STROKOVNA REVIJA Gozdarski vtJslnlk SLOWENJSCBE FORSTZEITSCBRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1987 e LETNIK XLV e ŠTEVILKA 6 Ljubljana, junij 1987 VSEBINA - INHALT - CONTENTS 265 Prof. dr. Franc Gašper~ič: Temeljni principi polifunkcionalnega gozdnogospodarskega načrtovanja 277 Dipl. inž. gozd. Mitja Cimperšek: Skupinsko delo v gozdni proizvodnji 285 A ktualne raziskave - Še o kvalitell gozdnih sadik 292 Prof dr. Dušan Mlinšek: Bodoče raziskovalno delo v gozdarstvu 299 Lado Eler šek: Gozdna arhi tektura in ornamentika 305 Miha Marenče: Obveščanje ja vnosu o gozdnem delu 307 Umiran je. gozdov - Dr. Jože Maček: Nova domneva o vzrokih odnuranja gozdov 308 Iz domače m tuje prakse - Igor Dakskobler: Bukvam gre pa na smeh 309 Dr. Sonja Hor vat-Marolt: Uspela prired itev d iplomantov in študentov na 18. !UFRO kongr esu v Ljubljani 1986 311 Naši nestorji- Lojze Funke l: Franjo Jurhar Sl1ka na n as lovm strani : Tudi' markacije evropske pešpott nas popelJejo v gozdove 'T'i k: Tiskarna Tone Tomši č. Ljubljana Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdars tva in lesarstva Slovenije Uredniški s vet mag. Zdenko Otn n, predsed mk d r. Janez Božič Mltja Cimpe r~5ek ]ože Č:errr.e i ! Franc F'mlan M arko Krneci Janez Košir Bons Krasnov jože Kovači č Tone M od1c Tone šepec MarJa n Trebežmk Uredniški odbor dr. Bosl)an A Eko dr. anez Bož ič Ma rko Kmec l :.l 1. Duš n M linšek dr. Mar jan Lipoglavšek mag. Zden ~o Otu n Odgovoini urednik Editor in chief Zmago Zakrajšek, dipl. inž. gozd. Uredništvo m upr ava Ed. itor ::; dddress YU 61 000 LJUblJana El]u v čevc; cesra 1:::> Z1 ro račun - Cur. acc. ZOlT GL Slov eniJe L jubljana. Erja včeva i 5 50 101-6?8 -48407 Let o lZlde O številk lO tssues per year Letna indPildtwlna naročmna !800 dm za O ZD m TO ZD 7000 dm ZC3 d ijake !11 StUd en t-. 700 d!ll za mozemst vo 50 OM posamezna štev tlka 450 dm Ustanovi le JICI revl)e sta Zveza društev m?.en irJev m tehniko <;ozd ar tva m lesarstva Sloveni je ier Samoupravna mteresna skupnost za gozdarstvo SiOV8i l) " PoJeg nJIJU denarno oodp1 ra Izha ]U.nJe re··nJe tu di Raziskovalna skupnost Slov-,mje. Po mnenJu republi škega sek reta•: •ata za prosveto m kul turo (šl. 421 - l /74 z dne 13. 3 l974) za GV nt treb a placan temel1nega davk e. od p rometa p rOIZVOdov . OXF.: 6111 Temeljni principi polifunkcionalnega gozdnogospodarskega načrtovanja Franc Gašperšič* Gašperšič, F.: Temeljni principi polifunkcional- nega gozdnogospodarskega načrtovanja . Gozdar- ski vestnik, 45, 1987, 6. v slovenščin i, str . 265 ci t. lit. 3. Avtor v razpravi našteva argumente, ki v Slove- niji narekujejo uveljavitev polifunkcionalnega go- spodarjenja z gozdovi. Obrazložena so temeljna načela in grobo prikazan proces polifunkcionalne- ga gozdnogospcdarskega načrtovanja . Gašperšič, F.: Fundamental principles o~ multi- functional forest management planning. Gozdarski vestnik, 45 , 1987. 6. in Slovene, pag. 265, ref 3. · In the article are treated arguments which in fo- rests of Slovenia dictate the introduction of multi- functional management. The aulhor gi ves explana- tion about fundamental principles and proces of multifunktional forest management planning. * Prof. dr. F. G., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulte- ta , V1'0ZD Gozdarstvo, Večna pot 83, 61000 Ljub- ljana, YU. I. OD DEKLARATIVNOSTI K STV ARNEMU VEČCILJNEMU GOSPODARJENJU Z GOZDOVI Urejanje gozdov je najstarejša gozdar- ska strokovna disciplina. Že ob samem začetku načrtnega gospodarjenja z goz- dovi je imelo urejanje gozdov nalogo or- ganizirati racionalne oblike gospodarje- nja z gozdovi na podlagi dolgoročnih ci- ljev. Značaj urejanja gozdov, cilji ter vse- bina in krog nalog so se v teku njegove- ga 200-letnega razvoja malo spreminjali. Celoten mehanizem urejanja gozdov je prirejen enostransko le za potrebe načrtovanja proizvodnje lesa . Pod vpli- vom urbanizacije, industrializacije in na- raščanja življenjske ravni je v zadnjih ne- kaj desetletjih izredno narastla potreba po številnih splošno koristnih funkcijah gozdov. Večstranski pomen gozdov je bil že daleč nazaj v preteklost poznan. Ne glede na to pa je bilo gospodarjenje z gozdovi naravnano na edino funkcijo - proizvodnjo lesa. Kar se v sedanjem ča­ su spreminja, je drugačen odnos do res- nične večnamenske rabe gozdov. Izred- no so se spremenile (povečale) potrebe po številnih splošno koristnih funkcijah gozdov, ki jih obstoječi način gospodar- 26S jenja, orientiran le na proizvodnjo lesa, ne more zagotoviti v potrebni (zahtevani) kvaliteti, in zato prihaja vedno pogosteje do konfliktov. Značilnost tega prehodne- ga obdobja je naspro~e med naraščajo­ čimi potrebami po splošno koristnih funkcijah in možnostmi za njihovo uresni- čevanje pri obstoječem načinu gospo- darjenja z gozdovi. Z družbenim razvojem postajajo vezi med družbo (družbenim razvojem) in naravo (gozdom) vedno bolj intenzivne in vsestranske, hkrati pa tudi bolj občut­ ljive in zato tudi konfliktne. Naloga so- dobnega gozdnogospodarskega načrto­ vanja je usmerjati te odnose, t. j. organizi- rati gospodarjenje z gozdovi v skladu z večstranskimi družbenimi potrebami. Da bi dobro dojeli funkcijo gozdno- gospodarskega načrtovanja, moramo te- meljito razmisliti o njegovem položaju in vlogi v sedanjih razmerah gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. Vzemimo kot izho- dišče splošni cilj gospodarjenja z gozdo- vi v Sloveniji. ki ga grobo lahko takole opredelimo: »Racionalna proizvodnja čim večje ko- ličine kvalitetnega lesa, ob hkratni kre- pitvi vseh reprodukcijskih mehanizmov, s katerimi vpliva gozd na bioekološko stabilnost v prostoru in na kvaliteto živ- ljenjskega okolja, ki sta nepogrešljivi pr- vini za celovit in skladen gospodarski in družbeni razvoj v Sloveniji.« Skladno s tem ciljem ima gozdnogo- ::>podarsko naČliovanje naslednjo nalo- go: >>Organizirati gospodarjenje z gozdo- vi z gozdnogospodarskimi ukrepi v goz- du v skladu z večstranskimi družbenimi potrebami.« V bistvu gre za usklajeva- nje medsebojnih odnosov med družbo (družbeno reprodukcijo) in naravo goz- da (specifičnimi zakonitostrni naravne reprodukcije v gozdu). Dolgoročnost gozdne proizvodnje in zapleten biološki proizvodni proces sta temeljni razlog, ki zahteva za uravnava- nje odnosov med družbo in naravo goz- da poseben mehanizem načrtovanja - »gozdnogospodarsko načrtovanje«. 266 V razmišljanjih o sodobnem konceptu gozdnogospodarskega načrtovanja se je nujno najprej poglobiti v temeljna iz- hodišča večciljnega (polifunkcional- nega) gospodarjenja z gozdovi. Gre za kvalitetno novo vsebino v konkretni praksi gospodarjenja z gozdovi, gre celo za drugačen način razmišljevanja, ki ga moramo brezpogojno osvojiti. Za dejan- sko uresničitev večnamenskosti v kon- kretni praksi gospodarjenja z gozdovi so nujne posebne metode gozdnogospo- darskega načrtovanja, drugačne od tis- tih, ki jih sedaj uporabljamo. Nov zakon o gozdovih že v temeljnem 3. členu zahteva uveljavitev večnamen­ skosti pri gospodarjenju z gozdovi in po- sebej poudarja, da se to zagotavlja z gozdnogospodarskimi načrti. Prehod na resnično večciljno (polifunkcionalno) gospodarjenje z gozdovi zahteva v bist- vu globoke spremembe (»reorganiza- cijo«) v vsebini gospodarjenja z gozdovi, globlje kot si jih navadno predstavljamo. Zato bo ta proces vsebinskega preus- merjanja potreboval čas že pri gozdno- gospodarskem načrtovanju, tem bolj pa v praktičnem gospodarjenju z gozdovi. Konflikti pri gospodarjenju z gozdovi se bodo naglo stopnjevali, zato je nujno čimprej uveljaviti polifunkcionalno gozd- nogospodarsko načrtovanje. To je ne- dvomno naloga, kjer ne smemo več za- vlačevati . II. PREHOD NA VEČCILJNO GOSPODARJENJE Z GOZDOVI JE OBJEKTIVNO POGOJEN Objektivna zakonitost v razvoju vsake družbe je težnja po dvigu življenjske rav- ni. S tem je pogojena tudi zahteva po pre- hodu na večciljno (polifunkcionalno) gospodarjenje z gozdovi. S težnjo po dvi- gu življenjske ravni, se razširja krog in povečuje obseg številnih m~terialnih, pa tudi nematerialnih potreb družbe. Za za- dovoljitev teh potreb si družba v svojem razvoju postavlja vedno številnejše in za- htevnejše cilje. Uresničitev teh ciljev po- vratno vpliva na razširitev družbenih po- treb, te so pa izhodišče za nov (razširjen) sistem ciljev. V skladu s to splošno zako- nitos~o v razvoju družbe prilagaja člo­ vek svojim potrebam in ciljem tudi gozd oziroma gospodarjenje z gozdom. Za prehod na večciljno gospodarjenje z gozdovi sta značilni dve etapi: V prvi etapi je večciljnost (poli- funkcionalnost) priznana le deklara- tivno, medtem ko se gospodarjenje z gozdovi odvija po starem za edino funk- cijo ali cilj, proizvodnjo lesa. Številne os- tale funkcije oziroma cilje dosegama (ali pa ne) ob proizvodnji lesa kot »dar nara- ve«. Na tej stopnji razvoja smo seveda tu- di pri. nas. Čeprav je polifunkcionalnost gozdov deklarirana že v ustavi, zakonu o gozdovih in celo institucionalizirana v sa- moupravnih interesnih skupnostih za gozdarstvo, se gospodarjenje z gozdovi v praksi odvija več ali manj po starem, za edino funkcijo (cilj) - proizvodnjo lesa. Še več, v tej stari in enostranski vlogi je tudi gozdnogospodarsko načrtovanje, čeprav je njegova temeljna naloga prav organizacija gospodarjenja z gozdovi v skladu z večstranskimi družbenimi po- trebami. Družbeni razvoj v vsaki deželi pa prej ali slej pripelje do druge etape, ko po- trebe po določenih splošno koristnih funkcijah narastejo do take stopnje, da je njihovo normalno uresničevanje z eno stransko orientiranimi ukrepi pri gospo- darjenju z gozdovi nemogoče, ali vsaj bistveno prizadeto. Bistvo tega prehoda je v tem, da moramo z medsebojno do- bro usklajenimi ukrepi v gozdu poskr- beti za ustrezno reprodukcijo vseh funk- cij gozdov, ki prihajajo konkretno v po- štev. Gre za potrebo po notranji vsebin- ski reorganizacJj'i in medsebojni uskla- ditvi v celotnem sistemu gozdnogospo- darskih ukrepov v gozdu, ki omogočajo hkratno uresničevanje več ciljev (funkcij) na isti gozdni površini. Sistem potreb, sistem ciljev in sistem gozdno- gospodarskih ukrepov so v medsebojni dialektični povezanosti in soodvisnosti. Zgovoren dokaz tega je celoten zgodo- vinski razvoj gozdarstva kot stroke in gospodarske panoge. Gozdarstvo je v zgodovinskem razvoju nastalo v stiski, ko so postale ogrožene družbene potrebe v odnosu do gozdov, takrat zlasti potrebe po lesu. S podobno logiko si lahko razla- gamo tudi »sedanjo stisko« po ustreznej- šem zagotavljanju številnih splošno ko- ristnih funkcij gozdov v industrializira- nem in urbaniziranem prostoru. Rešitev je ustrezno reorganiziranem oziroma notranje usklajenem celotnem sistemu gozdnogospodarskih ukrepov v gozdu. Zmotno je prepričanje, da se ob proiz- vodnji lesa vedno in v zadostni meri po- spešuje tudi reprodukcijo ostalili funkcij (učinkov) gozdov. Takšno gledanje po- meni v bistvu trmasto vztrajanje na starih pozicijah gospodarjenja z gozdovi. Zara- di najrazličnejših vzrokov porušena bio- loška ravnovesja v gozdnih ekosistemih so dodaten razlog, ki ob naglo narašča­ jočih potrebah po določenih funkcijah dikti.rajo uporabo notranje temeljito us- klajenih gozdnogospodarskih ukrepov. V gozdnih ekosistemih, kjer je na najraz- ličnejše načine omajana njihova notranja (homeostatična oziroma avtoregulacij- ska) stabilnost, prihaja, podobno kot pri obolelem organizmu, zaradi slabe med- sebojne usklajenosti različnih gozdno- gospodarskih ukrepov v gozdu in slabe prilagojenosti konkretnim razmeram hit- reje do ogroženosti posameznih funkcij gozdov. Drugače povedano, da bi v prizadetih gozdovih obdržali reproduktivne spo- sobnosti za posamezne funkcije na ust- rezni ravni, jih moramo pri gozdnogos- podarskem ukrepanju (mišljen je celo- ten sistem gozdnogospodarskih ukre- pov) toliko bolj skrbno obravnavati. Z že dotrajanirn strojem npr. le dober mojster doseže ustrezne rezultate. Tako ali dru- gače prizadetih gozdov, ki zahtevajo v tem smislu >>skrbnejšo obravnavo«, je v Sloveniji razmeroma veliko. Čim bolj je nek gozd v bioekološkem smislu priza- det, tem skrbnejšo obravnavo potrebuje. 267 III. ZAKAJ JE PRI GOSPODARJENJU Z GOZDOVI V SLOVENIJI NUJNO UVEL JA VITI POLIFUNKCIONALNOST Značilnost Slovenije je hribovit in gorat svet z zelo razgibanim reliefom. Večina slovenskih gozdov je na strmih terenih, 8800 km2 ozemlja Slovenije je podvrže- nega eroziji, 4000 m2 je nestabilnih ob- močij, 1500 km2 je ogroženih po plazovih. V se to zgovorno priča o pomenu varo- valne funkcije gozdov. Gozdovi varujejo kmetijska zemljišča, prometno in drugo infrastrukturo, naselja itd. Za prihodnji gospodarski in družbeni razvoj je značilna nagla rast porabe vo- de in pri tem še posebej pitne vode. Za- loge uporabne vode se naglo manjšajo tudi zaradi onesnaževanja. številna ob- močja v Sloveniji so že sedaj ogrožena zaradi slabe oskrbe z vodo. Policentrični prostorski razvoj Slovenije s konceptom disperzne urbanizacije pomeni poveča­ no porabo vode na celem območju Slo- venije in ne le v večjih industrijskih in ur- banih centrih. Načrtovalci predvidevajo, da bodo v Sloveniji že takoj po letu 2000 angažirani vsi viri pitne in tehnološke vo- de in je zato treba že sedaj posvetiti vso skrb zaščiti vodnih virov. Pretežni del vodnih virov prihaja namreč neposred- no ali pa posredno iz gozdov, zato je pri gospodarjenju z gozdovi v prihodnosti zelo pomembna skrb za kvaliteto vode. Pod kvaliteto vodnih virov moramo ra- zumeti enakomeren odtok vode in čistost vode. Na oboje ima gozd izreden vpliv. Skozi Slovenijo se bo zelo povečal mednarodni blagovni, potniški in turistič­ ni promet. Pred videna modernizacija obstoječega cestnega in železniškega prometa, izgradnja sistema magistralnih cest in modernega cestnega omrežja z visoko prepustnostjo bo povezala urba- na središča v Sloveniji v homogen poli- centrični sistem. Nedvomno bo ta infra- struktura zelo preobrazila podobo Slo- venije, pospešila policentrični prostorski razvoj in močno prevrednotila (razširila 268 in povečala) pomen najrazličnejših splošno koristnih funkcij gozdov. Upoštevaje policentričnost v seda- njem in prihodnjem razvoju Slovenije se zelo poveča pomen rekreativne dejav- nosti in vseh funkcij gozdov, ki so s to po- vezane (krajinsko-estetske, higienskozd- ravstvene, psihoemocionalne). Delež gozdov v ožjem in širšem okolju naselje- nih centrov je že sedaj razmeroma velik. Nad polovico slovenskih gozdov je v takem prostoru, kjer se intenzivno pre- pletajo naselja, urbane površine, razna infrastruktura, kmetijske površine in gozdovi. Upoštevaje policentričnost v prostorskem razvoju Slovenije je jasno, da bodo v tej kategoriji gozdov v prihodnosti zelo naraščale zahteve po raznih funkcijah gozdov (varovalni, hid- rološki, krajinskoestetski, turistično-rek-. reativni, narodno-obrambni). Usklajevanje odnosov »gozd- divjad<< terja resno upoštevanje živalske kompo- nente pri gospodarjenju z gozdovi. Vse našteto odločno narekuje uvelja- vitev principov polifunkcionalnosti pri gospodarjenju z gozdovi, s1cer bo priha- jalo do vedno težjih konfliktov. Da v tej orientaciji očitno zaostajamo, nam lahko služijo naslednji podatki za gozdove I. in II. grupe v Sovjetski zvezi. Gozdovi I. gru- . pe predstavljajo 236 mio ha, ali 20 %vseh gozdov, tu so ob proizvodnji lesa močno poudarjene splošno koristne funkcije. Gozdovi II. grupe predtavljajo 82 mio ha ali 7 %. To so gozdovi v predelih z zelo malo gozdnatostjo, kar jim daje seveda poseben pomen. Torej, kar na 318 mio ha ali 27 % vseh gozdov in gozdnib površin je že z navodili za urejanje gozdov pred- videno gospodarjenje na principih poli- funkcionalnosti. To je zelo veliko, če upoštevamo, da se njihove glavne gozdne površine naha- jajo v velikih, slabo naseljenih prostran- stvih Sibirije in Daljnega vzhoda. Pomeni, da je večina gozdov v evropskem delu SZ takih, ki zahtevajo večciljnost pri go- spodarjenju in to že upoštevajo pri izde- lavi načrtov. IV. MOŽNOSTI ZA PREHOD NA POLIFUNKCIONALNO GOSPODARJENJE Z GOZDOVI .. ----- Za uveljavitev polifunkcionalnega koncepta pri gospodarjenju z gozdovi imamo v Sloveniji podane naslednje ugodne pogoje oziroma možnosti: - Območni koncept gospodarjenja z gozdovi ter koncept skupnega gospo- darjE:mja z družbenimi in zasebnimi goz- dovi. - Skupni gozdnogospodarski načrti, ki zajemajo gozdove vseh lastniških kate- gorij. - Institucijo samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo. - Ustrezne rešitve za polifunkciona1- no gospodarjenje z gozdovi v gozdarski zakonodaji (predvsem v zakonu o goz- dovih). - Dovolj strokovnih kadrov. V. TENIELJNA NAČELA P.OLIFUNKCIONALNEGA GOSPODARJENJA Z GOZDOVI Usklajeno usmerjanje zapletenih ter vedno bolj intenzivnih in vsestranskih od- nosov med družbo (družbeno reproduk- cijo) in naravo gozda je temeljna naloga gozdnogospodarskega načrtovanja. Posamezne funkcije gozdov, ki so v bistvu cilj gospodarjenja, so med- sebojno nedeljive, uresničljive so sočasno, v prav tako nedeljivem in skladnem proizvodnem procesu v goz- du. Pod proizvodnim procesom v gozdu je mišljen celovit biološki proces pride- lave lesa in tehnološki proces pridobi- vanja lesa v širšem smislu besede. Bio- loški proces v gozdu je tesno povezan z delovnim procesom. Koristi (funkcije) od gozdov kot so: les, ostali gozdni proizvodi in številne sploš- no koristne funkcije niso same po sebi, vedno, povsod ter v ustreznem obsegu in kakovosti dane, ampak so rezultat do- ločenega proizvodnega procesa v goz- du, točneje, so rezultat povsem določe- no usmerjanega proizvodnega procesa v gozdu. Večnamenskost družbenih po- treb v odnosu do gozdov zahteva uskla- jeno in k določenemu številu ciljev kon- kretno usmerjeno gospodarjenje z goz- dovi. Koordiniranje več različmh ciljev pri gospodarjenju z gozdovi predstavlja razmeroma zapleteno in zahtevno nalo- go. Za usmerjanje takega gospodarjenja z gozdovi so pri gozdnogospodarskem na- črtovanju potrebni posebni prijemi in metode. V ta namen je nujno najprej os- vojiti temeljne principe polifunkcional- nega gospodarjenja z gozdovi: l . Temeljno izhodišče pri razvijanju večciljnega (polifunkcionalnega) gospo- darjenja z gozdovi so zakonitosti repro- dukcije posameznih funkcij gozdov. V saka funkcija gozda (npr. proizvodnja lesa, varovalna funkcija, lov, oziroma div- jad, krajinskoestetska funkcija, rekreaci- ja, itd.) ima specifičn-e zakonitosti svoje reprodukc1je. Težava je v tem, ker so za- konitosti reprodukcije nekaterih funkcij manj spoznane in pri gospodarjenju z gozdovi upoštevane (priznane). V splošnem je trajnost (reprodukcija) vseh funkcij gozdov odvisna od nasled- njih skupin dejavnikov: - od stanja relevantnih proizvodnih dejavnikov (naravnih, gospodarskih, splošno družbenih); - od vplivov iz okolja (npr. negativnih vplivov emisij, ki se kažejo v obliki pro- cesa umiranja gozdov); - od značaja in medsebojne usklaje- nosti številnih gozdnogospodarskih uk- repov v gozdu. 2. Les in številne splošno koristne funkcije gozdov niso le proizvod narave (gra tis naravnih si1), ampak tudi dela, t. j. točno usmerjene človekove dejavnosti v gozdu. Proces naravne reprodukcije se prepleta z delovnim procesom v goz- du v obliki sistema (celostne množice) nujno medsebojno povezanih in usklaje- nih ukrepov (gojenje in varstvo gozdov, sečnja in izdelava, spravilo lesa, gozdne gradnje, lovnogojitveni ukrepi itd.). Neprestano širjenje potreb po lesu in 269 splošno koristnih funkcijah gozdov dikti- ra gospodarjenje z gozdovi na večciljni podlagi. Večciljno (polifunkcionalno) gospodarjenje z gozdovi ne pomeni le razširjeni krog koristi oziroma funkcij gozdov, ampak tudi zagotovitev ustrezne ravni reprodukcije (razširjene repro- dukcije) vsake od njih. Novo je v tem, da so (bodo) potrebe po določenih splošno koristnih funkcijah tako narastle, da jih z obstoječim, več ali manj monofunkcional- no usmerjenim načinom gospodarjenja ne moremo zagotoviti in moramo zato posebej poskrbetJ' za ustrezno repro- dukcijo vsake od v poštev prihajajočih funkcij. To lahko povemo tudi drugače: naraščanje potreb po določenih sploš- no koristnih funkcijah gozdov bistveno spreminja (komplicira) pogoje, v kate- rih bo treba pridelovati les. To pa nika- kor ne pomeni zmanjšan pomen lesa kot proizvoda (kot si pogosto napačno razla- gamo), saj potrebe po lesu neprestano rastejo. 3. Temeljno izhodišče pri razvijanju polifunkcionalnega gospodarjenja z goz- dovi je sistem večnamensko oblikova- nih gozdnogospodarskih ciljev. Sistem gozdnogospodarskih ciljev sloni na dveh elementarnih izhodiščih: - na strukturi družbenih potreb do gozdov; - na gozdnogospodarskih možnostih za uresničitev (zadovoljitev) posameznih potreb. V procesu sinteze pri oblikovanju si- stema gozdnogospodarskih ciljev nam struktura potreb opredeljuje ciljne sme- ri (vrste ciljev, s katerimi moramo hkrati računati. pri gospodarjenju z gozdovi), gozdnogospodarske možnosti (celotno stanje proizvodnih dejavnikov) pa dolo- čajo realne meje (dimenzije, dosegljive vrednosti) posameznim ciljem. Nakazan miselni proces sinteze mora- mo uporabiti pri opredeljevanju sleher- nega cilja. Še tako visoke potrebe po le- su se ne morejo izraziti v visoko postav- ljeni vrednosti cilja-proizvodnji lesa, če imamo npr. opravka s slabimi rastišči, kjer take proizvodnje preprosto ne mo- 270 remo uresničiti. Podobno, npr. zelo viso- ke potrebe po rekreac1ji ne morejo enostransko diktirati visoko vrednost te- ga cilja, če imamo opravka z gozdovi, ki so v krajinskoestetskem, higiensko- zdravstvenem, klimatskem in psihoemo- cionalnem pogledu na dnu lestvice (npr. termofilni grmičav gozd črnega gabra in malega jesena na kraškem svetu). Pro- blematični gozdovi s težavami pri narav- nem obnavljanju pomenijo poleg ostale- ga tudi zmanjšane možnosti za uresniče­ vanje cilja lov - divjad, kar moramo upoštevati pri opredeljevanju tega cilja. Dejansko gre za sistem in ne enostavno množico gozdnogospodarskih ciljev, kaj- ti gozdnogospodarski cii~ so medseboj- no povezani in soodvisni. Med posamez- nimi cilji gre celo za konkurentne odno- se. Uresničitev posameznih ciljev v siste- mu ne moremo in ne smemo obravnavati izolirano, ampak le povezano v organizi- rano, vzajemno odvisno množico (sistem) ciljev, saj so cilji medsebojno pogojeni z dopustnimi ukrepi pri njihovem dosega- nju. Beseda sistem je pojmovno v tem primeru nadomestek za celovitost in notranjo uravnovešenost (usklajenost) gospodarjenja z gozdovi. V tem je bistvo nove miselnosti, ki jo moramo uveljaviti pri gospodarjenju z gozdovi. 4. Čim imamo opravka z množico (sistemom) medsebojno povezanih in soodvisnih ciljev na isti gozdni površini, se takoj pojavi vprašanje relativnega pomena ali hierarhije posameznih ciljev v sistemu. Relativni pomen vsakega cilja v sistemu sledi na temelju presoje (sinteze) pomena (teže) potreb, kakor tu- di možnosti za njeno uresničitev. Za dolo- čitev relativnega pomena je zelo primer- na metoda intersektorskih parnih pri- merjav. Relativni pomen oziroma hierarhični položaj cilja v sistemu je treba ločiti od pojma - dosegljive vrednosti (realne meje) cilja. Relativni pomen (hierarhični položaj) posameznih ciljev zavzema naj- različnejše vrednosti. V praksi imamo opravka z najrazličnejšimi situacijami, s >>klaviature« različnih nians, kjer se kon- tinuirano spreminja relativni pomen (hierarhijski položaj) posameznih ciljev v sistemu v mejah od popolne dominacije, do popolne nepomembnosti. Ekstrem- ne vrednosti praviloma ne prihajajo v po- štev, zato je razvrščanje gozdov npr. na rekreacijske gozdove, vodne rezervate, nacionalne parke, lesnoproizvodne goz- dove in podobno v bistvu negiranje prin- cipa polifunkcionalnosti.. Če že uporab- ljamo takšne in podobne kategorizacije gozdov, jih moramo vsaj pravilno ra- zumeti. 5. Splošna rešitev za večciljno rabo is- te gozdne površine ni v maksimiran ju ka- teregakoli cilja, ampak v maksimiranju skupnega učinka vseh ciljev v sistemu ob upoštevanju hierarhije med cilji. V bistvu gre za princip optimiranja vsake- ga cilja, kjer upoštevamo njegov hierar- hijski položaj in v načelu računamo z maksimalnim sumarnim efektom vseh ci- ljev v sistemu. 6. Struktura družbenih potreb v odno- su do gozdov in gozdnogospodarske mqžnosti. se v času in prostoru spremi- njajo, kar ima za posledjco spreminjanje (dinamiko) gozdnogospodarskih ciljev po njihovi vsebini (vrstah) in hierarhični strukturi (položaju v sistemu). To dejstvo zahteva: - ustrezno diferenciacijo (prilagaja- nje) pri opredeljevanju gozdnogospo- darskih ciljev za posamezne prostorske kategorije gozdov, ter - aktualizaojo (prilagajanje) ciljev gle de na spremembe, ki jih prinaša čas (razvoj v času). 7. Regulacija odnosov med družbeno reprodukCljo (predstavlja jo struktura potreb v odnosu do gozdov, eksplicitno pa opredeljeni gozdnogospodarski cilji) in naravno reprodukcijo (naravo gozda in gozdne proizvodnje) je možna le s si- stemom medsebojno usklajenih gozd- nogospodarskih ukrepov v gozdu. Gre za sistem potrebnih ukrepov za repro- dukcijo vseh funkcij gozdov, na katere se konkretno nanašajo gozdnogospodarski cilji. Beseda sistem v tem primeru pome- ni temelji' to medsebojno usklajenost po- sameznih ukrepov v gozdu in njihovo prilagojenost konkretnim razmeram, ta- ko da omogočajo hkratno in harmonično doseganje zahtevanih gozdnogospodar- skih ciljev. Medsebojna usklajenost raz- ličnih gozdnogospodarskih ukrepov v gozdu je bistvo in kvalitetno nova vsebi- na, s katero se odlikuje večciljno (poli- funkcionalno) gospodarjenje z gozdovi v primerjavi s tradicionalnim, monofunk- cionalnirn gospodarjenjem. Tu gre za omejitve, ki jih pri posameznih ukrepih ne smemo prekoračiti. Pri večciljnem gospodarjenju z gozdovi morajo biti torej medsebojno usklajeni tako cilji, kakor tu- di sredstva, t. j. ukrepi za njihovo dosego. 8. Čim številnejša je množica (sistem) ciljev, ki jih medsebojno kombiniramo na isti gozdni površini, tem bolj medsebojno usklajeni morajo biti različni gozdnogo- spodarski ukrepi v gozdu (gojenje in varstvo gozdov, sečnja in izdelava, spra- vilo lesa, gradnja cest in vlak, lovnogojit- veni in drugi ukrepi v gozdu), da bi te ci- lje hkrati in harmonično uresničili. Har- monije več ciljev na isti. gozdni površini zahteva razumem kompromis v obliki medsebojno temeljito usklajenega siste- ma gozdnogospodarskih ukrepov v goz- du (Mojsejev, 1980). Do konfliktnih situa- cij pri uporabi (izkoriščanju) posameznih funkcij gozdov ne prihaja zato, ker jo je na sploh prepovedano izkoriščati., am- pak zato, ker je ni dovoljeno izkoriščati z neustreznimi ukrepi glede na kvalitetno novo vlogo gozda, ker gre to na škodo drugih funkcij oziroma ciljev gozda (Murahtanov, 1983). Poudarjanje pomena splošno koristnih funkcij kot ciljev gospodarjenja z gozdo- vi smo večkrat zelo vulgarno razumeli, kot da gre tu za zamenjavo za tradicio- nalno funkcijo- proizvodnjo lesa, v bist- vu pa gre le za višjo razvojno stopnjo >>kulture gospodarjenja z gozdovi«, ki hkrati ob proizvodnji lesa omogoča har- monično uresničevanje splošno koristnih funkcij. Ključnega pomena za harmonično 271 uresničevanje ciljev je medsebojna us- klajenost ukrepov pri gojenju gozdov in pri pridobivanju lesa (sečnja in izdelava, spravilo lesa). Medsebojna uskladitev vključuje seveda tudi izbor ustreznih strojev in delovnih tehnologij. 9. Značaj in struktura gozdnogospo- darskih ukrepov je odvisna: - od strukture (vrste) in relativnega pomena (hierarhije) posameznih ciljev v sistemu; - od konkretnih (lokalnih) gozdnogo- spodarskih možnosti (proizvodna zmog- ljivost rastišč, odprtosti gozdov itd.) Zaostanek ali pa neusklajenost kate- regakoli, sicer potrebnega ukrepa v si- stemu, prizadene celovitost pri uresni- čevanju ciljev, ki jih medsebojno kom- biniramo. Narava sistema gozdnogospo- darskih ukrepov je zelo odvisna tudi od tega, kje je težišče v sistemu (kom- binaciji) gozdnogospodarskih ciljev. Ci- lji, ki so v težišču, nekako diktirajo dolo- čene omejitve (dopustnost) za različne ukrepe. V primeru, da so določene splošno ko- ristne funkcije kot cilji gospodarjenja z gozdovi v ospredju (pred ciljem proiz- vodnje lesa), to nikakor ne pomeni zmanjšan pomen lesa kot proizvoda, am- pak menja le značaj različnih gozdnogos- podarskih ukrepov v gozdu, in to do take mere, da zagotovimo uresničevanje ci- ljev, ki so po svojem relativnem pomenu izpred cilja - proizvodnja lesa. 10. Glede na različnost gozdnogospo- darskih ciljev in gozdnogospodarskih pogojev za njihovo uresničevanje v pro- storu, je nujno, da ima sistem gozdnogo- spodarskih ukrepov določen lokalni zna- čaj. Prilagoditev sistema ukrepov kon- kretnim gozdnogospodarskim možno- stim v prostoru (do detajla) je osrednja naloga dobro organiziranega gozdno- gospodarskega načrtovanja (vključno z detajlnim gozdnogojitvenim in sečno­ sprevilnim načrtovanjem). 11. Z družbenim razvojem prihaja do neprestanih sprememb v strukturi po- treb (zahtev) do gozdov, in prav tako tudi 272 v gozdnogospodarskih možnostih. S tem prihaja do sprememb v strukturi in rela- tivnem pomenu (hierarhiji) v sistemu ci- ljev. Nov cilj pomeni zahtevo - osigurati novo funkcijo, nov učinek gozda. Z druž- benim razvojem prihaja torej do stalnega prestrukturiranja v relativnem pomenu (hierarhij1) ciljev. Sprememba v hierar- hičnem položaju ciljev ima za posledico spremembo v sistemu gozdnogospodar- skih ukrepov. Med sistemom ciljev in sistemom ukrepov gre za dialektični od- nos (dinamika sistema ciljev in ukrepov). V primeru, da pride npr. oddih in rek- reacija po svojem relativnem pomenu v ospredje, je, med ostalim, ta cilj možno ustrezno uresničiti s povečanjem estet- skih in drugih karakteristik gozdov, kar nedvomno zahteva precejšnje spre- membe v strukturi gozdnogospodarskih ukrepov pri gojenju gozdov, pridobiva- nju lesa (npr. popoln gozdni red, skrbno izbiro časa izvedbe posameznih del v gozdu itd.), gozdnih gradnjah. 12. Harmonično in sočasno doseganje več ciljev je uresničljivo le v pogojih relativno intenzivnega gospodarjenja z gozdovi, kajti visoka stopnja medseboj- ne usklajenosti gozdnogospodarskih uk- repov je navsezadnje sinonim (drugi iz- raz) za intenzivnost gospodarjenja z gozdovi. Proces razvijanja večciljnega gospo- darjenja z gozdovi in njegovo inten- ziviranje sta torej paralelna in komple- mentarna (med seboj dopolnjujoča se) procesa. Prehod na večciljno gospodar- jenje z gozdovi pomeni že samo po sebi intenziviranje. 13. Ekonomsko neuspešno gospodar- jenje z gozdovi že apriori ne more biti in- tenzivno in zato tudi ne pravilno večna­ mensko usmerjeno. Doseganje določe­ nega dohodka pri gospodarjenju z goz- dovi je gonilna sila, ki šele omogoča ust- rezno raven reprodukcije pri gospodar- jenju z gozdovi in s tem tudi skladnost (nekontliktnost) pri uresničevanju posa- meznih ciljev. Gospodarjenje z gozdovi na principih polifun.kcionalnosti ne smemo že v na- prej enostransko razumeti kot dražje. Vi- soka stopnja notranje harmonije v siste- mu gozdnogospodarskih ukrepov je pravzaprav intenzivnost, za intenzivnost pa vemo, da se mora, vsaj dolgoročno, pokazati v obliki materialnih učinkov pri gospodarjenju z gozdovi. 14. Prehod od monofunkcionalnega k polifunkcionalnemu (večciljnemu) gospodarjenju z gozdovi zahteva višjo razvojno stopnjo gospodarjenja z goz- dovi, ali kot nekateri (Mojsejev, 1980; Murahtanov, 1983) temu pravijo - višjo raven »kulture gospodarjenja z gozdo- vi«. Pogoj za to je bogastvo obllk pri gos- podarjenju, ne pa uniformnost. Večciljnost zelo poveča zahtevo po diferenciranosti gospodarjenja z gozdo- vi (Popescu -Zuletin, 1974). Vsaka ciljna kombinacija s specifično hierarhijo ciljev zahteva temu ustrezno prilagojeno gos- podarjenje, tj. specifičen sistem gozdno- gospodarskih ukrepov. VL GOZDNOGOSPODARSKO NAČRTOVANJE KOT KURATOR IN MODERATOR VEČCILJNEGA GOSPODARJENJA Z GOZDOVI Organizacija večciljnega gospodarje- nja z gozdovi je izredno aktualna naloga gozdnogospodarskega načrtovanja, s katero ni mogoče odlašati. Vedeti mora- mo, da je dosedanje urejanje gozdov z iz- kušnjami na tem področju zelo revno. Več kot 200-letni razvoj te discipline je bil posvečen skoraj izključno le usmerja- nju (»organizaciji«) proizvodnje lesa (Mojsejev, 1980). Ostale funkcije gozdov se je sicer priznavale kot pomembne, neobhodne, nezamenljive itd., vendar urejanje gozdov, tako v teoriji kot v prak- si, ni bilo posebej naravnano za hkratno in harmonično usmerjanje reprodukcije· številnih ostalih funkcij gozdov (Murahtanov, 1983). · V zahtevah družbe do gozdov se je ogromno spremenilo. Temu ni mogoče ustreči s starimi metodami gozdnogo- spodarskega načrtovanja . Prehod od monofunkcionalnosti k polifunkcional- nosti zahteva globoke vsebinske spre- membe v gozdnogospodarskem načrto­ vanju. Glede na osrednji pomen gozdno- gospodarskega načrtovanja pri usmer- janju gospodarjenja z gozdovi bi njegova stagnacija lahko postala usodna zavora za hitrejši razvoj stroke in gospodarjenja z gozdovi sploh. Gozdnogospodarsko načrtovanje se mora postaviti na čelo prizadevanj pri organizaciji večciljnega gospodarjenja z gozdovi. Sovjetska av- torja Mojsejev in Murahtanov ta .korak utemeljeno označujeta kar z novo epoho v razvoju urejanja gozdov. Zakaj in v čem predstavlja ta korak v bistvu novo epoho v razvoju gozdnogo- spodarskega načrtovanja? Funkcija gozdnogospodarskega načr­ tovanja je regulacija odnosov med družbeno reprodukcijo (strukturo po- treb, ki jih prinaša družbeni razvoj) in naravno reprodukcijo v gozdu, torej re- gulacija odnosov med družbo in naravo gozda. Gozdnogospodarsko načrtovanje je temeljna podlaga planiranju. Njegova domneva je usmerjanje specifičnih pro- cesov v naravi gozda in gospodarjenja z gozdovi. Gre za organizacijo racionalne rabe vseh virov (funkcij) gozdov z name- nom čim popolnejše zadovoljitve druž- benih potreb po lesu, ostalih produktih in splošno koristnih funkcijah. Gozdnogo- spodarsko načrtovanje je tu v vlogi kuratorja in moderatorja načela trajnosti vseh funkcij gozdov. Harmoniranje več ciljev pri gospodarjenju z gozdovi po- stavlja načrtovanju zelo zahtevno nalogo, ki se je dovolj ne zavedamo. Prehod na polifunkcionalnost v gozdnogospodar- skem načrtovanju zahteva korenite spremembe v celotni metodologiji na- črtovanja . Za uresničitev večnamen­ skosti pri gospodarjenju z gozdovi mora gozdnogospodarsko načrtovanje poskr- beti za organizacijo bolj dovršenih oblik gospodarjenja. Povedano z drugimi be- sedami, poskrbeti mora za višjo stopnjo »kulture gospodarjenja z gozdovi«. Breme preteklosti (stari pristopi in metode v gozdnogospodarskem načrto- 273 vanju) bo še dolgo prisilni jopič oziroma dominantna ideja, ki jo bo treba obvlada- ti. Togost in dogrnatičnost v načinu raz- mišljanja sta temeljna ovira za izvirno preusmeritev v praksi gozdnogospo- darskega načrtovanja. Potreben je revo- lucionarni zasuk že v načinu razmišljanja in ne le neke male korekcije v dosedanji metodologiji načrtovanja. Znajti se je tre- ba v novi vlogi, v novih in bistveno razšir- jenih nalogah, osamosvojiti se je treba od sedanjega adaptivnega načina mišljenja. Ideja večciljnega gospodarjenja z goz- dovi mora biti integrirana v celoten me- hanizem gozdnogospodarskega načr­ tovanja. Če na tej podlagi definiramo na- logo gozdnogospodarskega načrtova­ nja, je ta v naslednjem: - večnamensko (večstransko) analizi- rati in diagnosticirati stanje gozdov in gospodarjenja z gozdovi; - opredelitev sistema ciljev; - opredelitev sistema gozdnogospo- darskih ukrepov. Gre torej za zahtevo po temeljili pre- obrazbi v celotnem procesu gozdnogo- spodarskega načrtovanja, tj. pri analiziranju stanja, opredeljevanju ci- ljev, oblikovanju ukrepov in celo pri kontroli gospodarjenja z gozdovi. Vsaj kratko je treba pojasniti novo vsebino na- štetih faz v procesu gozdnogospodar- skega načrtovanja: l. Analiza stanja gozdov, gospodarje- nja z gozdovi ter pomembnih vplivov iz okolja na gozd in gospodarjenje z gozdo- vi je izhodišče gozdnogospodarskega načrtovanja. Z analizo družbenega okolja spozna- mo eno elementarnih izhodišč za poli- funkcionalno gozdnogospodarsko načr­ tovanje - strukturo družbenih potreb oziroma zahtev do gozdov. To je eno nujno potrebnih izhodišč za oblikovanje sistema gozdnogospodarskih ciljev. Uveljavitev polifunkcionalnosti v gozdnogospodarskem načrtovanju terja korenito preobrazbo in dodatne zahteve pri ugotavljanju stanja gozdov in analizi gospodarjenja z gozdovi. Največja spre- memba in novost je v tem, da se za vsako 274 popisno (inventurno) enoto gozda, lj. od- sek ali pa njegov del, zahteva večstransko oceno stanja tega gozda, f.j. oceno njegove pn·mernosti za vsako od pomembnejših funkcij. Dosedanje ugo- tavljanje stanja gozdov je bilo omejeno na edino funkcijo - proizvodnjo lesa. Takšna, večstranska ocena gozdov daje drugo izhodišče za opredelitev sis- tema gozdnogospodarskih ciljev in pri- oritetnega (hierarhičnega) položaja po- sameznih ciljev v sistemu. Sleherni cilj v sistemu (kombinaciji) definiramo s sinte- zo dveh elementarnih izhodišč: - potrebe po tej funkciji (lesu ali kate- rikoli splošno koristni funkciji), - dejanske možnosti (primernosti) za to funkcijo. Kadar gre za opredelitev cilja -proiz- vodnjo lesa, nam je povsem jasno, da je ta cilj opredeljen na eni strani - s potrebami po lesu in na drugi strani . - z realnimi možnostmi za uresniči.:. tev teh potreb, ki jih bolj ali manj skrbno ugotovimo z zbiranjem informacij o pro- izvodni zmogljivosti rastišč, sestojnih za- snovah, višinah lesnih zalog in prirastkov, odprtosti gozdov itd. Tu ima klasično urejanje gozdov tako rekoč do podrob- nosti izdelane metode ugotavljanja sta- nja. Za večino ostalih ciljev pa doslej pri ugotavljanju stanja nismo posebej oce- njevali dejanskih možnosti za njihovo uresničevanje . Cilje, ki jih predstavljajo razne splošno koristne funkcije, oprede- limo na podlagi sinteze istih elementar- nih izhodišč: potreb po določeni funkciji in dejanskih možnostih za njeno uresni- čevanje. Vzemimo oddih in rekreacijo kot funk- cijo oziroma cilj gospodarjenja, in to v prostoru, kjer so potrebe po tej funkciji močno izražene. Ne glede na izražene potrebe po tej funkciji je ustrezna vred- nost (dimenzija) tega cilja odvisna tudi od dejanskih možnosti za uresničitev te funkcije oziroma cilja. Te možnosti se ka- žejo v dostopnosti, nadalje v krajinsko es- tetskih, higiensko-zdravstvenih, psiho- emocionalnih in drugih karakteristikah gozdov in gozdna te krajine. Ne glede na visoke potrebe po tej funkciji (cilju) goz- dov se ta ne more izraziti niti v visoko ocenjeni vrednosti tega cilja niti v hierar- hični prednosti v odnosu na ostale cilje, če gre npr. za gozdove, ki so izrazito neprimerni za oddih in rekreacijo. V primeru cilja -lov-divjad, da bi bilo celo v interesu gozdarstva ugotoviti real- ne možnosti posameznih kategorij goz- dov za lov oziroma divjad kot enega od ciljev gospodarjenja z gozdovi. V neka- terih deželah imajo že izdelane metode ocenjevanja možnosti (primernosti) goz- dov za uresničevanje posameznih ciljev oziroma funkcij. Te ocene se skupaj z os- talimi podatki vnašajo v popisne obrazce ob o piso vanju sestoje v. Analizo stanja gozdov moramo v raz- širjene~ smislu pojmovati kot večstran­ sko oceno. t. j. oceno možnosti za vsako ftmkcijo, ki prihaja v poštev, sicer analiza stanja gozdov ni ustrezno izhodišče za opredelitev sistema ciljev in sistema uk- repov. .Analiza gospodarjenja z gozdovi mo- ra biti usmerjena v kritično presojo (kontrolo) ustrezn-Osti-~:: vseh gozdnogo- spodarskih ukrepov 'V gozdU' za hkratno in harmonično uresničevanje v poštev prihajajočih ciljev oziroma funkcij goz- dov, in v definiranje problemov (naspro- tij , neskladij), ki od tu izvirajo. 2. Polifunkcionalnost v gozdnogospo- darskem načrtovanju terja korenito pre- obrazbo pri oblikovanju ciljev. Kot izho- dišče potrebujemo sistem gozdnogo- spodarskih ciljev z dobro opredeljenimi realnimi možnostmi za vsak cilj in hierar- hično razporeditvijo ciljev po rela ti vnem pomenu. Gozdnogospodarski cilji so podlaga za ustrezno izpeljavo vseh ope- rativnih ciljev na posameznih področjih in ravneh načrtovanja. 3. Polifunkcionalnost vnaša bistvene spremembe v načrtovanje ukrepov. Ko smo ugotovili, katere >>funkcije gozdov« prihajajo konkretno v poštev, in realne možnosti za njihovo uresničevanje ter na tej podlagi oblikovali sistem gozdno- gospodarslo.h ciljev, je treba predvideti vse potrebne ukrepe v gozdovih za uresničitev teh ciljev. Bistvo je v tem, da posameznih ciljev ne moremo obravna- vati izolirano. Potrebno je doseči ustrez- no medsebojno usklajenost med vsemi pomembnimi ukrepi v gozdu (ukrepi pri gojenju in varstvu gozdov, sečnji in izde- lavi, spravilu, gozdnih gradnjah, lovno- gojitveni ukrepi). Gre za sistem medse- bojno usklajenih gozdnogospodarskih ukrepov. Poleg sistema gozdnogospo- darskih ciljev je sistem medsebojno usklajenih gozdnogospodarskih ukre- pov osrednji pojem v polifunkcionalnem gozdnogospodarskem načrtovanju. Uresničitev principa polifunkcionalnosti v gozdnogospodarskem načrtovanju ter- ja razširitev načrtovanja na vse po- membne dejavnosti v gozdu. Le tako je možno doseči nujno potrebno usklaje- nost med ukrepi teh dejavnosti v gozdu. Sedanje urejanje gozdov je omejeno sko- raj izključno le na ukrepe gojenja goz- dov. Ni ga področja, ki je bolj poklicano in usposobljeno za takšno usklajevanje znotraj gospodarjenja z gozdovi, kot je ravno gozdnogospodarsko načrtovanje . Takšno stopnjo pregleda nad celoto (sintezo) lahko uresniči le gozdnogospo- darsko načrtovanje, ki je zasnovano na prej obrazloženih načelih. Prihodnost za- hteva torej gozdnogospodarsko načrto­ vanje, ki naj kompleksno usmerja vse dejavnosti v gozdu. Staro, monofunkcionalno gozdnogo- spodarsko načrtovanje (celoten mehani- zem je tak) preprosto ni mogoče adapti- rati za reševanje kompleksnih nalog v pogojih polifunkcionalnega gospodarje- nja z gozdovi. Ne gre torej le za določene popravke in posodobitve v načrtovalnih metodah, ampak za zahtevo po globokih spremembah in temeljnih miselnih pre- usmeritvah. V ta namen sta gozdnogos- podarskemu načrtovanju potrebni so- dobna teoretska podlaga in bistvena razširitev nekaterih temeljnih principov. Polifunkcionalno gozdnogospodarsko načrtovanje pomeni zahtevo po visoki stopnji interdisciplinarnega sporazu- mevanja. 275 VIL VIRI l. Mojsejev, N. A.: Vosproizvodstvo lesnih resur- sov, Lesnaja promišljenost Moskva, 1980 2. Murahtanov, E. S. in soavtorji: Lesoustrojstvo, Lesnaja promišljenost, Moskva, 1983 3. Popescu - Zuletin, ].: Grundsatze der po- lyfunktionalen Forsteinrichtung, Mitteilungen der Forstlichen Billldes - Versuchsanstalt, Wien 1974/108 PROPOZICIJE GOZDARSKEGA VESTNIKA Zapisane propozicije naj bi upoštevali vsi, ki pišejo v našo revijo. Obsegajo vsebinske, jezikovne in tehnične normative, ki bodo zagotavljali uresničitev obli.kovnega in vsebinskega programa GV, ki ju je sprejel uredniški svet. VSEBINA GV ponuja svoj prostor vsem tistim, ki pišejo o strokovnih gozdarskih zadevah, o teoretskih in praktičnih spoznanjih gozdarskih strokovnjakov ter strokovnjakov z drugih popročij, ki so v zvezi z gozdarstvom. GV čuti posebno dolžnost, da pomaga v svet vsem novim spoznanjem in zahtevam, ki jih ima gozdarstvo kot razširjena, interdisciplinarna panoga v procesu družbenega in gospodarskega razvoja. Varstvo okolja, racionalna uporaba prostora, rekreativni in kulturni pomen gozdov, va- rovalni pomen gozdov, vzgoja javnosti itd., to je le nekaj teh dejavnosti. Urednik ali recenzent GV lahko vsebino prispevka popravi (recenzira), vendar le do meje vse- binske prvotnosti. JEZIK GV je slovenska gozdarska revija. Kriterij za izražanje je slovenski pravopis. Slovnica stavkov mora biti v skladu s slovensko knjižno (učno) slovnico. Ce imamo slovensko besedo in če je ta po- vrhu še lepša od tuje, jo bomo uporabljali. Zaželeno je, da že pisec sam odda svoj prispevek v pregled kakemu slavistu (ker gozdarji nismo slovničarji). Urednik ali jezikovni strokovnjak lahko sestavek slovnično in izrazoslovno popravita (korektura), ker s tem zagotavljata izrazno enotnost revije. TEHNIČNI POGOJI Vsi rokopisi naj bodo tipkani po eni strani, oziroma poslani v obliki, ki je za tiskarno sprejemljiva (z roko pisani sestavki niso). Razmik med vrsticamj mora biti dovolj širok za morebitno korekturo '(3Q vrstic na eni strani). Stevilo fotografij, skic, grafikonov ali drugih risb mora biti vsebini in dolžini sestavka primerno. Fotogrc.fije naj bodo kvalitetne, grafikoni in skice tehnično dovršena izdelani na belem trdem (risalnem) ali paus papirju. Tabele in skice, grafikoni ter zemljevidi morajo biti sestavljeni v ve- likosti GV. Lahko so tudi večji, vendar v sorazmerju, da pomanjšani pridejo lahko na eno stran GV. Stirikracne povečave ali pomanjšave so lahko še uspešne. Za črno-belo fotografijo v reviji morate poslati črno-belo fotografijo, za barvno fotografijo v revifi pa rabimo kvalitetno barvno fotografijo, še boljši pa je barvni diapozitiv; najbolje 6 x 6 cm, lahko pa je tudi leica format. Dobro je, če je zaradi tiskarniške manipulacije v PVC ovitku. Ne uporab- ljajte slabih filmov. Iz slabih diapozitivov ne more nastati dobra barvna slika. Urednik lahko da grafikone, skice in druge risbe ponovno izdelati, če smatra, da so oblikovno neprimerne, na stroške pisca. (Po pravilniku GV.) Rokopisov, skic in fotografij ter drugega gradiva piscem ne vračamo. GV izide praviloma 20. v mesecu. Gradivo moramo tiskarni oddati vsakega lO. v mesecu. (Vendar ne tisti mesec, ko številka izide, temveč prej, torej 37 dni pred izidom.) Vsakdo se lahko zanima, kdaj bo njegov prispevek izšeL Vrs1ni red določa odgovorni urednik v skladu z ure~ko politiko revije. 276 OXf.: 311 Skupinsko delo v gozdni proizvodnji Mi~a Cimperšek* Comperšek, M.: Skupinsko delo v gozdni proiz-, vodnji, gozdarski vestnik, 45, 1987, 6, str. 277 v slo- venščini, cit. lit. l Izhod iz tehnološke stagnacije v pridobivanju gozdnih sorti.mentov je v skupinskem delu. Bistvo take organizacije je v medsebojni usklajenosti vseh postopkov od sečnje do priprave proizvodov za odvoz. Prehod na višjo tehnološko raven pa je dol- gotrajen in sestavljen iz sklopa malih izboljšav, ki v končnem seštevku prinesejo razvoj in večjo pro- duktivnost. Timsko delo predstavlja dolgoročni iz- ziv za nenehno izboljševanje dela v smeri večje produktivnosti, poslovne uspešnosti in zadovolje- vanja potreb delavcev. Cimperšek, M: Dte Gruppenarbeit in die Forst produktion, Gozdarski vestnik, 45, 1987,6, pag. 277. Jn slovenischer Sprache, ref. 1 In der Gewinnung der Forstsortiment, ist die Gruppenarbeit der Ausgang aus der technolo- gi.schen Stagnation. Das Wesen einer solcher Or- ganisation liegt in der gegenseitigen iibereinstim- mung aller Handlungsweisen, angefangen beim Holzfhllen bis zur Vorbereitung der Produkte zur Abfuhr. Der Ubergang zu einem hoheren technolo-- g1schen Niveau ist aber langwierig und aus einem Gefiige kleinerer V erbesserungen aneinanderge- reiht. die in der Endsumme die Entwicklung und grc5ssere Produktivitat nacbbringen. Die Teamar- beit stelli eine langfristige Herausforderung an unaufhorliche Arbeitsverbesserung im Sinne der grčsseren Schaffenslust, der Ergieb)gkeit, des Gesch.aftserlolges und der Zufriedenstellung am A.Ibeiterbedarl dar. * M C~ dipl. inž. gozd. TOZD Boč Rogaška Sla- tina, GG Celje ill.l4. div. 19, 63250 Rogaška Slatina, YU. 1.0 UVOD Gozdarstvo je delovno intenzivna pa- noga, ki uporablja tehnološko in kapital~ no manj zahtevno opremo. Kljub temu prehod iz industrijske v inforrnatično družbo gozdarstva ni povsem obšel. V zadnjih nekaj desetle~ih smo doživeli ve- like spremembe. Te sicer niso bile tako eksplozivne kot v ostalih dejavnostih, vendar so postopoma popolnoma spre- menile tehnologijo pridobivanja lesa. Mehaniziranost v sečnji, izdelavi, na- kladanju in razkladanju gozdnih sorti- mentov in uvedba traktorjev pri spravilu lesa, so v kratkem obdobju prekinili ti- sočletno tradicijo ročnega in animalnega dela v gozdovih. Nova tehnologija je pri- nesla tudi nova znanja, drugačne vred- note, bistveno višjo produktivnost in nor- me industrijsko razvitih družb. Prvemu navdušenju pa so kmalu sledila tudi grenka spoznanja. Motorne žage so veči­ no takratnih delavcev zdravstveno peha- bile, težki traktorji pa so povzročali veli- ke škode v gozdovih. Postopoma so se žage sicer izboljšale, toda še vedno ne- varno ogrožajo slušne organe. Tudi zgib- nike smo se naučili umneje uporabljati. Opustili smo debelno metodo in njihovo gibanje omejili na vlake. Tu pa se je raz- voj ustavil. Še vnaprej smo tradicionalno ohranjali razsekan proizvodni proces, pri katerem vsak opravlja samo določen postopek. Med postopki je vladala veli- 277 ka disharmonija, ki je ovirala razvoj in ve- čala energetsko entropijo. Izhod iz te stagnacije smo videli v sku- pinskem delu. Leta 1979 smo prvikrat uvedli poskusno delo ene skupine, ki je bila za vse faze od poseka do spravila in dodelave nagrajena z enotno količino iz- delanih sortimentov. Ta poskus pa nam je razkril vrsto objektivnih in subjektiv- nih pomanjkljivosti, katere je bilo potreb- no razrešiti. Takemu sistemu so naspro- tovali tudi sekači. To je bilo razumljivo, saj so morali prodiranje drevja opravljati tako, da je zbiranje potekalo s čim manj zastoji. Dela niso mogli več opravljati sa- mo rutinsko, temveč so morali razmišljati. Tega pa niso bili vajeni. Za razreševanje ugotovljenih pomanj- kljivosti smo si zastavili posebno razvoj- no strategijo, katero smo v predhodnem srednjeročnem obdobju uspešno pre- brodili. Izhajali smo iz sledečih danosti: - TOZD Boč Rog. Slatina je ena od TO Gozdnega gospodarstva Celje, ki gospo- dari z družbenimi gozdovi v občinah Šmarje/]. in ŠenDur pri Celju, - splošna ekonomska zaostalost pod- ročja se je odražala v slabi strukturi goz- dov (velik delež malodonosnih gozdov) in nizki tehnični opremljenosti s komuni- kacijami in stroji, - na površini 4200 ha prevladujejo bukovi gozdovi z BO % deležem kar še dodatno zmanjšuje ekonomičnost poslo- vanja, - podedovali smo veliko invalidnih delavcev, s slabo izobrazbeno strukturo. 2.0 RAZREŠEVANJE OVIR ZA UČINKOVITo" UVELJAVITEV EKIPNEGA DELA 2.1 Transportna oprema Na Gozdnem obratu Rogaška Slatina smo že leta 1973 preizkusili zgibnik Tim- berjack, ki se je v neugodnih terenskih pogojih pri delu s težkimi bukovimi debli izkazal kot najustreznejši stroj .. Nizka 278 akumulativnost nam ni omogočala naba- vo novih strojev, zato smo se oskrbeli z obnov ljenimi, rabljenimi zgib niki. Za področje iglavcev pa smo kupili nov traktor z dvobobensko vitlo. Pri izboru tovrstne »grešne« opreme so nas vodile nekatere odlike, ki jih pri drugih traktor- jih ne zasledimo. To so zanesljivost obra- tovanja, visoka kakovost in robustnost. Pri skupinskem delu je zaneslpvost da- leč najpomembnejši proizvodni tvorec. V saka okvara namreč povsem ohromi ekipno delo. Timberjacki so kakovostni stroji pri katerih stroški popravil ne na- raščajo s staros~o tako hitro kot pri osta- lih, zlasti adaptiranih traktorjih. Njihova življenjska doba je od 15 do 20 let, kar je za današnji čas, ko ti stroji praktično niso več dostopni, še posebna prednost. Niz- ka nabavna vrednost in starost strojev sta razloga, zaradi katerih temeljna orga- nizacija ni obremenjena z visoko amorti- zacijo teh naprav. Za izvlako 16.000 m3 etata in storitve drugim zadoščajo štirje taki stroji. Za prevoz lesa po slabih, krivenčastih cestah uporabljamo dva troosna kamio- na tipa Magirus 260. K čim večji uniformnosti smo težiti tudi pri osebnih vozilih. Vsaka ekipa ima na voljo varno in vzdržljivo vozilo, s katerim se lahko pripelje od doma do delovišča. Za te namene so se izkazali T AM-ovi kombibusi, v katerih je še dovolj prosto- ra za opremo in gorivo. Vozila nudijo to- pel prostor med malico in zave~e pred slabim vremenom. Tovrstna vozila niso samo veliko prispevala k humanizaciji, temveč imajo vse obeležje delovnih stro- jev. 2.2. Vzdrževanje strojne opreme V delovni organizaciji imamo sicer skupno mehanično delavnico, ki pa je od naših gozdov oddaljena od 50 do 70 km, zato vzdrževanje vedno večjega števila strojne opreme ni več zadovoljevalo na- ših zahtev. Slaba usposobljenost mehani- kov za popravila specialnih strojev in ne- motiviranost za čim hitrejše odstranjeva- nje okvar, so narekovati gradnjo lastne delavnice in zaposlitev kakovostnega mehanika. Novozgrajena delavnica je opremljena tako, da lahko mehanik op- ravi ob pomoči voznika vse preventivne preglede, čiščenje, mazanje, pranje, is- kanje in odstranjevanje slabih mest in po- manjkljivosti, kontrolne preglede, manj- ša popravila in pripravo vozil za tehnič­ ne preglede. V objektu so uskladiščeni najnujnejši rezervni deli, v posebnem kontejnerju pa je zaloga rezervnih koli- čin naftnih derivatov za premostitev ob- časnih pomanjkanj. 2.3. Radijska povezava Kljub dobremu preventivnemu vzdr- ževanju se lahko pojavijo nepričakovane okvare, ki povzročijo motnje v tehnološ- kem procesu. Zastoj traktorja vodi v po- poln razpad skupinskega dela, zato mo- ra biti vzdrževanje o teh motnjah hitro obveščeno, da lahko nemudoma ukrepa. Uspešen informacijski sistem smo vzpo- stavili z radijsko mrežo, ki povezuje vse proizvodne enote (vse skupine, kamione, delavnico, pisarno idr.). Radijsko omrež- je sestavljajo UKV aparature RIZ 8000: - 4 stacionarni primopredajniki, - 9 mobilnih aparatur v vozilih in - 2 žepna enosmerna pozivnika (»pager«) za posebne razmere. Radijska mreža je vključena v širši ob- činski samozaščitni sistem in služi za hit- ro ukrepanje v slučaju gozdnih požarov. Na posebnem kanalu pa potekajo proiz- vodne informacije. 2.4. Računalniški informacijski sistem Z razpadom cen računalniših čipov po letu 1979, so se v kratkem času eksplo- INFORMACIJSKI TOKOV! MED GLAVNIMI PROIZVODNIMI TVORCl zivno razširili mikroračunalniki in zaradi svoje cenenosti povzročili v vseh dejav- nostih decentralizacijo velikih in dragih računalniških sistemov. Na našem obratu smo že od leta 1978 uporabljali programski kalkulator Hawlet-Packard 67, katerega smo leta 1985 nadomestili z IBM kompatibilnežem PC-1 O Commodore. Konfiguracijo še do- graj ujemo in jo danes poleg osnovne enote sestavlja še lO Mb trdi disk, Epso- nov tiskalnik LQ 1500 in risalnik iste znamke HI 80. Z računalnikom opravimo v sklopu priprave delovišč obračun od- kazanega lesa, sortimentacijo, izračun optimalne velikosti skupine ter vse po- datke potrebne za izračun izdelavnih ča­ sov. Na koncu se izpiše delovni nalog z vsemi delovnimi in varstvenimi napotili. Panožni sporazum je na tovrstno skupin- sko delo slabo naravnan, zato nam je pre~ajanje modela iz Visokega Krasa povzročilo velike težave, ki jih bomo še morali dodelati. Neprimerni vhodi na- mreč ne dajejo objektivno natančnega iz- računa, ki bi za enako delo zagotavljal tudi enako plačilo. Računalnik pa ne uporaljamo samo za izračun normativov, temveč ga vključu­ jemo tudi za ostala gozdarska opravila. Še učinkovitejše pa bomo lahko delali z račW1alnikom, ko bo vzpostavljena ter- minalska povezava z osrednjim računal­ ni!>om na sedežu GG Celje. 2.5 Izobraževanje kadrov Za celovito obvladovanje skupinskega dela so potrebni vsestransko izobraženi kadri. Racionalizacija skupinskega dela se prične z gojitvenim in sečno-spravilnim načrtovanjem, ki se oplaja v timskem pri- stopu. Vsi naši strokovni delavci obvla- dajo načrt ovalno tehniko in osnove raču­ nalniške abecede. Poleg strokovnih delavcev pa potre- bujemo za skupinsko tehniko dela dobro usposobljene delavce, ki morajo obvla- dati čim večje število delovnih postop- kov, da se lahko izmenjujejo in nadomeš- čajo odsotne delavce. Z odhodom starej- ših, invalidnih delavcev, smo v razmero- ma kratkem času pornladili sestav in vseskozi vztrajali na doslednem izobra- ževanju. Vsak novo zaposleni delavec mora opraviti v našem Izobraževalnem centru (dislocirani oddelek GŠC Postoj- na) pridobitveni in gojitveni ciklus. Veli- ko delavcev pa je opravilo tudi splošni deL Delavce, ki so primerni za delo s I Z O 8 R A Z 8 E N I S E S T A V Leto vs s s VK PK NK 280 1950 1986 traktorji izobražujemo tudi za voznike ko kot je to napredno uveljavljeno v no- zgibnikov. Naš izobrazbeni cilj je vse- vem učnem programu gozdarskega šol- stransko usposobljen gozdni delavec, ta- stva. G A A D N J A km 25.9 21.~ 18.0 15.0 12.0 9.0 s.e 3.0 H.0 0.0 3.0 6.0 12.0 15.0 18.0 21.0 2s.e m/he 1950 1955 21.2 21.6 K O M U N I K A C I J Ceste NX>& x xx x ;<, 19-68 19-65 1979 1975 19BB 1985 23.6 25.3 27.2 33.8 4t3.2 56.4 281 Višja raven tehnološkega postopka zahteva bolj izobražene delavce. Nova tehnologija, ki je bila v sedemdesetih le- tih še močan generator razvoja, se v pri- hodnosti ne bo veliko spreminjala. Mo- torna žaga in traktorji bodo osnovni nosil- ci gozdarske proizvodnje. Pri teh napra- vah ne moremo pričakovati večjih spre- memb, temveč samo še manjše izboljša- ve. Napredek je možen samo z več zna- nja in to ne le na tehničnem področju, temveč tudi širše v družbi, organizaciji in upravljanju. Tu pa naletimo na YU-sin- drom, kjer je znanje podcenjen o in vsako naprezanje v tej smeri v kali razvredno- teno. Gozdarstvo ima sicer dobro organi- zirano šolstvo, toda nima vgrajenega permanentnega izobraževanja, še slab- še pa je urejeno strokovno napredova- nje. Izboljšave iščemo v občasnih izobra- ževalnih tečajih, ki jih prirejamo za različ­ ne postopke in vanje vpletamo načela, ki jih poznamo iz japonskih krožkov kvalite- te. Žal pa ugotavljamo, da smo preveč obremenjeni z vsemogočim administri- ranjem in za tako pomembne naloge vedno zmanjkuje časa. še hujše pa je spoznanje, da motiviranosti za boljše de- lo ni mogoče obuditi dokler niso zadovo- ljene osnovne življenjske potrebe. 2.6. Gozdne komunikacije Skupinsko delo se lahko uveljavi samo tam, kjer je optimalno razvito omrežje gozdnih cest in vlak. Povsem slučajno so naše želje po povečanih vlaganjih v ko- munikacije sovpadale z izboljšanjem ekonomskega po loža ja gozdarstva. To obdobje je nastopilo po letu 1978, ko je s precejšnjo zamudo privihrala v Ju- goslavijo surovinska in energetska kriza. Trajalo je nekako do leta 1985, ko so se začeli nad našo lesno industrijo kopičiti črni oblaki in so se posledice splošne ekonomske laize gospodarskega siste- ma pričele odražati tudi v gozdarstvu. V relativno kratkem obdobju, smo izkori- stili »svojih pet minut« in zgradili več ko- munikacij kot v vsem povojnem obdobju. 282 3.0. PREDNOSTI SKUPINSKEGA DELA Za celovito in uspešno uvajanje sku- pinskega dela morajo biti izpolnjeni sle- deči pogoji: - vsestransko usposobljeni delavci, - računalniško podprt načrtovalni pristop, - razmeram prilagojena kakovostna tehnična oprema, - podrobna odprtost z gozdnimi ko- munikacijami, - učinkovita vzdrževalna služba in - dober informacijski sistem. Srž skupinskega dela je v sinhroni po- vezavi vseh postopkov, od priprave dela do odvoza gozdnih sortimentov. če so vse faze medsebojno dobro usklajene v smeri skupnega cilja, potem dosežemo s skupinskim delom sledeče prednosti: 3.1. Metoda skupinskega dela skrajša potrebne izdelavne čase pri pridobiva- nju lesa in omogoča brez dodatnega vložka energije povečanje produktiv- nosti. Zaradi pogostih ujm v zadnjih letih, ko smo tudi do 30 %odstopali od norma- tivovo, prihranek ni bil tako izražen. Po navedbah Tomičica pa se izdelavni čas lahko zmanjša celo za 44 % v primerjavi s klasično metodo dela. 3.2. Povezanost med sekači in trakto- risti lahko prispeva k bistvenemu zniža- nju vzdrževalnih stroškov in potrošnji drobnega materiala (zanke, vrvi idr.). Pri dobro usmerjenih drevesih je poraba energije manjša, kot pri Ikomercialnega gozdarstva« in neprimerne zakonodaje ni dovoljeno posredovanje znanstvenih resnic. Ne znanost, pač pa vlade so tiste, ki odločajo o bodočih vplivih na gozd. Zato je dolž- nost gozd~rske znanosti in gozdarskega 294 šolstva, da razvijata učinkovite metode komuniciranja s politiki, z namenom raz- ložiti, kako težavno je priklicati v življenje gozd. Znanstvena laž je trditev, da goz- dovi hitro rastejo. Pri tem gre za poglavje o odgovornosti, ki mu moramo v bodoče posvetiti vso pozornost RAZISKOVALNO DELO V GOZDARSTVU IN ODGOVORNOST Od nekdaj je Clovek »eksploatiral« gozdove in jim ni poskušal vrniti njihove naravne rodovitnosti. Izkoriščanje goz- dov preko mere in prenašanje energije iz gozda na druga mesta je postalo pra- vilo. Stopnja ropanja energije v gozdovih je različna; odvisna od lokalnih razmer. Intenzivnost ropanja pa se je povečala skladno z razvojem gospodarstva. Po- šasten obseg pa je dosegel ta vzpon s pojavitvijo industrijskih tehnologij; še po- sebej pa s tehnologijami, ki onesnažujejo ozračje. Škode v gozdovih, povzročene z nesnago v zraku, predstavljajo najbolj prekanjena metodo eksploatiranja goz- dov, ki si jo je človek doslej izmislil. Za- kaj? Ceno za industrijske odpadke, ki jih nočejo ali pa ki jih ne morejo reciklirati, plačujejo gozdovi - gozdni sestoji in gozdna tla. Prispevek gozdov k nižji ceni industrijskih proizvodov so: izgubljena rodovitnost gozdnih tal in zmanjšanje pri- rastka v sestojih na ničlo. Če je tako, po- tem ni potrebno nobeno dodatno komen- tiranje, razen morda vprašanja: ali naj gozdarstvo še prisega na industrijske metode, če so gozdovi ogroženi? Odgo- vor je jasen- NE! Gozdarstvo mora po- iskati svojo lastno pot in to z vso odgovor- nostjo. V vseh naših industrijsko naravna- nih metodah dela z gozdom se skriva ne- varna doza »černobilske in Three Mile islandske« mentalitete -le da se tega ne zavedamo dovolj. Rečeno na splošno, na obzorju se nakazujejo tri nevarnosti, ki ogrožajo resničen gozdarski duh. Atom, bioinženirstvo in moderne metode ko- municiranja. Mi jih moramo akceptirati. Toda istočasno jih kaže odklanjati. Naša naloga je povleči koristi in izkušnje od to- vrstnih tehnologij in odkloniti nevarnosti, ki jih prav te tehnologije prinašajo. Gre za pot med Scilo in Karibd o. Da bi bili pri tem uspešni, moramo ohraniti trajen in »intimen« stik z resnično naravo gozda. To omenjam še posebej zaradi nevarnih trendov, ko gozdar izgublja stik z dreve- som in z gozdom. Ni naloga gozdarske znanosti, da od- kri va ponovno kolo. Nismo zato, da bi razvijali raziskovalno delo zato, da bi krasiti spominska drevesa z gozdarskimi uradniki - birokrati. Razvijati moramo metode za opazovanje gozdov in ravnati z gozdom kot z instrumentom, ki opozarja na zdravstveno stanje človeka. Ne sme- mo le govoriti o »pripovedujočih gozdo- vih<< in o »pripovedujočem drevju«. Več, mi se moramo pogovarjati z njimi in to ne le na komercialni način. Opustiti moramo iluzije, da smo spo- sobni nadomestiti gozdove, ki smo jih na neprimeren način odstranili, zgolj s sa- ditvijo. Gozdovi in gozdarstvo so žrtve teh- nokracije, človeške požrešnosti, držav- nih planov in človekovega značaja, ki ga je lepo seciral E. FROMM. Gozdarska znanost mora osredotočiti zato vse svoje napore za rehabilitacijo podobe gozdar- stva in gozdarskega kodeksa. Gozdar- ska znanost se mora pri prenašanju zna- nja izogibati v bodoče vseh zvodniških poti. Kmetje sprašujejo vse bolj po dolgo- ročnih rešitvah problemov in so vse manj zadovoljni z nasveti zgolj za jutrišnje pre- živetje. V tem izrazito zmaterializiranem svetu ni težko srečati tudi takšnih razis- kovalcev, ki so brez čuta odgovornosti. To ni bila navada pri gozdarstvu v pre- teklosti in ne sme postati naša praksa tu- di ne v bodoče. Zato pozivam vse raz- iskovalne skupine, da temeljito razprav- ljajo na svojih sejah o raziskovalčevi od- govornosti. Odgovornost naj postane na- še geslo. IN KAJ O GRENKIH EVROPSKIH IZKUŠNJAH IZ ZGODOVINE? Omenjena svarila imajo svoje koreni- ne v evropski gozdarski zgodovini. Evro- pa nam lahko pove mnogo več o svojih napakah v gozdarstvu iz preteklosti. Vse napake pa se ponavljajo dandanes na drugih kontinentih in ničesar se nismo iz preteklosti naučili. Gozdni ekosistemi so dolgoživeči sistemi. Zato je potrebno več časa, da bi razumeli človekove narobe korake pri delu z gozdom. Če pomislimo na dolgoletne izkušnje v Evropi, potem lahko le svarimo. Najboljša potrditev o resnosti teh svaril so sedanje katastrofe na različnih kontinentih. In ni ga denarja za raziskovanje, ki bi prineslo več koristi kot pa ga prinašajo zgodovinske izkuš- nje. Evropa je eden od kontinentov, kjer lahko z izkušnjami obogatimo rezultate raziskovalnega dela. Povezano s tem ve- lja omeniti eno od najpomembnejših dol- žnosti v gozdarstvu: povezovanje varo- valne funkcije gozda s pridelavo lesa. Naj ponovim: gozdarstvo je dandanes ena od izjemnih dejavnosti človeka, kjer smo se naučili, kako povezovati ekologi- jo in ekonomijo. Nauk iz preteklosti nas je naučil, kako poiskati sprejemljive poti pri delu z gozdom. Lahko smo ponosni, da smo odkrili takšne metode dela z na- ravo. Toda istočasno smo dovolj nerodni, da ne znamo dovolj propagirati teh me- tod in jih bogatiti z novimi znanstvenimi izsledki. Za to delo potrebujemo več raz- iskav v naravnih gozdovih. In kar še po- trebujemo, je nova filozofska usmeritev. Zavzemati se moramo ne le za zdrav gozd, temveč za zdravo gozdnato kraji- no. Preteklost nas je poučila, da ni na- predka v gozdarstvu brez blatnih škor- njev. Gozdarji v raziskovalnem delu in gozdarji v praksi bežijo iz gozda, ker se bojijo resničnih problemov v gozdu sa- mem. Zato so potrebne temeljite spre- membe, če hočemo resnično rešiti goz- dove. RAZISKOVALNI CILJI- RAZISKOVALNE METODE V GOZDARSTVU IN NJIH MEDSEBOJNO OPLAJANJE Spremenjenemu času in spremenje- nim razmeram primerno bo potrebno prilagoditi raziskovalne cilje in razisko- valne metode. Kot svetovna zveza se mo- ramo zavedati velike pestrosti, različnih pogojev in različnih možnosti za razisko- valno delo širom po svetu. Temu primer- no kaže tudi razviti našo raziskovalno po- litiko. Zavedati se moramo, da ne sme biti uniformiranosti v raziskovalnem delu - pač zaradi nesprejemljivega homogeni- ziranja naših gozdov. Velja nekaj sploš- nih pravil v gozdarskem raziskovanju, ki jih kaže spoštovati: Nazaj h gozdu v gozdarskih raziskavah Raziskave o gozdovih so lahko uspeš- ne le, če slone na dolgoročnih opazova- njih. Gre za preizkušeno ugotovitev, ki pa jo premalo upoštevamo. Razumljivo, da je drago in utrujajoče operirati z mno- gimi opazovalnimi ploskvami. Toda goz- dove z njihovimi fluktuacijami in z njiho- vim spreminjajočim okoljem bomo spoz- nali le, če jih bomo opazovali trajno in si- stematično. Posebno pozornost je zato treba posvetiti opazovalnim metodam, ki naj slo ne na človekovih prirojenih spo- sobnostih za opazovanje. Vem, da mnoge institucije nimajo denarja za drago labo- ratorijsko opremo. Nasprotno pa je mož- no dobiti skromna sredstva za opazova- nje v naravi; seveda z dovoljno mero do- miselnosti. Trajno opazovanje v naravi povezano s temeljnimi raziskavami v laboratorijih Ko govorimo o temeljnih raziskavah, kaže biti previden. V posameznih prime- rih, ko paktira temeljna znanost s politiki, je prišlo do razočaranja. Ljudje so izgubi- li zaupanje. Dogaja se, da se znanost bori 296 proti naravi. Prav zaradi tega so mnogi znanstveni izsledki dokaj kmalu obrab- ljeni. Gozdarska znanost se tu še ni spo- zabila; pa tudi ohraniti moramo doqro ime še za naprej. Izboljšano razmerje gozd- javnost je zagotovilo za boljši gozd in za boljši pridelek na vseh kontinentih V tej povezavi se nakazuiejo v gozdar- ski znanosti nove dolžnosti. Zeleli bi imeti zdrav gozd in zdravega prebivalca hkrati. Ce hočemo to doseči, moramo približati gozd človeku in obratno. Okrepiti moramo splošen pozitiven odnos do gozdov pri prebivalstvu. Toda to kar počnemo, je ravno obratno. Po- vsem hočemo zamenjati človeka v gozdu s strojem. S tem ne bomo dosegli zdrave- ga razmerja med človekom in naravo. Zato bo potrebno temeljito premisliti, ka- ko razvijati raziskave o gozdnem delu, ki jih bo potrebno povzdigniti na interdis- ciplinarno, predvsem pa na višjo stopnjo. V korist dežel v razvoju in razvitih dežel bo potrebno razvijati primerjalne raziskave Temeljito kaže proučiti neprimeren tok znanja od razvitih dežel v dežele v razvoju. Pri tem je potrebno najprej pod- čr tati, da je težko, gledano z gozdarske- ga vidika, razlikovati, kaj je razvita deže- la in kaj je dežela v razvoju. Nadalje je treba ugotoviti, da je pripeljal prenos tehnologij iz razvitih dežel v dežele v raz- voju te dežele v težke gospodarske raz- mere. Da bi se temu izognili, je potrebno pripraviti dolgoročne raziskovalne pro- grame s skupnimi cilji in raziskovalnimi metodami na podlagi resnične želje, po- magati deželam v razvoju. Primerjalne raziskave na skupnih raziskovalnih te- mah, toda na različnih mestih, lahko rodi- jo obojestransko odlične raziskovalne dosežke, odlične raziskovalne metode in izboljšane delovne navade, kjer so vsi raziskovalci enako cenjeni. IUFRO lahko pri tem mnogo prispeva kot povezoval- na organizacija med raziskovalnimi or- ganizacijami in donorji. Znanstveni razvoj energijsko varčnih tehnologij v gozdarstvu mora postati postulat v gozdarskih raziskavah Večina dežel z gozdarstvom ni spo- sobna pospešiti gozdarstva s pomočjo tehnologij, ki zahtevajo mnogo energije. Energijsko potratne tehnologije so pri- vlačne, ker so pač moderne; to pa je tudi vse. Strahoten razkorak med skromnim pogozdovanjem in naglim izginevanjem gozda narekuje izdelavo uspešnih teh- nologij, ki ne zahtevajo mnogo energije nasploh. Želel bi skleniti svoje razmišljanje. Gozdovi rastejo stoletja. Toda mi razisku- jemo, kako jih posekati v delčku njihove življenjske dobe. Mnogi od nas smo pri- če te žalostne resnice. V gozdarskem raziskovanju vedno poskušamo spreme- niti značaj gozda. Tega ne smemo poče­ njati. Ohraniti moramo resnični karakter gozda. Lahko ga le rahlo prilagodimo na- šim željam in vendar le v mejah narav- nosti . V nasprotnem primeru bomo pora- ženi. Na nas je, da spremenimo naš zna- čaj in ga prilagodimo naravi gozda- ti- stega gozda, ki mu naj služimo, če hoče­ mo rešiti sami sebe. Moramo nazaj k dre- vesu. Spoštovati ga moramo, ker je krea- OXF.: 971:972.121UFRO tor naravne rodovitnosti tal. Spremeniti moramo naše filozofske poglede, spre- meniti naše gledanje in opustiti naš in- dustrijski način razmišljanja - tisti, ki je tako močno prizadel naše gozdove po- vsod po svetu. Smo na razpotju, od koder moramo nadaljevati po naši lastni goz- darski poti, ustvarjati nove gozdove in ohranjati ostanke obstoječih gozdov. To je sveta dolžnost gozdarstva in gozdar- ske znanosti še posebej. Dežele, ki so že na tem razpo~u. so že zakoračile v novo smer, na kateri ponovno odkrivajo nek- danje izvirne stike človeka z naravo. Ka- dar govorimo o odgovornosti gozdar- stva, imamo hkrati v mislih plemenito ob- delavo lesa, ki mora zamenjati brezčutne manipuliranje s to plemenito surovino. Ni boljše bodočnosti za gozdarstvo brez sk- rbnejše predelave lesa. Toda to je že druga tema. Spoštovani zbor! Vem, med nami so nekateri, ki se ne strinjajo povsem z mojo razlago. To je naravno. V naravi lahko najdemo različne poti razvoja; vendar naravine poti za temeljito uničevanje živ- ljenja ne poznam. Med nami so tudi gran- domani. Morda se bodo priglasili k be- sedi ta teden. Zagotavljam pa vam, da so ti ljudje odmev pretekle dobe. IUFRO je mednarodna raziskovalna unija, ki mora razvijati svojo strokovno politiko glede na čas, ki prihaja. Hkrati pa mora spošto- vati veliko raznolikost dežel, v katerih razvijajo gozdarsko znanost. In ta kon- gres naj prispeva svoj del k tej nalogi. IUFRO 18. svetovni kongres, Ljubljana, Jugoslavija 1986 Izjava Gozdarska znanost v službi človeštva Premisleki Preživetje in blaginja človeštva je od- visna od ohranitve dreves in gozdov, kot tudi od oskrbe s proizvodi gozda in od ugodnih vplivov gozdov na človekovo življenjsko okolje. Kaj bi pomenila izguba tega naravne- ga bogastva za človeško družbo in člo­ vekovo življenjsko okolje, javnost in tudi 297 znanstveniki še niso mogli dovolj razu- meti. Gozdovi naglo izginevajo v tropskih deželah. Posledica tega je erozija in izgi- njanje rodovitnih tal. Vzrok takemu raz- voju je krčenje gozdov za nove kmetijske površine, za širjenje industrije in urbani- zacije, pa tudi roparsko gospodarjenje z gozdovi, vedno večje potrebe po drveh in po drugih gozdnih proizvodih. Naglo množeče so prebivalstvo, negotovosti glede posedovanja zemlje in pomanjka- nje socialne varnosti pomenijo težko reš- lji ve gospodarske in kulturne probleme in odločitve. Prav tako resen je položaj v zmernem podnebnem pasu, kjer gozdovi vedno bolj propadajo zaradi onesnaženja zra- ka, vode in tal, ki ga povzročajo industri- ja, promet in ogrevanje stanovanj. Pove- zanost vzrokov in posledic še ni popolno- ma jasna, toda znanost ve o tem dovolj, da lahko predlaga najnujnejše ukrepanje. Veliko nevarnost predstavljajo tudi gozdni požari. Pomen raziskovanj pri reševanju teh problemov ni dovolj priznaiL Raziskoval- ni napori so pogosto preskromni, nimajo jasnega cilja. Spoznanja raziskav se po- gosto ne uveljavljajo v praksi zaradi po- manjkanja denarja in strokovnih moči kot tudi zaradi neprimernega načina njiho- vega prenašanja v prakso. PRIPOROČILA Ob vsem pomenu gozda in dreves za človeško družbo in življenjsko okolje naj, vlade in organizacije za pospeševanje razvoja zagotovijo sredstva za raziskova- nje, razvoj in uporabo primernih siste- mov trajnega gospodarjenja z gozdovi. Nujno je treba ponovno premisliti vse so- cia Ine, politične in gospodarske posledi- ce uničevanja gozdov in onesnaževanja okolja. Ob vsej kompleksnosti povezav med gozdovi, okoljem in narodnim gospodar- stvom in blaginjo naj gozdarske službe in gozdarji ocenijo potrebe po najnujnejših raziskovanjih, posebno glede propada- 298 nja gozdov v tropih in glede onesnaževa- nja okolja v zmernem podnebnem pasu. Skupaj z raziskovalci naj gozdarski izve- denci uveljavijo in pospešijo prenos znanstvenih spoznanj v prakso in tako doprinesejo k reševanju socialno-eko- nomskih problemov in problemov ones- naževanja okolja. Ob omejenih možnostih naj gozdarske raziskovalne in izobraževalne ustanove razvijajo metode za ocenjevanje dosež- kov raziskovanj. Določijo naj prednostne raziskave. Raziskovalcem pa naj nudijo možnosti za izobraževanje in napredek. Jasno je treba povedati, da se gozdarski raziskovalni programi prav tako ukvar- jajo z največjim izzivom današnjemu člo­ veštvu, to je s pokrivanjem vedno večjih potreb po hrani, lesu, energiji in z izbolj- šanjem človekovega življenjskega oko- lja. IUFRO, ki ve, kakšno nevarnost pome- ni za človeštvo izginjanje gozdov in ones- naževanje okolja, naj razširi svoj posebni program za dežele v razvoju in hkrati postavi interdisciplinarni program o vzrokih, posledicah in skupnih ukrepih za obvladovanje problema onesnaženja življenjskega okolja. Nove in obstoječe delovne skupine v IUFRO naj v sodelovanju z drugimi raz- iskovalnimi organizacijami zbirajo in urejajo obstoječe informacije, razvijajo standardizirane metode za spremljanje stanja gozdov, iščejo učinkovite ukrepe za hitro zaustavitev propadanja gozdov, pa tudi razvijajo dolgoročne raziskoval- ne projekte o vzrokih in posledicah pro- padanja gozdov. Pravočasno naj opozar- jajo na nevarnost propadanja gozdov tis- te dežele, kjer se ti problemi zaenkrat še ne kažejo. Povsod je treba o tem obve- ščati vlade, njihove uprave in javnost. OXF.: 907.1 Gozdna arhitektura in ornamentika Lado Eleršek* ' Usklajena mestna arhitektura prispe- va, da je bivanje v mestu prijetno. Svojo oblikovno izraznost pa premore tudi gozd, z njo nas čustveno zasvoji, prevza- me, le redko pa odbija. Ta izraznost pa v gospodarskem gozdu le ni samo narav- na danost, saj človek s svojim delova- njem gozd oblikuje. Beseda »arhitektura, arhitekt« je gr- škega izvora in pomeni graditelj. V naj- širšem smislu pomeni umetnost grajenja zaradi snovanja organiziranih prostorov za človeško bivanje ali pa za različne na- mene in potrebe. Arhitekt pa je nosilec estetskega dela te gradnje. In če je gozd tudi naš občasni bivalni prostor ima torej tudi svojo arhitekturo s katero nas lahko navdušuje. Naši predniki so hodili v gozd pred- vsem po les, gozdne plodove, po divjači­ na ali pa so se v njem skrivalil pred sov- ražnikom. Danes pa cenimo pri gozdu poleg že naštetih kvalitet tudi še varoval- ne, hidrološke, klimatske, zdravstvene, rekreacijske, poučne, raziskovalne. in estetske koristi gozdov. Estetika zadovo- ljuje naše kulturne potrebe ter nas boga- ti in dviga na višji nivo. Potreba po tovr- stni kulturi se odraža pri nas npr. v šte- vilnih slikarskih razstavah, vendar najde- mo med temi deli (tudi po mnenju mojih sogovornikov) kar preveč zmazkov, ki nas ne ogrejejo. Že od nekdaj pa so umetniki uporabljali gozdno naravo, nje- gove elemente in prebivalce. Prav po- gosto posegajo v gozd pri risanju tudi ot- roci in otroški ilustratorji. Očitno je dobil navdih v gozdu tudi »veliki antični arhi- tekt<<, saj je grški steber, element te kul- ture, pravzaprav le kopija drevesnega debla. Veliko podobnost z drevesnim deblom najdemo kasneje tudi v musli- manskem minaretu. Vsak človek doživlja gozd in naravo po svoje, zato so tudi merila za lepoto gozda različna, kar izhaja iz različnih praktičnih interesov ljudi, njihovih na- gnenj, izobrazbe, vzgoje, kulture in sta- rosti. V zgodnjem srednjem veku, ko je bilo v Evropi še dovolj gozda je bilo splošno mišljenje naklonjeno krčenju gozdov in negozdu. Kasneje se je pove- čalo razumevanje za lepoto narave in so gozd tudi bolj cenili. Večstoletne vaške lipe so dokaz, da so kme~e znali ceniti drevo kot del prvobitne gozdne narave. Thomassius meni, da določata lepoto vsebina in oblika skupaj. Smatra, da smrekove monokulture te enotnosti ni- majo in zato niso lepe. V naspro~u s tem pa so lepi smreko vi gozdovi' v gorovju, ki se dobro spojijo z okoljem. Estetska funkcija gozda pride do iz- raza tako, če smo v gozdu ali pa zunaj njega. V prvem primeru deluje gozd z raznoterostjo oblik, barv, ornamentiko in mogočnosqo posamezih dreves, med- tem, ko ga zaznamo v drugem primeru kot krajinski element. Gozdarji, ki z goz- dom gospodarimo ne smemo prezreti 299 V gozd ne prihajamo le po kubike - rolo: Lado Eleršek njegovih estetskih funkcij. Te funkcije lahko tudi laepimo, npr. tako, da ne oh- ranjamo le izredno debelo drevje, tem- več tudl nenavadne drevesne primerke. Gozdarski »klasik« Leibundgut npr. pi- še, da je lahko namen pogozdovanja tudi polepšanje krajine in povečanje naravne pestrosti. Zato moramo praviloma že pri izbiri drevesnih vrst upoštevati tudi iz- gled krajine. Najvažnejše blagodejnosti gozda so predvsem vplivi na okolje in oblikovanje podobe krajine ter primer- nost gozda za oddih. Mestni gozd Frank- furta, ki je velik 5000 ha, obišče dnevno 20 - 30.000 ljudi ( 4 - 6/ha), v gozdu pri Mannheimu so našteli dnevno 3- ll lju- di/ha in v gozdu pri Heidelbergu l - 4 ljudi/ha. V mestni gozd Kyoto, ki je velik le 60 ha pa zaide letno okoli 5 milionov obiskovalcev. Na drugi strani pa naj bi bil gozdar propagandist. Narava, (ki ji sicer pripa- damo tudi mi) in tudi gozdna narava je bogata z lepoto, ki je žal za nekatere po- vsem odmaknjena. To so npr. nekateri člani mestnih množic, pripadniki beton- 300 skih silosov, ujetniki enoličnosti- tovarniš- kih trakov, pisarniški škrici in potrošniki zastrupljenega mestnega ozračja . Prav te lahko v prvi vrsti povabimo v gozd s primerno besedo, dobro fotografijo, ali pa kar z gozdnim eksponatom. Da bi pri- bližali naš gozd čim širšemu krogu pre- bivalstva in še celo mladini, smo v Slove- . ni ji odprli številne poučne in izletniške gozdne poti. Skozi gozd nas popeljejo prav tako tudi planinske transverzale, čeprav le-te niso bile markirane z name- nom, da bi seznanjale obiskovalce z goz- dom. V vse bolj industrializirani družbi pridobiva gozd (ki je poleg morja najbolj uravnovešen naravni sistem) vse bolj na pomenu prav zaradi svojih splošnoko- ristnih funkcij, kamor spadajo tudi njego- ve kulturno pogojene funkcije. Razvese- ljivo je, da se seznanja z gozdom že os- novnošolska mladina in to ne le iz knjig, temveč tudi s sprehodi po učnih in osta- lih gozdnih poteh in gozdnem brezpotju od koder prinašajo v učilnice storže, veje ter gozdno zelenje in cveqe za herbarije. Na koncu naj navedem še enkrat ne- Značilna »arhitektura« malodonosnih gozdov- Foto: Lado Eleršek 301 ~. Veje v zraku - Foto: Lado Eleršek Veje v snegu- l -Foto: Lado Eleršek 302 Veje v vodi- Foto: Lado Eleršek Veje v snegu- 2 - Foto: Lado Eler~ek Veje v snegu- 3- Fo_to: Lado Eleršek Pravi kostanj v »pravi« zimi- Foto: Lado Eleršek Hypogymnia physodes (L.) Nyl. - Foto: Kris~an Jazernik 303 Gozdna krajina- Foto: Lado Eleršek kaj misli o pomenu estetskih danosti goz- dov in odnosu gozdarjev do njih: - oblikovno bogastvo je v gozdu tako- rekoč neomejeno. Čisto naravno se nam zdi, da se raje sprehajamo po gozdu kot po smetišču. Zadovoljstvo gozdnih spre- hajalcev potrjuje, da ima gozd tudi estet- sko vrednost, - gozd je lahko prehodno tudi člove­ kov bivalni prostor in ima torej tudi svojo arhitekturo, - za razliko od upodabljajoče »umet- nosti« gozd ne premore zmazkov, - obstaja obojestranska povezava: človekov vpliv na gozd ter vpliv gozda na človeka, ~ na estetsko funkcijo gozdov naj bi opozarjali tudi gozdarji, - vsi obiskovalci gozda, ki si bodo og- ledali zanimivost gozdne »arhitekture«, bodo pri tem deležni tudi njegove re- kreacijske koristi, - pri gospodarjenju z gozdom mora- mo upoštevati tudi estetsko funkcijo goz- da. VIRI Anko. B., 1985: Perspektive našega razvoja na področju splošno koristnih funkcij gozda. Spomin- 304 ski zbornik gozdarstva in lesarstva. Ljubljana, 26:19-30 Leibundgut, H., 1985: Der Wald in der Kultur- 1andschaft. Verlag Paul Haupt Bern und Stuttgart, 206 s. Thomasius, H., 1972: Asthetische Wirkungen des Waldes und ihnen zugrunde liegende Gesetzm}LEPOTA DREVESA IN GOZDA« Da bi spodbudili razmišljanje o le- pem v našem vsakodnevnem okolju, va- bimo k sodelovanju vse dijake, študente in delavce v gozdarstvu. V sak udeleženec lahko pred loži na- jveč tri prispevke v naslednjih katego- rijah: l. Črno bela fotografija 2. Barvna fotografija 3. Diapozitiv Najbiljši prispevki bodo nagrajeni, prireditelj pa si pridržuje tudi pravico do odkupa. Izbor iz prispevkov bo v ča­ su seminarja razstavljen oz. predvajan. Šifrira ne prispevke z naslovom avtor- ja v zaprti kuverti pošljite najkasneje do 15. X. 1987 na uredništvo Gozdarsk ega vestnika z oznako »za ftografski nate- čaj« . Vsa nadaljnja pojasnila dajejo: Boštjan Anko in Aleksander Golob - VTOZD za gozdarstvo (tel. 0611271 161), Igor Smolej- IGLG (tel. 061/268 963) ter uredništvo Gozdarske- ga vestnika (teL 061/211 442). OXF.: 902.1 NAŠI NESTORJI Franjo Jurhar ( 16. ll. 190 l - ·21. 9. 1986) Zadnja leta, skoraj do svojega 85. rojstnega dneva, je ob ponedeljkih še vedno prihajal iz Kranja v Ljubljano, urejat gozdarske radijske oddaje, televizijske »Zrno do zrna«, organizi- ral ekskurzije gozdarskih veteranov in de ba- tirat s tovariši. Toda v nedeljo 21. septembra 1986 se je končala njegova bogata življenjska pot. Življenjska pot tovariša Franje Jurharja se je začela 16. 11. 190 l. v Migojnicah pri Grižah v Savinjski dolini. Tik pred začetkom prve svetovne vojne, še v bivši Avstro-Ogrski, se je vpisal na državno gimnazijo v Celju, matu- rirttl pa že v novi državi- Jugoslavijileta 1921 in diplomiral za inženirja gozdarstva v Zagre- bu leta 1925. Nameščen je bil kot pripravnik na direkciji gozdov v Skopju, kasneje imeno- van za šefa okrožne gozdne uprave v Kičevu v Makedoniji, od tam je bil premeščen v tak- sacijo direkcije gozdov v Bjelovaru in nato kot šef gozdne uprave v Lendavi, od tam pa kot okrajni gozdarsld referent v Kranj za ok- raje Kranj, Radovljica in Škofja Loka. Na ve- likem posvetovanju o gozdnem in lesnem gospodarstvu Slovenije v Ljubljani februarja in marca 1941, je aktivno sodeloval zlasti pri obravnavanju pereče problematike kmeč­ kih gozdov, ki so takrat zajemali čez 76% vseh gozdov v Sloveniji. Zanje je skrbelo le 34 gozdarskih strokovnjakov iz upravno-nad- zorne službe, medtem ko je za preostalih 25% veleposestniških in državnih gozdov sk- rbelo kar 330 gozdarskih strokovnjakov. Re- šitev tega vprašanja je bila mogoča šele po osvoboditvi. Po osvoboditvi je opravljal zahtevne stro- kovne naloge na okrožju v Ljubljani, na okra- ju Kranj, največ pa na republiških upravnih organih za gozdarstsvo, nazadnje na Repub- liškem sekretariatu za kmetijstvo in gozdar- stvo, kjer je bil leta 1967 upokojen. Še po upo- kojitvi je do leta 1981 nadaljeval s pogodbe- nim delom pri splošnem združenju gozdar- stva v Ljubljani kot strokovni svetovalec za področja gojenja, varstva in urejanja gozdov, znanstveno-raziskovalnega dela ter propa- gandne in publicistične dejavnosti. V svoji dolgoletni praksi je Franjo Jurhar uspešno deloval na mnogih strokovnih pod- ročjih. Znan je kot izreden poznavalec ne le slovenskega temveč tudi jugoslovanskega gozdarstva. Še posebno pozornost pa je po- svečal ter si pridobil največ izkušenj in stro- kovnega znanja na področju gojenja in var- stva gozdov. Bil je eden od pobudnikov in or- ganizatorjev prvih prernen in melioracij sla- bodonosnih gozdov na škofjeloškem območ­ ju ter se je akcija uspešno širila naprej. Red- no je spremljal vse strokovne novosti in jih s pridom prenašal v prakso. · Posluh in skrb za mlajše strokovne kadre je od 1968. do 1980. leta izkazoval kot tajnik, mentor in izpraševalec v republiški komisiji za strokovne izpite za gozdarske inženirje in tehnike. Dal je pobudo in več kot deset let or- ganiziralo. strokovne ekskurzije upokojenih gozdarjev in lesarjev po naših gozdnogospo- darskih območjih. Od leta 1941. naprej je napisal in ob ja vil v Gozdarskem vestniku 64 strokovnih, poučnih in propagandnih člankov o gojenju in varstvu gozdov. o domačih in tujih vrstah gozdnega drevja, o kadrih v gozdarstvu v zvezi z inten- zivnostjo gospodarjenja, o strokovnih izpitih v gozdarstvu, o akcijah pogozdovanja s šolsko mladino v Sloveniji. Čez 50 člankov pa je ob- javil še v glasilih in revijah Delo, Dnevnik, Varstvo narave, Koledar izseljenske matice, Moj mali svet, Sodobno kmetijstvo, Proteus, Lovec, Pionir, Kmetijski priročnik, v publika- cijah Tehniškega muzeja Slovenije. še leta 1985 je v Kranjskem zborniku objavil širšo 311 razpravo »Gozdarstvo pri nas, nekdaj in da- nes«. Skupaj torej čez 100 objavljenih član­ kov, to pa je bera, ki je dana le redko katere- mu izmed nas. Dolga življenjska doba Franje Jurharja je bila vseskozi povezana z nesebičnim in zglednim prizadevanjem za rast naših goz- dov in naše stroke. Za njegovo delo sta se mu skušala oddolžiti Zveza IT gozdarstva in le- sarstva Slovenije s podelitvijo častnega član­ stva ter Biotehniška fakulteta v Ljubljani s podelitvijo svojega najvišjega odlikovanja- »]esenkovega priznanja« LoJze Funkel Evgen Zavodnik Evgen Zavodnik se je rodil leta 1907 v Ve- hkih Laščah. Otroštvo je preživel v Kranjski Gori. Študiral je v Kočevju in Zagrebu, kjer je leta 1935 diplomiral na gozdarski fakulteti. Prvih 1 O let je služboval pri gozdno-indust- rijskem podjetju »ŠIP AD« v raznih krajih do- movine. Sprva je bil taksator v Bosanski kra- jini, leta 1937 pa se je zaposlil na žagarskem obratu v Dobrljinu. Tam se je specializiral v lesni industriji. Od leta 1939 do 1942 je delal na največjem žagarskem obratu v tedanji Ju- goslaviji, v Drvarju. Nato je do leta 1945 op- ravljal podobna dela v Zavidovičih. Pn vseh omenjenih delih si je pridobil mnogo izkušenj in novih spoznanj iz žagarstva. Leta 1945 se je zaposlil pri Ministrstvu za gozdarstvo Slovenije, po dveh letih pa je bil premeščen na zvezno ministrstvo za gozdar- stvo. Deloval je v planskern sektorju na pod- ročjih planiranja žagarske in predelovalne mdustrije, sestavljanja katastra gozdnih obra- tov FLXJ _nna področju normiran ja. Leta 1950 se je vrnil v Ljubljano na Generalno direkcijo za lesno industrijo v biro za napredek proiz- vodnje. Delal je na področju organizacije de- la v lesni industriji in sestavljal investicijski program novogradnje v Kočevju. Še istega leta je postal vodja lesno-industrijskega od- seka Tehniške srednje šole v Ljubljani. Kot 312 sposoben strokovnjak z mnogimi izkušnjami in dober pedagog je vzgajal mlad strokovni kader. Uspešno je sodeloval z raznimi stro- kovnjaki pri izgradnji novih lesnih kombina- tov. Dopisoval je v razna strokovna glasila in s tem svoje znanje in izkušnje nud1l širokemu krogu gozdarskih strokovnjakov. Evgen Zavodnik je umrl leta 1951 kot žrtev delovne nesreče na šolski ekskurziji na žagi v Kočevju.