it 84 Mšrnmmi*M*mmm*m*m Idu ja. tivceatf poadeljekSŽte Ajiikega »t 20, L nads/^:.©o Tišma se ne spre|emajo^ \nton Gerbec. — rniSa za rae«e L 7.—> Zrn inozemstvo Mesečno utira nr. Fr* nrr •• . N * jatdj > .tiskarne Edinost L 31.— in celo klo L 60.—. oa uredništva in uprave St. 11-87- Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVIII Posamezne Številke v Trsta In okolici po 20 cent — Oglasi se ra&uujo • širokosti ene kolone (72 mm.) Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice zakvale, poslanice in vabila po L 1.—> oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pi L 2. — Oglasi naročnina ln reklamacije se peflifjsjo izkijačno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiSkega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon oredoifitva ln uprav« 11-67. Žl¥Uif&fl JE TREBA IN NE GROBOV Od skrajnega nacionalističnega kriia pa do; onega bolj umerjenih, zmernih politikov ga menda ni človeka v Italiji, ki ne bi z ozirom na reško vprašanje priznaval dvojno- Prvič, da je že skrajni čas, ■da se teli izmučenemu mestu pomore <3o oddiha in do obnove življenja, da bo moglo vršiti svoje nalogo kot ^važen pristan na Jadranu in posredovalec prometa med svojim zaledjem in veliko pomorsko petje v širni svet. Drugič, priznavajo, da je v ta namen treba dogovara in sporazuma z jugoslovensko državo. Povsem naravno je torej, da toliko v ftaliji, kc/!5kor v Jugoslaviji z napetostjo zasledujejo razprave paritetne komisije v Opatiji, kjer se imajo jugoslovenski in italijanski delegatje sporazumeti o podlagah, ki naj bi se oprl nanje zaželjeni sporazum, Ob sestanku konference so nagla-Šsla vsa uradna int poluradna sporočila, da je na obeh straneh najboljše razpoloženje za sporazum ter' da je pričakovati, da konferenca dovrši svojo nalogo že do velikonočnih praznikov. To pričakovanje se ni izpolnilo. Ne samo da sporazum ni še dosežen, marveč se oglašajo celo glasovi, ki trdijo, da ni še gotovo, ali S.Z bodo nadaljnja pogajanja \r-šila v Opatiji ali pa v kakem drugem mestu. Govorijo- o Firenci in Rimu. Pmti Opatiji navajajo dejstvo, da neposredna bližina -direktno interesiranih krogov neugodno vpliva na potek pogajanj, italijansko časopisje vidi težave le na jugoslovenski strani. Ne odreka sicer Pašičevi vladi volje za sporazum, pravi pa, da je vezana po notranjih dogodkih. Jugoslo-vensko časopisje da je odločno nasprotno načrtu za ustanovitev pristaniškega kon-sorcija, ki bi mu bila priključena tudi Ba-roš in Delta. Ob taki uredbi da bi bil ves promet Jugoslavije podrejen kontroli Italije. Jugoslovenski Usti zahtevajo izpraznitev Baroša in stavljajo — glasom italijanskih listov — še druge zahteve, ki jim italijanska delegacija nikakor ne more pritrditi. Temu vplivu in pritisku od strani javnih glasil v Jugoslaviji — posebno pa slovenskih in hrvatskih — da se tudi Pa-šićeva vlada ne more odtegati. V tem dejstvu in pa v «nespravljivosti» predsednika jugcslovenske delegacije, dra. Otokarja Rybara. vidi italijansko časopisje glavni zadržek, da se pogajanja ne vršijo povoljno. Po izjavah v italijanskem časopisju bi bila torej vsa krivda na jugoslovenski sirani. Da* Pašić ne more prezirati mnenja v javnih glasilih, temu ne moremo oporekati. Saj je Jugoslavija ustavna demokratična država. Istotako resnično pa je, da se tudi italijanska vlada ne more odtegati glasovom v javnih glasilih Italije, ki prinašajo o ju gasi c venski državi in o jugoslavenskih državljanih Italije le preveč gradiva, ki daje jugoslovanskemu javnemu »nnerju poveda za pritisk na Pariće vo vla. do ravne v tisti smeri, ki jo italijanski list! obžalujejo! Italijanska gespeda le preveč pozablfa, da tudi za ono drugo stran velja resnica, da kri — narodna kri — ni voda! Naj navedemo le en drastičen primer. Ne dolgo temu je padla z odlične strani in ob pomembni priliki beseda c* «porcari serbi». Gospoda si more predstavljati, kako laki napadi neizbežno vplivajo na javno razpoloženje na eni in drugi strani. Vsaka taka žaljivka je pclence v zubelj in nikako čudo ni, če plamen dobiva razmaha. Tudi mi obžalujemo vsako žaljivo besedo na oni drugi strani; in to že radi svojega lastnega položaja. V našem življen-skem interesu je, da pride d® prijateljskega razmerja med obema državama in do pomirjena med obema plemenoma. In zadovoljiva rešitev težkega reškega vprašanja bi bila gotovo pomemben korak do tega zaželjeneg-a cilja. Ravno zato obžalujemo vsak žaljiv izbruh tudi na italijanski strani tolika proti jugoslovenski državi kolikor tudi proti jugoslavenskim državljanom Italije. Na korist Jugoslavije, ki je država naših soplemenjakov, in Italije, katere državljani smo mi tu v Julijski Krajini, želimo, da bi se ne pisalo, ne govo-rilo, ne delalo ničesar, kar more kvariti razpoloženje za mir in spravo. Zato trdimo vedno, da bi bilo v interesu Italije, če bi odnehala od dosedanjega sistema napram lastnim državljanom jugoslovenske narodnosti! Ko govorimo o pogubnem vplivanju na italijansko vlado! in italijansko javno mnenje, mislimo posebno tudi na razna vodstva italijanske politike v naših krajih v prejšnjih predvojnih časih. Ti ljudje so se tako zarili v mržnjo proti lastnim sedeže-lanom druge narodnosti, da jim je postala življenski . element. Brez tega narodnega sovraštva si oni enostavno ne morejo misliti nikake svoje politike v teh krajih. Ta politika, sovraštva vpliva tudi sedaj neugod&o na oni strani in je — kakor se pravi — «maslo» za tiste življe v Jugoslaviji, ki si ne morejo predstavljati prijateljskega razmerja med Italijo in Jugoslavijo, Tip takega pomika slepega sovraštva je n. pr. istrski profesor Mrak. Ta mož je trdil nedavno temu v nekem članku, da interes italijanske v nanje politike zahteva zatiranje istrskih Slovanov, posebno pa njih šolstva! A kako je pcdkrepil to svojo trditev? Meni namreč, - da razmere med Italijo in Jugoslavijo niso ugodne zato, ker tam zunaj vedo, da imajo to brate, ki govorijo isti jezik! Na tej resnični predpostavi pa je prišel mož do naravnost goro-stasnega zaključka. Jugosloveiie ▼ Julijski Krajini je treba narodno podušiti in pod*. viti in takoj se razpoe najprijaznejše obzorje nad razmerjem med Italijo in Jugoslavijo! V takem naziranju je drzsen atentat na zdravo pamet in najelementarnejšo logiko: Pomislite le! V Jugoslaviji so v skrbeh radi usode svojih bratov v Julijski Krajini. Čim bi pa Italija te «brate» podušila in podavila, potem pa bi v isti Jugoslaviji postali Italiji najprisrčnejši prijatelji!: Ubij mu otroka, če hočeš, da ti bo oče —-prijatelj! Na grobovih bi hoteli Mrak in tovariši iskati prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo!! Kaj primerno pripominja ^Istarska Riječ»: «Iskali smo v zgodovini narodov, ali nismo našli še nošbenega slučaja, da bi tako grebje, vrženo med dva naroda, moglo pripomoči do boljših in prijateljskih odnošajev med njinsa! Doslej je bilo vedno obratno. Povsod se je tako grobje imenovalo — krivica, ki ni nikoli rodila dobrega sadu». In taki-le Mraki, ki bi hoteli postaviti grobove med italijansko in jugoislovensko pleme, so na delu tudi sedaj, ko se najboljši duhovi na obeh straneh trudijo, da bi se v razmerju med obema državama razvilo življenje — pravo, resnično, plodonosno življenje! Vrednote življenja potrebujeta obe državi, ne pa — grobov!! Italija Mussolini bo govoril o zunanjepolitičnem položaju RIM, 7. Na nocojšnjem ministrskem svetu bo Mussolini j>oda! med drugim poročilo o mednarodnem položaju. Čsstiia paža priacezinje Jolande izbrana med vojnimi sirotami RIM, 7. Častna paža princezinje Jolande za dan njene' poroke sta bila izbrana ired vojnimi sirotami v sirotišču Savoia. Seiplov pozdrav Muss&lioiju lagah. V tem oziru je komisija v popolnem soglasju s tozadevnimi sklepi ministrskega sveta z dne 15. novembra 1922 in onimi velikega fašistovskega sveta z dne 12. decembra izrazila mnenje, da bi se v večinskem sistemu volilna okrožja povečala, tako da bi se lista z največ glasovi smatrala za izvoljeno v celoti in se bi ostali mandati razdelili proporcionalno med ostale liste. Fašistovska vlada, ki se ns more pustiti ovirati na svoji poti za gospodarsko obnovo države od brezplodnih parlamentarnih razprav med posameznimi frakcijami, bi na ta način omogočila vsem RIM, 7. Avstrijski kancelar se je pri za- strankam primerna zastopstva v zbornici, s t it vi Italije prisrčno zahvalil Mussoli- se*>i Pa močno večino in kontinuiteto po- da je dogovor že — podpisan. O vprašanju, ki bo moralo imeti splošen značaj, se bo ponovno razpravljalo.'* Kakor se govori v parlamentarnih krogih, bo preklicana tudi prepustitev nekaterih drugih železnic privatnim dražbam, ker da mora rešitev tega vprašanja imeti splošen značaj. Veliko pozornost je končno vzbudil Farinac-cijev članek, v katerem ta pravi, da bi se morate vse državne železnice prepustiti eni sami privatni družbi i ki bi bila, kakor se zatrjuje, družba cMediterranea in Meridionale^, katera je baje nakupila na borzi akcije usta-navljafočega se sindikata Fiat - Breda - Miani-Silvestri, ki bi dobavljal potrebni železniški material. Akcije te družbe so bile zelo padle, ko se je izvedelo za prepustitev lombardsko-emliifskih železnic lombardsko-eroiUjski družbi, a so po preklicanju tega odloka zopet zrastle. Vsa polemika teh dni — se zatrjuje — je vzrok ravno tekma med tema dvema družbama. — Medtem se doznava, da bo tekom 10. t. m. odpuščenih od železniške službe kakih 2000 uradnic. Pri vsakem železniškem oddelku se bodo razen tega ustanovile posebne komisije za odpuščanje odvečnega osobja. ■fGiornale dltalia* je objavil tudi, sicer z vsemi pridržki, vest o predstojećem odstopu ministra Carnazza. Ta list, ki je v rokah senatorja Bergaminija, je, postal zelo nepriiki-bljen v fašisfcovskih krogih. Tej nepriljubnosti ie mnogo doprinesla ravno polemika o železnicah, kateri je «G:ornate d'Italia* posvetil mnogo prostora. Poleg «Epoke» ga napada danes zelo ostro iudi f&šistovski «L*Impero^, ki mu očita, da išče senzacije: najprej senzacijo s preiskavo o vojnih troških, potem senzacija z umorom žene s strani polkovnika fašisiovske milice in sedaj senzacija z demisijo Caruazze. «Več kot zadosti imamo — pravi fašistovski list — da proglasimo «Gior-nale d'Italia* za svojega sovražnika in da temu primerno z nam postopamo, ta je, da ga ne čitamos da mu ne zaupamo, ga razkrinka-vacno in bojkotiramo, tako da ga pofašistimo aH vržemo.« umi v vlaku Rka - Firence. - Umor od turškega generala Vehib paše, RIM, 7. Vsi se še spominjajo groznega umora nad trgovcem iz Pistoje Tocatnasijem, umora, ki je bil izvršen v noči cd 31. oktobra na 1. novembra knjokega leta v vlaku Rim-Firence-Praga. Kot storilca sta bila aretirana dijaka Nestor Tursi iz Kalabrije in Karel And r. a oni iz Rima. Tega zadnjega je aretiral v vlaku neki častnik v času, ko je metal s krvavimi rokami nekak ovoj. Drugi je bil aretiran pozneje. Skočil je bil z vlaka med vožnjo in se Užko poškodovat Oba aretiranca sta tajila udeležbo pri umoru. Nestor Tursi je izjavil, da so se nahajale v vozu, v katerem se je vozil, šc tri osebe, med temi žrtev in neki gospod,- .ki je govoril francoski. Spali so vsi in zadremal je tudi on, toda nenadoma ga je zbudil krilc. Videl je visokega človeka v temni obleki, z 'išOžeth v roki nad pokojnim trgovcem. Skočil je na noge, toda napadalec je zbežal. Tekel je za njim in ga končno ujel. V borbi ga je napadalec vrgel iz vlaka. Proces je bil odložen, ko se je te dni nenadoma zopet vzbudiip zanimanje zanj. Evo, kaj se ie zgodilo. Tekom poletja je turški general Vehib pasa, ki je stanoval v Albanu v Laciju, vložil tožbo proti svojemu tajniku Kemalu Buni zaradi neke tatvine. Ta pa je te dni iz;avil sodnikom, da je bil izvršen umor v vlaku Rim - Firence po naročilu generala Vehib paše, ki je bil v stalnem; stiku z voditelji islamske zveze. Šlo je za umor bivšega turškega stotnika Huseine Fsnzi Mourija zaradi važnih listin, ki jih je imel pri sebi in ki jih je bil ta ukradel v Moskvi v "škodo sovjetske in po naročilu angleške vlade. Najeta sta bila v ta namen omcn'cna dijaka, ki na sta, bržkone, po pomoti ubila trgovca namesto stotmika, ki ?e bil baje oni Francoz. General Vefcib paša je bil arztiran, toda doslej še vedno taji. Policija je na vsak način našla nekoliko pisem, iz katerih je razvidno, da ie bil Vehib paša v zvezi z Abdul Ha-midom Said begom (katerega ni mogoče izslediti), k je baie pradsednik zveze potlačenih vzhodnih narodov in predsednik odbora za obrambo Egipta. Vmalrf teden v Milanu MILAN, 7. Ministra De Capitanf in Rossi sta sprejela častno predsedništvo vinskega tedna, ki se bo vršil v Milanu v dneh cd 16. do 21. aprila. Razpravljalo se bo v glavnem o prepovedi uživanja alkoholnih pijač, proti davčnim bremenom na vinu, o vinskem gospodarstvu, o načinu znižanja stroškov v vinogradništvu, namiznem grozdju in proizvodnji žlahtnih vin, končno o trgovini vina in njega izvažanju. Udeleženci tega tedna dobijo popust na železnicah. namera_va udeležiti volitev članov za verifi-kacijski odbor, da tako omogoči verifikacijo nekaterih vprašljivih mandatov in na drugi strani, da pripomore k temu, da se obravnavajo zelo številne pritožbe proti izvolitvi nekaterih radikalnih poslancev, ni pa pričakovati, da bi Radič mogoče pozneje s svojo skupino položil prisego. Druge vesti pa zopat trdijo, da bo Radič scdeloval v parlamentu in bo skušal oživotvoriti revizionistični blok, kateremu na čelu naj bi bil Ljuba Davidovič. e V nekaterih političnih krogih pa se šc vedno vzdržuje mišljenje, da naj vlada nastopi proti vsem elementom, ki skušajo rušiti edinstvenost države in ustavo. Treba naUi izhoda iz te nevzdržljive politične situacije. Tako zopet ti krogi prihajajo na edino rešilno misel, sanacijo in konsolidacijo države izvesti potom radikalno-demokratske koaliciie. Včerajšnji ministrski svet. ki je tra;al pozno v neč, je ponovno razpravljal edino o politični situaciji v zvezi s stališčem Stjepana Radića. Porajajo pa se zopet kombinacije o rekonstrukcij vlade. Neka kombinacija govori, da prevzame dr. Laza Marković ministrstvo no-tranijih zadev in da pride dosedanji notranji minister Vujičič popolnoma iz kombinacije. Povodom teh vesti so se mnogokrat tudi omenjali demokrati, češ da bi demokratfc zahtevali v slučaju, sporazuma isto število , portfeijev, kakor so jih poprej imeli. Po poročilih b&tgrajikfli listov iz Zagreba St:«oan R?dič odklanja vsak sporazum s Pa-šićem in Pribičevičem, ^e pa za Davidoviča, s katerim bi lahko-fk!enil tekom 24. ur pre-f^kten sooraziun. Tej iziavi pa pristaši Ljube Davidoviča, ki sedai nenavadno rezervirano nastopajo, ne pripisujejo rikakr varnosti in . so napram Radiću zelo nezaupljivi, ker vedo, kako je Radič nastopal lansko leto. r^flfjJsH o^scslanec pri Radiću KFLGRAD. 7. c-NVvi T t pat» norr>ča. da :e i>r«lanec Velimir Popo-vić. biv«i načplntk kpSbineta ministrskega predsednika odpotoval v Zagreb, da se pogaja z Radićem, Merniki med Jugoslavijo in Madžarsko PELGRAD, 7. Dne 12. t. m. pričnejo postavljati piramide na definitivnih mejah med Jugoslavijo in Madžarsko. Dela bo dovršeno do konca junija. Rusija Kerenski o Rusiji BERLIN, 5. Bivši ruski diktator terenski je imel na poti skozi Berlin pogovor z urednikom lista «Vossische Zeihmg*. Na vprašanje, ali smatra, da bedo ostale vlade priznale sovjetsko vlado, je odgovoril: «Sovjetska vlada je ,de facto' (dejanski) že priznana; ne verjamem, da bo tako kmalu priznana tudi ,de jure* (pravno). Glavne velesile sns ž£ pred časom poudarjale, da Rusija ne bo imela nikake važnosti kot svetovni fakter, dokler bc: ped današnjim režimom ». Na vprašanje, ali bodo ostale trgovske pogodbe brez uspeha v gospodarski politiki Evrcpe, je izjavil Kerenski: «Ne. Smatram, da je vzpostavitev trgovskih odnošajev edina pot, katera se mora ubrati. ■ Izčrpanost ruskega nareda, kateremu sta Jvzrck va>ra in pomanjkanje, je pravi raz-1 log uspeha beljševikov. Zadovoljen sem, da skuša sovjetska vlada s trgovskimi pogodbami ustvariti v Rusiji novo gospodar- izkoriščanja verskega čustvovanja ruskega naroda v osebne namene in za nastup prati sovjetskemu režimu. Skupno ž njim bosta sedela na zatožni klopi tudi metropolit Mibauder m škof Arsenise. Baltiške države in zapadne velesile mislijo pretrgati diplomatične odnosa jo, če bodo imenovani prelati obsojeni na smrt. Macliessen se pogaja v Moskvi PARIZ, 7. Agencija Havas poroča h Rige, da se nahaja general Mackensen v Moskvi, kjar se pogaja za sklenitev vojaškega dogovora med Rusijo in Nemčijo. Žalni obred za umcrjeDim men3. Butkiewiczem VARŠAVA, 7. V cerkvi sv. Križa je bila darovana žalna služba božja za pokojnim mons. Butkievviczem. Prisostvovala je nepregledna množica ljudstva. Po več mestih so se izvršile demonstracije radi muče« nistva mons. Butkiewicza. Cerkveni sinod bc vzel Tichonu dostojanstvo pairijarha i VARŠAVA, 7. Iz Moskve brzojavljajo. Ida se bc vršil proces proti patrijarhu j Tichonu še tekom aprila. Pred procescm ; se bo sestal sinod takozvane žive cerkve ki bo odvzel Tichonu: dostojanstvo patrijarha, kar bo olajšalo potek razprave iii obsodbo. Pomen potovanja Skrszynskega v Italijo VARŠAVA, 7. Razpravljajoč o poročilu zunanjega ministra Skrszynskega o njega nedavnem potovanju v Italijo menijo vsi listi, da bc to potovanje kmalu obrodilo lepe sadove na polju poljskega gospodarstva. Postopno ustalenje poljskih notranjih razmer bo dalo- italijanskemu kapitalu priliko za investicije v važnih panogah poljske industrije, posebno v izkoriščanju premogovnih rudnikov, kjer so največje koncesije že sedaj v rokah italijanskega kapitala. Podrobnosti o obsodbi bivših bolgarskih icinistrov. 1 SOFIJA, 7. Pred nekoliko dnevi so bili, kakor znano, nekateri bivS>i bolgarski ministri, obtoženi, da so zakrivili vstop Bolgarske v vo;no ob strani centralnih, držav, obsojeni na večletne ječe. O zadnji razpravi se dozna-vajo tc-le podrobnosti: Sodna razprava je bila določena za 31. marca ob 10., ker se je računalo, da bodo zaprti ministri pripeljani iz Siivne 30. marca. Ker so ministri prišli še-Ie 31. marca ob 14., so bili pripeljani direktno s posta;e na sodnijc, v dvorano vojnega ka-sacijskega sodišča. Ob 10. uri istega dne sta bila pripeljana na sodni:o generala Zekov in Pešev, ki sta se nahajala v Sofiji na zdravljenju. Ko so prispeli bivši ministri s postaje na sodnijo, so bile tam že zbrane njihove družine. Bivši ministri so bili odpelrar.i v posebno sobo, kjer so se lahko sestali same s svojimi najbliž imi sorodniki. Okoli 3. je bil vstop v dvorano dovoljen tudi občinstvu. V dvorani se je že nahajal državni pravdnik in njegovi pomočniki. Pripeljani so biH obtoženci, ki so sedii nasproti sodnikom in pred občinstvom. Odsoten je bil samo Koznički, ki je moral zaradi bolezni ostati v Slivnem. Z obrazov večiro ministrov se je čitala skrb. sko podiage. V olja je tu, samo je/ bo težko udejstviti. Nemogoče je zasledovati nova > Nekateri so imeli v rokah šopke hijacintov in gospodarsko BoKtiko. če se i«tnč*cnrv n. vijolic. V dvorani sta se nahajala tu Ji dva pustitvi Italije prisrčno zahvalil Mussoli ni ju za prisrčen sprejem. Brzojavi! je, da mu bode ostali dnevi njegovega bivanja v Rimu za vedno v najlepšem- spominu. Mus-sclini je odgovoril v prisrčnem tonu ter izrazil nado, da bodeta dbe državi živeli vedno v prijateljskih ednošajih. Seja fašistevske komisije za volilno re-I ^hranitev večinskega sistema RLM, 7. Včeraj se je v Viminalu sestala komisija visokega fašistovskega sveta za . ^zborskih volitev. Pred začetkom razpravljanja je kom. Bianchi prečital pismo odsotnega Massima Rocca, ki se izraža za večinski sistem proti Fa-rinaccijevim prizadevanjem za uvedbo ene imenskega volilnega okrožja. Komisija se je po dolgem proučavanju izrekla za ohranitev večinskega sistema, ker se po njenem mnenju splošni položaj Italije po nedavnih činih fašizma za konsolidacijo in zboljšanje notranjih razmer ni še tako ustalil, da bi lahko edini zastopnik vsakega ,. - pa hticne smeri. Razbojniški napad na atašeja pri angleške« poslaništvu. RIM, 6. Pred nekoliko dnevi je bil ataše angleškega poslaništva na cesti nedaleč od Palerma napaden od razbojnikov. Razbojniki so ustavili avtomobil, v katerem se je vozil ataše s štirimi damami in so oropali vse popotnike. Vprašanje lonbardsko-emilijskih železnic. -Ostra polemika v časopisju. - Fašist Farinacci proti mm»tru Caraazzi. RIM, 7. Te dni se je vnela v časopisju ostra polemika zaradi kremonskih železnic. Fašistovski poslanec Farinacci je z vso brezobzirnostjo nastopil proti ministru Camazzi, katerega je obtožil, da je prepustil železniške proge, ki vodijo iz Kremone v Mantovo, Tre-viglio in Brescio lombardsko-emili;ski družbi, in sicer — brez znanja ministrskega predsednika Mussolinija in brez znanja železniškega komisarja Torreja. Farinacci je prišel v svojih člankih do sklepa, da je' minister Carnazza imel pri tem svojem činu razen drugih tudi volilnega okrožja lahko predstavljal mi-lsv°t« politične namene. Polemika je vzbudila š! jen je in interese volflcev dotičnegaiv iavnosti siInot pozornost in na borzah — okrožja in ki bi bil prej le izredek kra- 1 Sc večjo pozornost in zmedo je vzbu- - ■ -L i/- _ ««diia brzojavka, ki jo je poslal ministrski pred- jevmh m csebmh teženj. Vendar panl ?ednik F£inaccijur«Dal sem ukaz — £ravii nrc-gcče ostati pri sedanjem volilnem redu, I brzojavka — ustaviti izvršitev dogovora glode ki sloni na strogo proporcionalnih pod-i prepustitve kremonskih železnic vk vkljub temu,1 Jugoslavija Politična situacija. - Deatokratje odklanjajo vsako koalicijo z radikali BELGRAD, 6. Tekom včerajšnjega dneva se je v političnih krogih zelo mnogo govorilo o obnovi demokratsko-radikalne koalicije. Razmotrivale so se vse mogoče kombinacije. V demokratskih vrstah te vesti odločno de-mantirajo, naglašajoč, da je sporazum z radikali sedaj absolutno nemogoč, o kakem sporazumu ne mote biti govora. Splošno je sedaj v Belgradu nastopila velikonočna pavza. Že sedaj pa je opažati veliko zanimanje za sklepe demokratske stranke, ki se imajo storiti na plenarni seji glavnega strankinega odbora oz. na prvem sestanku demokratskih poslancev, ki se kna vršiti dne 12. i. m. in na katerem se med drugim kooatituira predsedstvo parlamentarnega kluba demokratske stranke. JVoti sodelovanju z radikali so v glavnem somišljeniki Ljube Davidoviča, ki sedaj ohranja popolno rezervo, dočim je Svetozar Pribičevič s svojimi ljudmi zelo agilen in se skuša kolikor toliko približati radikalom. Kolikor bolj se približujemo važnemu momentu, ko se sestane narodna skupščina, toliko bolj je dalje živahno vprašanje o stališču Stjepana Radića. V Belgradu vlada veliko zanimanje za to, ali pride Stjepan Radić s svojimi poslanci v Belgrad ali ne. Po neki verziji namerava Stjepan Radič priti v Belgrad k prvim formalnim sejam, ko poslanci" še ne polože prisege kralju in ustavi ter se gospodarsko politiko, če se istočasno ne vzpostavi tudi politična svoboda. Smatram pa, da se e od o današnji voditelji vzdržali na vlasti tudi pc izpremembi sistema*. Na vprašanje, ali smatra za mogoče sodelovanje svoje sociaincdemokratske stran, ke z ljudmi sedanje vlade, je Kerenski odgovoril; «Zakaj ne, če se menja sistem? Toda pogoj za to je politična svoboda. Ko bi nam Lenin dal samo toliko svobode, kolikor smo je imeli pod carističnim režimom, bi se bili pripravljeni vrniti v Rusijo in delati na obnovi naše domovine». Glede vprašanja starih ruskih dolgov je izjavil Kerenski: «Če so moje informacije točne, je Rusija pripravljena priznati Ze-dmjenim državam vojne dolgove- To bi lahko postal prvi korak tudi za priznanje ostalih dolgov. Treba je vzeti v obzir tudi ruske razmere. Rusiji sta potrebna oddih in kredit v inozemstvu, da se more dvigniti«. Na vprašanje končno, ali je mogoče, da Rusija vojaški pomaga Nemčiji, je Kerenski odgovoril: «Država, ki, kakor današnja Rusija, ne razpolaga z dovoljnim! prevoznimi sredstvi, ne z industrijo, ne, s tehnično organizacijo, ni v stanu imeti vojsko, sposobno za ofenzivo1, posebno še ne izven svojih meja. Če so Nemci, ki v to verujejo, je to samo posledica onega psihološkega razpoloženja, da se rado verjame, kar sc želi Ruska vojska je sedaj v prvi vrsti credarstvena moč»; lahko bi vojaški delovala v notranjosti, toda na tujem ozemlju je brez mcči». Ruski zastopniki na mednarodni železniški konferenci PARIZ, 7, Prispela sta dva zastopnika sovjetskega kemisariata za železnice, ki se bosta udeleževala sej mednarodne železniške konference. Ta konferenca bo razpravljala o načinu zboljšanja v obratovanju železnic in mednarodnih železniških zvezah v Evropi in Aziji. BaltiSke države in zapadne velesile bodo pretrgale diplomatične odnošafe z Rusijo, če bo sovjetska vlada obsodila patrijarha Tichona na smrt LONDON, 7. <-Times> objavlja poročilo iz Rige o procesu proti patrijarhu Tichonu, ki ga sovjetska vlada obdolžuje tajnih zvez z inozemskimi organizacijami in fotografa. Ob 15.25 ;e vstopalo v dvorano 5 kronskih in 10, ljudskih sodnikov. V prvih klopeh so sedeli sodniki: preds. Vas. Marinov in član dr. Karakulakov in B. Boženski. V drugi vrsti klopi so sedeli ljudski sodniki. V grobni tišini je začet1 predsednik čitati obsodbo, ki so je obtoženci in občinstvo peslušali stoje. Obsodba se glasi: Po čl. 64. kazenskega zakonika se obsojajo vsi obtoženci za vedno na zgubc državljanskih in političnih pravic. Dr. Vasi; Radoslavov se obsoja na dosmrtno ječo, Hr. G. Popov na 10 let, general Kliment Bojadži-jev na 5 let zapora, Peter Pešev, dr. Diniitrra 'Tončev, Hr. Iv. Popov na dosmrtno ječo, generala Nikola Žekov in Veličko Koznički na 10 let, general Najdeno v na 15 let zapora, dr. Penju Dinčev, Dclsi Petkov, Nikola Apostolov na dosmrtno ječo. Po čl. 62. kaz. zakonika začasno obsojenim Hr. G. Popovemu, gen. KVim. Bojadžijevu, £cn. Nik. Zekovu in VeL Kazničkemu s? odbije od nrihove kazni preiskovalni zapor Tako bodo tisti, ki so obsojeni na 10 ali 15 let zapora, odsedeli svo:o kazen novembra 1929. oziroma 1934., ker so bili zaprti novembra 1919. Proti tej obsodbi se ne more vlo* žiti utok. Poznei? bo obsodba še enkrat prc* čitana z utemeljitvami. N.-» podlagi čl. 5 zakona za obsojene krive« narodne katastrofe, morajo obsojenci oziroma njihovi dediči solidarno izplačati škodo ki jo >e država pretrpela zaradi njihovega protizakonitega dela. Po prečitani obsodbi so bili obsojenci od-pel'ani v zapor, Žekov in PeŠev oa v bolnišnico. __ Francija 20letoo dekle demonstrira proti Poincarcju PARIZ. 7. Ko se je davi peljal ministrski predisednik na neko slavnost v trdnjavo Douaumont, ga je na poti 20letna tajnica oddelka za oblačila splošne delavske zveze pričela zmerjati s skrajno žaljivimi psovkami. Množica je izrazila svoje ogorčenje nad tem incidentom. Dekle je bilo aretirano, a so jo na lastno Poincarejevo željo takoj izpustili pa svobodo. Meicslska ustava izdelana PARIZ, 7. Plenarna komisija poslaniške konference za ustavo MemeJa je izvršila svojo nalcgo. Imenovan je bil odsek šesti! članov, kjer so zastopani Litovci in zavez, niki in ki bo uredil besedilo te ustave ter predložil na to načrt o! e nami komi* siji v odobrenje. ♦EDINOST* V Trstu, dne 9. aprila 1923 Franciji zahteva garancije namesto kapi- lavno zgradbe, kot pa da ki potili tulacii v Turčin svonb stremlient- toladj v Turčiji PARIZ, 7. Zatrjuje se, da je dobil fran^ coski poslanik v Berlinu Laureni nalog, da se poda v Carigrad na privatna pogajanja za garancije, ki jih Francija zahteva za svoje interese v Turčiji in ki so potrebne spričo predstojeće odprave kapitulacij. Na lausannski konferenci bosta zastopala Francijo le dva izvedenca- Po sklenjenem sporazumu bi potem prišel podpisati pogodbo poseben vladin pooblaščence. Francoski minister za trgovino pri otvoritvi milanskega vzorčnega velesejma PARIZ, 7. V smislu sklepa sinoćnjega ministrskega sveta bo prisostvoval trgovski minister Dicr otvoritvi mednarodnega velesejma vzorcev v Milanu, Nova zasedba PARIZ, 7. Časopisi poročajo iz Mainza, da so- Francozi zasedli postaje, v Saynu. Za ustanovitev vseameriškega sodnega dvora — Težave v vprašanju za razorožitev PARIZ, 7. «Temps» poroča iz Santiago v Cile, da so zastopniki republike Kostarike predložili vseameriškemu kongresu načrt za ustanovitev enotnega vseameri-škega sodnega dvora. Sodniki bi bili izbrani iz najvišjih sodnih dvorov ameriških držav in se bi menjali vsakih deset let. Zastopniki Cileja so predložili poročilo za razorožitev, ki je glavni predmet kongresa. Pri tem so pa prišla posebno med južnoameriškimi republikami na dan tako velika nasprotovanja, da bo menda to vprašanje- sploh črtane iz dnevnega reda. Anglija Kcnicrcnca v Lanranne se sestane 20. aprila — Spravljiv turški odgovor LONDON, 7. Vsled muslimanskih praznikov se bo konferenca v Lausanne otvorila šele okoli 20. aprila. Jutri bo izročen zavezniškim visokim komisarjem v Carigradu odgovor turške vlade, ki sprejema z malimi izjemami predloge zavezniških izvedencev za sklenitev miru. Resna stavka poljedelcev v Angliji LONDON, 7. Stavka poljedelcev grofije Norolk se je razširila tudi na pokrajino Suffctk. Vse poljedelstvo je resno ogroženo, ko niso- bila cbdelana zalo obširna zemljišča že izza pretekle zime. Še o ssgleško-Irancoskiii pogovorih za skupen nastop proti Nemčiji BERLIN, 7. Vsled dclgih razprav v angleških listih o Loucheurjevi misiji v Londonu piše «VoTwarts», da bi bila Nemčija srečna, ko bi se Francija odpovedala izolirani akciji v ruhrski kotlini, vendar pa svari zaveznike, da naj ne ponovijo Ž2< tolikokrat napravljenega greha, ko so sprejemali sklepe za nastop proti Nemčiji brez njenega sodelovanja. Rešitev iz sedanje krize se da doseči le na pogajanjih, kjer mora biti zastopana Nemčija kot enaka rr-a' enakimi. Šele tedaj bodo lahko zavezniki točno določili svoto, ki jo bo Nemčija zmrgia spričo svojega gospodarskega položaja. __ Poizkusne zračne vožnje Mnnchen - Dunaj DUNAJ, 7. Včeraj so se pripeljali z aeroplanom iz Miinchena ministrski predsednik, finančni in trgovski minister. V kratkem bo otvo-rjena zrakoplovna zveza Marseilie - Ženeva - Miinchen - Dunaj - Bukarešta - Carigrad. __ svojih) stremljenj. Seveda je već kot razumeva©, 4a je veerdansfce ustave niti za lam; Bapovcauj« se to rožljanje z amputacijo golo streljanje v tudi s povdaarkom skorajšnja izvedba osla. 7Rilr Iratlt vam*a *** o 4a S^ » zrak, kajti resno se s to idejo ne more pečati noben pameten človek, najmanj pa politik, ki se zaveda svoje odgovornosti pred narodom in zgodovino. V srbskem tisku je nastopila proti tej blaznosti v prvi vrsti in z vsem povdarkom Davidovičeva «Demokratija», ki je osrednje glasilo demokratske stranke in osebno glasilo njenega predsednika Ljube Davidovića. V tozadevnem članku, ki jej inspiriran oči. vidno od. Davidovića samega, pravi «De-mokratija» popolnoma pravilno, da bi bilo treba pred amputacijo poizkusiti z avto-nomistično ali federalistično ureditvijo države, v skrajnem slučaju celo z zvezno državo. Tudi v Protićevem «Radikalu» sc je prejšnji narodni poslanec prof. dr. M. Ivanić zelo ostro izrazil proti amputaciji rekoč, da bi bilo mnogo bolj potrebno amputirati nekaj šovinistov od radikalne stranke, kot pa Slovence in Hrvate cd države. Oficielno radikali v vsej stvari . doslej še previdno molče, toda nekateri politiki vedo povedati, da se bavijo radikali z idejo amputacije na poseben, samosvoj način, ki bi jih izvlekel iz sedanje neprijetne situacije tako, da bi ostala koza cela, volk pa sit. Baje tudi oni resno nameravajo amputirati zgoraj navedena ozemlja in sicer na* ta način, da bi dali Slovencem avtonomijo, istetako severno-zapadnim hrvaškim župani jam (oba teritorija bi pa ostala seveda Še nadalje v državnem okviru), dočim bi izvedli na ostalem ozemlju vidovdansko ustavo. Pa vse to so le kombinacije, kajti dotlej, da bi prišla vsa ta vprašanja resno na dnevni red, se mora izjaloviti še mnogo, mnogo drugih poizkusov sprave. Že zgoraj sem omenil, da je Radić-Korošcev-Spabov revizijonistični blok resno pripravljen za pomirjenje in iti v tem pogledu do najda-lekosežnejših mej popustljivosti. Edini, ki še vedno- molči, je — Pašić. Javna tajnost A ~ Sin/Cnin. om Ic5rii nrirln r^ nih političnih osebnosti* od Radića do razvoj in na rešitev te krize, je lasno, da Nemcev in makedonskih džemijetovcev, stoje vsi gospodarski m kulturni problemi teda rezultata ni doslej še nobenega. Ra- daleč v ozadju. P- SL popusti danske kričijo aa ves glas, da na od smernic in idej vidov* niti za las; napoveduje se ve v vseh podrobnosti}! ffinbljansko po krajinsko namestništva so de facto že ukinili), toda m izključeno, da so vse to le bojni manevri, kajti iz dobro poučene strani se pripoveduje, da se nagiblje na stran sporazuma že sam Ljuba Jovanović, za starinu Pašićem najveljavnejši radikalski voditelj, ki faktično tudi že vodi vse glavne strankine in vladne pošle namesto oslabelega Pašića. Tudi z dvorom razpravlja v imenu radikalcev že v prvi vrsti Ljuba Jovanović. Tako se plete in gnete pri nas dalje, kaj se pa iz vsega tega skuha, seveda ne more prerokovati nihče. Tudi ni nobenega upanja še, da bi se mogla situacija razjasniti že pred' sestankom parlamenta, kar se izvrši v pondeljek teden, kajti sedaj pridejo pravoslavni velikonočni prazniki in tedaj bo vsa politika mirovala-. Tik pred sestankom parlamenta imata svoja zborovanja tudi radikalski in demokratski poslanski klub. Ni izključeno, da padejo že na teh zborovanjih važne odločitve, kajti v demokratskem klubu se bo najbrže razjasnilo razmerje med Pribičevićevo in Da-vidovićevo frakcijo,, kakor tudi vprašanje sodelovanja z radikali, v radikalskem klubu bodo morali pa razmotrivati vprašanje skupščinskega predsedstva in si poiskati zaveznikov. Ni namreč izključeno, da se udeleži že prve parlamentarne seje revizijonistični blok s kakimi 80-90 p-cslanci, na kar morajo bRi radikale* vsekakor pripravljeni, da ne doživijo presenečenj. Precej upanja je torej, da se že na tej prvi seji pokažejo konture bodoče vlade in tedaj bomo tudi videli, ali pride do sprave ali' oa se bo notranji boj nadaljeval. Tega zadnjega si ne more želeti noben iskren Jurfosloven, ker zna imeti tak boj tako za Slovence in Hrvate, kakor tudi za Srbe najusodnejše posledice. V teh usodepolnih tednih, ko je glede na se veano« moiCT, je — rasic. javna mposi v itru u^uc^««« , je, da švigajo radikalski emisarji pridno kritično notranjepolitično situacijo *on-in brez prestanka okrog prav vseh vodil- centrirana prav vsa pozornost samo na centrirana prav vsa pozornost samo na . . . 1_i__• _ *____Jn. ljudstvo bi imelo danes miljone rešene, če bi naš dnevnik "ne bil odvisen od Jadranske barke in če bi bil v pravem času nastopal v prilog zadrug in proti Jadranski banki. Odločilnim gospodom okoli političnega društva se pa naravnost očita, da so se zavzemali za interese banke in da so nastopali proti interesom naroda. Take podlosti so zmožni le ljudje, ki merijo brač po sebi. Ugotavljamo s svoje strani, DNEVNE VESTI Jadranska banka in mi. V zadnjem času se Opozarjajo se vsi prizadeti, da bodo je zopet začelo izrabljati vprašanje zamenjave tisti, ki se ne javijo, kaznovani po zakonu, zadružnega denarja v svrho neupravičenih in : Naborni obvezanci naj prinesejo k na- nesramnih očitanj in podtikanj na naslov na- bom vse SVoje listine (potne* liste, domov- šega političnega vodstva in našega lista. Od n objavlja spomenico, katero so poslali Rečani angleški in ameriški vladi z ozirom na italijansko-juga-slovenska pogajanja. «Upamo — pravi spomenica — da zasledujete z veliko pozornostjo pogajanja med jugoslovenskimi in italijanskimi odposlanci — v skladu z rapalisko pogodbo in svetomargeritskim dogovoreni — v svrho končne politične in gospodarske ureditve svobodne države Reke, posredovalke središča za svobodno Širjenje trgovine vseh narodov v reško zaledje, i. j. v Jugoslavijo, Madžarsko, Romunsko in posebej še v Avstri o, na Bolgarsko, Čehoslovaško in Poljsko. Morda ć,e Vaši priložnosti ušla važnost predlogov italijanskih odposlancev na omenjeni konferenci glede reškiga lučnega trusta: italijansko-jugoslovensko-rešk'jga konsorcija. Glavna točka za ureditev tega lučnega trusta se glasi lako-Ie: Italijanske, jutioslovensk^ in reške trgovske ladja in državljani moraio imeti v vseh vprašan ih iste pravice. Glede drugih narodov ni niti ene besedice. Jasno je — ne spuščamo se niti na,:manj v raziskovanje podrobnosti — da je smisel tega članka edino-le ta, da mora imeti Italija nadzorstvo in monopol celokupnega izvoza, uvoza in jz-seljeništva, pustivši ob strani vse druge narode in odvzevši jim vse njihove težko pridobljene trgovske koristi in vezi, katere so imeli pred vojno. Spričo tega drsiva je zelo nujno zahtevati od vseh vlad, da vzarrie o v zaščito interese svo'ih podanikov in da po-skrbe, da se ta jugcslcver.sko-ilalijansko-re-ški lučni trust uredi tako, da bo imel to podlago: svobodna trgovina v svobodni luk i in prosto gibanje za vse naroden. Svarilo izseljencem, Tukajšnja policijska oblast je zvedela, da na južnem kolodvoru mrgoli raznih tolmačev, ki niso za to pooblaščeni. Ti možje izkoriščajo na vse mogoče načine potnike, posebno pa izseljence, ki jim pridejo v pest. Policija je zato v zadnjem času cdtegnila vsem tolmačem ne pestavi noben davek v notranjosti drža- tozadevna pooblastila. ITI . J _ __- IL1 JrtlrtAiln ■micano 4arifo 73 Hn^'i^Tii-. V svoje naravne — ~ .i ---———- ^^.».»v nego sedaj stoii. Sicer je zadeva se v ie*u, nem ozem]^ se m0rej6 pravice, ki jih nismo zgubili še upanfa, da bo denar v ena ar daje mednarodno pravo, zasnovati na le primerno zamen'an in upamo, da ne pre- zemIjepisni enoti in postanejo s tem subjekti kasno, da se prepreči končni polom prizadeiin mednarodnega prava. Kjer pa živijo manjStine zadrug . Zato ne maramo stvari komprotmu- raztrešeno, se morata katastriranje in ose--ati in se hočemo vzdržati kvarmh bna organizacija isto tako povzdigniti do in polemik. Pride čas, ko bomo tah-ko vse enote, priznane od mednarodnega prava. Po-oovedali, in tedaj se bo znalo, kie je biio po- trebno je, da se man^inam, ki so tako poleno delo in kje laž, spletkarjenje in mzno ^^ p^ne osebe, prisodi položaj stranke banko, najmanj pa radi onih 16 miljonov, za katere smo izvedeli še le. ko je bila stvar gotova. Ce bi šlo za to, ali dobi onih 16 miljonov (od katerih pa je Jadranski banki namenjenih 13. a ostali trije miloni Ljubljanski kreditni banki, katera se priporoča v mseratu Zaščita manjšin. .Baron Allonz Heyking, nrav onega lista, ki prinaša napad na nasj- zastopnik baltiških manjši,ti je izročil manj-i Jadranska banka ali pa naše zadruge, bi mi š^kemu odsekir narodnih lig v Baselu spo-j zastavili vse svoje sile za to, da se odlcci menico, ki ne našteva le pritožb narodnih stvar v prilog našim zadrugam. Toda, in to j manjšin Estonske in Latiške, marveč razvija 1. ------1—nrav dnbrci ni ves manjšinski problem. Spomenica opozarja na pomanjkljivosti v postopanju s pniozoaiui manjšin v Društvu Narodov, Nato izvaja: Narodne manjšine ž&lijo, da se postopa ž njimi s tisto nepristranosijo, ki je v civiliziranih državah po pravdnem redu zajamčena tudi zadnjemu državljanu. Ne priznavajo, da je moč večine nad pravico. Resnična zaščita je nujno potrebna. Uvelfavljati se mora več od' kritosrčnoti in lojalnosti pri izvajanju že pri-poznanih načel. Dosedaj je- Društvo Narodov sicer z velikimi besedami sprejelo dolžnosti za ščite manjšin, nedostaje pa vseh jamstev za izvedbo te naloge. Že površen pogled na strašne upremenbe, ki so se izvršile m premoženju, kuHarnth napravah m značaju oze-mežj manjšin, kaže vsakomur pravično mislečemu, da se doslej niti govoriti ne more o kaki izdatni zaščiti manjšin po Društvu Narodov, marveč so te manjšine izročene na milost in nemilost. Kjer man'šme živijo zia kompakt Sivdi v -r-o- , t" - vedo gospodje obrekovalci prav dobro — ni šlo pri pogajanjih med jugoslovensko m italijansko vlado za to, temveč le, da se ze prej sklenjeni dogovor med banko m italijansko vlado sprejme v St. Margentsko pogodbo, dočim je bilo vprašanje zamenjave zadružnega denarja iz onin pogajanj izrecno izključero vsled odpora italijanske vlade, Tržaški voditelji tn nas list so se za zamenjavo zadružnega denarja zavzemali že od začetka na vseh merodajmh mestih in končno je bila ta zadeva zaupana zadružnima zvezama in našim poslancem. In njim je bil naš list vedno na razpoteganje m se je ravnal strogo po njihovih navodilih. Pri letn nam je bila merodajna vedno le korist našega ljudstva in smo se tudi zatajevali, kadar je bilo potrebno. In če bi se tist, gospod,e. ki se sedaj zaletavajo v nas ne dali voditi od strankarske strasti, osebnih, ambicij m zlobe, bi stvar stala boljše, ,\eniagoštvo. jk1*-" a*.amim lucuiidruaniai Mnu^tciu v naagu, Važno 2» čehoslovaške državljane. Tu- ker le sodišče, ki ga ne vežejo nobeni poli-kaišnH čehoslovaški generakii vojaški na-- ^ P°Ar.ebno bori za čehoslovaške državljane, ki prebivajo na ozemlju področja kr. prelektur v Puli, Trsta, Vidmu. Tndenta, Veroiu, Vi-cenzi, Bellunu, Padovi, Bknctfcah, Trevisn, Roviga, Zadru in v reški državi, se bodo »•!• t .1__n M* O A a.tvrilii 1923 ' na r" ~ "" C1HUU1 pwuM»| J" pred stalnim mednarodnim sodiščem v Haagu, _ ----- —-1 v r • siranost. Le s pravičnim postopanjem upam manjšinam se morejo takozvane narodne države, lcl vsebujejo take mj—jiine, izogniti ae-varncati, ne 5, t. m. ob- 20.30 je imelo pevsko društvo «Adrija» svoj redni občni zbor v prostorih Obrtniškega društva v Barkovljah. Ta občni zbor je bil pravilno prijavljen oblastvom. Kake tri četrt ure pred začetkom občnega zbora je prišel barkovljanski orožniški brigadir k gostilničarju Obrtnijskega društva ter mu izjavil, da je prepovedano peti ta večer. Ko je bil občni zbor v polnem teku, je prišlo v predsobo pet fašistov, ki so se informirali, kaj se tu dogaja, in ko so prejeli zaželjeno informacijo, mirno odšli. Po končanem dnevnem redu so se zborovalci odstranili; eden teh, J. P. je bil na poti domov napaden od gruče kakih deset ljudi, med katerimi je spoznal barkovljanskega fašista Zajičeka (rodom Ceha, ki je moral optirati). Skušal se je braniti, a ko je uvidel, da so napadalci v premoči, je izrazil svoje mnenje o takem napadu desetih proti enemu ter začel bežati nazaj proti Obrtnijskemu društvu. Napadalci bo tekli za njim ter ga dohiteli pri vratfh gostilne, kjer ga je omenjeni ZajiČek udaril z ročem revolverja po čelu s tako 6ilo, da ga je oblila kri. Napadalci so se nato zgubili v noč. Še krvaveč je bil napadeni J. P. poklican na orožni-ško postajo, kier ga je orožniški brigadir v prisotnosti načelnika barkovKaneskega fašja, g. Mina, izprašal o dogodku ter ga konečno odslovil z besedami, češ, za danes je dobil dovolj, drugič bo dobil več, če se ne poboljša. Isti večer je bil napaden tudi drugi član pevskega društva «Adrije», ko se je vračal z občnega zbora domov. To so suha dejstva, ki so znana po vseh Barkovljah, ker so nam jih v isti obliki potrdili od različnih strani. Ce je oblastvom kaj na mnenju ljudstva, ni treba naših nasvetov ali zahtev; vedo sama, kaj imajo storiti. Obračamo pa se tudi s prošnjo na vodstvo faiistovske stranke v Trsrtu, naj bi nekoliko pregledalo vrste članov barkovljanskega fašja. Čeravno bi se lahko sklicevali s ponosom na naše poštene Barkovljane in povedali njihovo pitanje o nekaterih članih barkovljanskega, jaš?a, hočemo povedati rve dogodek, katerega bo lahko potrdil tržaškemu fašistovske-mu vodstvu odličen Italijan, urednik lista •OsMTvatore Tricstino«, g. Giacomelli. Neradi se pri t«s sklicujemo na lepo, vitežko obnašanje naših Barkovljanov v času vojne, toda ne gre drugače. Omenjeni g. Giacomelli, Trentinec, js imel mir pred avstrijskimi oblast vi, ne pa tako njegov sin Roncatti in mati tega fanta, j{a. Roncatti, ki sta oba iz stare -kraljevine. Mater in sina so naši Barkovljani — Slovenci skozi vso vojno skrivali, da ne bosta internirana in, kar je mogoče še več, sebi in svojim otrokom so pri ustih pri trgali zelo. zelo ničla živil* da so iih dali skrivajoči Opozarjajo s*e izseljenci, da ne padejo v mreže tem pijavkam. Konjske dirke v Trstu. Tržaško udruženje za konjske dirke naznanja, da se bodo vršile pomladanske dirke v sledečih dnevih: 6, 10, 13, 16, 20, 21, 24, 27, 31 ma a ter 3, 6 in 10, junija. Vpisi konjev za dirke do 21. maja se zaključijo 28. t. m,, za ostale dirke pa 12, maja t, 1. ob 19. uri. Nagrade znašajo celokupno 393.000 lir, nadalje prevozne odškodnine ter 36 kola;n, Druitvene vesti Dramatični odsek pcv. društva «Zastava« iz Loajerja javlja, da njegova, za danes določena prireditev odpade, z ozirom na to, da se ta dan vrši že v naprej javljena prireditev sv.-ivanske podružnice «Sol. društva:*. Prireditev se prenese na prihod rio nedeljo 15, t. ra. Učiteljsko društvo za Trst in okolico ima svojo odborovo sejo v sredo, 11. t, m. ob 4-30 popoldne v navadnih prostorih. — Tajn. Občni zbor Trž. kol. društva «Balkan», ki se je vršil v nedeljo, 25, t. m. je pokazal veliko zanimanje tržaške mladine za društvo, ki je skozi leta in leta vodilo športno delovanje y Trstu in v precejšnji meri ti*ii na ideželi- Ob 10. in pol zjutraj je otvoril društveni predsednik zborovanje. Omenil je v kratkem govoru tež-koče, ki so na vseh koncih in krajih ovirale normalno poslovanje društva. Upa, da bo mladina, zbrana na občnem zboru, izvolila odbor, ki bo znal v bodoče voditi športno delovanje med našo mladino. Tajnik prečita nato skrbno sestavljeno poročilo, ki je obravnavalo športno delo, izvršeno cd prejšnjega odbora. Pri vprašanju izpremembe pravil sc je sklenilo preobraziti društvo u «kolesarskega^ v splošno <športno» društvo, ki se bo imenovalo Športno društvo «Adria , Izvolil se je nato odbor, ki je sestavljen takole: Preds. Podbršček Anton, podpreds. Goni-bač F., tajnik Žerjal M., blagajnik Kralj Josip, tČIani so se nato razšli s trdno zavestjo, da hočejo dovesti športno delovanje med našo mladino na isto stopnjo, katero so dosegli žc drugi pred nami. — ač. Športno društvo «Adria». (Kolesarski odsek). Kdor se misli udeležiti vaj za bližnjo sezono, naj se oglasi pri društvenem predsedniku g. Podbrščeku. (Nogometni odsek). Otvorilo sc je vpisovanje v nogometni odsek. Člane vpisuje g. Žeral oz g. Podbršček. M. D. P. - Opčine, Danes ob 11. predpoldne odborova seja z važnim dnevnim redom. Nihče naj ne manjka. — Preusednik. «Charleyeva tetka» pn Sv. Jakoba. Dramatični odsek MDP - Sv. Jakob priredi v nedeljo, 29. t. m. veseloigro v treh dejanjih «Charlejevo tetko». Igra je vzbudila povsod, kjer je bila uprizorjena, cele salve smeha. Obeta se nam torej urica neprisiljenega užitka in zabave. Kdor se hoče prav pošteno nasmejati,'naj si določi 29. t. m. kot cilj dvorano DKD pri Sv.'Jakobu. — Da bo igra popolnoma uspela v vseh ozirih, nam jamči do-bropoznani in izučeni dram. odsek MDP - Sv. Jakob. Podružnic« "šolskega društvm» pri St. Ivana priredi danes v svetoivanskem Narodnem domu «pir ho v dan» za gojene® otroškega vrtca z zelo bogatim in zanimivim sporedom. — Začetek točno ob 4. tiri pop. Vabimo vse stariše in prijatelje naše mladine, da se predstave udfeležifot Po predstavi bodo otroci obdarovani s prrbi, Domarancami in pinčkami. V Tista, dne S. m m. Tržaško podporno in bralno društvo ena- kove I javno okrajnim bolniškim blagajnam, »vabi na 43. redni «bčni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne 15. aprila 1923, ob 10. uri pred-poldne v dru*tve?*jh prostorih v ulici Torre bianca št. 39, I. nadfeir. — Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Tajnikovo poročilo. 3, Blagajnikovo poročilo. 4. Izjava pregledo-valnega odbora. 5. Volitev vodstva in odbora. 6. Slučajnosti. — Slučajni predlogi motajo bkti naznanjeni društvenemu vodstvu vsaj 3 dni pred občnim zborom. M. D. P. - Sv. Jakcb. Jutri ob 20.30 reden sestanek s predavanjem. — Predsedn. «Koio». Danes pevska vaja ob 10. uri za moški zbor. Prosim, da pridejo vsi. «Be5avsko podporno dimtvo» (Bolniška blagajna), ulica Romagna št. 26, II., bo io:c;o svoj redni letni občni zbor v nedeljo, 22. t. m. cb 91 •> v svojih društvenih prostorih. Dnevni red: poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in računskih preglecfco-valcev, volitve novega cdboTa, razno. —-V zmisht § 23. društvenih pravil se morajo predlogi, namenjeni občnemu zboru, vsaj esem dni pred občnim zborom predložiti društvenemu odbcru.i — V nedeljo, 15. t. m., tečno ob 10 odborova seja. Ker je ta seja zadnja pred občnim zborom, je navzočnost \seh odbornikov in namestnikov nujno potrebna. — Za odbor: predsednik. Občni zbor šentjakobske podružnice »Šc'skega draštva». Danes ob 10. uri bo r Gvcrari Delavskega kensumnega- društva pri Sv. Jakobu občni zbor Šentja- ležitvi pri napadu na menjalnico Bolaffio. Trdi, da ni videl Šoferja Pecchiarfa mkoti pred napadom in zagotavlja, da se je poslednjega udeležil brez lastne volje, ne zavedajoč se, kaj počenja. Pravi končno,1* da je pri prvem strelu spustil revolver na tla in zbežal ter ves zbegan blodil po ulicah do dneva aretacije. Predsednik opozori tudi njega, da se njegove sedanje izjave ne ujemajo s prvotnimi. Poudarjal je, da je obtoženec v preiskovalnem zaporu trdil, da se je tudi obtoženec Gherdol udeležil napada ter da ga je ta hujskal. Tedaj je priznal, da je poznal šoferja Pecchiarja že pred napadom na menjalnico Bolaffio; Predsednik je nato prečital zapisnik sestavljen z obtožencem v preiskovalnem zaporu. Opozoril je porotnike, da tedanje izjave v številnih slučajih ne soglašajo s sedanjimi. Ob 19- j-e predsednik prekinil obravnavo ter jo odgodi! do prihodnjega pondeljka. kobske podružnice Vesti z GoriSkega GEasbeso-dramatžčaa turneja. Glasb.-dr a m. .večer, ki se je imel vršiti dne 10. t. xa. v Kanalu odpade vsled nepričakovanih ovir. Pač pa se vrše vse druge prireditve, kakor je J>i!o javljeno v četrtkovi '^£dinosti». Prireditev v Tolminu začne ob 20. uri in pol in ne, kakor je bilo javljeno, ob 16. uri. V Gorici se bo vršila prireditev v sredo, 11. t. m. Začetek ločno ob 8.30 zvečer. Program estane isti. — Računamo, da se bodo tega umetniškega večera posebno Go-ričani udeležili v čim večjem številu. Vladimir Kcršič. Sredi dela je odšel nepričakovano k počitku katerega že dolgo ni poznal več. Krepak in zdrav je smeje kljuboval bolezni dolge mesece, pripravljal se v krogu družmice na trenutek, davno zaželjeni, ko se preseli v lastni dom. Toda ni ga dočakal več. Odšel jc v ozki črni, toda tihi dom na Goriškem polju v jasnem velikonočnem solncu ko fe še v zraku visel odmev zvonov vstajenja. Bil je v najlepši dobi, potu volje do dela, v polnem razvoju svojih zmožnosti. Eden izmed maloštevilnih mož, ki nesebično in vstrajno kot mravlje delajo, tihi in skromni, da se njih ime nikdar ne glasi javno med imeni voditeljev, zato pa toliko bolj v srcih onih, kateri so deležni bogastva njihovega znanja in njihovega srca. Izšolal se je v Kopru in pozneje neprestano izpopolnjeval svoje znan;e; zlasti je dovršil tečaj za telovadbo. Pred vojno je služboval v Šolskem Domu. Poučeval je vse stroke; zlasti se je posvetil obrtnemu šolstvu, učil petje, godbo, sviranfe, telovadbo, sam dober slikar in izboren telovadec, vzgojen v družbi z Viljemom Kukcem in drugimi znanimi sokolskim! delavci. Prirejal je s svojimi učenci lepe nastope, dramatske, pevekc in telovadne. Ni si privoščil ure počitka; vedno pri delu, najsibo pri rednem šolskem pouku, ali pri posebnih tečajih in urah, je pustil skoro popolnoma družbo, ki ga raditega ni poznala, kakor bi ga morala. Vojna je prekinila njegovo delovanje. Toda kakerhitro fe bil prost, se je vriiil v Gorico, kamor ga re klicala dolžnost in srce. Bil je skoro edini učitelj v mestu. Šol v Gorici malone ni bilo več, ne gimnazije, ne učiteljišč, niti drugih. Učitelji so odšli deca je bila vsled tolikolel-nega begunstva vsa zanemarjena. Tu se je pokazala zlata duša Koršičeva in . . njegova jeklena eneržija. Padel je z ck??a. Včeraj popoldne so Trcba j€ biIo vse obnavljati in ker ni bilo jsrinesii na .reši-no pesiojo 8-letnega Karla j nikogar, je začel sam. Zbral je nad sto mladih Vzscuiii, stanujočega v ulici Piccola For- j dijakov s par razredi srednje šele, in jih za-naze 5. Zdravnik mu je cbvezal močno kr-foel sam pripravljati za učiteljsko maturo, pe-vavečo rano rta glavi ter mu izlečil razne šel si ie skromno sobo, kjer je oz. deloma tudi šolskega društva. — Fcpo-klne ob 4. uri bo v isti dvorani prireditev na korist goriomanjene podružnice. — Nastcpali bodo gojenci otroškega vr*ca z rajnimi prizori, pevskimi točkami itd. Med posameznimi točkami svira iz prijaznosti na klavir g, Alma Kete. — Po končanem sporedu nastopata 2 ruska potujoča umetnika z raznimi pevskimi točkami. Pričakuje se, da bo dvorana tolike zjutraj kakor popoldne do zadnjega Kotička zasedena. Tečaji za ročna dela. Žensko dobrodelno udruženje v Trstu ima sedaj tri tečaje za ročna dela Ln sicer: pri Sv, Jakobu (v prejšnjem otroškem vrtcu), pri Sv. Ivanu in v Skednju. V tečaje imajo dostop vse naše članice, ozir. njihove hčerk?. V tečajih str poduču je: krpanje, šivanje perila in eblckce. razno\rrstno vezenje, kvačkanje in idrijske čipke. Obiskovanje tečajev je neobvezno, t. j. članice lahko pridejo le ko imajo čas. V tečajih se tudi krojijo različne cblekce in perilo. o Žene in dekleta, izkoristile ugodno priliko in pGsečajte pridao naie tečaje za ročna dela. Iz triiaikgga ži^Ejerels Bomba se razpočila na borznem trgu. Včeraj zjutraj okoli 4 je neki neznanec vrgel na borznem tr&u bombe, ki se je razpočila z močnim pokom. Drobci bombe so se razleteli na vse strani ter razbili veliko štc\ilo sip bližnjih stranovanj. K sreč« ni bilo nobene človeške žrive. Policija išče metalca nevarnega orožja. iinico, za sivega očeta !n mater, ki sta s rtu—iai sredstvi vzgojila in dala narodu pokojnika in brata Mirkota Korftftta sodnega svetnika ▼ Gorici ter & Poldi Korfttčevot, delujočo na učiteljišču v Tolminu. Tri imena, trije delavci oarodomectljiTi in požrtvovalni, kakor jih je malo več na Goriikem. Njim sožalje tebi Vladimir pa poslednji pozdrav. •Mali Parižan». Goriški godbeni krožek priredi že napovedano in toliko pričakovano krasno igro «Mali Parižana v Trg. doma v Gorici in sicer trikrat: v soboto, dne 14. apr. ob 8. zvečer ter v nedeljo, prva predstava ob 3. popoldne in zvečer ob 8. Ker je gotovo pričakovati številnega obiska te igre, smo primorani ponoviti trikrat, da se da tako možnost vsem Goričanom in okoličanom, da se je udeležijo. «Mali Parižan» se je predstavljal po mnogih evropskih in amerikanskih glediščih. Prestavljen je skoro v vse evropske jezike; zato ni treba, da bi ga poveličevali. Pridite in boste videli. «Mali Parižana bo prvič na odru med Slovenci Julijske Krajine. Pri predstavi svira Gcdbeoi krožek. MLADENIČ star 24 let, zmožen slovenskega,[GOSPODIČNA, s polletno prakso, vešča slo-italijanskega in nemškega jezika v govoru venskega, italijanskega In nemškega jezika, in pisavi, išče kakršne si bodi službe. Feliks Stepančič, Veliki Dol 15 p Komen. 481 strojepisja in knjigovodstva, išče mesto uradnice. Ponudbe pod «Skrbna» na upavniitvo* 461 Kristina Živec Albreht Ogrič poročena Skopo Trst, 8. aprila 1923. 170 ki odločno zahtevajo pri trgovcu domač izdelek „PEKATETE". So najcenejše, ker se zelo nakuhajo. Mali se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2,—. Debele črke 40 stot beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor išes službo, pl#ca polovično ceno. ROJAKI.« V ulici Broletto št.. 30, v na novo odprti gostilni se teči pristno vipavsko in istrsko vino. Za obilen obisk se priporoča Uhelj. 497 MLADENIČ izučen v tapeciranju in sedlarstvu išče dela kjersifcodi. V. Moravec, Idrija 238. __482 KONSUMNO društvo «Jadran.* vabi vse člane na skupno sejo, ki se bo vršila dne 11. t. m. v društvenih prostorih. — Odbor, 484 POSTELJE L 90, chiffoniers 220, nočne omarice 50, vzmeti, zimnice iz morske trave in polvolne. Popolna, solidna soba 900. Fon-deria 3. 473 ORIENTALSKA metoda za odstranitev dlak z obraza in života. Samo za gospe. Madame Hantun Halime, via Gepa 10, I. 470 POZORt Krene, korale, zlato, platin in zobov- g! po najvišjih cenah plačuje edini grosist elleli Vita, via Madonnina 10, L 32 G. DOLUNAR Trst — Via Ugo Polonio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 30 POHIŠTVO za sobo, kuhinjo in druge hišne potrebščine prodani radi odpotovanju. za vsako ceno. Monlalcone, Via S. Nicolo 73, 481 GLASOVIR JE, harmonije in orgije popravlja in uglaŠuje Andrej Pečar, Trst, Via Molino a vento št. 5, III. 6 PAINEX?ELLER in fceumazan, izkušeni sredstvi proti trganju in bolečinam po udih, plečih, križu, se dobita v lekarni v Hir. Bistrici. 29 rS POSESTVO z gostilno, gostilniškim inventarjem in koncesijo, pašniki, travniki, dvema oraloma gozda, na glavni cesti Trst-Reka, se takoj proda. Cena po dogovoru. Naslov pri upravništvu. 488 KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedno dve stotinki dražje, nego drugi kupci. Vii» Pondares št. 6, I. 44 KONTROLNA blagajna «Nazional» se proda zelo ugodno. Via III Armata 8t trgovina. 485 HIŠICA v mestu, enonadstropna, 3 sobe, ku-i hinja, magacin, vse prazne, -se proda. Cena 11.000 lir. Pojasnila Via Scalinata 10. 490 ud"e "g* ^združena s knjigarno, se proda pod zelo ugodnimi pogoji tao SREBRO, zlato in briljante plača več kot drugi . PHinncti" Pertot, via S. Francesco 15, II. 45li>iaS!OV pn upi*vin»ivu . S potrtim srcem javljamo, da jo naša ljubljena soproga, mama, stava mama, gospa Joslplnu M\m roj. Premrov daces, po do^gl in mučni bolezni, previđena a svetotajvtvi, preminula. Pogreb se bo vršil v pondeljek. 9. t, m, ob 4. uri popclilne. VKEMSKI BR1T0F, 7. aprila 1i>23. Maks« soprog. — K?rsl, Maks* »sinova. MIfls!v hči. Franlca, Anica, sinaM. Branka, vnukinja. Brez posebnega obvestiSa. am OG SOBA na pročelju, s prostim vhodom, se odda. ; Via Udine 57, III., desno. 498 GOSTILNA s skladiščem vina, stanovanjem, koncesijo in inventarjem, se proda. Naslov pri upravništvu. - 499 p e> i kodo c na desni reki. Deček je zadebil ti rane pri padcu z ckna s prvega nadstropja svejega stanovanja. P&g'&tft® s©dilže Tolovajska tolpa Braico pred porotniki. Zasliševanje obtožencev se nadaljuje. Kakor smo poročali v včerajšnji številki, se je pretekli petek začelo nadaljevanje kazenske obravnave preti članom zloglasne tolovajske tclpe Braico. V predpoldanskem porotnem zasedanju fe bil ziisiisan obtoženec Marijan Razem, ki je v neke vrsle samoobrambnem govoru na dčJgo opisoval, kako se je sestavila tolovajska tolpa Braico, in okoliščine, v k?.terih je ta izvršila svoja zločinska podjetja. Ta obtoženec je govoril celcs do-pc7dne, do 13,30, ko> je bila razprava od-godena do popoldne. Cb 16.15 je bila otvorjena popoldanska razprava, tekom katere sta bila zaslišana obtoženca Gherdol in Eradaschia. Obtoženec Gherdol je v začetku svojega govora opisal svoje življenje. Povedal je, kako se s\cječasno v kavami *S. GIustc» seznanil z obtoženci Meulo, Razmom in s pc-:c nim Braiccm. Rekei je, da ga je poslednji prisilil z grožnjami k uaeležitvi pri napadu na menjalnico Bolaffio ter da ga je pri tej priliki cbtcženec Meula šiloma potisnil v menjalnico. Zaključil je svoje zagovarjanje rekoč, da jc slišal strele, ko se jc nahajal še v bližini nove cerkve sv. Aniona. Predsednik sodnega dvora ga je opozoril, da so njegove sedanje izjave v nasprotju! z onimi, ki jih je svoječasno potki v preiskovalnem zaporu. Prečital je nato porotnikom tozadevni zapisnik, na podlagi katerega je Gherdol dolžil obtožence' Razma, Bradaschia in pok. Braica prigovarjanja k udeležitvi napada na me- . 1 • O _ 1 _ £f i —. . X ^ J — i i A. nr!»nal /la 1 £> h T 1 doma podučeval vse predmete za maturo, pedagogiko, matematiko in drugo petje in telovadbo, dan in noč vse to sam in skoro brez tuje pomeči in nasveta, celo oviran od mnogih, ki niso mogli umeti važnosti njegovega dela za Goriško, tako žalostno zapuščeno od uči-tclrsiva in inteligence sploh. Do deset ur in več ;e dnevno učil; ni poznal počitka niti v /ledeljo in tako je pripravil svoje «čencefda so mogli položiti- maturo. Tako je on sam dal deželi okoli sto učiteljev, ki dane«, mnogi med njimi kot izborni delavci, izpolnjujejo ogromno vrzel, ki je nastala na Goriškem med inteligenco in zlasti v učiteljskih vrstah. Že ta čin sam mu je postavil kot kulturnemu delavcu nesmrten spomin v narodu. Pri tem pa ni opustil drugega dela. Pozneje je bil šolski vodja v Pevmi, nato v Št. Petru pri Gorici, Učitelj in vzgojitelj ne le v šoli ampak vedno in povsod! Zbiral je deco po šoli, kjerkoli se mu je nudila prilika, pri sebi na domu, na prostem in v šolskih "prostorih. Mali deci je pripovedoval {Mravljice, polagal ji v srca prve kali izebrazbe, z n;o pel, telovadil risal in prirejal izlete. Zlasti je gojil vzgojo obrtnega naraščaja, kateri posel mu. je bil najljubši in tudi najvažnejši. Vse ono, kar je nekdaj vršila izborna obrtna šo4a v Gorici, fe skušal sam nadomestiti. V njegovi šoli v Št. Petru se je zbirala vedno v velikem številu ukaželjna mladina goriške okolice. Zavedal se je, da je najvažnejša naloga kulturnega delavca na Goriškem, vzgoja mladine J.TI sicer mirna, tiha in temeljita, ki bogati mlade duše cele okolice in vstvarja značaje m može, zveste sebi in domu in sposobne za življen'e. Izborno izšolan in neprestano izpopolnutoč svoje lastno znanje, je svojo težko nalogo zmagoval z ogromnim naporom in dosegal lepe vspehe. Bil je tih in skromen. Ni se silil v ospredje, niii k javnemu delu, pri katerem pa je vedno zvesto in krepko pomagal, zlasti v društvih, katerim je pripomogel do mnogih lepih prireditev, Priredil je mladinski telovadni nastop v Trgovskem domu in vodil vzgo*o naraščaja goriške mladine, katera je v njem zgubila svo*-jtjfa najboljšega vaditelja. KONSUMNO društvo v Lonjerju da v najem stanovanje. Pojasnila daje točaj. 500 POROČNA SOBA, masivna, z velikim ogledalom L 1200, drcge iz orehovega, hrastovega, jesenovega, mahagonijevega lesa, slavonsko delo, se prodajajo po tovarniških cenah. Tiirk, Via S; Lazzaro 10. Primerjajte cene in kakovost! (33) StaBaa likvidacija za L 179.000 koles in po« trebiiin vsake vrste po tovarniških cenah Icakor na primer: Platišča L 15.—, zračna čreva L 5.—, podstavki L 10.— itd. — Preprodajalci dobijo znatne popuste. 4< Trst - Via Rossini štev. 30, vrata 14 - Trst zm -it ČUKOV ali hrastov velik gozd z drevesi s premerom od 25 cm naprej, za sekanje, se išče. Ponudbe ped «Nujno» na upravništvo. _^ ---_501 VELIKA HIŠA v II. Bistrici, pripravna za vsako obrt, s hlevom, velikim dvoriščem, sadnim vrtom in obširno ograjo, se takoj proda. Natančnefša pojasnila daje Fr, Mt-lavc, Mala Bukovica 16. 502 AUTORIZIRANA babica sprejema od 12—16. Sprejme noseče. Ljubezniva oskrba. Corso Garibaldi 23, I. 503 PRAKTIKANTA, poštene družine, z dobro šolsko izobrazbo, sprejme zobotehnačni am-bulatorij. Ponudbe pod «Tehnik» na upravništvo. 504 KUPUJTE TRGOVINA s papirjem, igračami in drobnarijo, v mestu, dobro vpeljana in opremljena, brez konkurenta v bližini, se proda z vsemi blagom, opravo in dekretom za zelo ugodno ceno. Naslov pri upravništvu. (494) ZflHKL'a« iiarve. lake ntotiže pri tej dobro znani tvrdki Trst - Via Trento št. 8 - Trst Brzojavni naslov; Zanklfigli 167 Gradec, LJubljana, Maribory Dunaj, Leoben. VOZ za težko vožnjo, sode in jesenove deske, se prodaje. Naslov pri upravništvu. (495) je tudi, da ga je Razem potisnil v menjalnico, medtem ko sedaj dolži tega dejanja obtoženca Meulc. Predsednik je končno c po zori! porotnike na druga številna navzkrižja, ki slede iz njegovih sedanjih izjav. Nato je bil zaslišan obtoženec Bradaschia. Ta je omejil svoje zagovarjanje v tcsliko, da ni opisoval svojega življenja, kakor prejšnja cMoženca. Povedal je, kako se je seznanil z Razmom in Meulo, Seznanil se je z njima v kav. <*S. Giusto», Mislil je, da je z njima pridobil dva dobra prijatelja,, toda pezneje je spoznal, da sta ga ta dva spravila v pogubo. Obtoženca Mealo dolži posebno krivega svoje ne- bo s svojo krepko naravo in jekleno eneržijo premagal bole-zen in živel svojemu delu in svojim učencem. Težka zguba za Goričane je njegova smrt, nenadomestljiva, kakor vsakega ki odide iz naših vrst, toda njegova toliko hujša ker izpraznjenega mesta nihče več ne izpolni. To so čutili vsi, ki so ga poznali. Zato so ga vsi imeli radi, zlasti mladina. Ker mu niso mogli drugače izkazati svofe hvaležnosti in ljubezni, 60 to storili ob slovesu na njegovi zadn*i poti. Vse ulice je napolnil sprevod na polje počitka. Tisoči in tisoči so korakali za krsto, množica vencev mu je okrasila grob. Zlasti se je poslavljala od njega mladina, kateri je bil vse in ki ga je ljubila, kakor on njo, sedaj osirotela in zapuščena. Težak udarec jc smrt Vladimirja Koršiča sa sreče. PravL da tfa je ta nahujskal k ude- nas Goričaae. težak za nietiovo osirotelo dra- POTNIKA proti proviziji išče tiskarsko podjetje. Naslov pri upravništvu. 4% KISA s 3 sobami in kuhinjo, se proda. Stanovanje v najboljšem stanju. Pojasnila daje mlekarna Hrušica v ulici Mercandante 1 vsak dan do 1 ure popoldne. • 492 GOSTILNA, (prej «pri Francu«) v ulici Geppa 18, se odda ali proda z dekretom in inventarjem. 493 NA PROŠEKU se prodasta hiši ŠL 195 in 197. Naslov pove upravništvo. 476 KUHINJE, moderne, z mramorjem, se prodajo v ulici Torquato Tasso, vogal Udine 28. 478 detelje, sočlvjo in cvetlic. Velika Izb era cvetlic za vrte, sobane L 11 Čebulčki dalij, taberos, be-soid, gladiol L L i Zemlja In gnojila v več vrstah. Odlikovano cvetličarsko In vrtnarsko podjetje M. GERMAN — TRST prodajalna Vla Roma S, Te«. 12-49 NASADI V REDIP4JGLI. Zmerne cene. Cenik brezplačno. PODLISTEK WILKIE COLLINS: Gospa v belem 48 IZPOVEDBE GOS MCE HALCOMBE Oprostite, goapica Halcombe, je rekef. V zadnjem času se ne počutim popolnoma dobro in bojim se, da sem nekoliko razdražen. Rad bi vedel, kaj je hotela gospa Catherick pri nas. Kedaj je prišla? Ali jd je videla samo lnšna oskrbnica, ali tudi kdo drugi? Jaz bi enostavno hišno oskrbnico vprašal, je pripomnil grof. Popolnoma pravi je rekel gospod Persival. Hišna oskrbnica je edina oc«Im, katero bi moral izprasevatr. Zelo neumno je bilo od mene, da nisem tega takoj spoznal. —- S temi besedami se je odstranil'in šel proti doara. Da koče grof igrati vlogo posredovalca, sem opazila takof, ko je gospod Pershral odšel. Postavil mi je takoj cel kup vprašanj o go-spoj Catherick in o namami njenega prihoda ▼ Blackwakr-park, katera ne bi ai bil mogel staviti ▼ navzočnosti gospoda Persivala. Odgovorile sam mu čisto nakratko, kolikor viTtffaosf — takai sklenila sem že da se izognem vsakemu zbližanfu med me- da ima veliko naglico in izgledal je zelo bletl noi in grofom ki bi vtegnilo pripeljati do za- poln skrbi. Kljub temu nas je vljudno nakupnih razgovorov. Lavra mu je pa nehote in voril in se kazal dobre volje, nevede pomagala s tem, da mi je stavljala' Zalibog vas moram zapustiti, je zače mo-razna vprašanja, na katera sem morala odgo-ram na dolgo vožnjo, ki jo ne smem odložiti, voriti, da bi ne izgledalo tako kakor, da sem Jutri bom že o pravem času zopet tukaj, iaz kaka lažnjrva vohunka v škodo gosj>oda Predno odidem, bi pa se rad končal ono malo Persivala. Konec tega je bil, da je grof tekom zadevo, o kateri sem govoril danes zjutraf. desetih minut vedel o gospe Catherick in do- Lavra, ali prideš v knjižnico? Ne bom te dol-tfodkih. ki so nas na čuden način pripeljali go zadrževal — je samo majhna formaliteta. v zvezo z njeno hčerko Ano, ravno toliko; Ali smem tudi vas grofica prositi? Želim, sa-kakor iaz in sicer točno od tistega trenutka, mo, da bi ti in grofica bili navzoči kot priči ko ie Waher Hartright srečal Ano Catherick,1 pri enem podpisu. Pridite takoj, da rešimo to T ■ ir_f__UL L*uwt «a rfrnfn W> 73vn pa do danes. Vpliv mojih besed na gr ▼ nekem oziru precej zanimiv. Kljub grofa je v uvn^m precej zanimiv, ivijub temu da je zgospodom Persivalom zelo intimen in kljtrf> temu da precej dobro ve o njegovih privatnih zadevah, vendar mu je ravno tako malo znano o resnični zgodovini Ane Catherick kakor meni. Skrivnostna In nerešena zadeva o te| nesrečni ženski postaja v mojih očeh še bolj sumljiva, ker sem trdno prepričana, da je goepod Persival zamolčal grofu to skrivnost. Razumela sem veliko radovednost grofovih pogledov, ki je poželjivo poslušal vsako mojo besedo. Med tem ko me jc grof Izpraševal, smo se počasi vrnili skozi drevored domov. Yo smo Hi črez vežo nam je priSel goepod Persival iz knjižnice nasproti. Videlo zadevo. Jaz sem ostala za trenutek sama v veži in srce mi je začelo močno biti, ker so mi začele prihajati hude slutnje. Obrnila sem se k stopnicam in Šla sem počasi v svojo sobo. Ravno ko sem položila roko na kljuko, sem zaslišala gospoda Persivala, ki me je zaklical. Prosim vas, da bi prišli tudi vi doli. Ni to moja krivda, ampak Foscova, gospica Hal-kombe. On je nasproten temu, da bi bila njegova žena kot priča in zato sem vas prisiljen prositi, da bi prišli vi v knjižnico. Stopila sem takoj z gospodom Persivalom v S°Gw>f mi je takoj prišel nasproti, da mi raz-se'fe,'loži zadevo. \ Storije pri AfdovftcbU. «Slov izobraževalno društvo* v Stufiph priredi dne 29, malega .ravna, veselico z bogatim tn raznoličntm spo-edom, ki se bo pravočasno objavil. Pele se iodo E. Adamičeve- Foersterjeve, Lajovičeve *n druge skladbe. Prosimo sosedna društva, da fia ta dan, ako le mogoče, ne priredijo m-Kake veselice. Raje na svidenje v Šturijah! Planina pri Vipavi. K šaloigri Kdo je nriev», ki Ih> pri nas v nedeljo, dne 15. aprila, poooldne ob 3. uri na št. 90, Se enkrat vljudno vabimo vse znance in prijatelje od blizu in daleč. Bsrzna p©rocilav Valuta na tržaškem trga. ...... 0.40 0.4750 ...... 0.0275 0.03 ...... 60.6U.— «»».75 rgrs^e krone . • . avstrijske kron«? češkoslovaške krone dinarji . • leji • marke dolarji i rar.coski franki • • • švicarski franki • . • mgleški iunti papirnati • • • • • 20.20.— 20.4" 9.25.-- 9 75 0.0940 0.0975 'JO.—.— 20.15 13'; __—133.50 368.—.—37-.— 94.—.— 94.2'» O priliki odhodmce g. Karla Moie-ta, dolgoletnega člana St.-Jakobske čitalnice j® drugih druStev, se je nabralo ca $t.-Jalrobsko .podružnico «Šol. društva» L 100. G. Josip BrinSetk v Trnovem daruje vsled zgubljene stave L 20 « Šolskemu društvu*. Neimenovani pošilja L 52 «Šolsk. društvu» iz neimenovanega namena. Tolminski punt Gospodarstvo GOSPODARSKI POLOŽAJ SLOVENIJE Iz že zadnjič omenjenega članka g. Ivana Mohoriča v angleški reviji «The European Ccmmercial» podajamo tukaj pregled stanja najvažnejših industrijskih strok. Mlinarska industrija, in sicer tol'ko mlini na vodo v alpskih krajih kolikor parni mlin! v Mariboru in Celju se nahajajo od 1. 1918. v posebno neprijetnem položaju. Pod •avstrijska vlado so imeli gotove tjirifne olajšave, ki so jih ščitile pred konkurenco budimpeštanskih mlinov in mlinov ob dolnji Donavi. Jugcslovensko železniško ravnateljstvo ni še dovolilo podobnih olajšav, in slovenski mlini so razen tega odrezani cd glavnih žitnih središč v Voj-\edini ter morajo vsled tega skrčiti svojo produkcijo na polovico. Mnogo bolj ugodno je stanje tekstilne industrije v Sloveniji, Obstoječe bombažne predilnice 50 bile povečane m ustanovila so se nova podjetja za izdelovanje sukna in pletenin. Ugodno slanje izvažanja mesa in mesnih izdelkov je imelo za posledico ustanovitev velikih tvornic za mesne izdelke. Slovenija izvaža sedaj meso večinoma v lialijo. Slovenska usnjarska podjetja, ki so biia tekom vojne zelo zaposlena, imajo tudi sedaj mnogo dela in sc sploh specializirala svojo produkcijo. Kemična podjetja delajo deloma za domač konsum deloma pa za izvoz. Vsled prevoznih težkoč obstoja nevarnost, da izgubijo velik del svojih odjemalcev v Vojvodini in Srbiji, ker se tja uvaža blago iz INcmčije in Madžarske. Mnogo industrijskih -podjetij, ki so bila prej edvisna od nemškega in avstrijskega kapitala, so bila po dolgih pogajanjih nacionalizirana, in na novo izdane delnice so biie prevzete od slovenskega kapitala. Večji del takih podjetij vendar vsled po-fnankanja kapitala ni bil še nacionaliziran. Velike električne naprave na vedo v Fali se stalno večajo in cbsegajo že ves mariborski okraj. Rezerve vodnih moči za naprave v Fali so se povečale vsled r.ove naprave v Trbovljah, tako da zadostujejo tudi za večje potrebe sredi poletja in hude zime, ko je Drava zelo plitka. Za prihodnje leto je v načrtu zgradba vodove da. ki naj zveže obe napravi. Na zelo visoki stopnji stoje v Sloveniji zadruge, posebno poljedelske s tremi središči: Zadružna zveza» v Ljubljani, »Zveza slovenskih zadrug» v Ljubljani in družna zveza» v Celju. Takoimenovane regulativne hranilnice so se izkazale zelo važne za zemljiški kredit. Pred vojno so bile zadružne posojilnice znaten faktor v finančni organizaciji Slovenije. Tekom vojne so brez izjeme velik del svojih aktivov vložile v vojna posojila. Sedaj se nagajajo v veliki stiski, in nadaljnji dbstoj posameznih zatvedov ie sploh v nevarnosti, čeravno so se nekatere obdržale nad vodo s prodajo zemljišč. Letos je bila ustanovljena v Ljubljani t Hipotekama banka jugovslovenskih šte-diona», ki ima prevzeti 1. 1821, ustanovljeno < Kranjsko hranilnico«-. Da bi se postavile slovenske hranilnice na zdravo podlago, se je večkrat razpravljalo o reformi Hranil ničnega regulativa po vzoru hrvatskih hranilnic, teda doslej brez uspeha. Razen omenjene Kranjske hranilnice je v Sloveniji še 12 lokalnih hranilnic. Razvoj slovenskih bank se začenja z letom 1900., ko je bila ustanovljena »Ljubljanska kreditna banka z udeležbo češkega kapitala. V zadnjem času je bilo v Sloveniji nacionaliziranh mnogo podružnic avstrijskih bančnih zavodov. Razen tega bo bili ustanovljeni tudi novi bančni zavodi. Lanjsko leto je nadalje «Prva hrvatska štedionica* ustanovila podružnice v Mariboru, Ljubljani in Celju in tako ustvarila podlago za zbližanje med slovenskim in hrvatskim denarnim trgom. Po izčrpni razpravi o poštnem čekovnem prometu, pregledu o akcijskih, ko-manditnih družbah itd. zaključuje pisec tako-le: «Gospodarska bodočnost Slovenije je odvisna od hitre in širokopotezne ureditve prometa s Hrvatsko in vzhodnim delom države, dalje cd racionalne ureditve železniških tarifov, ureditve gospodarskih stikov z Avstrijo in Italijo, od povz-dige regulativnih hranilnic in oct podpiranja podjetnosti, posebno v manj plodnih krajih. Na dveh vzorčnih semnjih v Ljubljani je pokazala Slovenija svojo sposobnost, svojo dobro voljo in svojo željo po ;odelovanju pri obnavljanju Jugoslavije.» (Konec) Mesto je bilo kot izumrlo, ko so vkorakali puntarji na glavni trg «Travnik», kjer so obkolili palačo glavarja grofa Strassoldo. Grof Coronini je iz strahu pred uporniki opustil potovanje v Tolmin in se je skril na grad, kamor je bil že tudi ubežal Bandel z družino. Glavar se je — seveda pri previdno zapahnjenih durih — pričel pogajati s puntarji. Obljubil jim je vrniti blago, živino, priznati razne olajšave in ponujal celo denar, ako se mirno razideio. Voditelji upornikov so mu odvrnili, da je predpogoj nadaljnih pogajanj: izvršitev zahtev, katere so mu že v Solkanu naznanili, to je: izpustitev zaprtih tovarišev. Med pogajanji z glavarjem se .je del puntarjev lotil Ban-dlove hiše. Ker je bila zaklenjena, so vdrli skozi streho v notranje prostore, od koder so pometali vse pohištvo in druge predmete na ulico. Strassoldo, videč, da puntarji trdovratno vstrajajo pri prvotnih zahtevah, veli skrivoma prinesti svoje zaklade v kapucinsko cerkev, sam z družino pa po podzemski poti pobegne na grad. Med tem so puntarji postajali vedno bolj nemirni in glasni. Sporočili so glavarju, da zadene njegovo palačo ista usoda kot Ban-dlovo hišo, če nemudoma ne zadosti njihovi zahtevi. Glavar, videč, da je situacija od^ tre-.notka do trenotka nevarnejša, se je končno s težkim srccm vdal, izpustil vjetnike, izročil konfiscirano blago s konji ter tolminske kmete z lastnoročnim pismom odvezal od plačevanja davkov, katere jim je bil naložil tolminski grof1 Coronini. Ravno, ko je bilo puntarjem preči-tano glavarjevo pismo, so prikorakali na cTravnik» iz zapora izpuščeni tovariši, katere so uporniki sprejeli z velikanskim navduže-n-em, V triumfalnem sprevodu, pevajoč narodne pesmi, so jih nosili po mestu in dajali na vse mogoče načine izraza prisrčni radosti. Kako lep izgled tovariške zvestobe pred 200 leti! Naposled se je i meščanstvo, videč, da puntarji ne nameravajo z njimi nič hudega, opogumilo ter odklenilo svoje hiše, odprlo prodajalne, gostilne itd. Dne 28, marca 1713. so puntarji z navdušenimi vskliki in prepevanjem zapustili Gorico. Pred odhodom je hotel del puntarjev demolirati palačo Coronini je vega tovariša grofa Del-la Torre, kar je pa preprečilo iz Gradiške došlo vojaštvo, katero je poklical Strassoldo na pomoč. Pač pa so spotoma porušili v Kanalu hišo tamkajšnjega dacarja, Bandlovega prijatelja. Nekateri puntarji so krenili namesto proti domu v Brda in Vipavsko dolino, kjer se jim je posrečilo zanetiti upor proti lokalnim grašča-kom. Celo DevinČani so se uprli svojemu grofu in mu odrekli pokorščino. Ta upor je pa kmalu udušilo iz Kranjske poklicano vojaštvo. Na Tolminskem je nad tako sijajno uspelim puntarskim uspehom zavladala obča zadovolj-nost, kajti vsakdo je bil prepričan, da- se bližajo ljudstvu svobodnejši časi. Tolminci pa so >preveč zaupali Strassold-ovemu pismu in niso slutili, kake zahrbtne naklepe kuje proti njim trenotno premagana grofovska gospoda. Grofa Coronini in Strassoldo po kapitulaciji pred tolminskimi puntarji nista imela več mirnega spanja. Puntarska zmaga ju je neizrečeno bolela, zato sta noč in dan študirala, kako bi se nad uporniki čim krutejše maščevala. Dobro vedoč, da imata pri cesarju in njegovih svetovalcih popoino zaslombo, sta napisala ovadbo na kabinetno pisarno, v kateri sta zaprosila za vojaško pomoč in kazensko ekspedicijo v uporne tolminske vasi. Seveda je glavar Strassoldo svojeročno pismo, s katerim je ukinil od Coroninija. puntarjem naložene davke in prizna! obenem razne druge olajšave tolminskim kmetom, previdno zamolčal. Da je cesarski Dunaj grofovski gospodi brez odloga ustregel, ni treba omeniti. Cesarje poslal Strassoldu in Coroniniju vojake — Hrvate, katere sta — s pridelanimi apijoni — brez odloga nastanila po puntarskih vaseh. Vojake je morala plačevati in preživljati dotična vas oziroma občina. Ljudstvo je bdo kar čez noč obkoljeno od vojaštva in ovaduhov. Pričele &o sc brezobzirne persekucije. Kolovodje punta so brez nadaljnega aretirali in odgnali na goriški grad. Voditeljem je sledilo veliko število onih, ki so bodisi sodelovali ali pa bili sodelovanja osumljeni. V ljudstvu te sicer vrelo, ah pomagati si ni nihče vedel, ker je imel proti sebi oboroženo silo. Kdor je bil tako nepreviden, da j« zinil žaljivo besedo o tolminskem grofu, je plačal svojo neprevidnost tudi z življenjem, ker vojaki so bili vedno pripravljeni z odprtimi «petelini». V mučnem strahu je pričakovalo prebivalstvo konec tega preganjanja. Ko so bile ječe goriškega gradu že napolnjene s puntarji, je na višje povelje prispela dne 29 julija 1713. iz Gradca v Gorico speci-jelna zasliševalna komisija, ki je pričela z vso vnemo svoj posel. Ker so bili zaprti puntarji ctrmasti* in niso brez nadaljnega izpovedali tako kot je želela cesarska komisija, so jim prijeli — kakor so se izrazili — izbijati «trmo » z različnim trpinčenjem. Celih devet mesecev je trajalo «zasliševanje*. Šele pričetkom aprila 1714. je prišlo do razprave. 18. aprila je bila razglašena razsodba, ki se je glasila: ^ cll puntarjev se obsedi na smrt. Odsekajo sc jim na javnem sramotnem odru najprej glave, nato roke in noge. Posamni deli teles se porazobesijo na najvidnejših krajih mesta in predmestij, ki naj služijo v memento vsemu ton* oboroženi mušketirji c bobnarji. Kmalu nato stopi na «oder» sodni dvor z rabljt; par minut po tem privedejo v spremstvu duhovnika vklenjene prve Miri obsojence in kolovodje punta: 26letnega Ivana Gradnika, Gregorja Kobala, Lovrenca Kragulja in Martina Muniha. Vse oči na trgu zbranega ljudstva so bile obrnjene na obsojence. Marsikatero oko je zasol-zilo, ko je zadnjič vzelo slovo od bpriteljev in mučencev za «staro pravdo*. Ob grobni tišini prečita predsednik sodnega dvora še enkrat smrtno obsodbo. Duhovnik izpregovori par tolažilnih besedi obsojencem in jim poda sveto razpelo v poljub. Rabelj pozove Ivana Gradnika, naj poklekne in se pripravi. Gradnik poljubi še enkrat razpelo, pogleda v slovo svoje zveste tovariše, poklekne in položi glavo....... Bobnarji zaropočejo, v zraku se zablesteče ostrobrušen meč in glava prve žrtve se je ločila od izmučenega telesa, mučeniška kri je pa poškropila v krogu stoječe morilce... Trenotno je množica osuplo zrla ta grozen prizor. Ali ko je ugledala Gradnikovo krvavo glavo s široko odprtimi očmi ležati par korakov od telesa, so zlasti ženske s Tolminskega zaihtele. Enaka procedura se je izvršila nad Kobalom, Kraguljem in Munihom. Po justifika-ciji so rablji razčetverili telesa in razobesili posamne dele na visoke črne droge, postavljene na najvidnejših krajih mesta in predmestja, kakor je bilo to v razsodbi zapovedano. Naslednji dan, L j. 21. aprila 1714 se je izvršila enaka obsodba nad nadaljnimi štirimi puntarji, a 23. aprila nad ostalimi tremi in sicer: Matijem Podpornikom, Andrejem La-hajnarjem in Valentinom Lapanjem. ^ Več dni so viseli deli trupel na črnih drogih in vsakogar je pretresel do mozga grozepoln ta prizor, ki ga označa pesnik dr. Alojzij Gradnik tako-le; Obešeni.. . Na štirih krajih in v štiri vetrove: Brd, Krasa, Gor, Vipave, za strahove vise obešene na črn drog krvave glave, kosi rok in nog. Čez dan gavran k njim vrane v goste zove, ponoči govorijo z njimi sove. Strah žensk in moških so, psov in otrok. Tako ni bil zapuftčen križan Bog! Tako gniio na drogih muČeniki.. • A daleč gori ob zeleni Scei cd solz so mokra tla že v vsaki koči, in pest se stiska, strašna pada kletev. O, dobro seme v zemljo to, krvniki, vsejali ste! Zato bo dobra žetev. EGIDIO CICIGOI i C! — GORICA — $ Via C&sre Lomimo 5 (prti m Leon!) 1 ima vedno v zalogi (15/4 nove kočije, kolesij** mesarske vozove (Vagerle), žardinere. Veliki pepasfi. In&jeji g na dela po uročila. trsovima z Trst — Via Maismi Ii@ir0 38 — Trst Velikanska izbera blaga za ženske obleke, svile in bar-žuna. Blago za moške obleke. Triiž, zefir in posebno blago za srajce. Izdelano perilo za moške in ženske. Volnene in vatirane odeje lastnega izdelka. Maje, nogavice, ovratniki, ovratnice in drobnine. Cenjeni odjemalci so naprošeni, da si ogledajo mojo prodajalno, da se prepričajo o kakovosti blaga in nizkih cenah. M1RODILN1CA MISLEJ FRANC Vla Carpison 14. Dobijo se vsi mirodilniški predmeti. Barve, laneno olje, čopiči, kisline, jesihova kislina, zdravila, dišave, milo, mineralne vode itd. po zmernih cenah. (148 1-2 72 Uvozna in izvozna ivrdka Ivan Ml: '56 po primerni ceni večja in manjša kmetijska posestva, hiše itd. Obrniti se je na oblastveno koncesijonirano posredovalnico za obrat z zemljišči A. Graner, Šmarje pri Jelšah, Slovenija. DAROVI V spomin ujca cŽniderjevega* darujejo ob abletnici njegove smrti sorodniki in prijatelji, ki so ga imeli radi L 36.80 za -Šolsko društvo«. V isti namen so Svetoivančani nabrali L 20 za svojo podružnico. ČEVUARNICA 23 MICOLICH Trst, ti« Mine 32 (toni L' flrioste) (prej Belvedere) Izbera moškega, ženskega in otroškega obuva'*. Sprejema naročila in popravila. Lastna delavnica. - Usnje zajamčeno. Cene nizke. postrežba točna. Trst — Via S. Francesco štev. 10 — Trst kupuje staro železo, lito železo, medenino, baker in druge kovine kakor tudi stare nerabljive stroje in kotle in jih plačuje po visokih cenah- (39 Skladišča : Trst, via Coroneo 13, tel. 12-34 prosta iuka št. 4, pritličje ooozarja na novcdošle velike partije siekle-n ne, poredane, emaiiirane kuhinjske posode najrazličnejših šip v originalnih zabojih in opletenih čeških steklenic po najnižjih konkurenčnih cenah. - Vse &!a£53 le češkega izvora - Trst — ulica ^SachiavelSI 13 — Trsi prodaja semena KRMILNE PESE, kakor tudi vsa druga KRMILNA, ZELENJADNA ter CVETLIČNA semena, garantirana, čista prvovrstna po konkurenčnih cenah, —- Zahtevajte cenik za leto 1923. n g —SMMHBBBMBM Znana pila tta Elija Csvour 9 naznanja tem potom slav. občinstvu, da je prejela zastopstvo najboljših in svetov, šivalnih stojev ^if-r^F*1. ce F 3. r: c 5 -> T- i --- . T- • ---- ^ —- ■o C- « i N ~ ^ o c. «■ o E& M,.-, ^ a&a ^ »j o rfjrc u g& —i C3 fgP o krt ^a rr^ ^ o JD — Ua Isg ftsa & TT n C »M & ssa o M ^ b c > rj