsti pokli-can Ljuba Davidović. S tem pa še ni rečeno, da bi bila sprememba režima že neposredno na vidiku. Vse kaže na to, da bo demisija Pašićevega kabineta sa-ino formelnega značaja in da ostane vse Ijri starem. = Spomenica zemljoradnlškega klafra Pašiću. Z ozirom na težke agrarne nemire v Dalmaciji je poslal parlamentarni zemljoradniški klub posebno spomenico ministrskemu predsedniku Pašiću, v kateri se oštro obrača proti naredbi ministra notranjih del in pravo-sodnega ministra z dne 4. septembra. Ta naredba grozi z zakonom o zaščiti države, ako bi kmetje v Dalmaciji za svoja zemljišča ne plačevall najemnine ve-leposestnikom. = Crnogorski volelzdaJnlkL Cetrn}-sko sodišče je obsodilo zaradi veleizdaje Krsto Vujovića, bivšega črnogor-6kega poročnlka na tri leta težke ječe, bivšega Črnogorskega kapetana Rajko-vića na eno leto, Nikola Perutovića na esem mesecev, Srdjana MariČevića, Miloša Perutovića in Spiro Stojanovića na 6 mesecev ječe. = Spremembe ▼ našt diplomaciji. Beogradski listi poročijo, da naš* poslanik na Dunaju Tihomir Popović ne ostane dolgo na svojem mestu. Tića Popović bo dan na razpolago ministru zunanjih del, na njegovo mesto za poslanika na Dunaju pa priđe Miroslav H a n k o v i ć, bivši direktor političnega Oddelka v ministrstvu zunanjih del. = Zasllšanje dr. ISiarkovlća. V pe-tek Je bil zaslišan v Beogradu bivši v Ljubljani aretirani komunistični poslanec clr. Marković, ki je povedal, da je odpo-toval lanskega leta na kongres III. ko-rriunistične internadonale v Moskvo, kjer se je nahajal nekaj mesecev. Iz Moskve je odpotoval na Dunaj. Tam je bil aretiran. Ko so ga osvobodili, se Je odpeljal v Berlin, kjer je žlvel do zadnjega Časa. Mejo je prekoračil pri Mariboru in pravi, da je to zelo lahko. Tu 3© prejel od komunistov 200 D, nastanil se je v neki hiŠi na kraju mesta, kamor ie slučajno prišla policija in ker je bil brez dekumentov, ga je aretirala. S. Marković zanika, da bi bil kaj zagrcšil in zahteva, da ga puste na svobodo. t= Krvavi spopad s komltamt »Vre-me« poroča, da je prišlo pretekli teden pri Katlanovu med letećim vodom pod-poručnika Vučetiča in razbojniško bando vojvode Veljkoviča - Divljanca do fcrvavega spopada. Boi Je trajal nekaj ur. Komite so pustili na mestu spopada tri mrtve, podporčnik Vučetič je bil ubit, dva njegova orožnika ranjena. Komite 50 se umaknili neznano kam. = Čičerln v Varšavl. Ruski naro-etni komisar za zunanja dela Čičerin je bil v petek sprejet od ministrskega pred-sednika Nowaka in zunanjega ministra Narutowicza. Čičerin in Nowak sta so-glažaia v mnenju ohraniti v Evropi mir« ?= Japonska izpraznl Siblrijo, če-prav ni dosegla sporazuma z Rusijo. Po franeoskih poroČilih je Japonska ^lada odklonila vsako odgovornost gle- de neuspeha konference v Chiang Chungu, Japonska vlada izjavlja, da goji globoke simpatije za rusko stvar in hre-peni po miru in redu. Kljub temu, da so se pogajanja razbila, ne opusti Japonska pričetega izp ražnje vania Sibirl-je. Tokijska vlada upa tako, da odhod japonskih čet ne bo dal nikako pretve-ze za nove nemire v Siblriji. = V Bolcanu vlada veliko sovra-Stvo med Nenici In Italijanl. Slednji se hočejo popolnoma polastitl Đolcana, Nemci pa se branijo. Pred nekaj dnevi so nemški dijaki insultirali in oklofutali več italijanskih dam, katerlm so s prs potrgali kokarde z italijansko trobojni-co. Fašisti so takoi posegli vmes in te te dnl je dospel v Boican tuđi poslanec Giunta. Zahtevali so, da mora župan Perathoncr odstopiti in da mora občin-ski svet ki je sklican za 2. oktobra, dati zadoŠčenje, kakor je obseženo v faSi-stovski spomenici, izrečeni bolcanske-mu občinskemu zastopu. Med tem je prišla vest iz Rima, da je preklican dekret z dne 11. januarja 1922.. s katerim je bila potrjena izvolitev dr. Peratho-nerja za župana v Bolcanu, ki se pa do-slej ni bil izvršil. Batl se ie nemira in nereda. BILANCA NARODNE BANKE dne 22, septembra. Aktiva: 1.) metalna podloga 472,744.221 Din 33 P 2.) posojila Ha me-nice In vrednostne paplrjc.....1.451,303.868 » 38 * 3.) prej crnki od države .....4£GW>745i0 » 40 » 4i) Vrednost *astar-Ijenih državnih do-men ..... 2.138.377.163 » — » skupa! . » . 8.627,499.763 Din 01 p Pasiva; 1.) Plaćana grlavnic* 17,162.700 Din — P 2. rezervni fond . . 2,160.969 » 92 » 8w) novčanice t cbtoku ......5.144.922.740 » — » 4.) razne obveznosti 1.235,694.877 » 75 » 5.) zahteTa države za rastavljene domene ......2.138^377.163 » •- » flj saldo raznih računom . * , * . 89,181.313 » 34 % skup«! . « . 8.627,499.763 Din 01 p Pmmet ban£ovc«v se Je smanjšal za 440&530 Din. t * * —e Derlce !■ ralnt« za trroz. Generalni Inspektorat minlstrsrva financ Je brzojavno obvesti! ćtrltne otpore pri Narodni banki, da Iziđe nov! pravilnik za promet z devlza-ml In valataml v nekaf dneh. Dotlef smejo devizni odbori Izdafat! odobren!« ©d?no le za dospe!a plaCila za robo naroSeno pred 2. septembrom. Devize za pozne!e naročeno blago se ne morejo nikomar do vod ti, samo prlmeme neodložne potrebe i a d a s t r i j e ta vzdrževanie dela bodo odbori ođstopill ▼ reševanje general nema Inspektorata. —e Dobava sena in slame. V intendanturi komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu se sklenejo dne 7. oktobra t. 1. ob 10. dopoldne direktne pogodbe za dobavo sena In slame za razne garnizije. Predmetni oglas * natančnejšimi podatki je v pisarnl Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vposjled. —g Umetno Škropljenje na polju rta Madžarskem se je letos po poročillh v gospodarskih listih dobro obneslo in je znatno napredovalo. Nad 500 oralov se je škropllo po različnih sistemih. Usne-hi so vedno presegali pričakovanje. Bu-dimpeStansko inženirsko druStvo vodi te Skropilne naprave in jih hoče ?e znatno preurediti. Vse kmetijstvo se živo zanima za to umetno Skropljenje. —g Francoska trgatev. Tranclfa ima letos zelo ugodno trgatev. Leta 1021 je znaSal pridelek malo nad 45 mililonov hektolitrov, prejSnje leto pa 59 milijonov hektolitrov. Letošnji pridelek se ceni nad 60 milijonov hektolitrov. CENE SOLI V AVSTRIJL — Dunai, 1. oktobra (Izv.) Z današnjim dnem je določena cena za kuhinjsko sol 100 kz 300.000 K. »Tedaj ste originalen samomo-tilec. Imate denar, pa se hočete UStreliti.« Slikar, zelo zadovoljen, je tida-ril neznanca prijateljsko s pestjo po rami. Neznanec je bil še vedno potrt, toHa ne tako moČrto, da bi se bilo itreba bati smrti. PHjela sta se iz-ppdroč in šla v mesto. »Popolnoma sterorizirali ste me. 'jjo&pođ Hruit...« »Nič ne del Zato boste plaćali Večerjo. Toda! . . . poslušajte! . . . Jaz, jdejte, imam prijatelja. Taklsto slikar. Zelo suh Je, toda je kot volk. Naj še on z nama proslavi ta veseli 'dogodek. ... Povabiva tuđi njega, ker gotovo še ni nlčesar jedel.« »T seveda!« »^e na nekaj vas moram opozo rfti. Prfpeljal bo seboj ttidi svojega psa. To je zelo simpatična živalca. Tuđi ta poje precef.« Neznanec se je sedaj že veselo »Tuđi psa vzamemo!« »No, potem je vse dobro! E, pa recite sedaj, ali ni boljše tako, kot pa da bi si pognali kroglo v glavo?« »Morda je boljše. Vrag vedi! Toda poslušajte, gospod Hrušt. Po-vejte mi, kaj je vas pripeljalo v tem času v drevored? Kaj ste hoteli tam? Pri moji veri, to je zanimivo!« šimna Hrušta je to nekoliko poparilo, pogledal je nekam bojažljivo svojega tovariša, potegnil I2 žepa svoj velikanski, zarjaveli revolver In kazoč sra začudenemu človeku rekei: »Zakaj sem prišel v drevored? Hotel sem se ustreliti, gospod moj!« TovariS Simna Hrušta Je stal prvi hip kot vkopan. Ni veroval svojim ušesom. »A-a-a!« je zfnih čudefi se. »Toda vi ste mi prekrižall račun In tega vam tuđi do groba ne oprostim ... Tako, pojdfte vendar It na večerjo, sto vragovi.. .€ (KootcJ Kultura. Pd niiniluikl rusimH wXOu Vseučililkt docent g. dr. Izidor Canktr le priobčll v »Slovencu« z dne 26. septembra št. 210 podlistek zoper moje ugotovitve o razstavl »lik v svojo obrambo. V svojih Izvajanjih nlsem nikogar otebna napadai, ampak sem se peča! LzklJuCno stvarno z razstavo In katalogom. Obrambe torej ni bilo treba. Kar sem trdil o nedostat-k i h, to stoji In dr. Cankar ni ovrgel niti ene besede. Saj ni mogoče. V svoji sr.dbi nlsem sam. Imel sem priliko govoriti 1 Ijud-mi, katerlh sodbo moram uvažavati; ti so 1 me no) nazfranja, da katalog ni vzoren. — Rekel sem, da je nare en ▼ naglLi; dr. Cankar sam tožl, da ie bila ir-la zasedena po udeležencih vsesokolske^a Izleta in da ja I Imel vsled tega malo časa. Tore]! PrevcC i Je razstav, pri kaierih sem bil udeležen s ■ SToilm delom, — to pa v večjih krajih in pri obsežneiSIh prired!*vah, kakor ]e bila ljubljanska razstava Klik — da bi ne vedel, dn se temporarne razstave ne prirejajo devet let; mislim, da me je vsakdo razumel* Toliko časa p:i je tr«.bn, da se usivarijo predpogoj I za rarstavo, morebltl ćelo več. Kje da se namestl razstava, to je v blstvu vseeno, Izvc/ban prireditel] se orijentira povsodt, pri tcj praktični strani je vse na metodi postopanja. Tudl v zelo kratki dt bi se da prirediti razstava tn to se je izvršilo več kakor enkrat. In ko-r e k t e n katalog se da napisati v krfltkem Času — ako je gradivo smntreno, metodič-no In točno obdelano. — Torej nticm zah'e-val prav nič preveč. O načinu, kako se piše katalog, mislim, da sem upravičen prisvajati si nekaj sodhe, ker sem Jlh pisal več kakor dr. Cankar In so tuđi natlsnjenl; to Je bilo v dobi, ko so se marsikomu oblikovali polagoma še le p >]ml o kataloglh. Da sem opozorll na kronološko urejeno raestavo sllk v deželnem muzeju, je krivo dejstvo, da se je ta razstava dojledno In namenoma zamolčala, kakor da )c ni na svetu. — Rcs je, da ta zbirka cllk nima še tiskanoga katnloga; dam ga pa lahko vsak dan v tiskamo, ako ml dd dr. Cankar potrebnih sredstev; tedaj bi pa imel on doka! man] dela s popr?,vo mojega kntalcir:!, kakor sem jra Imel jaz z njegovim. Kar pa trdl dr. Cankar 0 tvarlnl za seznam »lik, kl da je bila vsaj deloma že pripravljena od t u j e roke, ga bom pa prošli pojasiul drugim potom. Rekel sem v svofem članku, da je raz-stavinemu katalogu treba fsdatnlh korek-tur, ln to seveda vzdržnjem. Zapfsril sem si jlh 104, ne glede na 22 pozneje dodanih sllk. Prlobčll sem samo take, kl so kazale mlslečemu posetnflcu ali lastniku dl-skrepance na prvi po^ed. Ako so pa izmed 279 razstavljenih sllk 10 take, da potrebuje-jo korektur, nekatere precej obSirnih, se to pač ne da več ragovarjatl ln tak ketalos ni hvalevreden. — Moreblt! nstrežem dr. Cankarju in izpregOTorim ie o drugih ko-rekturah. V kolikor sem pnuCen, so dosegle mole opazke svoj korcktivnl smoter; rudi izven Ljubljane. Da r^ druga izdaja kataloga ne bo izšla, tega nisem vedel, to pa tem man], ker je eden izmed udeleženih gosp^dov iz-recno rekel, da bo treba druge izdaje. Kar je zapisa! dr. Cankfir v svojem onemoglcm nerazpoloženlu o neki M«^i zavesti, ie reklamna fraza; tako mabtikosten ne znam biti. Kje da morem obravnavatl uspeineje vprašanje iz umetnostne z^odovlne, to }e pač stvar moje razsodbe. Malo čudno se čita zahteva, da naj prisodlm vsaj eno sliko kateremu Izmed onih » z lopato« name-tanlh imen, kl sem Jlh priobCil. V podMstku ni mesta za to; kaj bom drus^e storil, bo dr. Cankar že izvedel; jaz se držim tudl za se po »novum prernatur in annum«. To je bila naloga Kospcdov, kl so priredili ra7$ta-vo, v prvi vrsti dolžnost dr. Cank^rjcvn. Menlm, da sf pri nekaterfh Izmed navedenih Imen ražen bravcev podlistka tući marslkdo drugi ni mnztl nIČ mKifti. odkod da sem )\h vzel. Tega dr. Cankarju rudi zaenkrat ne povem, to je sad m o 1 e g a dela. Priđe pa čas, ko se bo vse pojasnilo. — Ako bo dr. Cankar ali kdorkoli dokazal, da imamo zadovoljive rarloge za to, da je sv. CccJHia Plannerjevo delo — tedaj bom to priznal brez ujjovora: razlog je za me razlog, dokaz Je doknz; dosedaj dr. Cnnknr ni doprlnesel ne enega, ne drns:cs:a. Hoklcr pa tega ni. pa ml bo Že dovoljeno, da držim z De Rossljem, kl Je rekel: »incrcdulita-tfs me nunquam poenltult«. Na ta način, kakor želi dr. Cankar, bi bila sploh vsaka kritika Izključena, ako brezpognjno ne hvali. Nesmlse!no je, zahtevati od podl?5koj rarpustila ter bi se privelo s pripravami 2? nove volitve. Za prc<:ojo notrnri^epoliLičriccra polo-?aja je zc'o rnači'na rcsolucija kon-rrresn rp(!»V*:?no strnrke v Fom^oru. V sobnto :c Ml tam kongres radlknl-ne stranke za Bačk^. Hnnat in Ba-rnrjo. Kongres Je sklcrH bnje so- nlo vlndno k^nl'^IJo in da se razpJ-^ojo nove voHtve, Položal u OrlznSa. RESNOST POLOŽAJA V ORIENTU. Vznemirlenost v Londonu. — London, 1. okt. (Izv.) Kljub temu, da so prispele vesti, da je Kemal paša pripravljen na pogajanja o miru, vlada v londonskih vodilnih kroglli Še vedno velika vznemirjenost. Kakor javlja »Westminster Gazette« je bilo žc za dosedanjo akcijo izdanih 20 rniliio-nov funtov šterlingov. V slučaja izbruha 5ovražnosti bi nastali velikanski stro-§ki. Vsi časopisi odkrito priznavnjo, da je položaj na bližnjem Vzhodn fzredno resen. »Daly Chroniclc« veli: Vpraša-nje miru ali vojne visi na oštrini noža. Prisotnost turskih vojnih sil v nevtralni coni je ustvarila nemogoč polo^.af. »Dai-ly News« Izvaja, da je Anglija neposredno pred vojno. Če se Turki r.e uma-knejo, tedaj priđe do skrainosri. >Daily fTxpress€ ceni tursko vojsko na 60—70 tlsoč mož brez regularnih čet. Storje-ne so vse priprave, da se parira vsak slučaj. Britanske čete bi zapustile Carigrad, če bi se začele sovražnostL — London, 1. okt. (Izv.) IzvrSeval-nl odbor neodvisne delavske stranke je pnobčil manifest, ki protestira proti vladini orientski politiki, ker je pripravna le služiti interesom kapitallstov, ki sku-šajo petrolejske pokrajine in druge bogate naravne zaklade bližnjega Vzhoda izrabljati v svoje sebične namene. Ka bodoči mirovni konferencU na katero se imajo povabiti tuđi Ruska, Georgija, Ukrajina in Bolgarska, se morajo priznati pravice Turčije. Manifest končno zahteva takojšnjo sklicanje parlamenta in končuje: »Nobene vojne več! Doli z vlado!« — Pariz, 1. okt. (Izv.) Londonski dopisniki velikih listov skoro enodušno podčrtavajo resnost polo^aia na bližnjem Vzhoda. AngleŠka javnost je pripravljena na vsako eventualnost. Za-stopnik »Petit Journala« omenja veliki, proti vladi nanerjeni govor voditelja delavske stranke, ki pa je končno izja-vil. da Anfflfja ne more prenest! sramote, ki so Jo Ji prizadejali Turkl. Ansrlija mora Izvojevati svobodo morskih nžin. V angleških finančnih in Industrijskih krogih vlada velika nevolja proti stali-?ču franeoske vlade. Anglc^ki krogi pa tuđi pazno zasledujejo cilje in nacrte sovjetske Rusije. — London, 1. oktobra. (Reuter.) Položaj so začeli presojati manj pesimistično. Kabinet je včeraj imel dolgotrajna posvetovanja. Razmotri-val je situacijo do 6. zvečer, na kar je bila seja prekinjena, ker nišo do-spele vesti 0 položaju iz Carigrada. Zvečer se je ponovno sestal mlnistr-ski svet in je razpravljal 0 sestanku Franklina Poullor:: s Kemal pašo. Seja je trajala do pol ene ponočL — London, 1. oktobra. (Havas.) Ministrski svet se je včeraj ponovno sestal. Predložena so bila poročlla generala liarringtona. Ministrski svet je razpravljal o vseh podrobnostih. Položaj je resen. Zvečer je bila druga seja ministrskega sveta, ki je trajala do pol ene ponoČi. Dane« ob 10. donoldne se je zopet sestal kabfnet ministrov. Ob 3. so se nadaljevMe rasprave o položaju. PopoHanski sefi kabirrta so prisostvovalf t'-df strr»ko\*n^ki ra mornarico, vojaštvo in zrakoplovstvo. TUFK! ZASPm.l M\LOAZIJSKO OTOČJE- — F^rtma, 1. oktobra, fffava^.) KeTtinUstičnc čete 30 rasedlo malo-azijsko otočje. ORIFNTSKA MIROVNA P*?FD-KONFERENCA V MUDANIJI. — Adana, 1. oktobra. (liavas.) Po poročilu listov se \TŠi v Mudaniji mirovna predkon#crcnca, katere se udeleže Keinal pa^a in po eden an-Rle^ki, frango^i, Ltalijaruki \n ^xšld general. TURKI ZAtTTTVAJO T^FRAZJO-TEV TRAKIJE. — Pariz, 1. oktobra. (Izv.V Po poročilih iz Carigrada je Kemal paša pripravljen izpolniti vse pokoje, kl so bili stavljeni od strani zaveznikov v znani noti. Kem?! pnša pa odločno zahteva, da r»e srce ostat! Trakiia pod npravo Or^ke, da mora GrSka nemudoma Trpkljo iznrazrAtl ćo Ma-rire in fzpraznlti tuć\ Jedre Je. POSREDOVANJE FRANC1JE PRI ANGORSKI VLADJ, — Pariz, 1. oktobra. (Havas.) Mfnistrski predsednik Polncarć je danes sprejel angleškecra in italijam skeera poslanika. Naznanil jirjia je podrobnosti o posredovanju Frankli-na Bouillona. ki je franeoski vladi javih »Kemal paša je takoj Izdal povelje, da se ustavilo sovražnosti«, ker je prepričan o resnosti predlogov zavezni^ke note. V Angori bo Kemal pa§a predlasral narodni skupščini, da otiobri predlogre zavezniknv. BORBA ZA CARIGR.VD. — Berlin, 1. oktobra (Izv.) Rusko časopisje se obSirr.o bavi s vpraŠanjem CarigraJa in svobodo morskih ožin. Petrogradska »Pravda« pl§e: Brez ozl-ra rta eno ali drugo politično kombinacijo v bodočnosti naj bi Carigrad po-stal baza za vojne operacije Angleške ali Francija proti sovjetski UusijL Ra* di tega je za Rusijo vseeno, v kateria evropskih rokah se Carigrad nahaja, ker ga bo skušal irpcrijalizem izkorLstUl v vojni proti sovjetski Rusiji. TURKI SE NE UMAKNEJO K N^V-TRALNE CONE. — London, 1. okt. (Izv.) Reuterjev nrad je izvedel od dobro informirane strani: Kemal paša je izjavil fracoske-mu viSjcmu komisarju v Carigradu, generalu Pcllćju, ki je bil pred kratkim y posebni misiji pri njem v Smirni, da uh ma nikakega namena urtiakniti tursko bojne sile iz nevtralne cone. TURKI SKUŠAJO ZASESTI TRAKIJO. — Atene, 1. okt. (Izv.) Po poročilu vrhovnoga poveljnika grške armade t Trakiji so Turki prekoračili ncvtralno cono, vđrli v okolico Strandže, zasedli selo Safasan, kjer so umorili 11 moŽ tamošnje grške posadke. Z grSklm pro-tinapadom so bili slcdniiS Turkl iz sela izgnani. V teli boiih so Turki izgubili 52 mož. FINANČNA KRIZA TURSKE VLADE. — Carigrad, 1. oktobra. (Havas.) Izbruhnila je flnančna kriza. Vlada ne more Izplačevatl uradnikom vkaču VEMZELOS IN ORIENTSKA MIROVNA KONFER£NCA. — London, 1. oktobra. (Izv.) Ve-nizelos se je izrazll napram zastop-nikom tiska, da je namerjen v Londonu se informira ti o stnli.5ču Ans:lije in raveznikov naprnm Orškf. On po-preic ne more sprejefi rrandatn nove prske vlade, da 7nst<".na Orsko na mirovni k^nferenci. dokler ni ponol-riornn podrčen o nacrtili zaveznikov. Iz Londona odpntnje Venizelos v Pariz, kjer obišče Poincarćja. .-eV. £TT\ ,SI n\T\f?Kl N^T?OP« dne- 3. oktobra 1922. snan & Dnevne vesti. V Liubijani. dne 2. oktobra 1922. — Ljubljanske občinske volltve povzročajo klerikakem velike pre-^iavue, odkar su se prepričali, da iii iiiisiiti na to, da bi se obnovila bivša koalicija v obcinskem svetu. Tako piše nedcljski »Siovenec« med drugim: »Ker je razinerje med mladini in starini ostalo še dalje enako napeto kot doslej, hočejo stari demokrati pod vodstvom obeh županskih kandidatov dr. Trillerja in dr, Kav-! iharja ter $ pomočjo raznih ljudi, ki su zagotavijali svojo zvestobo že v vsaki stranki, ustanoviti posebno »gospodarsko stranko«. Ta, gospodarska stranka bi naj bila rešilna ladija za stare iiberalce...« Da ne bo klerikalno glasilo preveč v skrbeh, mu povemo, da v vrstah »starih de-mokratov« nihče ne misli na ustano-vitev »gospodarske stranke«, s Čemer pa še ni rečeno, da bi se ta skupina ne udejstvovala priprihodnjih volitvah. Na kakšen način, to je scve-da stvar njene taktike. Vsekakor pa so klerikalci prepričani, da bo po-segla v volilno borbo tako, kakor bodo to narekovali interesi ljubljanske za napredne ga prebivalstva. In ti zahtevajo pred vsem, da se vpliv klerikalne stranke v občinski upravi reduvira na primeren minimum. — Pisanje o mariborski oblastL »Tabor« priohčuje to-le izjavo: »Politična situacija v Beosradu je taka, da ne bode mnogo od Slovencev od-visnn, kako se rešijo vprašanja o organizaciji države, tuđi o razdelitvf na oblasti, ampak bode avtentiČno Izpeljano za na?e kraje, kar bode odgrovarjalo splošni rešltvi velikih vpraSanJ. Zato smo skienill začasno ne p!««t1 nič o razdelitvi države in postavljanju velikih županov itd., ker je nepotrebno. Mi ostanemo zvesti dosedanjf ustavi, ker mislimo, da se ni rič ifpremenilo, ker bi moprlo ob-stafcče zakonfto stanje premaknlti. Imeli smo Dred očml le koristi naroda v celoti In slovenskega plemena prnsebej, zaupamo trdno, da smo na pravi potl.« — Nakup hl5 ra mariborsko oblast G. poslanec dr. Vekoslav K u-k o v e c je poslal našemu glavnemu uredniku to-le pismo: »Spoštovani prijatelj! VrnivŠi se iz Beograda, iznenađen sem s Časnikarsko polemiko o nnkupu hiš za oblast v Mariboru. Če se zadeva, tičoča se javne morale v politiki, enkrat načne, zahteva javni interes, da ne ostane pri sum-ničenju, ampak da se do kraja dože-ne. Sicer mora narod obupati nad svojo bodočnostjo. Jaz sem popolno-ma zadovoljen, da se fsto zsodl tuđi v omenjeni zadevi, kjer iz navedb »Straže« in »Slov. Naroda« sledi očite nje korupcije med drusimi moje, da sem jaz sodeloval baje pri ne-rc^lnem nakupu. Dejansko niti meni niti kateremu član naše organizacije v Mariboru ni bilo nič znano o dotič-rem naktipu, predno ni prišlo poro-Čilo v časopise. Jaz sem menda te-den dni po tem sam vprašal v ured-rl?tri »Jutra« za avtentlčnost poroci!?, kor ml je bila stvar popolnoma tu ja. Sele 14 dni pozneje se ml je spontano javilo iz strani odlične^a Hts^rferra TJuMlanČana, 'da je za-tatereMral vsled prinoročila Jz njemu Mizu stnječe strani neki Beo-rrradčan, ki je tiikaj bival, vlado v Pe°*racfn za nakun predmetnih hiš 7. rtemeljitvljo. da bodo vladi dobro đoSle, In ie prišlo brez vpllva kate-r^kolf politične o«ehe, najmanj dr. ??riftvove ali moje, ćo kupčije, zo-V?r k?.tero stvarno po mojem nazi-ranjn ni mofrcl frnett nfkdo utovar-!»tf, Če ie Ml sredio? sfaviien od sa-rrrvn finan^neea ministrstva. — V Ma ribom, 30. septembra 1922. — Z v*V*r>o*tovs?ifem In pozdravom. — — PoroVa. V soboto se ie poročfi v tr-P©v5k! *Mpw! eerkvf \nt. VUdlmfr Stare. fn^f+r^ai-r fn jtfn jprn^^aku na Knlovcu g. rV;'sa 5t«r*ta. 7. icdč. JeUco Navlas, h?frV*> usrdne rf^Mne Bretl - Naglas v — Obv^st^ «1ii^hoda!»?cem. SI. '^'"ftm t. f. Je b?1 uveden fl«v1 zakon o 2s»v«rr»vp.^?!i dr^T-eev f^ ^liifinčadi (ra-7*7i kmr+fiske). PodJetniV^ !n slu^boda-JftTcf prlhaiftio Če^to v zadre^o, ker ne vedo. ?:!• dobe potrebne informacije in ri*VovTT!e. DpofiarjRmn s tem vse sluX-b^daf^lce, dn dohe tiskovine «a bol. in rr7^ zavarovanie f>r\ nnslovalnici Okr. t:r?d* "* zava^ovanie delavcev, v kate-r- n--|ro?:e snndaio. Tnm dobe tuđi vse n^fr*»hne in forma ci ie. Čim bo mogoče, ■" bnr\n ti«Vnvine do^ni- tndi pri ohxin-r!fih iiradib in proda'aln-»h tobaVa, kar "* bo nrnvo^a^no razR^silo. Navadna n?cma d^lndn;alcfv okrožnemn uradu In n:"«rovim pnsiovaTnfcam v radevah boi-r?*t-«pr-j it-| prz^ndnef^a zavnro\rar)'?i so l'oštnine prosta. Na naslovni strani kuverte je spodaj na levi zapisati: Služ- beno! Po fi \9\ rak. o ravarovanju delavcev poštnine prosto! Za službena priporočena pisma se plača :amo pri-poročilna pristojbina. — Položoice. Uanes prllagamo vsem cenjenlm poltnlm naročnlkom položnice In sicer deloma v ponovitev naročnlne od 1. oktobra dalje deloma za one, kl Imalo plaćano za dalj časa a lmajo postati razliko mesečno dva dinarla poviika. Prosimo pri-jaznega vpo5tevan}a. — Prodaja »Slorenskesa Naroda« Z današnjim dnem smo primorani ceno v po-samezni prodaji »SIov. Nar.« (v trafikah In kolportaži) dvigniti na 1 Dinar vsak dan, naj ima »Slovenski Narod« prilogo ali ne. — PreracSCenJo. Prof. dr. Pavcl V. Brežnik Je premešćen z ljubljanske realke na rea!no gimnazijo i nemško-sloven&kim učnim jezikom v Ljubljani. — Iz zdravstvene službe. Zdravstveni odsek za Slovenljo razptsuje službo urad-ne^a zdravnika za okraino glavarstvo Slo-venjgradec v IX. činovnem razredu drž. uradnlkov in mesto lekarniškesa asistenta pri splošni bolnici v Ljubljani. — Smrtna kosa. V Poljanah nad §ko-fjo Loko je umri g. Pavel K 1 o b o v e s, usnjar in hišni posestnik, star 66 let Blag mu spomin! — Paustcrjov zavod v Veliki Gorici. V Pausterjevem zavodu v Veliki Gorici so tekom meseca av^usta zdmvilf 96 slnffajev pasie stekllne. Boinikov Iz Slovenije je b!lo osem In sicer. 1 Iz LJutomera, 3 iz KrSkega, 2 Iz Brežlc, 1 Slovenjega gradca in 1 U Maribora. — Posledice udnjega dežerfa. Zbog silnega deževja pretekli teden so reke In potoki zlasti na Dolenjskem silno narasll. Barje Je pod vodo. Voda stoj! na nifJe Ic2e-čih travnikth in nllvah skoro po vsem Do-lenjskem, r okolici Mokronota pa je voda tako narasla, da Je preplavila ćelo ceste. Tu je bll par dni promet docela ustavljen. Mo-kronog sam je bll par dn! takorekoČ odrezan od sveta. — Dražba lova. Lov kraievne občine Kovor se bo v Četrtek dne 2. novembra ob 11. uri na uradnem dnevu v Tržiču v občinski pisarni potom javne dražba oddajal v zakup za dobo petih let t. j. za čas od 1. dec 1922 do 30. nov. 1927. Zakupnl m draž-benl pogoji so na vpogled na okrajnem gla-varstvu med navadnlmi uradnlmi uramL — Okrajnf *!?.var: Z n I d ft r š I č, 1. r. — Znana plesna umetnica Vilerlta Kra-tlnova, profesorica na slovltem Dalcroreje-vem zavodu v Iiellcrau, priredi v soboto 7. oktobra t. 1. t dvorani fnharmonfčne dm-fbe »Večer dramatičnih plesov«. Na spore-du so: Debussr, Gries:, Pecer I. dr. Valerija Kratinova prinaia v LJiibl'ano vfSek plesne umetnosti — za ljubljansko publiko novost — ples brez glppbe. Opozarjamo občinstvo na to redko prlredltev in priporočamo predproda?o vstopnic v poslopju filharmo-nične družbe. — Iz Velikih LaSS nam pfiefo: StarefSf Javni nameščertci v Vel- Lašfiah izrekamo tem potom g. dr. Pranu Paznožnlku ob prl-liki njezove zaželfeae preselitve v Lož naj-prisrčnejšo nhvalo ia plemenitost, kl Jo Je pokazal vselej, ko smo iskali pri njem zdravniSke pomoči in zdravila ter z* ve5» krafno re$itev živlicnja naSIh družlnskih članov. Za svoj trud ni zahteval nlk?.ke?:a honorarJa, temveč samo faktične Izdatke za 7dravila, vedno TpoJtevajoč bedno stanje ?avnesja nnmeSČenca. Tstotako Je rnvnal kakor je obče znano skozi 21 let pr! revnem ćelavsVem stanu. RH Je posebno tsVan kot zdravnik ve5čak pri porodih. Zlvel on In njepova plemenita družina Se mnogo, mnogo let! — Vprašanjo prvenstva v lafiki atletlkl. »Jutro prinaSa naSo notico »?K. Primorle ni prvak Slovence« In dostavila na koncu, da Je poročilo nelasno, ker nlmata »?portna Zveza« in »Nog. Savez v Zagrebu« ničesar opraviti z Iahko atletlko. PadI norometne-ga Saveza Ima »Jutro« prav, ker nogometni Savez res nima ničesar opraviti z labko at-letfko In se nam ie tozadevno vrJnIJa ne-IJuba pomota. Ola«itf bi se moralo »Lahko-atletlčni Savez«. Informirali smo se pa glede prvega slučaja In zvedell, da Je »Sport-na Zveza« In ne »Lahkoatletlfnl Podsavez« prllavlla za devo v Zagrebu. Nam je vseeno, kdo je prvak m želimo, da se ta zadeva nesporno in zadovoJiivo reš! za obe strankL Toliko, da ne bo neiasnostf. — Škrlatfnka v Vojvodini. Tz Subotlce poročajo, da se po Vojvodini v zadn'em času zelo razšfr'a Skrlatfnka. Do sedaj Je za-htevala ta epidemija 30 žrtev. — Samomor. Pretekli teden se Je ustre-111 v svojem stanovanju v Ziđ«tnemmosrti eleJetrotchnik Štefan LaznTk s s^mofrrejnm v glavo. Težko ranjenega so preptljali v m&Msko boTnfco. — Viom v tnrovlno. Iz Preknpe pri Vranskem nam poročajo: V noCl od petka na soboto Je bilo vlomlieno v trgovino Lud. KoiirTa v Prekopl. Tatovi *o odnesll rnr.nn manufakturno blago ▼ mesku 30 do 40 tisoč kron. — NeiuvadM miillMoil V petek Je »rctiraJ ttrafirfk na Oisiltkt cetti 2Hetner^ Prtna ?rebrnjf>a, Irl je oesel y vrečl okoll II kn imbolk. Ha poftdfl ie Prlsml »<*a !« neJmffitn otalfal Jablane r. Oni leta ▼ ŠfSkI, ker se fe bel. <5t b! se vele polomile pod vrifiro t**m «^(fT««. Pnftrfi^ f>o sedaj nekoliko ola'Sala prPatelJa Srebrnjaka. — Presloboko Je pogledat v kozarČek. Stro'nlk Anton KremŽar je popival v neki irostJ^nl v Dilmat?TTovi ulici. Novi dnteniskl »cvlček« mu je zlezel v glavo In začel se !e ztt»s*«M nad r<">*fl Tzv^f«l Ie tnđl razne vratolomne utrikrPe s »toli, da w» »tolom odletavale noće In ]e b\] po^t?in!5jir primo-nn, da ca postavi pod kap. To pa bojevl-fcniM T^ne*u n! bfTrt v?r^x, prJ^rl Ie ni*rai v KostfTno ter po mlzl s pe^tmf Icral bome koračnice, dokler ga ni stralnik povabfl na , policijo, kjer je bll finale. ' __ Tat vine. Dva neznana lopova sta 1 viomila v barako Matevža Krajnika v Suki in mu odnesla za 20l"K) K obleke. — Iz garderobe lekarnaria Vinko« Prul.aske je bila odnesena 6000 K vredna obleka. Sumtjo. da so jo odnesli Bošnjak!. — 400«> K vredna lisičja boa je bila ukradena učiteljici 2i-vani Mitrovič med vožnjo Zagreb-Ljubliaoa. __ Velika tatvina. Trgovcu Antonu Ce- rarju je bila včeraj v somborskem vlaku ukradena Hstnica s 17.600 K in ček z\x 150 tisoč kron kmetske posoiilnice za Ljubljansko okolico. — Vlom f Orobelnem. Pri posestniku Josipu Kimetu v Grobelnem so vlomili neznani elementi v omaro in odnesli za 14 tisoč kron zlatnine. — Rodbinska tragedija na Starem trsu. (Mož ustrelil ženo in hćerku.) Na Starem trgu v hiši št. 24. v prvem nad-stropju se je danes v ranih jutraniih urah odigrala žalostna rodbinska tragedija, kl ie povsod povzročila iskreno sožalje. V I. nadstropju omenjene hiše stanuje rodbina Leskovlc. Muž Ivan Lc-skovic, bivši deželni dacar v Mcnjjšii. sednj vpokojeni vžitvninski prckrlednik, je star 63 let in strastno udnn alkoholu. Družina pred n]im ni imela nikdar miru. V divjem alkoholnem izbruliu je vedno družino šikaniral in dan za dnevom so se vrstill domači preplrl. 2cna in otroci so mirno prenaSali sitnosti nesrečnega iroža. V omenjeni hiši so stanovali Ivan Leskovic, njegova žena 601etna Katinka. 301etna hčerka Irena, uradnica pri inž. šukljetu In sin Crnest. Dancs ob 7.15 se je vrnll sin rTrnest iz nočne službe. Na njegovo veliko začudenje je na-Šcl vhodna vrata v stanovanje zakle-njena. S pomočjo nekega znanca se mu je končno posrečilo, da je siloma odprl vrata. Ko je stopil v stanovanje, ?:a je cloboko pretresel grozen prizor. Pri postelji Je mrtva ležala mati, zadeta dva-krat z revolverskim strelom v glavo, poleg nje pa boreč se s smrtjo sestra Irena, vzdihujoč: »Mater je ustrelil!« Tak oj je o tragičnem slučaju obve-stil sosede in rešilno postaio. V neza-vestl se nahajajočo, težko na pljučah ranjeno Ireno so takoj z re?ilnim vozom prepeljali v javno bolnico. Pri materi je nato sodna komisija konstatirala, da je morali biti mati najpreje udarjena na glavo s svečnikom in pozneje ustreljena dvakrat v glavo. Kako se je ta rodbinska tragedija doigrala. Se nlso natanko znane podrobnosti. Po nekaterih poro-čilih je mož Ivan Leskovlc danes okoli 3. ponoči v prepiru najpreje udaril Ženo s svečnikom in jo potem z browningom dvakrat ustrelil v glavo. Vsa prestrašena hčerka Irena je skočila iz postelje materi na pomoč, a razburjenl mož je nameril strci tuđi nanio in jo zadel v prsa tako, da je šel strel skozi pljuča. Mož Ivan Leskovlc je nato zaklenU vrata ter pobegnil na prosto. Zanimivo je, da nišo sosedje absolutno ničesar čuli, da nišo čuli niti strclov. Pravijo, da se je Ivan Leskovic okoli 5. zjutraj po-vrnil nazaj na dom, a je kmalu zopet na tihoma zapustil stanovanje ter pobeg-nil. O groznem činu danes ob 7.30 ob-veščena policija je pričela takoj zasle-dovati morilca. Ivan Leskovic se je okoli 9. dopoldne pojavil na Viču. O do-janju obveščeni stražnik Zajc ga je za-pazil in ga je hotel prijeti. V divjt raz-burjenostl pa je morilec hipoma nameril na stražnika brownins. Stražnik se je momentano prestrašil in na ta način se je Leskovicu posrečilo, da je stražniku utekel ter zbežal v smeri proti Dobrovi. Težko ranjena Irena Leskovic je bila, kakor omenjeno, prepeljana v dežclno bolnico. Bori se s smrtjo. Morilec Leskovic je moral dejanje storlti mogoče v hipni duševni zmedenostl, mogoče pa tuđi v alkoholnem deliriju. Leskovic je bil žc pred leti na opazovalnem oddelku javne bolnice. Po svojem groznem čim: okoli 8. je prišel Ivan Leskovic v Ro-Žno clolino k svojemu prijatelju trošarln-skemu pregledniku Franu JerSniku. Vo-?čil mu je »dobro jutro!«, nakar je začel sentimentalno govoriti: »Franci! Mojega živlicnja je konec! Ne maram več živeti! . . .« Izročil mu je po teli besedah ključ svojega stanovanja, re-koč: »Noben ne srne stanovanja odpre-tf!« Jer§nik ga je začel prijateljsko to-lažitl in ga je vprašal: »Kaj pa ti je?« Leskovic mu ie nato z globoko obupa-nim glasom odifovoril: »2eno in hčerko sem ustrelil. Čez eno uro pa poči pri meni! . • .« Jeršnik je nato ponudil Leskovicu cigareto, ki jo je nervozno pri-žgal ter začel hladno kaditi. Nato je razbuđen odSel dalie. Preglednik Jer5-^ik je takoj naznanil zadevo stražniku na Olincah, ki je odposlala nemudoma strafnika za njim. Do danes opoldne Ivana Leskovica Se nišo tesledili. Toliko Je gotovo, da ie pobegnil v smeri proti Dobrovi. ARETACUA MORILCA LCSKOVICA. Danes ob 13.30 je stražnik Gec iz-sledil Leskovica na Brdu pri Olincah. ko Je tičal skrlt v nekem brlogu. Naperjen je imel samokres proti srcu. Samokres se ni hotel snroŽiti. Ko je Leskovic za-gledal str«ižnika. je takoj dvienil roke, rekoč: »Tu sem! Ustrclite me! . . .« Bil je duševno popolnoma zmeden. — Jerdni odsek te!, društva Sokol LJab-Qana javlja bratom, ki se žele i:liti jahan;* oilroma izpopolniti. da se vrši prva vajn r sredo 4. t. m. Zbirali?če bratov točno ob 5.45 v nier.iži Nušakove vojašnKe (Trnovo) Oprema Jkornjo ali garnaše, bre« palic in oštrog. Zdravo! — Kolu jabačev sokolskoga druitva t Mariboru priredi v neđeljo dne 8. oktobra svoj prvi jahaški nastop v Ijudskem vrtu % slcdečim sp.-rcdom: lulialna Sola, skakanje čex zapreke, vaje s sabljainl, redovne vaje V vodu In četvorka. Pred mstopom )e povorka iz art. vojašnice v ljudski vrt. 2večer na čast zunanjim udeležencem veselica v Narodnem domu. Pri tej in nastopu V Ijudskein vnu sodeluje godba železnlćar-skega glasberega druStva »Drava«. Vtopnl-na v vrt rnaša pet dinarjev, k veselici pa tri dinare. Svojo udeležbo so obljubili jezd-nl odseki iz Ljubljane, Celja in Zagreba. Bratje izven mariborskih sokolskih društev kl se nameravajo udele^.iti te priredbe, naj potom svojih dništev oziroma odsekov prl-javijo svojo udeležbo pravočasnd, da se Jim morejo poslati legitimacije za polovično vožnjo, iiratle, kl sode'ujejo pri povorki na} prlneso s seboj predpisano ogrtaćo za konia Prijave sprejema načelstvo Kola jahačev sok. druitva v Mariboru, Narodni dom. 2©-tetl ]e, da se ta dan zbere v Mariboru lepo Ste vilo Sokolov-iahačev U vseii krajev Ju-coslavije. GlnsSenl uestn'K. ! — Razp'.s narrade za sKladbc. Uredništvo »Pcvci« ra7pi<;':ie po dogovoru t art. odsekom »Pevske Zveze« tri nagrade: po 200T, 1500 in 1000 K za tri pesml (mešane zbr re), ki naj bodo glasbeno na vlSku, po vsebini In obllki pa take, da Jili zmore večina naših zborov. Obsegajo nai 2 do 3 strani »PevČeve« priloge. Rok: 30. november 1922. Pošlljajo na] se na artiv.i^nl odsek PZ. v LJudskem domu v Ljubljani s posebnim geslom, ne s s!?.dateljevlm imenom. Sktedatel] raj svoje pravo Ime In nn-slov priloži v zaprtem ovitku, ki naj bo označen z geslom, kakor ga nosljo skladbo. Zavltek se odpre Sele pri seji artistlCnega odseka, ko bodo nagrade že končnovcljsv-no prisojenc. Nagrsjene pesmi Izldejo v na-sledn'Ih številkah »Pevca«. Skladatelji dobe poles nagrade š« običajno odškodnino. Nenagrajene skladbe po želji vrnemo ali po možnosti porobimo v »Pevcu« proti običajni odškodninl. — Za uredništvo »Pevci«: dr. Fr. Kimovec, tč. urednik. — Za ani-stlčnl odsek PZ.: prof. M, B a j u k, ič. pred*ednik. — V današnjem konc&rtn ge. Papove V niharimnijl bo prireči:eljica prcizvajala med druglmi pravkar končar.o novo skla4-bo naSega velezasiužnesa skladatelja Si. Premla »Znamenje^ (Gregorćič). JUGOSLAVIJA t POLJSKA 3 : L — Zagreb, 1. oktobra. (Izvirno.) Ob navzočnosti 10.000 gleđalcev se je odigrala včeraj nogometna tekma med reprezentan-cami Poljske in Jugoslavije. Zriagali so Poljak! s 3 : 1. Tckmo ki jo ]e izvrstno sr-dll znani lntcrnac sodnik Retschurv je bila elegantna in napeta. Prvi Roal za Poljsko je padel v 8. minuti. V 36 minuti Jugosloveni Izenačijo. (Polčas 1 : 1. V 12. minuti drugega polčasa drugi in 2S. minuti tretli Roal za Poljaka. Juffoslovensko reprezentanco so tvorili izključno Zagrebčani. Kakor vidimo jo bU včeraJn.'i Športni dan, dan razočarani. — ScniacLJonalne mednarodne tek me. — Praga, 1. oktr.bra. F. C. NUrberg Ja porazil včeraj glasovito praško Sparto z 3 : 0. Tekmi je prisostvovalo 15 tisoč glcdal-cev. Poraz Sparte je scnzacijonalen. Skupni rezultat vseh dosedaj odigranih iger med obema kluboma znaja 7 : 8 za Nurberg. — Barcelona, 1. oktobra. Miinchner Wacker Je Igral proti Evropa (Španija) In ga potolkcl prvi dan s 3 :1» drugi dao pa ie podlegel «2:0. — DunaJ. Admira { Slmering 6-: 3(lt2) Wac : Waf 1:0. — Budimpešta 1. oktobra. Veliko 6e-zacf'o Je vzbudila zmasra V. A. Q, % M» X* K. prvaku Madžarske z 2 : 1. . ;: * • _--------------------------- . „;Mn»l..iwrii: ĐrBtltsssie mesti. — Se?ianck fa!šn!h posestnikov Iju'djan-ikth. I. društvo hlšnili posestnikov v Ljubljani ima sestanek svojih članov in drugih posestnikov v t< rek dne 3. oktobra t. 1. ob 7. rvečer na verandi hotela »Union«. Poro-čal bo predsednik Iv. Frclih o predlagani novi davčni reformi, s katero se ho£e hIŠne posestnikc na novo občutno in krivično obremenfti. Prosi se obilne udeležbe. — Gaillno druitvo Loka pri Zidanent mostu priredi v nedeljo dne 8. vinotoka veliko vinsko trgatev v hotelu Ivan^ii, Zidan most, ob 20. zvečer. Uljudno vabimo vs© ZidanmoiCane in Radečane na mnosoštevi-Icn obisk, ker so nam bili zgoraj navedeni vedno naklonjeni, pričakiijemo Isto sedaj. Obenem se zahvaljujemo gasllnemu društvu Sevnlca, Trbovlje rudnik, Trbovlje 2 !n Ga-berje za poslane prlspcvke za egradbo no-▼ega gasilnega doma. Vsa čast iiml Nai bi iih posnemala Še druga društva. — Druitvo stanoranjskih najemnlkov za Slovenllo opozarja, da se vrši prihodnja Javna odborova seja v sredo dne 4. oktobra t. 1. ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisama daje članom dnevno od 18. do 20. ur« Informacije. Sv. Petra cesta št. 12, pritlično, desno. . (Društva nam pr>sfljnjo svoje objave brez davka in pristoibin s pripombo, da naj Jim pošijcmo položnlco za nakazilo prhtoj-bin. Ali mislfjo, da nlmamo druRega dela? IzfavJiamo vnovIČ: »Ohlave brez l5;toi\nsne ! poSIljatve davka In pristnbin mečemo bre« I pardona v — ko!« —Uredništvo.) 1 RA7MEJ1TVENO VPRAŠANJE MLD JUUOSLAVIjO LN MADZAK- SKO. ! — Ženeva, 1. oktobra. Izv.) Na skupbčini uru^tva naroduv jo dcie* gat Huymaiis poročal o vprašanju ' razincjitve nicd Jugoslavijo in Maci« i žar^ko. ^rcdlagal je, « dn» a. OKTOPra 1922. Stev. 22-i ttJKfc pfcdsoct u svim zemljama svijeta. Prispjele fvelec tffMt (»«% »MmMtfol, gume mm blor kl*, ft»»fc*r+ IM. ^ »MtTlEVAJTE 8HIŽENE OlJiUMU Ctneralno zastupstvo : Viktor Bohlneo, fcfnbljaiia, Poljanska cnia 5. Irgovec jyttMte| ttm«me agenhrto đobfiti drva fW& ja C*tobra 1922 ob 10. !|am£^ sStb*JBt na Brdu pri Kranju. . vfc4rifc*o &. >«b&m* na Selo ići:* .1- _. j|* ufrbflatil,_____^ tato malina ijffviOta i« plesu* tab*ve, kino ftd. :]traMais$i)t popčtnotni manji) orktster. BU dapvfrfcl A. Kisbef^K, Ljubljana, VttinjL gfifci 5. (ratfa đwno). 8232 tMfšoS i^&j^*S9& *** ^00 ^0 ^° ***** B fMPl pKxfcj6u Mitafov povc uprava talijte 1~ Slite i naSe rlvOere. ; Sptaai Ivan Podr&J. Gana 3 Din. Dobfre se v vNaroditikM|i* gami" In druflod. proda se nova hrastova sralniea z mtrmorjem In ogledalom. Poljanska cesta 25. Krompirja jeđllnegt, prima vrste, dobavi vsako množino tvrđka Pravnik A Revak, Celje. 24«- Mesto gospodarskoga upravitelja sprejrnem. Ponudbe p#d .Strokovnjak 8251" na opravo Stov. Naroda. 8251 Knpfm posestvo do 50 ha takoj. P050J dobra zemlj*. Ponudbe pod »Ralna 8250" na upravo Slov. Naroda. 8250 Gospodična išče za tako) stanovanje ev. tuđi s hrano. Ponudbe pod ,M. B. 8241" na «pr-S!ov. Naroda- 8241 Sumo stoj on knjigovođja - bHaadst ln koroapondoot r%SZ rtovenlčtne, nemičine in frano*-lČln% želi prem«nlti slulbo. Reflektira samo na večja podjttja. Ponadbe pedl .K. B. 8240" ni upravo Slov. Naroda. plctilnc stroje dobro ohran'.en*, trapun. Pontidbe pad .Kupee 82S3* nt upravo Slovenke sja Naroda. »99 Mcblovana soba v Mariboru sq lamenja i isto tiko v Ljubljani. Ponudte pod .Maribor-Ljub-jtana 8236" na upravo Slov. Narod«. lima družina ilčc meblovano aobo x dvema poste-t]ama in so uporabo kuhiaje. Ponudbe na upr. Slo%f. Naroda pod .J. S. 8257". Kolar skega pomoćnika (fcsssmarmrja) aa fl)akarsk« kočije in avtomobiiske karoeerijt potrebnjem. — Merto stalno, plafa dobra. Vlastlai Potr6vl6t Beofrad. Ratarska 21. Za-časno preko blroja „Rckiarra*4, Beojrad. Sukno a proMenidiie li ipert&e »Meto v bogati iibiri Jfodcma nova kavanu na prodaj, bifornueije pod .Kavama" na oglasni uvod Ivo Štitnik, Maribor. Prazne siti!' dobro obranjene, od iganja in vfna, od 100 titrav naprej, prodam po u odni eeni. Ivan Perdan, trgovec, Ljubljana. Ženi (na ponudba. Čimprej bi se rad oienlt stareill trgo-vec s preprosto Ijubeznlvo, Živahno de> klico ali mlado vdovo, ne čez 30 let staio. inteligentne, nemiko govorfče dame a srčno In duSevno izobrazbo, nai potljejo ponudbe a sliko ^od .Pre-moženje poetrarmka stvar 8237" poste reatanie Trlič. Anonimno broz pomena Nc I 167-22-2 8230 Drniftnl ohllc. Trostovoljna sodna dražba j;1edc zemljica vloina Itevilka 2019 d o. Trnovsko predmettfe s« vr5i v nedeljo, S. oktobra 19'2 ob petnajstih po-poldne v gostHnt v Koieziii v Ljubljani. Proda se hi* blizu Kolezijc. H -§a je vila, letos zidana. Frodajalfe-vo stanovanje ali vaaj eno je v dveh mesecih po dražbi prosto, laklcna cena 1,40" .0 0 K, vadii 10 od sto. DraSbent pokoji se lahUo vpog!ed»!o pri notarju M. Hafaerju v Ljubljani. Ml kloiičeva cesta 6. Ljubljana, 28. septembra 1922. Mate H*fn«rv notsr kot sodr.i komisar. trgovci! Za povtčanja trgovine IHe^n engro-sists, ki bi bil pripravljen založiti me ati podeltti mi filijalo z manufakturnim blago«. Imam le vpeljano trgovino v ve*}€fli kraju, kjcr se rriCne v kratltem graditi Jadran »ka železnfca. Ponudbe v4 .Engrosiat 8249* na upravo Sl^v. StrotU.__________________________O4§ trgovsko izvežbaafga ter zlatti verziranegi pri jjospodirskih stro-jih in potrebščinah ter iitni trgovini, $ poznavanjem knjigovodstva in obširnimi trgonkimi ive-zami išče večji zavod v Zagrebu. Nastop službe po moinosti takoj Naslov povc upiava Sloven*kfgra Naroda. 8256 Potrtim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretužno všs&t ^ |č oaš predobri soprog, oče, tast, stric, gospod strojar in Mini posMtnik đanes ob 19. uri, v 66. letu starosti, po težki mučni bolezni preminul. Pogreb pokojnega se bo vrlil v torek, dne 3. oktobra 19/2 ob 9. dopoldnc iz hile falosti na župnijsko pokopalričt v Poljanah. Pfeminulega priporočamo v molitev in blag spomin. lHijfm mmđ SteQ« !€*•, dne 1. oktobra 1922. talnjoča rodbina Eloboves. Lokal aH praaM aofe« aVen aa p^arno. Ponudbe pod »Papar aiaanlk 8184" na upr. Si. Na*. §1S4 Kioalam vt vagone* sohegt, Upa§a, aaadkcga, preSafMga :: s«na :: fnman vagon Uubl]ana K 10*90 aa 1 kg. Vzorec m po«)«, A. ROM, O1K Gr« goratevn olici 3. SO62 SoM na mzpoiotT M kasjo piaarno onr. podjetje, pri ka-tarem m udeJ«tu]tm kot nadsorovalna moi * nekaj kapitalom Ponudbe pod .Soitdao 5000—8107* na upravo So; Naroda._________________________8197 Ensii5h lessons Ml« FARLER retur.n from ENGLAND on the 7. th of O^tober, and w;tl give pitvate Enghsh lessons and cheap cour-ses. lnqulrles to be made at the Office ot G. Tonnies, Gajeva ulica from 9—1 and ffom 3—5. 8132 Trgovci, naroDitetahoj! zrezke Jtapoleon' ki nudljo trajno najboljii za*lužek. — 1 karton 120 kosov Din. 2250, 10 War-tonov frank \ Br«tvtsttf Ljubljana 7. Potrebn]em 25.000 dtnarjev za otvoritev trgovine. Za posoji o se jamči ali izda menica. Posoj^n* denar bi vrntl v roku ti eh let proti dogovorje-nim obrestim. Ponudbe pod „Tigovina 8183* na upravo Slov. Naroda. Proda se nov moderni zimski damski velurni plagč*. Naslov pove uprava Slovenskeca Naroda. 8154 jflbsolvcnt slovenske trgovske Sole I5če merta v trgovskem ali !ndustHf~kem nodjctju v LJoMJani. Pontidbe pod .MARLJIV« na Atoma Company, Ljotrijana, Kong^aani trg ».A. 8156 nerfekten st«neara>f aH •ta>nogr»* f|f»f« aa slovenicino ln nemftčino. Ponudbe pod „Stenograf 8215" na upravo Siov. Naroda. 8215 Mfceta se kuhari«« t«i* poiOTttA. kuh»i4ea sa kaklnjo na paini 2agi rta peri feriferji Beograda. Ditierno bran^, st«-n vanje, kurjavo in ra svetTJavo, i»!ac> po pogodbi. Natar.čnejSa pojasnila pri upravi Slov. Naroda. W54 Francoskl feCnj samo za mladino od 8.—12. leta priredi Cerele fran^ais. Učiteljica Francozinja. Prfjave screjtma iolski sluga g. Gril, Beethovnova ni ca 7 pritl. latotam ^**-drobna pofasnila. 8099 Hola hRtfflu ?a tako} ali poznaje itt% mlad, oženjen mofki brrz otrok, zidar, trczntpa zn*-ča|a. Pismene ponudbe nod .HiSnfk 8031« na upravo Slov. Naroda. 8023 Sprejme se perfektna kontorlstin)at zmoHa samo-•tojne korespondtnce in knjigovodstva. Osira s« aame mi prvovrstao moi. Oferta podati na uprav. Stov. Naroda pod .Perfektna 7800". Zakonski par broz otrok i'če vrHko natatailslovano sobo • kaililnj«f eventualno 2 ma) tini za tako), proti nagradi. Ponudbe pod »Mirna stranka *153" na upravo Slov. Nar, da. 8153 Hiša na krasni Itgi v periferiji Ljubljane, pripravna za vsako obrt ali trgovino, z 12 stanovtnjl, 4 lokali za goatiln iko obrt, 3 kletmi, enisn skladittem, velikim gospodarskim poalopjem, gostll-niikim Ih lelenjad^im vrtom z vodovodom in električno razsvetijavo se proda pod ngrdnimi pogojl. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 8131 Tpfovstofa pooGuBiH! s*mo bofjlo moČ, $pf]mt: Jtifio Slolstl at. atn Li«Uj«jut Aleksandrova cesta a^v. 1. 8*i34 Strojalk Uče slnibt, najr^je fri kaki pvrti žag(. Pormrfb« pod . S trojcik 8242* na u rt Stov. Naro4a~ 8242 Ibn talffli 710 (KITI lrrnn vm IslB] LTJ.UJj alt'u poa«Jfta 2a več let proti dobrim obrt-stlm na nove sta?be v Ljubljani prot rvi intabulaciji. Nasiov pove nprnvn Slov. Naroda. 81 SS P c RILO ma damef goarpođ« ln deco, oprttfta sa novorfiSeB^he 1 na!i:ili teii i: A. ŠINKOVIC naši. E. Soss Lfvbl'sna, Mesfal frtf 19. 1 *W^S-iS&^S^*^ fSIP A^^4^Gšst% &điš Sit?« izutjena, spretna rrlajša moć, ki b tm«i iutj; veselje 2a potuvanie, se i-.."e 2« lakc»jicn nastop v Ljubljani. Rcfick-tanti z dcbrirr.i referencaml naj sta\i:o ponudbe z za: tevo plače pod ,Meir.ur 8214" na upravo Slov. Naroda. 1-214 Kakršsn gospođ tak sluga. Barke cn^dejanka iz vo-ja^kega življenja. igra se po vseh podsžeinih cdrih z največjim uspehom. Dobiva se v J$ai;&>«l KH^GIRNI" PRE5ERM0VA ULrCfl, V LJUBLJANI. Kdor želi kupiti \cC\q ali manjšo n'nožino drva naj se oglasi na PolJ?ns^i ces^ 19, kjer imam na razpolago vprežno Živino in svojo motorno ža^o. Lahko postrežem občinstvu po zmern;h ceunh. Proda se večja množina (20005) prvovrstnih suhih sekanih v zimi 1921 — 1922. Dobavijo se lahko takoj. Ocidajo se tuđi posamezni vagoni izžagani na dom postavljeni. Naslov pove upiava Slov. Naroda. 8245 '/.& osnovo sanatorija za pl>i!*nobolne »e ođda §e nekoHkj društvenih deležev po Din 25.000—. V posesli se 2e n haiajo velika vila, (>ependanca, gozd, vnavi in mintrflini vr?lci. Dividenda približno 40—45#!i5. Vprašan:a nn\ ?« rmsiovijo na šef^d^avnika Dr. Pcčnih, Sv. }nr] f>ri Cc<;!s. MBjaajaaaafaa«ffaBfWBggg^T^^^^ I Specijalna meh. dclavnica za popravo in prenovljenje vseh vrsi w I gramof©^®i?9 svfoiassit-D« lira | I slifnih ^rsf s^is* s^r©sgsw g I 1 RIOTiFR ! IP i^I Wil H 'i ^fift iiwa^ i ■ fi. luUfiLaiiLn, LJUliLj.HiiH, &CAh cu J \ld>i a,y^) | I iz\TŠuje vsa dela na imenovanih prcdmctlh precizno, točno l@ ■ in ceno, pod jamstvom. Poprave na velikih avtomatih se Ji I izvršijo na mestu, kjer stoje. — F — % I Prevzemajo se tuđi vsa, v preciino mehaniko spadajoća dela. § Prispjela veHka koUoS^a čeških hfečetma, emir, zo!a teo i um p!stna9 cera- pe svilene, končane: bafhent&sk marania i m ostala seljačka manufakturna roba. Cijene po nsjjsd^ln^^m BQT~ dnevnom tdčaiu. ~WH Prodale b& vellbo Dug« iHIC" •• - 7©?^^»« Int^rMr'czn 22—3S. Solske knpge in potrebščine za vse sole Mapodna Ps njigarna Prešernova ulica žt. 7. ! Vlzlthe, hnu£rte Im plsemiki papir 1 firmo kakor osako-:: orstne druge tlskoolsse :: Izvrtale to&ra 99Nairf}dna tisksraa46. I HanOla ipr^nu tmM „Ruj-ada« feafigares**. \ -n^tnin^ jn y$k »Narodne tiskamo«.