Poštnina plačana v gotovini
Cena 2 Din
OPERA
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBUAN11932 33
Adel in Mara
Premijera 30. novembra 1932
IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO UREDNIK: N. BRAVNIČAR
| FRANCOSKI. ANGLEŠKI PLAŠČI
SEZONA 1932/33	OPERA	ŠTEVILKA	6
GLEDALIŠKI UST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Izhaja za vsako premijero	Premijera	30.	novembra	1932
Josip Hatze: „Adel in Mara"
»Adel in Mara« je druga Hatzejeva opera, ki je prišla na naš -oder. Prvo »Povratek« (enodejanko) je napisal leta 1910. in je bila izvajana v Zagrebu, Splitu, Osijeku, Sarajevu, Brnu in Bratislavi ter v Ljubljani (1925.)- Adel in Mara pa bo krščena v Ljubljani in nastopi pot v Beograd in Zagreb, kjer je že v letošnjem sporedu.
Josip Hatze je bil rojen 21. marca 1879. v Splitu. Njegov oče je bil Slovenec, mati Dalmatinka. Živi v Splitu in je učitelj glasbe in pevovodja. V mladih letih je izdal pri Kugliju v Zagrebi; zbirko pesmi, s katerimi je imel mnogo uspeha in prišel tako v vrsto največ izvajanih in poljudnih hrvaških skladateljev polpreteklega časa. Njegova gladka in prikupna melodika v načinu popevk je našla posebno med pevci in srednjo glasbeno inteligenco mnogo pristašev. S temi pesmimi je dokazal svojo nadarjenost in šel nato nadaljevat svoje navke v Pesaro v Italiji, kjer je bil učenec P. Mascognija, G. Matiolija in V. Lombardija. Operni prvenec »Povratek« je posvetil svojemu učitelju Mascagniju, ki je bil takrat na višku slave in mode. V Pesaru, kjer je študiral so izvajali Hatzejevo kolo za zbor, soli in orkester. Poleg oper »Povratka« in »Adela in Mare« ter štirih zvezkov pesmi ima Hatze še zbore, kantate: Legenda, Napitnica, Exodus, Resurexit> Noč na Uni, Golemi Pan in zbirke jugoslovenskih narodnih pesmi.
»Adel in Mara« je po fakturi zelo sorodna »Povratku«. Hatze je izrazit skladatelj pesmi in arij, in iz teh je zgrajeno tudi to njegovo novo operno delo. Sredstva njegove muzike so dokaj preprosta in za današnji čas precej konservativna. Skladatelj ne išče problemov in možnosti novih opernih oblik, temveč se izživlja v kantilenah in arijah, ki smo jih vajeni pri njegovih
1
pesmih. Glasbeno obiležje >Adela in Mare« je folklorno. Instrumentalno je enostaven, orkester pa mu zveni sočno, tu pa ■tam natrpano. Iz obeh Hatzejevih oper čutimo italijansko veristično šolo in arijoznost za vsako ceno, ki je lastna večini italijanskim opernim skladateljem.
*
»Adel in Maro imenuje skladatelj muzikalno dramo. Libreto je napisal po eposu dalmatinskega pesnika Luke Botica >Bijedna Mara« in istoimenski N. Bartulovičevi drami dr. Branko Radiča.
*
Skladatelj objavlja v klavirskem izvlečku zgodovinski dokument iz 1.1574., katerega je poslal beneški »Konte« (grof) iz Dalmacije upravi beneške republike, »da se vidi kakav je bio duh u našem narodu u Dalmaciji — pod mletačkom republi-kom — i da se ne posumnja, da su glavne osobe ove drame i njihovi karakteri puki plod mašte — «
Iz Splita 8. aprila 1574.
V	začetku marca, ko je izgledalo v pomladi, kakor da se ves svet veseli in ljubi, je neki mlad in lep Turek, komaj 18 let star, krasno in bogato oblečen na njihov način, pošteno imovit prišel na trg in prinesel voska, meda in dišečih vod. Turki so ga imenovali Adel. Naše žene so rade kupovale pri njem. Njegovi so mu zavidali, a naši so ga zelo vzljubili. Nekoč, ko je prišel Adel, so prišli tudi Vorničevi na trg in z njimi dve prelepe in prekrasne sestre Ivaniča in Marija, obedve zelo okusno oblečene, polne zlata in nakita, ker je bila Vorničeva hiša dobro bogata. Tu sta se Adel in Marija, ki je bila še mlada, prav malo nad 14 let, zagledala in od tedaj umirala eden za druzega. Ampak mladenka je imela svojce in bala se je Boga in Device, kajti Adel je bil Turek. Jokala je in nič ni govorila, samo k sestri se je privila, a fant je od takrat vedno lazil okrog njih hiše.
Kadar so se spet pokazali Vorničevi na Irgu, pa je prišel tudi on in kadar so se mu približale sestrice, je zapel slovansko pesem, ki je sledeče pomenila: »Zagleda se Turčin u našu golobiču. Ja sam Turčin. Lice joj je bjelije od mojega voska a ljepše od ruža što sam ociedio.« Kadar je pel, so z nasmeškom govorili Turki: »Ašik je«; zaljubljen je. On je to slišal in odšel. A Marija je jokala, oče in brat pa so jo izpraševali, kaj ji je?
2
Ona ni mogla povedati, od same žalosti in vzdihovanja. Radi tega prične druga sestra na vso moč prositi očeta in brate, da se vrnejo domov, da ne vzbudijo preveč pozornosti in da se izognejo hrupu, doma pa bosta ona in Marija vse povedali.
Takoj so odšli; a ko so zvedeli kaj je, so navalili na deklico, da mora v samostan in da ne sme niti misliti, da se vrne. Hišo jim je omadeževala, ki je bila dotedaj vedno poštena in vzorna. Zelo spoštovani duhovnik in gospod Damjan Tupič, hišni duhovnik je prigovarjal in svetoval očetu in bratom toliko časa, da so se naposled odločili, da pojde deklica v samostan in da ostane tam dve leti, dokler se ne pozabi ta sramota. In ona je šla in sestra z njo, ker niso mogle živeti ena brez druge. V samostanu je Mara zbolela; a ko je to zvedel Adel, je nekega večera vrgel s puščico pismo skozi zamreženo okno, v katerem je govoril: »Ako ozdraviš i tvoji te budu htjeli meni dopustiti, hoču da se pokrstim i tvojega zakona da budem.«
Med tem je mladenka hirala in umrla. Pokopana je v samostanu, a književnik in filozof Bogtulija ji je zapel v slovanskem jeziku:
»Razbolje se naša grlica, u koje je bilo prekrasno perje, od ljute rane; dodje lovac iz daleke zemlje in rani je: Biedna Mara.«. Sestra Ivaniča ni šla več iz samostana; postala je nuna za vse življenje.
(Vidi: solitro, Documenit Storici sull’ Istria e la Dalmazia.
Venezia 1844. 80. Vol. I., stran 212, 216.—220.)
Nekaj besed o priliki izvedbe opere „Adel in Mara“
To pot prinašamo poljudno domačo opero. Avtor se namenoma izogiba vsakemu poskusu, da bi vzbudil videz novotarja ali prekucuha. Za to mu manjka dispozicije. Podaja se pač tak, kakršen je: lirik, melodik v romantičnem smislu teh pojmov. On občuti svojo glasbo, katera je v najmanjši meri produkt konstrukcije ali preračunjenosti, on poje, govori iz srca in hoče prodreti do src. Zato si je tudi izbral odgovarjajoči tekst po eposu Luke Botiča, dalmatinskega nacijonalnega pesnika.
Po vseh teh lastnostih zgleda to delo v 1.1932. nekako zapoznelo. Zavedamo se tega, ter imamo pripomniti k temu le to, da so operni zavodi zaradi sterilnosti sodobne produkcije itak prisiljeni, da se poslužujejo del starejšega datuma (renaissanca
3
Verdija, Offenbacha itd.). Naša literatura iz onih časov pa je tako borna, da ne bo škoda, če se tudi obogati post festum.
V	današnjih trdih časih je nujna potreba gledališč, pred vsem pa oper, vzdržati čim ožji kontakt z občinstvom. Zato uvrščajo vse opere poleg del sodobne usmerjenosti, ki so širšim krogom zaenkrat še manj dostopna, tudi taka, ki zanimajo manj napredno in manj razvajeno občinstvo. Letos smo od prvega tipa prinesli »Hlapca Jerneja« in »Zaljubljen v tri oranže«, pripravljamo pa Kfičke Strah v gradu« in Weilla »Beraško opero . Od druge vrste pa smo postavili Fra Diavolo«, »Manon« in zdaj jima sledi xAdel in Mara«. Če primerjamo naš letošnji repertoar z onim nam najbližje, zagrebške opere (»Mignon«, »Hovanščina«, »Aidac, Dekle zlatega zapada«, torej same ponovitve!) ali celo beograjske (»Dekle zlatega zapada«, »Trubadur«) nam ni kaj očitati. Sicer je okus različen, pa bi mesto enega dela lahko prišlo kako drugo na vrsto, ali bistvo ostane končno isto. Saj se tudi dunajska drž. opera ne more ubraniti reprizam »Židinje« itd., kljub svoji štirideset in več milijonski dotaciji. Zagovorniki brezkompromisnosti pa spregledajo, da je Nar. gledališče v Ljubljani utrpelo v poslednjih sezonah kar p o 1-d r u g milijon na vsakoletni dotaciji. To se pravi, da se je skrčil v poslednjem času letni budget našega gledališča od približno 6V2 milijonov (z vsemi dohodki), ki jih je imelo v »normalnih časih« (Zagreb in Beograd po 16 do 18 milijonov!) na okroglo pet milijonov. Torej skoraj četrtino manj. Pri tem pa mora uprava vzdržati ves status personala (po uradniškem zakonu) in skrbeti za redno in uspešno poslovanje zavoda.
Pod takimi pogoji in vzpričo -težke gospodarske krize vzdržati niveau zavoda je pač velika, težka naloga. Hvaležni bomo slehernemu za vsak pameten in dobrohoten nasvet. Ne moremo pa akceptirati in upoštevati neobjektivnosti, izvirajoče iz nenaklonjenosti in nestrpnosti. Komur je naša opera res pri srcu, naj pristopi in sodeluje! Delo je sicer težje, a tudi hvaležnejše in zaslužnejše.	M. P o 1 i č.
La&tnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton. fcupanžič. Urednik: M. Bravničar. - Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani;.
OIZMO
CAiECp^Ko /rof^či
RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI —
MElNL-ova KAVA
ADEL in MARA
Muzikalna drama v štirih dejanjih po eposu L. Botiča »Bedna Mara« in ‘T^ski drami N. Bartuloviča, napisal dr. B. Radiča, uglasbil Josip Hatze.
Dirigent: M. Polič.
Stari Vornič, bogat splitski meščan
Njegova žena ......................
Iviša, najmlajši Vorničev sin .
Mara°a } Vorničevi hčerki {
Frane, pesnik.....................
Tupič, župnik......................
Seimovic Adel, mlad Turek . . Dizdar iz Konjskega, turški aga
Omer } Dizdarieva o1roka {
Slepi guslar....................
Mujezin ........................
Imbro, Adelov sluga . . .
Dva starejša Vorniceva sinova
....	.	MatlvAdelova,	štora.	Turkinja. .
Turški in krščanski prodajalci, trgovci, mescam in meščanke, vaščani in
1574. (ko je bil Split krščanski, a Klis, ki 'f
I. dejanje: Na splitskem trgu. II. dejanje: Na Vorničevem domu. III. dejanja
Ifaniščev.
Režiser: F. Delak.
Bil
»I 20.
fetek ob 20.
Partari Sedeži I. vrste . .	. Din	48-
. II. - III. vrste	*	42-
. IV.-VI. . .	•	37 50
. vh.-ix. . .	t	33 50
.X.	i»	29 50
„ XI.	M	26-50
kota Lože v parterja . .	m	158-
. I. reda 1 - 5 . . .	m	158-
6-9 . .	•	188--
Nadaljfii lozni
Balkon i 1. vrst*
..............J. Betetto
..............M. Kogejeva
..............Šp. Ramšakova
.............. N. Španova
..............Z. Gjungjenac
..............M. Rus
..............A. Drmota
...... J. Gostič
.............. V. Janko
..............Št. Poličeva
.............. Sv. Banovec
.............. M. Škabar
.............,	J. Rus
 * >1« *
# ^ * * *
... F. Golobova plemiči. Turki. Krščanski mladeniči in mladenke itd. — Godi se leta ^ od Splita samo par kilometrov, turški).
1Su> na Adelovem dvorišču. IV. dejanje: V samostanu Sv. Marije v Splitu.
Konec po 22.
Pradpisana taksa sa p«1
VSTOPNICI sa dobivajo v pradprodajl pri gladallBkl	gladalllCu	od	10.	do	pol	1.	In	od	S.	du	S.	ura
Oalarljai Sedeži 1. vrste „ H. ,
Ul. „
IV. „
V. Stojišče
Dijaško stojišče
Din 15 -„ 1250 „ 12-50 „ 10-50 „ 10-50 4-50
.	7	50
O
vračunana v canah
RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI
PI/UO
Calzoivuo /tol«/«*
Bonboni, čokolade, bonbonijere, pecivo, sadni soki, marmelade ^
SlIMI
LJUBLJANA, GRADIŠČE 7-9
Tovarniška zaloga
Vedno sveže blago	Nizke	cene