Pomlad je pred vrati, j kakor tudi čas • ,2^nen;avo garderobni tej Rf||žnosti va|.j . vabimo v petek, ; 24. marca 2006J ob 18. uri v| Mercator Center Celje, ' na MODNO REVIJO j ki jo foomo popestrili j z nagradnimi igrami j Jj:'&!eçite sej " v porttiađoe-barve1! 11. mednarodni vrtnarstva, www.ce-sejem.si MODNA REVIJA pomlad-poletje 2006 c=z Zlatarna Celje f 1 ® mEssnn dpsihb m i SimPLE > 1 Š .lipi«».« i in ostal! ponudniki ; Mercator Centra S Mercator • cvetličarstva in krajinarstva Celjski sejem, 23,-26. marec 20C[ Tuš prihaja v Žalec Burne menjave v vrhu skozi velika vrata celjskega Triglava Stran 2 Stran 4 Št. 23/ Leto 61 / Celje, 21. marec 2006 / Cena 150 SIT - 0,63 EUR IZPOLJN JENA ZEUS: VEČERJA OB SVEČAH S. ttyem- xa^wfûAo- POROKA 9770353734020 iODKI Predsednik Drnovšek z županom Vinkom Debelakom in preboldskimi šolarji Prvi obisk Drnovška v Preboldu Predsednik države dr. Janez Drnovšek je v petek obiskal občino Prebold. Sprejel ga je preboldski župan Vinko Debelak, ki je predsedniku države predstavil občino, njene težave in tudi njene prednosti. Drnovšek je obljubil, da bo v Prebold še prišel. Kot je dejal predsednik Drnovšek, rad obiskuje slovenske, predvsem majhne občine, kot je tudi Prebold. Tako namreč vidi, kako razvoj države vidijo v posameznih občinah. Dodal je, da je občina Prebold najhujše že prestala in da jo čakajo lepše stvari: »Vesel sem, da so v občini Prebold uspeli prebroditi največje težave, najtežje obdobje. Temu se ni dalo pomagati, to je usoda, ki je doletela marsikatero tekstilno podjetje v Evropi, marsikatero še bo.« Ob tem je predsednik Drnovšek še dejal, da je najbolj pomembno, kako takšne situacije prebrodimo. In takrat se pokaže, kakšni so ljudje in kakšne mehanizme smo vzpostavili v državi. Kot je dejal Drnovšek, se na preboldskem primeru vidi, da državni mehanizmi delujejo, hkrati pa se je pokazalo, da živijo v Preboldu ljudje, »ki se znajdejo, ki znajo najti nove poti, nove dejavnosti, nova delovna mesta. Sicer pa so Janezu Drnovšku predstavniki občine Prebold omenili tudi težave pri denacionalizaciji dvorca Prebold. Kot je dejal Drnovšek, se vse težave dajo rešiti. Najbolj pomembno pa je, da se občine zavzemajo za večjo kvaliteto življenja. Ta je po mnenju predsednika države lahko še posebej velika prav v manjših občinah. Prav zato po mnenju Drnovška ni toliko pomembno, koliko ljudi ima posamezna občina: »Prav je, da tam, kjer ljudje mislijo, da se lahko tako organizirajo, kjer so takšne posebne okoliščine, da so tudi manjše občine. Pokazalo se je, da dobro delujejo. Ljudje se skupaj zavzamejo in bolje rešujejo kakšne probleme kot v večji občini, kjer se občani ne identificirajo več tako z njo.« Dr. Janez Drnovšek konec meseca znova odhaja v Darfur. Glede tega je še povedal, da je bilo v humanitarni akciji do zdaj zbranih 142 milijonov tolarjev. ŠO Foto: GREGOR KATIČ Tuš v Žalec skozi velika vrata Z včerajšnjim podpisom pogodbe med Občino Žalec in celjskim Engrotušem zaključeno večmesečno nesoglasje Žalski župan Lojze Posedel in direktor trgovske družbe Engrotuš Aleksander Svetelšek sta včeraj ■ podpisala pogodbo, s katero sta ustvarila vse pogoje za začetek gradnje sodobnega Tuševega super-marketa v občinskem središču. Gre za sklepni del znane zgodbe, ki je v preteklih mesecih odmevala v medijih in med nekaterimi žalski svetniki, zaključena pa je z včerajšnjim podpisom pogodbe, ob katerem sta oba podpisnika poudarila zadovoljstvo. V bistvu gre za eno od večjih naložb v storitveno industrijo sredi Žalca, ki bo neposredno zagotovila 40 novih delovnih mest, posredno pa tudi infrastrukturno ureditev in pogoje za nadaljnje širjenje nekaterih zadev javnega pomena. Podpisana pogodba omogoča zamenjavo potrebnih parcel, s tem pa so ustvarjeni vsi pogoji za pridobitev potrebnih gradbenih dovoljenj in urejanje druge dokumentacije. Tako bo Engrotuš na svoji, skoraj 12 tisoč kvadratnih metrov veliki parceli, lahko začel graditi supermarket, občina Žalec pa predvidoma avtobusno postajo. »Podpisnika sta kljub zapletenemu in dolgotrajnemu postopku zmogla dovolj modrosti in odrekanj, da sta s svojimi odločitvami zagotovila hitrejši razvoj žalskega občinskega središča,« so zapisali v sporočilu za javnost. Lojze Posedel Zmaga razuma nad čustvi »Zelo sem vesel in zadovoljen, da smo s pogodbo med občino Žalec in družbo Engrotuš končali naporna usklajevanja, prekinjena v lanskem letu. Nerazumljive polemike in stališča tudi posameznih svetnikov našega občinskega sveta so kulminirala v izjavah, iz katerih je izhajalo, da vodstvo občine Žalec deluje korup-tivno in izsiljevalsko. Pó prejetem opravičilu s strani vodstva podjetja Engrotuš smo nadaljevali s konstruktivnimi dogovarjanji in jih tudi uspešno zaključili v dobro vseh strani,« je ob podpisu navedel župan Posedel. »Vodstvo občine Žalec bo tudi v bodoče korektno sodelovalo z vsemi potencialnimi investitorji, ki bi želeli investirati v naši občini in jim v največji možni meri olajšalo velike finančne in biro- V Rimskih Toplicah zaropotali stroji Kot kaže, se zdravilišču v Rimskih Toplicah končno obetajo svetlejši časi. Potem ko so minuli ponedeljek investitorji, združeni v konzorcij MRC, in država podpisali družbeniško-delničarsko pogodbo, so v četrtek po petnajstih letih propadanja zdravilišča tam prvič zaropotali stroji. Podjetje iz Maribora je namreč začelo delati geološke vrtine, s pomočjo katerih bodo ugotovili primernost sestave tal za nove gradbene posege. Po ponedelj- kovem podpisu pogodbe je to prvi resen korak za obnovo zdravilišča v Rimskih Toplicah. Že ta teden naj bi bilo izdano tudi gradbeno dovoljenje za obnovo Sofi-jinega dvora in zdraviliškega doma, kar je. tudi pogoj za prijavo na razpis (ta se izteče 3. aprila) za pridobitev evropskih sredstev. Gradbeno dovoljenje za nove objekte naj bi pridobili do avgusta. Po najbolj optimističnih napovedih naj bi zdravilišče prve goste sprejelo za novo leto 2008. Aleksander Svetelšek kratske probleme, ki izhajajo iz neustrezne zakonodaje, ki ureja to področje.« Direktor Engrotuša Aleksander Svetelšek je ob tem poudaril, da mu je primer Žalec med številnimi naložbami, pri katerih je sodeloval, dal novih izkušenj in spoznanj. »Na koncu pa, tako kot vedno v živ-ljenju, štejejo samo rezultati. Dogovor, ki sva ga dosegla z županom Žalca, je vendarle dokaz, da je tudi tokrat zmagal razum nad čustvi, to pa je tisto, kar ločuje dobre gospodarstvenike od slabih in tudi dobre politike od slabih.« Občinsko središče Žalec bo že med naložbo v Tušev supermarket bistveno spremenilo svojo infrastrukturno urejenost Na osnovi ustreznih urbanističnih pogojev, ki so že potrjeni v zazidalnem načrtu občine, ho poleg sii-permarketa Tuš in avtobusne postaje na tem območju tudi veliko parkirnih in zelenih površin. Župan Posedel in direktor Svetelšek sta se dogovorila še za sodelovanje pri izgradnji krožišča, ki bo omogočalo hiter pretok prometa tako proti središču mesta kot na območju Tuševega supermarketa. Partnerja sta s podpisom pogodbe potrdila tudi svoje medsebojne finančne relacije. Med najzahtevnejšimi pogoji, poleg gradnje supermarketa, je za Engrotuš plačilo občinskega komunalnega prispevka. Ta bo namreč zaradi predvidenega obsega naložbe in velikosti Engro-tuševe parcele pomemben razvojni prispevek za vso občino Žalec. Poleg tega pa bo Engrotuš sodeloval še pri urejanju nekaterih infrastrukturnih, predvsem prometnih objektov, in sicer v okviru pomoči, ki jo med urejanjem svojih naložb običajno zagotavlja lokalnim skupnostim. US Kako privabiti zdravnike Minister za zdravje o prihodnosti zdravstva z zdravniki in župani Minister za zdravje dr. Andrej Bručan je pred koncem tedna obiskal Rogatec, kjer je sodeloval na okrogli mizi o Zdravstveni službi na demografsko ogroženih območjih. Na srečanju s številnimi zdravniki ter župani Obsotelja in Kozjanskega je govoril predvsem o slovenskem prehodu v za-sebništvo in drugih aktualnih temah. »Zasebništva ne favoriziram, ampak ne oviram, kot je bila praksa prejšnjega mi-mstia,« je zatrdil minister. »Morda državni sistem ni bil slab v celoti, vendar je pri-vedel do nerešljivih problemov,« je dodal ter omenil, da je po Evropi zdravstvo večinoma v zasebnih rokah. Pri nas ne bo hitrega, stoodstotnega prehoda v zasebništvo, kot se je na primer zgodilo v Estoniji, temveč je obveljal cilj, da naj bi bila do leta 2008 polovica zdravstva v zasebnih rokah. Tako je na primer že v Postojni, kjer zdravstvo dobro deluje, ponekod pa je celo že 90 odstotkov zasebnikov. Pri privatiziranju zdravstva se zelo zapleta v Ljublja- ni in Mariboru, kjer naj bi mestne občinske strukture to zavirale načrtno. Tako se je pri podeljevanju koncesij za primarno zdravstvo zavzel, da bi jih v prehodnem obdobju namesto občin podeljevala država, ki bi jo pozneje nadomestile regije. Minister Bručan j e na srečanj u v dvorcu Strmol prav tako razložil, da je nova vlada dejansko bistveno skrajšala čakalne dobe v zdravstvu, pri nabavah na državni ravni pa predlaga, zaradi" pretiranih pritožnih postopkov (na primer v zadevi »operacijske mize«), nujno spremembo zakona o javnih naročilih. Tudi današnji sistem zdravstvenega zavarovanja je po ministrovi Oceni v zadnjih letih cokla razvoja ter je v Evropi edinstven. Vršilec dolžnosti direktorja Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah, zdravnik Janko Čakš, je ministru obširno predstavil delovanje zdravstva v Šestih obso-teljskih občinah, kjer je velik problem, ker ne uspejo privabiti mladih zdravnikov. Po mnenju obsotelj-skih zdravnikov bi jih na de- mografsko ogroženih območjih država morala , stimulirati, pri čemer predlagajo upoštevanje nezmožnosti doseganja polne glavarine. Minister je odgovoril, da bodo v Ljubljani o tem razmislili. Kot so opozorili zdravniki, ni na razpise šmarskega zdravstvenega doma, ko želijo zaposliti nove zdravnike, skoraj nobenega odziva. Včasih se zanima za zaposlitev kakšen mlajši zdravnik, ki je tuj državljan z območja nekdanje Jugoslavije, kot je bilo pred kratkim v Kozjem. Kandidatka iz Srbije, ki se je prijavila, ni zmogla stroškov, ki jih zahtevajo dodatni izpiti, zato se je vrnila v domovino. Glede zaposlovanja tujcevje minister Bručan odgovoril, da kandidatov iz Evropske unije ni, za druge pa mora veljati določen postopek, saj je njihovo medicinsko znanje včasih pomanj-kljivo. Sicer pa je prvi mož zdravstvenega doma Janko Čakš v pogovoru z novinarji dejal, da se je stanje od lani, ko so bile ponekod v Obsotelju zaradi pomanjkanja zdravnikov kri- S srečanja ministra za zdravje dr. Andreja Bručana z obsoteljskimi zdravniki in župani v dvorcu Strmol v Rogatcu. Po mnenju zdravnikov bi morala država pri njihovem delu na demografska ogroženih območjih upoštevati nezmožnost doseganja polne glavarine. tične razmere, bistveno popravilo. Iz Podčetrtka pa so na okrogli mizi posèbej opozorili na pomanjkanje zdravnikov med turistično sezono, ko so tam številni gosti. Minister za zdravje je povedal, da sodi njegov obisk še v sklop obiska slovenske vlade na Šmarskem, kjer je bila pred nekaj meseci. Takrat je namreč za podrobnej- šo obravnavo omenjenih težav časa zmanjkalo." Okroglo mizo z zdravniki in župani je povezoval poslanec in župan Rogatca, Martin Mikolič. BRANE JERANKO Dom, ki je slovenska novost V Rogaški Slatini je bila v petek slovesna otvoritev novega doma starejših, Pe-gazovega doma, ki so ga tako poimenovali po krilatem konju z občinskega grba. Na otvoritveni slovesnosti se je zbrala množi- ' ca Slatinčanov in okoliča- Župan mag. Branko Kidrič je v govoru spomnil na dolgotrajna prizadevanja, saj je bilo težko najti investitorja, ki je bil pripravljen vložiti več kot milijardo tolarjev v gradnjo doma starejših občanov. V sodelovanju z ljubljanskim podjetjem Comett je bila Slatinčanom podeljena državna koncesija za gradnjo doma za 125' oskrbovancev, temeljni kamen pa so položili pred letom dni. Občina je vložila komunalno opremljeno zemljišče, projektno dokumentacijo ter del zunanje ureditve, kar jo je stalo v celoti 130 milijonov tolarjev. Direktor podjetja Comett, ki je investitor doma, Franjo Kolene je med drugim opozoril, da je zasnoval dom nemški arhitekt Hans Peter Winter. V domu so poleg 59 enoposteljnih in 33 dvoposteljnih sob z lastno kopalnico še sobi za kratkotrajno namestitev, nadstandardně garsonjere ter še kaj. Na otvoritvi je direktorica doma Kristina Kampuš spomni- Najslovesnejši trenutek otvoritvene prireditve. Trak pred vhodom v novi domza starejše v Rogaški Slatini so prerezali župan mag. Branko Kidrič, direktor Cometta Franjo Kolene, direktorica doma Kristina Kampuš in državni sekretar Davor Dominkuš. la zlasti na vsebinsko plat doma, ki je slovenska novost. V domu namreč ni centralnih prostorov, temveč bodo v njem skupnosti petnajstih stanovalcev, ki bodo lahko po želji sodelovali pri vsakodnevnih opravilih. Takšna vsebina se izraža že v arhitekturi doma, ki omogoča drugačno delo. To slovensko novosl je poudaril tudi državni sekretar iz ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Davor Dominkuš, ki je bil na otvoritvi presenečen nad množico udeležencev. V govoru je napovedal, da bo država do leta 2010 zagotovila v domovih 16 tisoč mest za starejše občane. Slovesnosti s pestrim kulturnim programom so se udeležili tudi župani sosednjih občin, iz Komende ter Ruš, sosednji hrvaški župan, tri- je poslanci državnega zbora ter nemški arhitekt Winter. Dom je blagoslovil domači župnik Janez Krašovec. Po uradnem delu je sledil ogled notranjosti doma, kar so izkoristili številni Slatinčani in okoličani. Dom je na prestižni lokaciji pri restavraciji Sonce, v bližini Term Rogaška, ter prinaša več kot petdeset novih delovnih mest. BRANE JERANKO Operacijske mize še vedno vroče Ministrstvo za zdravje trdi, da je bila ponudba celjskega Molliera za dobavo operacijskih miz neustrezna Na ministrstvu za zdravje so včeraj pojasnili, zakaj so zavrnili ponudbo celjskega podjetja Mollier za dobavo 18 operacijskih miz za pet slovenskih bolnišnic. Kot je znano, se je Mollier na odločitev razpisne komisije pritožil, državna revizijska komisija pa je ugotovila, da je ministrstvo za zdravje kršilo zakon o javnih naročilih in postopek vrnila skoraj na začetek. Člani razpisne komisije so spet ponovili, da je bila ponudba preprosto neustrezna, češ da je Mollier ponudil drugačne in cenejše artikle od zahtevanih in da v času oddaje ponudbe ni imel zagotovljenega 24-urnega servisa. Poleg tega so očitke celjskega podjetja o neustreznosti vodenja postopka označili kot neupravičene, saj je bil postopek v razpisu cel čas voden po črki zakona. Ob tem so opozorili tudi na škodo, ki jo zavlačevanje zaključka razpisa povzroča bolnikom. Tako na onkološkem inštitutu kot tudi v novomeški bolnišnici ne morëjo zagnati novih operacijskih dvoran, kjer že stoji vsa ostala oprema. Minister za zdravje Andrej Bručan zato upa, da Mollier ne bo več vztrajal pri svojem zahtevku za. revizijo, saj bi to pomenilo dodaten zamik v dobavi miz za vsaj dva meseca in pol. Tudi v primeru, da bo Mollier pri svoji zahtevi vztrajal, pa se bo po ministrovem prepričanju izkazalo, da je ministrstvo ravnalo pravilno. Kaj o tokratnih izjavah ministrstva oziroma razpisne komisije meni lastnik Molliera Roman Šumak, nam včeraj popoldne žal ni uspelo izvedeti. Je pa Šumak že ob nedavni Bručanovi izjavi, da je bilo s postopki vse v redu, dejal, da se minister spreneveda in manipulira z javnostjo. Po njegovem bi bilo najbolj racionalno, da bi se ministrstvo odločilo za pogajanja in bi se ponudniki lahko neposredno predstavili z dokumentacijo. Šumak je takrat tudi ugotavljal, da je iz izjav ministra že vnaprej jasno, da ne namerava spremeniti odločitve in da bodo zato davkoplačevalci oškodovani za 200 milijonov. Za toliko je bila namreč ponudba Molliera nižja od izbranega ponudnika, ljubljanskega podjetja Sanolabor. JANJA INTIHAR 4 GOSPODARSTVO NOU TIMU Burne menjave v vrhu celjskega Triglava Direktor Andrej Fijavž na dopustu, uradno naj bi ga odstavili 1. aprila -tožilstvu (še) nimajo nobene ovadbe Na V Celju krožijo čedalje glasnejše govorice, da se v območni enoti Zavarovalnice Triglav nekaj dogaja in da naj bi v kratkem zamenjali direktorja Andreja Fijavža. Slišati je tudi namige o uvedbi širše preiskave, v katero so se menda vključili tudi kriminalisti, napisane naj bi bile že tudi prve ovadbe. Kot nam je doslej uspelo izvedeti, se bo Fijavž v kratkem res poslovil od direktorskega mesta, ovadba pa (vsaj za zdaj) še bila vložena. Na sedežu Zavarovalnice Triglav v Ljubljani so govorice o »dogajanju« v Celju potrdili, vendar kaj več o tem še niso pripravljeni povedati. Miran Ribič iz službe za odnose z javnostmi je dejal Andrej Fijavž mora po samo dveh letih zapustiti direktorsko mesto v celjski območni enoti Zavarovalnice Triglav. le, da v celjski enoti po nekaterih kazalnikih niso dosegli enega pomembnih poslovnih ciljev. Katerega, ni navedel. Povedal je tudi, da je Andrej Fijavž na dopustu, v teh dneh pa se bodo natančno seznanili z vzroki za ne-doseganje ciljev. Na vprašanje, ali so v zvezi s poslovanjem v celjski enoti res spisane že kakšne kazenske ovadbe, je Ribič povedal, da tudi če je to res, tega v Ljubljani ne vedo. Vodja okrožnega državnega tožilstva v Celju Ivan Žaberl o kakršnikoli ovadbi prav tako ne ve nič, v celjski policijski upravi pa pravijo, da v celjskem Triglavu ni uvedena nobena kriminalistična preiskava. So torej govorice in namigi o nepravilnostih le Skupina Comet lani slabo prodajala Od družb, ki sestavljajo Skupino Comet, je samo Ecopack lani dosegel načrtovano prodajo. Čisti prihodki skupine so bili v primerjavi z letom 2004 nižji za 11 odstotkov, saj so znašali 10,8 milijarde tolarjev. Na domačem trgu so prodajo sicer povečali za 14 odstotkov, medtem ko je na tujem trgu padla za 15 odstotkov oziroma za 1,6 milijarde tolarjev. Skupina Comet je minulo leto končala v rdečih .številkah, in sicer z 98,5 milijona tolarjev izgube, kar je posledica izgube v matični družbi v višini 200,8 milijona tolarjev. Preostale tri odvisne družbe (malteški Coflex je že izbrisan iz registra, makedonska Idnina pa je v stečajnem postopku) so poslovale z dobičkom. Izguba skupine je posledica poravnave poroštvenih obveznosti matične družbe Comet do Idnine v višini 597 milijonov tolarjev. Sicer bi izguba Cometa znašala 37,9 milijona tolarjev. Letos načrtujejo, da bo dobiček skupine znašal približno štiristo milijonov tolarjev. Načrti so po mnenju predsednika uprave Aleša Mikelna zastavljeni ambiciozno, a jih bodo poskušali doseči s povečanjem prodaje za 7 odstotkov, z razvojem novih izdelkov in s sklepanjem pogodb z novimi kupci. JI EOM" Zavarovanje kri 15 lel 4,14% (EURIBOR (6- mesečni) + 1.9 odstotne točke) 74.673 SIT _________ 60.000 SIT ' 4,31% P triglav NAKRATKO Bevc ostaja v priporu Zunaj sodni senat zagrebškega županij-skega sodišča je zavrnil pritožbo nekdanjega predsednika uprave Steklarne Rogaška Bojana Bevca zoper sklep o priporu. Bevc, proti kateremu poteka kazenski postopek zaradi domnevnega oškodovanja podjetja Pik Vrbovec, tako do nadaljnjega ostaja v priporu na Hrvaškem. Kot je znano, so Bojana Bevca so konec januarja aretirali v Avstriji, ta mesec pa so ga izročili Hrvaški. Na prvi razpravi, ki je bila prejšnji teden, se je izrekel, da ni kriv v nobeni točki obtožnice. Iz likvidacije v stečaj? Na okrožnem sodišču v Celju bodo jutri odločali, ali so podani vsi pogoji, da se v velenjskem podjetju M Club, ki je od lanskega januarja v likvidacijskem postopku, uvede stečaj. Likvidacijski upravitelj Marjan Gaberšek je povedal, da gre že za tretjo obravnavo, predlog za stečaj pa je, po njegovem mnenju zlonamerno, vložil eden od italijanskih dobaviteljev. Gaberšek upa, da bo sodišče njegov predlog zavrnilo, saj, kot trdi, likvidacijski postopek teče po načrtih in bo uspešno zaključen. V kratkem naj bi prodali del premoženja in z izku: pičkom najprej poplačali delavske terjatve. izmišljene ali o tem noče še nihče uradno govoriti? Za zdaj naj bi po sicer neuradnih informacijah iz Ljubljane držalo le to, da naj bi Andreja Fijavža s 1. aprilom odstavili, zamenjala naj bi ga njegova namestnica Jedvika Prezelj, ki v območni enoti vodi trženje. Fijavž, ki v Zavarovalnici Triglav dela od leta 1989, je bil za direktorja poslovne enote imenovan pred dvema letoma. Celjska enota Zavarovalnice Triglav, ki zaposluje tristo ljudi, je po območju, ki ga pokriva, največja v sistemu Triglava, po prometu pa je druga najuspešnejša, takoj za Območno enoto Ljubljana. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ Se bo Polzela ubranila prevzema? V Tovarni nogavic Polzela so potrdilo informacijo, da so dobili ponudbo za odkup delnic, ki jih ima v lasti družba poob-laščenka Polzela delnica. Ponudbo je poslala mariborska Probanka, nadzorni svet pooblaščenke pa se bo o njej izrekel še ta teden. Po besedah zastopnika družbe pooblaščenke Franca Ogrisa jih Probanka ni obvestila, za koga želi kupiti delnice, izvedeli pa so, da za ponudbo stoji Blažo Davidovski iz Maribora, ki je pred časom imel franšizo za šest Polzelinih prodajaln in je tudi eden od manjših delničarjev tovarne. Davidovski naj bi se prevzema Polzele lotil v sodelovanju s strateškim partnerjem. Franc Ogris je še povedal, da je ponujena cena 280 tolarjev za delnico prenizka, zato upa, da bo nadzorni svet glasoval proti ponudbi. Sicer pa se morajo o ponudbi izreči do 3. aprila. Družba pooblaščenka, kjer imajo lastniški delež sedanji in bivši zaposleni ter upokojenci, je lastnica dobre polovice tovarne nogavic. JI m Cene na dnu Minuli teden na Ljubljanski borzi je bil eden zanimivejših v zadnjem obdobju, čeprav so to ni bistveno poznalo na gibanju tečajev delnic. Zanimanje vlagateljev so vzbudili napoved ponudbe za prevzem družbe Droga Kolínska s strani Istrabenza, nakup deleža Merkurja s strani Save, pa tudi prodaja delnic Petrola vseh skladov KBM Infond. Sava je še dodatno povečala svoj delež v gorenjskem trgovcu s tem, ko je družbo tudi dokapitalizirala. Samo trgovanje na borzi je bilo sicer razmeroma skromno, delnice Krke pa so ob koncu tedna vendarle prevzele pobudo in prebile mejo 120 tisoč tolarjev. Oba borzna indeksa sta izgubila kar nekaj vrednosti, in se nahajata na najnižjih letošnjih nivojih. Oznaka Ime Enotni tečaj Promel vmsrr 7. spr. CICG Cinkarna Celje 23.500,00 4.85 -0.43 CETG Cetis 26.740,00 0.03 0.00 0HZG Comet Zreče 1.900,00 0,78 -3,16 GRVG Gorenje 5.273,70 128,39 -0,60 PILR Pivovarna Laško 7.302,59 26.61 -1,41 JTKS Juteks 25.499,79 15,82 0,79 ET0G Etol 44.000,00 4,14 -3,14 Od negativnih vplivov bi veljalo izpostaviti članek v enem izmed tujih medijev, ki je govoril o nameravani združitvi deležev največjih lastnikov vodilnih trgovskih podjetij Slovenije, Hrvaške in Srbije. Če je verjeti avtorju, potem bi si podjetja razdelila trge, kar bi lahko imelo negativen vpliv na poslovanje Mercatorja, ki bi tako izgubil hčerinska podjetja v omenjenih državah, kjer sedaj ustvari okoli 16 odstotkov prihodkov in kjer namerava v prihodnjih letih izrazito povečati svoj delež. Najkrajšo bi v tem primeru seveda potegnili mali delničarji. Zanimanje za delnice Mercatorja je v zadnjem tednu popolnoma splahnelo, cena delnice pa je posledično zdrsnila vse do 36 tisoč tolarjev. Istrabenz pa je bil v tem tednu dejaven tudi uradno in je napovedal prevzem Droge Kolinske, kjer je že od združitve podjetij posedoval več kot 50-odstotni delež, vendar pa mu veljavna zakonodaja nadaljnje nakupe pogojuje s ponudbo za prevzem. Cena delnic Droge Kolinske se je po objavi povzpela za skoraj 3 odstotke, kolikor je bila razlika do prevzemne cene 2.450 tolarjev. Namera je imela dokaj skromen vpliv na delnice Istrabenza, ki so se šele v petek uspele nekoliko podražiti, vendar pa je cena, predvsem zaradi dokaj skromnih poslovnih rezultatov v letu 2005, še vedno na najnižjih nivojih v zadnjih treh letih. Ponudbe za prevzem verjetno še ne bomo dočakali od Kranjske Save, ki je v zadnjem tednu postala skoraj 20-odstotna lastnica Merkurja, saj ji to, kljub povečanju deleža, še ni treba. Ponudba bi bila za delničarje Merkurja veliko zanimivejša od Droge Kolinske, saj je Sava deleže kupila s skoraj 20-odstotno premijo na tržno ceno, kar je vrednost, ki so jo vlagatelji nazadnje videli aprila lani. Kakega vidnega vpliva na tečaj delnic nakup ni imel. Cena delnic Merkurja se je povzpela za manj kot odstotek in je še vedno več kot dva odstotka nižje kot ob začetku leta, delnicam Save pa je celo nekoliko zdrsnila. Na prostem trgu so se za kar 30 odstotkov podražile delnice družbe DZS, s katerimi se v preteklem obdobju praktično ni trgovalo. Razlog za visoko rast so špekulacije ó prevzemu podjetja, vendar pa ne družba ne morebitni ponudnik o morebitni nameri še nista obvestila javnosti. KAREL LIPNIK, borzni posrednik, ILIRIKA d.d.. Breg 22, Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Ob servisu še market Engrotuš je prejšnji teden začel gradbena dela na bencinskem servisu Tuš Oil pred Planetom Tuš v Celju. Ponudbo servisa bo dopolnil z marketom, v katerem bo ponujal osnovna živila ter izdelke za varno in udobno potovanje in nego vozila. Market, ki bo imel 35 kvadratnih metrov prodajnih površin, bodo odprli predvidoma konec aprila, bencinski servis pa bo kljub gradbenim delom ves čas obratoval nemoteno. V Engrotušu letos načrtujejo še sedem novih bencinskih servisov in adaptacijo že obstoječih. V strategiji širitve so si namreč kot cilj zastavili večanje števila bencinskih servisov in njihovo enakomerno razpršitev na območju celotne Slovenije. Ker želijo kupcem povsod ponuditi storitev na najvišji ravni, bodo ob vseh bencinskih servisih zgradili tudi markete. JI NO 5 ISKALNICE V CITYCENTRU Problem so lastniki, ne psi Nesocializirani psi so kot nabita pištola - Za veterinarje včasih bolj nevarni prijazni družinski psi »Majhni imajo vse, kar imajo veliki,« pravi Mirko Fric Krajne, kije vsa leta poprej prisegal na nemške ovčarje, zdaj pa kinološko znanje nadgrajuje z višavskim terierjem Vukom. Dogodek, ki se je prejšnji teden zgodil v Ljubljani, ko so bulmastifi skoraj pokončali mimoidočega, nas je spomnil na lanskoletni napad rotvajlerjev na Ljubečni in znova odprl nekatera vprašanja. Kaj vzpodbudi agresijo pri psih, so v zakonodaji kakšna varovala, ki bi nevestnim lastnikom odvzela pse, lahko kakšni pasmi pridamo predznak nevarna? Pa začnimo pri zadnjem vprašanju, kjer je odgovor stroke najbolj presenetljiv. »Nevarnih pasem ni, pač pa je »nevaren« le človek, zato kakršno koli razglašanje ali razvrščanje pasém po nevarnosti ni smiselno,« je prepričan Rok Krajnik, doktor veterine v zavetišča Zonzani. »Veterinarji opažamo agresivnost pri psih ne glede na pasmo. Pravzaprav imamo s tako imenovanimi nevarnimi pasmami boljše izkušnje kot s splošno priljubljenimi družinskimi psi.« »Problem je le v lastnikih,« na podlagi dolgoletnih izkušenj meni Viktor Štokojnik, doktor veterine in direktor Veterinarskega centra Celje. »Če lastnik ne postane »šef tropa«, je lahko napadalen tako kakšen višavski terier kot rotvajler, le da te-rierjev ugiz ne pusti takšnih posledic kot ugriz večjega psa.« Eno teorija, drugo praksa »Kakšen lastnik, takšen pes,« je znan pregovor, ki drži le deloma. Pes lahko postane napadalen tudi, če ga ne znamo vzgajati. Prva napaka je že ta, da na primer mladičku pustite, da vam »žveči« roko. »Vzgoja, ki mora biti dosledna, se začne s prvim dnem, ko mladiča prinesete domov,« poudaija dolgoletni kinolog in predsednik celjske- »V vseh 13 letih nisem imela nobenih težav z njim,« pripoveduje Lea Toman, lastnica hutmastifa Fila. »Edino, kar ga spravi s tira, je sosed s palico. Verjetno ga spomni na kakšno negativno izkušnjo.« Čeprav se sliši neverjetno, kinologi poudarjajo, da v primeru, ko proti vam teče pes, ne smete steči stran. Ostati morate pri miru in držati pesti. Nikakor ne smete kriliti z rokami ah se z njimi braniti. Prav tako psa takrat ne smete gledati direktno v oči, pač pa se osredotočite ne nekaj drugega. ga kinološkega društva Mirko Fric Krajne. »Pa še s tem se absolutne varnosti sploh pri večjih pasmah ne zagotovi. Psi imajo namreč zelo dober spomin in zaradi ene slabe izkušnje v mladosti lahko v neki situaciji odreagirajo z napadom.« Da bi bilo takšnih nepredvidljivih situacij čim manj, je.kinoloŠka zveza pripravila novo vrsto izpitov, imenovanih BBH, s katerimi bi vzgojili lastnike in sociali-zirali pse v urbanih okoljih, a predlog na državni ravni še ni bil »požegnan«. Zakon o zaščiti živali sicer predpisuje denarno kazen v višini do 150 tisoč tolarjev za lastnike, ki ne zagotovijo ustrezne vzgoje in Šolanja živalim, zaradi česar so te nevarne okolici, medtem ko pregleda nad dejanskim stanjem ni. Prav tako naj bi veterinarske organizacije vodile register nevarnih psov, pri čemer sploh ni dorečeno, kateri pes je definiran kot nevaren. »Po internem dogovoru naj bi bil nevaren tisti, ki je že trikrat ugriznil, vendar je to nemogoče preveriti, saj centralnega registra še ni,« pravi Krajnik. Najbolj popolno bazo imajo zaenkrat zavodi za zdravstveno varstvo, ki v antirabič-nih ambulantah osebe, ki so jih poškodovali psi, cepijo proti steklini. »Letos smo obravnavali že 95 primerov poškodb psov, od tega smo proti steklini cepili 21 oseb, pri čemer se marsikdo, ki je bil poškodovan, sploh ne oglasi pri nas,« pripoveduje mag. Jožica Ži-bret, organizatorka epidemioloških ukrepov na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. »Za ilustracijo še podatek: v celem lanskem letu smo obravnavali 713 poškodb in cepili v 178 primerih. Cepimo namreč le v primeru, ko so lastniki psov Ob ugrizu psa je treba rano temeljito sprati z vodo in milom ter se obrniti na osebnega ali dežurnega zdravnika (v hujših primerih pa poiskati kirurško pomoč). Rane v nobenem primeru ne spirajte z alkoholom, saj s tem zmehčate zdravo tkivo in s tem virusom omogočite hitrejši prodor v tkivo. neznani, sicer za živali odredimo desetdnevni veterinarski nadzor.« Za dvig samozavesti Kaj lastniki naredijo s psi, ki so že koga ugriznili, je še manj pregledno. Nekateri jih na prepovedan, nehuman način (naj ob tem znova opozorimo, da »lovski odstrel« NI human način usmrtitve) pokončajo, drugi, kôt primer v Ljubljani, Še vedno skrbijo zanje, Čeprav jih več kot očitno ne obvladajo. »Kontrole tukaj ni, čeprav so večji nesocializirani psi, ki se borbeno obnašajo, tempirano strelno orožje. Še jasneje rečeno -neznanje, nepoznavanje pasme in nepravilna vzgoja so enako nevarni kot nabita pištola,« opozarja Krajne. »Bulmastifi, ki so napadli moškega v Ljubljani, so s kinološkega stališča izredno stabilna pasma, ki jo zelo redka stvar pripravi do napada. A očitno psi niso bili pravilno vzgojeni, namesto lastnice je bil vodja tropa eden izmed psov.« Tudi za rotvajlerje znajo mnogi reči, da so prav prijazna pasma, a vendar jih Barbara Čepili iz Zadubio ve, ki ravno čaka na lasersko operacijo nog, še dolgo, če sploh, ne bo videla v takšni luči. »Travma je še velika,« pripoveduje mama Regina Čepin, »saj še domačemu psu ne zaupa. Uidi na avtobus, čeprav ima le tristo metrov daleč, po mraku ne gre več peš.« »Razlog, da so ljudje iz domačih prijateljev, ki so z la-ježem opozarjali na tujce in pomagali pri lovu, naredili agresivne pse, so pasje borbe, ki so povezane z velikimi denarnimi stavami. Zakaj si Še zdaj želijo napadalne pse, je težko reči. Morebiti zato, ker sami niso dovolj samozavestni ali se hočejo postaviti pred sosedi. V vsakem primeru se ne zavedajo potencialne nevarnosti,« je še opozoril Krajne in ob tem spomnil na primer izpred nekaj let, ki se je zgodil v Nemčiji, kjer sta dve domači dogi, ki sta rasli ob Šestletnem otroku, le-tega ob enem njegovem napačnem gibu dobesedno raztrgali. ROZMARI PETEK Tokrat objavljamo drugi kupon za sodelovanje v novi nagradni igri Iskalnice, ki bo tako kot njena predhodnica Najdite nas, Center Interspar nagradi vas na sporedu vsako sredo med 10. in 11. uro na valovih Radia Celje. Pošiljajte kupone in poslušajte Radio Celje, čakajo vas lepe nagrade! Ekipa NT&RC bo v vsaki radijski nagradni igri v živo predstavila eno ali več trgovin, ki se nahajajo v Citycentru Celje. Bralci Novega tednika bodo lahko v igri sodelovali s kuponi, objavljenimi v vsaki petkovi številki. Na njih bodo ugibali, katere trgovine bo ekipa predstavila, in s tem sodelovali v žrebanju v radijskih oddajah. Med oddajo bo ekipa v osrednjem prostoru Citycentra Celje. Nagrado bo dobil tisti poslušalec, ki bo ugoto- vil, katero trgovino bo ekipa predstavila. Ko bodo poslušalci pravilno odgovorili na vprašanje, bo ekipa NT&RC predstavila trgovino. Ugibanje se bo ponovilo tolikokrat, kolikor trgovin bo predstavljenih. Na koncu bo ekipa izžrebala še časopisne nagrajence, ki bodo na kupon napisali vsaj en pravilen odgovor. Bogate nagrade (vrednost ene nagrade bo približno 10 tisoč tolarjev) bodo prispevale trgovine, ki bodo tisti dan predstavljene v oddaji. V nagradnem žrebanju med sodelujočimi bralci Novega tednika bodo upoštevani vsi kuponi iz Novega tednika, ki bodo pravočasno (sreda zjutraj) prispeli na naslov NT&RC, d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje ali bodo oddani pri okencu Informacij megamarketa Interspar v Citycentru Celje. Bulmastifi so križanci med buldogom in mastifom, uradno so pasmo priznali šele v začetku prejšnjega stoletja. Mastife naj bi že Rimljani uporabljali kot bojne pse, z mešanico pa so rejci želeli pridobiti psa, ki bi bil velik in pogumen. Po eni različici naj bi ga Angleži vzredili za čuvanje rudnikov diamantov v Afriki ter za lov na pume. Bulmastifi so zelo vdani gospodarju, privrženi družinskim članom, sicer nezaupljivi do tujcev, a vendar nepopadalni. So zelo občutljivi, zato potrebujejo primerno vzgojo. Pravila nagradne igre 1. Nagradno igro organizira Novi tednik & Radio Celje, d.o.o., Prešernova 19, Celje v sodelovanju s podjetjem Interpark, d.o.o., Letališka cesta 26, Ljubljana. 2. Nagradna igra bo trajala od 22.3. 2005 do 21.6. 2006. V sporedu Radia Celje je vsako sredo med 10. in 11. uro. 3. V nagradni igri bodo lahko sodelovali vsi poslušalci Radia Celje, ki bodo v času nagradne igre poklicali na v igri objavljeno telefonsko številko in poskušali pravilno odgovoriti na zastavljeno vprašanje. 4. S kuponi bodo lahko v nagradni igri sodelovali vsi bralci Novega tednika, ki bodo pravilno uganili vsaj eno od trgovin, ki jih bo v oddaji predstavila ekipa NT&RC. 5. Nagrado mora nagrajenec ob predložitvi davčne številke prevzeti najkasneje v desetih dneh v trgovini, ki nagrado poklanja. 6. Vsak nagrajenec lahko v igri sodeluje samo enkrat. 7. Zamenjava izdelkov ali njihovo unovčenje ni mogoče. 8. Zaposleni pri organizatorju in vsi, ki so povezani z izvedbo nagradne igre, v njej ne smejo sodelovati. 9. Več informacij najdete na spletnih straneh www.novi-fednik.com in www.radiocelje.com. iska/ni^e city /center Celje Katere trgovine (navedite 3| bo ekipa NT&RC predstavila v naslednji nagradni igri? tednik paliseelj® Namig pri iskanju pravega odgovora: Sladoledni Rustika, Fotolik atelje, Izdelava ključev, Okaidi, H & M, Tally Weijl, S'Oliver, Mango, Tomas Sport 2, Zero - Esprit, Vero Moda + Jack Jones, Orsay, Zara, Chevignon, Naf Naf, Samsonite, LOccitane, S'Oliver Kids, Čajnica, Čokoladnica Dobnik, Turboschuh, Stradivarius, By American, Finančna točka, Biotopic, Cecil, Esprit, Tom Tailor, Bata, Celio, Stiefelkonig, Intimissimi, Veletekstil, Accesorise, Calzedonia, Vet & Pet, Firenze, Parfumerija Limoni, Mobitel. TA Sonček, Trgovina Geox. MM VAŠE SKRITE ŽELJE URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE Anžej je za Tatjano in Janka izbral prelepo balado Shanie Twain. je. In tega večera so tudi za nas pripravili pôseben jedilnik. Ljubezen ni v darilih za valentinovo Naš gostitelj je bil tega večera natakar Robi. Za predjed so njihovi kuharski mojstri najprej pripravili rakce s sadno solato v pomarančni skodelici, sledil je svinjski file v sezamoví skorjici na zelenjavni posteljici in za posladek Še tribarvna krema z jagodno sredico. Someliejsko podkovan natakar je za »mlado, radoživo in simpatično družbo« izbral prav tako vino, ki naj bi se nam podalo - štrkec iz vrste ranina je bil res odličen. Pa tudi ob vsem ostalem smo ostajali brez besed. S polnimi usti se drugače tako ne spodobi. Tatjana in Janko sta bila tokrat prvič skupaj na romantični večerji. Janko preživlja družino z napornim delom v gozdarstvu, Tatjana še obiskuje šolo in odkar se jima je pridružila še mala Metka, je dela čez glavo. Kdo bi ob vsem tem zvečer še mislil na sij sveč in romantično glasbo? Tatjana se celo pošali, da je njuno valentinovo vsakič nekaj posebnega: »Jaz dam njemu darilo. On meni ne.« Janko vdano v usodo skomigne z rameni: »Čez dan je vedno toliko dela, da na vse skupaj enostavno pozabim. Ko pridem domov, je pa že prepozno ...« Ampak Tatjana se zaradi tega ne jezi. Vedno si je od vsega najbolj želela, da bi jo imel rad in jo spoštoval. Kar ni vezano na noben poseben datum. Zapel je Anžej Dežan Češnjo na smetanovi torti tega večera je dodal še zmagovalec letošnje Eme in trenutno eden najbolj vročih pevcev Anžej Dežan. Tatjani in Janku je zapel prelepo balado Shanie Twain. Od tega trenutka bo svet drugačen, ker ti si stopil vanj ... Od tu dalje so bile interpretacije ljubezni zelo različne. Večer se je namreč nadaljeval precej filozofsko in vprašanja, kot so kdo je boljši vozniki, moški ali ženske, ali je ljubezen kronična ali ozdravljiva bolezen, ali smo ženske prezahtevne ali moški okorno nepozorní, so bila še najbolj podobna razpravam, kaj je bilo prej - kura ali jajce. Stol k mizi smo v radijski reportaži pristavili tudi za vas. In če ste prejšnjo soboto okrog desete dopoldne poslušali kaj drugega, ste zamudili precej zabavno in poučno reč. Ko smo se poslovili, je Janko obljubil, da bo svojo Tatjano še prej kot ob letu presenetil s čim podobnim. Tako smo doživeli še eno presenečenje. Romantično večerjo z našima zaljubljencema. Lahko bi rekli še marsikaj, a ob tokratni temi so še najbolj na mestu Dantejeve besede: »Premalo ljubi, kdor lahko svojo ljubezen izrazi z besedami.« Kar se tiče vaših želja, pa nikar ne »šparaj-te« besed. Pisma pričakujemo na znanem naslovu NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje s pripisom Skrita želja. SAŠKA TERŽAN Foto: ALEKS ŠTERN Ob svečah lahko vsaka hrana drugače tekne, a kaj, ko je vedno premalo časa... Werner za mamin praznik Presenetite mamo letos na prav poseben način. Opišite zgodbo povezano z njo. Če bomo med najbolj ganljivimi vrsticami izbrali vaše pismo, bomo vašo mamo povabili na Wernerjev koncert v nedeljo, 26. marca. Priljubljeni pevec bo zapel posebej zanjo. Če bi tudi vaši mami s tem polepšali dan, ne odlašajte in čimprej pero v roke. Časa ni več veliko. Vila Herberstein pripoveduje pravljice že samo s svojo podobo, ^-- Št. 23-21. marec 2006 - Potrditev ljubezni je Metka Tatjana Samec in Janko Hriberšek na romantični večerji ob pesmi Anžeja Dežana »Ljubezen je kot ptica, kot angel z neba, ljubezen je kot čudež, kot želja brez meja.« Tako je to najbolj opevano in nikoli zares doumljeno čustvo opisal Robert Browning. In nekako tako so poslušalci Radia Celje poskušali obleči svoje misli na valentinovo, ko se je na naših radijskih valovih vse iskrilo od ljubezni. In kaj je največja potrditev ljubezni za Tatjano Samec in Janka Hriberška? Otrok. Njuna hči Metka. Povabili smo ju na romantično večerjo ob pesmi Anžeja Dežana. Ker imamo tudi Slovenci svoj praznik za- kov, smo se v pravljičnem okolju velenjske ljubljencev in svatovsko razpoloženih ptič- vile Herberstein zbrali dan po gregorjevem. Tatjana in Janko sta skupaj tri leta. Kadarkoli se je zaljubljen fant odpravil trkat pod okno, je pravil, da gre k Metki. In tako je Tatjana za deklico, ki se jima je rodila pred devetimi meseci, izbrala prav to ime. Verjetno bo pravljica o Janku in Metki ena prvih, ki jo bosta prebirala svoji prvorojenki. Čudovito okolje stare slikovite hiše nas je vse prav hitro prestavilo v nek drug, pravljično navdihnjen čas. Vila Herberstein je stara malo več kot sto let, častitljivi zidovi pa bi do danes lahko povedali zgodbo z neštetimi preobrati in zapleti. Od smrti zadnje lastnice iz znamenite Herbersteinove rodbine po drugi svetovni vojni je zgradba prehajala iz rok v roke, služila različnim namenom in prišla že do roba prepada, dokler ni Gorenje iz nje naredilo vrhunske restavraci- V Celju po francosko Tradicionalnemu frankofonskemu dnevu sledi še ves teden prireditev V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju je bil včeraj že osmi frankofonski dan, na katerem so se predstavili učenci osnovnih šol, dijaki gimnazij, dijaki iz Francije in študenti z odlomki iz gledaliških predstav, s skeči, z recitali poezije in glasbenimi točkami, ki so jih v francoskem jeziku pripravili s svojimi mentorji. Prireditev so skupno pripravili ministrstvo za šolstvo in šport, francosko veleposlaništvo, občina Celje ter SLG Celje in TV 5. Idejni oče in gibalna sila te vsakoletne prireditve, profesor Slavko Deržek, je bil z izvedbo prireditve zelo zadovoljen, saj je 150 nastopajočih mladih iz ene osnovne, 16 srednjih šol in iz Filozofske fakultete pripravilo lepo prireditev, ki jo je spremljalo več kot 400 njihovih sošolcev. Pomen prireditve pa je večplasten, je povedal: »Osnovni pomen prireditve je promocija fran- coščine, kar je še posebej pomembno za naslednje leto, ko si bosta Slovenija in Francija izmenjali predsedovanje v Evropski uniji. Seveda je nadvse pomembno kulturno in kreativno ustvarjanje mladih v tujem jeziku. Nenazadnje je Celje sedež poslovnega franko fonskega foruma, ki povezuje Slovenijo z ostalimi frankofonskimi državami, torej gre tudi za promocijo gospodarstva.« Na prireditvi so se s Celjskega predstavili dijaki gimnazije Lava in I. gimnazije v Celju. Francoski inštitut in televizijska hiša TV 5 sta za najboljše pripravila lepe nagrade. V Francijo bosta potovala igralca iz gimnazije Brežice in gimnazije Postojna, Tanja Ravljen iz I. gimnazije v Celju pa bo slovenska zastopnica na mednarodnem festivalu šansona v Splitu. Podelitve nagrad sta se udeležila francoska veleposlanica Dominique Gazuy in veleposla- nik kraljevine Belgije, Jean-Louis Mignot. S koncem frankofonskega dne pa se je pravzaprav šele začel sklop prireditev ob frankofonskem tednu, ki bo vse do konca tega tedna zaznamoval kulturni utrip v Celju. Posebno doživetje čaka v petek ob 21. uri vse ljubitelje francoskih šansonov, ko se bodo v Mestnem kinu Metropol predstavili bivši člani francoskega krožka I. gimnazije v Celju, Aleks Tovornik, Barbara Hartman, Živa Nendl, Peter Weber, Maja Sla-tinšek in drugi. Mlade ustvarjalce je z vzpodbudnim pismom pozdravil tudi predsednik države Janez Drnovšek. V Mestnem kinu Metropol lahko v tem tednu ujamete še imenitne francoske filme Eni in drugi, Vsiljivec, Dober dan, žalost in Nenavadna usoda Amelie Poulain. Konec tega meseca in ob kon- Barve celjske I. gimnazije je na prireditvi imenitno zastopala Tanja Ravljen in si prislužila nastop na splitskem festivalu šansona. cih tedna v aprilu pa bodo tva LIFF-a 2004 Zboriste in jo francoski zajtrk, v Resta- vrteli še dokumentarec o Isa- nazadnje film Otroka, nagra- vraciji Urška v Vojniku pa je belle Huppert Življenje za jen z Zlato palmo leta 2005. teden francoske kuhinje, igro, dokumentarec Noma- V tem tednu v kavarni Mest- BRANKO STAMEJČIČ di neba, zmagovalca občins- nega kina Metropol ponuja- Foto: GREGOR KATIČ Sejem bil Je živ Jožefov sejem v Petrovčah je preganjal zimo in podiral rekorde Kar ni uspelo kurentom in pustu, je, vsaj če sodimo po nedeljskem vremenu in temperaturah, uspelo Jožefu. Za preganjanje zime gre, prvi toplejši sončni žarki pa so v nedeljo v Petrovče na tradicionalni Jožefov sejem zvabili rekordno število obiskovalcev, prodajalcev in tudi razstavljalcev. Skoraj nepopisna gneča je v dopoldanskih urah dobesedno okupirala razstavišče. Vse bolj očitno postaja, da je Jožefov sejem ena prvih priložnosti za srečanje po dolgi zimi. Klepet prijateljev, pozdravi znancev in še kakšna »runda« za povrh so se v nedeljskem sončnem dnevu kar vrstili. Jožefov sejem je že od nekdaj priložnost za obnovitev zalog, nakup različnih semen, sadik ah potrebnih rezervnih delov, vmes pa seveda za nakup vseh drobnarij, ki sodijo v ta čas, od košar za velikonočna jedila, raznih vrst kruhov, salam, sirov do suhega sadja in medenjakov. Seveda pa se stojnice v Petrovčah kar šibij o pod težo »prvovrstnih« blazin, oblačil, ur in podobne krame, kar pa se- V Petrovče so prišli obiskovalci iz vse Slovenije. jemskega utripa niti ne moti. Skupaj so na Jožefovem sejmu postavili 150 stojnic za prodajalce iz vse Slovenije, ki s cenami niso pretiravali. Seveda so v Petrovčah poskrbeli tudi za uradno odprtje, na katerem je Franci Gaj-šek v imenu organizatorjev. Zadruge Petrovče in društva žalskih podeželskih žena, izrazil željo, da Jožefov sejem po- stane sejem z dušo. Pozdravom se je pridružil žalski župan Lojze Posedel. Predsednik Kme-tijsko-gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk je poudaril, da bodo domači proizvajalci pritisku tujih izdelkov konkurirali samo s kakovostjo. Vrisk je še enkrat omenil, da kmetje sicer podpirajo reforme v državi, vendar pa nasprotujejo uvedbi enotne davčne Novi izzivi v zelenjadarstvu Pod tem naslovom bo v petek, 24. marca, v Mali kongresni dvorani Celjskega sejma v okviru sejma Flora strokovni zelenjadarski posvet, ki se bo začel ob 10. uri. Posvet organizira Združenje za integrirano pridelavo zelenjave Slovenije v sodelovanju z organizacijo Pikapolonica in Kmetijsko gozdarskim zavodom Maribor. Na posvetu bodo govorili o ekološki pridelavi zelenjave kot priložnosti za slovenske kmetije, o rezultatih preizkušanja organskih gnojil, primernih za ekološko pridelavo zelenjave, predstavili pa bodo tudi rezultate ekoloških sortnih poskusov nekaterih zele-njadnic v letu 2005. Program posveta bodo sklenili s pogovorom o oblikah in možnostih promocije v zelenjadarstvu. V okviru programa posveta bodo predavali strokovnjaki Fakultete za kmetijstvo Maribor, Kmetijskega inštituta Slovenije in Fakultete za družbene vede iz Ljubljane. MA stopnje, saj so izkoristili vse rezerve. Nekatere novosti, tudi pri subvencijah, je v Petrovčah napovedal vodja kabineta v ministrstvu za kmetijstvo Marjan Golavšek. Nedeljski Jožefov sejem je minil predvsem v znamenju srečevanja pridelovalcev in kupcev, pri čemer praznih rok ni ostal praktično nihče. Vrečke so nosili tako tisti, ki imajo zemljo samo v lončnicah, in seveda vsi drugi obiskovalci. Med nepopisno gnečo so bile na daleč opazne uniforme hmeljarskih starešin, kot za med so prodajali petrovške kloštrske kapljice, obiskovalci pa so dodobra napolnili tudi prireditveni šotor. Skratka, dogajanje, kot se za sejem spodobi. In dokaz so nekateri prodajalci, ki jim je začelo že v dopoldanskih urah zmanjkovati robe. US, foto: TT ANKETA Tanja Sedminek, predsednica pododbora društva kmečkih žena Petrovče: »Na vsakoletnih razstavah na sejmu sodelujemo članice žalskega odbora, torej še ženske iz Petrovč in Griž. Letos smo postavile razstavo na temo Domače je domače, predvsem pa predstavile domače dobrote iz krušne peči, od različnih vrst kruha do drugih jedi, ki so jih nekdaj pripravljali v krušni peči. Veseli nas, ker obiskovalci iz leta v leto bolj cenijo domače jedi, veliko sprašujejo o pripravi in receptih, pa tudi radi poskušajo.« ga pri Šempetru: »Doma imamo vrtnarijo, tako da se s sar dikami in semeni poleg Jo-žefovega udeležujem še drugih sejmov v bližji okolici. Ugotavljam, da bo letošnja sezona zaradi dolge zime zakasnila vsaj za deset dni - to se vidi že po sadikah. Me pa veseli, da je Jožefov sejem vsako leto bolje obiskan in da je vse več prometa, pa tudi cene so dokaj ugodne. Na tem sejmu je odziv vedno dober, če ne drugače, me ljudje še kasneje poiščejo. Je pa res, da se držimo tudi načela »kšeft je kšeft<, pa čeprav v izgubo.« »Na stojnici prodajamo domače stvari, od šampinjonov, jajc, krompirja do medu. V bistvu gre za pridelke slovenskih kmetij, za katere sem pooblaščen za prodajo. Na celjski tržnici imamo prodajalno Dežel'ca, kjer je prav tako možno kupiti te proizvode. Na Jožefov sejem prihajam vsako leto in opažam, da po pridelkih s kmetij ljudje vse bolj posegajo in da vse bolj cenijo domače. Poleg tega so cene dokaj konkurenčne, zato mislim, da bo prodaja kar dobra.« Od mladinskega doma do sodobnega vrtca 60 let Vrtca Tončke Čečeve - Čas sprememb in nenehnega razvoja Začetki segajo v leto 1946, ko je bil vrtec 8. marca, na dan žena, ustanovljen kot Mladinski dom Tončke Čečeve za predšolske in šolske otroke. Pod različnimi organizacijskimi imeni je neprekinjeno deloval do leta 1997, ko ga je kot javni Vrtec Tončke Čečeve ustanovila Mestna občina Celje. Ob 60-letnici vrtec posluje v petih enotah: Gaberje, Center, Hudinja, Aljažev hrib in Ljubečna, obiskuje pa ga 580 otrok od prvega do šestega leta. Njegovo glavno poslanstvo ostaja vzgoja in učenje otrok ter pomoč družinam pri tej nalogi, pogled v njegovo preteklost pa je sprehod skozi različne politične sisteme, spreminjajoče se metode dela in pristopa k vzgoji. Vse spremembe so se namreč v delovanju vrtcev močno odražale in jasno je mogoče zaznati, kakšne so bile nekoč vizije - v kakšne odrasle so sistemi želeli izoblikovati najmlajše. Spomini iz zaprašenih kronik Vsaj tako dajejo slutiti stare kronike, polne spominov, obledelih starih fotografij in ž ličnimi pisavami skrbno zabeleženi pomembni dogodki ter različne opombe. »Poglejte, koliko generacij se je zvrstilo v vseh teh letih! Tu in tam se na kakšni fotografiji prepozna tudi kakšen od znanih Celjanov,« listava po kronikah z ravnateljico vrtca, mag. Betko Vrbovšek. »Preteklost zaznamuje več obdobij in nekaj pomembnih prelomnic. Začeli smo v We-stonovi družinski hiši, ki je bila sprva dom zaprtega tipa, ki je skrbel za zapuščene vojne sirote, že leta 1949 pa je imel v vzgoji in varstvu 96 predšolskih otrok zaposlenih staršev,« opisuje Vrbovškova. V naslednjih dveh desetletjih se je vrtec kot zavod uveljavil v dveh smereh; kot ustanova, ki dobro poskrbi za varstvo in vzgojo otrok ter kot ustanova, ki zna otroke pripraviti na uspešen začetek obveznega šolanja. »V 70-ih narašča strokovnost, pozna se vpliv šolanih vzgojiteljic. Če so kolektivi prej širili nekakšna obrtna znanja, se po novem začno poudarjati dejavnosti za otroke, kar se na primer pozna tudi pri otroških izdelkih. Otroštvo se razume kot vrednota in pojavijo se težnje po Čim bolj kakovostni izrabi tega življenjskega obdobja.« V Vrtcu Tončke Čečeve so bili tudi prvi v Sloveniji, ki so izvajali na novo vpeljano malo šolo tudi izven rednih programov. »Iz 80-ih let prejšnjega stoletja se spominjamo predvsem velikih oddelkov in poudarkov na pripravah na šolo, otroci so s seboj nosili zvezke in torbice, prostori vrtca so po urejenosti prav tako močno spominjali na šolske učilnice. Velike spremembe in nove pristope je v vrtec vnesla nekdanja ravnateljica Emilija Pešec, ki ga je povezala s širšim okoljem,« sprehod skozi preteklost zaključi Vrbovškova. Odgovorna naloga »Vsak trenutek v vrtcu je pomemben, zato ga poskušamo v največji možni meri izkoristiti. To je naše vodilo. Dandanes se starši pogosteje odločajo le za enega ali dva otroka, zato se malčki šele v vrtcu srečajo s sovrstniki. Navaditi se morajo deliti igrače, delovati v skupini in nenazadnje tudi strpnosti ter medsebojnega spoštovanja,« meni Vrbovškova. »Spodbujamo samoiniciativo, spoštujemo otrokove pravice, kar pa ne pomeni, da nimamo postavljenih jasnih pravil. Otrokom so na voljo številne dejavnosti, lahko se igrajo sami ali v skupini, igrače pa izberemo glede na temo, ki jo v nekem obdobju podrobno spoznavamo. Izjemno pomemben je pristop vzgojiteljic in njihovih pomočnic; pri tem dajemo poudarek na timsko delo, samoo-cenjevanje in nenehno samo-refleksijo.« Malčke zmotiva pri kosilu. Pozabite na stari »vzgojni« princip »ne greš od mize, dokler ne poješ vsega, kar je krožniku«. Dandanes v vrtcu spodbujajo restavracijski sistem; otroci si lahko sami postrežejo in pojedo količino, ki jim ustreza. Po izkušnjah Vrbovškove tako jedo z večjim tekom in celo pojedo več. Podobno je s popoldanskim spancem. »Ne poznamo več pravila, ki bi določal, da morajo vsi spat. Na voljo so jim ležalniki in če želijo, lahko počivajo,« našteva Vrbovškova. Na vsakem koraku so na ogled otroški izdelki, plod ustvarjanja in bujne otroške domišljije - z njimi v vrtcu ravnajo spoštljivo. In vizija vrtca prihodnosti? »Glede na to, da otroci tukaj preživijo večino svojega dneva, da so več z nami kot s starši in da so to najpomembnejša leta razvoja, je na nas velika odgovornost. Poskrbeti moramo, da ta čas čim bolj izkoristimo. Staršem pa moramo ponuditi čim več informacij o otrokovem napredku,« pokaže Vrbovškova na velik pano pri vhodu. Na njem lahko starši vsak trenutek vidijo, kaj otroci počno. POLONA MASTNAK UttoMf polôpfdjtô prizmi mâmiôâml^Ê Kot vsako leto tudi le nje za mamice - stilsko preobrazbo za tri izžrebaoke in še vrsto arugih nagrad. Izpolnite kupon za svojo mamico in ga na dopisnici pošljite do 24. marca v naše uredništvo na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom: ža mamico. Tri nagrajenke bodo v Lepotnem studiu Sodin naličili primerno njeni želji in letnemu času. Po čiščenju kože, nanosu kreme in ustrezne podlage se bomo pri ličenju vek v pomladnem času odločili za nežna naravna ličila. Letošnja pomlad nam ponuja široko barvno paleto, ki sega od rožnate, preko modre in zelene, pa vsb do vijoličastih odtenkov. Brez dvoma za vsakogar nekaj I katarima 50din s. 1! «aictoma 7a, 3000 c€u£ 03/490-70-60 ali 041/920-460 Istim trem mamicam bodo pričeske naredili v Hair centru Darja. Oblikovanje pričesk je naša glavna dejavnost, zato ji posvečamo veliko pozornosti. Letno se izpopolnjujemo na seminarjih v tujini in tako v naš prostor prinašamo sveže ideje in novosti, saj je še kako pomembno, da smo stalno v koraku z časom. Zato poleg vseh storitev nudimo tudi podaljševanje in zgoščevanje las. Velikemu številu nevest se posvetimo individualno, kar pomeni, da se z njimi posvetujemo, kaj bi želele in vedno vsaj en teden pred poroko obvezno naredimo poskusno pričesko. Zavedati se moramo, da je to za neveste zelo pomemben dan, zato morajo biti pričeske obstojne, da so lahko neveste sproščene in da s polno mero uživajo svoj dan. Vizija našega salona je, da se pri nas naše stranke dobro počutijo, da jih naredimo lepe in samozavestne. Takšne pa so lahko tudi s pomočjo frizerja - osebe, ki mora svojo stranko poznati, da ji lahko ustrezno svetuje. BODITE V PONOS SAMI SEBI - HAIR CENTER DARJA Hair center Darja, Darja Kocmut, s.p., Ul. frankolovskih žrtev 34, Celje tel.: 49197 00, www.haircenterdarja.com Krilo bodo po meri izdelali v Modnem šiviljstvu Barbara. Vseeno je, kaj narekuje moda, če stranki le-ta ne pristoji. Pri nasvetih vedno skušam biti realna. In nasprotno - drzna in hkrati realna pri osebah, ki so željne novosti in stilske preobrazbe, povrhu vsega pa jim to še pristoji. Za letošnjo pomlad, za katero že pripravljamo in šivamo oblačila, strankam priporočam novosti, kot so: široke, mehko padajoče hlače, tunike in obleke, ki se nosijo čez hlače in segajo do ali čez kolena, večplastna, nabrana krila, telirane suknjiče oz. blejzerje z globoko fazono oz. reverjem, z enim gumbom, pa tudi blejzerje do pasu, zmerno telirane, z ruskim ovratnikom ali brez. Skoraj pri vseh oblačilih pa se da zaznati orientalski pridih - tako barvno, kot pri dodatkih, ki so precej bogati. Barve? Bogate, intenzivne, pestre in različne. Seveda spet odvisno od okusa, želje in barvne všečnosti. Izpostavljeni so vsi odtenki indigo vijolične, zelene in oranžne barve. Vse je odvisno od možnosti, glede na postavo in stil oblačenja. Šiviljstvo Barbara lahko obiščete vsak torek in četrtek, ko imamo posebej rezerviran čas za stranke, in sicer med 7, in 18. uro. Seveda pa imam najraje, če se stranka predhodno najavi, saj je čas za vsakega dragocen. Modno šiviljstvo Barbara Barbara Repinšek, s.p., Leveč 62 a, Petrovče Tel.: 03/547 31 15 GSM: 041/584 618 M TC COT Nekaj nagrad, ki ostajajo presenečenje, pa bodo prispevali v Boutiqueu La Miriam. Pri nas se lahko oblečete za vsako slovesno priložnost. Kot priznana z veseljem pomagala z nasvetom, kaj obleči, da se i, čevlje in modne dodatke vedno dobro založene; da ne boste imeli težav z izbiro, čeprav v zadnjem trenutku. K.UPGH04ATEtf iNSlCI VAH Med prejetimi dopisnicami bomo na Radiu Celje 25. marca v živo izirebali sreřnice. Preobrazbe nagrajenih mamic bomo objavili v Novem tedniku in na spletni strani www.novitednik.com ter www.radiocelje.com. Še slabše preden bo boljše Konjiško JKP na dnu, a s smelimi načrti - Vodooskrbe brez pomoči občine ni mogoče razrešiti Konjiški občinski svetniki so na zadnji seji sprejeli plan dela in finančni načrt Javnega komunalnega podjetja (JKP) za to leto, čeprav niso bili povsem enotni, ali je predlagan plan res tisto, kar občina potrebuje. Problemi so zlasti na področju oskrbe s pitno vodo vsako leto večji, a kot so ugotavljali v razpravi, bo tako ostalo, dokler tudi občina ne bo naredila odločnejših korakov. To pa seveda pomeni ali podražitev vode, ki ostaja že štiri leta pri isti ceni, ali pa večja proračunska sredstva za to področje. Sicer pa so se v razpravi vrstile obtožbe na ra- Direktorica JKP mag. Špela Hlačar Čun prejšnjega vodstva komunalnega podjetja, ki pa so se mešale z ugotavljanjem, da je komunala ves čas vlagala v naložbe ves denar, kar ga je imela, občina pa ni naredila ničesar. Sedanja direktorica JKP mag. Špela Hlačar je ocenila, da je podjetje zaradi nepremišljenih korakov v preteklih letih zašlo v neurejeno finančno stanje in preveliko zainvestiranost, zadovoljni pa ne morejo biti niti z infrastrukturo niti s kakovostjo storitev. Tako je lani razen za razčiščevanje poslovanja podjetja v preteklosti večino časa vložila v pripravo različnih osnovnih doku- mentov podjetja, zlasti sistemizacijo delovnih mest. Hkrati z njo so se prej visoko nadpovprečne plače 40 delavcem v povprečju znižale za 15 odstotkov (s 53 na 38 odstotkov nad kolektivno pogodbo). A tudi to podjetja ni rešilo izgube. Nasprotno. Proti koncu leta se je znašlo v tako velikih likvidnostnih težavah, da so morali najeti dolgoročni kredit. Bolj kot izguba pa je svetnike skrbelo pomanjkanje dobrih razvojnih projektov. Dokler teh ne bo, tudi ni mogoče pričakovati denarja iz občinskega proračuna, so zaključili. To pa seveda pomeni tudi nove zaposlitve sposobnih strokovnjakov v JKP. Različni so tudi pogledi občinskih svetnikov na sicer nujen dotok svežega kapitala, saj si nihče ne želi, da bi se javno podjetje sprivatizi-ralo in delalo za dobiček. Občani bi to predrago plačali, so opozarjali. Razen, seveda, če bi komunalo dokapitali-zirala občina. Na vrsto podrobnih vprašanj, kot na primer kje in kolikšne so bile lanske izgube, bodo v komunali odgovorih v poročilu o delu za preteklo leto. Do takrat bo morda tudi bolj jasno, kako se bo razrešil spor s podjetjem Eko s 13 zaposlenimi, ki upravlja s Cen- trom za ekološko ravnanje z odpadki od leta 2004, čeprav za to naj ne bi imelo sklenjene pogodbe. Sodišče je Eku že naložilo, da do pravnomočnosti odločitve sodišča v tem sporu izroči v posest in upravljanje nepremičnino CERO. Eko kljub temu objekta ni želel predati, izvensodne poravnave pa tudi niso dosegli. Sodni postopki se nadaljujejo, od njihovega razpleta pa so odvisni tudi načrti komunalnega podjetja, saj med drugim v okviru izboljšanja poslovanja predvidevajo dezinvestiranje podjetja s prestavitvijo na lokacijo CERO in odprodajo izpraznjenih objektov. MILENA B. POKLIČ Še teden smučanja na Celjski koči - Za hitrostni rekord 90 klobas Mira Deželak- Slatinek je pesmi začela pisati, ko ji je bilo 23 let. njih pogosto ubeseduje bližnjo okolico, ljudi, stvari, ki se je dotaknejo. Nekateri v njenih pesmih pogrešajo materinsko noto, a tudi to bo še prišlo na vrsto, je prepričana. Mogoče v tretji zbirki, razmišlja Mira, ki jo že vidi nekje v daljavi. »Ta bo za razliko od prvih dveh bolj usmerjena navzven, v svet, in manj k meni,« razmišlja avtorica. Kdaj bo ugledala luč sveta, je še preuranjeno govoriti. Trenutno nima navdiha, a ko bo prišel, bodo pesmi kar vrele iz nje. Razmišlja tudi, da bi napisala zgodbo o svojem življenju, a to šele takrat, ko bo čutila, da z njo ne bo nikogar prizadela. Mira Deželak - Slatinek je tudi članica Celjskega literar- nega društva. Svoje pesmi objavlja v reviji Všesledje ter jih predstavlja na literarnih večerih. Pred časom ga je imela v Zdravilišču Laško, v četrtek pa bo gostja literarnega večera v Mladinski knjigi v Celju. BOJANA AVGUŠTINČIČ Letošnja dolga in s snegom bogata zima je tudi upravljalcem smučišča na Celjski koči prinesla rekord. V nedeljo je namreč to že nekaj let zapovrstjo najboljše malo smučišče v Sloveniji obratovalo že stoti dan v tej sezoni. To pa je dosežek, na katerega kljub dobri opremi za zasneževanje pred začetkom sezone niso upali. Ker je snega dovolj, so se odločili, da bodo obratovanje podaljšali še za teden dni. i , ' /J. ŠTAJERSKI VAL Med tednom bo smučišče delovalo v času nočne smuke, v soboto in nedeljo pa tudi čez dan. Zaradi uspešne sezone so po stotem dnevu obratovanja pripravili tudi ugodno ponudbo - od ponedeljka in vse do naslednje sobote bo na Celjski koči možno smučati za vsega tisoč tolarjev na vozovnico, sezono pa bodo zaključili prihodnjo nedeljo z dnevom brezplačne smuke. Stoti dan smučanja na Celjski koči so v nedeljo proslavili s prav posebno zabavo. Izvedli so tekmovanje v hitrostnem smučanju. Med osmimi tekmovalci je bil najhitrejši Nejc Grajžl, ki se je s Tovstega vrha peljal malo več 90 km na uro in tako osvojil pokal in še po eno kranjsko klobaso za vsak dosežen kilometer na uro. Predvidoma jutri bo direktor novoustanovljene družbe TRC Celjska koča Ivan Pfei- fer podpisal izvajalsko pogodbo za gradnjo nove Celjske koče s Cestnim podjetjem Maribor. To naj bi začelo graditi 1. aprila, novo kočo pa za 452 milijonov tolarjev sezidalo do 1. novembra. BRST Pesnico Jo je naredilo življenje Mira Deželak - Slatinek iz Laškega že razmišlja o svoji tretji pesniški zbirki Vile rojenice so ji pesniški dar položile v zibelko. A se tega pravzaprav ni dobro zavedala vse do svojega 23. leta, ko je spesnila svoj prvi verz. Potem so se stihi začeli nabirati in kmalu jih je bilo dovolj za pesniško zbirko. Leta 1999 je v samozaložbi izdala Iskanja, šest let za tem, lani, še zbirko Na gladini ženskih oči. Mira Deželak - Slatinek iz Laškega je prepričana, da jo je pesnico naredilo življenje, čeprav je svojo poetsko žilico verjetno tudi podedovala. Njena mama je namreč v svojih mladih letih napisala kakšen verz, a se resneje s tem ni ukvarjala. Mira je svojo nadarjenost literarnega izražanja sprva izkazovala v šolskih spisih. Želela je postati profesorica slovenskega jezika, a jo je pot zanesla na srednjo kmetijsko šolo. Danes je kot sobarica zaposlena v Zdravilišču Laško. »Svet pesmi Mire Deželak - Slatinek je svet našega življenja, kjer so drobne stvari pomembne, kjer misel živi ubrano s svetom in naravo. Smisel temu življenju daje ljubezen, življenje v dvoje, strast. Skozi svoje pesmi razkriva tisto, po čemer hrepeni njena ženska duša,« je o njenem delu zapisala profesorica slovenščine Jerica Ambrož. Dejala je tudi, da so njene pesmi iz prve pesniške zbirke podobne rilkejevske-mu sprejemanju življenja, nad čimer je bila Mira presenečena, saj Rilkejevih pesmi dotlej pravzaprav sploh ni poznala, tudi sicer je le redko prebirala poezijo. Kljub temu so Mirine pesmi motivno in slogovno zelo bogate ter okrašene z izvirnimi in globokimi metaforami. V Najhitrejši tekmovalec je bil Nejc Grajžl (v sredini med Marijanom Skorniškom in Silvom Gobcem), ki je dosegel hitrost 90,57 km/h. Za nagrado je poleg manjšega pokala v trajno last in velikega prehodnega pokala prejel tudi 91 koncev kranjskih klobas. Rekordna sezona Revni afriški otroci iz odmaknjenega kraja Ugande, potem ko so prispeli paketi s pomočjo iz naših krajev. Tamkajšnji otroci imajo eno samo oblačilo, le redki imajo čevlje, s šolskimi zvezki pa morajo varčevati. Kjer gospodarita revščina in aids Ljubečna pomaga revnim otrokom Ugande - Pri Slovencu, poročenem v odročni afriški vasi Učiteljica Osnovne šole Ljubečna Nina Križanec je bila lani v odmaknjenem delu Ugande kot prostovoljka, kjer se je srečala s hudo revščino črne celine. O vtisih je predavala otrokom Ljubečne, ki so izrazili željo, da bi revnim otrokom Afrike pomagali. Zbrana pomoč je že med pomoči potrebnimi, od koder so prispeli dokazi, fotografije. Storovčanka Nina Križanec je v Ugandi obiskala prijatelja, Slovenca Miho Logarja, ki si je tam ustvaril družino. Mladi magister znanosti živi v vasi (na dva tisoč metrih nadmorske višine), kjer so brez elektrike in tekoče vode, tako da je spoznal stisko Afričanov neposredno. Poročil se je z domačinko Pamelo, ki jo je spoznal med študijem, sad njune ljubezni pa je lani rojena hči Enyanja. Slovenec, ki namerava v tistih krajih ostati, je ustanovitelj ustanove Edirisa (www.edirisa.org), ki se ukvarja s šolstvom, informiranjem, umetnostjo ter izobraževanjem in sponzoriranjem revnih afriških otrok. Živi v kraju Bufuka ob jezeru Bun-yonyi, v bližini Ruande. Z blizu kilometrom globine je slikoviti Bunyonyi drugo najbolj globoko jezero črne celine, ki ga krasi 29 otokov. Profesorice angleščine in slovenščine iz Štor niso v Afriko zvabile lepote črne celine. Še bolj kot obisk prijatelja Mihe je težko pričakovala prvo srečanje s svojo »posvojenko« Kristinco, črnskim dekletcem Christine, ki ji pomaga s plačilom šolanja in obšolskih dejavnosti že od leta 2002. Deklica živi z mamo, tremi sestrami in dvema bratoma, njihov oče pa je umrl kot žrtev aidsa, ki dodatno uničuje revno Afriko. Po odstotkih okuženih med prebivalstvom ter smrtnih žrtvah je Uganda v svetovnem-vrhu. Mama male Kristince je obisk iz Evrope pogostila s slovesnim kosilom s fižolom in kuhanimi bananami - ma-tookami ter s presenečenjem, s štirimi trdo kuhanimi jajci. Jajca so zanje praznična jed, zato je Evropejka iz vljudnosti vzela enega, da so ostala lahko pojedli otroci. Življenje v tistih krajih je izjemno težko. Ženske garajo na zemlji, moški - tisti, ki jih ni pred leti pokosila epidemija aidsa - posedajo v vaških gostilnah. Družine z osmimi otroki niso nič posebnega, zaradi aidsa pa je veliko otrok sirot. Evropejci, tudi takšni, ki nimajo ravno veliko denarja, so pri vsem skupaj zanje kot potujoče banke. Beli ljudje so zanje vir bogastva ter ena sama telesna lepota, sama po sebi. Mladi Ugandčani si želijo v Evropo, se poročiti z belimi ljud- mi. Imajo drugačen način mišljenja, zato je marsikatera Evropejka ob njihovih obljubah s poroko, ki jo bo kronalo deset otrok, nemalo presenečena. V pomoč revnim Ugand-čanom sprejema Slovenče-va ustanova Edirisa prostovoljce z vsega sveta, med njimi največ naših rojakov. Prihajajo tako študenti kot starejši, med katerimi je bil neki Ljubljančan star 91 let, zdaj pa je tam že njegova vnukinja. Nina Križanec je delala v vrtcu, kjer se srečala s stiskami revnih otrok neposredno. Ganjena Ljubečna Po vrnitvi iz Ugande - v svet, v katerem radi tarnamo, kako hudo nam je - je Nina Križanec predavala o črni celini učencem 9. razreda. »Ugotovili so, da ugandski otroci zjutraj nimajo težav, kaj bodo oblekli, saj imajo eno samo obleko. Ko jim to operejo, ne morejo v šolo. Če že imajo svinčnik, je ta dolg približno dva centimetra. V zvezke ne pišejo veliko, saj se bojijo, da jih bo prehitro zmanjkalo. Le redki imajo čevlje, vsi pa imajo napih- njen trebušček zaradi podhranjenosti in nepravilne prehrane,« pripoveduje o vtisih učiteljica Nina Križanec. Otroke na Ljubečni je njena pripoved ganila ter so izrazili željo, da bi zbrali za revne otroke Afrike obleke in šolske potrebščine. V zbiranje se je vklj učila vsa šola, prinašali so obleke in obutev, igrače, knjige, zvezke, sestavljanke, pisala ... Vse to je bilo potrebno v daljno Afriko dostaviti, zato so morali zbrati še denar za poštnino. Za pomoč so prosili različna podjetja (odzvala so se Etol,'Štore Steel, Gostilna Medved, Mercator in Hotel Štorman), ki so zbrala skupno 180 tisoč tolarjev. Na naslov ustanove Edirisa so tako lahko naslovili sedem velikih paketov. Nekaj jih je prispelo, drugi so še na poti. Še več, v Osnovni šoli Ljubečna so se tako izkazali s človekoljubnostjo, da je ostalo nekaj denarja, ki ga bodo porabili za stroške šolanja dveh ugandskih otrok. Pomoč Afriki včasih konča pri takšnih, ki je niso najbolj potrebni, Nina Križanec pa je dobro vedela, da v ustanovi našega rojaka v Ugandi ne bo tako. Ko so prispeli paketi iz naših krajev, je bil v osnovni šoli Bu-fuka ob jezeru Bunyonyi pravi praznik, prekipevajoče veselje. Revni afriški otroci so v vrstah čakali" na obleke. Miha Logar je otroke pri tem fotografiral, kar dokazuje, da je pomoč resnično prispela med pomoči potrebne. »Naši učenci so svojim vrstnikom v Ugandi napisali tudi pisma, se jim predstavili in povedali, kako živijo. Skoraj vsak dan se pozanimajo, če so kakšne novice iz Ugande,« je zadovoljna učiteljica Nina Križanec. BRANE JERANKO Profesorica Nina Križanec je obiskala v odročnih krajih Ugande svojo »posvojenko« Kristinco ter svojega prijatelja, Slovenca mag. Miho Logarja, ki je tam poročen. V krajih brez elektrike in tekače vode se je kot prostovoljka v vrtcu (na fotografiji) neposredno srečala s hudo revščino. Vetemik se je v svoji eksorci-stični karieri srečal z najrazličnejšimi primeri satanovega delovanja. »Nekoč so k meni pripeljali mlado dekle, drobno najstnico, ki je premogla takšno moč, da so jo komaj zadržali štirje odra- dljive prakse, kot so vudu, uroki, magični obredi in podobno. Človeka je mogoče uročiti preko Izganjalec hudiča o zlu na pohodu Marjan Veternik: satan napada na vseh frontah - Spoved, ne pa obisk vedeževalca Jožefova dvorana v Domu sv. Jožefa v Celju nikakor ni vzdržala pritiska gneče zainteresiranih za sredino predavanje Marjana Vetemika v okviru Nikode-movih večerov. Zato so organizatorji množico brž preselili v prostornejšo cerkev, ki verjetno že dolgo ni bila tako polna. Tolikšno zanimanje je požel uradni ek-sorcist mariborske škofije, sicer tudi župnik v Žičah, ki je občinstvu razodeval svoje bogate izkušnje pri izganjanju hudiča. Bo kar držalo, da vse, kar je nekoliko zavito v skrivnost, na svoj način nadnaravno in kar ima prizvok magičnega, nadvse buri domišljijo. Bi pa težko sodili o tem, kolikšen del poslušalstva je prignala resnična skrb za lastno pogubo ob obilici zlih sil, ki so vsakodnevno na pohodu in se, sodeč po besedah Veternika, znajo pritihotapiti skozi vsako poro življenja, ter kolikšen del so predstavljali navadni »firbci«. In kot so ugotavljali organizatorji, »če bi govorili o an-gelcih ali o svetem duhu, bi vas zagotovo bilo dosti manj«. Pričakovanja občinstva so bila velika in, priznajmo, pojem izganjanja hudiča daje prosto pot raznovrstnim filmskih scenarijem ter fantastičnim predstavam, ki so neumorno švigale skozi možgane prisotnih. Izkazalo pa se je, da ima Veternik povsem Šolsko razdelane koncepte in teoretske opredelitve načinov delovanja satana in dokaj preprost recept za njegov izgon, če že ravno ne gre za mejne primere, ko se demonski kremplji povsem polastijo človeka. Poleg tega uradni eksorcist o temah, ob katerih gre neukemu poslušalcu srh po telesu, pripoveduje s samozavestjo in samoumevnostjo profesionalca z zakladnico izkušenj, ki ne dopuščajo nobenega dvoma. Trdnjava pred osvojitvijo »Satan pozna dve vrsti delovanja in sicer redno ter izredno. Po redni poti na človeka deluje skozi različne skušnjave, zapeljuje in nastavlja pasti. Prišepetava nam in ko pristanemo na pogovor s slabo mislijo, se vname boj; duh še bojuje s skušnjavo in ji lahko na koncu podleže.« Na tej stopnji gre za posredno delovanje zla in v to kategorijo spadajo tudi tako imenovani strukturni grehi, ki jih poskušamo pri sebi opravičiti v smislu »saj vsi tako delajo« ali »abortus je pač zakonsko dovoljen«. Bolj problematični so neposredni posegi zla v naša življenja, saj jih ne pogojuje osebna odločitev. »V tem primera smo kot trdnjava, ki jo poskuša zli duh osvojiti,« pojasnjuje Veternik. Na tej točki smo že prešli na razodevanje njegovih praktičnih izkušenj, ki jim je poslušalstvo prisluhnilo z veliko mero zvedavosti. »Kar sem vam povedal, je samo kakšnega pol odstotka vseh primerov, s katerimi sem se ukvarjal,« je predavatelj buril duhove občinstva. »Poznamo različne stopnje; od pritiskov, preko obsedenosti do posedovanja.« Na tem mestu znajo zle sile že kar glasno opozoriti nase. »Gre za notranje in zunanje pritiske, žrtve do- življajo razne nenadne napade jeze, sovraštva in agresivnosti - zlo deluje na psiho in deluje na duhovno-čutni sferi. Vrivajo se negativne pa tudi samomorilne misli, človek podleže različnim oblikam odvisnosti. Ko se satan dejansko polasti človeka, se pojavijo tudi lebdenje v zraku, govorjenje v neznanih jezikih in podobno«. Diskoteke so satanovi templji Že zgolj iz preventivnih razlogov nas je seveda zanimalo, kako, kje in kdaj pravzprav tako na široko odpiramo vrata zlu. Naštevanju ni bilo ne konca ne kraja. Če ne želite postati zasebna pristajalna steza satanu in vsem njegovim zlobnim pomočnikom, boste za začetek morah odpovedati seanse pri najljubših gura-jih, radiostezistih, bioenergetikih in vedeževalcih. »Kako pa mislite, da nekdo vidi v vašo prihodnost ali da odkriva oddaljene skrite predmete in osebe?« Varujte se sledečega: »Enemu znanih eksorcistov je satan povedal, da so diskoteke njegovi templji. Tam so mladi zapeljani v alkohol, drogo, razvrat in drage oblike zasvojenosti. Še posebej nevarno je poslušanje nekaterih zvrsti glasbe, na primer death metala.« Nemudoma zmečite v smeti svoje osebne amulete, energetske piramide, steklenice informirane vode in poldrago kamenje z domnevnimi zdravilnimi učinki. Nehajte z obiski »šlogaijev« in ne kličite vendar vedeževalcev, ne beri- te horoskopa. »Zadnjič sem pri frizerju srečal najstnico, ki je nosila okoli vratu svoje horoskopsko znamenje. Zraven pa je imela obešen križ. Pa sem jo povprašal, kako lahko nosi hudiča in Jezusa hkrati...« No, kljub negaciji vsega zgoraj naštetega pa še zmeraj ni nujno, da ste zlim silam zaprli dostop. Nihče namreč ni nanje imun in tudi življenjski stil prednikov lahko usodno vpliva na potomstvo, zato bo v primeru, ko v lastni preteklosti ne boste našli razlogov za satanov razdiralni naskok, potrebno nekoliko pobrskati po družinski kroniki in izbezati iz dedkov ter babic globoko zakopane skrivnosti. Še posebej destruktivno moč imajo grehi kot so abortus, prešuštvo, umor, sovraštvo in magične prakse - seveda v primera, da se grešniki niso spovedali, pokesali in da jim ni bilo odpuščeno. »Vemo, da na razvoj otrokove osebnosti najbolj vplivajo prva leta življenja. Če je otrok spočet v izvenzakonski skupnosti, je več možnosti, da bo v življenju zašel na stranpoti, posledice so lahko pe-dofilija, homoseksualnost, odvisnosti in razna perverzna nagnjenja. Gre za notranje duhovne rane, ki so lahko vstopno mesto za hudega duha in lahko povzročajo tudi psihosomatska obolenja, ne glede na to, če je človek ranjen z grehom, ki ni njegov.« New age kot partizanski golaž Od slišanega že dokaj pretreseno množico, roko dam v ogenj, da ni bilo v občinstvu niti enega brezbriž-neža, ki ne bi s silno vnemo brskal po nabora svoje duše in s strahom računal bilance grehov (»v mislih, besedah in dejanjih«) je seveda nadvse zanimala kurativa. Saj res, kako se rešiti prijema zlih sil? Recept je na vsesplošno olajšanje izzvenel presenetljivo preprosto. »V večini primerov pomaga že temeljita spoved. Poleg tega iskreno kesanje, sprejetje zakramentov, redno obiskovanje nedeljske maše in življenje v skladu z Jezusovim naukom. Jezus je seveda zmagovalec nad zlom, vendar mora človek pri tem sodelovati,« pravi Veternik. Ne pozabimo še na izogibanje grehu in na veto na vse omenjene prakse. Nikakor niso priporočljive niti kosti, nenavadne dele živali). Možno je tudi delovanje zlih sil na živali in rastline; na úročeni njivi, na primer, pridelek ne bo zrasel. Hidi bivalni prostori, v katerih se je kaj hudega zgodilo, so lahko nečisti, v njih se lahko dogajajo precej nenavadne stvari. Vrata, ki loputajo sama od sebe, imele veliko abortusov, še posebej, če so jim vstavili spiralo, ki zarodku preprečuje vgnezditev.« Veternik se sicer loteva izganjanja le v primerih, ko je to potrebno. »Nisem psihiater, jaz rešujem človekovega duha.« vzhodnjaške borilne veščine, joga, meditacija, še posebej pa ne gre eksperimentirati z new ageom. »Te novodobne mešanice, pri kateri poskušajo ljudje jemati iz različnih religij in narediti univerzalni nauk za lastne potrebe, so kot kakšen partizanski golaž!« In če bi se še tako radi pogovorih s svojo pokojno babico, se ne lotevajte spiritualističnih seans, saj preko medijev ne bo spregovoril dragi pokojnik, ampak se bo njegovega glasu poslužil sam satan. Kratek Veternikov sprehod po ek-sorcistični praksi ni nikogar pustil ravnodušnega. Medalja pa ima dve plati. Le pomislimo, kako naivno se ljudje v upanju na instantne čudeže in rešitve svojih težav za velike vsote pustijo na led speljati tudi prevarantom z najbolj prozornimi pristopi in metodami. Pa vendar, ali jim gre zato kar povprek jemati še zadnje upanje, četudi so sami prepričani, da deluje? Kakorkoli že, budisti učitelju Budi pripisujejo izrek: preizkusi nauk in če ti ustreza, ga prakticiraj. V nasprotnem primera vam še zmeraj ostane obisk spovednice. POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN Stekleničke upanja za tristo bolnikov V Dvorcu Trebnik V Slovenskih Konjicah so v soboto zaključili dobrodelno akcijo Steklenička upanja. Od začetka meseca so v kreativnih delavnicah osnovnošolci okoliških osnovnih šol, otroci iz vrtcev in obiskovalci Treb-nika izdelali preko 300 stekleničk, v katere so zaprli dobre želje, namenjene bolnikom z rakom. Častna gostja akcije je bila predsednica združenja za boj proti raku na dojkah Europa Donna in Slovenka leta prim. dr. Mojca Senčar. Njenemu predavanju o raku dojke je v soboto prisluhnilo preko 40 žensk. Po predavanju so akcijo slovesno zaključili v grajski kleti, kjer se je direktorica zavoda Gabrijela Kunst zahvalila prim, dr. Mojci Senčar in predstavnici organizacije Zavod Med Over Net Andreji Verovšek. Simbolično je predala stekleničko upanja predstavnici Ustanove za pomoč otrokom z rakom in podarila darilni bon za brezplačne oglede Dvorca Trebnik otrokom obolelim za rakom za obdobje stotih let. Predsednik države dr. Janez Drnovšek je žal zaradi drugih obveznosti svoj obisk Trebnika odpovedal, poslal pa je pismo, v katerem je s toplimi besedami izrazil podporo tovrstnim aktivnostim. MBP Stekleničke upanja si je bilo mogoče ogledati v preddverju Rokometašem Celja Pivovarne Laško sta zelo prav prišli tekmi - pokalna in prvenstvena - s Krko, da so prišli k sebi po pretresih in pred obračunom z Gorenjem. Derbi v Velenju pa je dobil Gold club s 27:26. Gorenje si je tako resno ogrozilo priložnost, da tudi v naslednji sezoni nastopi v ligi prvakov. Dragi poraz s Hrpeljci Celjani imajo 37 točk, Velenjčani 30, Hrpeljci 27, vendar bo stanje po novi lestvici, ko se bo oblikovala lige šesterice za prvaka, za Primorce najbrž bolj ugodno v primerjavi z Gorenjem. Če bo šesti Koper, bo to najslabše za Celjane, a še zdaleč ne nevarno. Če pa bo šesti kateri izmed trojice Ormož - Ribnica - Rudar, pa bo to pomenilo točko ah dve manj za Gold club. Že naslednji, predzadnji krog bo dal mnogo odgovorov, predvsem tekma v dvorani Bonifika, kjer bo gostoval Rudar, in pa tudi obračun v Zlatorogu, kjer bo gost Gorenje. V soboto je 41. minuta v Rdeči dvorani ponujala veliko več od končnega razpleta: gostitelji so namreč vodili z 19:16 in imeli napad, sam je bil pred golom Momir Ilič, a je njegov strel zaustavil odlični Mustafa Torlo (16 obramb). Sledil je delni izid 4:0 za goste, ki vodstva niso več izpustili iz rok. Domača vratarja sta imela še več obramb. Dušan Podpečan jih je zbral 9, Matevž Skok celo 11, a so njuni soigralci nekajkrat zgrešili vrata. Slednji je dejal: »Strašno sem razočaran. Zapravil smo preveč 'zicerjev', da bi lahko zmagali. Če je Gold club uspel presenetiti nas, bomo morda mi Celjane.« Na drugi strani je blestel vselej zanesljivi Zoran Jovi-čič: »Takšnih tekem je v Sloveniji premalo, s takšnim občinstvom, s takšnim vzdušjem. Morda kvaliteta ni bila visoka, a to je razumljivo, kajti vložek je bil ogromen.« Trener zmagovalcev Vojko Lazar je že zgodaj začel z rotacijo, koristil je pravzaprav vse igralce. Danski trener na klopi Gorenja Lars Walther je dejal: »Videli smo pravo bitko z dvema odličnima obrambama. Nam niso stekli protinapadi. Za nameček smo zapravili preveč stoodstotnih priložnosti oziroma se je izkazal njihov vratar. V Celje potujemo z željo, da popravimo vtis s prve tekme. Zavedamo se, da bo zelo, zelo težko. Obljubim lahko le, da bo bolje kot jeseni v Rdeči dvorani.« Sebastjan Sovič je omenjal sojenje, a je ostal objektiven: »Prikazali smo slabo igro, ki ni bila na našem nivoju. A tudi s sojenjem je bilo podobno. Zasluženo smo izgu- Zadnji sklatil prvega Nogometašem Rudarja bi seveda več pomenila zmaga proti Beli krajini pred dvema tednoma kot pa skalp do sobote vodilnega moštva. A jim slednji zagotovo pomeni veliko spodbudo v lovu za obstanek. CMC Publikum je bil podobno kot v Kopru tudi na gostovanju pri Nafti boljši v 1. polčasu. Tokrat si je proti zelo oslabljenim domačinom priigral celo tri zrele priložnosti - poskus Mitje Bralca z glavo je denimo končal v vratnici. Celjani so zato razočarani zapuščali Beltince. V soboto bosta v Celju dva lokalna, celjsko - velenjska derbija. Nogometni se bo začel ob 15.00, rokometni pa ob 18.00. Nadigrali Domžale Besede velenjskega trenerja Romana Frangeša po tekmi z Belo krajino »Domžale bodo v soboto padle« so se uresničile in 'šokirale' ljubitelje nogometa. Domači so se prvega zadetka veselili že v 10. minuti, ko je po lepi podaji Petra Klančarja zadel Mak-sut Azizi, drugega pa 19 minut kasneje, ko je Zoran Pa-vlovič izvajal prosti strel, De- nis Grbič je podal Enverju Hankiču, ta pa je žogo zabil v mrežo. Velenjčani so imeli v nadaljevanju še nekaj priložnosti, prav tako tudi gostje. »Že od vsega začetka sem zaupal varovancem. Vem, da so kvalitetni. Veliko delajo, na treningu so maksimalno angažirani in vem, da so sposobni še kaj več,« je dejal Fran-geš. Na drugi strani razočaranje zaradi poraza ni mogel skriti Slaviša Stojanovič: »Velenjčani so danes izkoristili vse tisto, česar niso na zadnjih tekmah. Moj strah pred tekmo se je izkazal za upravičenega. Pri 0:0 nismo imeli nobene priložnosti, v nadaljevanju pa se nam je odprlo, a je imel Rudar razpoloženega vratarja in dobro obrambo. Dejstvo pa je, da moji igralci Rudarja niso podcenjevali, le premalo zbrani so bih.« Odločno zakorakali proti prvi ligi Nogometaši Dravinje so spomladanski del prvenstva začeli z zmago. V 15. krogu 2. lige so na gostovanju v Kranju s 3:1 premagali Triglav. Srečanje je bilo odločeno v Izidi 20. kroga 1. SNL: Nafta - CMC Publikum 0:0, Rudar - Domžale 2:0 (2:0); Azizi (10), Hankič (29), Bela krajina - Primorje 0:1, HIT Gorica - Drava 4:0, Maribor Pivovarna Laško - Koper 0:1. 2. polčasu, ko sta v 52. in 55. minuti zadela Jan Emer-šič in Živojin Vidojevič, piko na i pa je tik ob koncu srečanja postavil Antonijo Pranjič: »Vsi smo komaj čakali na ta derbi. V prvem polčasu je bilo srečanje izenačeno, imeli smo nekaj priložnosti, ki jih nismo izkoristili. Nato so zapretili tudi domačini in zadeli okvir vrat. V drugem polčasu pa smo bili veliko boljši in zasluženo smo zmagali.« JASMINA ŽOHAR DEAN ŠUSTER Izidi 15. kroga 2. SNL: Triglav - Dravinja 3:1 (0:0); Dolžan (59); Emeršič (52), Vidojevič (55), Pranjič (90). Vrstni red: Dravinja 33, Krško 24, Aluminij 23, Triglav, Factor 22, Zagorje 20, Šenčur 15, Livar 14, Dravograd, Svoboda 11. Izidi 18., zadnjega kroga 1. SLMN: Litija - Nazarje 7:1 (3:0); Osredkar (8), Osojnik (13, 33), Horvat (20), Derviše-vič (26), De Paiva (28), Kristan (34); Presečnik (36), Dobovec - Oplast 3:4 (0:2); Zdovc (26), Stres (30), Majcen (34, 10 -m); Kofol (4), Uršič (15), Perendija (29, 39). Vrstni red: Beton 43, Dobovec, Kobarid 30, Tomi 29, Dobovec, Litija 28, Puntar 26, Nazarje 19, Tomaž 12, Extreme 11. Četrttinale: Tomi - Dobovec (na dve zmagi - zmagovalec v polfinalu z Betonom). Izidi 17. kroga 2. SLMN - vzhod: Živex Loka - Hrastnik 11:2 (5:2); Railič (5), Iskrač (15, 23), Korun (15, 18, 39, 40), Pungeršek (19, 21), Kolar (23), Caišek (38); Fejzič (5, 20). Vrstni red: Napoli 41, Živex Loka 40. Miklavž 31, Cerkvenjak 27, Marinci 21, Slovenske Gorice 20, Benedikt 17, Mala Nedelja 16, Hrastnik, Martinišče 14. Velenje: adijo, liga prvakov? Vedran Zrnič sa je nepravilno zaščitil s komolcem... bili, ne bi se rad izgovarjal na sodnike, vendar bi si v bodoče želel bolj regularno tekmo. Naših protestov sodnika nista sankcionirala. Vedela sta za svoje napake. Težko nam bo, a| upanje umira zadnje.« Pri Gorenju je všečno zaigral prebujeni Rezniček, medtem ko so Iličeve težave z mišicami spodnjega dela stopal zelo očitne. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Repenšku i polfinale II »Delegiranje za polfinale lige prvakov olimpijsk Nepozabno kariero naših rokometnih sodnikov, Celjana Štefana Juga in Ljubljančana Herberta Jegliča (dvakrat na OI, finale SP 1990), sta nadgrajevala Leon Kalin in Enes Korič, ki sta sodila tudi finale lige prvakov med Barcelono in Kielom. Nova naslednika sta Janko Požežnik in Darko Re-penšek, ki sta mednarodna sodnika postala leta 1994. Do danes sta sodila 184 mednarodnih tekem. Z rokometom ju je zastrupil športni pedagog v Gornjem Gradu Jože Venišnik. Zadnje priznanje je zaupana naloga v polfinalu lige prvakov, povratni obračun v Pamploni med Portlandom in Fotexom. Slovenskemu rokometnemu sojenju je spet dana veljava. Oba sta stara 45 let in zaradi odličnih fizičnih testov - kjer prednjačita med kolegi - nimata zadržkov, da ne bi sodila še šest let, kolikor je dovoljeno. »Imava ogromne težave s termini, tako da na veliko tekmovanje, kjer turnir poteka dober teden dni ah več, najbrž ne bova več mogla,« zatrdita v en glas sekretar na notranjem ministrstvu RS Darko Repen-šek in podsekretar na Ministrstvu za obrambo RS Janko Požežnik, ki je Še dva dneva pred OI v Atenah trepetal, če bo dobil dovoljenje v službi, pa čeprav je šlo za neplačan dopust. Slednji živi Janko Požežnik (levo) in Darko Re| v A v Celju že 30 let, RepenŠek pa se je preselil v Nazarje. Čeprav sta bila na OI (za 3. mesto - ženske), dvakrat na SP (Portugalska, Tunizija), dvakrat na SP za mladinke (Slonokoščena obala. Madžarska - finale), na SP za mladince (Katar), na treh EP (člani - Slovenija, ženske -Romunija, mladinke - Slovaš- bil izključen, tako da so očitki domačinov sodnikoma Krasni in Vodopivcu najbrž neupravičeni. Dva obraza v Vojvodini V ospredju košarkarskih dogajanj na Celjskem je bil derbi v Šoštanju, kjer je Elektra prekosila samo sebe. Srečanje v Šoštanju je navdušilo gledalce, ki kar niso mogli verjeti tistemu, kar je domače moštvo počelo s pivovarji od začetka druge četrtine pa do treh minut pred koncem. Najvišja razlika je bila v 37. minuti, kar 89:60, Laščani pa so se še večjemu porazu izognili šele potem, ko so na klop ob navdušenju gledalcev sedli Salih Nuhanovič, Miha Čmer in Gregor Mali. V soboto so Laščani v Jadranski ligi gostovali v Novem Sadu in pričakovano izgubili. Odlično so sicer začeli, dobili prvo četrtino za 13 točk, se držali še do polčasa (-3), nato pa v nadaljevanju povsem popustili. Vukašinu Mandiču (25 točk, 60-odstotni met) sta dobro asistirala Ori Ichaki (17) in Bojan Obradovič (16, 8 skokov), ponovno pa so razočarali branilci, ki niso bili dorasli nasprotniku. V 24. krogu bodo Laščani pričakali Zadar, še enega kandidata za zaključni turnir, ki bo prišel v Tri lilije po prepotrebne točke. Zato bodo že jutri v novem regijskem dvoboju gostili zreško Roglo. Šoštanjčani na Kitajsko Predsednik Elektre Darko Lihteneker in Žarko Backovič, ki vodi Fondacijo za šport Veba iz Beograda, sta podpisala pogodbo o dvotedenskem gostovanju Šoštanjčanov po Kitajski. Ta pred organizacijo 01 leta 2008 želi popularizirati košarko, zato prireja številne turnirje. Ob Elektri bosta v prvi polovici maja gostovala še OKK Beograd in ena izmed ameriških selekcij. V okrožje Šanghaj, kjer bodo vsa srečanja, bo potovala 15-članska delegacija kluba. JANEZ TERBOVC l Požežniku e prvakov OSEBNO Sergej, ki Je zamenjal Sergeja nama pomeni toliko ih igrah!« lenšek na prizorišču olimpijskih iger ena h ka), dvakrat na Sredozemskih igrah ter sodila tri finala v evropskih pokalih, pa nehote priznavata posebni pomen dvoboja, nabitega z velikim nabojem - povratni obračun četrtfinala lige prvakov med Portlandem in Barcelono. Tedaj je napredovala slednja v nori končnici, ko bi Mateo Garralda lahko domačim za- kot sodelovanje na gotovil napredovanje. A je zgrešil. Vrnila se bosta v prelepo Pamplono, ko se bo odločalo o letošnjem finalistu LP. »Poštenjaka? Ja, tako naju vidijo na IHF in EHF. In to nama največ pomeni!« zatrjujeta. Zdaj dobita po 400 evrov na tekmo, ko se je stanje le izboljšalo, čeprav rokomet še caplja za košarko, da nogometa ne omenjamo. »Delegiranje za polfinale lige prvakov nama pomeni toliko kot sodelovanje na olimpijskih igrah!« sta zaključila moža z nehvaležnima nalogama, ki ju odlično - in seveda avtoritativno - opravljata. DEAN ŠUSTER Sergej Harbok (23 let, 196/ 96), doma iz Minska v Belo-rusiji, je pred začetkom letošnje sezone v klubu Celje Pivovarna Laško zamenjal svojega rojaka in soimenjaka Sergeja Rutenko. Rokomet je začel igrati v športni šoli v Minsku, ko je bil star osem let. Njegov prvi klub je bil Arka-tron iz Minska, leta 2003 pa je odšel v Zaporožje in tam igral za klub ZTR. Naslednja postaja je bila Celje. Se s Sergejem Rutenko že dolgo poznata? Poznava se še iz časov, ko sva oba igrala za Arkatron. Sva dobra prijatelja, tudi z njegovim bratom Denisom. Torej vam je veliko pripovedoval o Celju in klubu Celje Pivovarna Laško, v katerem je igral do konca lanske sezone, ko je odšel v Španijo k Ciudad Realu? Res je, veliko mi je govoril o tem klubu, saj se je v Celju dobro počutil, pri čemer ga tudi razumem, da je zgrabil priložnost, ki mu je bila ponujena, in odšel v Španijo. O celjskem klubu mi je pripovedoval tudi zdajšnji soigralec Edvard Kokšarov. Iz vseh teh pogovorov mi je bilo jasno, da je Celje Pivovarna Laško zelo dober klub, v katerem je prijetno delati. Vas je Rutenka »pripeljal« v Celje? Ko je že vedel, da bo odšel, me je priporočil upravi kluba, potem so me junija lani povabili na pogovor in moram reči, da je zadeva izpadla precej komično, saj sem do takrat poznal le nekaj slovenskih besed, a smo se le nekako sporazumeli. Sledil je podpis pogodbe in tako sem zdaj tu, sem zamenjava za Rutenko, torej sem levi zunanji napadalec. Kako se počutite v Celju, v klubu? Celjska ekipa mi je všeč, ima svoj kolektivni duh in moram poudariti, da so me lepo sprejeli igralci, vodstvo in celjski rokometni navijači. Celje je lepo, prijazno mesto, všeč je tudi moji ženi Veroniki. Klub, v katerem igram, je zdaj moj drugi dom. Rvi je v Novi vasi, kjer z Veroniko živiva v stanovanju, v katerem je prej živel Rutenka. Kako, kdaj in kje ste srečali svojo ženo? Sergej Harhok Veronika je iz Rusije, spoznal sem jo, ko sva oba študirala na eni od tamkajšnjih univerz. Poročil sem se pri dvajsetih letih, žena je tri leta starejša od mene. S čim vas je Veronika očarala? Najprej sem se zagledal v njene velike lepe oči, nato pa spoznal, da je zelo simpatična in pametna ženska. Pravega človeka takoj prepoznaš po njegovi duši. Veronika je prvič v tujini, v Sloveniji že ima svoje prijatelje in že lepo govori slovensko. Tudi vi, glede na to, da ste v Sloveniji manj kot leto dni, zelo lepo govorite naš jezik. Kako in kje ste se učili slovenščine? Oba z ženo sva se vpisala na tečaj slovenskega jezika pri Ljudski univerzi v Celju. Saj bi se lahko jezika naučil tudi kako drugače, ampak zdi se mi pomembno, da govorim pravilno. Treba je spoštovati jezik in deželo, v kateri živiš. Imate že veliko prijateljev - s kom se najbolje razumete? Veliko prijateljev imam v Celju in tudi drugod po Sloveniji. Med najboljše uvrščam Edija Kokšarova, ki mi je od vsega začetka pomagal in ki je zame res pravi prijatelj, pa Uroša Zormana in Gorazda Škofa. Sicer pa se rad družim z vsemi ljudmi, ki mi ne storijo nič slabega. Kakšna je vaša družina v Minsku? Imam oba starša in obe babici ter štiri leta starejšo sestro, ki že ima svojo družino, otroke. Vsi so veseli, da se v Sloveniji dobro počutim. So med Belorusijo in Slovenijo zelo velike razlike? V Sloveniji ste bolj evropsko naravnani in v Belorusiji so razlike med bogatimi in revnimi večje kot v Sloveniji. Predvsem je Belorusija veliko večja. Samo v mojem rojstnem mestu Minsku živita dva milijona prebivalcev, skoraj toliko, kot je vseh prebivalcev Slovenije. Nazadnje sem bil doma letos pozimi, poleti grem z ženo spet domov na obisk in dopust. Kaj bi bili, če bi ne bili profesionalni športnik? Najbrž bi ostal doma, v Minsku bi delal kot ekonomist, najverjetneje pri dedku, ki ima svoje podjetje. V Minsku sicer Še vedno študiram, vpisan sem na dve univerzi, na eni študiram finance in na drugi šport, če bi kdaj postal trener, sicer pa sem pred tem v Minsku študiral ekonomijo. Imate kot rokometaš dobro plačo? Hm... (v zadregi)... Zame je dovolj dobra. Že razmišljate o kakšnem drugem klubu, podobni priložnosti, kot se je ponudila Rutenki? V Celju se mi zdi zanimivo, trudim se biti še boljši, mlad sem še in moram se še veliko naučiti. Sploh ne razmišljam, da bi šel v kakšno drugo državo, v drug klub. A lahko razumem športnike, ki iščejo boljše priložnosti. Naše športno življenje je kratko in v tem času si moraš nekaj ustvariti. Otroci? Jih še nimam, rad pa bi imel dva, fantka in punčko. Oba bi morala imeti ruski imeni. Delate na tem? Se trudiva. Ste ljubosumen moški? Ja, želim, da je Veronika vedno blizu mene. Zato sem se tudi poročil. Katero jed si najpogosteje zaželite? Biftek na žaru, srednje zapečen. MARJELA AGREŽ Foto: ALEKS ŠTERN PANORAMA košarka Jadranska liga -moški 24. krog: Vojvodina - Pivovarna Laško 100:78 (15:28, 49:46, 73:62); Dozet 19, Plisnič 17; Mandič 25, Ichaki 17, Obradovič 16, McMillan 8, Jevdžič 5, Koštomaj 4, Kune 2, Lovrič 1. Vrstni red: Partizan 41, Crvena zvezda, Železnik 39, Hemofarm, Cibona 38, Bosna 36, Zadar, Vojvodina 35, Slovan 34, Široki 33, Olimpija 32, Helios 30, Zagreb 27, Pivovarna Laško 27. 1. BSL 21. krog: Hopsi Polzela - Celjski KK 94:75; Rizman 27, Pun-gartnik 24, Tajnik 13, Goršek 12, Podvršnik 5, Codler, Turnšek 4, Goropevšek 3, Vaši 2; Petrovič 23, Ambrož 17, Senica 10, Zdovc, Ploj 9, Sotošek 4, Br-kljačič 3, Banex - Rudar 78:88; Ribič 23, Keblič 16, Cačnik 12, Vipotnik 9, Remus 8, Kočar 5, Djakovič 4, Lušenc 1; Marko-vič25, Adamovič21. Vrstni red: Triglav 44, Hopsi, Nova Gorica 42, Rudar 40, Hrastnik 36, Bežigrad 35, Litija 34, Radenska, Olimpija mladi Cerknica 32, Banex 30, Celjski KK, Črnomelj 29, Portorož 27. 1. SL - ženske 3. krog, od 1. do 6. mesta: Odeja - Merkur Celje 65:118 (16:22, 34:54, 53:88); Ristič 32, Oblak 12; Libicova 21, Čonkova, Erkič 17, Radulo-vič. Laško va 13, U. Kvas, N. Kvas 10, Jereb 9, Komplet 4, Jurše, Zdolšek 2. Vrstni red: Merkur, Ježica 6, AJM 5, Ilirija 4, Odeja Sežana 3. rokomet 1. SL - moški 20. krog: Celje PivovamaLaš-ko - Krka 42:22 (23:8); Gajič, Gorenšek 8, Hribar, Zorman 5, Harbok 4, Razgor, Natek 3, Ko-zomara, Ivankovič 2, Muhovec, Kozlina 1; Brečko, Kukavica 4, Gorenje - Gold club 26:27 (12:14); Zrnić 9, RezniČek 5, Oštir 3, Sovič, Ilič 2, Kavaš, Be-dekovič, L. Dobelšek 1; Jovi-čič 7, Konečnik 4. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 37, Gorenje 30, Gold club 27, Trimo 26, Prevent 22, Koper 19, Ormož 18, Rudar, Ribnica 17, Slovan 11, Krka Termo 8. 1. SL - ženske 21. krog: Celje Celjske mesnine - Polje 51:19 (30:7); Potočnik 10, Petrinja 9, Stipanova 7, Kikanovič, Skutnik 5, Krajne, Radovič 3, Filipovič, Jankovič, Zorko, Son 2, Novak 1; Skubic 7, Mujkič, Prebil 3. Vrstni red: Krim 38, Celje Celjske mesnine, Inna Dolgun 30, Olimpija 29, Celeia Žalec 24, Kočevje, Loka kava 21, Ptuj 20, Brežice 14, Izola 8, Maks 7, Burja 2. odbojka 1. SL 1. tekma četrtfinala: Šoštanj Topolšica - Krka 3:1 (23, -25, 21, 19). ŠPORTNI KOLEDAR shed/t, 22. i. KOŠARKA 1. A SL. 21. krog: Pivovarna Laško - Rogia (19). Zlati trojček celjskih gimnazijk Rokometašice Splošne in strokovne gimnazije Lava Celje so tretjič zapored postale državne prvakinje. Ves čas jih je vodil Mišo Toplak. Iva Jug, Tara Filipovič (najboljša krožna napadal-ka turnirja), Tjaša Verdev, Sara Kokotec, Zala Bojo-vič (najboljše desno krilo), Alja Jankovič (najboljša organizatorka igre), Nastja Vidovič, Kaja Premoš, Ula Toplak, Maja Šon, Žana Kopač, Tjaša Grobelnik - Fedran, Niki Melavc, Brina Škoda in Lučka Ščurek so v polfinalu s 24:11 premagale Cimnazijo Novo mesto in v dramatičnem finalu po podaljšku Gimnazijo Šiška s 16:15. I. Gimnazija v Celju je sprva klonila proti Ljubljančankam s 15:10, nato pa za tretje mesto ugnala Novomeščanke s 13:9. V najboljšo sedmerko turnirja sta bili s »Kajuha« izbrani levo krilo Hana Kadivnik in vratarka Tjaša Piki. DEAN ŠUSTER Vladavina gimnazijk z Lave traja tr ec 2006 - ran fill MI li Jwl IE Valili ' ZAVESO V Aljoša Koltak Preroško, z biblijskim rekom: Zadnji bodo prvi in prvi bodo zadnji, danes v Novem tedniku in na Radiu Celje končujemo s predstavitvijo igralskih obrazov ansambla Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Predstavih smo ves umetniški zbor, vse igralce in igralke in danes odgrinjamo zastor le še za mladega igralca, prišleka iz dežele kurentov, ki se je v treh sezonah, kolikor je v Celju, že dodobra usidral med celjske gleda-liščnike in gledalce. Aljoša Koltak. Kolti. Modrooki dečko z dolgimi, gladkimi lasmi, oblečen v kavboj ke in obut v superge na videz spominja na stotine mladih z ulice, kadar se pomeša mednje. A Aljoša je igralec. Fant, ki je že nekaj časa tudi Dečko ali slamnati mož v otroškem Živ-Žavu na ljubljanski televiziji, je nekaj posebnega. Tako kot vsak igralec ali igralka, s katerimi smo vas spoznavali v minulih mesecih in za katere ste, tako kot lahko zdaj tudi za Aljošo, glasovali na kuponč-ldh v Novem tedniku. Akcija za izbor »naj« igralca ali igralke iz vrste SLG Celje pa se bo z glasovnicami v gledališču nadaljevala do konca sezone. Za pričujoči intervju (op.p.: zdaj že vemo, da so igralci iz celjskega gledališča raztreseni po vsej Sloveniji, od Ptuja do Ljubljane in Škofje Loke) ste se dopoldne z vlakom pripeljali v Celje, tako kot na vaje, predstave ... Je to utrujajoče? Saj se navadiš ... Trepetam, kadar vlak zamuja in imam predstavo ah vaje. Zadnje čase vlaki na slovenskih železnicah precej zamujajo. Prosim za točnost, dragi železničarji! Sicer pa je znani mariborski igralec Vlado Novak nekoč rekel, da je igralec vagabund. Bo že držalo. Čeprav sem šele na začetku kariere, vse bolj doumevam, da smo igralci ne samo veliko na sceni, tudi veliko na cesti. Še posebej, če imate ob službi še kakšno drugo zadolžitev v katerem drugem gledališču ali pa delo na televiziji, kjer vas je veliko slišati in videti predvsem v otroškem programu, kajne? Ja, res je. Še kot študent sem nastopal v Novi Gorici, potem sem odbrzel na akademijo, zvečer pa sem bil angažiran, na primer, še v Drami. Ampak, očitno nam igralcem, vsaj mladim, takšno življenje na vse strani - prija. Avtomobila nimam, vozniškega izpita tudi ne in potem se pač moram znajti: včasih prise-dem h kolegu, ki gre v Celje, včasih me kam pelje moja deklica, drugič vlak in - no, pred- stave nisem še nikoli zamudil. Kakšno vajo ja, ne rečem ... Se opravičujem. Aljoša, popeljite nas v otroštvo, na Ptuj, kjer ste se rodili, brcah žogo, prvič stopili tudi na oder. Ali ste želeli kot otrok postati kaj drugega? Morda gasilec, dimnikar, zdravnik? Ko sem hodil še v osnovno šolo, sem bil skoraj odločen, da postanem kuhar. Ni bila slaba izbira. Kaj je pretehtalo, da ste postali igralec? Takrat sem tudi že igral na šolskih odrih in oče me je enkrat povabil na moški pogovor, o tem, kaj razmišljam o bodočnosti, naj se vpišem na gimnazijo itd. Z Blanko Bezina Gla-zer, mentorico, na katero nas je na srečo naletelo veliko mladih Ptujča-nov, sem spoznaval svet, ki sem se mu kasneje zapisal. Zelo sem ji hvaležen. No, kot zanimivost, tudi kolega Kristijan Gu-ček je začel delati pri njej, vendar v Šentjakobskem gledališču. Je šlo potem do akademije vse gladko naprej? Ah, kje pa! Ampak to je dolga zgodba. Nisem bil takoj sprejet na akademijo, vmes je bilo še malo smole z zlomljenim gležnjem pred sprejemnimi iz- _ piti ... V tretje gre rado, pravi že pregovor. In tako je bilo. Tri: moja srečna številka. Poznamo koga od sošolcev z akademije? Kar nekaj igralcev nas je zdaj tu, v Celju: Tarek, David, Tjaša, režiserka Tijana dela tu občasno. Smo mlada, krasna, zabavna ekipa, ki so nas starejši lepo sprejeli. Pa saj smo Štajerci fajn ljudje, a ne? In med igralci je veliko Štajercev. V kratkem času ste ustvarili kar nekaj imenitnih in nepozabnih vlog; v mladinski predstavi Ronja, razbojniška hči, v Terorizmu, Nevrozah naših staršev ... Zlasti ste se občinstvu in kritiki dobro zapisali v spomin kot Tinček, ki kar naprej kuje verze, v Partljičevi komediji Moj ata socialistični kulak. Kako že gre tisti znameniti stavek? »Moj ata ne bo neso sveče/ker stric Vanč tako mu reče/zdaj, ko je mir/jemo samo krompir/a, če bomo poslušali strica/bo na mizi še prašiča ...« Kulak je imeniten tekst. Popularen bo, ne vem, vsaj še 50 let! Lahko tudi za vse čase. Aljoša Koltak, pred vami je še veliko vlog o katerih bomo lahko pisali. Zdaj pa je čas za -dir na železniško postajo. Srečno pot! MATEJA PODJED 9 V ' ' ZA ■ ZAVESO Glasujem za najljubšo igralko: AKCIJA NT&RC IN SLG CELJE in najljubšega igralca: Ime in priimek:__ Od Janše do Kočevarja Prejšnji teden smo vas v Novem tedniku in v oddaji Radia Celje vprašali, po kom se imenuje Janševa ulica v Slovenskih Konjicah in Celju. Pravilno ste odgovorili tisti, ki ste v kuponih zapisali, da je Anton Janša najbolj sloviti slovenski čebelar, pa tudi znan slikar in bakrorezec. Rodil se je 20. maja 1734 na Březnici na Gorenjskem. Janševa otroška leta so zavita v tančico skrivnosti, saj o njegovi mladosti ne vemo veliko. Po njegovih izjavah pa vemo, da se je že doma ukvarjal s slikarstvom in čebelarstvom. Leta 1766 ga je pot peljala na Dunaj, kjer se je zaposlil v tamkajšnji bakrorezno-risarski šoli. Kot zanimivost lahko zapišemo, da mu je šola nudila brezplačno stanovanje in kurjavo ter za tiste čase visokih 360 goldinarjev plače. Iznajdljivi Anton Janša pa je s slikanjem letno zaslužil še dodatnih 250 goldinarjev. Ko je leta 1769 dunajska Ôkonomie Gesellschaft iskala čebelarja, se je odločil in postal poklicni čebelar. Sprva je služboval v Meidlingu, še isto leto pa se je preselil v Augarlen. Očitno mu je delo dobro teklo, saj je maja 1770 z odliko končal vse potrebne izpite iz čebelarstva, začetno letno plačo pa so mu s 350 goldinarjev po letu dni dvignili na 600 goldinarjev. Tega leta so mu naložili še delo potujočega čebelarja. Tako je svoj način čebelarje- Anton Janša nja začel širiti po vseh avstrijskih deželah. Čebelarjenje v dunajski okolici je začel s 16 panji, že dve leti kasneje (1772) je število panjev preseglo številko 300. Leta 1773 pa je dosegel, da so vsi čebelarji v okolici Dunaja čebelarili po njegovem načinu. Ustanovitev čebelarskega društva v takratni monarhiji mu iz nam neznanih vzrokov ni uspela, Anton Janša pa je največji uspeh dosegel po svoji smrti, leta 1775, ko je cesarica Marija Terezija ob ustanovitvi čebelarskih šol v Dunajskem Novem mestu, na Moravském in Češkem zaukazala vsem državnim čebelarskim učiteljem, da morajo čebela-riti le po Janševih načelih. Glasujte za svojega najljubšega igralca in igralko! Tedensko med kuponi izžrebamo dobitnika vstopnice za ogled predstave v SLG Celje. Tokratni nagrajenec je Edi Stepišnik, Prežihova 3, 3000 Celje. Kupone pošiljajte na Novi tednik, Prešernova 19.30D0 Celje. KUPON Utednik osrednja Knjižnica Celje www.ce.sik.si/domprojekti.htm Ime in priimek........................... Naslov.................................... Kraj in poštna številka............ Ulica/stavba se imenuje po ki je bil...................................... Moj predlog................................. Odgovore pošljite do ponedeljka, 27. marca, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Po kom se imenuje... Janša je kot prvi učil, da se čebele ne smejo moriti, voziti čebele na pašo, ovrgel nauk, da so troti vodo-nosci, spoznal, da oplodijo matico v zraku ... Leta 1771 je na Dunaju izdal svoj prvi spis v nemškem jeziku Razpravo o rojenju čebel, ki je doživel več ponatisov. Spis je leta 1775 v slovenščino prevedel Peter Pavel Glavar. Njegovo najpomembnejše delo Antona Janšaja ... popolnoma podvučenje za vsse čebellarje ... (original je izšel v nemščini) pa je dve leti po njegovi smrti (1775) uredil in izdal njegov naslednik Joseph Miinzberg, v slovenščino pa prevedel župnik v Grižah Janez Goličnik. V slovenskem prevodu je knjiga izšla leta 1792 v Celju. Anton Janša se je pečal tudi s slikarstvom. Poleg številnih panjskih končnic je zapustil precejšnje število slik, ki pa žal niso bile podpisane, in več bakrorezov in drugih risb. Anton Janša je umrl na Dunaju septembra 1773. Danes vas sprašujemo, po kom se imenuje Koče-varjeva ulica v Celju, to je kratka ulica, ki mimo svinjskega sejma povezuje Teharsko in Kidričevo cesto? Vabimo vas, da na zastavljeno vprašanje odgovorite na priloženem kuponu. Nagrajenka tokratne nagradne igre Po kom se imenuje ... je Marija Stanko, Dolenja vas 84, Prebold. Prejela bo hišno nagrado Novega tednika in enega iz serije starih zemljevidov Celja, ki jih je ponatisnila Osrednja knjižnica Celje. Nagrado bomo poslali po pošti. Foto: MBP Kratko zgodbo o življenju Antona Janše je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek. Ob Janševi ulici v Slovenskih Konjicah je veliko lepih družinskih hiš. KULTURA Pogled v krematorij V Likovnem salonu Celje je od minulega torka na ogled fotografska razstava Obiskovalci, avtorja Gorana Bertoka. Umetnik se je tokrat odločil za poseg v zadnjo fazo obstoja človeškega telesa, to je v izgorevanje trupla v krematorijski goreči peči. Goran Bertok poudarja, da je serija Obiskovalci nekakšno logično zaporedje njegovega ukvarjanja s človeškim telesom in problematiko nasilja nad njim. Telo že od vsega začetka raziskuje z vseh mogočih vidikov, predvsem ga zanimajo njegova pato-loškost in krhkost. Tokratna razstava je prinesla izjemno oseben pogled v zadnjo fazo človekove eksistence. Razstava je bila zaradi svoje vsebine deležna velike pozornosti že ob samem odprtju, k čemur so zagotovo pripomogle tudi številne pohvale strokovne javnosti. BA, foto: AŠ Instalacije v Nikci Dijaki Splošne in strokovne gimnazije Lava, razred GLT1F, so minuli petek v prostorih mednarodnega društva Otroci otrokom v galeriji Nikca pod vodstvom prof. Darje Povše in mentorice omenjenega društva Anke Rener odprli razstavo Instalacije. Dijaki so pred postavitvijo svojih stvaritev spoznali teoretične osnove sodobnega kiparstva 20. in 21. stoletja ter nato v praksi uresničili obliko sodobne kiparske postavitve (na sliki). Razstava bo na ogled do konca marca. NI Dekleva o Zmagoslavju podgan Gost četrtkove Besednice v Osrednji knjižnici Celje je bil letošnji dobitnik velike Prešernove nagrade za življenjsko delo Milan Dekleva. Rdeča nit pogovora je bil roman Zmagoslavje podgan, ki ga je Dekleva napisal lani. Delo bralca preko glavnega junaka Slavka Groma približa duhu časa prve polovice 20. stoletja. Avtor je pri pisanju uporabil koščke literature in fragmente pisem dramatika Slavka Gruma in iz njih ustvaril novo literaturo. Dekleva je v slovensko književnost vstopil kot pesnik, poleg tega je pisal tudi vsakovrstna besedila za otroke in mladino, v zadnjem desetletju pa piše in uspešno objavlja tudi prozo. BA, foto: PAV Glasujte za naj igralca/igralko! Bralci Novega tednika in poslušalci Radia Celje še vedno lahko glasujete za najljubšega igralca oziroma igralko SLG Celje. Prihodnjič bomo objavili fotografije vseh, ki smo jih predstavili, da se boste lažje spomnili, komu bi še namenili svoj glas. Med igralci je z 253 glasovi še vedno na prvem mestu Miro Podjed, na drugem mestu je Bojan Umek (195 glasov) in na tretjem Renato Jenček (185). Sledijo: Kristijan Guček, Tarek Rashid, Mario Šelih, Zvone Agrež, Igor Žužek, Vladimir Vlaškalič, Aljoša Koltak, Igor Sancin, Damjan Trbovc, David Ceh, Stane Potisk in Rastko Krošl. Med igralkami s 317 glasovi vodi Anica Kumer, na drugem mestu je Tjaša Železnik (177) in na tretjem Lučka Počkaj (175). Za njimi so se uvrstile: Barbara Vidovič, Manca Ogorevc, Minca Lorenci, Jagoda, Barbara Medvešček in Tanja Potočnik. Večer s trobilci V Zavodu za kulturne prireditve Celje so na nocojšnji peti abonmajski koncert v tej sezoni, ta bo ob 19.30 v Narodnem domu, povabili Trobilni ansambel Slovenske filharmonije z dirigentko Andrejo Šolar. Ob koncu leta 2002 so vodilni trobilci nacionalnega orkestra ustanovili Trobilni ansambel Slovenske filharmonije in zagnano vstopili v svet domače, evropske in svetovne trobilne komorne glasbe. S plemenito barvo simfoničnih trobil in pestrimi ritmičnimi gibanji se ansambel podaja v blesteč svet baročne in džez glasbe ameriških in angleških mojstrov, tudi slovenski skladatelji so ga z navdušenjem sprejeli. Po odmevnih koncertih s skladbami Gershwina, Bacha, Parkerja, Gabrielija, Susa-ta, Handla in Dolarja so trobilci posegli tudi po delih sodobnih domačih in tujih skladateljev, ki jih redno predstavljajo na koncertih doma in v tujini. Na nocojšnjem koncertu se bodo predstavili z deli Buxtehu-deja, Susata, Handla, Goloba, Gershwina, Boysena in Žitnika. BA www.radiocelje.com OCENJUJEMO Odlična izvedba nove premiere Sodobni britanski pisatelj in režiser Alan Bennett se je med zvezde zavihtel na edinburškem festivalu Fringe 1960. leta, vse od takrat pa s svojimi deli preseneča zaradi nenavadnega obravnavanja preprostih tem, navadnih ljudi, na neposreden, a hkrati moralen način manevrira s tabuji, razrešuje moralne dileme in frustracije svojih protagonistov. Tudi igra Kafkov tič ni izjema. Naslov namiguje na določeno zavrtost velikega pisatelja Franza Kafke; a če se sliši Še tako nenavadno, je naslov še najmanj bistven. Celotno ogrodje zgodbe se vrtinči v Kafkovem nikoli predelanem odnosu do očeta, kar je nenazadnje velikanski problem moških, tudi če si tega ne znajo priznati. Kako preseči očetovo avtoriteto, vzpostaviti svojo, postati čustveno neodvisen? Metaforično in grobo plebejsko povedano: če boš presegel očeta, boš imel tudi večjega. Ergo: problem moških v njihovem odnosu do očeta se ne skriva v hlačah, pač pa y glavah. Tisto prvo se nanaša zgolj na ženske (in glej ga zlomka, tudi veliki pisatelj se je štirikrat zaročil, pa nikoli oženil). A to v dotični drami pač ni nit zgodbe. Avtor je osredotočen na opis in reševanje razmerja Kafka - Kafkov oče, zgodbe pa se je lotil na moč inovativno: ponudi nam vpogled v paralelna svetova; iz prvega, zgodovinskega, se Kafka, njegov prijatelj Max Brod in Kafkov oče sprehodijo v prihodnost, kjer skušajo dokončati svoj nikoli prečiščen odnos. Kafka ne ve, daje po smrti postal slaven, saj je svoja dela velel zažgati, prijatelj Max Brod pa je z njimi ter s Kafkovo biografijo zaslovel. Ali ga je k temu gnal altruizem ali pohlep, pre-sojajmo sami. Spoznanja, s katerimi se Kafka sooči, sledijo v tem svetu, nekaj desetletij pozneje, prek zavarovalnega agenta in kaf-koslovca Sidneyja, njegove lutkaste, a na nek način prisrčne žene Linde ter Sid-neyjevega očeta. Travme (beri: odnos oče - sin) ostajajo podobne, vendar Bennettova igra vseskozi ponuja izhod, nazadnje celo v nebesih, če verjamete vanje. Nekoliko dolg dramaturški lok makedonskega gosta Darka Jana Spasova je izvrstno izpeljal dirigent predstave, režiser Miha Golob. Igralska zasedba, kakor da bi hotela prekositi samo sebe. Osredišče-ni okoli velikana Kafke, ki ga je perfekcionistično izrisal Vladimir Vlaškalič, so tudi drugi kar tekmovali v kakovosti. Igor Sancin je kot Kafkov oče odigral eno svojih daleč najboljših vlog v karieri, daleč stran ni bil ' niti Renato Jenček, ki je prav po podlasičje prijazno upodabljal Kafkovega prijatelja Maxa Broda. Na drugi strani paralelnih sve-, tov pa je posebej zablestel Miro Podjed kot oče kafko-slovca Sidneyja. Tekstovno obilno in zahtevno vlogo Sidneyja je dobro odigral Rastko Krošl. Barbara Medvešček, edina ženska na odru, je lutkastopoudarjala kontraste v posameznih situacijah. Čeprav imajo mnogi Kafkova dela za naporna in celo duhamorna, so velikega genija prikazali na zabaven, duhovit, presenetljivo ožarčen način. Opazil sem veliko alegorij na Kusturičev film Sanje v Arizoni: želva kot prispodoba večnosti in posthumne transformacije, veliko dežja, le filmske mariache je zamenjala klezmer gledališka glasba Vaška Atana-sovskega. Omeniti moram odlično minimalistično sceno Jožeta Logarja in dobro kostumografijo Andreja Gabrona. Mislim, da bi se ob predstavi zabaval tudi vedno črnogledi Franz Ka fka. Dostavek - upam, da bodo gledališčniki s predstavo dosegli še en namen: da bodo tisti gledališki obiskovalci, ki do zdaj Kafke niso prebirali, začeli posegati po njegovih genialnih hlastanjih po eksistenci. Potem so pa tako ali tako zmagali. TomaS Roševi dnevi tudi čez mejo Tradicionalni Roševi dnevi, ki so pred 19 leti nastali v spomin na pisatelja Frana Roša, so iz celjske prireditve prerasli v državno in še več: letos prvič so k sodelovanju povabili tudi mlade avtorje iz zamejstva. Najboljši literarni ustvarjalci 8. in 9. razredov osnovnih šol Slovenije in zamejstva se bodo jutri srečali v Celju. Na natečaj se je odzvalo 46 osnovnih šol. Komisija v sestavi Ljudmila Conradi, Antonija Mešl in Breda Marušič je izbrala 30 avtorjev in jih skupaj z njihovimi mentorji povabila na srečanje v Celje. Zanje bodo v OŠ Frana Roša jutri pripravili ustvarjalni literarni delavnici - za avtorje jo bo vodila celjska pisateljica Liljana Praprotnik Zupančič, za mentorje pa bo o vzpodbujanju kreativnega pisanja spregovoril publicist Drago Medved. Osrednja prireditev s podelitvijo nagrad najboljšim in predstavitvijo literarne zbirke Zdaj gre vse do mej, v kateri so objavljeni literarni prispevki vseh 30 izbrancev, bo ob 17. uri v dvorani Glasbene šole Celje. Z enakovrednimi knjižnimi nagradami bodo nagradili šest najboljših avtorjev. BA Pričakali so ga policisti Neljub dogodek na vlaku ICS - Sprevodnik poklical policijo - Rezervacija nujna Vožnja z vlakom v Ljubljano za znanega Celjana in priznanega profesorja francoščine ter dobitnika bronastega celjskega grba Slavka Deržka pred dnevi ni bila ravno prijetna. Dogodek, katerega opis sledi, sam po sebi ni nič kaj posebnega, če ne bi bil Deržek že reden potnik na omenjeni relaciji, in bi se mogoče že zaradi tega lahko končal drugače, kot se je. V Celju je bilo še vse v najlepšem redu, v Ljubljani pa sta ga na železniški postaji pričakala uniformirana policista. Zakaj? Deržek se pogosto vozi v Ljubljano in pri tem uporablja t.i. karnet vozovnice, paket desetih vozovnic za vlak ICS. Pri tem je treba sedež predhodno tudi rezervirati. »Takrat nisem rezerviral sedeža, saj bi moral stati v vrsti ljudi pred blagajno, kar bi pomenilo isto, kot bi vsakič, ko grem v Ljubljano, vozovnico kupil, imel pa sem karnet vozovnice. Sedel sem na vlak, večina sprevodnikov pa me že pozna, saj sem njihov reden potnik in me niti ne spra- šujejo po rezervaciji. Vem namreč, da vlak nikoli ni poln, ko se peljem v Ljubljano,« nam je razlagal Deržek, ki ima te dni obilo dela s frankofonskim tednom v Celju, čigar organizator in idejni oče je. Smola v vsem je bila, da je tisti dan na vlaku delal sprevodnik, ki Deržka očitno ni poznal, zato ga je povprašal po rezervaciji, ker pa mu je Deržek odgovoril, da je nima in da ni čakal v vrsti, da bi jo dobil, je sprevodnik od njega zahteval doplačilo 500 tolarjev. Deržek je le-to zavrnil, sprevodnik pa je ukrepal - s klicem na policijo. Očeta frankofonskih dnevov sta tako na ljubljanski železniški postaji pričakala policista. Med pisanjem zapisnika so se ostali potniki na postaji verjetno spraševali, le kaj je Deržek na vlaku storil, da potrebuje posredovanje policistov, ki bi se, milo rečeno, v tistem času lahko ukvarjala s čim, kar bolj zahteva njuno posredovanje. Sicer pa sta bila, sodeč po Derž-kovem pripovedovanju, tudi sama presenečena nad kli- šali omenjeni zaplet rešiti, saj jim zvestoba strank in potnikov pomeni veliko. Rovšnik še dodaja, da sta komunikacija in odnos do strank oziroma potnikov ena najpomembnejših tem pri izobraževanju sprevod- »Le-te so nujne ravno za- nikov, res pa je tudi, da so radi pritožb s strani potnikov, rezervacije v tem primeru da so bili sedeži zasedeni, pa nujne, čeprav verjame, da tudi zaradi pregledne stati- stranki včasih enostavno stike zasedenosti,« še ome- zmanjka časa, da bi rezer- nja Rovšnik. vacijo potrdila. SIMONA ŠOLINIČ Slavko Deržek Deržka je ravnanje sprevodnika ne toliko razjezilo kot užalostilo, saj naj bi mu poskušal na lep način tistega dne razložiti, zakaj nima rezervacije, zato je na Slovenske železnice poslal tudi pritožbo. Sprevodnik je ravnal v skladu s predpisi, nam je povedal odgovorni za področje komerciale in voznega reda potniškega prometa pri Slovenskih železnicah Miloš Rovšnik, ki hkrati dodaja, da Deržko-ve pritožbe še ni dobil, ga pa bodo poklicali in posku- i 9 » «»«> fe— ^ >)1.02-Dé" - «P v^^vMjw»»««* 0070341 3?MESEČNA VOZOVNICA GOTOVINA «FEBRUAR 06 1 1 LAŠKO i 611.'102 3 31.01.06 ■"■7 ifcfc 1 2 STORE' LAŠKO 22 _____ Ponarejanje vozovnic Vlomilci dobili svoje? Pretekli teden so velenjski in celjski kriminalisti zaključili obsežno preiskavo vlomov v različne objekte na Celjskem. 25- in 27-letna Velenjčana naj bi kar dvakrat vlomila eno izmed trgovin z računalniško opremo v Velenju in v prvem vlomu odnesla tri prenosne računalnike in nekaj računalniške opreme, drugič pa naj bi ukradla prenosni računalnik in dva LCD-monitorja. S tem sta povzročila za več kot milijon tolarjev škode. 27-letniknaj bi januarja vlomil tudi v stanovanjsko hišo v Pesju pri Velenju in od tam odnesel 280 tisoč tolarjev gotovine. Dvojico so tudi ovadili in pridržali, a so ju že izpustili. Minuli petek pa so v poslovnem objektu v Velenju prijavili vlom in veliko tatvino, saj so iz prostorov neznanci odnesli za 700 tisočakov gotovine in prenosni računalnik. Preiskava je pokazala na 21- in 23-letna mladeniča, prav tako iz Velenja. Kriminalisti so našli del ukradenega denarja in tudi prenosni računalnik. Mladeničema, ki sta stara znanca policije, so odvzeli prostost, preiskovalci pa so ugotovili, da imata na vesti še več podobnih kaznivih dejanj, saj naj bi pred dnevi vlomila v več lokalov in trgovino na območju Velenja. Največkrat sta odnašala denar in cigarete. »V sodelovanju s tretjim osumljencem naj bi v začetku tega meseca oropala občana, s katerim so pred tem skupaj popivali. Ko so v nočnem času odhajali iz lokala, so ga fizično napadli, mu ukradli denar, dokumente in telefon,« dodajajo na policiji. Oba osumljenca so s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku, ta je za oba odredil pripor, tretjega sostorilca pa še iščejo. SŠ Bolj pereč problem, ki so ga zaznali v zadnjem času v mednarodnem železniškém prometu, so ponarejene vozovnice, »če je sprevodnik popolnoma prepričan, da je vozovnica ponarejena; jo vzame in o tem obvesti pristojne. V notranjem potniškem prometu se ponaredki vozovnic pojavljajo bolj poredko. Skoraj nikoli ne gre za posamezen primer ponarejanja, ponavadi se ponaredki pojavijo skupinsko,« razlaga Miloš Rovšnik iz Slovenskih železnic. Februarja naj bi se pojavil primer mesečne vozovnice, na kateri so na blagajni ob plačilu napačno vtisnili številko meseca, áaj je bila vidna številka 22 namesto 02. Po nam znanih podatkih lastnike takšnih vozovnic niso kaznovali, saj so sprevodniki pravočasno opažih, da gre za neljubo napako. Predvsem mladi računalniški zanesenjaki (kar še zdaleč ne pomeni, da so ti med najbolj pogostimi ponarejevalci) pa pravijo, da je mogoče računalniški program photoshop, ki je namenjen zgolj obdelavi digitalnih fotografij, z lahkoto izkoristiti za ponarejanje listin. Vsaj tako menijo, verjetno pà se ob tem pozablja, da so na vsaki tovrstni listini določene zaščite, ki se jih ne da ponarediti. Zaradi kaznivega dejanja ponarejanja osebam, ki se tega lotijo, grozi do dve leti zapora. Aleš Slap-nik s celjske policijske uprave pravi, da gre za dve vrsti ponarejanja. Sprememba dokumenta, ki že obstaja, ter izdelava neveljavnega dokumenta. Največ tovrstnih kaznivih dejanj se zgodi ob začetku šolskega leta. HALO, 113 Zalotila ga je v spalnici Minuli konec tedna je bilo na Celjskem več vlomov v stanovanjske hiše. Vlomilca v stanovanjsko hišo v ulici Ob Koprivnici v Celju so lastniki sicer pregnali, a je uspel ukrasti za 120 tisočakov vrednega modnega nakita. Drugi neznanec je vlomil v stanovanjsko hišo na Kocbekovi cesti na Ljubečni in odnesel nekaj orodja in štiri obnovljene pnevmatike za tovorno vozilo. S tem je povzročil za pol milijona tolarjev škode. V noči na soboto je neznani storilec v Njegoševi ulici v Celju vlomil še v eno izmed tamkajšnjih hiš, jo v celoti preiskal in odnesel bankovec za sto evrov, dva zlatnika podjetja Etol, potno listino ter nekaj manjših predmetov. Prijeli pa so moškega, ki je pretekli četrtek vstopil v odklenjeno stanovanjsko hišo v Grižah, med pregledovanjem spalnice pa ga je zalotila lastnica. Storilec je pobegnil, a so ga žalski policisti kmalu prijeli in zanj odredili pridržanje. Sumijo, da ima omenjeni na vesti več podobnih kaznivih dejanj. Odpeljali mercedesa V noči na soboto so izpred stanovanjske hiše v Kompolah ukradli osebni avtomobil znamke Mercedes Benz C 200 diesel, karavan izvedbe. Sivokovinski mercedes je letnik 2002, nameščene pa ima registrske tablice CE Z7-767. Lastnik je oškodovan za pet milijonov tolarjev. Morebitne informacije o ukradenem avtomobilu zbirajo policisti na najbližji policijski postaji, na številki 113 ah na anonimnem telefonu policije 080 1200. Obiski zaprtega tipa Konec minulega tedna so neznanci vlomiti v priročno skladišče v nakupovalnem centru na Mariborski cesti v Celju. Iz skladišča so odnesli pet kolutov elektro kabla in s tem lastnika oškodovali za več kot pol milijona tolarjev. Obisk izven odpiralnega časa so imeli tudi v gostinskem lokalu v Prešernovi ulici v Celju. Nepridiprav je iz lokala odtujil za okoli 80 tisočakov menjalnega denarja in cigaret, so sporočiti s celjske policije. - Št. 23 - 21. marec 2006 Bogat izplen, vreden kar 570 tisoč tolarjev Prijeli tri mlade vlomilce Celjski policisti so uspešno preiskali 19 vlomov, ki so bili storjeni na območju Celja v zadnjih treh mesecih. Z dejanji so trije storilci, stari 16,19 in 22 let, povzročili za okoli 900 tisoč tolarjev materialne škode. Pri hišnih preiskavah so tako našli in zasegli 10 avtora-diev v skupni vrednosti okoli 570 tisoč tolarjev, ki so bili odmontirani in ukradeni iz parkiranih osebnih avtomobilov. Storilci so poskušali vlomiti še v osem različnih osebnih vozil, vendar jim v njihovo notranjost ni uspelo priti. S poskusi vlomov so tako povzročili za okoli 330 tisoč tolarjev škode. V večini primerov so osumljeni napadali vo- zila znamke Fiat punto in Renault clio, twingo, R19 in laguna. Pred dnevi pa je trojica na gradbišču, prav tako v Celju, poskušala vlomiti tudi v gradbeni kontejner, a jih je pregnala nameščena signalno-varnostna naprava. Zoper vse tri osumljene bodo podane kazenske ovadbe. MATEJA JAZBEC Z NOVIM TEDNIKOM živite ceneje! 17.00 Mladinski center Velenje Emine ustvarjalne delav- Naročniki Novega tednika ste bili že v minulih letih deležni številnih ugodnosti, lani, v jubilejnem 60. letu izhajanja, pa smo dodali še kartico cenejših nakupov. V Klubu naročnikov Novega tednika boste lahko s kartico, ki ste jo prejeli, kupovali bolj ugodno, saj so vam kot naročniku na voljo različni popusti v trgovinah in lokalih. Kje vse lahko prihranite, je razvidnrfiz spodnjega seznama, ki ga bomo še širili. Hv i u- mu i u i-LiiJHii. rei tan mimu j-p. avtoservis - uulkanîzacija - klima naprave- diagnostika vozil -servis mototjev-servis kosilnic. Mariborska c. 87,3000 Celje, tel.: 0349166 70, GSM 041675 010 -10% popusta velje za storitve - Biovital d.o.o.. odpravljanje bolečin brez stranskih učinkov, Praseniško 24/A, tel.: 041621018,748 90 60 - 20% pc -Casino Faraon Celie. Ljubljanska cesta 39,3000 Celje - ( -Frizerski studio Fashion. Verdev Petra s.p.. Ulica talcev 3,3310 Žalec- 55 -FotoRizmal. Mariborska c. 1.3000 Celje -10% popust velja za storitve i, Šlandrov trg 25,3310 Žalec -10% popust za vse izd k. Ozka ulica 2,3000 Celje, Tel.: 03 544 25 35-10% popust - Goldenpoint. Celeiapark Celje, široka izbira nogavic - 5% popust ob nakupu do 5.000 sit, 10% popust ob nakupu nad 5.000 sit -KeramikaKi. Industrijska prodajalna, Kasaze 34,Uboje-10%popust -Krobatlvans.o.. Mizarska delavnica, Medlog 25,3000 Celje, Gsm: 041/736 272 - Notranja oprema po naročilu+KERR0CK PULTI -3% popust na vrednost naročila nad 300.000 sit, 7% popust na vrednost naročila nad 70D.000sit - Lesnina d.d.. Leveč 18-3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...} - Mamuč Alenka. CBnter za nego obnea in talasa. Gledališki trg 7,3000 Celje, tel.: 0349 26 000-10% popust - Marquise, visoka moda metrskega blaga. Ozka ulica4,3000 Celje -10% popust -Mlekarna Celeia. prodajalna Golida. Aria vas 92 3301 Petrovče - 5% po XIX. Roševi dnevi predstavitev udeležencev srečanja 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku _ Volčje noči plesna predstava Plesnega gledališča Mali Harie- 17.00 Kulturni center Laško Zavrtimo se območnarevijaplesnihsku- Podelitev Čaše nesmrtnosti za 100 najboljših slovenskih verzov ob 150-letnici rojstva Antona Aškerca in svetovnem dnevu poezije KUD Veseli oder: Cilka in Drašček 21.00 Local Festa Brasiliana večer za ljubitelje Brazilije in brazilskih ritmov -Mravljica Cvetka Bohinc s.p„ Ulekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne 10% popustza vse izdelke -Palmers. Gosposka ul. 30,3000 Celje -10% popustveljapri gotovinskem nakupu -Pizzeria Verona. Mercator center Celje - 20% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! -Protect servis. Ul. Leona Dobrotinška 27,3230Šentjur, Rogaška cesta 19.3240 Šmarje pri Jelšah -10%) -Potika Salobir. Leveč 38a, 3301 Petrovče - fi% popust oh nakupu sončnih očal in korekcijskih okvirjev v vseh njihovih PE v Sloveniji ÈM-. Ipavčeva ulica 22,3000 Celje, P.E. Ljubljana, Brnčičeva 7. P.E. Koper, Ferrarska 17 - 3% popust ob nakupu PVE stavbnega pohištva. Popust ne velja za akcijske cene. Popusti se ne seštevajo -Slada. d.o.o..Plinamiška 4,3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 49047 70, GSM 051626 793-10% popust - Slikopleskarstvo Podoečan. Vel. Pirešica 27h, 03 572 8418, GSM 031696164-10%popust na delo (brez materiala) -limeout (Golovec na celjskem sejmišču), Dečkova cesta 1,3000 Celje, tel.: 03 543 32 24-15% popust - Torirt d.o.o.. Ipavčeva ulica 22, Celje -10% popust -Witbov Scotch & Soda. Planet Tuš Celje, Stanetova 3, Celje, Witboy Laško -10 % popust - Zdravilišče Laško, Zdraviliška cesta 4.3270 Laško -10 % popust pri gotovinskem plačilu za člane Kluba naročnikov in njihove družinske člane na vse wellness storitve (bazen, sa vna, fitnes,storitve Centra zdravja in lepote) ter zdravstvene storitve. Popusti se ne seštevajo z ostalimi popusti, ki jih nudi Zdravilišče. . -Zlatarna Stožir. Ul. mesta Grevenbroich 9,3000Celje -10% popust -Živex. Obrtna cona, 3220 Štore - 7% popust, ne velja za akcijske cene itednik Obvestilo oglaševalcem! Male oglase, zahvale, osmrtnice, obvestila in čestitke lahko za Novi tednik in Radio Celje oddate tudi: - v Šentjurju, agencija Sitra na Ljubljanski cesti, v ponedeljek od 8. do 16., od torka do petka od 8. do 15. ure; - v Žalcu, agencija Sitra na Šlandrovem trgu 35, od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure; - v Laškem pa na sedežu Rdečega križa na Aškerčevem trgu 4 b, v ponedeljek od 8. do 15., v sredo od 8. do 16. invpetekod8.dol3.ure. rac Poročajte o zanimivih dogodkih v vašem kraju, da bodo zanje vedeli še drugi! Pošljite nam prispevek, če ste imeli v kraju zanimivo prireditev, otvoritev ali družabno srečanje in objavili ga bomo na strani Bralci poročevalci. Besedilo naj bo dolgo največ 30 tipkanih ali računalniških vrstic, lahko priložite tudi fotografijo in nam vse skupaj pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, če imate možnost, pa lahko tudi pb elektronski pošti: tednik@nt-rc.si. VABLJENI K SODELOVANJU! tOTROSKI J| GA50PI5 U Prihodnji teden o mamah Kot kaže, ste z novo rubriko zadovoljni. Znova smo namreč dobili veliko kratkih zgodb, poročil, pesmi in tudi fotografij. Ker jih je tako veliko, jih bomo objavljali po delih, tako da vas naj ne skrbi, če ne boste svojega izdelka nemudoma videli v Novem tedniku. Kot kaže, pa ste zadovoljni tudi z imenom rubrike, saj vas ni veliko poslalo predlogov za novo ime za zdaj še Otroškega časopisa. Še vedno čakamo na vaše predloge, kot tudi na predloge za ime radijske oddaje, ki je na sporedu vsak torek ob 16.20 na Radiu Celje. Mimogrede, v današnji oddaji bomo govorili o pomladi, prihodnji teden pa se bomo spomnili materinskega dne. Nekaj pesmi in sestavkov o vaših mamicah smo že dobili, vendar se ne bi branili še kakšnega čtiva. Zato pišite, rišite in fotografirajte, ob tem pa ne pozabite še na izbiro imen za rubriko oziroma oddajo. Vse to pošljite na naslov NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje. Kako sem preživela počitnice Zelo sem se veselila počitnic. Komaj sem čakala, da sva s sestrico Niko ostali sami doma. V ponedeljek sva gledali televizijo, brali in pospravljali svoji sobi. Jaz sem tudi vadila za igrico Mojca Pokrajculja. V torek je bil pust. Našemila sem se v pomlad in šla k sestričnama Maši in Neji. Igrale smo se pustovanje. Ko sta mami in oči prišla pome, smo šli na kosilo v picerijo. V Žalcu smo si ogledali pustni karneval. Najbolj zabaven je bil voz, ki je predstavljal Našo malo kliniko. V sredo smo se šli s prijateljema Špelo in Urbanom smučat na Krvavec. Bil je zelo lep dan, dokler se ni prijatelj poškodoval. Moral je v bolnico. V četrtek smo se že zgodaj zjutraj odpravili v vodno mesto Atlantis. Izbrali smo si Svet doživetij in se šli zabavat. Najbolj so mi bili všeč umetni valovi, tobogan črna luknja, bazen podvodna jama in vodni topovi. Tam sem srečala tudi soplesalko Adrijano. S prijateljico je bilo doživetje še lepše. Po kosilu smo se še potepali po Ljubljani. V petek sva bili z Niko spet sami doma. Opravili sva obveznosti, nato pa igrali računalniške igrice. Popoldan sem šla z mamico v trgovino. Dobiia sem nove barvne svinčnike. Do večera sem samo še risala. Tako sem preživela počitnice. V šoli je lepo, a zelo se veselim dni, ko bom spet prosta. STAŠA LESJAK, 3. a OŠ Petrovče Adi navdušil Konec minulega tedna je vodstvo Krajevne skupnosti Škofja vas v goste povabilo slovenskega kantavtorja Adija Smolarja, ki je občinstvo nasmejal in navdušil s petjem pesmi izpod lastnega peresa. Smolar velja za enega izmed najboljših slovenskih piscev besedil, ki odsevajo aktualne družbene in politične dogodke, hkrati pa skozi prizmo realnosti opozarjajo na številne nepravilnosti v družbi, v kateri živimo. Njegov glasbeni nastop je krasila skromna scenska izvedba, pesnji. s pomočjo katerih je med ljudi sejal življenjske modrosti in resnice pa so marsikaterega pozornega poslušalca pahnile v razmišljanje, kako malo je potrebno človeku, da se počuti bogatega. Stotnijo navdušenih poslušalcev pa je Adi Smolar ob odhodu iz Kulturnega doma v Škofji vasi pozdravil z besedami: »Ni važno, če suhe ali debele si postave, lep si le takrat, ko srečen je tvoj korak.« sandra čater Snežna kraljica obiskala Miška Knjižka Ko smo že mislili, da lahko odštevamo dneve do prvih znanilcev pomladi -zvončkov, nas je presenetila debela snežna odeja, ki je s seboj iz daljnih krajev pripeljala Snežno kraljico. Ledena gospa se je ustavila v knjižnici pri Mišku Knjižku in s svojim prihodom razveselila otroke. Govora je o eni izmed najbolj znanih pravljic Hansa Christiana Andersena, Snežni kraljici, ki so jo dijaki Vrtnarske šole iz Celja, pod mentorstvom Mojce Drev Uranjek in Polone Čmer, pred mnogoštevilnim otroškim občinstvom uprizorili že pet-najstič. V nabito polni pravljični sobi so dijaki pričarali enkratno vzdušje, ki je odmevalo še nekaj časa po končani igri. Na vrtnarski šoli se že šesto leto izobražujejo aran-žerski tehniki, ki so pod mentorstvom Manje Vadla, Petre Pižmoht in Maje Rak izdelali sceno, kostume, maske, rekvizite, ki so bili uporabljeni v igri. Dramatizacija Andersenove pravljice je bila premierno uprizorjena v tednu pred božič-no-novoletnimi počitnicami za dijake šole. V okviru kulturnega praznika so se z igro predstavili tudi na OŠ Griže. Zgodba pripoveduje o enkratnem, neponovljivem in večnem prijateljstvu Kaya in Gerde, ki ga zlodej uniči. Ger-da prehodi ves svet, da bi našla svojega prijatelja, ki začaran, z drobcem razbitega ogledala v srcu in očesu, prebiva v palači Snežne kraljice. Skozi igro, petje in ples se gledalci prepustijo čarobnemu svetu, privlačnemu tako odraslim kot otrokom, uživajo v igri glasbe in luči ter spoznajo, da se da premagati tudi zlo. POLONA ČMER Planinski osnovnošolci na Kopah Učenci sedmega in osmega razreda OŠ Planina pri Sevnici so v februarju za kratek čas pobegnili od vsakodnevnih šolskih obveznosti. Namesto da bi od 20. do 24. februarja sedeli v šolskih klopeh, so bili na Kopah, kjer je potekala zimska šola v naravi. Čeprav je bil skoraj vsak dan meglen in mrzel, slabo vreme ni motilo veselega vzdušja med planinskimi učenci. Že prvi dan so se odpravili na smučišče, kjer so se glede na znanje razdelili v štiri skupine; v prvi skupini so bili najspretnejši smučarji, v zadnji pa smučarji začetniki. Učenci so vsak dan z različnimi vajami in tehnikami nadgrajevali svoje znanje, še posebej pa so napredovali smučarji začetniki. Vsaka skupina se je preizkusila tudi v teku na smučeh, ki so ga učenci vadili že v šoli pri urah športne vzgoje. Poleg smučanja so učenci uživali v animacijah na snegu, nočni smuki in nočnem pohodu. Prisluhnili so predavanju o rastlinstvu in živalstvu na Pohorju in varnosti na smučišču, v sklopu naravoslovnih in tehniških vsebin pa so se odpraviti v gozd in na smučišče, kjer so opazovali drevesa in gonila. Prosti čas so izkoristili za počitek, družabne igre ali pogovor. Zadnji dan so se malce utrujeni, a zdravi in zadovoljni zopet srečno vrnili domov. Novinarski krožek OŠ Planina pri Sevnici Nad živčne motnje (3. del) Tlidi tokrat bomo pogledali v svet živčnih motenj, ki prežijo na sodobnega človeka. Da jih ni malo, pove dejstvo, da bomo o njih govorili že tretjič. Predstavili bomo nekaj zeliščnih pripravkov zoper živčnost in živčno izčrpanost, melanholijo in nevra-stenijo. Živčnost ali nervoza je stanje velike napetosti in razdraž-ljivosti z občasnimi izpadi besa. Izraža se kot strah in nemir, zlasti pred pomembnejšimi dogodki. Če je stanje trajno, se posvetujmo z zdravnikom. Simon AŠič zoper to neprijetno motajo svetuje poparek iz baldrijana (Valeriana officinalis), bezga (Sambucus nigra), kamilice (Matricaria chamomilla), majarona {Origanum maiorana), melise {Melissa officinalis), mete (Mentha piperita) in sivke (Lavandula spied). Pijemo trikrat na dan po eno skodelico. Svetuje tudi poparek iz bazilike (Oci-mum basilicum). S pol litra kropa poparimo 2 žlici listov in cvetov. Pijemo 2-3 skodelice dnevno. Odličen je tudi poparek iz lipe (Tillia platyphyl-los europaea). S pol litra kropa poparimo 2 žlici cvetja. Pijemo 3 skodelice na dan. Podobno zaležejo še poparki iz hmelja (Humulus lupulus), gloga (Crataegus oxyacantha) ah majarona. Pri živčni izčrpanosti in preu-trujenosti si lahko poleg omenjenih, privoščimo še poparek iz rožmarina (Rosmarinus of-fkinalis). Z litrom kropa poparimo 4 žlice zelišča, pijemo 3 skodelice dnevno. Hmelj zaleže zoper živčnost ter živčno izčrpanost in preutrujenost. Z baziliko sn lahko »lotimo« praktično vseh živčnih motenj. Zoper melanholijo, bolezen za katero je značilna depresija in mračno razpoloženje, si pripravimo poparek iz bazilike, koprive (Urtica dioica), melise, mete in peteršiljevih listov (Petroselinum hortense). Pijemo 2 skodelici dnevno pred obroki. Lahko pa si pripravimo še poparek iz divje mačehe (Viola tricolor), materine dušice (Thymus serpyl-lum}, melise in bele omele (Vis-cum allbum). Pijemo večkrat na dan, oslajeno z medom. Prija tudi masaža z jabolčnim ah vinskim kisom. Masiramo vse telo, če se le da, trikrat na dan po nekaj minut. Nevrastenija je duševno stanje, za katero so značilni pretirana občutljivost, izčrpanost in splošna utrujenost. V tem primeru sezimo po poparku iz baldrijana, bazilike, melise in rožmarina. Pijemo po 2 skodelici dnevno po glavnih obrokih, oslajeno z medom. Koristi tudi poparek iz bezga, mete, bele omele in listov zelene (Apium graveolens). Pijemo večkrat na dan oslajeno z medoin. Zaključimo pa s po-parkom iz melise, sivke in tro-bentice (Primula veris). Spij-mo trikrat na dan po eno skodelico. Za sodelovanje v akciji prijavljam partnerja, prijatelja, sorodnika... Ime in priimek:_____ Naslov:_______ Telefon:____ Starost:___ Telesna teža in višina: _ Priporočamo, da navedete morebitne zdravstvene težave: Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Moj zdravnik 2006 V torek, 14. marca, smo objavili še zadnji kupon, na katerem ste lahko glasovali za svojega najljubšega družinskega zdravnika ali zdravnico, ginekologinjo ali ginekologa ter pediatrinjo ali pediatra, ki lahko v akciji revije Viva prejmejo naziv Moj zdravnik 2006. Med prispelimi kuponi smo vsak teden izžrebali dobitnika polletne naročnine na revijo Viva, ob koncu akcije pa bodo med vsemi glasovalci izžrebali tri glavne (kuhinjski aparat Magic Bullet) in več kot 50 praktičnih nagrad (med njimi 20 odej Dormeo). Še zadnjo tedensko nagrado (polletno naročnino na revijo Viva) prejme Katja Krajne, Mala Pristava 12a, 3240 Šmarje pri Jelšah, ki je glasovala za družinskega zdravnika Igorja Praznika, ginekologinjo Korano Leljak - Kuštrin in pediatrinjo Lucijo Gobov. Slavnostna razglasitev rezultatov bo 6. aprila v Ljubljani. Zmagovalce med zdravniki in izžrebane nagrajene bralce bomo objavili tudi v Novem tedniku. Poparki iz rožmarina so dobrodošli pri živčni izčrpanosti in preutrujenosti ter nevrasteniji. HUJŠAJMO ' Z NT&RC Ime in priimek: Naslov:_ Telefon:__ Kilogrami -strogo zaupno! Telesna teža in višina:____ Priporočamo, da navedete morebitne zdravstvene težave: ni na malo večje sodelovanje. Več o tem, kot rečeno, čez teden dni. Za konec velja znova povabilo - oddajte kupon zase, če bi raje k akciji pristopih ob nekom znanem (da bo rama vedno pri roki), ki ima podobne težave s kilogrami, prijavite še njega (seveda ne brez njegovega dovoljenja). Nagrade smo pripravili, ekipo tudi, čakamo še samo vas! ROZMARI PETEK Še danes in v petek imate možnost, da se končno odločite in sprejmete povabilo v našo skupinico hujša-nja. Saj veste, sami boste težko odgnali odvečne kilograme (gotovo ste že poizkušali), z nami pa bo bolj težko »goljufati«, četudi le samega sebe. V minuli številki smo vam namignili, da vas bomo malo bolj medijsko izpostavili. Ravno to je bil vzrok, da nas je poklicala bralka, ki ravno zaradi tega omahuje pri prijavi. »Pa menda ne boste objavili, koliko tehtam jaz oziroma moja prijateljica, s katero sva se nameravali prijaviti?! Takšnih stvari si niti med sabo ne poveva,« je zaskrbljeno dejala. Če imate tudi vi takšne pomisleke, naj vas potolažimo. Kaj takega nam niti na kraj pameti ne pride. To je vaša in naša »top secret«, razen, če se boste sami ob koncu akcije radi pohvalili, koliko ste tehtali na začetku, koliko pa ob koncu. Še nekaj o »medijski izpostavljenosti«. Zagotovo ste že od preteklih akcij vajeni, da vas vsaj na začetku in ob koncu akcije ovekovečimo in ponosno objavimo v našem časopisu. Ali tudi vi spadate med tiste, ki ste si šele zdaj upali prebrati našo akcijo huj-Šanja? Upamo pa, da bomo s srečno roko pri žrebu ku-pončkov izbrali tudi nekaj takšnih, ki boste pripravlje- NASVETI .DOM Si želite edinstven primerek? Ljudje se radi postavljamo s stvarmi - avti, hišo, znamkami ... nekateri celo z dragimi pasmami psov, kar pa nekako ne gre skupaj s konceptom najboljšega prijatelja. Če še vseeno vztrajate pri pasmah, lahko v zavetišču najdete veliko več pasem kot v enciklopediji. In to unikatnih! Prepričajte se - obiščite zavetišče Zonzani v Jarmovcu pri Šentjurju (iz Štajerske avtoceste pri Dramljah zavijte proti Šentjurju, nato sledite oznakam zavetišča) ali jih pokličite na 03/ 749 - 06 - 02. Zavetiščarski zvedozaver: »pasma«, kije zelo radovedna, je rada v družbi in je hvaležna za veliko gibanja. Dokaj nezahtevna za vzdrževanje. Kratkodlaki nemški jazbečar »pasma«, ki se zrine v vsako najmanjšo jazbino ali lisičino (in primerno veliko človeška srce). Značaj: pogumen, žilav, živahen, zvest, zvit, odkrit, brez kompleksov, dober čuvaj. Zlati igračkasti odnašalec: radoživ, poln življenja in ljubezni do igre. Za zabavo rad odnaša copate in podobne predmete za fotelj, kjer občasno od utrujenosti zaspi. Primeren le za ljubitelje živali! Varno ravnanje s plinom Pri vsaki menjavi plinske jeklenke je potrebno pregledati cev in tesnilo, těsnosti pa nikoli ne preverjamo s plamenom. Večina uporabnikov plinskih jeklenk ni povsem osveščena glede ravnanja z njimi. Zaradi nevarnosti požara ali eksplozije moramo upoštevati navodilo za uporabo, ki ga dobimo pri prodajalcu plina. Pravilno ravnanje z jeklenkami, predvsem pa ustrezno ukrepanje ob uhajanju plina nas lahko rešita pred najhujšimi posledicami, kot je eksplozija in popolno uničenje naših prostorov. Gospodinjski plin sam po sebi ni strupen, pri veliki koncentraciji pa lahko povzroči zadušitev. Pri vsaki menjavi jeklenke moramo pregledati gumijasto cev in tesnilo ter ju po potrebi zamenjati. Těsnost plinske naprave preizkusimo z milnico ali drugim penilnim sredstvom, nikoli pa těsnosti ne preverjamo s plamenom. Če ugotovimo, da plin uhaja, takoj HITRO NAROČITE Veliki jarmovški ovčar: ponosna »pasma«, primerna za bivanje v prostornem pesjaku. Veliko ljudi ima rado takšne pse, saj so v ponos urejenemu dvorišču, ki ga tudi skrbno varujejo. Potrebuje veliko gibanja, je primeren le za ljubitelje živali! Miks collie: »pasma«, ki navdušuje ljudi z bistrim pogledom, domislicami in splošno priljudnostjo. Potrebuje česanje vsaj enkrat tedensko, se rad sprehaja, primeren le za ljubitelje živali! Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev (€ 0,63), petkova pa 300 tolaijev (€ 1,26). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolarjev (€ 7,10), kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. tudi letnik 2006 s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. NAROCILNICA Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal sa za potrebe naročniške službe Novega tednika ugasnemo plamen, zapremo ventil na jeklenki ter odpremo okna in vrata, da se prostor prezrači. Pred tem pa ne uporabljamo električnih stikal, vžigalic ali odprtega plamena. Jeklenko odnesemo na raven in odprt prostor, tako da bo zavarovana pred padcem. Luč ter druge električne naprave lahko prižgemo in vključimo šele takrat, ko vonja po plinu ne zaznamo več. Če plina ne uporabljamo dlje časa, moramo ventil na jeklenki zapreti, najmanj enkrat na dve leti pa je treba pri pooblaščenemu serviserju naročiti pregled plinskih naprav. Ob morebitnem nepravilnem delovanju pa se je treba obrniti na dobavitelja plina. Po naši zakonodaji je prepovedano skladiščenje jeklenk v kletnih prostorih, shranjevati pa jih je potrebno v prostoru, kjer ni možnosti, da se segreje preko 40 stopinj. V gospodinjstvih je dovoljeno imeti največ dve jeklenki z zmogljivostjo polnjenja do 10 kilogramov. V družbi Istrabenz plini, enoti Celje, pravijo, da imajo v obtoku nad milijon jeklenk gospodinjskega plina. Kupci prvo jeklenko kupijo, nato pa jih polnijo enkrat pri enem drugič pri drugem prodajalcu, kjer jeklenke zamenjujejo prazno za polno. Letno pregledajo preko 37 tisoč jeklenk. Izločijo tiste, ki so poškodovane in bi lahko vplivale na varnost, nimajo oznake črke G, kar pomeni, da niso žarje-ne, so brez predpisanih oznak, prekomerno umazane in tiste, kjer so pri polnjenju ugotovljene netesnosti. Pri nekaterih opravijo tudi ponovni tlačni preizkus. Kupci v večini primerov vračajo jeklenke, ki so zelo stare in ne ustrezajo veljavnim predpisom. Dogaja pa se, da oddajajo tudi veliko zamaš-čenih in od malte umazanih jeklenk, ki pa jih očiščene ponovno vrnejo v prodajo. Ministrstvu za gospodarstvo so dolžni posredovati podatke o pregledih jeklenk. MATEJA JAZBEC ■ INFORMACIJE tednik Obvestilo oglaševalcem! Male oglase, zahvale, osmrtnice, obvestila in čestitke lahko za Novi tednik in Radio Celje oddate tudi: - v Šentjurju, agencija Sitra na Ljubljanski cesti, v ponedeljek od 8. do 16., od torka do petka od 8. do 15. ure; - v Žalcu, agencija Sitra na Šlandrovem trgu 35, od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure; - v Laškem pa na sedežu Rdečega križa na Aškerčevem trgu 4 b, v ponedeljek od 8. do 15., v sredo od 8. do 16. in v petek od 8. do 13. ure. 7TTTF OSEBNO vozilo Rot punto 55 S, letnik 1995, rdeče barve, lepo ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 759-704. 1218 VOLKSWAGEN golf III 1,4 Cl, letnik 1996, ugodno prodam. Telefon (03) 5794-376,041506-145. 1233 TERENSKO vozilo Landrover discovery 2,5 tdi, 130.000 km, klima, el. stekla, letnik 1997, prodam za 1.850.000 SIT ali menjam za traktor. Telefon 041 217-787,(03)582-1339. 12301231 ROVER 2141,4, letnik 1998, redno servisiran, lepo ohranjen, prodam. Telefon 040477-876. L3i9 ALFO 33, letnik 1990, reg. do novembra 2006, prodam.Telefon 041 577-638. AX, letnik 1990, v voznem stonju, odlično ohronjen, prodam za 80.000 SIT. Telefon 041 983-114. 1246 MOPED T12, v voznem stanju, letnik 1967, prodam. Telefon 041 560-983. 1250 BMW 740 i, letnik 1999,200.000 km, redno servisiran, brezhiben, maksimalno oprema: avtomatic-menjalnik, usnje, gps, pot. rač., lempomat, klimo, 8 airbo-gov..., prodom za 3 mio SIT. Telefon 031 622-262. RENAULT megane 1,4 16 v, letnik 11/ 2000, rdeč, 62.000 km, dobro ohranjen, prodam. Telefon 040 836-850. TRAKTOR Itz 55 af, letnik 1994, odjemalec za siložo, prodam. Telefon 5794-245. ŒPILEC drv prodam. Telefon 041714-968. 933 PRODAM MALGA1EVA18.54 m2 poslovnega prostora, v pritličju večstanovanjskega objekta, možnost prcurcditvo v stanovanje ali dve garsonjeri, prostor ima dva ločena vhoda, prodamo. Telefon 041 601-555. Mile d.o.o.,Teharje 21. n KUPIM ENOINPOLoli dvosobno stanovanje v Celju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 866- ST1SKALNIC0,15 ton in dva stroja za izdelovanje cilindričnih ključev, prodom. Telefon 041794-105. 1300 TRAKTOR Ursus, 35 km, kupim. Telefon 041 264-295. nas PRODAM V CENIKU Celjo prodamo vrhunsko obnovlje- no hišo, velikosti 165 m2, na zemljišču 100 m', s predvideno teraso in 3 parkirnimi prostori, vseljivo takoj. Telefon 041 369-528. no/ V CENTRU Celja prodam poslovni prostor, 63 m2»klet.Telefon041 866-453. nss KMETIJO z dvema starejšima objektoma, ob glavni cesti od izvoza AC Žalec proti Velenju oddaljena le 2 km, čudovita lokacija, velikost 14 ha, od tega 5000 m2 stavbnega zemljišča, prodamo. Telefon 041 389-238. STARO kmečko hišo, preurejeno v bivalni vikend, Trobni Doi 25,10 lun tz Loškega, 70 m2 bivalne površine, voda, elektrika, 1000 m2 zemlje, prada m za 6.000.000 SIT. Telefon (03) 5730433,041 275-467. L318 KUPIM MANJŠO hišo v Celju in okolici kupim za gotovino. Telefon 041866-933. n PARCELO ali starejšo hišo, v Celju ali okolici, kupim zo gotovino. Telefon 041 672-374. ' 890 ODDAM DVE hiši, hlev, kozolec in zemljo oddam v najem resnemu najemniku. Telefon 031 493-595. L313 ZEMLJIŠČE, 2 ha, njiva, travnik, v Babni Gori, ob asfaltni cesti, oddam, tudi prodam. Telefon (03) 748-3113. 1267 POSLOVNI prostor, 60 ali 100 m2, ob Mariborski cesti v Celju, med Intersparom in Planetom Tuš, oddam. Telefon 041262-063. 1286 GARSONJERO ali enosobno stanovanje nujno kupim. Plačilo v gotovini. Telefon 041 727-330. 890 DVOSOBNO ali večsobno stanovanje kupim za gotovino. Resen kupec. Telefon 041 352-267. 890 ODDAM DVOSOBNO stanovanje v hiši, zraven centra, opremljeno, oddam. Telefon 031 642- DV0S0BN0 stanovanje v Novi vosi v Celju, 43 m2, zamenjam za manjše, 35 do 40 m2, v Celju ali Novi vasi. Telefon 031 311-020. 1285 www.radiocelje.com PRODAM SLADKO seno, v okolici Vojnika, prodamo. Telefon 031 506-059. uši SUHO krmo za živino prodam. Telefon 041 759-704. 1218 SENO, refuza, ugodno prodam. Telefon (03)5736-248,041 543-749. L332 VEGO količino sena prodam. Telefon 5793-607. Š218 OSTALO j PRODAM DNEVNO sobo prodam. Telefon 031 522-520. 1217 ZARADI selitve prodam: kuhinjo, spalnico, regal, dekliško sobo. Telefon 041 647-934. 1219 MALO rabljen kavč, primeren za posteljo, prodam po simbolični ceni. Telefon 5441-410. 1238 FRANCOSKO posteljo, 140»200, antistatični jogi, nadvložek in rjuhe prodam za 30.000 SIT. Telefon04l 338-194.1272 HRASTOVO mizo, ovol, 180»90 cm, plus 6 stolov (Murales) oblazinjenih, odlično ohranjeno, zelo ugodno prodom. Telefon 041 3964)67. 1295 PRALNI stroj, štedilnik, mizo, stole, kotno sedežno in regal prodam. Telefon 041 415-412. 1293 SLAVICA MARN, s.p. jOP Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655 GUME, rabljene, ohranjene, od 12 do 19 col, letne in zimske, prodamo že od 2.500 SIT/kos naprej. Boh d. 0. o, Pokopališka 39, Ljubljana. Telefon (01 ) 5404-677, 040234-969. n KROMPIR, beli, jedilni, lahko tudi za seme ter kotel za žganjekuho, manjši, prodam.Telefon 54534)22. 1235 SVINJSKO mast z ocvirki ter fantovski komplet za birmo prodam. Telefon 051204-336,5808-757. Š277 ŠTIRI alu platišča z gumami Michelin, skoraj nova, 195-65-15, za megana, prodam za 80.000 SIT. Telefon 031 384-354, Ivan. 1275 GSM Sony Ericsson z 200, zo omrežje Simo-bil, modro in sivo ohišje, prodam za 9.000 SIT. Telefon.040 651 -057.1287 PASJO hišico, novo, večjo, "izolirano, prodom. Telefon 041 636-247. 1271 ES22 T1W PRODAM PIŠČANCE brojlerje, za nadaljnjo rejo, prodajamo. Fišar, telefon 041 619-372. ž 120 TELICO za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon (03) 5778-355. 1220 NEMŠKI ovčar, mladiči, stari 9 tednov, prodom. Telefon 041 381-467. 1224 TRI mladiče, mešanci z nemškim ovčarjem, stori 9 do 11 tednov, prodam zo 10.000 SIT. Telefon (03) 5792-077,041 354-942. 1216 DOMAČE kunce, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 5792-002. Š278 ODOJKE, od 25 kg naprej in prošire, od 100 do 150 kg, prodamo. Možen zakol pri prodajalcu ter dostava na dom. Telefon 031 607-419. p KRAVE prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 031241-540. L330 BIKA simentalca, težkega 400 kg, prodam. Telefon 5793634. Š284 PUJSKE, težke od 20 do 35 kg, prodam. Telefon 041797-052. Š285 JAGNJETA, ovna in kozla, starega dve leti, prodam. Telefon (03) 5795-209.Š287 BIKCA simentalca, težkega'160 kg, cena 130.000 SIT, prodam. Telefon 031 391-152. Š286 KRAVO, brejo 9 mesecev in bikca, težkega 120 kg, prodom. Telefon 5728-106. BIKCE, mesnote pasme, težke od 120 do 200 kg, prodam.Telefon 041 258-318. p AGM Primož Nemec s. p., Sedrož 3,3270 Laško zaposli kuharja in natakarja za delo v restavraciji in piceriji na relaciji Rimske Toplice-Hrastnik. Telefon (03) 5648043,04T 322-889. L317 AGM Nemec d. 0.0., Sedrož 3,3270 Laško zaposli šoferja kiper kamiona. Telefon (03) 5648-043,041 625-913. L316 Biro razpisuje delovni mesti: Un! Pogoji: - 3. ali 4. stopnja izobrazbe, - izpit B-kategorije, - znanje slovenskega jezika. za čiščenje cerad in pomoč v skladišču Pojoj: - delavec brez izobrazbe, -znanje slovenskega jezika. Pismene prošnje s kratkim življenjepisom pošljite do 31. 3. 2006 na naslov: BIRO OGIS d.o.o., Teharje 56,3221 Teharje. Nudimo zaposlitev komercialista na terenu in prodajalca. Obvezno 2 leti delovnih izkušenj. Vloge na naslov: EUROKOR, Cesta Kozjanskega odreda 18a, 3230 Šentjur ali na e-mail: sasa.eurokor@siol.net GOSTINSTVO Marco Polo išče natakarice in natakarje za strežbo pijač ter študentke in dijakinje za pomoč pri strežbi pijač. Informacije: Vinko Stopar s. p., Aškerčeva 14, Celje, telefon 041 729-454.1245 ZAPOSLIMO voznika C kategorije za razvoz blaga po Sloveniji. Priporočena IV. stopnja izobrazbe. Vedlin d. 0.0., Dečkova c. 25 o, 3000 Celje. n marec 2006 - ZAHVALA Ob boleči in prezgodnji izgubi dragega brata in strica MILANA SMERCA iz Male Breze nad Laškim se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje ter se poslovili od njega z žalostjo in bolečino v srcu. Posebej se zahvaljujemo g. Viliju Vidcu in njegovi družini za vso pomoč, skrb in podporo. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: brat Franci in sestra Marija z družinama Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. V SPOMIN 20. marca minevata dve leti, kar nas je zapustila draga mami in žena SILVA KOŠIR Hvala vsem, ki jo še vedno nosite v svojem srcu in ji prižigate svečke na njenem grobu. Stani, Suzana in Simon ZAHVALA Ob izgubi drage mame in stare mame MARIJANE VERHOVC iz Laškega se iskreno zahvaljujemo za vso darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej hvala govorniku iz Društva invalidov Laško, gospodu župniku za poslovilne besede in pevcem za odpete pesmi. Žalujoči vsi njeni AGM Nemec d. 0.0., Sedraž 3,3270 Loško zoposli zidarja in pomožnega delavca za dela v gradbeništvu. Telefon (03) 5648-043,041625-913. L316 ZAPOSLIMO strojnika gradbene mehanizacije. AGM Nemec d. 0.0., Sedraž 3,3270 Loška, telefon (03) 56484)43,041625-913. L316 ZAČNITE z delom takoj. Sprejemamo prijave za osebni razgovor. Izkušnje niso pogoj. Telefon (03) 4282-086, Undigo d. 0.0., Kidričeva ul. 13,3000 Celje. 1291 Zaposlimo voznike B kategorije. Pogoji: urejenost, komunikativnost, veselje do dela s strankami in poznavanje Celja ZAPOSLIMO voznika in strojnika vozila Hi-jap. Pogoji: izpit C-kategori je, vsak dve leti izkušenj, dobro poznavanje Šentjurja in okolice. Betonoma in cementni-narstvo Alojz Lah s. p., C kozj. odreda 29 o, Šentjur, telefon 041 612-692, 031 612-692. 1310 ČISTILNI servis Pan Gurman nudi vse vrste zunanjih in notranjih čiščenj. Telefon 041 776-238, 051 429-733. Duško Kmetic s. p., Topolšica 85 d. 12221223 STAREJŠA gospa s sinom, v lepo urejenem domu, z ohišnico, v Savinjski dolini, išče upokojeni zakonski parali upokojenko, po možnosti z avtomobilom, za pomoč v gospodinjstvu. Vzameno nudi stanovanje. Telefon (03) 570-9088. 1251 p A MLAJŠEMU kmečkemu paru nudim stanovanje v zomeno za pomoč. Imam nekoj zemlje. Pozneje kaj več. Pisne ponudbe pošljite no Novi tednik pod šifro DEDOVANJE 1227 Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav iz-puščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. upravna enota ceue Gradbeni delavec gradbena dela; do 24. 3. 2006; Gradnje Nilokov, d.o.o., Cankarjeva ulica 1, 3000 Celje. Delavec brez poklica posluževanje strojev za dodelavo umetnih vlaken; do 21. 3.2006; Aquaset d.d. Proizvodni obrat Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore; razkladanje, nakladanje in sortiranje blaga, nalaganje na police, kontrola pripravljenih komisionov, priprava in odpre-ma blaga za skladiščenje in izdajo strankam; do 24.3.2006; Era-SV trgovina, storitve d.o.o. PE Gastronom Celje, Lava 2, 3000 Celje; kuhinjski pomočnik, pomoč pri pripravljanju jedi, pomoč pri delu v kuhinji, skrb za urejenost in čistočo kuhinje, pomivanje posode; do 24.3.2006; Petlja trgovina in storitve d.o.o., Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj; vedeževanje po telefonu; do 15.4.2006; Smilja Borovnik s.p., Šalek 93,3320 Velenje. Pomožni delavec pomožna dela pri poseku in čiščenju grmičevja; do 28. 3. 2006; Mlakar Ivan s.p., Lesem-bal. Železarska cesta 3, 3220 Štore. Snažilka čiščenje prostorov; do 15.4. 2006; Kerin Brigita s.p., Vzdrževanje Kerin, Cesta na grad 62,3000 Celje; čiščenje prostorov, delovno mesto je v Vojniku; do 15. 4. 2006; Kerin Brigita s.p., Vzdrževanje Kerin, Cesta na grad 62,3000 Celje; čiščenje prostorov; do 30.3. 2006; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39,3212 Vojnik. Osnovnošolska izobrazba pomoč pri krovsko-kleparskih delih; do 28.3.2006; Čater Boris s.p., Avtoprevozništvo in stavbno kleparstvo, Zadobrova 100,3211 Škofja vas. Lesar skladiščnik blaga, bela tehnika akustika, prodajni center Drolc Celje; do 25.3.2006; Tripex d.o.o.. Bežigrajska cesta 7, 3000 Celje. Talilec talilec livar, upravljanje talilne peči in taljenja kovin; do 30.3.2006; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Vrtnar vrtnarska dela; do24.3.2006; Vrtnarstvo Celje d.o.o.. Ljubljanska cesta 93,3000 Celje. Slaščičar prodaja sladoleda v slaščičarni Cannon No 1 Prešernova 1 v Celju; do 28. 3. 2006; Haliti Kenan s.p.. Cannon No 1 Celje, Prešernova ulica 10, 3000 Celje. Mizar mizarska dela; do 28. 3. 2006; Manpower d.o.o., Podmžnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Talilec-livar livar, izdeluje jedra, forme, sestavlja forme, pripravlja modele, nanaša premaze, opravlja druga livarska dela; do 30. 3.2006; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore. Klepar kleparka in krovska dela; do 8. 5.2006; MOSKK, krovstvo, kleparstvo in veletrgovina, d.o.o.. Nova Cerkev 127,3203 Nova Cerkev. Avtomehanik gradbinec strojnik, označevanje cestišč; do 24. 3. 2006; Interpunkt d.o.o., Trgovina in storitve, Prekorje 61,3211 Škofja vas. Avtoelektrikar popravilo in zamenjava elektro agregatov, montaža in popravilo grelnih in klimatskih naprav v motorna vozila; do 28. 3.2006; Kamenik Martin s.p., Popravilo tahografov, Socka 54, 3203 Nova Cerkev. Slikopleskar slikopleskarska dela; do 25. 3.2006; Bornšek Anton s.p. Celje, Sobno slikarstvo in pleskarstvo, Novačanova ulica 2, 3202 Ljubečna. Frizer samostojni frizer; do 24. 3. 2006; Dok d.o.o., Frizerski salon Dok2, Mariborska cesta 100, 3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka za prevoz živine; do 21.3.2006; Celjske mesnine d.d., Avtopark, Cesta vTrnovlje 17,3000 Celje; voznik tovornjaka v mednarodnem prometu, samostojno delo, skrb za nemoteno poslovanje podjetja; do 24.3.2006; Šket Ivan s.p., Avtoprevozništvo, Pod lipami 4,3000 Celje; voznik tovornjaka; do 28.3. 2006; T&T group d.o.o. Celje, Obrtna cesta 53,3000 Celje; voznik tovornjaka v tujini; do 21.3.2006; lïansmision, posredništvo, storitve, promet, d.o.o., Kocbekova cesta 8,3202 Ljubečna; voznik tovornjaka, opravljanje vrtnarskih del; do24.3.2006; Vrtnarstvo Celje d.o.o.. Ljubljanska cesta 93,3000 Celje. Skludiščnik izdaja in prevzem blaga v skladišču; do 30.3.2006; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39,3212 Vojnik. Žerjavar žerjavovodja, vodi, upravlja mostno dvigalo za dvigovanje in transportiranje proizvodov in materialov; do 30.3.2006; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore. Prodajalec svetovanje, prodaja na terenu, skladiščna dela (ličarske-ga materiala, orodja); do 1.4. 2006; Avto Friz, d.o.o., Opekarniška cesta 12,3000 Celje; prodaja vijakov in orodja, vodovoda, ogrevanja, sanitarne keramike, kemije, vrtnega programa, delovne zaščite, elek-tromateriala, gradbenega materiala, bele tehnike, lesnega programa in okovja; do 5. 4. 2006; lnpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2,3000 Celje; blagajnik v tehnični trgovini; do 5.4.2006; lnpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje; samostojni terenski prodajalec avtoservisne opreme in potrošnega materiala, del. me- sto v Celju; do 29.3.2006; Te-tra-mark d.o.o.. Cesta v Gorice 10a, 1000 Ljubljana; skladiščnik v okolici Celja, sprejemanje in izdajanje blaga, razkladanje in nakladanje z žerjavom, označevanje in po-zicioniranje blaga v skladišču, poročanje o zalogah in poškodbah, komuniciranje s prevozniki in kupci; vloge na naslov: Trenkwalder, d.o.o„ Slovenska 17,2000Maribor; do 30.3.2006; Trenkwalder d.o.o.. Dunajska 105,1000 Ljubljana; prodajalec, svetovalec v PE Celje; do 24.3.2006; Žorga trade company d.o.o. Ljubljana, Dolenjska cesta 74,1000 Ljubljana. Kuhar kuhar; do 31.3.2006; Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37,3212 Vojnik; kuhar; do 24.3.2006; Osnovna šola Frana Kranjca Celje, Hrašovčeva ulica 1, 3000 Celje; kuhar v piceriji, pripravljanje in kuhanje jedi, načrtovanje jedilnikov, vodenje in usklajevanje dela v kuhinji; do 24.3. 2006; Petlja trgovina in storitve d.o.o.. Ob Dravi 3 a,2250 Ptuj; pomoč pri razdeljevanju malic v Celju in v Laškem; do 24. 3.2006; Qualita d.o.o. Rogaška Slatina, Šlandrova ulica 26, 3250 Rogaška Slatina. Natakar strežba pijač; do 8.4.2006; Hotel Evropa d.d. Celje, Krekov trg 4,3000 Celje; natakar v piceriji, točenje nealkoholnih in alkoholnih pijač ter napitkov, prevzem in prodaja pijač, skrb za urejenost in čistočo delovnih sredstev in prostorov; do 24.3.2006; Petlja trgovina in storitve d.o.o.. Ob Dravi 3 a, 2250 Ptuj. Srednja poklicna izobrazba premikač, spenjanje in odpenjanje premikalnega sestava, zavarovanje, signaliziranje in zaustavljanje vagonov, spremljanje lokomotiv po postajnem območju; do21.3.2006; Holding Slovenske železnice d.o.o. Sekcija za tovorni promet Celje - Delovna enota, Kidričeva ulica 34,3000 Celje. Strojni tehnik kandidat za strojevodjo; vloge na naslov: Kurilniška 6,2000 Maribor; do 21. 3. 2006; Holding Slovenske železnice d.o.o., Sek. za vleko Maribor -Delovna enota Celje, Cinkar-niška pot 4,3000 Celje. Elektrotehnik elektronik vudenje in urejanje tehnične dokumentacije TK naprav, vzdrževanje in odprava napak; do 31.3.2006; Holding Slovenske železnice d.o.o.. Sekcija za SVTK Celje - Nadzorništvo RZ Celje, Ulica XIV. divizije 2,3000 Celje. Geodetski tehnik geometer; do 21.3.2006; Nivo gradnje in ekologija d.d. Celje, Lava 11,3000 Celje. Vozovni preglednik vozovni preglednik, tehnično pregledovanje vagonov in naldadov, opravljanje zavornih preizkusov, sprejemanje in prevzemanj izrednih pošiljk, sodelovanje pri izrednih dogodkih; vloge na naslov: Holding Slovenske železnice d.o.o., Sekcija TVD, Vilharje-va ulica 2,1000 Ljubljana; do 24. 3. 2006; Holding Slovenske železnice d.o.o., Sek.za teh. vag. dejavnost - Delovna enota Celje, Krekov trg 1,3000 Celje. Komercialni tehnik poslovodja bele tehnike, akustike in gospodinjskih aparatov, prodajni center Celje; do 25.3.2006; Tripex d.o.o., Bežigrajska cesta 7,3000 Celje. Gostinski tehnik kuhar; do 24. 3. 2006; Hudournik d.o.o. Štore, Laška vaš pri Štorah 20,3220 Štore. Ekonomski tehnik trgovski potnik za območje Gorenjske in Primorske; do 23. 3.2006; Europet, d.o.o. Trgovina in storitve. Tkalska ulica 16, 3000 Celje; komisioniranje blaga, prelaganje in razkladanje blaga, pospravljanje in urejanje skladiščnih prostorov, deklariranje, prevozi z viličarjem in dostavnih vozil; do 28.3.2006; TCCtrans-commerce d.o.o., Kosovelova ulica 16,3000 Celje; vodja skladišča; do 24. 3. 2006; Vrtnarstvo Celje d.o.o., Ljubljanska cesta 93,3000 Celje. Komercialist komercialna dela na sedežu podjetja, v prodaji z občasnimi obiski pri poslovnih partnerjih doma in v tujini; do 24. 3.2006; Emo kemija d.o.o. Celje, Mariborska cesta 86,3000 Celje; komercialist za elektro program; do 5.4.2006; lnpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Upravni tehnik sodni zapisnikar; do 28. 3. 2006; Okrožno sodišče v Celju, Okrajno sodišče Celje, Prešernova ulica 22,3000 Celje. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženj ska in življenjska zavarovanja, območje Celja; do 29.3.2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Inž. strojništva vodja vzdrževanja; do 28.3. 2006; Maksim d.o.o. Trgovsko in storitveno podjetje. Trg celjskih knezov 2,3000 Celje. Dipl. inž. rudarstva (vs) vodja kamnoloma; do 31.3. 2006; Gradiš Celje d.d., Bukovž-lak 71,3221 Teharje. Univ. dipl. inž. strojništva komercialni direktor, analiza tržišča, organizacija komerciale, kontaktiranje s strankami, delo v Celju; vloge na naslov: Trenkwalder d.o.o.. Slovenska 17,2000 Maribor; do 23. 3.2006; Trenkwalder d.o.o., Dunajska 105,1000 Ljubljana. Univ. dipl. inž. geodezije geodet; do 21.3.2006; Nivo gradnje in ekologija d.d. Celje, Lava 11,3000 Celje. Univ. dipl gospodarski inž. gradbeniške smeri projektni vodja; do23.3.2006; Tehnopolis d.o.o. Celje, Kidričeva ulica 25,3000 Celje. Univ. dipl. inž. gradbeništva produktni vodja, podpora obstoječih programov, prodaja novih proizvodov na trg, izvajanje predstavitev, izdelovanje tehnoloških rešitev, ostala tehnično komercialna dela, po-govorz arhitekti; do 24.3.2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica4,3000 Celje. Univ. dipl. biolog izvajanje visoko strokovnih del in nalog v laboratoriju-ci-topatologiji, izvajanje kontrol, dokumentiranje in vodenje evidenc; do 28.3.2006; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje. Univ. dipl. inž. krajinske arhitekture načrtovanje in izvajanje zunanjih ureditev; do 24.3.2006; Vrtnarstvo Celje d.o.o., Ljubljanska cesta 93,3000 Celje. upravna enota laško ............ Kemijski delavec posluževanje avtomatov za proizvodnjo stiropor embalaže, pobiranje embalaže izpod avtomatov, zlaganje v zložaje in pakiranje, zlaganje zložajev na tekoči trak ali voziček; do 23. 3. 2006; Tim d.d. Laško, Spodnja Rečica 77,3270 Laško. Gradbeni delavec pomožni gradbeni delavec; do 31. 3. 2006; AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3,3270 Laško. Osnovnošolska izobrazba progovni delavec; vloge na naslov: Holding Slovenske železnice d.o.o., SVP Ljubljana, Masarykova 15,1000 Ljubljana; do 31.3.2006; Holding Slovenske železnice d.o.o., Sekcija za vzdrž. prog Lj., Nadzorništvo proge, Zidani Most 3,1432 Zidani Most. Upravljalec kemijskih strojev in naprav delo na liniji za proizvodnjo hidroizolacijskih trakov, toče-njebitumenskih premazov, vožnja viličaija; do 23.3.2006; Tim d.d. Laško, Spodnja Rečica 77, 3270 Laško. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) strežba v lokalu v Sedražu; do 23.3.2006; Zupane Martin s.p.. Trgovina Rimljanka, Ulica XIV. divizije 9, 3272 Rimske Toplice. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) kretnik, postavljanje kretnic za varno pot vlaka pri odhodu in pri prehodu; vloge na naslov: Holding Slovenske železnice d.o.o., PE Vodje prometa, Trg OF 6,1506 Ljubljana; do 24.3.2006; Holding Slovenske železnice d.o.o.. Sekcija za vodenje prometa Lj -Nadzorna postaja Zidani Most, Zidani Most 9, 1432 Zidani Most; ročni dodelovalec; do 24.3. 2006; Radeče papir d.d.. Njivice 7,1433 Radeče. Strugar samostojno izvaja najzahtevnejša strugar ska dela na strojih, delo sprejema od vodje del v grobih obrisih, podrobnejše faze in postopke samostojno načrtuje in izvaja; do24.3.2006; Kovinar Laško d.o.o.. Celjska cesta 52,3270 Laško. Frezalec samostojno izvaja najzahtevnejša rezkalna dela na obdelovalnih strojih, podrobnejše faze in postopke samostojno načrtuje in izvaja enostavnejša orodja; do 24.3.2006; Kovinar Laško d.o.o.. Celjska cesta 52, 3270 Laško. Keramik polaganje keramike, pripravnik; do 1.4.2006; Pfeifer Franc -Keramičarstvo in pečarstvo, Leskovca 18,3270 Laško. Zidar zidar; do 31. 3. 2006; AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3,3270 Laško; zidarska dela; do 28.3.2006; Ibrahim Čehič s.p., Zidani Most 16,1432 Zidani Most; montaža demit fasad, lepljenje izolacijskih plošč, priprava malt, mešanje osnovnega in zaključnega sloja, montaža delovnih odrov - moški; do 24.3. 2006; Tim d.d. Laško, Spodnja Rečica 77,3270 Laško. Voznik avtomehanik voznik kiper kamiona; do 31. 3.2006; AGM Nemecd.o.o„ Sedraž 3,3270 Laško. Natakar delo v strežbi; do 21.3.2006; Camloh Franc s.p., Camloh transport, Trubarjeva ulica 5, 3270 Laško. Strojni tehnik kandidat za strojevodjo; vloge na naslov: Holding Slovenske železnice d.o.o., Sekcija za vleko Ljubljana, Vilharjeva 2, 1000 Ljubljana; do 21.3.2006; Holding Slovenske železnice d.o.o.. Sek. za vleko Ljubljana - Delovna enota Zidani Most, Obrežje pri Zidanem Mostu 3, 1432 Zidani Most. Elektrotehnik elektronik elektrotehnik za vzdrževanje signalnovarstvenih naprav, del. mesto v Laškem; do 28.3. 2006; Holding Slovenske železnice d.o.o., Sekcija za SVTK Ljubljana, Trg Osvobodilne fronte 6,1000 Ljubljana. Računalniški tehnik oblikovalec spletnih strani; do 29. 3. 2006; i - Rose d.o.o. Laško, Jagoče 3,3270 Laško. Prometni tehnik vlakovni .odpravnik, neposredno urejanje prometa na srednje velikih postajah, urejanje in koordiniranje prem. dela, odprava tovora, zaldjučeva-nje blagajne; vloge na naslov: Holding Slovenske železnice d.o.o.. Sekcija za urejanje prometa, Partizanska c. 50,2000 Maribor; do 21. 3. 2006; Holding Slovenske železnice d.o.o.. Sekcija za vodenje prometa Maribor - Nadzorna postaja Celje, Krekov trg 1,3000 Celje. Zdravstveni tehnik medicinska sestra; do 24.3. 2006; Zdravilišče Laško d.d., Zdraviliška cesta 4,3270 Laško. Srednja strokovna ali splošna izobrazba potniško prtljažni blagajnik, prodaja voznih kart v mednarodnem in notranjem prometu, del. mesto je v Zidanem Mostu; vlogo na naslov: Holding SŽ d.o.o., Sekcija za pot. promet Ljubljana, Trg OF 6,1000 Ljubljana; do 21.3.2006; Holding Slovenske železnice d.o.o., Sekc. za potniški promet Lj. - Delovna enota Zidani Most, Zidani Most 9,1432 Zidani Most. Magister farmacije magister farmacije receptar; do 5. 4. 2006; Cizej Andreja -Lekarna Cizej Laško, Kidričeva ulica 5,3270 Laško. Dipl inž. gradbeništva (vs) produktni vodja, podpora prodaji obstoječih programov, prodaja novih proizvodov na trgu, izvajanje predstavitev, pisanje člankov, izdelovanje tehnoloških rešitev; do 31.3.2006; Ravago d.o.o. Laško, Orožnov trg 2,3270 Laško. Dipl. ekonomist (vs) vodja finančno računovodske službe; vloge na naslov; Kmetijska zadmga Laško z.o.o., Sevce 16a, Rimske Toplice; do 31.3.2006; Kmetijska zadruga z.o.o. Laško, Kidričeva ulica 2, 3270 Laško. Doktor medicine specialist splošne medicine zdravnik specialist splošne medicine; do 31.3.2006; Zdravilišče Laško d.d.. Zdraviliška cesta 4,3270 Laško. mozirje Delavec brez poklica pomoč v kuhinji in strežbi hrane in pijače; do_24.3.2006; Panateam d.o.o., Šmartno ob Dreti 70,3341 Šmartno ob Dreti. delavec v žagi; do 24.3.2006; Černivšek Jože, Izdelovanje lesene embalaže, Juvanje 15, 3333 Ljubno ob Savinji. Prodajalec prodajalec mesar, strežba mesa in mesnih izdelkov na klasični način po želji strank; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o., Cesta vTrnovlje 10 a, 3000 Celje, za kadrovsko službo, do 4. 4.2006; Engrotuš d.o.o. Celje, Supermarket Tuš Mozirje, Na trgu 53,3330 Mozirje. Natakar natakarica; do 26. 3. 2006; Plesnik Dragica s.p., Logarska dolina 14,3335 Solčava. Ekonomist za komercialno dejavnost sodelavec v nabavi v Savinjski dolini; vloge na naslov: Trenkwalder d.o.o., Slovenska NOVI TEDNIK P BORZA DELA 23 17,2000Maribor; do 27.3.2006; Trenkwalder d.o.o., Dunajska 105,1000 Ljubljana. upravnaenota slovenske konjice Osnovnošolska izobrazba voznik viličarja, nalaganje tovora na tovornjake, odvažanje rezanega lesa od strojev; do 4. 4.2006; Cugmajster Alojz s.p., Razrez hlodovine. Cesta v Železník 7,3215 Loče. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) delavec v proizvodnji brezalkoholnih pijač, razna dela v proizvodnji, upravljanje s stroji; vloge na naslov: S.M.A. d.o.o. Šmaijeta pri Celju 13,3211 Škofja vas; do 24. 3. 2006; S.M.A., trgovina in proizvodnja, d.o.o., Šmaijeta pri Celju 13,3211 Škofja vas. Zidar zidanje, pomoč pri gradbenih delih; do 5.4.2006; Leskovar Peter s.p., Gradbeni servis in gostinstvo, Tovarniška cesta 10,3210 Slovenske Konjice. Voznik avtobusa voznik avtobusa; do 3. 5. 2006; Curious d.o.o. Stranice, Križevec 44,3206 Stranice. Kuhar peka pic in peka jedi na žaru; do 21.3.2006; Leskovar Peter s.p., Gradbeni servis in gostinstvo, Tovarniška cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Natakar strežba pijač, del. mesto je na bencinskem servisu OMV v Slovenskih Konjicah; do 24. 3.2006; Junid d.o.o. Slovenske Konjice, Liptovská ulica 45, 3210 Slovenske Konjice; natakar; do 21.3.2006; Leskovar Peter s.p.. Gradbeni servis in gostinstvo. Tovarniška cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Srednja poklicna izobrazba orodjar; do 15.4.2006; Ko-plast ekstruzija in konfekcija d.o.o.. Tovarniška cesta 2,3210 Slovenske Konjice. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Slovenske Konjice; do 29. 3. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljubljana. Dipl. inž. strojništva (vs) delo na področju razvojne tehnologije, izvajanje razvojnih projektov in uvajanje proizvodov pri kupcih; do 8.4.2006; Isokon d.o.o., Slov. Konjice, Mestni trg 5a, 3210 Slovenske Konjice; delo na področju prodajnega inženiringa, spremljanje žalitev tržišča in predlaganje sprememb, izboljšavproizvodov, izvajanje aktivnosti na trgu; do 8.4.2006; Isokon d.o.o., Slov. Konjice, Mestni trg 5a, 3210 Slovenske Konjice. upravna enota šentjur pri celju Mizar mizarska dela v delavnici in na terenu; do 31.3.2006; Fast d.o.o. Šentjur, Pešnica 9,3230 Šentjur. Zidar zidanje in ometavanje; do 21. 3.2006; Domgrad d.o.o. Šentjur, Črnolica 32,3230 Šentjur; zidarska, sanacijska gradbena dela; do 4.4.2006; Medved Boris s.p., GMS Medved, Dolga Gora 15, 3232 Ponikva. Strojnik gradbene mehanizacije strojnik TGM, pomoč v gradbeništvu; do 1.4.2006; Vahen Anton s.p.. Dela v gradbeništvu, Na razgled 8, 3230 Šentjur. Prodajalec trgovski pomočnik v živilski trgovini; do 28.3.2006; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje; prodajalec v živilski trgovini, odgovoren za polnjenje polic, svetovanje strankam, prevzem blaga, naročilo blaga in za svoj oddelek; do 21.3.2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Srednja poklicna izobrazba prodajalec, skladiščnik v agro trgovini, odgovoren za prevzem materiala, nabavo materiala, dostava blaga na dom, razporejanje blaga po skladišču in trgovini in svetovanje strankam; do 21.3.2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Kmetijski tehnik prodajalec v tehnično-kme-tijski trgovini; do 28.3.2006; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje. Prometni tehnik vlakovni odpravnik, neposredno urejanje prometa na manjših postajah, urejanje in koordiniranje prem. dela, odprava tovora, izvajanje komerc. opravil; vloge na naslov: Holding Slovenske železnice, Sekcija za urejanje prometa. Partizanska cesta 50,2000 Maribor; do 21.3.2006; HoldingSlo-venske železnice d.o.o.. Sekcija za vodenje prometa Maribor - Nadzorna postaja Šentjur, Kolodvorska ulica 2,3230 Šentjur. Ekonomski tehnik komercialna dela, nabava in prodaja blaga; do 28.3.2006; Korošec Gregor s.p. Šentj ur. Cesta Kozjanskega odreda 18,3230 Šentjur. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, obmo.Čje Šentjur z okolico; do 29. 3. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. upravna enota šmarje pri jelšah Gradbeni delavec gradbeni delavec; do 21. 3. 2006; General Ledger d.o.o.. Celjska cesta 47, 3252 Rogatec. Pomožni delavec pomoč v frizerskem salonu, čiščenje, pospravljanje; do 21. 3.2006; General Ledger d.o.o., Celjska cesta 47, 3252 Rogatec. Krivilec armatur krivilec armatur; do 21. 3. 2006; General Ledger d.o.o.. Celjska cesta 47, 3252 Rogatec. Frizer frizerka; do 24.3.2006; General Ledger d.o.o.. Celjska cesta 47, 3252 Rogatec. Zidar zidar; do 21.3.2006; General Ledger d.o.o.. Celjska cesta 47, 3252 Rogatec. Voznik avtomehanik voznik tovornega vozila v mednarodnem prometu; do 21. 3.2006; Krumpak Anton s.p.. Intertransport, Sotelska cesta 5,3250 Rogaška Slatina. Kuhar natakar vodja kuhinje; do 24.3.2006; Pepelnak Beno s.p., Kozje 50 a, 3260 Kozje. Natakar vodja streže in natakar v dnevnem baru; do 24.3.2006; Pepelnak Beno s.p.. Kozje 50 a, 3260 Kozje. Prometni tehnik vlakovni odpravnik, neposredno urejanje prometa na srednje velikih in manjših postajah, koordinacija prem. dela, odprava tovora, izvajanje kom. opravil, del. mesto je v Rogatcu; vloge na naslov: Holding Slov. železnic. Sek. za urejanje prometa, Partizansak c. 50,2000 Maribor; do21.3.2006; Holding Slovenske železnice d.o.o„ Sekcija za vodenje prometa Maribor - Nadzorna postaja Rogatec, Lerchingerjeva ulica 4,3252 Rogatec. upravna enota velenje Gradbeni delavec transportni delavec, delo na območju Velenja in Šoštanja; do 25. 3.2006; Tehnocomerc d.o.o., Dravskaulica9,2000Maribor; gradbeni delavec, pomožna gradbena dela; do 25.3.2006; Tehnocomerc d.o.o., Dravska ulica 9,2000 Maribor. Delavec brez poklica strežba hrane in pijače; do 19.4.2006; Kmetič Duška s.p., Topolšica 85,3326 Topolšica; čistilni servis, slikople-skarstvo (pomoč), urejanje okolice, pomoč v gradbeništvu; do 19. 4. 2006; Kmetič Duška s.p., Topolšica 85,3326 Topolšica; voznik tovornega vozila; do 1.4.2006; Švikart Rudi s.p., Lo-kovica 23,3325 Šoštanj. Snažilka čiščenje poslovnih prostorov v Mozirju in Velenju; do 31.3. 2006; Kerin Brigita s.p.. Vzdrževanje Kerin, Cesta na grad 62,3000 Celje. Osnovnošolska izobrazba natakar; do 21.3.2006; Smaj-lovič Romana s.p., Ippon-caf-fe bar in trgovinske storitve, Cesta Lole Ribarja 9,3325 Šoštanj. Mizar mizar, mizarska dela; do 19. 4.2006; Rednak Adolf s.p., Janš-kovo selo 24,3320 Velenje. Strojnik prodaja in nabava rezervnih delov, sprejem strank v servis; do25.3.2006; Avto Muršič servis in trgovina d.o.o., Žarova cesta 7,3320 Velenje. Strojni mehanik pomočnik mojstra, po naročilu mojstra in vodje proizvodnje koordinira delo v proizvodnji, v odsotnosti mojstra ga nadomešča; vloge na naslov: Skaza Igor s.p.. Selo 17,3320 Velenje (za pomočnika mojstra); do 3.4.2006; Skaza Igor s.p., Selo 17,3320 Velenje. Tiskar za tisk s ploskve tiskar I, tiskanje zahtevnih večbarvnih tiskovin; do 28.3. 2006; Gorenje I.P.C., d.o.o„ Partizanska cesta 12,3503 Gorenje Velenje. Voznik avtomehanik voznik tovornega vozila v mednarodnem prometu; do 24. 3.2006; Resped transport d.o.o.. Mednarodni prehod 2, 5290 Šempeter pri Gorici; voznik tovornega vozila; do 21.3.2006; Skaza Peter, Avto-prevozništvo in okrepčevalnica, Gaberke 309,3325 Šoštanj. Prodajalec prodajalka, svetovanje strankam, delo z blagajno, prevzemanje in skladiščenje blaga, čiščenje inventarja in opreme vprodajalni; do 21.3.2006; MT center d.o.o., Cankarjeva cesta 1,3320 Velenje; prodajalec; do 21. 3. 2006; Spar Slovenija d.o.o.. Spar Velenje, Kidričeva cesta 2,3320 Velenje. Kuhar kuhar, priprava obrokov, jedi, sestavljanje jedilnikov, delo z blagajno; do 21. 3. 2006; MT center d.o.o., Cankarjeva cesta 1,3320 Velenje. Natakar natakar, strežba hrane in pijače, priprava pogrinjkov, svetovanje pri izbiri menijev, delo z blagajno; do 21.3.2006; MT center d.o.o., Cankarjeva cesta 1,3320 Velenje. Srednja poklicna izobrazba montaža; do 15.4.2006; Aleš Pratnemer s.p., Šalek 90,3320 Velenje. Strojni tehnik mojster, po naročilu vodje proizvodnje vodi in koordinira delo v proizvodnji, predlaga tehnološke rešitve in pripravlja izvajanje le-teh, izvaja nadzor nad delom in kakovostjo opravljenih del na delovnih fazah; vloge na naslov: Skaza Igor s.p.. Selo 17,3320 Velenje (za mojstra); do 3.4.2006; Skaza Igor s.p.. Selo 17,3320 Velenje. vodja izmene, vodi, organizira in koordinira delo celotne izmene v proizvodnji, izvaja strokovni nadzor nad delom in kakovostjo opravljenih del, v sodelovanju z vodjo proizvodnje planira delo in ga obvešča o težavah, razporeja delavce, jih usmerja; vloge na naslov: Skaza Igor s.p.. Selo 17,3320 Velenje (za vodjo izmene); do 3.4.2006; Skaza Igor s.p., Selo 17,3320 Velenje. Gradbeni tehnik gradbeni tehnik, montažer-ska dela, vodenje AB konstrukcije; do 28.3.2006; Evro inženiring d.o.o., Stantetova ulica 2,3320 Velenje. Prometni tehnik vlakovni odpravnik, neposredno urej. prometa na manjših postajah, urej. in koord. prem. dela, odprava tovora, iz-vaj. komerc. opravila; do 21.3. 2006; Holding Slovenske železnice d.o.o.. Sekcija za vodenje prometa Maribor - Nadzorna postaja Velenje, Cesta talcev 36,3320 Velenje; kretnik II., pregl. in čiščenje kretnic, postavlj. kretnic, ob-vešč. ul. odp. o prihodu vlaka, občasno spenj. in odpenj. voz; do 21.3.2006; Holding Slovenske železnice d.o.o., Sekcija za vodenje prometa Maribor- Nadzorna postaja Velenje, Cesta talcev 36,3320 Velenje. Ekonomski tehnik posredovalec storitev v odd. poslovne mreže Celje; do 21. 3.2006; Abanka Vipa d.d., Ekspozitura Velenje, Kersnikova cesta 1,3320 Velenje. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Velenja; do 29.3.2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljubljana. Inž. elektrotehnike (vsš) električar; vloge na naslov ali e-mail adis_tajnsek@ya-hoo.com; do 28.3.2006; Tajn-|ek Adis s.p., Podgora 38 a, 3327 Šmartno ob Paki. Poslovni sekretar (višji) (vsš) poslovni sekretar; do 24.3. 2006; Trendnet d.o.o., Šlandrova cesta 6,3320 Velenje. Univ. dipl. ekonomist nabavno prodajni referent; do24.3.2006; Fori Tinko d.o.o., Prešernova cesta 1,3320 Velenje. Univ. dipl. pravnik pravni svetovalec, delovno pravo, delovna razmerja, svetuje glede pravnih vidikov pri različnih osebnih, poslovnih in administrativnih problemih, ureja pravne dokumente in pogodbe, ureja prenos lastnine, izvaja postopke disciplinskih obravnav; do 24.3.2006; Trgo-tur d.o.o., Ljubljanska cesta 13, 3320 Velenje. upravna enota žalec Snažilka čiščenje prostorov; do 15.4. 2006; Kerin Brigita s.p., Vzdrževanje Kerin, Cesta na grad 62,3000 Celje. Osnovnošolska izobrazba sestavljalec, sestavljanje proizvodnih delov, opreme za motorna vozila; do 28.3.2006; Saps d.o.o., Mestni trg 5,3210 Slovenske Konjice. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) kalupar livar; do 28.3.2006; Manpoweťd.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Mesar delo v pripravi in proizvodnji mesnih izdelkov; do 12.4. 2006] Čas Ervin s.p.. Mesarstvo Čas, Savinjska cesta 77, 3310 Žalec; mesar v prodaji in pripravi mesa; do 12.4. 2006; Čas Ervin s.p.. Mesarstvo Čas, Savinjska cesta 77, 3310 Žalec. Mizar montaža hotelske opreme na objektih po Dalmaciji, Črni gori in Avstriji; vloge na naslov ali e-mail: jemejij@gmail.com; do 1.4.2006; Rogina Jernej s.p.. Euro mont, Efenkova ulica 2, 3310 Žalec. Elektrikář energetik ožičenja na objektih in elek. napravah; do24.3.2006; Energa d.o.o. Žalec, Gotovlje 62,3310 Žalec; napeljava elektroinštalacij, servis in popravilo klimatskih naprav; do 26.3.2006; Rosen-stein Milan s.p., Servis klim. naprav in bele tehnike, Andraž nad Polzelo 111,3313 Polzela. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; do 26.3. 2006; Petek Drago s.p., Avto-prevozništvo, Vrbje24,3310 Žalec; voznik tovornjaka; do 28.3. 2006; Podpečan Zvonimir s.p. Vransko, Avtoprevozništvo, Prekopa 12,3305 Vransko. Podajalec trgovec; do 28.3.2006; Alfa Novo mesto d.o.o., Nahtigalo-va ulica 5,8000 Novo mesto. Kuhar natakar priprava, strežba hrane in pijač; do 31.3:2006; Starič Marjan s.p.. Kava bar, Šlandrov trg 26,3310 Žalec. Natakar delo vstrežbi; do 12.4.2006; Čas Ervin s.p.. Mesarstvo Čas, Savinjska cesta 77,3310 Žalec. Strojni tehnik vodja proizvodnje; do 21.3. 2006; Zottel Branko s.p.. Izdelovanje kovinskih predmetov, Cesta žalskega tabora 19,3310 Žalec. Ekonomski tehnik komercialist za trženje v Savinjski dolini, pripravnik; vloge na naslov: Trenkwalder d.o.o., Slovenska 17,2000 Maribor; do 27.3.2006; Trenkwalder d.o.o., Dunajska 105,1000 Ljubljana. Zdravstveni tehnik izvajanje postopkov osnovne zdravstvene nege; do 28.3. 2006; Zavod sv. Rafaela Vransko, Vransko 144,3305 Vransko. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Žalca; do29.3.2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Inž. gradbeništva komercialist na terenu zastopnik za področje gradbeništva, kritin, hal; vloge na naslov: Lindap d.o.o., Trnava 5a, 3303 Gomilsko; do 25.3.2006; Lindap d.o.o. Braslovče, Parižlje 12,3314 Braslovče. Profesor defektologije za dtiševnn motene mobilni defektolog, specialni pedagog; do 24.3.2006; Vrtci občine Žalec, Tomšičeva ulica 5,3310 Žalec. www.radiocelje.com www.noyitednik.com Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 4225190. fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150 (€0,63), petkovega pa 300 tolarjev (€1,26). Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročn i na je 1.700 tolarjev (€7,10). Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev (€170,26). Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-njaBajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozman Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk Skerl, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek. Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 fix (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po clekt pošti: agencija@nt-rc.si NAŠI MATURANTI Fotografije maturantov z vsemi podatki nam pošiljajte m naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje aH po elektronski pošti na naslov tednik@nt-rc.si. Prva vrsta zgoraj (z leve): Andreja Martinović, Vanja Klokočovnik, Tadeja Čakš; druga vrsta: Andreja Pečar, Sandra Čakš, Nataša Čebular; tretja vrsta: Nedeljka Bekič, Suzana Brezak, Mateja Šket, Janja Fidler, Tea Baštevc, Jerneja Žgajner, Tadeja Mikše, prof. Helena Muha, Valerija Toplišek, Janja Šeligo, Iris Gorjup, Lena Jezernik, Nina Podergajs, Lucija DerŠek, Elvira Bavrk; četrta vrsta: Janez Grosek, Daniela Maric, Denis Kralj, Robert Cene, Igor Černoša, Jernej Golčer, Štefi Ribič, Sašo Herček. Maturanti Srednje poslomo-komercialne sole Celjei b FF!* smer ekonomski tehnik Alya iz Mozirja je na letošnjih Viktorjih presenetila z garderobo. Alya v črnem? Po vseh živih ban/ah, v katerih smo jo videvali doslej, kar ne moremo verjeti. A slika, na kateri je z Boštjanom Kljunom, voditeljem oddaje E+, ki je prejela Viktorja popularnosti, ne laže. Na letošnjih Viktorjih je bil med podeljevalci med drugim BPack Čukur, ki vodi sredin večerni program na Radiu Celje. Nagrado je podelil skupaj s Tjašo Železník, igralko S1G Celje. GPack, kije še dan prej deskal na prvenstvu glasbenikov na Golteh, seje po rdeči preprogi sprehodil s punco Niko. Slednji je bilo na podelitvi tako dolgčas, da je videla le polovico prireditve. Štajerci na Viktorjih Le kaj tako pretres|ivega je Franci Podbrežnik, absolutni zmagovalec, govoril drugouvršče-nemu Bam Zuljanu in njegovi ženi Aniti? Sumimo, da se spominja boja s količki in strahu, da ga ne bi prekosil veteran Pidži, ki Se je moral zadovoljiti s tretjim mestom. Dej, kušni me, je Činč pozval Anžeja Dežana, ko mu je iz To je M plan C! Anžej, ki ga lahko poslušate vsak petek zvečer v oddaji Vroče na Radiu Celje, je bil sicer nominiran dvakrat - za naj medijsko osebnost in oddajo Jasno in glasno. Glasbeno snežno druženje Člani skupin, pevci, glasbeni avtorji, aranžerji, producenti, glasbeni menedžerji ter glasbeni novinarji in uredniki so. se v petek dru-žili na Golteh. Tekmovali so v deskanju, vožnji s pležuhi in veleslalomu, najboljši med njimi pa so se uvrstili na svetovno prvenstvo glasbenikov v smučanju, ki bo 25. marca v Saalbach Hinterglemmu v Avstriji, kjer je slovenska reprezentanca že uspešno nastopala. MATEJA JAZBEC Natalija Verhoten se je odločila, da o svojem zasebnem življenju ne b o govorila, je pa javno povedala, da se je zelo veselila družbe Boštjana Romiha, a je žal zbolel. V obleki, v kateri je morala dobesedno stopicati, je tako Viktorja Žrebcem za oddajo Tistega lepega popoldneva predala kar sama. V uredništvu Novega tednika in Radia Celje čestitamo Bojanu Krajncu iz Šmartnega v Rožni dolini, ki je pred leti na Radiu Celje vodil zelo uspešno oddajo Studio Ce oziroma Rumeni Ce.