Slev. 258.
t mm.immu.mn m nmm mm * m mi leio rn,
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
sa pol leta..... .120
za celo leto .... .240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
v Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu. ... . 60
Cene Inserafom:
Enostoipna petttna vrsta malt oglati po Din t'50 ln Din 2?~, večji oglasi nad 43 mm »išine po Din 2-30, veliki po Din 5-— tn 41—, oglasi v uredniškem dela vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vaalc dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Pešloina plačana v Dolovioi.
Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/IIL Rokopisi
se ne vračajo; neirankirana pisma se ne spre-jcmajo. Uredništva telefon 30, upravništva 328.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.630 in 10.319 (za in&erate) Sarajevo 7.363, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Balkanizacfja uprave.
Prva skrb P.-P. režima je bila, da upokoji in premesti na stotine dobrih, vestnih in izvrstno kvalificiranih uradnikov. Vlada, katero vodi tak človek kakor je Laza Markovič, ne rabi uradnikov, ki pošteno, po zakonu in nepristransko vršijo svojo dolžnost. Vlada, sestavljena iz strank prvih in največjih korupcionistov države,
[»otrebuje za svoje uradnike samo take judi, ki so ji podobni. Že na prvi mah je ta režim upokojil in premestil 500 uradnikov, v kratkem pa sledijo še ostali, ki jih ima vlada na sumu, da so pošteni, da nc poznajo v uradnem poslovanju nobene stranke in da niso vstanu kršiti zakona. Tako bo naša državna uprava kmalu izmenjana s samimi priganjači radikalne in »samostojne« demokratske stranke ne glede na strokovno usposobljenost in moralno kakovost.
Vlada korupcije in nasilja se ni vprašala, ko je vpokojila in prestavila uradnike, ali so sposobni ali ne, ali so se ravnali po zakonu ali ne, ali so se kot uradniki vedli brezhibno ali ne, marveč samo po tem, ali so enako brezvestni, nemoralni in pokvarjeni kakor je ona. In kjer je našla, da uradnik ni tak in da se Lazica Markovič pri izvajanju krvavih volitev nanj ne bo mogel zanesti, ga je brez vsakega ozira in pomisleka in brez trohice sramu odslovila, čeprav je dotičnik bil vzor - uradnik.
Velika župana Šporn in dr. Vodopivec nfsta pristaša SLS.; niti sta kdaj bila niti sta sedaj. Pač sta pa strokovno sijajno kvalificirana, škrupulozno pravična in brez madeža. Kljub temu nova vlada niti ni počakala, da bi kralj dekret o njuni upokojitvi podpisal, marveč ju je nemudoma po telefonu pozvala, da posle izročita. Vlada g. Davidoviča je Baltiča samo premestila in je glede na uradništvo sploh postopala s krajno obzirnostjo ter ni nikomur prizadela najmanjše krivice; upokojitev gg. Sporna in Vodopivca pa je krivična, grda in popolnoma neutemeljena. Prejšnja vlada sploh ni v uradništvu izvršila nobene izpremembe razun, kjer jc bilo nujno treba popraviti krivico, pri-zadejano od P.-P. režima; in še to se je izvršilo zelo preudarno, polagoma in varujoč zakon. Sedanja vlada krivice in nasilja pa ni imela nujnejšega posla, nego da zamenja uradnike, ki sc jim ne more dokazati niti senca kakšne nezakonitosti aH samo nekorektnosti, z osebami, ki so že dokazale, da jim je zakon deveta briga.
Enako je sedanja vlada kot izvršilni organ zaradi 80 zločinstev obdolženega Lazice Markoviča odstavila od ljubljanskega gerentstva dr. Periča, ki uživa zaupanje velike večine ljubljanskega prebivalstva in poverila posle trem zagrizenim Žerjavovim podrepnikom. Seveda je tudi odstranila od vodstva prosvete v to kvalificiranega srednješolskega profesorja in ga zamenjala z učiteljem, ki temu mestu ni kos, pač pa je verni oproda novega ministra za šume in rude. Kaj je mar P.-P. režimu izobrazba, njena višina in kakovost, samo da zasede vsa važna mesta s svojimi priganjačil Objektivnost, vestno izvrševanje službe, zakonito določena naloga uradnika, vse to je tej kliki postransko, nepotrebno in celo škodljivo zanjo. Čim bolj bo uradništvo pokvarjeno, čim menj se bo ravnalo po postavi in čim bolj bo kršilo svoje zaprisežene dolžnosti v korist klike, tem bolj bo ustrezalo njenim namenom. Pcpolna balkanizacija našega uradnega aparata, počenši od velikega župana pa doli do orožnika, to jc cilj P.-P. režima, da bi slovensko ljudstvo s surovim nasiljem podjarmil svoji volji, ga ustrahoval in mu privzgojil prepričanje, da človek nc doseže svoje pravice in nc more uživati najeno-Btavnejših državljanskih svoboščin, dokler ne padp na kolena in ne poljubi biča, ki ga tepe! Za vsakega izobraženega človeka pa, ki misli postati uradnik, nastane vprašanje, ali se to sploh še izplača? Kdo bo uradoval, ko mu tudi najvestnejše poslovanje nc jamči, da nc bo vržen na cesto?
Izkvarjcnje in popolno ponižanje uradniškega aparata v svoje temne svrho jc goreča želja P.-P. vlade, ki jc žc 7afe!a ; uganjati svoje orgije po državi. In vendar se ji ne bo izpolnila! Pri volitvah bo izvedela od slovenskega ljudstva, da za nasilnost in nepoštenost ni mesta med nand.
predi ljudsko obsoriBo.
»KRALJEVI KOMISARJI« — POTRTOST MINISTROV V ZBORNICI — MINISTER S SABLJO V SKUPŠČINI.
ZADNJA SKUPŠČINSKA «SE,TA«.
Belgrad, 10. nov. (Tzv.) Izvršena je šo poslednja formalnost. Na današnji seji je bil prečitan ukaz o otvoritvi novega zasedanja in o razpustu skupščino, da se vrše volitve 8. februarja in da se skupščina sestane 7. marca. Parlamentarna večina se te seje ni udeležila. In ,je prav storila. Pokazala je s svojo odsotnostjo na gaženjo parlamentarizma. V dvorani je bila peščica privilegiranih poslancev stranke, katere moč obstoji v tem, da jo ščitijo faktorji, ki prezirajo voljo naroda. In še od te očite manjšine je precejšen del sedel na ministrskih klopeh. Na poslanskih mestih si ,je par klakerjev dajalo poguma z neslanimi vzkliki, dočim so sedeli ministri kislih obrazov, kakor na zatožni klopi. In to so tudi bili. Ljudstvo je že začelo z razpravo, proti vsem, ki no spoštujejo zakona, reda in pravice. Razprava se 'je pričela, končala pa se bo čez tri mesece, ko bo ljudstvo izreklo svojo sodbo i/i manifestiralo svojo voljo 8. februarja. Sodba ljudstva je bila vedno pravična in tudi stroga in ni dvoma, da bo tudi sedaj tako. Tega po dobro zavedajo komisarji kralja, kakor je poslanec Divac nazval vlado. Namesto poguma se zrcali na_ njihovih obrazih strahopeten izraz. Njenega poguma ni dvignil niti pojav vojnega ministra, ki ;je prirožljal p sabljo, ki je izzivajoče udarjala ob tla. Z orožjem še ni vstopil nihče v parlament, kaj šele član vlade. Vojni minister Tri-funovic jo hote! očitno naglasiti značaj novega režima. To ni bilo potrebno, ker jo ta znak vsakdo opazil. Tudi njo/?a se ljudstvo ne boji. Zato bo šlo neustrašeno v boj proti korupciji in nasilju.
Belgrad, 10. nov. (Tzv.) Današnja seja narodne skupščine je bila po sklepu načelnikov opozicionalnega bloka mirna. Udeležilo so je je kakih 40 radikalnih poslancev in samostojnih demokratov, socialist Divac in nekateri zomljoradni-ki. Bila je popolnoma kratka. Vodil jo je Jovanovič. V dvorani ni bilo nobenega skupščinskega tajnika, zato je vršil to dolžnost Kobasica.
Prvi je govoril Lazifi (zemljorad.) in protestiral proti gaženju parlamentarizma. Protestiral jo proti takemu načinu sklicanja sejo, kakor se je to zgodilo danes. Trdil je, da parlament sploh ne obstoja in da je to nov dokaz, da so z njim igrajo, kakor hočejo.
Za Lazičem je prosil za besedo Divac. Predsednik mu jo ni hote! dati, vsled česar jo Divac vzkliknil: «Tn ni predsednik skupščine, to jo komisar kralja !« t Dol j s komisarjem kralja!« se je culo z vseh strani. Mod Divaeem in radikali jo prišlo do prepira, nakar je Divac ostal in odhajajoč še enkrat vzkliknil: «To ni vlada, t o je komisa-rijat!«
Nato so bili prečitani ukazi. Pri ei-tanju so zemljoradniki sedeli, vsled česar so radikali protestirali. V odgovor so dobili medklice: «To ni nog kralj! To jc vaš kralj! Zato vi stojte-?
Po prečitanju ukazov o razpustu skupščine, volitvah in novem zasedanju so sc poslanci mirno razšli.
Tudi mi ne želimo krone vmešavati v naše zadeve. Če pa se je z druge strani to poskusilo, je tudi nam dana pravica in pa dolžnost, da odkrito govorimo o vsem, kar bi služilo za pojasnilo in razplet razvoja poslednje ministrske in pa parlamentarne krize.
Eno pa nam naj Jovanovič odgovori: s>Ali je on nasvetoval kroni, da poveri volivni mandat P.-P.?« Hočemo ugotoviti polno odgovornost vsakogar za vse težke posledice postanka in dela P.-P. vlade.
Belgrad, 10. novembra 1924.
Davidovic 1. r., dr. Korošec 1. r., Petrovič 1. r.«
Priprave klufiov za
ZBOROVANJE PARLAMENTARNE VEČINE — VELIČASTNA MANIFESTACIJA BELGRAJSKEGA PREBIVALSTVA. — ZNAČILEN NASTOP POLICIJE.
Belgrad, 10. nov. (Izv.) Jugoslov. klub je imel sejo, na kateri jc dr. Korošec obširno razložil poslednje dogodke v državi in dal poslancem poslednja navodila za volivni boj. Posamezni poslanci so poro-čali o stanju v Sloveniji. Ugotovili so soglasno, da je slovensko ljudstvo bolj kakor kdaj prej složno v brambi svojih pravic.
Ravnotako r-o imeli sejo ostali klubi Demokratski klub je sklenil, da se vrši : seja glavnega odbora v četrtek. Na tej seji I bodo sprejete formalnosti glede nositeljev ' list. Razpravljali so o manifestu, k: ga bo i izdala demokratska stranka.
Radikalni klub je imel poslednjo sejo, | na kateri so Jovanovič, Marko Trifkovič i drugi člani vlade rotili poslancc na edi-j nost in k slogi. To prepričevanje poslancev, kako potrebna je sloga in edinost, je potrebno, ker so, kakor navadno, v radikalni stranki izbruhnila nasorotstva in seje že pojavilo kandidatov, kakor gob po dežju. Sklenili so, da sc vrši v sredo seja glavnega odbora na Pašičevem stanovanju. Te seje sc bo udeležil znani organizator radikalne stranke Aca Stanojevič, katerega je Pašič prosil, da pride v Belgrad,
Zemljoraclniški klub je sklenil, da se vrši seja glavnega odbora 17. novembra v Belgradu.
Belgrad, 10. nov. (Izv.) Prvo zborovanje dosedanje parlamentarne večino v Belgradu, sklicano od Davidovičove stranke, se jo spremenilo v veličastno manifestacijo za čuvanje suverene ljudsko voljo in znači odločen protest in mo-mento tistim, ki so hočejo igrati z ljudsko voljo. Prisostvovalo jo nad tri tisoč ljudi. Na zborovanju so padale ostro besede na račun odgovornih in neodgovornih faktorjev, ki nosijo za tako rešitev krizo odgovornost. V tem smislu so bile sprejete resolucijo. Shod jo bil končan ;■:• veličastnimi manifestacijami Davidovi-cu in parlamentarni večini. Ko so ma-
nifestnnti odhajali iz dvorane, je zunaj pričela policija zborovalco razganjati. Nastopila je proti Davidoviču in ni dopustila, da ga spremljajo njegovi pristaši.
Tako jo imel shod dva uspeha. Pokazal jc na oni strani, da jo ogromna večina belgrajskega prebivalstva kakor tudi države proti nasilnemu režimu, na drugi strani pa jo potrdil, da jo sedanji režim ros režim nasilja in strahovlade iz strahu, da so no bi. ljudska volja očitno manifestirala na licu mosta pred njegovimi nnjvernojšimi pristaši v Belgradu, orožništvom in policijo.
m
onsunterifom sievsniie.
Belgrad, 10. nov. (Tzv.) Pred svojim odhodom v Ljubljano je Agromerkur spet pokazal svojo globoko ljubezen napram slovenskemu ljudstvu. Interveniral jo pri_ železniškemu ministru, da naj razveljavi odlok prejšnjega železniškega ministra. Sušnik jo dovolil znižano pro-
Belgrad, 10. nov. (Izvir.) V nekaterih listih sc je razširila vest o konsiataciji voditeljev bloka glede pristranskega delovanja predsednika narodne skupščine. Jovanovič se je čutil vsled tega užaljenega in jc v današnjih jutranjih listih objavil svojo izjavo, v kateri trdi, da je kot skupščinski predsednik postopal vedno objektivno. Na njegovo javno izjavo so dali voditelji bloka naslednji odgovor:
^Predsednik narodne skupščine Jovanovič je danes dal izjavo v r,Politiki > in Vremenu*, naslovljeno na načelnike bloka. Njegova izjava jc popolnoma deplasi-rana. Voditelji bloka odgovarjajo samo na ono, kar izide z njegovim podpisom. Jovanovič nima nobenega razloga pritoževati
vozne cono za prehrano pasivnih krajev v Sloveniji in drugod. Znižanje voznih con bi imolo za posledico znižanje con, kar bi so v sleherni slovenski družini zelo blagodejno čutilo. Agromerkur se .jo hotel za. svoj poraz nad poštenim slovenskim ljudstvom žo vnaprej maščevati.
se nad nelojalnostjo načelnikov bloka. Nasprotno. treba se jc samo spomniti na one komedije Jovanoviča z ostavko na predsedništvo. Ko so načelniki bloka zahtevali nekatera pojasnila v skupščinskem delu, je bil v ostavki. Ravnotako takrat, ko Dragovič ni dopustil, da sc v skupščinski dvorani vrii seja članov širšega bloka, četudi jc bila ta dvorana drugim na razpolago. Ni pa bil v ostavki, kadar je šel v dvor in kot predsednik skupščine javljal kralju r oje mišljenje o političnem položaju. —
Vendar smo šli preko vsega tega.
Jovanovič jc delal r svojo »rskupščinoa za sporazum Srbov, Hrvatov in Slovcncev, Bil je proti volitvam. Danes pa imamo na nasvet nekoga volivno vlado P. - P. in vlado, ki ri za sporazum Srbov, Hrvatov in Slovencev, vsaj ne za tak sporazum, kakor smo ga prej z Jovanovičom razumevali.
| Belgrad, 10. nov. (Tzv.) Tiskovni j oddelek ministrstva, za notranje zadeve j je izdal naslednjo uradno poročilo:
Radi boljše in pravilnejšo obvestil j vo javnosti jo tiskovni oddelek notranje i ga ministrstva pooblaščen objaviti ta-le j dejstva:
j Ko jo bivši ministrski predsednik ; g. Ljuba Davidovic izrekel željo, da so ? Štirje Radidevi poslanci sprejmejo v j vlado, jo Nj. Vol. kralj, no da bi se i načeloma protivil tej želji, od g. Ljubo i Davidoviča zahteval, da popre je razčisti vprašanje o zvozi med Radičovo stranko in III. internacijonalo v Moskvi. Gosp. Ljuba Davidovic jo soglašal s to zahtevo, naglašajoč, da jo popolnoma upravičena. Kot odgovor na to zahtevo jo prišel govor Stjepana Radiča, ki jo izjavil, da. še daljo ostane v zvozi z boijševiki in da mu jo g. Čičerin obljubil materijalno iu moralno pomoč v borbi proli Belgradu. Takoj za tom jo g. Ljuba Davidovic sporočil Nj. Vel. kralju, da mu je g. dr Maček osebno priznal, da je v septembru in v oktobru dvakrat odpotoval na Dunaj špccijolno radi pose ta tamošnjega boljšoviškoga poslaništva. Po tom pri i znanju jo bilo razumljivo, da so več ni j moglo pomišljati niti o vstopu TIRSS v i vlado, niti o sprejemu podpredsednika I dr. VI. Mačka na dvoru.
Na ta vladni komunike jo odgovoril i Davidovic:
^Objavljen je vladni komunike n i vzrokih, ki so bili na potu sodelovanju HRSS kak or tudi sprejemu podpredsednika dr. Mačka nn dvoru. V tom komunikeju so imenuje ludi mojo ime. zato izjavljam:
Poročilo o obisku dr. Mačka v ruskem poslaništvu na Dunaju je bilo poslano iz Dunaja odgovornim faktorjem in tudi na dvor. Ko *om irvedol za to
poročilo, sem vprašal dr. Mačka, ali je poročilo točno, kar je dr. Maček potrdil. Ni pa izjavil, da je bil kdaj na Dunaju radi obiska tamošnjega boljše-viškega poslaništva, kakor se to v vladnem Komunikeju trdi. To dejstvo samo sem potrdil kralju ko me je o tem vprašal.
Ali kljub temu obstoja odprto vprašanje:
«Ali se sme dr. Mačkov obisk na ruskem poslaništvu smatrati za zadosten razlog, <la Radičevci niso bili sprejeti na dvoru? Zakaj se je mislilo na sprejem Radičeveev v vlado ob priliki ostavke mojega kabineta, ko se je reševalo vprašanje o razširitvi baze za sestavo vlade in ko so bila Radičevcem celo rezervirana mesta za eventuelno sodelovanje v vladi? To je bilo po dr. Mačkovi vrnitvi z Dunaja.«
Belgrad, 10. nov. 1924.
Ljuba Davidovič.
7.JAVA DR. MAČKA O OBJAVI TISKOVNEGA ODDELKA.
Zagreb, 10. novembra. (Izv.) Z ozirom
na objavo Tiskovnega oddelka notranjega ministrstva, v kateri se trdi, da kralj zato ni odobril vstopa Radičevcev v vlado in sprejel skupščinskega predsedstva, ker se je dr. Maček dvakrat mudil na Dunaju in se tam razgovarjal s sovjetskim poslanikom, se je vaš dopisnik obrnil za pojasnilo na dr. Mačka, ki mu je izjavil sledeče:
»Jaz ne vem, kakšni vzroki so bili merodajni, da so nam preprečili vstop v vlado in sprejem predsedništva na dvoru. Mogoče je, da so razlogi, ki jih navaja Tiskovni oddelek, resnični. Na nekaj pa moram opozoriti: Ni res, kar trdi Tiskovni oddelek, da smo mi vstopili v boljševiško internacionalo. Mi smo kot stranka pristopili meseca maja v kmečko internacionalo in smo to jasno in določno v časopisih povedali. Kljub temu pa so nas pozneje pozvali, da vstopimo v vlado in naš vstop so smatrali že povsod kot gotovo stvar. Takrat ni nihče smatral našega pristopa h kmečki internacionali kot oviro za naš vstop v vlado. Zato smatram, da je to le izgovor.«
ČASTNO POVABILO MINISTRA SUŠNIKA.
Belgrad, 10. nov. (Izv.) Radikalni
poslanec Dimitrijevič jc v irnenu poslancev južne Srbije obiskal bivšega železniškega ministra Sušnika in ga v imenu teh poslancev in tamošnjega prebivalstva povabil k slavnosti in otvoritvi proge Veleš—Stip, ki se vrši v nedeljo. Poslanec je povabil Sušnika vsled tega, ker je Sušnik največ pripomogel, da so se dela na tej progi končala.
VLADA PROTI LJUDSTVU.
Belgrad, 10. nov. (Izv.) Vlada pripravlja materijal, na podlagi katerega bi mogla razpustiti HRSS, nemško stranko in mažarsko stranko. Vse to v znamenju zaščite države. Kakor se sliši, namerava vlada razpustiti »hrvatsko in slovensko ljudstvo.« —
KRALJ V SKOPLJU.
Belgrad, 10. nov. (Izv.) Kralj je odpotoval v Skoplje, kjer ostane par dni na lovu na ptice selilke, ki se vračajo na
ZAČETEK KONFISKACIJ.
Zagreb, 10. novembra. (Izv.) Današnji VJutarnji list« je policija zaplenila zaradi poročila o nekem sestanku demokratske mladine v Belgradu.
POLICIJA IŠČE RADIČA.
Zagreb, 10. novembra. (Izv.) O sedanjem bivališču Radičevem krožijo še vedno najrazličnejše vesti. Zagrebška policija je dobila poročilo, da so videli Radiča v Splitu, kjer je obiskal svojega zeta inž. Košutiča. Včeraj je policija izjavila vašemu dopisniku, da ne vedo, kje bi bil Radič. Dognano je le, da ni prestopil italijanske meje in tudi v Švico se ni odpeljal. Poročilo, da se je razgovarjal v Krapini z Davi-dovičem, je nastalo tako, ker v Krapini živi res neki mizar Radič in neki čevljar Davidovič. Iz Zagreba so se policaji takoj odpeljali z avtom v Krapino, ugotovili so pa le, da sta se res sešla mizar Radič in čevljar Davidovič. V krogih HRSS vztrajno molče.
URBANI ODSTOPIL.
Zagreb, 10. novembra. (Izv.) Policijski 5ef v Zagrebu Urbani se jc odpovedal
službi.
Revolucionarno oranje na španskem.
Pariz, 10. nov. (Izv.) «Havas« poroča iz Madrida, da je prišlo v mestecu Vera v pokrajini Pampelona do težkih bojev mod orožništvoin in oboroženim prebivalstvom. Splošno zmatrajo, da gre za rtfvolucionarno gibanje. Zaprli so 17 oseb, ki so biie oborožene z brovningi.
London, 10. nov. (Izv.) «Dailv Mail«
poroča iz Barcelone, da so poskušali uporni vojaki napasti topniško vojašnico. Policija jo prijela dva topničarja, ki sta bila danes ustreljena.
Italija.
FAŠIZEM IN KOMBATENTL
Rim, 9. nov. (Izv.) Narodni odbor društva kombatentov je zboroval včeraj ob navzočnosti vseh članov. Političnih sklepov pa niso sprejeli, ker žele postopati soglasno z Društvom vojnih pohabljencev in invalidov, katerih glavni odbor se snide danes.
»Giornale d' Italia« poroča, da je izstopil iz fašistovske stranke tudi poslanec Bavaro, zastopnik kombatentov in Puglie. Pričakujejo se nadaljnji izstopi.
Posl. Ponzio di San Sebastiano, je svoj izstop iz fašistovske stranke naznanil Mussoliniju v daljšem pismu, v katerem med drugim naglasa, da je izgubil nado, da bi narod dosegel edinost potom faš«zma. Pismo zaključuje: »Ko se danes s krvavečim srcem ločim od Vas, Vam pranim: vrnite Italijo Italijanom, imejte usmilienie z domovino!«
OPOMIN INOZEMSTVA.
Rim, 10. nov. (Izvir.) Spor med fašisti in kombatenti ter invalidi je napravil v inozemstvu velik vtis. Inozemski politični krogi smatrajo to dejstvo kot dokaz, da je fašizem v Italiji svojo vlogo dejansko do-igral, da ga ogromna večina naroda odklanja. S tem so šanse fašistovskega režima v inozemstvu občutno padle. To se najbolj kaže v Londonu, na katerega je Musolini po padcu Mad Donplda z vso gotovostjo i posebno računal. N? le da prinašajo vsi | listi podrobna poročila o razvoju dogodkov, ki niso v prilog fašizmu, marveč se prav v Londonu izvaja pritisk na italijansko liro, ki hitro pada. Režimski krogi v Italiji strahoma pričakujejo razpleta akcije proti liri na londonskem trgu.
RAZSODBA V PROCESU FINZI — «AVANTI«.
M:lan, 10. nov. (Izv.) V soboto se je po dolgotrajni razpravi zaključil proces j Finzi — »Avanti«. (»Avanti« je bil pisal i proti fašistovskemu prvaku posl. Finziju j povdom Matteottijevega umora.) Sodišče j je obsodilo *Avantijevega* odgovornega l urednika Giuseppe Invcrnizzija na eno j leto ječe in globo v znesku 1000 lir.
VOLITVE V ŠVICI.
Ženeva, 10. ncv. (Izv.) Pri kantonskih volitvah so zmagali levičarji. Desničarji so rešili samo dva mandata.
STRAH PRED MOHAMEDANCI.
London, 10. nov. (Izv.) Dopisniku «Times« je izjavil v Tangerju francoski j maršal Liautliey, da je stanje v Maroku zelo nevarno vsem državam, ki imajo svoje interese v moliamedanskem svetu.
NESOGLASJE V TURŠKI VLADI.
London, 10. nov. (Izv.) Reuterjev urad poroča iz Carigrada, da je 18 poslancev vladno stranke izstopilo in prešlo k republikanski stranki. To je prvo nesoglasje v novi turški vladi.
CARINSKA POGODBA MED
AVSTRIJO IN MAŽARSKO.
Dunaj, 10. nov. (Izv.) Pogajanja, katera sta vodili Avstrija in Mažarska radi dvojnih carin, so privedla do sporazuma in je bila tozadevna pogodba podpisana 8. novembra.
KATEDRALA V MONTREALU POGORELA.
Montrcal, 10. nov. (Izv.) Tukajšnja katoliška katedrala je pogorela. Škode je 300.000 dolarjev.
AVTOMOBILSKA NESREČA.
Gradec, 10. novembra. (Izv.) Na cesti med Gradcem in Semmeringom, v Peggau, se je dogodila včeraj težka avtomobilska nesreča. V Gradec se je peljalo z avtomobilom 22 kmetov na kmečki shod v Gradcu. Pri Peggau so se hoteli umakniti osebnemu avtomobilu, umaknili so se pa tako nesrečno, da so padli preko visoke škarpe, kjer sta dva kmeta takoj mrtva obležala, ostali so pa deloma težko, deloma lahko ranjeni.
NESREČA Z ROČNO GRANATO.
Budimpešta, 10. nov. (Izv.) Iz Ka-poszvara javljajo, da se j« pripetila v tamkajšnji vojašnici smrtna nesreča, ki je zahtevala smrt častnika Alojzija Ba-lacza. Pri razlaganju, kako se uporablja ročna granata, je ta predčasno eksplodirala in ga na mestu ubila.
SENATOR LODGE f. Boston, 10. nov, (Izv.) Znani senator Loclge je umrl.
| Oglejte sc Remington model 12 pri f
Frane 8nr, Ljubljana, CanSarjEsa nabr.5 |
»Jufrova« milijonska tatvina.
»Jutro« in »Narod« sta začela vo-livno kampanjo s tem, da objavljata sen-zacionelna »odkritja« o milijonskih »klerikalnih« tatvinah na škodo države in konzumentov in o velikopoteznem načrtu za pridobitev volivnega fonda ter za podporo njihovega časopisja.
Kako izgledajo ta odkritja v resnici? Radi silne oddaljenosti Slovenije od agrarno produktivnih krajev nživamo za najmanj 7% dražji kruh kot južnejši kraji. Radi slabe letine pride letos to še veliko bolj v poštev kot običajno. Nič naravnej-šega ni torej, da so naši poslanci zahtevali prvič, da se prišteje tudi Slovenija med pasivne pokrajine, in drugič, da se zniža voznica za prevoz žita, koruze in moke. Ta akcija je imela po zaslugi slovenskih registrov, zlasti pa ministra Sušnika, uspeh. Na njegov predlog je sklenil mi-ristrski svet, da se zniža voznina živil v pasivne pokrajine ",a 40%.
To znižanje znaša po oddaljenosti nakladalne postaje povprečno 15 do 20 p»r pri kilogramu, kar bi pomenilo pocenitev pri žitu okrog 4 in pri moki 3%.
Pri tem je bilo treba rešiti vprašanje razdelitve tega blaga. Kako se je to vprašanje rešilo pri drugih pokrajinah, nam ni znano. Glede Slovenije je pa bilo naravno, da zastopniki ljudstva niso mogli in smeli prezreti v vseh strankah močno razvitega zadružništva, ki edino predstavlja najš»rše plasti konzumentov. Zato je minister Sušnik zamislil izvedbo znižanja voznine na la način, da je poveril vsem trem v Sloveniji obstoječim zadružnim zvezam rszdelitev predmetnih voznih listov. Pri tem je vzel za ključ razdelitve število pri posameznih zvezah včlanjenih zadrug in njih zadrti garjev.
Zalo je bil določen Zadružni zvezi v Ljubljani kot najmočnejši zadružni organizaciji v Sloveniji kontingent 3300 in ostalima dvema demokratski stranki blizu stoječima zvezama v Ljubljani in Celju vsaki po 850 vagonov.
Za Zadružno zvezo je prevzela Gospodarska zveza kot blagovna centrala nabavljanje žita oziroma razdeljevanje tovornih listov. Gospodarska zveza razdeljuje tovorne liste v prvi vrsti zadrugam, daje pa te liste tudi zanesljivim trgovskim tvrdkam, in to radi tega, da se ne bi od aprovizacijske akcije izključila privatna trgovina in cla bi se tako vzbujena konkurenca izrabila čimbolj v prid konzumenta.
Jasno je, da ni na celem svetu trgovskega ali zadružnega podjetja, ki bi služila trgovcem za njihove posle in da bi še povrh plačevala stroške zanje. Ker ima Gospodarska zveza s položitvijo kavcije, z delom pri razdelitvi in kontroli pravilne upravo tov, listov, pri oddaji vagonov odjemalcem na posameznih postajah velike stroške, je samo po sebi razumljivo, da te stroške uračuna prejemnikom tov. listov. Povračilo teh stroškov pa znaša od 2.5 do največ 5 par pri kg, v nobenem slučaju pa se ni računalo več.
Izrecno pa ugotavljamo, da je lopov-ska trditev »Jutra«, češ cla se vrši s temi tovornimi listi kupčija, in da jih ponujajo okrog klerikalni agentje, nesramna laž. Od vseli do sedaj razdeljenih tov. listov niti eden še ni bil plačan.
Značilno za mentaliteto naših demokratov in njih ljubezni do slovenskega ljudstva je način, kako hočejo to idealno zamišljeno akcijo izrabiti v svoje umazane strankarske namene.
Dr. Žerjav je ostal sam sebi zvest. Prvi korak, ko je prišel v Slovenijo, je bil, da je poslal detektive v nedeljo popoldne v Zadružno zvezo, ki niso seveda mogli ugotoviti drugega kot da je bilo postopanjo pri razdelitvi tovornih listov popolnoma korektno.
Obenem objavljata »Jutro« in »Narod« krvave članke, kjer govorita o milijonskih tatvinah, s prozornim namenom, da odje-sta našemu konzumentu pridobitev naših poslancev. Poznajo vas! Zopet kričite: »Drži tatu,« da odvrnete pozornost od svojih lopovskih namenov.
Popolnoma prozorno je, zakaj ste si izmislili »afero«, ki je ni. Vi jo — samo potrebujete in ste si jo izmislili, da bi prikrili svojo korupcionistične namene z bonifikacijami, namenjenimi za ljudstvo. Sodilo in obsodilo vas bo ljudstvo.
»Kulturna zaostalost«. V »Slovenskem (?) narodu« (9. nov. 1924) sc je nekdo — zdi se,da kak »napreden" učitelj iz Prekmurja — iznebil v nekoliko daljšem sestavku o Prekmurju celo vrsto netočnih informacij. Poleg tega se pa tako žaljivo izraža o slovenskih Prekmurcih, da je Ie »Slovenski narod« mogel tn priobčiti. O organistih pravi: »Posebno je prišel do veljave pri pogrebih, ko se v imenu mrtveca v nalašč za vsak slučaj
zloženi pesmi v žalostinki od vsakega sorodnika imenoma poslavlja, pri čemer množice unisono tulijo.« Dalje, da si ljudstvo želi nazaj graščinskega robstva, da je v svoji prijaznosti osladno, kulturno močno zaostalo itd. — Prekmurci imajo zelo zdrav čut, ko takiin »prišlekom« le malo zaupajo. Člankar naj nikar ne misli, da je človek že kulturen, če ima rumene čeveljčke in polikane hlače. Prof. Sušnik je vse drugače zadel v svojih »Prekmurskih profilih« prekmursko dušo. Oh, ta napredna ljubezen do naroda!
Politične vesti.
-f Prosvetna zvezda Gangl. Načelnik prosvetnega oddelka in dr. Narte Velikonja sta bila razrešena svojih funkcij. Prosvetno upravo za Slovenijo je izročil prosvetni minister Pribičevič Engelbertu Gan-glu, ki je včeraj prevzel posle. S tem imenovanjem je prosvetni minister ponižal Slovenijo in dokazal, da mu je prosveta deveta briga, strankarstvo pa vse. Engel-bert Gangl in vodja prosvetne uprave za Slovenijo! To pomeni klofuto vsemu profesorskemu zboru. Ta za ugled našega slovenskega šolstva sramoten čin bo ostal samostojni demokratski stranki kot neizbrisen madež. In Gangl je v preiskavi zaradi znane aiere Učiteljske tiskarne, ki je zlorabljala uradni pečat prosvetnega oddelka za svoje trgovsko poslovanje. Stvar ima v rukah državni pravdnik. Zdi se, da namerava P. P. režim to sramotno in kaznivo afero potlačiti, sicer ne bi bil postavil Gangla na tako mesto, dokler je Gangl v preiskavi.
+ Pašičevi rublfl. »Pravda« piše: »Pašiča so obtoževali zaradi raznih afer, zlasti pa zaradi denarja, ki ga je prejel iz Rusije za pomoč srbskemu narodu. Na vse take obtožbe je Pašič molčal, njegovi ljudje pa so trdili, da vse to ni res. Ko je pa Davi-dovičeva vlada začela resno akcijo proti korupciji, se je Pašič ustrašil in je priznal svoj zločin. Osem let je zadrževal one rublje, ki so bili tedaj vredni okoli 10 milijonov dinarjev, in je s tem denarjem gotovo prav lepo zaslužil. Pred nekaj dnevi pa je Pašič vrnil ravno toliko ruskih rubljev, kolikor jih je bil dobil iz Rusije, toda te rublje je kupil po dananšji ceni za nekaj tisoč dinarjev. »Ali naj ljudstvo še zaupa takemu človeku,« se vprašuje »Pravda«.
+ Kaj obetajo radikali Hrvatom in Slovcncem? »Samouprava« piše o; nalogah nove vlade in pravi med drugim: »Kar se tiče sporazuma s Hrvati in Slovenci, se bo nova vlada trudila z vsemi silami, da doseže pravi sporazum, to je sporazum, ki bo jamčil za upapolno, svobodno, srečno bodočnost vsega našega troimenega naroda v njegovi skupni državi. Za tak sporazum se bo vlada najiskrenejše brigala. Vsem opravičenim zahtevam Hrvatov in Slovencev in tujerodnih narodov bo nova vlada posvečala največjo pozornost, toda vsako delovanje proti državni skupnosti bo naletelo na odpor, kjerkoli bi se pojavilo.« — »Pravda« odgovarja na ponudbo takega sporazuma tako: »Radikali so že več kot stokrat dokazali, da smatrajo za sporazum samo deljenje drobtin in oglodanih kosti našim bratom, a še to le takrat, če smatrajo tako darilo za opravičeno. Oni hočejo edinstvo države, ravnajo pa s polovico prebivalstva tako kot z nasprotnikom pri sodišču, kateremu radikali kot sodniki prisojajo le to, kar je njim všeč. To razmerje pa ni sporazum, ampak je razmerje gospodarja do hlapca, S tem sc pa ne služi državi.« Točno!
+ Prepovedani shodi. Mažarska stranka jc hotela prirediti v Vel. Bečkereku svoj volivni shod. Oblast je shod prepovedala. Prepovedano je bilo dalje večje število radičevskih shodov na Hrvatskem, v Dalmaciji in v Bosni.
-f Radikali proti zemljoradn'kom in demokratom. »Obzor« poroča, da se je med radikali in zemljoradniki že začel hud boj. Radikali bodo napeli vse sile, da pri volitvah vržejo zlasti zemljoradniške voditelje, Če bodo videli, da z agitacijo in s terorjem nič ne dosežejo, bodo uporabili zakon o zaščiti države tudi proti zemljo-radnikom. V Srbiji upajo imeti radikali z zemljoradniki lahek posel. — Tudi proti demokratom v Srbiji obetajo nastopiti radikali z vso silo. Demokratje pa pravijo, da bodo dobili vsaj toliko mandatov kot so jih imeli doslej.
+ Radikali in HRSS ter SLS. »Obzor« poroča iz Belgrada: »Med samostojnimi demokrati in radikali jc že prišlo do prvih prepirov. Radikali so že preprečili podpis nekih demokratskih ukazov. Kar se tiče razpusta HRSS, radikali te vesti demanti-rajo. Preganjali bodo HRSS samo na shodih. Zapirali ljudi zaenkrat še ne bodo. V Sloveniji nc bodo dovolili samostojnim demokratom izvajati terorja nad SLS. Radikali sploh ne bodo dali Žerjavu v Sloveniji prostih rok. Radikali računajo z možnostjo, da nc dobe absolutne večine in za ta slučaj računajo na kompromis s SLS.« Prva dejanja, ki jih je izvršila P.-P vlada v Sloveniji, prav nič ne potrjujejo tega poročila. Žerjavovo politično naševa-
nje se je v Sloveniji že pričelo. Mi ga mirno gledamo, ker vemo, kakšen žalosten konec bo vzelo čez tri mesece.
+ Pozdrav Pašiču iz — Kočevja. Iz
Kočevja je prejel g. Nikola Pašič sledečo brzojavko: »Kočevski radikali pozdravljajo vrhovnega voditelja svoje stranke in pošiljajo vam, gospod predsednik, iskrene čestitke k zmagi nacionalne ideje v državni politiki z izrazom globoke hvaležnosti in neomajne solidarnosti. — Predsednik in delegat dr. Sajovic, župan.«
+ Velesrbska sodba o Slovcncih. V Belgradu izhaja pod uredništvom g. dr. Ljube Popoviča tednik z naslovom »Isti-na«. V »Istini« z dne 9. novembra t. 1. je objavil g. Popovič po vzorcu znanega Platonovega dialoga razgovor med »vernikom« (jugoslovan. idealistom) in »skeptikom« (velesrbom) o razmerah v naši državi V tem razgovoru pravi »skeptik« o Slovencih sledeče: »Ujedinjenje s Slovenijo je pravi narodni zločin. Mi nismo imeli tam ničesar iskati, niti nacionalno niti gospodarsko niti politično niti vojaško. Po svojem postanku so (Slovenci) pokvarjeni germanski odpadki, ki z debelimi očmi bulijo za lahkim zaslužkom. Oni so našli v nas, lahkomiselnih Balkancih, odličen materijal za izkoriščanje. Oni so se proglasili za pasivno deželo in so dvignili tihotapstvo na stopinjo prave nacionalne industrije. Vse njihove 6tranke soglašajo v tem, da se jc treba ločiti od Belgrada. To jih pa nič ne moti, da se smatrajo za kul-turnejše od nas in da mnogo glasneje vpijejo na nas »opankarje« kakor pa zaradi italijanske okupacije. Naš narodni zločin v razmerju do Slovencev je tudi zunanjepolitičnega značaja. Kaj nam je bilo treba, da se zapičimo kot klin v veliko svetovno pot med Dunajem in Trstom? Tu se bosta morala nekega dne spopasti germanstvo in Italija, mi pa bomo na ljubo nekega pasivnega, katoliško-ultramontanskega in napram naši državi sovražno razpoloženega kraja, ki nas prezira kot Evropejec zamorca, nosili udarce, ker smo potisnjeni med italijansko kladivo in nemško nakovalo.« — Komentarja take ljubeznjivosti ne potrebujejo.
Marija Gradec pri Laškem. Dne 9. nov. Je bila pri nas volitev občinskega starešinstva. Navzočih je bilo vseh 25 občinskih odbornikov. Za župana je bil izvoljen z 18 gla-povi načelnik županske zveze za okraj Laško in dosedanji župan g. Martin Topole, posestnik v Jagočah št. 16. To je mož, ki se lahko ponaša v občini in izven nje, da nima osebnih sovražnikov. Za svctovalce so izvoljeni: Mihael Hrastnik, Martin Žveplan, Matevž Deželak, Jurij Krajnc in Penič Florjan. Župan in svetovalci so neupogljivi pristaši Slovenske Ljudske Stranke. Novoizvoljeno občinsko starešinstvo je poroštvo, da bo občina še za naprej ohranila tisti sloves, ki ga uživajo pošteni in dobri marijograjski občani.
Sv. Katarina pri Tržiču. Proti občinskim volitvam, ki so se vršile 24. junija, se je pritožil prejšnji župan Ignacij Meglic. Pritožba njegova pa je bila zavrnjena in 7. novembra je bil izvoljen za župana Fr. Meglic, veleposestnik v Dolini, vrl pristaš SLS. Za podžupana pa je izbran Karel Jer-šin, delovodja v tovarni g. Moline, istotako odličen naš pristaš. Odkar obstoji občina Sv. Katarina se je to pot prvič premaknil županski stol lz Loma v Dolino.
vollvne imenike!
Narodna skupščina je razpuščena, volitve bodo 8. februarja 1925. Nasilni režim hoče uničiti ljudsko voljo. Te štiri mesece bodo ljudski zatiralci uporabili vsa sredstva, da s silo pritisnejo na volivce, da bi oddali njim svoje glasove. Pri volivnih pripravah nam bodo nagajali, kolikor nam bodo mogli. To naj bo za nas pa le povod, da podvojimo agitacijo in da z vso skrbnostjo izvršimo vo-livne priprave, ki jih zahteva zakon.
Slovenska Ljudska Stranka poziva svoje zaupnike in voditelje krajevnih odborov, da s k r -be predvsem, da bo vsak naš pristaš vpisan v volivni imenik, da s tem dobi volivno pravico. Tozadevna določila zakona o volivnih imenikih so sicer že splošno znana, toda radi varnosti jih ponavljamo.
KDO IMA PRAVICO VOLITI?
Vsak, kdor je vpisan v volivni imenik. Zato naj krajevni zaupniki SLS poskrbe, da bodo vsi somišljeniki SLS, ki so: 1. šest mcscccv nastanjeni v občini, 2. ki so do 11.novembra 1924 dovršili 21. leto in so naši državljani, v volivnem imeniku. Uradniki, duhovniki in vsi javni nameščenci pa se morajo vpisati v volivni imenik takoj, ko se preselijo v občino, kjer opravljajo svojo službo. Fantje, ki so odslužili vojake, morajo biti vpisani takoj, ko odslužijo svoj rok, v tisti občini, v kateri so prebivali pred odhodom v vojaško službovanje. Voliv-
ne pravice pa nimajo 1. oni, ki »o obsojeni na temnico; 2. ki so obsojeni na izgubo državljanske časti, dokler traja ta kazen; 3. oni, ki so v konkurzu; 4. oni, ki so pod skrbstvom.
KAKO VLOŽIM REKLAMACIJO.
Reklamacije s« bodo «mc!« vlagati do 25. novembra. Toda ne odUiaJmol Takoj ta teden naj gre nai zaupnik k občinskemu uradu ln pregleda volivni imenik. Krajevni odbor SLS naj ugotovi, kateri volivci SLS so izpuščeni in kateri nasprotniki so neupravičeno vpisani. Reklamacije vložite potem čim« prej! To že iz razloga, da Jo lahko ponovite, če vam jo občinski urad iz kateregakoli razloga zavrne, pa je mogoče napako takoj popraviti.
Popravek volivnega imenika se zahteva pismeno ali ustno pri občinskem uradu. Zahteva je kolkov in taks prosta. Priložiti pa je treba pravnoveljavne javne listine kot dokaz za upravičenost zahtevanega popravka. Če hočem koga vpisati, moram priložiti 1. rojstni in krstni list, 2. domovnico, 3. potrdilo občinskega ali policijskega urada, da dotičnl biva že nad Šest mesecev v občini. Javni I uradniki morajo mesto občinskega potrdila o bivanju priložiti izvirnik ali overovljen prepis odloka, s katerim so bili imenovani na službovanje v dotično občino. »Vojnička uprava« potrjuje državljanstvo in rojstne podatke, drugih listin se pa nikar ne poslužujte, ker jih oblasti navadno ne smatrajo za zadostne. Zosebej opozarjamo, da jc treba vložiti vsako reklamacijo posebej in za vsako priložiti vse dokaze. Pismeno reklamacijo mora podpisati kak volivec, ne n. pr, »krajevni odbor SLS«.
REŠITEV REKLAMACIJE.
Vsako zahtevo popravka volivnega imenika mora občinski urad rešiti v petih dneh. Če v petih dneh ne dobiš rešitve, smatraj, da je občinski urad tvoj zahtevek odklonil in se takoj pritoži na deželno sodišče v Ljubljani, župana pa vsled malomarnega poslovanja naznanite okrajnemu glavarstvu. Prepis naznanila ohranite pri sebi, da bomo s ta ki mi gospodi po potrebi obračunali ob ugodni priliki. Pri tem opozarjamo, da so vse oblasti dolžne izdati brezplačno potrebne listine za reklamacije najkasneje v 24 urah. Kjer boste naleteli na tozadevne težave in nagajanja, obvestite tajništvo SLS,
ŽUPANU
Kot ljudski zastopniki so župani dolžni pri popravah volivnega imenika svOjim občanom pomagati z nasveti in v vsakem oziru skrbeti, da bodo vsi upravičenci vpisani. Opozarjamo, da letos ob novem letu ne bo uradnega popravljanja pred volitvami, ampak šele po volitvah. V občinah z več volišči je treba volivne imenike deliti in jih prirediti za vsako volišče. Ne pozabite vpisati popravkov v vse dele tako deljenega volivnega imenika,
POZOR!
Poleg gorenjih navodil naj naši zaupniki vestno izvrše že tale:
1.	Vsako nasilnost kakega urada ati uradnika popišite kar najtočneje in pošljite tajništvu SLS. Žerjavov! in Pucljevi pristaši bodo gotovo uganjali nasilja. Za take stvari potrebujemo točne podatke.
2.	Zlasti v občinah, kjer so občinski odbori v nasprotnih rokah, bodite pozorni.
25. novembra bo popravljanje volivnih imenikov za te držav-nozborske volitve končano. Kasnejše reklamacije so za te volitve brezpredmetne.	Tajništvo SLS.
Načelnik? krajev, odteov SLS.
Skličite sejo krajevnega odbora, preberite okrožnico in ukrenite naročeno. Imenujte za vsako vas našega zaupnikal
Tajništvo SLS.
SLS.
Prepišite imenike za državnozborske volitve I	Tajništvo SLS.
—	Prvi sneg. Včerajšnjo noč jc pobelil prvi sneg sorško polje in sosednje hribe; bel je bil tudi Sv. Jošt in Šmarjctna gora. Sneg pa jc izginil že zjutraj. Tudi na Vrhu pri Sv. Treh kraljih in po bližnjih brdih je padci v noči od nedelje na ponedeljek prvi sneg, kakor nam od tam poročajo.
—	Avtomobilska nesreča pri Novem mestu. Milan Barborič, trgovčev sin iz Novega mesta, je v soboto, 8. t. m., z dovoljenjem šoferja šofiral na avtomobilu trgovca Brumna iz Ljubljane. Na ccsti od kolodvora v Bršljinu proti mestu sta srečala voznika J. Plantana iz Cerovca pri Podgradu, ki je z volj peljal drva. Ker avtomobil ni vozil po pravi strani ceste, sta se komaj izognila, pri čemer je avtomobil zašel v jarek. Ko ga je Barborič spravlja! ven, je avtomobil naenkrat zavozil preko ceste v stran, kamor se ie umaknil voz. Zadel je vole, od katerih je eden splašen skočil na avtomobil. Za vozom ob hribu je čakal s kolesom elektromonter V. Sedej, da se odore pot. Avtomobil ga je zadel, ko so
se umaknili voli, mu stri kolo in ga poškodoval na nogi, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Tudi en vol in avtomobil sta poškodovana. V prihodnjič naj se na tako prometnih cestah ne uče ljudje voziti z avtomobilom.
—	Vstollčenje trogirskega opata. Mino-lo nedeljo so v Trogiru slovesno vstoličlli novega mitronosnega. opata in župnika don Kazimira Fulgosija.
—	Knjižnica bivšega dalmatinskega deželnega odbora. Knjižnico bivšega dalmatinskega deželnega odbora so iz Zadra prepeljali v Split, kjer jo združijo s tamkajšnjo mestno knjižnico. Knjige so večinoma administrativno-pravne stroko in pa stono-grafski zapiski dunajskega parlamenta in raznih deželnih zborov.
—	Državni uradniki brez plače. Dalmatinski listi se pritožujejo, da učiteljstvo in uradništvo doli ne dobiva redno mesečne plače. V supetantskem okraju učitelji še za mesec oktober juro dobili plač. Krivda zakasnitvi je v Belgradu, odkoder pošiljajo denar še-le zadnje dnt meseca, a še tedaj komaj polovico potrebno vrste. Zveza drž. nampščeneov za Dalmacijo se je obrnila v Belgrad, da so nered, ki prizadeva uradnikom mnogo neprijetnosti in škode, končno odpravi.
—	Vlom v Radinah. Trda mu je predla, pa si ja hotel opomoei z vlomom pri pocestnici Katarini Starbenc v Rodltinh pri Talč-jem vrhu. Neznanec je vlomil skozi okno in odnesel 2 para ženskih čevljev, iz telovnika črno usnjato listnico z nekaj nad 100 Din gotovine, črn dežnik in za dolgo pot še rumeno palico. Pri vlomu je napravil še 200 dinarjev škode. Vrednost ukradenih stvari znala 1300 Din.
—	Prepovedan komunistični shod. Komunisti v Zagrebu so povodom 7. obletnice boljševiške revolucije v 'Rusiji minolo nedeljo napovedali shod v Metropolkinu. Policija je shod prepovedala. Nato ko komunisti izdali na delavstvo letak, ki ga jo pa policija tudi zaplenila.
—	Obesili so v četrtek v Varaždinu morilca Biliča. Bilič je bil zaradi roparskega umora obsojen na dosmrtno ječo. V ječi je pa pri neki priliki ubil nekega jetnika z nožem, na kar ,je bil obsojen na smrt. Izvršitev smrtne obsodbe je povzročila v Va-raždinn veliko senzacijo, ker v Varaždinu že 40 let, niso doživeli smrtne kazni.
—	Znani «odmetnfk« in vodja črnogorskih komunistov dr. Vukašin Markovič je v ječi znorel. Zdravniki so predlagali, rla ga prepeljejo v umobolnico, toda malo je upanja, da bi ozdravel.
—	ProH pijančevanju v Novem Sndu. V Novem Sadu je pristojna oblast izdala odredbo, da v gostilnah in drugih javnih lokalih osebe, ki so že v opitem stanju, ne smejo vec dobiti alkoholnih pijač. Za prestopke bodo gostilničarji kaznovani z zatvo-ritvljo obrata za dobo 3 mesecev do enega leta. — S to odredtio hoče oblast omejiti vedno češčo krvave ponočno Izgrede. V Novem Sadn jo sedaj do 160 gostiln in pijančevanje je postalo že splošno zlo.
šfafersKe mmm,
š Shod penzijonistor za Maribor in okolico se je vršil v soboto dne 8. t. m. zvečer v mariborski kazinski. dvorani. Poudariti moramo, da mizernega stanj ia upokojencev posebno nižjih, ni kriva Davidovičeva vlada, temveč prejšnja P. P., katera je v državni proračun dala malenkostno vsoto 50 milijonov dinarjev, kar za celo državo pravzaprav ničesar ne pomeni. Kar se tiče odtegljajev za stanarino, pa bi bila Davidovičvea vlada krivico gotovo popravila. Saj je bilo jasno, da je računovodstvo odtegnilo stanarino brez vednosti finančnega ministra in brez vednosti finančnega odbora. Nikjer v novi uredbi o draginjskih doklada.il za upokojence ni besed, da se stanarina odtegne. To vprašanje se mora rešiti. Pisec teh vrstic sem so informiral na me-rodajnem mestu in sem zvedel, da je finančni minister dr, Spaho na intervencijo dr. Korošca in drugih poslancev Jugoslovanskega kluba že pripravil predlog, da se dragirjska uredba popravi. Ali med tem so tajne sile strmoglavile Davidovičevo vlado. Sedaj pa bomo penzijonisti zopet zaman čakali na zboljšanje. Sedanja vlada bo milijone rabila zopet drugod. Shod je bil dobro obiskan.
š Slovenski župan v trgu Sv. Lovrenc na Pohorju. V trgu Sv. I.ovrenc na Pohorju so pri občinskih volitvah dobili SLS 5, socialisti 4 in Nemci 8 odbornikov. Pribifevci in orjunaši so ostali doma ali pa so glasovali z — Nemci iz golega srda, ker niso mogli sestavili svojo listo. Nemci in Žerjavovci so nato obdelavali enega socialdemokraškega odbornika, ponujali mu denar in razne druge bonitete. Tako se jim je posrečilo s pomočjo izdajstva dobiti za nemškonacionalnega kandidata Krambergerja 9 glasov, dočim je slovenski kandidat Roman Pušnjnk (SLS) propadel z 8 glasovi. Združena zveza delovnega ljudstva (SLS in soc. dem.) se je proti volitvi župana pritožila in veliko županstvo je razveljavilo volitev župana. V nedeljo 2. novembra se je ponovno vršila volitev žuormn in svetovalcev. Kandidat zveze delovnega ljudstva g. Roman Pušnjak je takrat zmagal. Za svetovalce pa so bili izvoljeni gg. Manrič in Vobovnik (soc. doni.). Koeelnik (SLS) in Heinschko (Neuicc).
Ker Heinschko izvolitve ni sprejel, se je nova volitev 4. svetovalca razpisala na prihodnjo nedeljo. — Tako je hvala — Bogu lepi in znameniti trg Sv. Lovrenc dobil dobrega župana. Intrige Orjunašev so se izjalovile. Če še bodo Zerjavovi Orjunci kje v kakem kraju šarili z absolutnim nacionalizmom, zabrusite jim v. obraz, da so igrali zagrizeni Orjunci v Sv. Lovrencu vlogo nacionalnih izdajalcev iz golega sovraštva proti zavednemu krščansko-misleče-mu Slovencu Pušnjaku.
š Pirkmajer grozi. Žerjavov veliki župan dr. Pirkmajer grozi uradnikom, ki so pokazali kake simpatije dosedanjemu nepristranskemu velikemu županu. Visoki gospod Pirkmajer niti občevati ni maral z g. dr. Vodopivcem. Ob nastopu se je izrazil: »Bom jim že pokazali« Radovedni smo, koga je neki mislil g. posili-veliki župan. Pošteni nepristranski uradniki pa so mnenja, da Pirkmajer spomladi ne bo sadil krompirja na vrtu velikega županstva. Zerjavova drevesa se pri vrhovih in koreninah sušijo.
š Zborovanje PrimorceV v Mariboru se jo vršilo v nedeljo dne 9. t. m. v Narodnem domu. Referent Vošnjak je poročal o vprašanju odškodnine beguneem iz Primorja, katerim so Italijani uničili njih imovino. Zbor je izvolil poseben odbor, kateri ima nalogo, da vprašanje odškodnine skuša rešiti na ta način, da še enkrat zbere vse podatke ter stopi pred vlado z energično zahtevo, da se ista vendarle enkrat resno zavzame za uboge begunce z juga. Begunci, ki so izgubili vse svoje premoženje, imajo malo upanja, da bi sedanja vlada kaj stori J a za rešitev tega perečega vprašanja.
š Afera v tajništvu radikalne stranke r Mariboru. Velikaši Pašičeve stranke v Mariboru so raznesli vest, da je odstopivši tajnik g. Trošt izvršil pri radikaliji neke malver-zacije z denarjem in da je bil radi tega odpuščen. Informirali smo se na merodajnem mestu in izvedeli, da g. Trošt ni prav ničesar de-fravdiral, ampak gg. dr. Ravnik in Janko Tavčar mu dolgujeta večjo vsolo kot plačo in pot-nine. Za to vsoto sedaj g. Trošt toži ta dva gospoda. O razvoju te afere bomo poročali.
š Živinski in kramarski sejem v Celju, ki bi se moral vršiti 30. novembra t. 1., se p r e -loži na 2. decembra t, 1. (torek).
š Mariborska zadruga frizerjev razglaša, da morajo brivski mojstri točno ob sedmih zvečer zapirati svoje obrtne lokale. Edino ob sobotah in dnevih pred prazniki smejo delovni čas raztegniti do devetih.
p Nesreča v idrijskem rudniku. Dne 5.
t. m. ne je v idrijskem rudniku prezgodaj vžgala mina in težko poškodovala rudarja Jožefa Poljanska in Jakoba Kalerja. Kaler je v bolnišnici kmalu umrl.
p Smrtna kosa. V Bazovici nad Trstom je umrl gozdar Franc Pire, doma iz Kranjske gore. — Na Proseku je umrl bivši svetnik Rihard Lux.
p Sporazum med brodolastniki in pomorščaki. To dni se je v Trstu podpisal pakt med brodolastniki in pomorščaki. Boj je trajal tri leta. Pogodba dovoljuje pomorščakom draginjske doklade oziroma zvišanje plač in razne socialne dobrine (podpora brezposelnim, skrb za sirote, brezplačna zdravniška pomoč za družine itd.).
darns!
se opozarja, da sc pcluclies (pliš) v vseh barvab in kvalitetah dobi odslej pri tvrdki
DRAGO SCHWAB — Ljubljana.
Vsled ugodnega nakupa so cene neverjetno nizke,
Ljyfi!|anslce novice,
lj Novo gerenlstvo v mestni občini
Žerjavov veliki župan dr. Baltič je včeraj razrešil dr. Ljud. Periča kot komisarja mestne občine ljubljanske in je poveril ge-rentske posle kar trem osebam, gerentske-mu svetu, sestoječemu iz gg. dr. D. Puca, Josipa Turka in Antona Likozarja. Kakor čujemo, dr. Krejči ni maral več prevzeti prej mu od dr. Žerjava poverjenega komi-sarskega posla.
lj Dr. (»regor Žerjav, minister za šume in rude, je včeraj prispel iz Belgrada v Ljubljano.
lj Spremembe v upravi Mestne hranilnice ljubljanske. Brzojavno je minister trgovine že 7. t. mes. razrešil dosedanji gerentski svet Mestne hranilnice. Dekret pa je bil dostavljen šele včeraj. Razrešeni so Vek. V r t o v c c kot predsednik gerentstva in gerenti dr. C. J c 1 e n e c , dr. Ivan Stanovnik in svetnik Albin Zaje. Gerentske posle prevzame danes trgovec Robert K o 11 m a n n , kate-remu jc pridcljen s posvetovalnim glasom sledeči sosvet: ing. Anton K 1 i n a r, trgovec Iv. O g o r c v c , trgovec Viktor Rohrman in odvetnik dr. Anton Š v 1 g c 1 j.
lj Manlfestacijsko zborovanje Jngoslo. vensko Matice v Ljubljani. Akademska po-družnica Jugoslovenske Matice je priredila v nedeljo oh 12. uri dopoldne iu sicer v zbornični dvorani tukajšnje univerzo v spomin obletnice rapallske pogodbe in koroškega plebiscita. Zborovanje je otvoril akademik Kirchuer. Navzočih jo bilo ooleg aka-
2
demlkov Se nekaj profesorjev. Akademik Vatovac je v svojem govorn ožigosal ra-pallsko pogodbo, s katero so bili primorski Slovenci ln dalmatinski Hrvatje odrezani od enotno zasnovanega trupla jugoslovanskega. In ravno Italijani, katerim je Napoleon III. takorekoč servlral priberačeno svobodo, so se izpozabtli ln pozabili na svojo nekdanjo žalostno razkosanost, in bili toliko nesramni, da so jo vzeli našim bratom. Ni čuda torej, je vzkllkuil Vatovec, da zamira slava velikega Danteja, Savanorole, Frančiška Asiškega. V imenu profesorskega kolegija je pozdravil zborovalce dr. Kušej. Svoj govor je usmeril na omladino samo. Poudarjal je, da so v na« sredstva za dosego končne osvoboditve primorskih in koroških Slovencev. Sredstva 60 etične vsebine in brez vsakršnega nasilja. Gojiti je treba po-vsodi zavest o krivici, pod katero ječijo naši bratje, in isto vzbuditi v nas vseh in se v ljubezni do svojega naroda ln domovine živo zavedati, da nas je ločila nemoralna ln brezobzirna sila. Posebno žalostne razmere so na Koroškem. Z besedami: v tebi, omla-dina, je moč la poosebljena sreča naše domovine, je dr. Kušej končal svoj govor. Akademik Jurkovid Ljubo se je v svojem govoru prav posebno zgražal nad nesramnostjo rapallske pogodbe in se čudil, da more političua zagrizenost dovesti kulturen in civiliziran narod tako daleč, da zagreši take neodpustljive grehe proti svobodi in pravičnosti. Predsednik pokrajinskega odbora Jugoslovenske Matice v Ljubljani, profesor dr. Janko Pretnar je obrazložil osnovue motive, ki so vedli do ustanovitve te institucije. Da ni za nas popolnega ujedinjenja, je eakrivila Italija in zloglasna rapallska pogodba. V celi državi smo se organizirali, da po 6vojih močeh skrbimo za kulturno življenje naših zasužnjenih bratov. Dosedaj smo razposlali že nad 60.000 knjig; kajti dobro se moramo zavedati važnosti in pomena jezika- Jezik je tisti, ki bo odklenil ječo našim bratom. Zato jo sveta dolžnost akademikov gojiti na ta ali oni način narodno zavest ln ljubezen do ideje ujedinjenja. Klio: hočemo osvobojenja vseh Jugoslovanov, je bilo slovo zborovanja. Kako smo se že postarali in pozabili na žalostne dneve rapallske pogodbe ln koroškega plebiscita, najbolje 6lika število posetnikov zborovanja. Bilo jih je samo 135. Kadar prireja Orjuna kakšno smešno parado, so seveda »nacionalisti« prvi in najboljši kriča-5i, na zborovanju jih ni bilo.
lj Pokrajinski odbor Jugoslov. Matice v Ljubljani kot prireditelj »dinarskega dneva« za neodrešene brate in sestre 6e naj-tskrenejše zahvaljuje v prvi vrsti ljubljanskemu občinstvu, ki je s svojimi darovi v tako lepi meri pokazalo svojo ljubezen ln sočustvovanje do naših tam preko. Posebno rahvalo izreka pa odbor vsem sodelovalcem pri »dinarskemu dnevu«: članicam Kolo ju-goslovenskih sester. Kluba Primork in Splošnega ženskega društva, dalje članom kluba »Soče«, gojenkam Christofovega zavoda in marljivim čebelicam ženske realne gimnazije v Ljubljani. Ponosna pa je Jugo-slovenska Matica na sodelovanju ljubljanskih akademikov, ki so v prvi vrsti pripomogli, da je »dinarski dan« tako lepo aspel. Kot pridni nabiralci so se pokazali tndi »Zoraši«. Zahvalo izreka tudi muziki dravske divizije, ki je svirala nacionalnemu dnevu primeren spored. Skupna v Ljubljani nabrana svota »dinarskega dne« znaša Din 18.582.50 in L— lira. Celo zbirko »dinarskega dne« objavi Matica, ko dobi poročila iz ostale Slovenije.
lj Odvažanje listja z mestnih drevoredov. Opaža se, da si nekatere stranke, ne da bi si preje poskrbele privoljenje mestnega magistrata, prisvajajo in pobirajo listje za steljo v mestnih drevoredih. Vsi prizadeti se opozarjajo, da je tako postopanje kaznivo in sc bo proti vsakomur, ki ne bi tmel izkaznice mestnega gospodarskega urada, kar najstrožje postopalo.
lj Vozniki imajo svojo smolo. Včasih vozijo prehitro, pa poderejo povsem zdravega človeka, včasih se pa pri belem dnevu v popolnoma zmerni vožnji zalete v človeka, ki sanja na cesti ali kolne socijalne razmere ali pa renči nad stanovanjsko komisijo. Ivan Cerle, hlapec, je vozil iz Škofje ulice proti Ambroževem trgu. Na trgu se je obotavljal delavec Anton Sparovec. Gluh je in postaran; v njegovo zamišljenost je sicer nlapec Cerle dregal na vse načine, toda Sparovec je bil že pod konjem. Voz je šel čezenj in ga znatno poškodoval. Bil je odpeljan z rešilnim vozom v bolnico. Hlapec se je pa na policiji opravičil, da ga v tem ne zadene nikaka krivda.
lj Policijska kronika. V zadnjih 24 urah so bile vložene sledeče ovadbe: Radi tatvine 3, radi kaljenja nočnega miru 2, radi prestopka cestno policijskega reda 7, radi eks-i!Osa 1, radi telesno poškodbe 1, radi prekoračenja policijske ure 1, radi prestopka železniških predpisov 1, radi nezaplranja trgovine ob določenem časn 5, radi ugriza od psa 1. Aretacije: 1 radi tatvine.
lj Vrat se ,ie ognil in sc izmuznil v sta-uovanjo Leopold Ine Mohar na Celovški :esti neznanec kar skozi okno. Ker je pa znal, da so taki obiski precej dragi, je delal z naglico ln odnesel njenemu podnajemniku samo volneno športno jopo, vredno 300 Din.
]j Tatvina na Ijabljonskem kolodvora. Iz nekega tenderja lokomotive v kurilnici glavnega kolodvora je bilo ukradeno ležišče iz medenine, vredno 500 Din. Kaj imajo tatovi vse v evidenci?!
lj Popadljivi psL Alojzij MateliS je vozil z motorjem po Večni potL Vanj se je zaletel pes posestnika P., ter ga precej močno ugriznil V 2idov6ki ulici je pa ugriznil neznan srednje velik p«« zlatarja Josipa Modi ca.
lj Tatvine. Zadnje čase obiskujejo gostilne in poselska stanovanja prav posebni gostje. V nedeljo okrog 12. ure opoldne se je priplazil v gornje prostore gostilne Čin-kole v Kopitarjevi ulici najbrže še tatinski vajenec, si ogledal sobo natakarice, ter sosednjo soba Ali mu je bil čas prekratek, ali se je zbal, ali pa je bil prepoden, odnesel je pa kljub temu nekaj drobnarij in drobiža v vrednosti nad 100 Din. Pri belem dnevu so taki eksperimenti kočljivi ln nevarni. Tudi v hotelu Lloydu je v nedeljo tat ukradel nokaj stvari služkinjam iz nji-
hovega stanovanja. — Z dvorišča gostilne S teplo ▼ Spodnji Šiški je neznaneo snel raznega perila v vrednosti 800 Din. Iz hiše dr. Melite Plvčeve v Zeleni jami št. 211 je nekdo nkradel 8.50 m dolgo pločevinasto cev, vredno 115 Din. — Neznan in 6krtven prijatelj ptičev je odnesel z dvorišča na Opekarski cesti ponlklano kletko z lisčkom. Oboje je cenjeno na 250 Din.
lj Tatvine kole«. Tatovi koles so ne-ngnanL Skoro vsak dan si poiščejo svojih žrtev, najbrže se prav ta vrsta tatvin najbolje obnese. Ivan Jerančič, kleparski mojster, je pustil svojo kolo pred sodiščem. Ko je pa na sodišču vse opravil, kolesa ni bilo več. Kolo je vredno 1500 Din. Kdo bi si mislil, da nI varnosti celo pred sodiščem. Manj čudno je, da je ob kolo mesar Alojztj Ahlln. Pustil ga je namreč pred gostilno Lisjak v Mesarski nlici. Ko se je okrepčal in sklenil nekaj dobrih kupčij, mu je izpred hiše nekdo odpeljal kolo iWaffenracl«, vredno 2500 Din.
Iz Amerike.
V Newyorku izhaja New York-Times (ti-mes je čas). Zadnja nedeljska Številka je tehtala natančno eno kilo in pet delt. Imela je 10 oddelkov z 212 stranmi, visoka je 46 centimetrov, široka pa 56 centimetrov. Vsaka stran ima pet stolpcev, vsak stolpec 198 vrstic, in ker je vsaka vrstica pet < -mtimetrov ia pol dolgo, znaša daljina vseh 230.860 vrstic ndekaj nad 11 kilometrov. Številka stane v Ne\vyorku 5 centov, izven Ne\vyorka 10 cen-to". Cent je stoti del dolarja, torej malo manj kot tri krone. Za Jugoslavijo stane naročnina tedenske številke 8 dolarjev na leto.
Amerikanci kar naprej računijo, koliko besedi je pravzaprav v življenju potrebnih. Profesor French pravi, da je v trgovskem dopisovanju v rabi samo 400 besevse ctorge so od teh izvedene. Neki drugi profesor je pregledal trgovska pisma s 28.000 besedami, in je v njih samo 2000 originalnih, ki se ponavljajo. ln tako dalje. Končni zaključek se glasi, da potrebuje inteligenten obrtnik 5000 besed, doktorji, advokati in bankirji pa deset tisoč. Tehniški izrazi ne spadajo sem. Samo v Newyorkških bankah imajo 30.000 vložnih knjižic, kojih larmko.- ne morejo dol Iti. Prebivalstvo v Ameriki se tako menja, da to nikogar ne preseneti. Saj se tudi taki ne oglasijo, ki so zavarovani za življenje. Ameriške banke tega denarja ne sir.ejo uporabiti, temveč morajo po določeni vrsti let predložiti državi posebne izkaze. Samo v Newyorkških i bankah je sedaj za dva milijona takih vlog, ki nimr-'. lastnika.
Kakor beremo v zadnjih časih, da iz aero-planov sejejo, tako beremo tudi, da iz ae o-planov uničujejo škodljive mrče-i. V c. avi Teksas in tudi v drugih državah na Jugu Unije je nastopil letos jako škodljiv črv. Da ga uničijo, morajo petresti bombažev kulture s kalcijevim arzenikom. Da je šlo hitreje, so vzeli aeroplane in so tresli iz njih iz višine deset metrov dotični prašek na nasade. V par dnevih je bilo delo kenčano. Samo v državi Teksas so rešili na ta način 2C0.000 arov sveta.
Nekatere banke v Ameriki plačajo 50 odstotkov dividende; pravijo, da je takih bank 56. Izračunili so, če bi vse banke v Zedinjenih državah ne plačale več kakor 10 odstotkov, da b: izplačale kljubtemu na leto okoli 125 milijonov dolarjev. Ce računimo šestodstotno kapitalizacijo, znaša ta svota nad dve miljardi kapitala.
Ameriški poslanec Bloom bo na kongresu v Wasihngtonu predlagal, naj se odprasijo stroški za potne liste po vsem svetu. Dobra statistika pripoveduje, da so ameriški poto-valcl po Evropi plačali letos samo za potne liste deset milijonov dolarjev. Sicer pa mi mislimo, da to ni nič posebnega. Prvič Amerikanci, ki potujejo, prav lahko plačajo; drugič je pa amerikansko življenje silno dolgočasno, prav nič zabavno in brez vsake spremembe. Če pride Amerikanec v Evropo, pride 6amo uživat in se napaja na umetninah in posebnostih, ki jih Amerika ne pozna. Zato naj tudi plača. Drugače je pa misel odprave potnih listov oziroma stroškov zanje prav pametna.
sv Verski pouk v Ameriki. Po ameriški ustavi je pouk v šoli »svoboden« glede vere. Kljub temu pa je država Gcorglja vpeljala v svoje šole verski pouk. Temu zglodu je sledilo tudi okrožje mosta Charleston v južni Karollnt. V razpravi o tem zakonu je rekel poslanec Wimberly med drugim: «V Ameriki je danes 25 miljonov otrok, ki žive brez verskega pouka, njih 4 miljoni pa so pravcati pogani. Če pojde to tako naprej, bo zavladala v Ameriki sčasoma družabna, politična in gospodarska anarhija. Zato je treba veri zopet dati njeno mesto.«
sv P. Bonrjadc umrl. Na angleški Novi Guinejl je umrl misijonar p. Bourjade, ki Je deloval tamkaj tri leta. Pokojnik Je bil po rodu Francoz in se Je kot mlad vseučilišnik udeležil svetovne vojne. Posvetil 8e je btl letalstvu in je postal eden najslavnejših voja-
ških letalcev. V priznanje za njegove zasluge Je bil imenovan za častnika častne legije in dobil še 15 drugih odlikovanj. Po voini je dovršil bogoslovne študije in odšel kot misijonar na Novo Guinejo, kjer ga je sedaj prezgodaj dohitela smrt.
sv Duhovnika-učenjaka. Fordhams'?o vseučilišče v Newyorku je poklicalo na stolioo za biologijo p. Jožela Assmutha, S. J., oiv-šegn profesorja za biologijo v Mtinstru, Hamburgu in Bombayu v Indiji. P. Assmuth vživa v svoji stroki svetovni 6loves. — Na kongresu International Catholic Truth Society v New-yorku je med drugimi predaval p. Vanover-berg, ki Je dolga leta misijonaril v najbolj težkih misijonih med divjimi narodi in se pri tem pečal z jezikoslovnimi, botaničnimi in antropološkimi študijami. Na vseh poljih Je dosegel znatne uspehe in obogatil znanost. Znamenita je njegova botanična zbirka, ki jo hrani muzej znanosti v Manilli. Važen znanstveni material je poslal tudi loranjski univerzi. S slovitim dunajskim antropologom p. Schmidtom je potoval med Negriti, potem pa na lastno pest nadaljeval raziskavanja med divjaki na Filipinih. Sedaj piše p. Va-noverberg slovarja negritskega in igortskega jezika, slovar ilakonskega jezika je pa že izdal Poleg angleščine ln treh filipinskih narečij govori p. Vanoverberg gladko še štiri jezike.
sv Velikansko jabolko je pridelal neki učitelj na Francoskem. »Petit Parisien« poroča namreč iz Chalou-sor Saone, da je učitelj Culou pridelal na svojem vrtu jabolko, ki meri v premeru 42 cm in tehta 70 dek.
sv Milijonsko posojilo mesta Berlin. Berlinska mestna občina je sklenila z neko ameriško finančno skupino posojilo v znesku 3 milijonov dolarjev. Posojilo bo amortizirano v 12 mesecih.
sv Zasledovanje ledenikov. Od strašne katastrofe »Titanika« je posvečena premikanju ledenih mas v bližini močno obiskevanih trans-antlantiških cest velika pozornost. Čas in smer premikanja ledenih gora proti jugu in pogoji tajanja so strokovnjaki skoz več let proučavali, ali šele zadnji čas se je pokazala mežnost beja proti njim. Vlada Zedinjenih držav si je napravila za to posebne parnike v severnih pokrajinah pri paroplcvni cesti Evropa—Amerika. Parniki so v ta namen na poseben način zgrajeni ter opremljeni s silnimi radio - aparati, s katerimi se dajajo vsem ladjam, ki jadrajo po severni transantlantiški črti, varnostna poročila o smeri premikanja in stanju vseh ledenikov, ki se bližajo rečeni črti. Samo tem opazovalnim parnikem se ima marsikatera ladja zahvaliti, cla se ni razbila ob ledenih čereh in potopila. Te premikajoče se gore so velikanske ledene mase, kojih je samo eno osmino nad morsko gladino, a sedem osmin se razprostira pod morjem v velikem obsegu. Nekega takega opazovanja se je udeležil mlad ameriški časnikar ter objavil o tem o ameriških časnikih jako zanimivo poročilo. Opazovalni parnik, na katerem je bil časnikar, je srečal prav blizu črte Hamburg—New-york velik plavajoč ledenik, ki je bil čez 100 m dolg in več kakor 50 m visok. Ker je pretila nevarnost, da pojde ta ledena gora, ki se je prav polagoma tajala, še daleč naprej na jug in da bo ogrožala na svoji poti še marsikateri parnik, je sklenil kapitan ladje ledene mase razstreliti. Na pripravnem mestu pod daleč naprej molečo ledeno steno so položili ekrazitno mino. Ob silnem poku se je zrušila cela stena v morje, ali ledenik se je pri tem le neznatno zmanjšal Ker se ni doseglo s tem povoljnega uspeha, je bilo treba misliti na drugo sredstvo. S pomočjo harpunovega topa so vrgli čez vso ledeno maso silno vrv ter z vrvjo položili nove mine v močno razpoko, ki je segala čez ves ledenik. Mine so zažgali v električno iskro, na kar je grozno za-grmelo in vsa ledena gora se je v pravem pomenu besede pretrgala na dva dela, ki sta treščila v morje ter s svojo težo zdrobila vso ledeno desko pod vodo na drobne koščke, ki so 6e na to kmalu stajali. Pri eksploziji in zlasti pri tem, da 6ta razstrelna dela ledenih mas zgrmela v morje, se je morje daleč naokoli tako razburkalo, da so silni valovi dosegli opazovalni parnik ter njegov pokrov tako poškodovali, da ni mogel nadaljevati svoje poti
Narodno gledališče v Ljubljani.
Nedeljska predstava »Trubadurja« v
operi je bUa izvrstna. In kako tudi ne, saj so bile vloge, predvsem glavne, v najboljših rokah. Boljše Leonore, kot je bila ga. L o v š e -t o v a, primernejše Azuccne kot je bila ga. Thiorr y-Kavčnikova, sposobnejšega grofa Luno kot je bil g. Popov, si pač ni treba želeti. Vsi trije so bili svojim nelahkim vlogam popolnoma kos in pošteno zaslužili obilno priznavanje občinstva, ki je ta večer opero docela napolnilo. Njim vreden drug je bil g. dr. Makso A d r i j a n z Dunaja, gost sredi naših domačih gostov; pel je eno svojih najbolj srečnih vlog in veliko pripomogel h krasnemu uspehu tolikanj priljubljene Verdijeve opere. (Mimogrede omenjam, da je letos 30 let, odkar se je »Trubadur« v Ljubljani prvič izvajal.) Nastop dr. Adrijana je naraven, neprisiljen, njegov tenor prijeten, simpatičen, ki — dasi v nižjih legah nekoliko manj zvočen in manj izdaten — v višini naenkrat zažari, dobi polnost, zvonkost in vnema. Izbo-ren v duetih je dr. Adrijan dosegel višek koncem III. dejanja v ariji »Tam že gromado vidim gorečo«, ki jo je moral ponoviti. Zdelo se nam je, da jo je drugič zapel še boljše in iskrenejše nego prvič. Ploskanje se kar ni hotelo poleči. G. Popov je pel topot — menda prvič — v slovenskem jeziku, kar nas je resnično srčno razveselilo in smo se ob njegovem mojstrskem petju še veliko bolj na-slajali kot drugekrati. Tudi g. Zupan kot Ferrando jc zelo zadovoljil; zlasti v I. dejanju je lepo odpel svojo pripoved o ciganki. Enako pohvalo zaslužijo drugi pevci z manj* širni vlogami. Zbor je bil dober, orkester ravnotako, Zadnji ima v g. Neffatu vodjo od leta do leta lepše se razvijajočih zmožnosti, ki odločno in spretno obvlada orkester, da dobi življenje in barvo, da mu dobro in primerno odtehtano zveni, bodisi v polni moči, bodisi da je treba prinesti kake podrobne lepote, nekake — rekel bi — skrite malenkosti, ki so pa vseeno važne in dragocene. P.
Narodno gledišče v Mariboru.
Torek, 11. nov.: »Otroci«. Ab. D. Sreda, 12. nov.: >Kajn<. Izv. Premijera.
Izpred socfsšča.
Delni uspeh sta dosegla huda kosca Jože Rogelj in pa France Kovač iz Podpeči. Ko so so namreč due 8. sept. vračali kosci domov, so se zakasneli v domačU gostilni, kjer so se pošteno uaplli. Na poti domov, bilo je že kasno in zolo temno, sta napadi«! omenjena fanta tovariša Jožeta Pristavea. Ni gotovo če sta ga hotela pretepsti, ker za to nista imela nobenega pravega povoda. Bržkotne sta hotela v svoji pijani razposajenosti moža samo ostrašiti. Pri tem pa sta ravnala fanta tako neprevidno, da je zadel eden s koso moža na levo roko in mu je prerezal mišičevje nad palcem in kazalcem. Na hrbtu pa je dobil mož močne podplutbe. Obtoženca sta napad zanikala, toda ker je mož jasno izpovedal, da sta ga ravno obtoženca napadla, sta bila obsojena eden na tri, drugi pa na dva dni zapora, poostrenega s trdim ležiščem in postom in morata plačati možu 750 Din odškodnine. Fanta sta se pritožila in vzklieni senat je potrdil prvo obsodbo samo s to spremembo, da so odpustili fantoma post in pa trdo ležišče. Fanta sta pričakovala seveda več, vendar pa sta odšla tudi s tem darom zadovoljna Iz dvo rane.
iški vestnik.
Na rednem občnem zboru J. k. a. (L Borbe je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Magajna Bogomir, stud. med.; odb. za org. Frauulovic Auton, cand. iur.; bla-
; gajnik: Močan Mirko, stud. tehn.; gospodari Rope Anton, stud. tehn.
Naznanila.
Pogrebno društvo bratovščine sv. Jožefa
opozarja ponovno vse tiste dosmrtne člane, ki so plačali svojčas pristopnine 300 K ali manj, da so z letom 1924 prevedeni po § 3. pravil k letnim članom, ki plačujejo zanaprej letni donesek po 10 Din. Član, kateri tega doneska tekom enega leta ne plača, sc smatra po § 7. pravil izstopivšim. Odbor se bo ravnal točno po pravilih ter odklanjal brez-pogojno pogrebe članov, kateri niso zadostili svoji dolžnosti. To velja za vse člane brez izjeme. — Odbor.
Zveza uradnic in trgovskih nastavljenk ima redno mesečno predavanje v sredo, dne 12. t. m., ob pol 8. uri zvečer. Predava gosp. prof. dr. Jerše o zelo zanimivi tvarini, zato se ga udeležite v obilnem številu.
Seja žentpeterskega prosvetnega društva sc vrši danes ob 8. uri zvečer v prosveti. Navzočnost vseh odbornikov potrebna. Tajnik.
Tehnikom - akademikom. Plesna vaja v torek, 11. t. m., odpade vsled nenadne odpovedi dvorane. — Izredna odborova seja sc vrši v torek, 11. t. m., ob 20. uri na običajnem kraju. Udeležba obvezna. — Tajnik.
S-ttlf*;!,..^ p	9
i lito
dt>sp o darsivo.
Kmetijski tečaji
Kmetijska družba prične v kratkem prirejati dva- do tridnevne tečaje, ki se imajo vršiti zunaj na deželi na sedežih kmetijskih podružnic. Prednost bodo imele tiste podružnice, ki se prej oglasijo in ki nudijo vse potrebno pogoje za take tečaje. Na sporedu teh poučnih tečajev bo sledeča učna tvarina: gnojenje z domačimi n umetnimi gnojili, pridelovanje na njivah in obdelovanje travnikov, pridelovanje in odbiranje semena, zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev, pospeševanje kravjereje in mlekarstva, zadružna organizacija živinoreje, pašništvo, zimsko krmljenje in strežba živini, izboljšanje hlevov in sivnjakov, konjereja itd. Sadjarski in vinarski tečaji se bodo vršili v sporazumu z do-tičnimi organizacijami.
Podružnice se vabijo, da tudi same izrazijo svoje želje glede učnih snovi kakor tudi glede časa, v katerem naj se priredijo ti tečaji. Pouk na tečajih bo trajal dopoldne in popoldne in se bo izpopolnjeval deloma z vprašanji in odgovori od strani udeležencev in predavateljev, deloma s praktičnim razkazovanjem vsega, kar bo v danih razmerah mogoče.
V kritje stroškov za te kmetijske tečaje Je bivši minister dr. Kulovec dodelil državno podporo v znesku 60.000 Din.
Podružnica pa, ki želi tak tečaj, mora Izpolniti sledeče pognje, predvsem pa zago* to viti:
1.	Zadostno število udeležencev izmed odraslih kmetskih mladeničev in samostojnih kmetovalcev, ki se morajo zavezati, da bodo tečaj redno obiskavali. Udeležnikom se imajo izdati ob sklepu tudi potrdila o rednem obisku tečaja.
2.	Pripraven učni prostor.
8. Potrebna prosta prenočišča za dve učni osebi in
4. prost dovoz in odvoz predavateljev na bližnjo železniško postajo.
Kmetijske podružnice, ki žele pod temi pogoji prirejati kmetijske tečaje, naj to čimpreje naznanijo Kmetijski družbi v Ljubljani. Število udeležencev, ki se mora zagotoviti, znaša najmanj 20 oseb.
Oddaja trt iz drž. trtnlc.
L Vsled odloka poljedelskega ministrstva ▼ Belgradu z dne 25. avgusta t 1. št. 38.844-V. oe glede oddaje trt za prihodnjo saditev raz-glaša (feledeče:
Poedina pismena predpisano kolekovana naročila (prošnje) za trte sprejemajo vsi drž. kmetijski uslužbenci najkasneje do 1. febr. • 1925 in jih dostavljajo s potrebnim potrdilom : od svojega županstva, da potrebuje naročnik I trte izključno za saditev na lastnem zemljišču, i ter potrdilom potovalnega učitelja, ozir. okr. ekonoma, da je dotično zemljišče za nov vinograd preiskano na vsebino apna, upravitelju najbližjega drž. razsadnika.
Upravitelji so: za drž. trtnc nasade v Kostanjevici — okr. ekonom v Krškem; za Arnova sela — okr. ekonom v Brežicah; za Bršlin — okr. ekonom v Novem mestu in za Črnomelj — delovodja drž. trhlih nasadov v Črnomlju.
2. Na podstavi čl. 13. zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva ter na predlog oddelka za vinogradništvo te jeseni in v bodoči spomladi 1925. 1. prodajna cena trt v vseh državnih trUlicah za 1000 komadov sledeča;
Za ključe amerikanskih trt (podlog), dolgost 35—40 cm L razr. po 100 Din, II. razr. 35 Din; za s a J e n k e (korenjake) I. po 250 Din, II. 75 Din; za eepljenke L po 1500 Din, II. 66 ne prodajajo, temveč se zopet vložijo v trtnioo; za k j u 6 e domače trte 80 cm dolžine 80 Din. Gornje cene, v kolikor se nanašajo na ključe amerikanske trte, 86 povišajo na 100 odstot. L J. I. razr. po 10 Din, II. razr. po 70 Din in sicer za one naročnike, kateri vzamejo več kot 10.000 ključev za vlaganje v trtnice v svrho dobave sajenk (cep-ljenk) za prodajo. — Naročniki, ki rabijo naročene trte za razširjenje ali izpopolnitev že obstoječih vinogradov, niso dolžni, da doprinesejo pri naročilu trte potrdilo okrajnih ekonomov o količini apna dotičnega zemljišča, nego zadostuje, ako v prošnji navedejo, katero podlogo so dosedaj rabili na dotičnem zemljišču, ter, ako je že zasajeni vinograd v dobrem stanju. Kdor pa naroči trte ra popolnoma nove vinograde, mora priložiti naročilu (prošnji) potrdilo okr. ekonoma. — Ljubljana, dne 28. oktobra 1924. — Veliki župan ljubljanske oblasti: — Čporn s. r.
g Narodna banka ln obrestna mera. V
petek se je vršila seja upravnega odbora Narodne banke. Padlo j« več važnih odločitev.
Sklenili so, da se vsem dolžnikom, katerih meuiee so bile radi kakršuegakoli razloga protestirane trikrat, ukinejo kredite, ker pač Narodna banka ne more delati s takimi klijentL Kredit se bo odvzel tudi žirantu takih protestiranlh menic, ker smatra, da oni nosijo isto odgovornost kakor akceptanti. Po nekem predpisu finančnega ministrstva morajo izvozniki od celokupne svote tujih deviz dobljenih za izvoženo blago odstopiti tretjino državi potem Narodne banke. Banke ne bodo dajale zavarovanje samo v denarju in državuih papirjih, ampak v vseh papirjih sigurne vrednosti, kakor so n. pr. delnico z zdravo podlago in podobno. Narodna banka se je odločila za ureguliranje obrestne mere (za vloge 10 odstotkov, za posojila 18 odstotkov). Glavni ravnatelj dr. Novakovio se bo še posvetoval o tem z »Udruženjem banaka« v Belgradu, potem pa tudi z zastopniki zagrebških in ljubljanskih bank. Kakor 66 glase poročila belgrajskih listov, odpotuje dr. Novakovič v najkrajšem času v Zagreb in Ljubljano na posvetovanje z zastopniki bančnih zavodov.
g Donos neposrednih davkov ▼ mesecu juliju 1921 (avgustu 1924). — V mesecu juliju (avgustu) t. 1. se je v naši državi pobralo v celoti 68,016.960 (80,237.437) Din neposrednih davkov, 18,398.406 (13,807.379) Din. davka na poslovni promet in 25,287.543 (47,196.979 Din linearnega poviška, skupaj 111,702.910 (141,241.795) Din. Slovenija je plačala 7,248.823 (7,956.912) Din davka na poslovni promet je plačala Slovenija 3,020.449
(3,627.358) Din, linearnega poviška jo Slove- I nija plačala 2,523.526 (4,064.453) Din.
g Železničarski štrajk v Avstriji ln od« redbe naših žel. ravnateljstev. Odkar je izbruhnil železničarski štrajk v Avstriji, jo promet z Avstrijo ali v katerikoli smeri skozi Avstrijo (blagovni, potniški in prtljažni) ustavljen in se potnikom ne smejo izdajati vozni listki. Blago, ki se nahaja na ozemlju uaše države se zaustavi in se da na razpolago odpošiljateljem. Za čas želez-ničarskega štrajka v Avstriji vozijo med Mariborom in Spiljem samo sledeči potniški vlaki: 70, 71, 74, 75, 76, 11. Razen tega do preklica izostanejo vlaki 706 in 709 na progi Maribor gl. kolodvor—Zidani most. Vlak št. 708 sestavlja kolodvor Zidani most iz vlakov št. 706 in 601. Ravnotako doli Zidani most vlak št. 707 v 604 za Trst in 709 za Zagreb. Za vlak št. 707—604 sestavlja kolodvor Maribor posebno garuituro. Vlak št. 707 gre iz Maribora ob 14. uri 10 minnt.
g Gibanje cen v veletrgovini. Belgrajski tednik «Prlvredni pregled« priobčuje Indeks blagovnih cen v veletrgovini za mesec oktober, ki znaša 19S1 (v septembru t. 1. 1978). Indeksna številka izkazuje le neznaten porast. Povprečni kurz dinarja jo v septembru t. 1. znašal na nevvyorški bor^i 136.8 (centov za 10 dinarjev), v teku meseca oktobra t. 1. pa 142.2. Indeks je od septembra in oktobra t 1. padel pri skupini poljedelskih proizvodov živine, stavbnega rnaterljata ln Industrijskih Izdelkov, medtem ko so ^e cene dvignile pri sadju in nekaj pri kolonijeInem bla»u. Iz teh podatkov je razvidno, da dvig dinarja ni skoro nič vplival na znižanje cen.
g Pobiranje 4% davčne varščine na blago, ki se izvaža ali uvaža potom pošt«. Generalna direkcija neposrednih davkov je odredila, da se davčna varšč'ia pobira tudi od deklarativne vrednosti blaga, ki dohnja ali odhaja iz države s pošto, ravnotako kakor od blaga, ki se uvaža ali izvaža potom železnice, ako se lastnik ne izkaže s potrdilom davčnega nrada, da je davke plačal.
g Industrija Srbijo in Crnegore. V založništvu cJugosl. Lloyda«, Zagreb, je izšla kot 7. zvezek industrijske knjižnice izpod peresa g. Jašo Grgaševida knjiga »Industrija Srbije i Crnegore«. Na 380 straneh je podana slika dokaj razvite srbske industrije. Kakor opis bosanske industrije jo tudi opis srbske industrije opremljen s slikami Industrijskih podjetij kar pa nismo opazili pri opisu slovenske in hrvatske Industrije. V kratkem bo izšla še »Industrija Vojvodine«. Tako bomo Imeli pregled industrije v celi naši državi. Knjiga obsega poglavja o razvoju industrije in Crnegore, o sedanjem stanju industrije, ter o organizaciji industrije. Cena knjigi je 60 Din, vez. izvoda 90 Din ter se naroča pri upravi Jugosl. Lloyda v Zagrebu, Marovska nI. 2L
Borze.
10. novembra 1924.
DENAR.
Zagreb. Italija 2.98—3.01 (2.9860-3.0060) London 317.50—320.30 (815.50-318.50), New-york 68.70—69.70 (68.3750- 69.3750), Pariz 3.6120-3.6620 (3.6050-3.6550), Praga 2. 0610 —2.0910 (2.0525—2.0825), Dunaj 0.09750— 0.09950 (0.096-0.0986), Curih 13.35—13.40 (13.30-13.40).
mnamnnnraa
Jutranja zvezda.
Ifapisal H. Rider Haggard. Iz angleSSine prevel • Peter M. Ceruigoj.
(Dalje,)	18
Bila je žalostna, stara ljubezenska pesem, ki jo je pela; opevala je visoiko Hatho-rino duhovnico, ki je ljubila preprostega pisarja, a ga ni smela poročiti, kakor jo je tudi on ljubil. Pesem je pripovedovala, kako se je pisar, razvnet od strasti, ponoči splazil v samo svetišče templja, da jo morda tamkaj najde, in kako ga je jezna boginja umorila zaradi bogoskrunstva. Pripovedovala je, kako je lepa duhovnica prišla sama v svetišče, da si izprosi moči in odpora proti svoji ljubezni, kako se je spodtaknila ob truplo svojega ljubimca in umrla od bolečine, ko ga je spoznala. Pripovedovala je, kako se je liathor, boginja ljubezni, omočila spričo tega prizora in ako je zopet dih-nila dih življenja v njiju ter ju prenesla, ker nista več smela ostati na zemlji, v podzemlje, kjer sta se zbudila, se objeia in prebivata skupaj za večno, zmagoslavna in radostna.
Vsi so že bili slišali to staro, staro zgodbo, toda nihče je ni slišal tako božan-stveno peto. Ko je Tuin čisti in ljubeznivi glas plul nad njimi, se jo poslušavcem zdelo, da vidijo ljubimca, ki se jo v svojem hrepenenju drznil stopiti v skrivnostno svetišče templja. Videli so, kako se je liathor prikazala v svojem srdu ter ga ubila. Videli so lepo duhovnico z lučjo in slišali, kako je izjokala svoje življenje nad ljubim-čovirri truplom; videli so tudi duhove, ki so mrtveca prenesli preko mej tega sveta.
Nato se je oglasil zadnji krik godbe, ves pretresljiv in božanstven, in zdelo se je, da nje strastni clasovi odpirajo nebo pred
'UjBjmiutuiMEmKvcacaarrr-zaB
očmi poslusavcev. V globokem nebu so zagledali vstajenje ljubimcev in njiju objem v popolni radosti, in ko ju je zakrila nebeška glorija, so slišali zmagoslavno pesem duhovnice ljubezni, ki je počasi zamirala, se bolj in bolj izgubljala, dokler niso slednjič njeni zadnji odmevi utihnili v globokem molku kraljestva duhov.
Tua je utihnila. Položila je svojo še vedno zvenečo hario na mizo in se zgrudila v kraljevski stol, utrujena, trepetajoča, do-čici so njene sinje oči sijale kakor zvezda. V dvorani je bilo vse tiho; na poslušavcih je ležal čar tega čudovitega glasu; nihče ni ploskal, zdelo se je celo, da se nihče ne upa ganiti, zakaj navzoči so se spomnili, da je ta prečudna mlada kraljica baje hčerka Araena, gospoda sveta, in so mislili, da niso poslušali kraljične, marveč boginjo z neba.«
Mirno so sedeli, kakor da so zaspali, in so vsi strmeli v njeno ljubko, bledo obličje in v te bleščeče oči. Opojen od strasti in vina, je Amathel, princ iz Keša, naslanjal svojo težko glavo na roko in gledal vanjo, kakor drugi. Toda njene oči se niso mudile pri njem .Ce bi bil kamen, bi se ne bile mogle manj meniti zanj; zrle so preko njega na moža, ki je stal za niim.
Počasi se je obrnil, da pogleda, kdo bi mogel biii tisti, v katerega se je zagledala Ainenova Jutranja zvezda, in je opazil, da je tudi mladi kapitan, ki mu je strcgel, ki je bil baje starejšega rodu od njegovega in bolj čiste krvi nego on, ki je baje njega hiša vladala v Južni deželi, ko so njegovi pradedi bili še trgovci z zlatom, strmel v to kraljevsko pevko. Da, sklonil se je bil, ko jo je gledal, kakor da je začaran ali s čarom ali z očmi kraljice, in na njegovem obrazu je bilo neka', kar je moral tudi pijan Nubijec razumeti.
V Ramesovili rokah ie bil veliki, zlati I
vrč vina, in ko je Amathel odrinil svoj stol, je njega vrhnja slonokoščena prečnica zadela spodaj ob vrč ter ga "prevrnila, tako da se je rdeče vino izlilo v mogočnem curku na prinčevo glavo in krasno obleko ter ga pobarvalo od čopa perja do nog, kakor s krvjo. Princ iz Keša je planil pokoncu in je divje zatulil:
»Pasje seme suženjsko!« jo vpil. >Pa-sjeglavi brat prašičev, ali tako paziš na moje kraljevsko veličanstvo?« in je udaril s kupo, ki jo je držal v roki, Ramesa po obrazu ter potegnil meč, da ga ubije.
Toda tudi Rames je nosil meč, oni meč i. ročajem v podobi zlatega krokodila, ki nru ga jo bil zdavnaj prej podaril faraon, tisti meč, ki ga je prerokinja Asti videla ob-litega s kraljevsko krvjo. Ž divjim, zamolklim krikom ga je izdrl iz nožnice ler je da bi ga Amathel ne udaril, preden bi se mogel braniti, skočil s prestola doli v prosto dvorano, kjer je bil prazen prostor za ple-snvke. Amathel se jo zmerjaje pognal za njim in v naslednjem trenotku so med stebri odmevali ne več glasovi Tuine godbe, marveč ostri udarci brona ob bron.
Tedaj so se navzoči presenečeni in preplašeni ozrli k faraonu, pričakujoč od njega kake besede, toda faraon je bil, oči-vidno pretresen po strahoti tega prizora, omc Uel; ležal je v svojem naslanjaču z zaprtimi očmi, kakor da spi. Nato so se ozr'.i h kraljici, toda Tua ni dala nobenega znamenja, marveč je samo z odprtimi ustnicami in globoko sopeč gledala, gledala in čakala konca.
Kames pa je bil pozabil na vse drugo, razen da ga je, vojaka in plemenitaša kraljevske krvi, udaril po ustih Črn Nubijec, ki se je naziva! princa. Kri je zavrela v njem in kakor skozi rdečo meglo jc videl, kako ra sijajne oči Tuine spodbujajo k zmagi. Videl je to in je skočil, kakor skoči lev v
V začetku borze vse zelo čvrsto, dokler ni intervenirala Narodna banka, ki je vrgla veliko blaga na trg.
Curih. Beograd 7.50 (7.50), Budimpešta
0.066925, Berlin 1.2350 (1.2325—1.2375), Italija 22.30 (22.30-22.40), London 23.88 (23.77—* 23.80), Newyork 519— (518.50), Pariz 27.27. (27.15-27.25), Praga 15.45 (15.40-15.50), Dunaj 0.0073 (0.00728—0.00733), Bukarešt 2.90, Sofija 3.8250.
Dunaj. Devize: Belgrad 1025, KodanJ 12480, London 326500, Milan 3036, Newyorlt 70935, Pariz 3782, Varšava 13590.
Valuto: dolarji 70460, angleški funf 324700, francoski frank 3715, lira 3010, dinar 1021, češkoslovaška krona 2102.
Praga. Devize: Lira 146.25, Zagreti 49.20, Pariz 169.125, London 156.30, Newyoik; 33.95.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 1% investicijsko posojilo iz Te* ta 1921. 63.50—05, 2i/2% državna renta za vojno škodo 112—114, Celjska posojilnica d. cL Celje 210 (denar), Ljubljanska kreditna banka Ljubljana 215—220, Merkantilna banka Kočevje 125—128, Prva hrvatska štedionica Zagreb 916 (denar), Slavenska banka Zagreti 90—95, Strojne tovarne in livarne Ljubljana 130 (denar), Združene papirnice Vevče 120 (blago), >Split< anon. družba za cement Port-land 1400—1460, »Nihagc d. d. za ind. i trg, drvom Zagreb 80 (blago), 4'/2.% zastavni listi Kranjske deželne banke 17 (blago), 4V2%| kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 89 (blago).
Zagreb. Hrv. Esk. banka Zagreb 109\^~* 110, Hrv. slov. zem. hip. banka Zagreb 56—« 57, Jugosloveuslca banka Zagreb 100—104, Ljubljanska kreditna banka Ljubljana 205—» 220, Prva hrvatska štedionica Zagreb 915, Slo venska banka 88, Dioničko društvo za eks« ploataciju drva Zagreb 90—94, Hrv. slov. d. d, za ind. sečera Osjek 840, Narodna šumska in« dustrija Zagreb 55, Našice 79, Guttman 690, Slavonija 72—73, Trboveljska premogokopna družba Ljubljana 440—475, Združene papirni-" ce Vevče 120, 70% drž. invest. pos. 66, Vojua odškodnina 111—112i/3.
Dunaj. Alpine 374500, Grcinitz 137.000, Kranjska industrijska družba 483.000, Trboi veljska družba 481.000, Hrvatska eskomplnai banka 108.000, Leykam 151.000, Jugoslovani ska banka 103.000, Hrvatsko-slav. dež. hip* banka 54.500, Guttman 398.000, Mundu* 845.000, blavex 200.000, Slavonija 74.000,
BLAGO.
Ljubljana. Les: Smrekovi ali jeTovf pTo-hi 40 mm, 50 mm, fko meja 510, orehovi bcw uls, fko meja 1900, hrastovi železniški pragovi, 2.60, fko meja 36.50, orehovi krlji od 2 m dolžine, od 40 cm prem. naprej, fko nakladalna postaja 2 vag. 100—105, zaklj. 100, oglje vila« no Ia, izključno bukovo, fko meja 113. Ž itd in poljski pridelki: Pšenica domača, fko Ljubljana 385, pšenica bačka, par. Ljub« Ijana 430, koruza bačka, par. Ljubljana, stara 335, oves bački, par. Ljubljana 340, laneno seme par. Ljubljana 675, pšenična moka ba&i ka, št. 0 bas., fko Ljubljana 625, pšenični otrobi, srednji, b-n, fko Ljubljana 210. Stroč« niče, sadje: Fižol ribničan, orig., fko Ljubljana 450, fižol ribničan, očiščen, b-n, fkd Postojna trans. 550, fižol prepeličar, orig., fkoi Ljubljana 460, fižol prepeličar, očiščen, b-n,
puščavi, Amathelu naravnost za vrat. Udarec je bil previsok, eno nojevo pero je padlo na tla — a nič drugega. Amathel je bil močan borec in silen v svoji besnosfi. Razen tega je imel tudi daljše orožje. Njegov meč je zadel ob luskine Ramesovega oklepa ter ga pahnil nazaj, nato ga je zadel na rame in ga podrl na kolena. Zadel ga je v tretje, zdrsnil ob njegovi opravi in ga ranil na stegnu, tako da se je prikazal curek krvi. Tedaj je eden izmed faraonovih stražnikov zakričal, da spodbudi svojega kapitana, odgovoril pa mu je krik Nubijcev, ki so klicali princu, naj prereže Ramesu pasji vrat.
Nato pa se je zdelo, da se je Ramea prebudil. Skočil jo zopet na noge, zamahnil in udarec je zadel, dasi ga je Nubijčeva že* iezna srajca, ki jo je nosil pod obleko, ustavila. Udaril je še enkrat krepkeje in tedaj se je prikazal curek Amelhdove krvi. Nato so jo sklenil skoraj do tal pod nasprotnikovim mahliajem, zopet skočil in udaril zi vso močjo mladih udov, vajenih bojev. Udaril je in glej, med širokimi pleči Amathelo-vimi, predrtimi od prsi do hrbta, se je prikazala konica Egipčanovcga meča. Princ je za trenotek obstal, nato pa se je težko zgrudil na hrbet in obležal mrtev. Ta hip so se velikani nubijske straže z divjim krikom pognali proti Ramesu, da maščujejo smrt svojega poveljnika, tako da je moral bežati pred njihovimi kopji tja do vrst faraonove straže. Kakor blisk so bili tudi Nu-bijci tamkaj in pričela se je strahotna borba, nihče ni vedel kako, zakaj ti vojaki so se med seboj sovražili, kakor so se nekdaj sovražili njih očetje.. Nihče ni mogel poseči vmes, ker ni pri pojedini niliče nosil orožja razen stražnikov. Oster je bil boj, tod3 Nubijci so bili brez kapitana, tnebanske veterane, vrle in izbrano može, pa je vodil Rames.
cSlfan 6.
STOVENEC, aae n. ff^eimbrs TS2£
Stev. 268.
fko Postojna trans. 580, fižol mandolon, orig., fko Ljubljana 400, fižol mandolon, očiščen, b-n, fko Postojna trans. 500, fižol rujavi, orig., »ko Ljubljana 410,
Turistika in šport
ŠPORTNI PREGLED.
•Nogomet. V Ljubljani se je zaključila včeraj jesenska prvenstvena sezona 1. in II. razreda. Mariborski Rapid je prizadel Jadranu nepričakovano hud poraz 0 :5, s čemur se je plasiral na drugo mesto prvenstvene tabele, dočim je potisnil Jadrana na tretje. Kakor je Rapid s svoj živahno, v tehničnem oziru dokaj dobro igro ugodno presonetil, tako je Jadran razočaral. Obramba mu je popolnoma odpovedala in nosi velik del krivde, da se je glasil rezultat že po prvih 20 minutah 0:4. Tudi napadalna vrsta ni razvila običajne agilnosti in hitrosti in še tiste šan-se, ki jih je ustvaril slučaj, je zakasnila ali skazila. — Sodil je povoljno g. Kramaršič. Dovoljujemo si pri tem opombo, da je nogometni sodnik v promenadni obleki, »šimic-čevljih, z rokavicami v roki itd. skrajno ne-sportna pojava. — Prvenstvena tabela I. razreda izkazuje koncem prve polovice sezone 1924-25 sledeče stanje: I. Ilirija 12 točk (sco-re 23:3), II. Rapid 8 (13:13), III. Jadran <7 (10:12), IV. Primorje 6 (11 :19), V. Her-
mes 5 (10 :13), VI. Maribor 3 (0 :14), VII. Celje 1 (8 :19).
Zadnja prvenstveno tekma ljubljanskega II. razr. med L A g K o ni in Svobodo je končala po enostranski igri z zmago akademikov v razmerju 6 :0. Stanje prvenstvene tabele: I. Slovan 7 točk (score 28:3), II. LASK 7 (15:5), III. Korotan, Kranj 2'(6 : 15), IV. Slavija 2 (6 :18), V. Svoboda 0 (0 : 14). Korotnnu jo pripisati položaj na tretjem mestu kol lep uspeh, ki naj mu bo v spodbudo v nadaljnom delovanju. Udeležuje se namreč prvenstvenega tekmovanja vprvič; kljub temu, da letos nima igrišča ter kljub raznim drugim neugodnim okoliščinam zaznamuje napredek in dobro igro.
Prijateljska tekma med Ilirijo 111 Hermesom je zaključila z izidom 4:1. Igra je potekala v živahnem tempu ter imela mnogo lepih in zanimivih momentov. Kombinirano moštvo Ilirije je bilo hitrejše in tehnično boljše ter je imelo vsled tega rahlo premoč tekom cele igre. Najboljši del moštva je bila napadalna vrsta z enegičnim Dobor-letom in Podujem, ki je bil na krilu znatno boljši kot v prejšnjih tekmah kot zveza. Lado in Hus sta nekoliko iz forme. Iz rezerve vzeti igrači: branilca Bregant—Miklavčič I, desni half Kos, in sr. napadalec Vrliovnik so igrali v splošnem dobro. Na strani Her-mesa je bil jako dober obrambi trio Habic-ht— Pleš I—Pleš II, agilna je bila tudi halflinija.
forward pa je zaostajal. — J u n i o r j i 11 i -so dopoldne zmagali z 10 :0 nad rezervo Slovana.
V Zagrebu so se vršilo v nedeljo večje tekme: Gradjanski ŠK : HAŠK 2:1 (prijateljska); v Gradjanskem je dobutiral Mihel-čič, bivši golman Hormesa. Concordia : Železničarji 2 : .1, (prvenstvena). — V Belgradu je BSK senzacijonalno porazil Jugoslavijo, novega državnega prvaka z 2:1.
Na Dunaju sta igrali reprezentanci Švedske in Avstrije z rezultatom 1:1. Tekmi Je prisostvovalo nad 40.000 gledalcev. Dunajska »Viennac je igrala v Budimpešti proti ma-žarskemu prvaku MTK in zmagala z 2 :1.
Haiena. V svrho sestave reprezentančnega hazenskega teama Ljubljane za nameravano tekmo proti Zagrebu, ki se naj igra prihodnjo nedeljo v Ljubljani, je odredila lahkoatletska podzveza poizkusno tekmo dveh mešanih družin. Zmagale so rbele< nad rdečimi« — ne popolnoma zasluženo — s 4:1. V kombiniranih družinah so manjkale nekatere boljše igralke, igra v splošnem ni bila taka, da bi mogli z zaupanjem gledati na srečanje z Zagrebom, ki ima najboljšo ha-zeno v državi. Nopriliko bo delala izbira vra-tarice in napadalne vrste. Poskus s Potričevo na desnem krilu in z Vidmarjevo kot srednjo napndalko ni izpadel dobro in se tudi ne more označiti posebno strokovnjaki. Petričeva je brez dvoma pri nas najboljša srednja na-
padalka, zato naj ostane na tem mestu. Na desnem krilu naj se poskusi z drugimi. Zdi se, da pridejo v reprezentančni team popol-noma sigurno igralke: Bernikova (Ilirija) kot branilka, Zupančičeva (Atena) in Omanova (I) kot halfa ter Leganova (1) in Petričeva (A) kot napadalki, medtem ko je postava vratarice in desnega krila še negotova.
Poizvedovanja.
Stranka v Zagorju, ki ima v shrambi pozabljeni kovčeg in dokumente, se uljudno prosi, tla pošlje oboje proti nagradi po poštnem povzetju na naslov: M. Hrovat, Državne barako na Frlškovcu št. 9—1({ Ljubljana,
Mefieoroiogično poročilo.
LJubljana 306 m n. m. vil
Normalna barometnrska višina 736 mm.
ta« OpiURO- t .in ia	»»IO- metoi T miu	iormo-inutei v ti	l'«in run. (Iitarenen » V	N»uo, v etru v	^•"»Tin-v mia
9./11. 21 h	7429	4-9	13	jas. v.	f 1
10./11. 7 h	7420	38	1-2	obl. j. v.	I 0-0
10./11. j lih |	741-4	59 ■ , j	1-0	obl.	
fep, suh, trpižen po Din 1.20 s c dobi pri tvrdki
Niklsbacher in Smrkolj
•v Ljubljani, v skladišču na Dunajski ccsti Stev. 36 (pri Miihleisnu).	7037
r. rodovnikom, brezhiben, 1 !eto star, oče dresiran v policijske svrhe, je poceni naprodaj. Istotam je naprodaj pol pokrita KOČIJA (Phae-tonl, KOLESELJ ter PONY-VOZ. Vse šc v dobrem stanu. - PAAR IGNACIJ, hotelir, Jcsenicc, Gorenjsko.
Naprodaj nov težak VOZ
(parizar). Lastnik M. Zrr.ec, Štožice Si. 17 pri Ljubljani.
' SfaTBPO kupim v večji ^fcčIlUS, množini. — Ponudbe z navedbo cene poslati na upravo »Slovenca-« pod »JEŽICE«.	7058
Nove božič, pesmi
za solo, mešan zbor in orgije
P. Hugolin Sattner.
Dobe sc pri skladatelju v Ljubljani za 20 Din franko.
kokošje, račje, gosje in gosji puh, oddaja vsako množino po zmerni ceni tvrdka
NE ZAMUDITE UGODNE PRILIKE f
Radi opustitve trgovine se prodaja vse mamifakturno blago pri tvrdki JOS. BEDRAC, Aleksandrova IZ p° vsakih sprejemljivih cenah. -Velika izbira modnega blaca, križastega in črtastega za kostume in krila, posebno nizke cene v angleških šifonih in platnu za rjuhe. Posebna nakupna priložnost za p. n. drž. in privatne uradnike. 6770
BR&anraacsEKnau!

VEČ DOBRIH
mizarjev
Več vagonov
naprodaj. Poizve se v upra-viteljstvu graščine na Kode-ijevejo — Moste štev. 1 — pri Ljubljani.
Janko Ros
gtre-kovni čevljar, Specialist za ženska obuvala — LJubljana, Rožna dolina. — Se priporoča.	7052
50J00 K posojila
*c išče na trgovino proti dobrim obrestim. - Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod »Trgovina« Stev. 7054.
KROJE touštre)
po najnovejši modi, poljubne za dame in gospode razpo-šilja KNAFEL.J ALOJZIJ, strokovni učitelj krojaštva za Slovenijo, Kri/.evnižka ul. 2, Ljubljana. — Tečaji brezplačni, plačati edino risalne potrebščine. Informacije zastonj.	7057
za fino pohištveno in slav-bena dela išče ALFRED AMANN, TRŽIČ. 7010
novo, zdravo, po 10 K za 1 kg sc dobi pri FRAN POGAČNIK - Ljubljana,
Dunajska ccsta 36.
Proda se skoro nova BOA.
Cena 500 Din. - Kje, pove uprava lista pod štev. 7065.
Uzurjena kuharica
srednje starosti dobi ugodno nameščenje v nekem hrvatskem kopališču, kjer bi morala voditi gospodinjstvo za dva neožen. gospoda (zdravnik in ravnatelj). Zahteva se čistoča, štedljivost in dobra kuhinja. Nastop 1. dec., naj-dalje 1. jan. - Ponudbe poslati ca upravo lista pod »Toplice« St. 6972 in navesti priporočila in zahtevo plače.
HIŠA
in*-. 80 sPrcimc za . trgovino špcccrijske^a blaga. - Več pri i SPLOŠNI GOSPODARSKI ZADRUGI«, Gosposvct-ska cesta št. 2.	7062
Po kratki in mučni bolezni je naš neizmerno ljubljeni, dobri sin, bmt, stric, nečak in svak, gospod
absolvent eksportne akademije, bivši rezervni oficir
na kliniki na Dunaju, dne 20. oktobra po težki operaciji v 31. letu svoje starosti preminul. — Akoravno je moral sredi najboljših let dati svoje mlado, upa polno, mnogo obetajoče življenje, jc vdan in pokoren sledil klicu Vsemogočnega; sam tolažeč svoje sorodnike in prijatelje, ki so ga obdajali ob njegovi smrtni postelji.
Iz kroga vseh znancev in velikega števila njegovih prijatelj«? smo dobili premnogo dokazov odkritega, ljubeznivegu sočutja, ki so nam bili v veliko uteho v naši brezmejni veliki bolesti radi izgube našega ljubljenega, nenadomestljivega pokojnika. Tem vsem izrekamo iz globočine srca svojo zahvalo, s prošnjo, da ohranijo dragega nam pokojnika tudi nadalje v blagem spominu.
JESENICE - SUBOTICA — MARIBOR — DUNAJ — CELOVEC dne ti. novembra 1924. Družine: Paar, Heim, Stegliar, Jarc, Gangl - EhremverUi,
tik predmestja Ljubljane, nova, enodružinska, 9 iakojš. prostornim stanovanjem --ugodno siaprodaj. Pojasnila daje F. Jerko, Črnuče, Jcžica
DRŽAVNI URADNIK
z lepo bodočnostjo, 36 leten vdovec, IŠČE v svrho čimprejšnje ženitve znanja s »amoetojno, dobro in odkritosrčno gospodično ali vdovo brez otrok, 26 do 32 let staro, ki bi bila voljna njegovima dvema otrokoma nadomestiti zgubljeno mamico. Izurjenost v gospodinjstvu in primerno premoženje je pogoj. Le resne in neanonimne ponudbe naj se vpošljejo pod šifro »Tiha sreča« na anončno podjetje
Aloma Comp., Ljubljana.
B3BBBBBBB!KBBBBBBBV
Perfekten in spreten
lipsla,
Vrnite se takoj radi zadeve kolesa. Odpoved službe vam 13. t. m. Naročil pozneje nc priznam. Čc sc 13. t. m. ne zglasite, izročim zadevo policijski oblasti. - R, G. D.

ODNESEN PURAN
Dotični mladenič, ki jc r.o- t sel v nedeljo ob 4, pop. po ' Barvarski stezi proti Ljubljanici PURANA, ki ga je vjel na Poljanski cesii, 3e pozivlje, da ga nemudoma vrne na dvorišču hiše št. 6 na Poljanski ccsti, ker je bil opažen in jc poznan. V nasprotnem slučaju se ga bo policijsko zasledovalo. 7063
Zahvala.
Zahvaljujemo se najtoplejše vsem prijateljem in znrtncem za vse izraze sočuvstvo-vanja ob bridki izgubi naše preljube soprogo oziroma mamice
18 MOSfijOB res. NOji!
Iskrena hvala še posebej vsem, ki so darovali cvetje in ki so pokojno spremili k večnemu počitku.
Žalujoča rodbina MODRIJAN.
i&piifrj^-'-			
		•K'	t?V
VSEH ŠPECERIJSKIH PRODAJALNAH SE BOBI


m
Zahtevajte v vsakem javnem lokalu REKLAMNI LIST
»P O S E S T«
v katerem so obširni popisi raznovrstnih vil, stanovanjskih, trgovskih, obrtnih in gostilniških hiš ter posestev, knjeiskih in graščinskih posestev, mlinov, žag, stavbišč itd. — Na željo Vam dostavlja list brezplačno REALITETNA PISARNA
»POSEST«
d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Pstra cesia št. 24.

NAJBOLJŠI PRID A TER K HRANI
a
resnih tvrdk, ki hočejo izvažati svoje izdelke (vseh vrst) v Italijo, prevzame slovensko podjetje v Rimu, ki razpolaga s prvovrstnimi referencami ter lastnim skladiščem za les in drugo. - Pošljite ponudbe naravnost na naslov: UNI-ONF. INTERNAZIONALI TRASPORTI, VIA CAGLI-ARI 44, ROMA. 6370
ze civilne in vojaške čevlja, se išča za takojšnji nastop. Stanovanje je preskrbljeno, dober dohodek zasiguran. . Ponudbe na AND. JAKIL, tvornica kože i cipela d. d, Karlovac, Hrvatska. 7027 aaroisaBesaaBifraBBBH
PARNO VULKANIZIRANJE vse vrste gumijaste robe kakor tudi Ttfp- popravila
sprejema po najkulantnejšiti cenah PETER ŠKAFAR -Ljubljana, Rimska cesta St. It.
dobro ohranjeno, prodam. • Naslov v upravi lista pod št. 7059. Znamka za odgovor,
20 let star, s primerno Jo? sko izobrazbo, išče službe. - Ponudbe na upravo pod i. ZANESLJIV« štev. 7055.
Mešano TRGOVINO
na Gorenjskem oddam t celim inventarjem vsled stal. ne preselitve. Stanovanje n» razpolago. — Ponudbe ns ■ Publicilas«, Ljubljana, Šc-lenburgova 7/II.	7045
Gospodična uradnica i S { c SOBICO v mestu za 1. dec - Ponudbe na upravo lista pod »SOLIDNA«. 70«
Proda se radi smrti lastnik*
obstoječe iz več oralov n){* travnikov in gozda, več sta-novanjskih in gospodarski!: objektov, ležeče v neposredni bližini hrastniškega pre mogovnika, zelo pripravni za izvrševanje gostilniške nI' druge obrti. Proda se v ce lem ali narceiirano. - Po nudbe na Jos. TRATNIK poscstnicn in gostiiničarka Trbovlje II.	70«
sira	^^
ZAKOTMIIC
Telefon St. 379	mestni tesarsScS mojster	Tclofon št. 379
Ljubljana, Ounajsifca cesta -i®
Vsakovrstna tesarska delu, kakor: moderne Jesene siavbe, osireSja ifaiSe, vile, tovarne, cerkve in zvonik«; sSropg, rasena sati, siopnlce, le«ScnSce, paviljoni, verande, Sesene ©jjrajje aJsS.
GradUba lesevaBlt mostov, feisov, mJinov.
Pamsa Siega	Tovarna furrcirla
NAZNANILO.
z o. z. — ST. VID nad LJUBLJANO
naznanja slavnemu občinstvu, da jc
OTVORI L A SVOJO ZALOGO POHIŠTVA.
Zaloga se nahaja v tovarn, poslopja v ŠT. VIDU. _ Ima
v zalogi vse vrste spalnic, fedišnic, kuhinjskih oprav, opravo sra salone, gosposke sobe, pisarne itd. ter fcapet-ruf.kega blaga od najfinejših do najnavadnejšib vrst. — Sprejema tudi vsa stavbena dela in opreme za pisarne
— hotele, cerkve, šole itd. ZALOGA se lahko ogleda tudi v nedeljah in praznikih. Delo zajamčeno solidno, ccne brezkonkurenčne, poslrei-• ■ - • Sc priporoča za cenj. naročila in mnogo.
tia točnal brojni obisk.
»LIPA«, z. z o, z.
LJUBLJANA, Prešernova ulica št, 50 (v
Obrestovani plog. naHup in protltra usoho-nrstnlh prednostnih pnpirieu, rleniz fn paint. borzna naročila, pretjujeml In lirediti psaft vrstr, Bshompt In inHasc menic tsr nakazila g ta- In Inozemstvo, safe-ticiiositl itd. M. Brzojspht: Hratlt r,jntiijnna Tal. 10,157.538
Bgsgfgauij«»jg