TRS OLDSST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
amerikansk1
Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMEREKL
Geslo: Za vero in narod —- u pravico in ranico — od boja do zmagal
GLASILO SLOV* KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
5TEV. (No.) 221.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 17. NOVEMBRA — SATURDAY, NOVEMBER 17, 1928.
LETNIK XXXVII.
Birkenhead odgovarja Coolidgu.-Podrobnosti o Vestrisu.
VSA EVROPA NERVOZNA VSLED COOLIDGE VEG A GOVORA NA DAN PREMIRJA. — POSEBNO SO VZNEMIRJENI ANGLEŠKI MILITARIST! IN DRŽAVNIKI. — GROBOST MESTO ZAHVALE SE IZRAŽA PROTI AMERIKI OD STRANI EVROPE.
London, Anglija. — V sredo večer je odgovoril lord Birkenhead na govor Calvina Coolid-gea, predsednika Združenih držav, ki ga je imel o priliki spominske proslave desetletnice premirja. Predsednik Coo-lidge je v svojem govoru pov-darjal, da se je že mnogo prizadeval pripraviti vse narode k sporazumu splošnega razoro-ževanja, kar mu pa ni uspelo. Nato pa je priporočal, naj Združene države zgradijo močno mornarico, da bo služila za protekcijo Združenim državam.
Te besede so zadele razne evropske državnike prav v živo. Italijanski militaristi so takoj za u pil i. In oglašajo se tudi angleški državniki in izjavljajo, da ne potrebujejo nobenih nasvetov od strani Amerike.
Lord Birkenhead je v svojem govoru, ki ga je imel v sredo večer o priliki njemu na tast prirejene slavnostne večerje dejal to le: "Vidno je, da CoolidKe hoče v svojem govoru na dan premirja dajati Evropi nasvete." Dalje je dejal : "V kolikor se tiče Anglije in nas Britancev, ne prosimo Združenih držav prav nič."
Glede pomoči Združenih držav v vojni je dejal: "Ko je A-merika stopila v vojno, ni to storila radi gorke želje, pomagati zaveznikom. Ampak pri-
PODROBNOSTI 0 POTOPLJENI LADJI VESTRIS.
Zgodba nesreče na morju. — Poročilo navzočih. — Divjal je grozen vihar, kakor-snega še ne pomnijo.
Ko je v soboto dne 10. novembra ladja Vestris zapustila pristanišče v New Yorku, je kmalu potem pričel divjati vihar. Morje je postalo zelo nemirno in velikanski valovi so udarjali ob ladjo. Ko pa je nastopila noč, je vihar postajal čimdalje hujši. Predno je strašna noč potekla, nahajali smo se med valovi v viharju, kakor še nihče ni pomnil kaj enakega. Valovi so udarjali ob ladjo, kakor bi se čulo streljanje topov. Groza je navdajala vse moštvo in potnike.
Okrog polnoči se je prigo-dilo nekaj, kar je menda povzročilo, da se je pozneje ladja pričela potapljati. Dva velikanska valova sta udarila od obeh strani v ladjo, tako močno, da se je lahko čutilo, da je bila nezgoda na mestu. Tudi ladja se je nagnila na stran.
Prihodnji dan so mornarji opazili, da je bila ladja počena in skozi razpoklino je pričela voda uhajati v notranje prostore ladje. To je vsem potnikom prineslo nepopisen
SLEPOTA SE LAHKO OZDRAVI.
New York, N. Y. — Dne 26. novembra bodo v New Yorku imeli konferenco strokovnjaki ki trdijo,da slepota se more ozdraviti. Povdarja se tudi, da veliko oseb oslepi, ker se sami zanemarijo in ne preprečijo ob pravem času okolnosti, katere potem slepote povzročijo. V Ameriki se baje nahaja nad 100,000 slepcev, kateri bi lahko slepoto preprečili, ko bi se ob pravem času za to zavzeli.
KRIŽEM SVETA.
šla je radi tega, ker so Nmci, , . __ . v ......
potapljali in morili Amerikan-1 *tr?h- *ajvf Potnikov je bilo ce s svojimi submarini. To je j b?lnJh ,ze od, neznosnega fiPba-
v/.rok, da so prišli in vzelo je nja !adje' ko so pa se čuli ° c ela tri leta nemški provokaci-l Pre*e" nevarnosti, je kmalu ii. da je prišlo do odločitve." I nastala panika med njimi.
"Seveda cenimo velikanski] , V nedeljo je morje postaja-
lo se vedno bolj nemirno. Po-
cenimo
prispevek ameriškega sodelovanja v svetovni vojni, ki je pomagalo do skupne zmage," je: dejal angleški lord. "Vendar",] je odločno povdaril, "je An-: glija sprejela na svoje rame največji del vojne odgovorno-j sti za vojne dolgove Ameriki, ki znašajo $8,500,000,000.00. -
hištvo v jedilnici, kadilnici in drugih prostorih je padalo iz • enega kota v drugega. Groza i je še vedno naraščala, vse je v ( nestrpnosti pričakovalo, ako se ne pripeti kaj hujšega. Tako je potekla tudi noč od ne-1 delje do pondeljka.	»
V pondeljek zjutraj okrog'
"Moj odgovor predsedniku 1	, .
Združenih držav bi bil" je de-!°sme m'e>1nekl mornar P°roc?>' jal lord, da mi ne zahtevamo ' d,a «mdalje vec /ode uhaja
in ne vprašamo ničesar Zdru-tskozi sPranJ° v	Kmalu'
žene države, razven njihove ,nastala nepopisna panika.
dobre volje. Kadar mi razprav-\NeKateri P°tnikl so Prišh na Ijamo naše mornariške kon-1krov in Počeli metati v morje( strukcijske vprašanja, ne želi-, razn<: predmete, da bi s tem mo nobenih lektorjev, smo mi °™ejlh tezo ladje. Drugi so li pacifični ali ne", je sarka-'^1 ze imeh Popravljene re-1 stično opozoril angleški lord. sl,"e Pasov.e-	. ,
"Ko je Amerika zahtevala . *ebo se f potem Pričelo jas-pravico, da si graui svoje kri- P°slJal° je soince, toda vi-
žarke, je bil naš odgovor: se har. Je, yedno dlv-»al- Valovi strinjamo. Naj jih zgrade, ko-'f° "pedali grozno visoki, go-
likor hočejo. Je pa sigurna I ^J0. okrog čevljev visoko
stvar, da nobena angleška'J® zaganjal vihar. Neki
vlada ne bo nikdar storila, da
bi predala svoje pravice do grajenja zadostnega števila lahkih križarjev za protekcijo svojega imperija."
Iz navedenih besed angleškega lorda je jasno, kako so Coolidgeve besede zadele v živo evropske militariste. Pa se
moški se je šaljivo izrazil: "Hvala Bogu! Soince nam bo pa vendar sijalo, ko se bomo potapljali."
Kapitan ladje je poslal brezžična poročila za pomoč na vse strani. Ob 11:30 uri se je izdalo povelje, da naj se vse rešilne čolnove spravi v mor-
se dobijo naivneži, ki govore,' je. To delo je dalo veliko truda da je splošen mir svetu že za-! in je vzelo 2 uri, predno so bi-gotovljen. Kaj še. Ali ne vi-jli vsi čolni pripravljeni v vodi. di kdor ni slep, da je Evropa' Nato so pa po vrveh pričeli danes ena sama vojaška kem- spuščati potnike v rešilne čol-pa in da ae vse države priprav- ne. Prva dva čolna so napolni-ljajo z vsem mogočim moder- li z ženami in otroci. To je bil nim orožjem ?	' grozen prizor. Poleg tega pa
—	Regina, Sask. — Policija v Kanadi je te dni imela veliko halogo, ko je zasledovala 5 mladih roparjev. Roparji so nenadoma napadli neki prostor, kjer je 20 moških igralo "poker". Vsi so bili prisiljeni stopiti v eno vrsto k steni, nakar so jim roparji pobrali $300.00 in potem urno pobegnili.
—	Chicago, 111. — Policijski kapitan, L. E. Garrick, je te dni z oddelkom policije po So. Hlasted street preiskoval, čc se kje nahaja kaj prepovedane pijače. Imeli so obilen plen. V nekem poslopju so našli 20,-000 steklenic žlahtne pijače: aretirane so bile 3 osebe.
—	Atene, Grčija. — V Grčiji je nedavno vlada izdala odredbo, da morajo pekarji znižati ceno pri prodaji kruha. Pekarji so se temu odločno zo-perstavili, izrazili pa so se, da svoje peči prav radi prepustilo vladi, naj jih ista sama operira.
—	Chicago, 111. — Hude skušnjave je moral imeti A. Dickman, star 28 let, živeč na 3301 West Monroe st., ker se ie boril sam z seboj in se ni mogel odločiti "za življenje, ali smrt." Najprej se je z nožem urezal na vratu, potem pa je šel v reko in se hotel u-topiti. Ko pa je plaval po reki, se je domislil, da "živeti je! bolje kot umreti" in zato se je vrnil domov ter si rano na vratu obvezal.
veliko u pitja in jokanja otrok, katerih je bilo okrog 15.
Ko so se rešilni čolni oddaljili od ladje, 3 minute pozneje se je ladja nagnila in kmalu nato potopila. Najbolj gro zen prizor je bil to, ko se jV ladja že nagnila in pričela potapljati, se je na krovu še vedno nahajalo okrog 40 mož. Urno poskačejo v ?adnji rešilni čoln, niso pa mogli čolna oddaljiti od potapljajoče ladje. Ko se je čoln vrtil okrog na enem mestu, je še dospelo do njega nekaj plavajočih mož, ki so se že borili z smrtjo in so se srečno rešili v zadnji čoln.
Rešenci so se potem še dolgo morali boriti z smrtjo, ko so jih v rešilnih čolnih pokrivali valovi. Veliko izmed njih so jih tudi valovi zajeli in po tegnili za seboj. Končno so pa dospele druge ladje do mesta, kjer so našle ponesrečence in jih veliko izmed njih rešile go tove smrti.
Rešenci pripovedujejo, da je krivda kapitana, kateri je prepozno dal spustiti čolne vodo in je prepozno ukazal klicati pomoč.
Y VENEZUELI ZAPIRAJO DIJAKE.
Diktator v Venezueli je zaprl 1,000 dijakov. — Tri četrtine prebivalcev simpatizira 2 dijaki..
San Juan, P. R. — Diktator Gomez v Venezueli je pričel zelo strogo postopati napram strankam, katere so njemu nasprotne. Najhujša zarota proti njemu se je gojila pri dijaški federaciji, ki je bila vodilna moč v "proti-Gomezovi stranki."
Že od lanske pomladi so od te stranke neprestano prihajale prošnje in pritožbe do predsednika Gomeza. Predsednik se je pa tega naveličal in se tako ujezil, da je izdal povelje, da se morajo aretirati vsi povzročitelji nemira in voditelji njemu nasprotnih strank. Tako se je zgodilo, da je bilo aretiranih 1,000 dijakov, ki so vodili stavkajoče stranke. Predsednik je pokazal vso moč, katero ima v svojih rokah.
Ker pa aretiranih dijakov predsednik neče izpustiti in jih še vedno drži v ječi, se je ljudstvo začelo za to zavzemati in zahteva, da se mora dijake izpustiti. Nad tri četrtine prebivalcev simpatizira z dijaki.
-o-
ANGLIJA ZA SVOJE IZSELJENCE.
Ottawa, Ont., Kanada. — Že več tednov se angleška vlada poteguje za neomejeno pravico svojih priseljencev za v Kanado. Zdaj se pa vlada tudi poganja, da bi se tem angleškim potnikom, ki se izselijo v Kanado, tudi vožnja znatno znižala. Sklicali so posebno konferenco, katere so se u-deležili: "Angleška vlada, kanadska vlada in parobrodne družbe, ki bodo prevažale potnike." Na tej konferenci se bo določilo ceno parobrodnih listkov.
IZ RUSIJE SE ČUJE O NOVIH PREKUCIJAH.
London, Anglija. — Zadnje čase v Rusiji zopet naraščajo nove prekucije. Komaj se zadeve nekoliko umirijo, pa zopet nastanejo novi nemiri. Rabi se orožje, ki naj bi odločilo, kje se nahaja pravica. Sovjetska tajna policija se je izrazila proti tujezemskim diplomatom, da jih bo varovala, ako iira bi pretila kaka nevarnost.
Iz neodrešene domovine.
't ■ NAD VSE SLABA LETINA NA PRIMORSKEM, V ISTRI IN NA KRASU. — VELIKO POMANJKANJE DUHOVNIKOV NA PRIMORSKEM. — RAZNOTERE DRUGE VESTI IZ NEODREŠENIH POKRAJIN IN KRAJEV
ZRAKOPLOVNA NESREČA
Voiaški aroplan se je ponesrečil in padel z višine 3,000 čevljev. — Ubitih je 6 mož in 1 močno poškodovan.
Usodna letina na Primorskem.
Veliki Cosulichevi parniki so vozili iz Trsta v Buenos Aires enkrat na mesec in takrat so bili navadno napol prazni. Nekaj mesecev sem vozijo dvakrat na mesec in vselej so natrpani s slovenskimi fanti in dekleti. V teku pol leta je odšlo okoli 5000 ljudi. Na Krasu so prazne cele vasi; hišo, ki jo je financa pri izplačevanju vojne odškodnine cenila na 50,000, kupiš danes prav lahko za 5 tisoč lir. Kaj žene cele mase slovenskega ljudstva v tujino?
San Antonijo, Texas. — Vojaške oblasti dandanes kažejo vedno več zanimanja za zra-|Res' da ne smemo podcenjevati koplovno polje. Mnogo zrako-,pri kult"rn« tako visoko stoje-plovnih oddelkov je že usta- čem ljudstvu političnih nagi-novljenih, isti se pa še vedno bov> ko Je Potisk vedno hujši,
množe, kakor no drugih delih sveta, tako tudi v Ameriki.
vendar pa je gotovo, da beži slovenska masa iz nesrečne de-
Zrakoplovna stroka pa nika-ižele Pred lakoto. V resnici tr-kor ne spada v vrsto kakepfc; na vrata prava lakota. Tako navadnega dela; to je podjet- slabe letine ljudje ne pomnijo, je, katero potrebuje veliko j Istra je že tretje leto malo znanosti v smislu fizične in me- pridelala. 2ito je obrodilo raz-hanične taktike. V ta namen meroma dobro, pena je bilo tuše danes mnogo proučuje v di precej; druge pridelke pa je javnih in vojaških šolah o zna- pobrala suša. Krompirja je nosti avijatike ali zrakoplov- morda ena tretjina srednjega stva. Večkrat se pripeti, ko ne- pridelka, fižola sploh nič, tur-izkušeni mladi zrakoplovci po- ščice so pridelali nekaj le tisti, skušajo svoje zmožnosti in u- so izredno globoko orali, speh njihovega učenja, da se drugi so jo morali požeti za ži-pri tem zgodi nesreča. Ravno vino. Vinski pridelek ne doseže tako se pa včasi nesreča ne da'niti lanskega, le kvalitativno preprečiti niti z najboljšo ve- ga prekaša. Letos je tudi dru-
V	ARGENTINI 41 MRTVIH IN 150 OSEB POŠKODOVANIH OD VIHARJA.
Buenos Aires, Argentina. —
V	Argentini je te dni divjal ciklon, kateri je porušil več ooslopij in zahteval tudi človeške žrtve. Najhujše je bila prizadeta naselbina Villa Marija, provincija Cordoba. Tam ie ciklon divjal skoro eno celo uro in je napravil velikansko škodo. Človeških žrtev je bilo 41 mrtvih in 150 oseb poškodovanih. Ena cerkev je bila porušena do tal. Porušenih ie bilo še mnogo drugih poslopij in razdrte tudi okrog 5 milj železniške proge.
-o-
—	Florence, 111. — W. R. Hackaby, star 71 let, je te dni utonil v "Illinois river". Za časa, ko je čakal na neki parnik, se je podal v mali čoln in od-veslal po reki. Ko se je pa od-' daljil od obrežja, se mu je' čoln prevrnil in mož je utonil.!
—	Haag, Holandsko. — V Roterdamu je "Holandska kraljeva zrakoplovna družba preskrbela aroplan, ki bo iz Evrope v Indijo vozil božična in' novoletna darila.
do ,ker fizičnih okoliščin, katere povzroče nesrečo, ni mo-gore odvrniti.
Tako se je zgodilo te dni v državi Texas, blizu mesta San Antonio. Neki voiaški aroplar. ie vozil potnike. V višini 3.00(1 čevljev se pa pri aroplanu kar naenkrat odtrga desna perutnica in rep. Potem je bilo seveda. aroplanu nemogoče osta-stati nadalje v zraku in vso naglico treščil na zemljo Poročnik H. F. Dyer, pilot in narednik F. J. Siedenaler, so
god odločevala lega vinogradov. V osojnih ali nizkih legah je pridelek srednje dober, v šibkejših zemljah pa je listje kar odpadalo. Najbolj je trpela Čičerija.
Še bolj kakor Istra je zadel Kras. Poleg suše je opravila toča svoje delo. Pšenica se je še dokaj obnesla, tudi sena je bilo ! nekaj ; krompirja skoraj nič, ^ j fižola pa popolnoma nič, niti za seme. Ajdo je uničila naj-, prej toča, pozneje še zgoden i mraz. Posebno na zgornjem
se v naglici z svojo spretnostjo,., . , „ . , , T ,
i	Krasu (od Sežane do Nabrezi
spustili iz aroplana m se z pa-!
dali srečno rešili smrti; vsi
ne) je napravila toča ogromno , škodo. Terana bo polovico manj kakor lani; edino viničar-ji, ki imajo vinograde na vi-. pavski strani, bodo imeli nekaj j več. Turščico so Kraševci poželi zeleno za živino.
drugi potniki pa so našli nesrečno smrt, ko je poškodovani aroplan z vso silo treščil na zemljo.
-o-
ZOBOZDRAVNIK V JEČO
RADI POŽIGA.	1 Na Vipavskem se je obneslo
Jackson, Mich. — Zobo-j tudi krompirja je bilo ne-zdravnik, Dr. G. W. Dunham kaj. fižola čisto nič. TurŠčica je iz Albiona, tsar 43 let, se je! obrodila le čisto ob Vipavi al: menda precej močno zadolžil.job potokih, drugod nič. Vinski Ker pa ni mogel zaslužili do-1 pridelek je splošno za tretjino volj denarja, da bi dolgove iz- manjši od lanskega, ki ni bi) plačal, si je omislil novo naka-' dober. Kmetje so splošno raču-no. Ker je vedel, da je imel nali na boljšo letino. Grozdja njegov oče vsa poslopja na ie bilo dokaj na trtah, a mošta farmi dobro zavarovana, je, ni dalo toliko kakor druga leta. poslopja zažgal v nadi, da bo- Brda imajo nekoliko boljšo do prejeli dovolj zavarovalni- letino kakor je bila lanska. — ne, da bo tudi on mogel svoje Lani je namreč uničila vse vi-dolgove izplačati. Ta stvar pa nograde toča. je bila razkrinkana in prinese- V Gorah je letina različna, na pred sodnijo, kjer je bil g. Pas med Gorico, Cepovanom in doktor obsojen na 5 do 10 let Tolminom je hudo trpel radi ječe, radi požiga.	isuše, Idrija ne toliko. Med Tol-
Pomanjkanje duhovščine.
Danes ni na Primorskem fare, v kateri bi bila vsa duhovniška mesta zasedena. Dosti župnij je že, ki sploh nimajo duhovnika. Upravljajo jih duhovniki excurrendo, ki morajo včasih peš po d v« uri daleč. Najhujše je pomanjkanje v tr-žaško-koprski škofiji. Ta primanjkljaj se ne bo še leta in leta kril. Dasi delajo škofje z vso vnemo na to, da bi vzgojili novih duhovnikov, je število duhovniškega naraščaja še vedno zelo nizko. V goriškem bogoslovju, ki je edino za vse Primorsko, študira letos komaj 28 pripravnikov. V prvi letnik je vpisanih 15 dijakov, med njimi je 8 Slovencev in 7 Italijanov.
-o-
V Gorici izpreminjajo priimke tako-le :
Badalič Badalini, Bayer lia-jardi, Belingar Billingheri, Baumgarten Alberini, Be uči č Bencini, Bonnes Bonnesi, Bran-kovič Breaneolini, Brelih Brel-li, Brumal Brumatti, Cebokli Cebocli, Cargo Ciargo, Copi Coppi, Klavčič, Colautti, Ku-štrin Custrini, Delneri Del Ne-ri„ Deveta k Deveglia in Xo-velli, Doljak Doliani in Dollia, Dominko Dominico, Droe Dros-si, Fogar Fogari, Figelj Fellini. Goldberger Golberti. Gorjnnc Galliani, (ioijup (ioruppi. Hart Cartel li, Hervatin Krvini, Ja-končič Jaconi, Janeš .Janieri, Jež Rizzo. Ipavec Pavio. Jug Ughi, Jurčič Giargini, Juretič Giorgi, Kastner Cost a, Kavčič Stagno (kositer). Koenig DM Re, Kerševan Chersovani. Kir-cher Delia Chiesa, Klinec Cli-nesi, Kočevar Cocevi, Kodelja Codellia, Konavec Canali, Korenjak Gagliardo, Kreiner Craineri, Kurschen Corsini. !.<>-zar Zaroli, Mayer Maggiore.
-o-
Razne vesti s Koroškega.
—	V Potočah je nastal dne 16. oktobra požar na Trunko-vem posestvu, ki je gospodarsko in stanovanjsko poslopje popolnoma u pepeli!. Rešili so edino nekaj Iživine in pohištva, medtem ko je žetev in vse, kai so pridelali, postala žrtev ognja.
—	Gražarjev oče, 81 let star mož, se je udeležil veteranskega sestanka v Celovcu. Prišli so skupaj veterani, ki so skupaj službovali leta 1878 pri o-kupaciji Bosne in Hercegovine. Ko so šli čez takozvano Štrucmanovo peč domov ponoči, so na nevarnem kraju na prehodu padli čez skalo v globino in se ubili. 17. oktobra so jih pokopali.
—	V Št. Primožu je bilo 14. oktobra žegnanje, katerega se je udeležilo več okoliških Slovencev. Takoj so se pojavili iz-zivači, ki so se jeli odlikovati
j minom, Cerknom in Bovcem pa s hajlanjem in izzivanjem. To
— Olathe, Kans. — Zdrav-j je letina dobra. Sena je bilo nik O. Netherton, star 59 let, j precej in tudi sadja, je umoril svojo ženo. Te dni se( Najbolj so prizadeti vino-je vršila sodna obravnava o tej* rodni kraji in posebno še Kras.
zadevi. Zdravnik je bil obso-1	-o_
jen v dosmrtno ječo.	i ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
se ponavlja prati Slovencem ob vsaki priliki na zabavah in veselicah. Miroljubni Korošci ne bomo mogli sploh v nobeno gostilno, ker nimamo več miru niti v naši gostilni.
•Craft 1
AMER1KANSKI SLOVENEC
Sobota, 17. novembra 1928.
AMERIKANSKI SL'OVENEC
Prvi n Mjttanjii alovendki list
V AnerikL
Ustanovita le* lt9L
Uhaja vsak dan rasna nedelj, po-••deljVoT in dnevov po pra mikih.
Isdaja In tMnfl 1 GDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in oprav«: 1848 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon: CANAL 0008
Cz celo leto Za pol leta
Naročnina!
* S
-$5.00 . 230
Za Chicago« Kanado fo Evropo?
Ca celo leto
/a pol leta_3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year ______
For half a year____
.$5.00 - 2.50
Chicago, Canada and Europe:
ror one year-----$6.00
For half a year
3.00
DOPISI važnega pomena xa hitro objavo morajo biti do poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu |« Čas do Četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ue ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znaci, do Icedaj imate Ust plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3. 1879.__ ____
J. M. Trunk:
Viri in razlogi našega blagostanja.
Nekako do izbruha svetovne vojne je bil London središči, kjer se je kopičilo bogastvo vsega sveta. Od tedaj se je središče začelo pomikati proti zapadu in dandanes je v New Yor-ku, ali splošno v naših Zedinjenih državah. Številke to jasno dokazujejo. Ali nam bogastvo tudi hasne? Brezmiselno vprašanje, poreče marsikdo, vsaj si vsakdo želi priti do blagostanja, in bogastvo je vir zemeljske sreče. Zadeva pa ni lako enostavna. Pri posameznikih kaže vsakdanja izkušnja, da je pogostoma bogastvo vsaj posreden razlog njih padca, pogube, nesreče, ako ni potrebnega prav velikega razuma za porabo bogatih virov. Prav enako je tudi pri državah, narodih. — Mnogi, ki vidijo, kako se kopiči pri nas denar in raste blagostanje v ogromnih številkah, majajo z glavami in opozarjajo na nevarnost takega pojava. Pomisleki niso brez tehtne podlage. Kaj je pokopalo stari Rim in rimsko državo? Neizmerno bogastvo se je nakopičilo v Rimu, spridilo je do dna prebivalstvo, da so izginile stare rimske čednosti, in pogin Rima je bil neizogiben. Brez slične nevarnosti tudi mi nismo, dasi imamo neko prednost pred starim Rimom. Etičnega elementa ne smemo izgubiti izpred oči. Rim je bil poganski, ni imel oporne sile proti nevarnosti nakopičenega bogastva in je podlegel. Preveč se z našo etiko sicer ne smemo ponašati, nismo daleč od paganstva. a kljub temu je splošno med nami in v nas vsaj še nekaj teh sil, ki nas pred padcem in poginom morejo obvarovati, a nevarnost je na dlani. Ali se bomo mogli izogniti nevarnosti, nihče ne more povedati.
Pustimo pa to stran našega blagostanja in obrnimo se na drugo plat z vprašanjem: Odkod pride, da smo tako obogateli? Odgovor bo različen, kakršno stališče pač kdo zavzema. Mnogi bodo trdili, da odiramo ves svet, da smo porabili stiske drugih v vojni in jih odrli do kože, in jih izžemamo še naprej prav do nagega. Povsem kriva in zgrešena taka sodba ne bo, o tem pričajo dejstva, dasi se sodbi tudi lahko oporeka.
Imamo pa tudi razloge, da nam pojasnujejo naraščaj narodnega blagostanja.
Tujci, in mnogi tudi izmed nas samih vidijo le blagostanje, a ne poznajo, odkod to blagostanje res prihaja, ako pri tem izključimo seve vsako krivico, krutost, brezobzirno postopanje, izkoriščanje, toraj kratko vse nemoralne vire.
Bogati smo. Stradanja tudi pri nas ne manjka, a splošne lakote, kakor se redno ponavlja v drugih krajih, kjer jih umrje na pomanjkanju na tisoče, ali kjer imajo malokdaj zadosti hrane, tega mi ne poznamo. Nimamo samo več vrst hrane, kakršne drugi niti ne poznajo, hrana je tudi dosti boljša, kar pred vsem priča poraba sladkorja pri nas, ki jasno dokazuje višji "standard of living", enako tudi poraba mesa.
Začetkom leta 1927 je bilo na svetu do 27 milijonov avtomobilov, od teh 22 milijonov, toraj štiri petinke, v Zedinjenih državah. Mi bi zamogli dati "a ride" v avtomobilu vsemu prebivalstvu, in samo pet oseb bi bilo treba vzeti v en avto, dočim bi jih morali v di;žavi Cile vzeti 221, na Kitajskem 23 tisoč, pač nemogoče. Če bi jih pri nas samole 18 poslušalo pri eni radionapravi, bi slišali vsi govor našega predsednika, na Angleškem bi jih moralo poslušati 28, da bi slišali svojega kralja. Pr i nas je pet osmink telefonov, in na vsako osebo pride letno do 200 pogovorov, na Nemškem samole 30, na Angleškem 25, na Francoskem 22. Naše prebivalstvo tvori le šest-najstinko prebivalstva vsega sveta, pa porabimo četrtinko sladkorja, ki se porabi na vsem svetu. Naše farme obsegajo
povprečno 150 akrov. So še večje farme kje drugje, a ne povprečno. Naši farmarji rabijo lahko stroje, in producirajo več ko vsak drug farmar, ker vsak delavec na farmi pridela letno 12 ton žita, dočim je splošen pridelek na svetu le ena in dve petinki tone. Na vsakega farmarskega delavca pride pri nas 30 akrov, na Francoskem in na Nemškem le sedem, na Ruskem le devet, na Japonskem en in pol aker, tako da hrani naš tarmarski delavec poleg sebe še devet oseb. Na aker se pridela drugje več, a noben delavec ne pridela toliko kakor pri nas. Razen sladkorja imamo vse, s čemur se hranimo, sami. Večina naših delavcev zamore kupiti veliko več reči, kakor kak delavec kje drugje, ker delavec tu več zasluži. Amerikan-skemu delavcu pomaga pri delu elektrika v meri do štirih konjskih sil, na Angleškem bi imel le dve, na Japonskem le eno. Ampak nimamo samole mnogo strojev pri delu, ti stroji so tudi čudovito spopolnjeni.
Naš delavec na polju mehkega premoga nakoplje na dan štiri in pol tone premoga, angleški in nemški le dve, francoski le pet osmink tone. Stroj zavija kruh, mnogi izdelki hrane se pripravljajo, ne da bi se jih dotaknila delavčeva roka; v predilnicah zadostuje en delavec pri 20—30 kolovratih, v Evropi jih obvlada ne več ko šest, v Indiji mu mora pri enem še kak fant pomagati. Imamo stroje za izdelavanje steklenic, vijakov, žebljev, stroje, ki seštevajo, zdaj menda tudi take, ki rešujejo najtežje matematične probleme, stroje v lukah, kjer se spravljajo cele kare premoga v parnike in ni treba nikomur prijeti za lopato . . .
Ker imamo take stroje in izučene delavce, lahko izdelujemo mnoge stvari, ki jih svet rabi. Smo samole šestnajstinka svetovnega prebivalstva, a produciramo tri petinke bakra, pet osmink sirovega železa in jekla, skoroda polovico bombaža: pridelujemo eno četrtinko pšenice. Ker imamo v naših mejah polovico električne sile sveta, je to dokaz, da naše prebivalstvo rabi električno luč in po elektriki gnane stroje. Ker toliko proizvajamo, lahko tudi veliko prodamo.
Prav posebno pride v poštev pri naraščanju našega bogastva dejstvo, da imamo na razpolago veliko sirovin, železa, bakra, premoga, dasi smo odvisni n. pr. pri gnojilih od drugih dežel, ali moramo uvažati rude, ki so za izdelovanje naših sirovin neobhodno potrebne, kar je v času mira pač lahko, a zelo opasno v bojnih in nemirnih časih.
Še ene strani, ki je nam v prid, ne smemo prezreti. Zedi-njene dišave so velike, imajo ugodno lego, obilico sirovin, dobro znajo po strojih delati, a v primeri z obširnostjo in naravnim bogastvom imamo le malo prebivalstva. Naš obseg je dve tretjini Evrope, pa ima Evropa štirikrat toliko ljudi. Indija obsega nekako polovico naših držav, ima pa trikrat toliko stanovnikov. Ako v Rusiji, na Kitajskem, v Indiji ni niti sence našega blagostanja, je vzrok pri prebivalstvu, ker ni dosti izobraženo. Smo svobodni, kapitalistični sicer, a vendar ne pod trinoštvom kake kaste; vsakemu človeku je polje za napredek odprto, in o d visi edinole od njega, da postane blagostanja deležen. Ves svet naj pa tudi zna, da pri nas trdo delamo.
KONCERTNI VEČER V SHE- glasom, ko je pesmica p.;ipov»-BOYGANU.	dovala, da "Ljubo h pogrebu
neso." Izvrstno in z lahkoto je izvajal odlomke iz dveh i.ozkih
Sheboygan, Wis.
V nedeljo večer smo slišali o-pernega pevca iz Ljubljane g. Šubeljna. Sodeč po razn;h poročilih iz naselbin, kjer je že koncerte obdržaval, smo pričakovali nekaj posebnega. On pa je naše pričakovanje daleč nadkrilil s svojim milini, lepo donečim glasom in elegantnim I nastopom. Očaral nas j? ter si osvojil naša srca, da so mu sledila kakor ie hotel. Ko je pel o "Mamici, ki v grobu spi", so nam srca trepetala od tuge, ko pa je zadonela vesela ir poskočna narodna pesem, so nam
opernih skladb. Tudi nekaj hrvatskih pesmi je zapel. Ono našo najbolj ljubljeno: <:Gor c z Jezero" je moral ponoviti, ravno tako je moral ob sklepu še par pesmi dodati, ker občinstvo ni hotelo iz dvorane.
Videli smo tudi nekaj Ameri-kancev v dvorani, med njimi tajnico Izobraževalne Organizacije za državo Wisconsin. — Ona je pevca že slišala v Milwaukee, kjer je nastopil za časa konvencije te organizacije. Čisto gotove ga bo ta organiza-
srca poskakovala ob sluhu na 'cija povabil i v Sheboygan, da
znano melodijo. Na misel mi je prišla kitica iz neke nemške skladbe, ki pravi: "Jetzt zum Himmel aufjauchzend — dann zum Tode betriibt". Take je pel on. Vživil se je v pesem veselo, ako je melodija in spesni-
tudi zanje priredi koncert. — Gori omenjeni Amerikanki se. je najbolj dnpadla melodija a "Zagorskih zvonovi1.!". Besed ni razumela, a dejala je, da ni še nikdar slišala bolj ganljivega petja. Ker je ona imela pri-
tev tako zahtevala, in zoret je jliko prisostvovati koncertom,, pel z milim, v srce segajočim [prirejenih od pevcev in pevk
mednarodnega slovesa, je to kaj laskava pohvala za g. Šu« bel j na.
Bil je lep v?če.r in hvala pevcu, ki ga nam je pripravil.
Marie Prisland.
sirom starFdomovine
kajšnji precej globok jarek, kjer bi lahko bili vsi mrtvi, je zavozil šofer v hrib in dal sopotnikom znamenje, naj se rešijo s skokom z avtomobila. Soproga postajenačelnika iz Krškega in njena hči sta se še pravočasno rešili. Odvetnik dr. Dobovišek iz Krškega si je zlomil roko. Poškodovana je tudi njegova soproga in šofer Rebevšek, ki mu je zlomilo hrbtenico. Nepoškodovana je ostala ga. Rupertova iz Krškega. Ponesrečence je rešelni avto takoj prepeljal v trboveljsko bolnišnico, kjer jim je zdravnik dr. Cizelj nudil prvo pomoč. Lesnega trgovca Re-bevška so nato s prvim vlakom prepeljali v Ljubljano. Avtomobil je popolnoma razbit.
-r-o-
Pobegnil bi bil rad, pa se mu ni posrečilo.
je na
Stavka steklarjev končana.
Štrajk steklarjev, ki je zajel celo državo in ki je trajal ravno 4 mesece, je končan. Tega štrajka se je udeležilo delavstvo iz sledečih podjetij: Zagorje, Hrastnik, Sv. Križ pri Rogaški Slatini, Straža pri Rogatcu, Daruvar in Paračin. Vzrok boja med podjetniki in delavci je bil v prvi vrsti zastarel plačilni sistem. Dosedaj je vladal takozvani šok sistem. Plača od šokov, ki so tehtali od 8—10 kg. Delavstvo pa je zahtevalo vpeljavo češkoslovaškega plačilnega sistema na podlagi enote — 100. Pri konferenci v Hrastniku dne 25. oktobra je prišlo do sporazuma, ker je pristalo podjetje na češkoslovaški sistem. Delo se bo zaračunavalo takoj od peči, ne pa šele od embalaže, kakor prej. Dalje se je priznal delavstvu plačan dopust in sicer: Kdor je stalno zaposlen od 2— 5 let, ima pravico do 6 dnevnega, od 5 let dalje pa do 8 dnevnega dopusta. Vse to se bo uredilo na podlagi kolektivne pogodbe. V svrho ragulacije cen in odstranitve sporov bo funkcionirala stalna tarifna komisija. K temu štrajku je še pripomniti, da se je delavstvo brez izjeme vsepovsod zadržalo izvrstno in ni dalo povoda za nikako intervencijo oblasti. -o-
Požar v Zgornjih Hočah.
Proti 9. uri zvečer je začelo 25. okt. nenadoma goreti gospodarsko poslopje posestnika Karla Glaserja iz Zgornjih Hoč. Na pomoč so prihitele požarne brambe iz Hoč, Raz-vanja, Bohove, Pobrežja in Maribora. Mariborska požarna bramba se je podala na mesto požara pod vodstvom poveljnika g. Vollerja ter z veliko turbino. Dasi je ogenj zavzel velike dimenzije, se je vendar posrečilo i^šiti gospodarsko poslopje. Zgorele pa so
velike zaloge sena in slame vj zlomi]a desno	d k ,
skupni vrednosti nad 30.000 nom Reši,ni avt(J jo je prep(>
ljal v bolnico.

Vedno tisti ... — Tihi Cool-idge se malo kedaj oglasi. Zelo je redkobeseden in v tem ga ne prekaša vsak. Xa dan permirja pa je v svojem slavnostnem govoru le povedal par besedi, na račun razoroževanja in go-vorenja o splošnem miru. Ni bil to kak napad, ampak le bolj resna izjava. A Evropejce je to strašno zabolelo. V Mus-soliniji je odjeknilo na ves glas in tudi deželo John Bulla je dirnilo, da se na tihem vsi angleški lordi spogledujejo, jezeč se nad tihim Calvinom, češ, kaj pa ima nam ta-le kake lekcije dajat. To je dokaz, da 25-letni Cene Ivokot je na evropska diplomacija in dr-mariborskem sodišču dobre feavniki so vedno tisti, kakor so znana tvrdka. Njegova profe- bili. Svetovna vojna jih ni izu-sija so tatvine. Oni dan je zo- jčila nič. Interesi revnih slojev pet bila razprava. Cene je bi! [ jim niso nič. Irlrigirajo po svo-obsojen na dve leti težke ječe. jih starih zakulisnih receptih Na potu iz razpravne dvorane in delajo pot novim vojnam, št. 53 v prvem nadstropju pa
do jetnišnice ga je spremljat paznik-dobričina Jakob Les-kovšek. Tik pred vhodom v jetnišnične prostore pa je Cene
nepričakovano navalil na Les- , . .
,	,	.i j, -p, .tropske države so
kovska ter ga sunil na tla. Pri i	, ,
, . -	t t 'svo.ie desetletnice,
padcu si ie paznik pretresel i
, , - ,	I desetletnice z m aire
možgane in obležal v nezave-1 , . . .
i,- r* i. u* i-i i svoboienja in nekatere sti. Cenetu bi se bila nakana
zares posrečila, da ni slučajno prišel mimo avskultant g. Kcj-žar, ki je, videč paznika na tleh, takoj razumel situacijo — že je zapazil Ceneta, ki je švignil skozi vrata na prosto. Začel se je lov; Cene je bežal po Sodni in Marijini ulici ter bil že na tem, da izgine v smeri Narodnega doma. Toda g. avskultant Kepžaž je bil hitrejši. Dohitel je begunca in ga obvladal. Tako se je Cenetu poizkus pobega temeljito
Ob desetletnici premirja. —
Ob priliki desetletnice premirja v zadnji svetovni vojni je posebno značilno to-le: Vse ev-lavile te dni Nekatere druge o-leset-
letnico hudega poraza. Sled-jnje so bile bolj tihe. Ali zmagovalne države pa so slavile 'to desetletnico s pregledovanjem svojih armad, mornaric, vojnega letalstva itd. Kralji, maršali in generali so stali in ogledavali vsak svoje čete, ki so morale z orožjem roži jati in korakati mimo n jih in tako de-iati visoki gospodi zabavo. Sledili so navduševalni govori na vojake, na civilne državljane in komedij ,jc> bilo konec. Pri-
i
ponesrečil. Za nameček bo do-|nierPe slavnosti so na mestu.
bil še nekaj pokore radi — na-lAmJ)ak paradiranje z vojskami
silnega bega.	JJ® l)a dokaz. se evropski mi-
-o--Jlitaristi zopet ponašajo s svojo
Nezgoda.	vojaško močjo in da zo>;et ne-
. . .	ikaj računajo. Slavnosti z voja-
Marija Stajnko, odvetniko-• •	...	,
,r	. skinn paradami niso me dru«rc-
va soproga v Mariboru, vse ]e' i i	•,
- ,	, . , . . ga, kakor strasilo eden proti
spodtaknila na stopnicah, ki -	., .	'
I drugemu. Ako bo sla hvropa
vodijo v klet njenega vinograda v Limbušu. Pri padcu si jo
dinarjev. Pri požaru je sam posestnik Kari Glaser dobil težje opekline in je tnoral iskati zdravniško pomoč. Vzrok požara je doslej še nepojasnjen.
-o-
Težka avtomobilska nesreča v Tr bo vi ah.
Družba šestih oseb se je peljala z avtomobilom iz Krškega v Trbovlje na pogreb dr. Dimnika. Pot iz Hrastnika v Trbovlje je jako strma in vijugasta. Avtomobil je vodil sam lastnik g. Leopold Rebevšek, lesni trgovec iz Blance. Nad ovinkom nedaleč od hiše gospe Bad je so odpovedale avtomobilu vse zavore. Klanec je precej strm in avtomobil je zato
| v tem duhu napre j, je težko, če bomo doživeli dvajsetletnico premirja, ne da bi prej zaropotalo v miiitaristični Evropi.
Iz Metlike.
Kuga preseljevanja ni morda v nobenem kraju tako raz-pašena, kakor ravno v metliški okolici. Samo v letošnjem letu jih je že odšlo iz metliške župnije čez 50 ljudi, večinoma mladeničev in mladih gospodarjev, za kruhom v svet.
-o-
Očeta umoril.
V Belem Bregu pri Apatinu se je v torek zvečer 23. okt. izvršil grozen umor. Adam Ben-čič je umoril svojega očeta A-dama, ker mu ni dovolil, da bij potegniti se oženil. Očešta je umoril Sej pipe!" prej, predno so mu mogli b-at
Dvomljiv zajutrk. - (lost:
"Dovolite gospa, je-li bila to kava ali čaj. kar ste mi danes zjutraj prinesli?" — Gcstilni-čarka: "Glejte no, ali	ni-
ste mogli razločiti?!" — "ost: "Poslušajte, gospa! C/ j bila to kava, prinesite drugič čaj, če je pa bil ča j, bi prosil za prihodnje za kavo."
Darilo za rojstni dan.—Čevljarski vajenec: "Gospod mojster, baš danes sem dovršil 16. l^to." — Mojster: "A tako! No, pa smeš za svoj rojstni dan enkrat dim i:: moje
pi!illll«IIHIIjlllll[[|IIMi«^
[j* PODLISTEK * |
Ku^iTiTTTlMTsTTnTnTfTTTT^^	i 111 j um j Jj
drdral z veliko brzino. Ker je je to preprečiti. Ko so ga od-j Naročajte najstarejši pretila nevarnost, da ne bi z vedli na orojšniško postajo, sol venski list v Ameriki "A
v tam-! ga hoteli ljudje linčati.
avtomobilom zavozil
slo* Ameri-
J kan ski Slovenec I"
Drobiine s potovanja v domovino in nazaj.
Ko bi ta jama govorila, tedaj bi povedala več, kakor pa nam more povedati vsa zgodovina onih črnih in jžalostnih dni, ko so Turki pustošili naše slovenske kraje, ropali in odganjali v robstvo slovenske devoj-ke in žene. Ta podzemska jama je služila za skrivališče in zavetišče pred Turki. v
Tu so se skrivali starčki, otroci in ženske, možje pa so se bili s Turki, ki so silili na rop v naše kraje.
Tunel je precej dolg in je imel tajni izhod nekje na drugem kraju. Ko smo si to zgodovinsko jamo ogledali, smo šli nazaj na vrh, po katerem bregu vodi pot v Ro-salnice. Kmalu smo bili tam. "Tri fare" ali
"Rosalnice" se nahajajo na lepem kraju. Vas Rosalnice šteje 261 prebivalcev in bivajo tu zelo trdni kmetje, ki imajo velike kmetije. Na vzhodni strani ceste stojijo tri cerkve, znotraj obzidane ograje. Okoli cerkve je pokopališče, kakor imajo to še vse stare cerkve. Rosalnice spadajo pod Boža-kovsko občino, pod okraj pa črnomaljski.
"Tri fare" imajo dolgo in zanimivo zgodovino. Srednja cerkev ima zvonik, stranske dve pa so brez zvonika. V srednji cerkvi je na glavnem altarju Jezus pred Pilatom. V cerkvi na desni strani je na glavnem altarju Marija Brezmadežna in v cerkvi na levi strani je na gl. altarju,kot pa-trona Marija Sedem Žalosti. Vse tri cerkve so starega tipa, zidane z močnim debelim zidom. O teh treh cerkvah krožijo različne pripovedke in legende. Pravijo, da so tu nastale te tri cerkve, ker je neki bogat grajščak imel tri sinove, ki so na en in isti dan novo mašo peli. Oče je v spomin svojim sinovom postavil tri cerkve, za
vsakega eno. Drugi zopet pripovedujejo, da so se tu zbirali okoličani proti Turkom in da je cerkev, ki je bila obzidana, služila za obrambo. Katera izmed teh bo resnična, je težko dognati, a brž bo zadnja. Namreč resnica je, «da so se Slovenci, kjerkoli so napadali Turki, zbirali okrog cerkev, jih obzidali z zidovjem in so se tam tako branili proti Turkom.
Ko smo ogledali cerkve, smo ogledali tudi nekatere grobove.. Videli smo mnogo nagrobnih napisov, kot: Tu počiva Marija Molek iz Slamne vasi, Marko Nemanič, Martin Vuksinič iz Božakovega, Matija Panian iz Rosalnic, Anton Šuklje iz Gornjih Lokvic in mnogi drugi. Imena so podobna mnogim imenom naših ameriških Slovencev, če niso morda njihovi sorodniki. Spomnili smo se jih v kratki tihi molitvi in se poslovili od prijaznih cerkvic m šli naprej.
Tu pri "Treh farah" aa doma naši ugled-ni gg. Kremeseci iz Chicage, ki so štirje
bratje: Martin, Matija, Anton in Jože. — Ogledali smo si njihovo rojstno hišo za pokopališčem, v kateri sedaj bivajo že drugi, neka Badovinčeva družina. Hišo smo slikali, da jo ponesemo v Ameriko Kreme-ščevim za spomin. Tu v Rosalnicah je doma tudi g. Cerjanec, ki biva^sedaj v Chicagi, in tudi njegovo rojstno hišo smo videli.
Splošno je kraj okrog "Treh far" zelo prijazen. Zelo se je nam dopadlo vse.
Pri "Treh farah" je znamenita božja pot. Od daleč in blizu se shajajo ljudje tja, zlasti ob "žegnanjih", ali kakor pravijo na Belokranjskem, ob "proščenju". Na prvo in drugo nedeljo po sv. Jerneju so tukaj veliki shodi in silno veliko ljudi poseti 'pro-ščenje" pri Treh farah.
Posebni prostor je, kjer peko vsako leto jance na ražnju. Da je udeležba ljudstva, velika, morete vedeti po tem, da pri Treh farah, kadar je tam "proščenje", spečejo o* 100 do 150 jaucev na rainju in Vse gre in še zmanjka.
V Rosalnicah, ozir. malo. pod Rosalnica-mi, kake 10 do 15 minut Hoda malo v ni-žuvo, je železniška postaja istega imena. Železnica zdaj zelo prav pride ob času shodov pri "Treh farah". Celi roji ljudstva pridejo zdaj z vlakom in se vsujejo kakor procesija gori proti Trem faram.
Izmed vseh drugih Slovencev so Belo-kranjci ostali še najbolj verni in zvesti cerkvi in veri. To se pozna še danes. Tri fare spadajo pod metliško duhovni jo. Tamoš-nji duhovniki jih oskrbujejo in ob času "proščenja" pa pridejo na pomoč še drugi tosedni gospodje.
Od Treh far se nudi lep razgled zlasti na lepe vinorodne gorice kot Radovico, na Slamno vas, na Žumberak, Kašt in Vino-mer.
Tako se je ta pot naša končala. Pot naprej vodi že v Hrvatijo in v to nismo šli, pač pa smo se vrnili nazaj čez Gorjance v Novo mesto.
(Dalje prih.)
/
Sobota, 17. novembra l»2g.
AMERXKANSKI SLOVENEC
Stran
*
i *
K
ŽENSKI SVET


KAMPANJA S. 11

Meseca oktobra smo napredovale za okrog 200 novih članic. Vsled tega smo imele že zadnji mesec blizu 1400 članic. Koliko članic je imela vsaka posamezna podružnica, bo razvidno v mesečnem poročilu, ki bo priobčeno prihodnji teden. Za danes hočem omeniti K' tiste podružnice, ki so pridobile več kot 5 novih.
Največ novih ima podruižni-ca št. 24, ki ima 60 novih; št. 14 jih ima 43 novih, da jih šteli1 skupaj 126 članic; št. 20 ima 23 novih, torej skupaj 94 članic: št. 11 ima 15 novih, skupaj 81; št. 10 ima 14 novih, kupaj 236; št. 16 ima tudi 14 novih, skupaj 92; št. 23 ima 9 novih, št. 13 pa 7. Do sedaj so
v hudem boju sledeče podružnice; št. 14, Nottingham, O.; št. 20, Joliet, 111.; št. 16, South Chicago, 111.; št. 11, Eveleth, Minn. S tem pa ni rečeno, d? bo gotovo ena izmed teh podružnic dobila nagrado. Prav lahko se zgodi, da stopi ena ali druga podružnica na plan in doseže število 200. Posebno v mesecu novembru in decembru se pričakuje lepega uspeha. — Prihodnjič nameravam od časa do časa priobčevati poročilo, koliko novih članic je vsaka posamezna podružnica pridobila za časa kampanje.
Želeč obilo uspeha, vas se-stersko pozdravlja,
Julia Gottlieb, gl. tajnica.
ŠE NEKAJ 0 POLITIKI.
Piše: Marie Prisland.
Ni bil moj namen še pisati o • in predmetu, a ker me marsikdo vpraša, kako se počutim iiii izida predsedniških voli-■ •'v in ker vem, da so tudi naše lanice razočarane, zato bom t še enkrat razpravljala o ! m. Ni poglavitno, kdo je i agal, ampak kako je zrna-■■ti. Mr. Hoover je seveda ve-ker je bil izvoljen s toliko čino. če je pa tudi na svojo olitev ponosen, je drugo rašanje. Mora mu biti znano, kšni elementi so delovali pri ■govi stranki in da njegov t isprotnik ni propadel radi zmožnosti ali ker se bi mu '.iko očitalo nepoštenje. Propadel je radi verske gonje in bil žrtev protikatoliške propagande v naši lepi svobodni A-meriki. Mi katoličani smo ravno tako ponosni nanj, ko je propadel, kot bi bili, ko bi zmaga 1. Moža s tako trdnim značajem je treba iskati. Mar-ikdo bi tako javno ne kazal -vojega prepričanja, če bi ve-! del, da mu bo škodovalo. Al Smith ni ne enkrat omahoval ali skušal skriti svojo vero, čeprav je vedel, da bo največ o-pozicije radi nje.
Vesela sem in prepričana, la so naše članice vse zanj glasovale. Prepričana sem tudi,'
da so naši Slovenci bili na njegovi strani. Gotova sem, da je ameriška inteligenca voliia zanj, volili pa niso oni, ki vse verjamejo, kar jim kdo na-tveze. Človek se zgraža, kakih neumnosti in laži so se posluževali, da bi blatili katoliško vero in zraven Al Smitha. Še naši otroci ne bi kaj takega verjeli, a priprosti ameriški narod, ki je nepoučen o katoliški veri, je vse za resnico vzel. Vkljub vsemu temu sem pa pričakovala, da bodo volilci vsaj v o-nih krajih, kjer so štrajki in druge delavske nezgode, zanj glasovali, ker pač vidijo, koliko trpijo pod sedanjim sistemom. in da jim skoraj že slabše ne more biti. Ker niso tega storili, je znamenje, da so zadovoljni s položajem, v katerem se nahajajo, in gotovo od sedaj naprej ne bomo slišali nobene pritožbe več nad neznosnimi delavskimi razmerami (???). Ameriški narod je čisto prelahkoveren, ne vzame stvar resno in ne zna izkoristiti pravega trenutka. Ce človek či-ta časopise o delavskih razmerah, bi si mislil, da komaj čakajo, da se otresejo jarma, ko pa pride čas ta jarem dol vreči, jim pa kdo natakne rožnate "špegle" in vse je O. K.
"Ti še umreti ne boš imela časa, če pa boš, boš še v grobu delala." V nedeljo popoldne pa je s ponosom pripomnil sosedu: "Pridna je kot mravlja. Zlata je vredna."
Da, marljive gospodinje ne odtehta ne srebro, ne zlato. Za svojo lepo čednost zanje marljiva gospodinja udanost, spoštovanje. Posli, ako jih ima, si ne upajo lenariti, ker jim s svojim zgledom glasno pridiguje, da smo ustvarjeni za delo. V družini, ki ima tako gospodinjo, je doma blagostanje, katerega se vesele tudi drugi ljudje, ki so potrebni pomoči. — Kljub vednemu delu pa dobrn gospodinja ne zanemarja verskih dolžnosti — vedno najde časa za jutranjo in večerno molitev, za sv. mašo, za prejem sv. zakramentov. Kako lahka bo enkrat smrt gospodinji, ki je vse življenje preživela v delu in molitvi. Kako sladko bo počivala, ko jo bo Bog poklical k sebi. da uživa vso večnost sad svojega truda.
-o-
IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. 2 S.2.Z.
Chicago, 111.
Vse članice naše podružnice se uljudno opozarjajo na našo plesno veselico, ki se bo vršila nocoj, v soboto, 17. novembra, v spodnji šolski dvorani, Lincoln & 22nd Sts. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 35c za osebo. Cisti preostanek gre v korist cerkve sv. Štefana.
Vstopnice so dobile le nekatere članice v bližini, druge jih dobite pri vratih.
Drage sosestre! Kakor že o-menjeno, se ta plesna veselica priredi v korist naše slovenske cerkve. Vsled tega se pričakuje, da se je bo udeležila vsaka članica*, poleg tega pa, da boste pripeljale tudi vse vaše prijatelje in znance. Da bo vsak popolnoma zadovoljen, to lahko jamčimo. Kaj bomo vse imele, je že bilo poročano, vendar pa, da se ne pozabi, naznanjamo, da bomo poleg finih krvavic imele vsakovrstne druge dobrote, da boste mislili, da ste na kaki starokrajski "ohce-ti" za časa kolin. Gostilničai pri "Zlatem kozlu" pravi, da je letos "Medica" posebne vrste. Godba "Štefane & Co." bo pa tudi zadovolijla našo mladino (pa tudi starino). Naši slavni pevci (saj veste, katere mislim), se pa na skrivnem pridno vadijo za nastop. Toda, ni potrebno še nadalje razlagati, pridite se sami prepričati.
Na svidenje zvečer v dvorani!
Veselični odbor.
--o-
IZ URADA PODRUŽNICE
ST. 11 S.Ž.Z.
Eveleth, Minn.
Naznanjam članicam, da bomo imele sejo dne 2. decembra, to je prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v cerkveni dvorani. Vabljene ste vse članice, ker bomo volile odbor za prihodnje leto. Pa pridite vse, da boste zadovoljne, ker se bo izvolil odbor, in prosim vas, da vsaka še ejjo kandidatinjo seboj pripelje, da nas bo več. Potem bomo lažje kaj dosegle.
Jako je bilo lušno dne 11. novembra, ko je naša sosestra Mary Schutte obhajala ženito-vanjski "party". Kako je bile lepo za pogledat, ko smo jo vse sestre obsule in jo pozdravile. Potem je pa Miss Frances Ra-kovetz govorila krasen govor in podala lep šopek cvetlic z basketom in petnajst dolarji notri, kar smo ji darovale članice od podružnice- št. 11 iz društvene blagajne.
Pristopajte jžene in dekleta, ker ne bo nobeni žal, če se nam pridruži. Še enkrat vas opominjam, da pridete vse na sejo 2. decembra, da bomo volile vsem po volji.
Sesterski pozdrav!
Frances Zakrajšek, tajnica.
Raznoterosti.
GOSPODINJA MORA BITI MARLJIVA.
Lenoba se nobenemu človeku lepo ne poda, posebno grd madež pa je na gospodinji. Četudi je drugače vzorna, pobožna. ako ima to slabo lastnost, ie nikdo ne spoštuje in niti lastna družina je ne ljubi. V 1 ši, kjer gospodinji lena ženska. bomo zastonj iskali zado-voljnosti in neskaljene sreče, vnlno bo kaj narobe, a krivdo '"> taka gospodinja seveda pripisovala drugim. Največji revi iž v taki pomilovanja vredni družini je .seveda gospodar.
Vse breme družinskih skrbi sloni na njegovih ramah in marsikatero žensko delo morajo opravljati njegove roke že i"adi ljubega miru.
Nekoč sem obiskala dom. kjer je bila gospodinja strašno lena. Pa čudno, ni imela časa, vedno je bila tako zaposlena, da še ob nedeljah ni mogla k maši. Vrt je imela v plevelu, ki je zadušil salato, da je morala k sosedam po njo; pa je dolžila ubogi vrt nerodovitno-sti. V hiši je bilo navlake in nesnage za cel voz, še sesti niste mogli brez nevarnosti za vašo obleko. Opravičevala se je, da kar nima časa pospraviti. Otroci so bili vsi marogasti v obraz in so se v umazanih srajčkah
valjali po umazanih, nepome-tenih tleh. Gospodinja me je hotela pogostiti, toda že sama misel jesti v taki nesnagi, mi ie dala sto izgovorov; vesela sem bila, ko sem prišla zopet na prosto. Ta vedno "busy" ženska pa je imela dovolj časa hoditi od sosede do sosede na pomenke. Večkrat je dobila kako ubogo žrtev na potu in ji govorila po celo uro. Vsem je že presedala njena klepeta-vost in lenoba. Nekoč sem že resno mislila, da ji ponesem stol na razpotje, kjer je že dolgo časa zadrževala neko sosedo.
Ako hoče gospodinja, da bodo njeni podložni pridni, delavni, jim mora sama pokazati pot k temu k temu s svojim zgledom. Saj še pomnite, ko sme bili še otroci, kdo je prvi vstajal zjutraj in potem budfl druge? Gospodinja, mati! Kdo je legal k počitku pozno v noč, ko so drugi člani družine že snivali sladki sen? Gospodinja, mati!
Ali še veste, kako je pospravljala, kuhala, šivala, delala na polju, tako da jo je moral oče večkrat posvariti, naj vendar nekoliko počij^? Večkrat je moj oče dejal mami:
IZ URADA PODRUŽNICE ST. 20 S.Ž.Z.
/	Joliet, III.
Članicam podružnice št. 20 se naznanja, da bo redna mesečna seja prihodrjo nedeljo, 18. novembra, ob 2. uri popoldne v stari šoli.
Gotovo je že vsem članicam znano za nagrado, ki je razpisana pri naši Zvezi. Zato se vas prosi, da se potrudite in pomagate za nove članice, da ne bo 'naša podružnica med zadnjimi.
Upam, da se bojo članice u-deležile seje v obilnem številu in da bo vsaka pripeljala eno novo članico. Posebno pa tiste opozarjam, ki niso še nobene pripeljale.
Pozdravljam vse članice SI. Ženske Zveze!
Anna Pluth, tajnica, 1412 Cora St.
ČUDOVITA BOŽIČNA NOVOST
Pravi hlevček z jaslicami in Kristusovim rojstvom. Skupno 27 figur.	Vse za samo $4.50
Krasna in sijajna novost, prvikrat v Ameriki, ki smo jc ravnokar prejeli iz Evrope. To je prav; hlevček z božičnim" jaslicami, krasno in fino izdelano, ki kaže. kje je bil Kristus roien. Poglejte na to shko. ki Vam kaže natančno celc Kristusovo rojstvo in ki obstoji skupno iz 27 figur, vse izdelane v krasnih artističnih barvah. Tu lahko vidite hlevček, ki je zgrajen iz pravih malih lesenih brun. s streho iz slame in smrekovih vejic, jaslice z Jezuščkom. kakor tudi kipi Marije, sv. Jožefa, Treh Kraljev, pastirjev, vclblodov, krave, oslička, volka in 17 ovac. Vse jc zbrano okrog deteta Jezusa, ga pozdravljajoč in j>a slaveč. Vsak kip je skrbno izdelan, zelo trpežno in umetniško, in izgleda prav kakor zgoraj. Kamorkoli postavite to čudovito skupino, bo krasila Vaš dom in doprinesla do pravega božičnega razpoloženja. To ni nikaka- igrača, marveč vrednostna in resnična stvar, ki bo trajala za mnoga leta. Veseli je boste ne samo Vi. ampak tudi Vaša cela družina. Vaši prijatelji in sosedje. Ta cela krasna skupina jc vredna najmanj 15 dolarjev, ampak nastavili smo ji izredno nizko ceno samo $4.50. Aako ne boste zadovoljni. Vam povrnemo Vaš denar.
... Brezplačno vsakomur, ki bo po>lal svoje naročilo nefnudoma, bomo dali po eno "umetno rožo v cvetličnem lončku" ki Vam bo vedno napovedala izpreniembo vremena 24 tir v naprej. To jc najnovejši, krasni, točni vremenski barometer.
Ne pošiljajte denarja v naprej, ampak samo izrežite ta oglas in ga pošljite s 50 centi za pošiljatvene in zavijalne stroške. Potem pa plačajte $4.50 pismonoši za celo skupino, ko Vam jo bo prinesel na vaš dom.
GRAND NOVELTY CO.. 1723 N. Kedzie ave., Dept. 224, Chicago, 111.

Dobro meso - Dobra postrežba
se dobi le v dobri mesnici Pri nas dobite vedno najboljle sveže, kakor tudi prekajeno meso. Izdelujem prave kranjske domače klobase* sta-
MATH KREMESEC
PREDNOSTI SLABIH CEST.
V nekem listu iz Porenja poroča star viničar o zanimivem učinku, ki ga je imela ob lanski trgatvi skrajno razdrapana cesta ob Renu v bližini Lorcha. Neka viničarka iz tega kraja je naložila poleg raznega orodja na voz veliko posodo, polno mleka, za birače v kakšno uro oddaljenem vinogradu. Ko so pa delavci v vinogradu sedli k kavi in so si hoteli priliti vanjo mleka iz posode, so na svoje veliko začudenje opazili, da mleka v njej ni, temveč samo sveže — maslo. Posledica neprestanega stresanja in premetavanja po slabi poti. Tej poti so viničarji dali potem ime "Mlečna pot" ali "Maslena pot".
To pa ni edini slučaj, ko se je slaba cesta izkazala z dobrimi učinki. O obrenski cesti iz St. Goarshausena v Koblenz poročajo, da bi jo morali zdravniki imeti naravnost v e-videnci za sestavo svojih receptov, tako slaba je namreč in tako — zdravilna. Neki možakar, ki je stanoval ob tej cesti, je obolel na težkem zavozlanju črevesja; spravili so ga v avto in odpeljali v največjem diru proti Koblenzu. Toda glej, sredi poti so mu zaradi divjega stresanja nenadoma minile bolečine, dal je avto ustaviti in se je vrnil peš in zdrav domov . . . In tako ima prav tisti, ki trdi, da je v vsaki slabi stvari nekaj dobrega.
-o-
NOVO GORIVO ZA PREKO-OCEANSKA LETALA.
Mažarski inženjer Bela Guth že skoro deset let sestavlja novo gorivo za eksplozijske motorje, kakršni ženejo letala in avtomobile. Po dolgotrajnih poskusih mu je to tudi uspelo; gorivo, ki ga je izumil, se imenuje oksilikvit in ima pri enaki teži in enaki prostornini veliko večjo gonilno moč kot sedanja goriva, kar je baš za letala neprecenljivega pomena. V glavnem sestoji oksilikvit iz tekočega zraka, ki so mu primešani
še modri plin, etan, metan, argon in metargon, vsi seveda v tekočem stanju. Ta zmes se, segreta na 20 stopinj Celzija,raztegne na osemtisočkratno prostornino, ki jo je imela v tekočem stanju, pri čemer razvije štiridesetkrat toliko energije kakor enaka množina bencina.
Oksilikvit začno uporabljati že prihodnje leto. Motorje za transsaharske avtomobile, k.* bodo vozili iz Alžira v Timbuktu, že sedaj prirejajo za pogon z oksilikvitom. V Ameriki že ustanavljajo veliko podjetje za proizvajanje tega žlahtnega goriva, ki bo nemara mnogo pripomoglo k uresničenju pre-kooceanskih zračnih zvez.
Polj ki, Madžarski, Južni Italiji in na Španskem najnižje rasče-ni moški tip.
-o-
KOLIKO TELEFONOV JE V RABI NA SVETU?
Po ameriški cenitvi je na vsem svetu v rabi 29,500,000 telefonov.
ZEPPELINOVE DELAVNICE SE PRESELIJO.
Zaradi neugodnih prostornih in vremenskih razmer nameravajo Zeppelinove delavnice v Friedrichshafenu preseliti. V poštev prihajata Freiburg in Baden- Baden.
KLJUB NAJDALJŠIH.
V Londonu so ustanovili klub najdaljših mož; kdor hoče postati član, mora biti vsaj 6 čevljev visok. Ker je Anglija dežela visoko raščenih mož. klubu ne bo manjkalo članov. — Francoski profesor Deniher jc pred par leti na podlagi nabornih statistik ugotovil, da je v Angliji, Skandinaviji (izvzemši Laponsko), Holandiji, Severni Nemčiji, Finski in nekaterih balkanskih deželah največ vi-sokoraščenih mož. Srednjeveli-ki tip je doma v Severni Franciji, Belgi ji. Srednji Nemčiji in Švici, dočim imajo v Rusiji (izvzemši baltiške pokrajine);
Dobro te pozna! — "Ti, Urška, zakaj pa si svoji gospodinji odpovedala službo?" — "Veš, taka gospoda, ki tako (služkinjo, kakor sem jaz, tako |dolgo obdrži, ne more biti kaj posebnega!"
Ni pomoči. — Zdravnik: "Ne morem pomagati. Vašega soproga ne morem ozdraviti, da bi ne govoril v spanju."
Zena: '.Pa mu dajte vsaj česa,da bo govoril bol j razločno."
CHICAŠKIM SLOVENCEM NA ZNANJE!
Začenši s tem tednom pa do novega leta, bo prodajalna plošč v prostorih upravništva "Amer. Slovenca" odprta vsak torek in soboto večer do 9. ure. To smo odredili zato, da bo dana prilika onim, ki delajo po dnevu in prihajajo ob večerih po plošče in razne druge stvari.
Obiščite ob večerih našo prodajalno plošč, da slišite nove slovenske plošče, ki so prišle zadnje čase na trg. Pazite na oglase plošč v našem listu in potem pridite v našo prodajalno, da jih slišite.
Uprava "Amer. Slovenca".
STANOVANJE V NAJEM
s štirimi svetlimi zračnimi sobami; kopalnica, elektrika, na novo prenovljeno. Najemnina $20.00 mesečno. Oglasite se na 1903 W. 23rd St., Chicago, III., pri najemniku, (zastopnik bo v poslopju, da vam pokaže stanovanje) ali pa telefonirajte: Graceland 0962.
FOR SALE — Soft Drink Parlor. Good opportunity for Slovenian — good lease. — 1858 W. 22nd Street. x2
reuu.
ZAHVALNI DAN
jc im:ccn. ako vaš želodec ti i Zato boriiu- pripravljeni z vživaujera
TRINERJEVEGA GRENKEGA VINA
kateri vzdrži vas želodec v redu. To blagodejno zdravil«i vam povrne tek dn jv/lj. pomaga prebavi in odpravi j pline želodca, glavobol, nervoznost. . zapeko ter naspečnost. Vrednostni kupon v vsakem zavoju. 1'ri vseh lu-; karnarjih. Brezplačni vzorec, samo enega za vsako družino, dobite od Joseph Triner Co.. 1333 S. Ashland
i Ave.. Chica.no, 111. >_
| BREZPLAČNI VZOREC KUPON
PROTI RAKU.
Ameriški človekoljub Carring Child je zogotovil sredstva za ureditev poc ^ne bolnice in raziskovalne*. "^stituta za raka in krvne bolezni na Dunaju.
PREJELI SMO
Družinsko pratiko
Za leto 1929.
STANE S POŠTNINO 25c
Pa še nekaj
ZA VSE LJUBITELJE IN PRIJATELJE DOBRIH KNJIG IN LEPEGA BERILA!
Ostalo je nam nekaj iztisov knjig od GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE, za leto 1923. Te knjige
so:
1.	KOLEDAR ZA LETO 1928. v katerem je več zelo interesantnih črtic, povestic in raznih svetovnih poročil.
2.	"OB SREBRNEM STUDENCU", krasna povest izpod peresa Franc Jakliča.
3.	"za domaČim ognjiščem", vzgojna čitanka izpod peresa Filip Terčel ja.
4.	"OČE BUDI TVOJA VOLJA", povest iz Istre. Zelo zanimiva.
5.	"ZGODBE SV. PISMA", stare zaveze.
Te knjige so se prodajale skupaj za svoto $1.10.
KDOR NAROČI TE KNJIGE SEDAJ, MU DAMO ZRAVEN ŠE "DRUŽINSKO PRATIKO" ZA LETO 1929.
To je pet knjig in pratiko^a samo
85 centov
TA PONUDBA PA VELJA SAMO DO 24. NOVEMBRA 1928.
Zato se posKucite te prilike takoj!
Izrežite ta oglas n zraven pošljite svoto 85c. in mi bomo vam poslali omenjene knjige vred z "Družinsko pratiko" za leto 1929.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
Ime
Ulica
Mesto, država
ŠEST DNI PREKO OCEANA
najkrajša in najbolj ugodna pot za potoyanje na ogromnih parnikih:
PARIS, 30. nov, 17. dec.
ILE DE FRANCE, 7. decembra, 11. jan.
(o polnoči)
Najkrajša pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. — Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali
ofreosK dOuie
213 N. Michigan Avenue, Chicago, 111.
KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE
A. F. WARHANIK
zanesljiv! lekarnar — zaloga fotogfafičnih potrebščin. 215S West 22nd Street vogal Leavitt cesti CHICAGO, ILL.
1912 West 22nd St. mmmmmmmo^^
6KW8Q MF8i|
Phone: Canal 6319.
Chicago, HL
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se prtporoiamo aa naroČila xa premog — drva in prevažanje pohištva ob Sašo idHra
Pokličite Telefon: Roosevelt «221.
LOUIS STRITAR
201« W. 21 at Place, Chicaco, OL
Sobota, 17. novembra 1928
AMERIKA Wft^I SLpVEMEC
Naročite knjige iz seznama
Naših knjig.
PISANO POLJE
Morski razbojnik
J. M. Trunk
Spisal kapitan Frederick Marryat. Iz angleščine prevel J. M.
vsakega človeka proti njegovi. Kar se tiče njegove telesne postave, je bil nekako šest čevljev visok, in njegove široke prsi in rame so pričale o velikanski telesni moči, kakršno je imel morebiti malokdo. Njegov obraz bi se mogel imenovati lep, ako ga ne bi bile preveč kazile brazgotine, in dasi je čudno slišati ,njegove oči so bile pri vsem tem mile, nežnomodre .Imel je lepa usta in zobe kakor bisere. Lasje so bili lepo kodrasti in brada, ki si jo je po običaju morskih razbojnikov dal rasti, je zakrivala dolenji del njegovega obraza. Njegova postava je bila popolna, zaradi svoje velikosti pa skoro strašna. Obleka mu je bila elegantna in se je lepo prilegala njegovi postavi; nosil je široke platnene hlače, rumene čevlje, kakršne izdelujejo na za-padnoindijskih otokih, volneno srajco, rdeč kašmirski šal, ki ga je ovijal kakor pas okoli telesa, zlato prevezen telovnik, črno žametasto suknjo z zlatimi gumbi, ki mu je po načinu sredozemskih mornarjev visela črez levo ramo, in lep turban s finimi čipkami. Dvoje samokresov in dolg nož za pasom so izpopolnjevali njegovo opravo.
Moštvo je vsega skupaj štelo stoinpetin-šestdeset glav, skoro vsake narodnosti. Vendar se je dalo opaziti, da so bili vsi višji ali Angleži ali iz drugih severnih dežel, ostali pa so bili večinoma Španci ali pa z otoka Malte. Bili so med njimi pa tudi Portugalci, Brazilijanci, zamorci in drugi; ti so tvorili dopolnilno moštvo, ki je štelo v času, o kate-terem govorimo sedaj, petindvajset mož. Bili so takozvani Krumani, neko zamorsko pleme, dandanes dobro znano, ki prebiva ob obrežju okoli rta Palmas, in katere dostikrat najamejo na naših bojnih ladjah, da se evropskim mornarjem olajšuje služba v nevajenem podnebju. To so veliki, močni ljudje, dobri mornarji, vedno srečni in veseli in radi težko delajo, v čemer se razločujejo od ostalih Afrikaneev. Vdani Angležem, govore njih jezik navadno toliko, da jih je mogoče razumeti, in so jako veseli, ako jih krstijo, kadar pridejo na krov. Prvo ime, ki ga dobe, obdrže navadno vse življenje, in tako je mo-■noče, da je moči najti na tamošnjem obrežju vse pe^Jno Blucherjev, Wellingtonov, Nel-sonov itd., ki radi opravljajo katerokoli delo najnižje vrste, ne da bi čutili, kako malo se to delo zlaga z njih mogočnimi imeni.
Ne smemo misliti, da so prišli ti ljudje prostovoljna na razbojniško ladjo. Bili so v službi na eni ali drugi angleški ladji, ki se ba-vijo z obrežno trgovino, in so bili ujeti, potem ko so bile njih ladje sežgane, evropski mornarji pa pomorjeni. Obljubilo se jim je plačilo, ako bodo delali na tej ladji; ker pa tega niso pričakovali, so čakali le prvega u-godnega trenutka, da pobegnejo.
Kapitan je stal z daljnogledom v roki na zadnjemu delu ladje in ogledoval obzorje, češ,- da zapazi kako ladjo. Častniki in mornarji so ležali na okoli ali pa malomarno hodili po krovu, sopihajoč od prevelike vročine in nestrpno pričakujoč morskega vetra, ki bi jim ohladil vroča čela. Z velikimi bradami, golimi prsmi, zagorelimi drznimi obrazi so tvorili skupino, ki je bila celo v miru videti strašna.
»a je očividno preslaba za na-[omestilo stare nemške slave n za prekucnjen stoliček. O-nenim še, da pri kozjebradari-i ni bilo prav nobenega raz-očka, če je bil kdo politično rn, zelen ali rdeč ali žoltav... >d prvega klerikalca do zad-ljega socialista je bilo vse pod
—	kozjo brado.
Xa kako zunanjo zmago ni nisliti, zmaga bi bila pa ven-larle dobra, najsi bo potem že kakršnakoli. Politične stranke iicer povsod skušajo zmagati Iruga nad drugo, in nič izvan-•ednega, ako se pulijo za zrnato avstrijske politične stranke.
Kar se je dogajalo dne 7. oktobra v Dunajskem Novem mestu, se politično težko da razvozlati. Vsaka stranka tolmači stvar po svojem stališču.
Ena stran pa se je pri tem zopet pokazala, namreč šema-sta stran. Važno vlogo so pri
—	vojnem pohodu igrali — petelinji repi. Bratje niso bili več eno telo in ena duša, kakor nekdaj na Koroškem pod kozjo brado, nasprotno, bili so si v laseh in razdeljeni v dva glavna taborja: rdeči in zeleno-čr-ni, če je taka označba po barvah točna.
Oni. ki so hoteli doseči zmago nad rdečo barvo, so bili pod znamenjem petelinjih repov, krivcev, kakor pravijo tudi na Gorenjskem. Ker je roba res malo smešna in šemasta, se od rdeče barve, ki je baje ostala zmagovita, kaže na "premagane" postave — "Hahnen-schwiinzler jev".
Avstrijski Nemci so bili prej politični gospodarji nad milijoni, ker zdaj niso več, se postavljajo s — kozjimi bradami in petelinjimi repi, postali so
—	komedianti.
Kakšni morajo biti občutki.
V Opazovanjih zgoraj gosp. Molek krepko udarja po krščanski izobrazbi in trdi, da je ni, je samole na papirju, v knjigah, in če je. je za nič. — Spodaj v isti koloni pa Prosve-ta priobčuje vtise: "Kaj sem videl v Rusiji?" Že iz tega. kar je dozdaj objavljenega, je razvidno, da je slika sedanje izobrazbe v Rusiji več ko žalostna. G. Molek morda poreče, da je to pač le komunistična izobrazba, ne pa socialistična, kakršno on priporoča. He, he... beseda je morda drugačna, bistvo pa je prav isto, in razlike istinito ni nobene.
Ali bodo čitatelji Prosvete res tako površni ali morda zanikani, da ne bodo videli, kakšne razmere ustvarja materialistična izobrazba že v kratki dobi obstanka? Ker g. Molek "opazuje", bo gotovo tudi to moral opaziti, in ni mogoče drugače misliti, da se mu morajo porajati prav čudni občutki.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
DRŽAVA MONTANA JE ZMAGALA PROTI PROHIBICIJI.
Helena, Mont. — V državi Montana se je predlagalo, da bi sprejeli zvezino postavo za •rohibicijo. Ko so se pa minuli teden vršile tozadevne volitve, se je pokazalo na kateri strani je večina. Za prohibici-jo je volilo 65,835 volilcev, proti pa 73,278. Torej, večina proti prohibiciji je zmagala z 7,443 glasov.
izvršite skozi nas, ker naše mnogoletno izkustvo in zveze vrmi jugoslovanskimi bankami nam omogočuje, da Vam strežemo točno in brzo in po najnižjih cenah. Mi jamčin vsako pošiljko.
MNOGO MILIJONOV DINARJEV je že bilo poslanih po naši banki in izplačano tisočerim prejemnikom na njih največje zadovol jstvo.
ZA BOŽIČNI IZLET V JUGOSLAVIJO Vam bo dal v«e nasvete naš potovalni oddelek. Mi zastopamo vse p a robrod ne linije in Vas lahko odpravimo v staro domovino, kjerkoli hočete, z največjimi in najhitrejšimi parniki in v popolni varnosti in udobnosti.
— London, Anglija. — William Harrison, že prileten naseljenec na St. Helen otoku, je izumel nove vrste stroj, z katerim se bo mogle povečati e-lektrični tok, da se bo moglo z malim električnim tokom obratovati tudi velike stroje. Ako se to prav posreči, bo velike važnosti za svetovno industrijo.
Največja slovanska banka v Ameriki.
1900 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ELL.
Tukaj je sedaj ležala v mirni lepoti. Spodaj je bila pobarvana črno, vmes pa se je vila ozka rdeča črta — visoki jadreniki in vse drugo pa je bilo pobarvano belo. Na sprednjem in zadnjem delu ladje je bilo razprostrto platno, da varuje moštvo vročih solnčnih žarkov. Povsod je bilo videti jasna znamenja, da vodi ladjo izurjena in stroga roka. Skozi prozorno vodo je bilo videti bakrene okove, in kdor je pogledal s krova v temnomodro morje, je jasno videl spodaj peščeno dno in sidro. Ob zadnjem delu ladje je plaval majhen čoln, in teža vrvi, s katero je bil privezan k ladji, ga je skoro popolnoma pritezala k njej.
Pojdimo na krov te ladje. Prvo, kar bi nas presenetilo, bi bilo to, da smo se zmotili glede njene prave velikosti, ko smo jo opazovali od daleč. Nikar da bi našli ladjico kakih devetdeset ton, bi morali reči, da jih ima dvesto ter da je nenavadno široka. Krov je bil obit z ozkimi trdimi deskami, brez najmanjše izločine ali vglobine. Iz manilske konoplje narejene vrvi so bile lepo navite na bakrenih žrebljih in bela barva krova je bila v krasnem nasprotju z zeleno barvano ograj o.Kom-pasna hišica je bila vložena z umetno obdelanim mahagonjskim lesom in okašena z medovino. Svetle muškete so bile lepo razpostavljene okoli velikega jadrenika, kavlji za privlačevanje tujih ladij pa so bili razvrščeni okoli velikega drevesa.
Sredi ladje, med sprednjim in glavnim ja-drenikom, je slonel dolg, meden, 32 funten top na lafeti, ki se je dala zavrteti okoli in okoli in ki je bila urejena tako, da so jo mogli spustiti dol v ladjo in zakriti. Na vsaki strani krova je stalo na lafetah po osem medenih skrbno izdelanih topov manjšega kalibra. Sploh je pričala vsa ladja o spretnosti ladjedelčevi in njena oprava o njegovi razsodnosti, ko ni bilo pogrešati ničesar potrebnega in je bilo vse urejeno jako okusno.
Skrbnost, ki jo je bilo opaziti pri notranji uredbi, je pričala, da je voditelj te ladje vzdrževal železno redovitost in disciplino ter je bil na drugi strani dovršeno izurjen mornar. Kako bi tudi sicer mogla ladja toliko časa jadrati po svetu protizakonito in vendarle uspešno ? Kako bi bilo vendar drugače mogoče vzdržavati red med tolpo lopovov, ki se niso bali niti Boga, niti ljudi, katerih večina je imela na vesti razne umore in še hujše grozovitosti ? Vse to je bilo pač edino mogoče, ker je poveljnik daleč presezal vse tako, da ni mogel dobiti nobenega tekmeca. Presezal jih je z nadarjenostjo, izvedenostjo v svojem poklicu, v pogumu in skoro velikanski telesni moči — in na nesrečo, presezal jih je tudi z grozovitostjo in zaničevanjem vsakega božjega in človeškega zakona.
Kaj je bil ta človek v mlajših letih svojega življenja, se je vedelo le malo. Gotovo pa je bilo, da je bil izvrstno vzgojen, in govorilo se je celo, da je bil iz stare plemenite ro-dovine z bregov reke Tweed. Kako je postal morski razbojnik — zakaj je bil izobčen iz družbe, kako je postal izgnanec, se ni zvedelo nikdar. Le toliko se je znalo, da je nekaj j let tržil s sužnji, preden je zajel sedanjo ladjo in nastopil svojo zločinsko pot. Med svo-jimi ljudmi je bil znan pod imenom Kajn, in dobro si je izbral to ime, zakaj njevova roka je bila zadnja tri leta vzdignjena proti roki
II.
POVESTI IN ROMANI.	A
Slike. Ks. Meško. Zbirka kratkih,
zanimivih črtic -----■ LM A
Slovanska knjižnica. 57, 58, 59. snopič. — Povesti s potovanja.
Korotanske povesti---.73 A
Sorodstvo v prvem členu. Povest .45 Spake. Dr. N. Korun. Kratke, ve- £
sele dogodbice-----------
Stezosledec. Povest iz ameriškega
življenja -----------------------------35 E
Svetloba in senca. Dr. Fr. Detela.	£
Kmetska povest -------—---
Svetobor. P. Bohinjec. Povest iz
konca 11. stoletja. ---------- >60 C
Šopek samotarke. Manica Romanova. Kratke povestice.---.50 c
Txraan in svet. E. R. Burroughs.
Roman. ________________________l-00 E
Štiri leta v ruskem ujetništvu.
Jos.Grdina. Doživljaji vojnega	i
ujetnika......—-----------------------;— 2.50
Taras Buljba. Povest iz Rusije- .75 i Tarzanov sin. E. R. Burroughs.
Roman---------------------------I
Tarzanove živali. E. R. Burroughs.
Roman. -------------------------1.00 i
Tatič. Fr. Bevk. Povest samoob-
toženca —.............................
Tiho jezero. Povesti za sloven- I
sko mladino. ------------------------
Tik za fronto. D. Feigel. Kratke	]
črtice, vesele vsebine ---------- -80
Tokraj in onkraj So tie ter tam ] preko. Frid. Žolna. Domorodne
hudomušnice........................—7- -65
Trenotki oddiha. Več zanimivih	]
povesti. --------------------------------
Troje angelskih češčenj. Dr. Jos. j
Vošnjak. Kmetska povest........ .35 ]
Tujski promet. Dr. Fr. Detela.
Dolenjska povest. ,---------------- L0C
Tunel. B. Kellermann. Zelo na-	1
pet roman. ---------------------------
Turki pred sv. Tilnom. Julij Slap- < šak. Zgodovinska povest iz
turških časov...........................-6S
Valerija ali zmagoslavni izhod 1 z
katakomb. Zgodov. povest....... 1-00 1
Venec slovanskih povesti. Prevodi iz raznih slovanskih jezikov.
5.	knjiga. — Lux in tenebris lu-	1 lucet — Moč ljubezni. — Že zopet. — Glasovi iz groba.
Noč v gozdu. — Izdajalec. — Gozd šumi. — Dva husarja. .60
6.	knjiga. — Črtice z ogljem.— Ta tretja. — Poroka po pomoti. -------------------------------- '60
Vera. Olga Waldova. Roman iz
ruščine......................................
Viljem Hauffove pravljice. — Fr. Nedeljko--------------------------------
V	libijski puščavi. A. Conan Doyle. Roman.................................. -60
V	oklopnjaku okoli sveta. Robert Krafft 1. in 2. del; vsak del po .75
V	petih letih okrog sveta. Josip Lavtižar. Doživljaji avstrijskega ujetnika------------------------- i-20
V	Petrograd. L. Stiasny. Poto- 1 pisne črtice------------------------------- -75
Vstajenje. Rudolf Vrabl. Povest. 2S
V	tujih službah. A. Jirasek. Povest iz češčine. ----------------------—- -95
Vzori in boji. Jože Debevc. Popis dijaškega življenja..........1.50
Zabavna knjižnica, XXIV. zve-zek. — Zločinci. — Madež. — Mojster Roba. — Mladih zani-karnežev lastni životopisi. Zelo zanimive povestice. ------.75
Zadnja na grmadi. Fr. Jaklič. Zgodovinska povest iz ribniške
doline _______________________1-00
Zadnja kmečka vojska. A- Šenoa. Zgodov. povest iz kmečkih
vstaj 1. 1573 ------------------- 1-50
Zadnja pravda. J. S. Baar. Češka
povest ..........................—
Zadnji dnevi velikega mučenika. B. Franko. Povest iz misijonskega delovanja v Sev. Ameriki .45 Zadnji dnevi v Ogleju. Roman iz
petega stol. po Kristusu-------- -85
Za mOijonL A. K. Green. Zelo
zanimiv roman. —----------- .75
Zapiski iz mrtvega doma. A. M. Dostojevski. Roman. 1. in 2.
del. Vsak del P°-----:-------1-25
Zaročenca. A. Manzoni. Milanska
povest iz 17. stoletja-----3.00,
Zbirka narodnih pripovedk. J. P.
Planinski. 1. in 2. z v. Vsak po .35 Zbrani spisi. Jos. Eagliaruzzi-
Krilan__________-75
■ Zgodba o nevidnem človeka. H.
G. Wells.------- .50
Zgodbe kraljeviča Marka. — Fr.
Milčinski.-----------.60
Zgodbe Napoleonovega huzarja. A. Conan Doyle. Zanimiv roman iz francoskih časov------1.50
Zgodbe zdravnika Muznika. Iv.
Pregelj. Zgodov. povest----.55
Zgodbe napoleonskega vojaka. Napeti vojni doživljaji francoskega vojaka-------------- .75
Zgodovinske anekdote. Dr. V. šara bon 1., 2. in 3. zv. Vsak po .35 Zločin v Oreivalu E. Gaborian.
Roman____________.75
Z misel smrti. Pavel Bourget. —
Franc, povest izza svet. vojne .75 Znamenje fttirih. A. Conan Doyle.
Londonska povest-------- .35
Z ognjem in mečem. H. Sienkie-wiczr Povest iz davnih dni s
slikami._________._3.59
Zvonar jeva hčL E. Miller. Povest Živ pokopan. A. Bennet. Povest- JO
ZNANSTVENE IN POUČNE KNJIGE.
Abecednik aa amertike Slovence.
Rev. Kaz. Zakrajsek.__.45
Ajdovski Gradec. Dr. J. Tominiek	.20 j Amerika In AmerikancL Rev. J. I:
M. Trunk.-------------3.00
Ameriški Slovenci, kaj hočemo.
A. Tomec.--------*05
Analiza duševnega obzorja otroškega in dušeslovni proces učenja. H. Schreiner.------------ -50
Antični in moderni svet. Tadeus
Z. Zielinski._____100
Boj za Koroško. Dr. Val. Rožič. Spominska knjižica ob 5 letnici
koroškega plebiscita.-------— -75
Bon Ton. Pouk o lepem vedenju. 2.50 Breskev in marelica. Pouk, kako ju vzgajajmo in oskrbujemo.
M. Humek. _____________________________ -40
Cerkniško jezero in okolica. M,
Kabaj. Z zemljevidom.............- 1-85
Cirilica. Navodilo za čitanje in pisanje. .......................-25
Denar. Dr. Kari Engliš. Poučna
narodno- gospodar, razprava... .75 Dictionary, Webster's, New Standard___________________________________________100
Dictionary, Webster's, Veit Pocket. ____________________________________________30
Določanje žive teže pri govedu,
brez tehtnice. ----------------------------- -35
Domači vrt. Praktičen navod, kako ga uredimo, obdelujemo, in
krasimo. M. Humek. ------------— 1.50
Domači zdravnik, po naukih in
izkušnjah župnika Keippa...—.... 1.50 Domači živinozdravnik. Franjo
Dular. _______________________________________ 1-25
Državljanski katekizem, o pravicah in dolžnostih ameriških državljanov ---------------------------- -25
Franc Pirec, apostolski misijonar med Indijani v sev. Ameriki.
Njegovi doživljaji......................35
Friderik Baragi., prvi slovenski apost. misijonar in škof med
Indijani v Ameriki. .....................45
Gospodarska geografija. Dr. Vinko šarabon.............................1-25
Gospodinjstvo. S. M. Lidv. Pur-gaj. Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. _______________________________ 1-25
Gradjanski Katekizam, o pravima i dužnostima američkih grad-
Grško-slovenslri slovar. Anton
Dokler. ___________________________5.0C
Higijena na kmetih.................. .75
Hrvatska čitanka. D j. Kutuzovič. 1.5C Idejni predhodniki današnjega so-
cijalizma in komunizma ........— .7i
Italijanščina za Slovence. V. Ban-
delj. _______________________ 1.0C
Izpovedi socijalista. Od socija-
lizma do duhovništva ---------------- .6C
Kako si ohranimo ljubo zdravje.
Dr. Herman Vedenijc. .............. «2i
Kitajci in Japoncu Jos. Stare. Življenje in šege narodov daljnega Vzhoda.--------------- .4!
Kletarstvo. B. Skalicky-------2.0C
Knjiga o lepem vedenju---------1.25
Knjiga uradnih vlog. Janko Dol-
1 Knjigovodstvo, 2. deL Ivan Pod-
lesnik.------------L0<
Kratka zgodovina katoliške Cerkve. Al. Stroj.------------->7!
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov. Mat Pire---JZl
Kratka zgodovina slovenskega
slovstva. Dr. Iv. Grafenauer— 1.0( Krek. Izbrani spisi, 1. zvezek. Krekova mlada leta. Ivan Do-
lenec.________1.0C
3. zvezek. Socijalizem.-----3.0<
Krištof Kolumbus in odkritje A-
merike.----------- -45
Ljubavna in snubilna pisma.. .Si
Milosrčnost do živali.- J2i
Mlekarstvo, s črticami o živinoreji. Ant Pevc. ----1.0<
Moji zapiski z Dunaja. Stefanovič
Emil. Izza časa prevrata---.1(
Narodno-gospodarski eseji. Dr.
A. Gosar.---
Nasveti za hišo in dom. I. Majdič. .71 Naša zdravila in njih uporaba v
domačem zdravljenju------- .61
Naše gobe. Ante Beg. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob. --1.5<
Nauk o čebelarstvu. Fr. Roj in*. .5< Nemščina brez učitelja. Pavel Novak. 1. in 2. deL Vsak del po_ Al Občinski red m obč. volilni red za deželno stolno mesto Ljubljano. ---.4i
Občinski red in obč. volilni red
za vojvodino Kranjsko---.4'
Občinsko posredništvo. Dr. Fr. Mohorič. Navodnik in zakon za
kronovine avstrijsk. juga--.71
Ob 50-letnici dr. Jan. Ev. Kreka .2. O človeškem razumu. J. Locke.
Znanstvena razprava. ......1.2'
Od srca do srca. Slovenskim A« merikancem v premislek.- M
Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih. France Stele. _ 1.5(
Osnovna navodila sa zdravljenje
malarije. Dr. Iv. Matico. -_— .12
Osnovni pojmi modernega bančništva in borzništva. A. Jamnik. .72 Osnutek slov^narod. gospodarstva. Milko Brezigar.___—....... .72
Perotninar. 1. in 2. letnik. Vsak po .9C Podkovatvo. Lov. Tepina. Pouk kovačem in konjerejcem. . , .72
Podobe iz misijonskih dežel- JX
Pogled v novi sveL Poročilo na gospodarskem posvetu Narodnega sveta 1. 1918_______.02
Politična stranke. Dr. Alb. Ogria.
Pouk v politiki _1.5C
Poljedelstvo. V. Rohrman. Slov.
gospodarjem v pouk._ M
Prst božji. Dr. J. A. Keller. Resnične dogodbe-------.3;
RabljL Fr. Bevk. Črtice iz trenot-
kov trpljenja —,—-..-,,„ ,, - , , .....,7«
Prva pomoč. D?. Mavr.	UM
Naročilu je pridftjati potrebno avoto t poitnem Money Ordru, bančnem draft« ali anamkeh. Vsa pisma naslovita na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
«849 WEST 22mA STRUT.	CHICAGO. ILL.
Dobri gospodarji.
Znano je, da so Cehi zelo žilav narod. Koj po ustanovi če-hoslovaške republike so nekako stabilizirali svojo valuto, dasi so mnogi ugovarjali, ker je to tlačilo diižavno gospodarstvo. Ako je prebitek pri državnem proračunu znamenje umnega gospodarstva, so Čehi dosegli precejšen uspeh.
Leta 1927 so imeli 91 milijonov kron prebitka, leto 1928 je prineslo 26 milijonov, in za letos je finančni minister naznanil prebitek 35 milijonov kron.
Vsaka nova državna tvorba povzročuje velike težkoče. preden se narodno gospodarstvo v novih razmerah uravna. Ceho-slovakija je vseka ko dosegla velike uspehe.
Ali bo t-udi držalo?
Grški ministrski predsednik. M. Venizelos. je bil v Beogradu in prišlo je baje do nekega | sporazuma med Grško in Ju- ^ goslavijo ter se bo sklenila ne- ( !ka pogodba. Vsebina še ni znana. Z Grki je bil že od nekdaj velik križ pri pogodbah, kar jasno kaže znani rek: "Graeca fides, nulla fides — če (Irk kaj obljubi, ne drži." Med svetovno vojno je Srbija doživela res-',nico tega reka. Kaj utegne v 1 resnem slučaju Jugoslavija dočakati, more pokazati le bodočnost. Razmere \ Grčiji so zelo ; nestalne.
lj
Inflacija v Rusiji.
1 Zopet se kaže izredno jasno, l koliko je vredna vsaj pod sedanjimi razmerami — kmet-, ska hiša. Letošnja letina je iz-1 padla v Rusiji zelo slabo, in 1 vlada stoji skoroda pod krizo. . Protikapitalistični sovjeti hodijo okoli kapitalistov kakor
•	mačka okoli vroče kaše. da si z , njih pomočjo pomagajo iz neugodne situacije. Ponujajo
•	razne koncesije kapitalistom in ( lezejo pod kapital; nekaj tudi
dobijo, a primanjkljaj pri — kmetski hiši. (žetvi, je tako o-[ gromen, da je kapitalistov pomoč le kapljica.
Vlada je bila prisiljena po-| vzeti druga sredstva, ki zopet jasno dokazujejo, kako povsem
►	je drugačno realno življenje od j nekega utopičnega domišljeva-
jnja. Izkaz červonezov je dne
>	21. septembra znašal en bilijon 'lin 72 milijonov, pokritje je bi-) lo 284 milijonov. Izdali so pa
jše 730 milijonov, seve brez
I kritja, »j
Šemasto.
' Nemški Avstrijci so po porazu na vojnem polju padli rtfz vi-i sokega stolička, na katerem so . sedeli skozi stoletja. Bilo je prijetno, in vladanje drugih je nad vse prijetno. Stoliček se je ] podrl. Roba se je pripetila ta-
1 •
ko hitro in nepričakovano, da i še po desetih letih nekako niso ( mogli priti do sape. Tavajo kakor v sanjah, in počenjajo, kar j pač kdo le v sanjah počenja.
Ljudsko glasovanje na Koro-1 škem je bila, kakor so razglasili celo iz Berolina, edina prava zmaga za — nemštvo. Jav-1 na tajnost je, da je bila tudi ta 1 zmaga nemštvu le milostno pri-; sojena od antantne, posebno 1 laške strani, nikakor pa ni bila zbojevana.
Resnično ni manjkalo na nemški in Nemcem prijazni ' strani nekega smešnega šemar-i stva. Kdor je bil za Avstrijo, oziroma za nemštvo, je nosil ' za klobukom — kozjo brado 1 — Gamsbart, toraj šopek dol-1 gih dlak divje koze. Stvar so celo ovekovečili v posebni sliki, katero so vsiljevali koroškim hišam. Pravcata kozjebrada-rija.
Zmaga nad koroškimi Slovenci je bila "priborjena" s po-|močjo kozje brade. Ampak ro-