InRerati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr. če so tiska dvakrat, 15 če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspe-dicija na mestnem trgu h. štev. 9, II. nadstropje. VredniStvo je na mestnem trgu h. št. 9, v II. nadstropji. Političen list za slovenski narofl. Po pošti prejeman veljii: Za celo leto . . 15 gl. — kr Za pol leta . . 8 „ — „ Za četrt leta . . 4 „ — „ Za en mesec . . 1 „ 40 „ V administraciji veljii: Za celo leto . . 13 gl. — kr Za pol leta . . 6 „ 50 „ Za četrt leta . . 3 „ 30 „ Za en mesec . . 1 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. več na leto. I/.liaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/,6 popoldne. Deželni zbor kranjski. Deveta seja 9. oktobra. Dnevni red je dolga vrsta poročil raznih odsekov, največ ustnih, volilne reforme ni na njem. Po prebranji zapisnika in ko so se izročilo nektere peticije dotičnim odsekom, pride na vrsto poročilo finančnega odseka o računskem sklepu norišno- stavbenega zaklada za 1. 1882 in dotični predlog manjšine, o čemer govorijo dr. Bleivveis, dr. Poklukar, dr. Sehrey in Murnik, potem se sprejme; ravno tako poročilo finančnega odseka o proračunu zemljiško-odveznega zaklada za 1. 1884 in poročilo finančnega odseka o deželnih hiralničnih ustanovah. Dr. Poklukar poroča v imenu gospodarskega odseka o tem, da bi zavarovalno družbe zoper ogenj pripomogle k stroškom za požarno namene; sklene se, da deželni odbor to reč še dalje pozveduje. „Glasbena Matica" dobi podpore 500 gld., soba v „reduti" pa se ji ne dovoli zavoljo prepičlega prostora. Potem se rešijo prošnje čipkarske šole v Gorjah za podporo, Ivaroline Hočevar za pokojnino in Ane Adamičeve za miloščino. Gospodarski odsek poroča o prošnjah: občine Trzin zarad vravnave potoka Pešate in občin Prem, Smerje Celje i. dr. za prenarodbo nekterih paragrafov občinskega reda, kar oboje se reši ob kratkem. Okrajni cestni odbor krški prosi uvrstenja krško-kostanjeviško okrajne ceste med državne ceste, oziroma za podporo; prošnjo prav toplo podpira poslanec gosp. Pfeifer v daljem govoru, kterega bomo vsega natisnili. Sklene se prošnjo vladi toplo priporočiti. Posestniki iz vasi Račne, Slivnice in Št. Jurja pod Ljubljano prosijo, da bi se vravnal potok Šica, ki vsako leto po večkrat izstopa in jim dela veliko škodo; dr. Poklukar v imenu gospodarskega odseka nasvetuje, da se prošnja Ustnik® Strašen potres v indiškem arhipelu sundaških otokov. Nesreča letos kar čisto nič ne praznuje, temveč vedno iz jednega kraja v druzega dirja. Na Dunaji so bili, ni še davno toga, petkrat veliki požari v jednem tednu in škoda je velika. Pri Berolinu povozili so na železnici blizo 40 ljudi. Velik in hud potres na otoku Ischiji je pokončal cveteča mesta in na tisočo ljudi. Kamor se li oko ozre, povsod nesreča čez nesrečo in vsaka druga hujša od prve! Vse to pa še ni nič proti velikanskemu potresu, ki jo bil pred nekaj tedni v gosto obljudenih sundaških otokih, kjer je največ ognjenikov nakopičenih. Omenili smo sicer to, pa le o kratkem; marsikdo jo pa žo popraševal po natančnejšem opisu; tedaj nate ga! odda vladi, ki naj za to silno potrebno in nujno delo da državne podpore. Dr. Bleivveis podpira v nadrobneji razpravi ta predlog, ki so tudi sprejme. Ribiči iz krakovskega in trnovskega predmestja v Ljubljani prosijo podpore, da bi nakupili rakov za novo zarejo, ker so jim po vseh vodah poginili; sklene se, deželnemu odboru naročiti, naj pozvo, če bi se zasejani raki že obdržali živi in če je to, dati za nakup 50 gold.; drugače naj se pa obrnejo za državno podporo do vlade. Poslanec Detola poroča o proračunu zaklada posilile delalnice, ki se odobri; poslanec Robič pa o nekterih točkah letnega poročila odborovega, ki se vzemo na znanje z dotičnimi nasveti ali resolucijami; zadevajo zasebne in podporno zadeve deželnih uradnikov in služabnikov. Več učiteljev prosi opravilnih priklad, nekaj iz notranjskih okrajev pa za primerne dra-ginske priklade; prošnje pa se ne uslišijo, ker ima dotični šolski zaklad premalo zaloge. Občini Jesenice na Gorenjskem se dovoli za popravljanje šole 500 gold. za 1. 1884, občini Velike Poljane 1000 gold. za zidanje šole, občini Dobliče za ravno ta namen 2500 gold. Prošnja neke ženske za odpis norišničnih oskrbovalnih stroškov se vrne odseku nazaj. Slednjič se pritrdi prošnji gosp. M. Ranta, učitelja na Promu, da bi se na slapski šoli tudi prihodnje leto še nadaljevalo podučovanjo ljudskih učiteljev v kmetijstvu. S tem je sejo konec. \0Y0 oznanilo. XIII. Socijalistična država. Kako pa vse zadnjič navedene zahteve izpolniti? to jo vprašanje, ki beli glave socija- V soboto 25. avgusta t. 1., so se šestnajstim ognjenikom žrela h krati odprla, in ogenj, pepel in kamenje jelo jo padati na zemljo, da je včasih kar solnce otemnolo. Pa tudi podmorske ognjenike zbudil jo silni potres, da so jeli ogenj izmetavati. Morje jelo je vršati, kuhati, vreti in kipeti; najhujši je pa bil trenutek, ko so je razbeljeno kamenje vsipati začelo. Ljudje so vsi zbegani sem ter tja tekali, toda zastonj, nikjer ni bilo rešitve. Rilo je prav, kakor se od sodnjega dne bere. Vsa narava bila je v divjem prevratu. Na sto in sto ljudi pobilo je razbeljeno kamnje, ki so ga ognjeniki izmotavali. Mesta Coribon, Birtinzong, Sama-rang, Jogjakerta, Surabaya so pogorela in se razsula. Še hujše bilo je pa drugi dan v nedeljo. Vroč pepel padal jo celi dan tako gosto iu debelo, da je prava nočna tema nastala, ktero so silni plameni, ki so iz razpokane zemlje strašansko švigali, grozovitno razsvetljevali. listom. Da se namreč vse to vresniči, t« ovreči ves obstoječi red ter na njegovih raz-V valinah postaviti čisto novega. Liberalni kapitalizem treba je vreči, še lo potoni je mogoče zahtevo tudi izpolniti. In to je pa ravno največa težava, ker kapitalizem ima skoro povsod neomejeno oblast; tacega nasprotnika pa se iznebiti ni ravno lahka stvar. Toda kakor je kapitalizem s pomočjo držav tako mogočen postal, tako po vsi pravici tudi socijalisti sklepajo, da brez države tudi oni ne opravijo ničesar, ker le državi pristoji moč vvesti v življenje tako bistvene spremembe v socijalnem redu. Države treba toraj socijalistom za-se pridobiti. Odtod si lahko razlagamo njih živahno kretanje in gibanje v političnem življenji: shod vrsti se za shodom, govornik nastopa za govornikom in prvi skuša drugega prekositi z zgovornostjo v navdušenji itd., glavni namen pri tem jim je socijalistične ideje vedno bolj širiti med različne sloje v družbi človeški. Iu res, da se izvrše tako velike zahteve, treba tudi silne moči, ktero v sebi hrani edino država. Vse zasebno imetje se spremeni v skupno imetje, toda brez skupnega posestnika imetje obstati ne more, kajti natorno je, da, kjer je posestvo, je tudi posestnik. Država tudi je posestnica vsega imetja. — Ako dalje socijalisti odstranijo zasebno izdelovanje iu na njegovo mesto vvedejo skupno, združeno, pri tem treba vrhovnega nadzornika in voditelja in to more zopet edino le država biti. Ravno tako mora tudi država vzeti v roke skrb za prosto delo po zadrugah, ki naj nadomestuje dozdanjo delo za plačo. Kajti delavce treba razvrstiti, vrediti, jim delo odkazati, plačilo po zaslugi deliti itd. Za vse to pa, da se obvaruje človeška družba nesrečnega tekmovanja, treba enega gospodarja, in kdo bi iz tega mesta odstavil državo? — Kake pravice in Strašen jo bil pogled na razburjeno morje, ki jo vsak trenutek ves otok pogoltniti hotelo. Vedno više in više spenjali so se vreli peneči valovi in naposled dvigne se za stolp visok tok in so po otoku razgrne! Ko bi trenil, so poplavili in neusmiljeno za seboj v morje potegnili ti vroči valovi tri mesta, kakih 50 vasi z vsemi prebivalci, živino in drugim blagom. Batavijsko predmestje s 25.000 prebivalci, večinoma Kitajci; mesto Anjer, kjer je bilo nad 800 Evropejcev naseljenih; Bamtam s 1500 prebivalci in druga neimenovana sela z več kakor 30.000 prebivalci zginila so v divjih valovih. Ob jedilom se jo pa po suhem goreča lava vlila ter kakor peklenska kača povsod ognjen sled za seboj puščala in mesto Samarang s 1800 prebivalci podsula. V ponedeljek jela se jo po celo uro zemlja tresti; bliskalo so je in gromelo je nezaslišano. Ponoči videli so ognjen oblak, ki so jo vedno razširjal in po gorah raztezal ; kako dolžnosti naj toraj ima socialistična država? Ker v socijalistični državi ni posameznih gospodarstev, vodi, nadzoruje, prireja in določuje vse država. Ona ima priskrbeti dovolj sredstev in tvarine za izdelovanje. Vse tovarne, stroje, orodje in druge priprave potrebne za delo ima država priskrbeti. Delo mora povsod nadzorovati in voditi po zakonih, ki so ji najbolj primerni zde. Sploh kar so pri liberalnem kapitalizmu gospodarji tovarn, to je tukaj država. Delo določuje in posameznim delavcem oddeljuje tudi država, ki mora skrbeti, da se zadosti telesnim in duševnim potrebam podložnih; ozira naj se pri tem, za ktero delo je kdo bolj sposoben in zmožen in za tisto naj ga odloči. Vendar pa je treba pri tem državi paziti, da po potrebi tudi delo posameznim spreminja. Ker namreč od dela posameznih no bode imela nikakega svojega dobička, treba gledati, da ima delavec do dela samega veselje, da bode delal zarad dela; zato pa jo najboljši pripomoček, da človek opravlja raznovrstna dola, za ktera je sposoben, ker s tem se toliko ne utrudi in se mu delo ne omrzi. Ker toraj za vse država skrbi in tudi ona vse nadzoruje in vodi, je toraj tudi vse premoženje njeno. Vse imetje, ves dobiček, ki ga dobijo od dela, je državna last, in država posameznim razdeljuje deleže po svoji previdnosti. Kako naj toraj država gospodari s tem skupnim premoženjem ? Najprej mora plačati vse stroške za surovo robo in za sredstva, s kterimi se izdeluje, kajti brez orodja, brez strojev, brez tovarn, brez zgradb, kjer se gojijo vednost in umetnost, si dobro vrejenega dela niti misliti ne moremo. — S tem skupnim dobičkom izplačuje država vsem svojim vradnikom, ki so potrebni, da vodijo in nadzorujejo različna dela, bodejo naj duhovna ali telesna. S tem premoženjem mora tudi skrbeti za bolne in onemogle. — Kar po vseh teh odbitih stroških še ostane, to je čisti dobiček, in ta pripada delavcem, toda ne v enakih delih, marveč po zaslugah; pri tem seveda treba gledati, koliko in kaj da kdo dela. Kar po tem potu dobi, to je njegova last; s tem lahko gospodari po svoji volji, edino podedovati za njim nikdo ne more, ker kar komu po smrti ostane, dobi zopet država; to je po teh načelih potrebno, ker sicer bi polagoma zopet nastalo zasebno premoženje. Na ta način je določena razmera med državo in podložnimi. Tako se uniči neznosno gospodarstvo, s kterim osrečuje liberalni kapi- talizem nesrečna ljudstva. Sramotno delo za plačo odpade, kajti vsak dela za vse in pri tem ni od posameznih odvisen, edino državi je on odgovoren za svoje delo. Tu ni več premoženja, ki bi komu pripadlo brez dela. Kdor bolj in bolje dela, si tudi več pridobi. Tako so si vsi podložni v državi enaki: razloček med posameznimi stanovi jenja, propad med imo-vitimi in ubogimi se zasuje in napovedani zlati časi so napočili. In da je mera veselja in sreče popolna, se seveda mora odstraniti zakon, ki je pogoj in vir družinam, ker posamezne družine s svojimi pravicami in dolžnostmi v socijalistično veliko, državno družino ne spadajo. Zakon naj se umakne „svobodni ljubezni"! In otroci iz teh svobodnih zvez naj se oddajajo v javne državne vzgojilnice, kjer naj se vzgojujejo za državne namene. Res krasne sanjarije, ki napolnjujejo glave socijalistom po noči in po dnevi. Bila bi res to po njih mnenji prava nebesa brez težav in nezgod, le škoda, da pameten človek kaj tacega ne more pričakovati „v tej solzni dolini", kjer stalne sreče vživati nikomur med človeškimi otroci ni dovoljeno. Politični pregled. V Ljubljani, 10. oktobra. Avstrijske dežele. Deželni zbor tržaški je bil svečano otvorjen. Deželni glavar Bazzoni je predstavil zastopovalca vlade pl. Rinaldinina, zbor je za-klical trikrat „evviva" presvitlemu cesarju. Deželni glavar je govoril potem o nalogu, kterega ima zvršiti deželni zbor, ki je ob jednem mestni zbor. Omeni, da se je kupčijsko brodovje pretvorilo in Trstu odide marsikak zaslužek, tudi mestu škoduje, ko mora tekmovati z bljižnimi pristanišči, ki so mimo Trsta veliko na boljem. Jenjati ima tudi svobodna luka, ki je Trst povzdignila. V občinskem svetu se je vse zgodilo, da se odvrneje vse posledice teh okoliščin, in vlada se je naprosila, da potrebno vkrene. Dalje omenja še napeljevanje vode v Trst in našteva, kar bode na-svetoval deželni odbor, da so namreč vravna deželni šolski zavod, da bodo zavarovalna društva pripomogla k ognjebrambi in da se sprejme resolucija zarad razširjenja morske pravice. — Govoril je potem še vladni zasto-povalec, ki je izrekel pričakovanje, da bode delovanje zbora koristno in plodonosno, vojeno po rodoljubji, kakor se pričakuje od zvestih državljanov. On obeta vladne pripomoči, kar bode deželni zbor sklenil na korist dežele. Konečno pozdravlja deželni zbor v imenu vlade in prosi za-sc prijaznosti. Deželni glavar se mu zahvali in seja je bila s tem končana. Iz deželnega zbora koroškega. Denarstveni odbor je poročal o vravnavi reko Žile in o delih, ktere je bilo potreba izpeljati zarad povodeuj, vse skupaj je stalo 282.000 gold. Poročevalec Nagel je priznal, da je le s pomočjo države, državnega zastopa in pro-svitlega cesarja mogoče bilo ta dela speljati tako, da bode nekaj dovršenega že konec oktobra t. L, nekaj pa do konec aprila 1884. (Živahno odobrenje.) Deželni odbor se pooblašča, da sme kupiti zemljišče okoli vojvodi-nega stola, da se ohrani ta zgodovinski spomenik. Začne se potom debata o načrtu postave zarad jezov pri Dravi in pri gorskih potokih. Poročevalec Luggin nasvetuje v imenu večine odbora, da ima dati dežela 4 petnajstine in mejaši 2 petnajstim stroškov. Poročevalec manjšino dr. Rainer nasvetuje za deželo in mejaše po 3 petnajstine, ako se njegov načrt zavrže, liočo v tretjem branji glasovati zoper postavo. Pri glasovanji po imenih se sprejmo nasvet večine s 16 zoper 15 glasov. Debata se ima jutro nadaljevati. Iz deželnega zbora gorenje-ar-strijskega. Danes se je obravnavalo o načrtu postave za posredovalne vradnije (Ver-mittelungsiimter). Odbor ni nasvetoval speci-jelne debate, vendar se je levica posvetovala o tem načrtu na podlagi vradne predloge, a ni se ravnala po načelu, ki je bilo v ti podlagi, izraženo, da se nima na stranke kaj vplivati. C. k. namestnik in prisvetnik vlade, svetovalec deželne sodnije, baron Kravs sta so poganjala za vladno predlogo, vendar so privzeli v ta načrt paragrafe, ki se ne vjemajo z vladno predlogo. Bodoča seja bode jutro. Iz deželnega zbora gališkega. Staro-miejski zahteva, da imajo zavarovalna društva, kterim je podlaga vzajemnost, prednost, kar se tiče pristojbin, memo onih društev, ki so na akcijah. Grof Adalbert Dziedusicki nasvetuje, da ostane v predštevu tisti znesek, ki se je 1. 1. postavil v predštev za ohranjenje stavbenih spominkov staro-rusinske stolice v Haliču. Grof Henrik Vodzicki nasvetuje, vlada naj se po-zivlje, da dovoli pri okrajnih posojilnicah po selili veče obresti nego so pri hranilnici v glavnem mestu dovoljene, ker po selili so drugačne razmere, a posojilnice tam so vendar le na korist prebivalstva. Skalkovski vtemeljuje predlog, da se omeji število virilnih glasov, ki so nastali zarad razprodaje zemljišč v deželno knjigo vpisanih, in pravi, da je v nekterih krajih zarad razkosovanja takih zemljišč 40, 50 do 120 takih virilnih glasov prirastlo. — Za virilni glas je treba, da se določi davek, pod to svoto ni virilnega glasu. Za učence na krakovski kliniki (ranozdravniški šoli), ktero vodi profesor Mukulic, se privoli vstanovost 500 gold. — Mestu Biali se privoli pasji davek. — Dežela prevzame poroštvo za onih 34.000 gold., ktere je državni zaklad posodil brez obresti posameznim občinam v nujni sili. Razrešijo se potem peticijo. Konečno se ministru Ziemialkovskemu dovoli odpust do konca sesije. zemlja se je razkrehnila, iu razbeljene skale jele so iz novega na zemljo padati. Ljudje so vsi mislili, da je res sodnji dan. V gručah stali so po trgih skupaj; za zdrobljene in potrto mrliče se nikdo še zmenil ni, in ni ga bilo, da bi bil solzo za njimi potočil! Stok in jok umirajočih presegal je vsako domišljijo in vendar ni ga bilo usmiljenega srca za-nje. Vse je bilo zbegano kakor okamnjeno in na konec pripravljeno. Tako je minula noč od ponedeljka do torka in čez dolgo časa jel se je zopet enkrat dan delati. Oblak se jo dvignil, in pepel tudi ni več padal. Ognjeniki so sicer še ogenj in lavo bljevali, kamenja pa niso več izmetavali, in sedaj še le je ljudem nekaj odleglo, da so se saj okoli ozreti upali. Pa kakošna prememba? Zelenja in bogatih zemeljskih pridelkov ni bilo nikjer več videti. Povsod je ležalo za čevelj na debelo sivega pepela in otoka ni bilo več poznati, bila je kamnitna in popelna puščava. Kjer se je poprej 65 milj dolgo pogorje Kandang raztegalo, šumelo je sedaj morje. Otoka Kra-takatoe so svojimi nad 2000 čevljev visokimi ognjeniki ni več, pogreznil se je: ravno tako jo zgnilo vseh 16 svetilnikov, ki so po noči cesto po morju kazali, mesto njih dvigalo se je počasi štirinajst novih ognjenikov iz vedno še vrelega morja: cel prizor završil seje vredno s tem, da se je ognjenik Mahameru razpočil v 7 novih ognjenikov, ki so vsi svoja žrela odprli ter so skušajo, kteri bo več ognja nabruhal. Popoludne pogreznilo se jo še nekaj otokov v morje in potem je saj nekoliko mirno postalo, dasiravno so ognjeniki do sedaj še v popolni delavnosti. Ogenj, voda, zrak in zemlja združili so se, da razdenejo o malo časa, kar si je človek s trudom v stoletji napravil. Le treh dni jo bilo potreba, da so ji' na stotisočo ljudi deloma v morji, deloma v lavi, deloma pod razvali- nami razpadajočih mest pokončalo. Ob morji loži na tisoče grdo razmesarjenih teles; morje neštevilno mnogo mrtvih rib in drugih pomorskih živali izmetuje, med tem, ko reke iz notranjih pokrajin človeška trupla, mrtve tigre, nosoroge, kače in druge živali donašajo. Zrak jo pa tako okužen, da se popisati ne dii in Bog ve, kakošni bodo še nasledki 1 Pri vsem tem je pa težko, skoraj nemogoče, nesrečnim na pomoč hiteti. Vsled popolnega podmorskega prevrata postalo je brodar-stvo nevarno, in na milje daleč je morje z lavo iu lahkim kamenjem več čevljev na debelo pokrito in naravnost nemogoče je skozi to skorjo prodreti. Lepi otok .Java jo vsled strašnega dogodka na lota in leta gospodarsko vničen. Mnogo jih je, ki so zgubili družino, drugi so prišli ob vse blago, in zguba lioland-skili trgovinskih hiš presega pa milijone — je skoraj neizrekljiva. T' Zagrebu bilo je 8. oktobra v Grun-duličevi ulici zopet vse živo. „Agramer Ztg." je po brzojavni pomoti raztrosila vest, da se bodo grbi snemali, na kar je na stotine ljudstva skupaj pridrlo, ki so precej glasno govorili, da so jih morali vojaki z nasajenimi bodali razganjati. Iz Zagorja so vojaki povrnejo domov in sicer jeden batalijon Kuhnovcev v Ljubljano in jeden batalijon Dahlenovih pa v Celovec. „Jedro hrvaškega. vprašanju, kakor so ga narodni hrvaški poslanci stavili, rešilo se bo popolnoma povoljno in v sledečih točkah obstoji: 1. Grbi z madjarskimi napisi bodo se odstranili. 2. V zadostenje drugače žaljenih zakonov sestavile se bodo regnikolarne depu-tacije. 3. Pomanjkljivosti in napake pri pobiranji davkov preiskovale se bodo po posebni komisiji, in 4. ustavne razmere se bodo v naj-skrajnem času povrnile, ako hrvaški narod ne bo iz novega po kaki nezmiselni nerodnosti očitno pokazal, da je kraljevi komisar še potreben. To seveda tistim ne bo všeč, ki so v hrvaških neredih sredstvo zagledali, s kterim bi se cela monarhija iz tečajev dvigniti dala, in ljudje te vrste bodo tudi še nadalje zabavljali in hujskali, kakor do sedaj, da. tudi je mogoče, da se bo razdraženo ljudstvo šo bolj razdražilo, toda narodna stranka se nikakor ne sme dati zapeljati, da bi meje zmernosti in hladnokrvno treznosti prestopila. Ako se bode ona v tem smislu daljo pomikala, bode vsak trenutek lahko odgovor dajala od svojega postopanja Bogu in ljudem." Tako piše Miškatovič o stališči in dejanji hrvaške narodne stranke v „Agramer Ztg.". Iz Segedina, 8. oktobra. O prihodu presvitlega cesarja bode tudi prišel motropolit Miron Roman. Po sedanjih oglasih bodo pri svečanosti zastopanih 11 mest, 7 komitatov, 16 škofij in mnogo korporacij. Navzoči bodo: 4 nadškofje, 12 škofov, 10 velikih županov, 7 namestili h županov, mnogo članov plemstva, učenjakov in umetnikov in državnega zbora. Svitli cesar pojdejo 16. t. m. v Asotholoni, da tam pogledajo gozdnarstvo in ljudsko šolo. 5 posebnim vlakom se bodo peljali tje do čuvajnice št. 110 in potem z vozom k gozdnar-ski šoli. Od tod se povrnejo svitli cesar nazaj in vstopijo na železnico pri čuvajnici št. 114. Vnanje države. Sv. Očetu se jo 7. oktobra, t. j. na nedeljo sv. rožnega venca 8000 ljudi posvetnega stanu in laške narodnosti poklonilo, ki so papeža z veliko navdušnostjo pozdravili. Papež so djali: „Božja pot svetovnih ljudi ono duhovnov od 26. septembra le popolnuje in jasno kaže, da boljši del laške narodnosti za duhovni hodi". Nadalje se sv. oče se žalostjo spominjajo 20. septembra 1870 leta, ko se je rimsko mesto sv. stolu vzelo in sc je letos ob priliki proslavljenja tega dne ravno v Rimu povdarjalo in to brez vse kazni, da je katolicizem Italiji nevaren in da se mora odpraviti, ako hoče Italija življenja zmožna postati. Ako bi se to ostudno početje brezvercem res posrečilo, zadele bi Italijo neizmerne stiske in nadlogo. Konečno jih sv. oče še opominjajo, naj se javno prave katoličane kažejo in kolikor mogoče sv. vero razširjajo, sami pa (sv. oče), da se ne morejo poprej prostega čutiti, kakor še le tedaj, ko se jim bodo vse pravice povrnile. Grški kralj s kraljico došel je 8. t. m. iz Hanovra v Prago. Ob 7. uri zjutraj po enourneni odmeru peljala sta se dalje na Dunaj. ,.Politischo Fragmente" od 8. oktobra prestavili so ruskega poslanika na bolgarskem dvoru g. Jonina brez njegove vednosti v Beligrad, ter njemu zaslugo pripisujejo, da je bil on tisti korenjak, ki je Piročancev kabinet spodkopal in Avstrijo v srbski kuči za duri pritisnil. Kolikor je nam doli iz onega kota znano, jo gospod Jonin še vedno na Bolgarskem, in ako se ne motimo, se ruski zastopnik v Belomgradu g. Persiani imenuje. Knez Karadjordjerič, — kteri, ni ravno povedano, — izrazil sc je nasproti bolgarski višji osobi, da ne bi po nobeni ceni bolgarskega prestola zasedel, kajti 011 je Srbin, a ne Bolgar. Po Slovenskem se pa mnogokrat čujo, da se ravno zaročenega kruha največ poje. Bolgarski minister zunanjih zadev, Balabanov vprašal je ruskega poslanika gosp. Jonina, ali ima morda v imenu ruske države glede železniško konvencijo kaj oporekati, in od Jonina odgovor dobil, da ne. Nemški napad nad Francoze. Kakor smo že poročali, odkrili so Nemci v Niedervvaldu velikansk spominek vsem tistem, ki so v boji za dom padli, ki so se ga vdeležili in še žive in v spodbudo bodočim rodovom. Se ve da se po nemških novinah ni manjkalo Francozom zbadljivih stavkov. Vse je prekosila v tem oziru „Koln. Zeitung". Tam se bere članek o razkritji Germanije, tako namreč se velikansk spominek imenuje, in list ima toliko pouličnih izrazov in psovk za Francoze, kolikor se jih lo od kakega paglavca, nikakor pa od lista, ki se med olikane svetovne prišteva, pričakovati zamore. „Bojaz-ljivci, strahopetci, pouličniki, pustolovci i. t. d." Kolikor se po francoskih novinah Nemcem neprijaznega Ijere, vendar se nikjer tako malo dostojnosti ne pogreša. Kdo li bo Nemcem verjel, da jim je res na ohranjenje miru kaj ležeče, ako svojega soseda tako brezobzirno izzivajo? Na Francoskem je sod s smodnikom že davno pripravljen, in mu druzega ni treba, kakor iskro vanj vkresati in odmah se Nemcem priložnost ponudi, da si zopet za stavbo druge „Germanije" tvarine nabero. Preveč na svojo veliko armado in njeno izbornost računih je pač nevarno, vojna sreča je jako opo-teča. S kako silo priplavalo je leta 1866 laško brodovje pred Vis (Lissa) in kaj jim je naš Tegethoff nasproti postaviti zamogel ? In vendar jih je do dobrega oklestil. Enako se zna Nemcem od Francozov zgoditi. Ako se ogenj vname, kojega so Nemci pod žrjavico podpi-hati jeli, bodo le sami na vesti imeli; Francozom pa bi bila napoved vojske ravno zaže-ljena. Kitajci so s Francozi v Parizu vse obravnave vstavili in se hočejo, ako Francoska to ravno želi, le še v Pekingu dalje dogovarjati. Za trdno so sklenili, da tudi za ped zemlje ob „Rudeči reki" Francozom ne odstopijo, pač pak žo zbirajo vojsko, ki se bo z orožjem Francozom vstavila, ako bi poslednji proti Bacninhu prodirati mislili. Izvirni dopisi. Iz Lašič, 8. oktobra. Pretečeno noč je na-menoval oropati tukajšnjo poštno pisarno jako predrzen tat. Ulomil je pri oknu železne križe — in to na očitnem trgu, ki je čisto zraven sodnije in žandarmerijske kosarne. Odnesel je blizo nekaj čez sto goldinarjev. Dobro lo, da se jo zmotil in ni pravega predala odprl, kjer je bolj tolsti maček ležal. — Nekdaj se tukaj skor nikoli ni slišalo o kaki veči tatvini — a zdaj — i nu — liberalna era — ki je toliko let tako prekrasno cvetela, začenja roditi tudi na vse strani svoj obilni sad. Z Dolenjskega. {Letina.) Kavno sedaj se pri nas vrši biratev. Vina ne bo obilno, ker je po množili krajih že spomladi pa tudi poleti toča obiskala; trpela je trta som ter tje tudi še po lanski toči. Obilnost pa bo nadomestila izvrstnost. Kakor vidimo, bo letos res prav dobra kapljica. Vreme je zdaj kakor nalašč za biratev in da mošt lahko popolnoma skisa ali zavre, kar je posebno važno. S krompirjem je srednje. Na njivah je zelo črnil; v klotili, mislimo, bo bolj stanoviten. Sploh ga je manj od lani. Slabo se je obnesla ajda; po nekterih njivah bo dala komaj dobro seme. Stisnila jo je bila šuša, da je cvetje vsalinilo, ko bi bilo moralo zrnje zadelovati. Dobra pa je koruza, ktere so so Dolenjci prav zelo poprijeli. Imajo pa tudi prav, ker ravno koruza je najmanj občutljiva, bodisi proti suši ali moči; toraj je najbolj gotova. Zelo v navado je prišla tako imenovana „drobna koruza", ktera je veliko boljša kakor »debela"; kajti sadi se lahko po kakem pridelku, postavim po „rudeči detelji", po prvi košnji „črne detelje" ali celo po ječmenišču; zraste je pa tudi veliko več na tistem prostoru kakor „debele". Prsnina, t. j. repa, korenje, pesa itd. kaže pa izvrstno. Tedaj se bode že živelo, če tudi ni obilnosti. Od Vojnika, 8. oktobra. (K trgatvi.) Nekteri gospodarji so prirastke po vinogradih že povspravili v pivnice, trgali so celo med deževjem. Drugim se je pa predvčeraj še na trsju viseče grozdje deloma sprešalo. Ob tretji uri popoludne so jo namreč od severne strani pri-kadil oblak, iz kterega se je vsula takozvana solika ali „babje pšeno". Dasi je to trajalo samo skoz eno minuto, vendar se škoda pozna ua jagodji, ki je vsled večdnevnega deževanja začenjalo giijiti, a solika je povzročila, da so iz istega izceja sok. Prehodna megla je v širokosti segala do blizo Velenja, pa slab spomenik si je postavila samo pri nas. V obče zanašamo se, da bomo dobili več in boljše kapljice, kakor vlani. Domače novice. (Deželni zbor) ima jutri svojo deseto sejo. Na dnevnem redu so večidel le računska in proračunska poročila pa rešitev peticij. Živahnega toraj ne bo nič. (Dnevni red seje mestnega odbora), ktera bode v petek 12. dan oktobra 1883. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. 1. Naznanila prvosedstva. — 2. Personalnega in pravnega odseka poročilo o mestnega magistrata nasvetu glede popolnjenja izpraznjenega mesta prvega magistratnega svetnika. — 3. Finančnega odseka poročilo o računskih zaključkih za 1882. 1. — 4. Združenega stavbenega in olepševalnega odseka poročilo o prošnji Alojzija Korzike glede ograje ob njegovem vrtu na Vrtačah. („Cedlijanslco društvo" ljubljanske škofije) ima jutri tukaj svoj letni občni zbor po programu, ki je bil že naznanjen svoj čas. Vendar bodi tu še ob kratkem ponovljen. 1. Ob 10. uri dopoldne slovesna sv. maša v stolni cerkvi; 2. ob 11. uri zborovanje v škofiji; 3. ob 4. uri popoldne litanijo v cerkvi Jezusovega Srca; 4. zvečer skupno razveseljevanje. (Cevi mestnemu vodnjaku na glavnem trgu) morajo že zelo slabe biti, ker jih popravljajo zdaj tu zdaj tam. Zdaj so razkopali na „Marijnem trgu" pred frančiškani, da po-lože nove. Ali bi se tako cevi ne dale napraviti iz bolj trajnega blaga, kakor pa je borov les? (Zadnji živinski somenj !>. t. m.) bil je precej dobro obiskovan. Goveje živine prignali so blizo 300 repov, pa le malo pitane. Kupcev ni bilo veliko, cena precej visoka. Konj je bilo prignanih okoli 200, od kterih jih je šlo največ na laško stran. Sploh pa tudi ljudi ni bilo veliko, ker kmetje imajo zdaj donni največ dela. Razne reči. — V Trstu so sc gimnastiki že šest tednov srečno se svojo umetnostjo razkazovali. V nedeljo je bila poslednja predstava napovedana in ljudi je prišlo, da se je vse trlo. Mlada in lepa Miss Zaeo je bila posebna ljubljenka občinstva. Ko je bila visoko gori pod stropom na drogu, ter so hotela raz tega na trapec zagnati, ji spodleti in — padla je tako nesrečno več metrov visoko na tla, da si je nos in čelo popolnoma razbila. Sicer pa zdravniki trdijo, da poškodovanje, da si tudi hudo, vendar ni smrtno. Najbolje bi bilo, ko bi vlada enkrat za vselej take vrtoglavo predstave prepovedala. — V Gorici so 6. t. m. dopoludne slovesno sprejeli mil. knez o nad škofa dr. Zorna. Čakala so ga dostojanstva državnih, vojaških in občinskih oblastni j. Belo oblečene deklice trosile so cvetlice, in jedna je držala zastavico z napisom: „Cor Jesu Fons Totius Consola-tionis" (Jezusovo srce vir vse tolažbe). Opoludne dospel je še le knezonadškof v svojo rezidenco, kjer so ga goriški gasilci z mestno godbo v paradi sprejeli. Koj nato predstavile so se mu civilne in vojaške oblastnije. — Cesarjevič Rudolf povrnil se jo v soboto popoludne okoli treh iz Štajarskega, kjer je bil na lovu. Cesarjevičina Štefanija iz-nenadila ga ^e z jako dobro zadeto sliko šest tednov staro hčerke Elizabete. — Zagrizeni nemškoliberalci jeli so po plakatih in časopisih štajarska vina spodrivati in mesto njih dolenje-avstrijanska priporočajo. „Sudst. Post." meni, daje to čista, gola, židovska sleparija, ki bi radi pod nemško-narodno zastavo (dotični cenilniki so tiskani „črno-rudeče-rumeno". toraj prusko), svoja narejena vina v dober denar spravili, in tako poštenega štajarskega kmeta, ki je do sedaj Koroško z dobrim blagom zakladal, gmotno oškodovali. Naše čitatelje po Koroškem tedaj opozorimo, da naj bodo po gostilnah v Celovcu in Beljaku pri volitvi vina jako oprezni, da ne b o d o s 1 a b e ž i d o v-s k e u m e t n e č o b o d r e za pravega d o-1 e n j e - a v s t r i j a n c a plačevali. — Kako Madjari o svojih poslancih sodijo. O času poslednjih volitev raz-govarjal se je na potu iz volišča poslanec Albert Nemetli se svojim voznikom, ki je bil tudi njegov zvest volivec, kdo jo pač uni-le kmet. ki ima tako oguljeno atilo. „To je", pravi voznik s povdarkom, gospod Štefan Nagv, mož, o kterem jo treba vedno vedeti, naj ima suknjo kakoršno že tudi hoče, da ima petsto oralov lastnega polja". Voznik se sedaj še nekako zaničljivo proti Nemethu obrne in pravi: „Ali je gospodu znano, kakošen kos zemlje je to — petsto oralov?" — „Kaj pak, da vem, pravi Nemeth. saj imam sam nekaj sto oralov zemlje doma." Kmetic — voznik se za ušesi popraska, z glavo zmaje, rekoč: „Odpustite, milostljivi gospod, kar ste v programu, ki ste ga razvijali, govorili, Vam vse verujem; kajti vse je bilo lepo gladko in premišljeno. Kar se pa posestva tiče, pa že moram prositi, da mi ne boste zamerili, ako vam ne verjamem!" — „Vendar ne boste mislili, da sem so vam zlagati hotel?" — „Gospod, odpustite, jaz mislim, ko bi Vi doma polje in gospodarstvo imeli, bi Aram vendar ne bilo mogoče ob sedanjem času, ko je ravno toliko dela, daleč od doma kar tako postopati, kakor Vi sedaj to delate?" — Strašen vihar je bil pri otoku N e \v - F u n d I a n d v preteklem mesecu. Tam je največji ribji lov, in razni narodi pečajo se tam z ribjim lovom. Nenadoma pridrvi vihar, ko se ga nihče ni nadejal, in so ribiči vsi bili pri svojem poslu v čolničih daleč proč od ladij. Valovi so premetavali čolniče sem in tja, koliko ljudi je utonilo, se ne ve. Po bregovih je vse polno razvalin in kaže strašno razdejanje, — groza nas obhaja misliti, koliko ljudi je vtouilo! — Huda nesreča zadela je na 22. sept. 14 ljudi v Črnem morji. Prepelje val i so se ravno iz jcdnega obrežja Sebastopoljskega na drugo, ko jih v sredi kanala parni „Elborus" pod kapitanom Xo\voselskijem prehiti, jih spodbija in se kot blisk hitro čez prekuciijene polje, ne da bi se za ponesrečene pobrigal. Žalosten prizor je bil pač za one. ki so na bregu čakali, in marsikak oče videl je lastne otroke v hladni grol) pogrezali se, ne da bi jim bil pomagati zamogel. Neka mati držala je dvoje otrok v naročji, i. r se nekaj časa z valovi za življenji1 iu smrt borila, konečno pa v njih zginila, iu starček, ki je raz pobrežja svojo 181etno hčerko se potapljati gledal, jo vod velike žalosti in presilnega utiša zblaznil. Šest oseb se je rešilo, osem in to največ žensk in otrok, je vtonilo. — Največje orgije, ki so se kedaj naredile, zgotovil je ravnokar orgljar Walker & Comp. v Ludvvigsburgu. Orjaško delo namenjeno je za veliko stolico v Eigi. Orgije imajo 7000 piščal, 124 glasov s 174 registri, zvezami, vlaki in podnožniki. Več naraščalov (Sclnvelhverk) omogoči naraščanje in pojemanje glasu z neverjetnim včinkom. Mehov bi nihče ue mogel goniti; zato jih pa goni mašina, ki je za štiri konjske sile močna. Orgije so 20 metrov visoke, 11 metrov široke in 10 metrov globoke. Največja lesena piščal je 10 metrov dolga in ima za 2000 litrov vsebine, najmanjša pa, ki kakor nalašč največji na podustji sloni, komaj poldrugi centimeter dolga in ima jako malo vsebine. To orgljevišče, ki je tudi velikanske orgije za Ulm, Boston, Reval in Petro-grad napravilo, delalo bo nove orjaške orgije za stolico sv. Štefana na Dunaji. — Kako se z naglim p o t o m n e-vosta zasluži? Nedavno podaril jo mlado-neč v Frankobrodu ob Majnu zali in bogati deklici šopek cvetlic, ktere je ona tudi hvaležno sprejela, ne tako pa oče dekletov, ki je poti-lioma blizo prišel. Nagle jeze je mož že od rojstva, toraj se tudi tu ni dolgo pomišljal, temveč neljubega mu mladenča za rob prijel in po stopnjicah vrgel. Mladeneč prileti na tla in si roko zlomi. Tega, seveda po stari navadi vendar-le ni nameraval. Odmah je poslal po zdravnika, ki je mladenča obvezal in ko se je roka čez nekaj tednov v mavcu (gipsu) zopet zacelila, stala sta mladeneč in devojka tudi vže pred altarjem. Eksekutivne dražbo. 15. oktobra. I. o. džb. pos. Matija Kiinig iz Kleč in Matija Schauer iz Končen. Žužcnperk. — 2. e. džb. pos. Jože Hribar iz Negastcrna, 575 gl. Brdo. — 1. e. džb. pos. Matija Košir na Viču, 1606 gl. 95 kr. Ljubljana. — 1. c. džb. pos. mldl. Tavšelnovih sirot iz Ser-njaka. 1690 gl. Lašičc. — 1. e. džb. pos. Janez Usnik iz Gradiš hiš. štev. 4. 880 gl. — 1. e. džb. pos. Maks Valter, grajščine Grossdorf. Ljubljana. 17. oktobra. 1. e. džb. pos. Štefan Ivec iz Maline, 310 gl. Metlika. — 1. c. džb. pos. Miko in Janko Ho-rak iz Brašljovic, 650 gl. Metlika. — 1. e. džb. pos. Jurij Huinljan iz Bojane vasi. 75 gl. Metlika. — 1. e. džb. pos. Andrej Pilipič z male Pristave. 1308 gl. Postojna. — 1. e. džb. pos. Jakob Marinčič iz Vrha št. 7, 366 gl. Kočevje. — 3. e. džb. pos. France Krašovic z Zgornje Brezovice. Kostanjevica. — 1. c. džb. pos. Valentin Hribar iz Domžal, 1008 gl. Brdo. — 1. c. džb. pos. Anton Babič iz Črnuške vasi, 1221 gl. Mokronog. Darila za ,.Narodni Dom" Prenesek . 9792 Na igralnih mizah v ljubljanski Čitalnici meseca aprila ... 10 Franjo Ravnikar v Ljubljani, mesečni donesek.....5 Zastopnika ,,Slavijo": Ivan Grabar v Stobnu — gl. 39 kr. Valentin Kofol v Kanalu . . . — „58 ., gl. 17 kr. 46 „ VkupeT Iz Sarajeva: Franjo Oblak, računski svetnik . . . 2 gl. — kr. Janko Pogorolec, računski oticijal . 1 ., — „ V kupe Ribnica 13 X 13 X 13 = Vis- 11. Fran Prislan, zastopnik banke „Sla- vije" v Parižljah Lavoslov Abram, zastopnik banke ..Slavijo" v Kostanjevici Anton Lukic v Zagrebu . Ivan Rihtarsic, zastopnik banke ,,Slavijo" v Dobrničali Vaclav Konečnj- v Bračicih Alois Baloun v Pragi K. Vojska v Sestranicieh Adalbert Slouk v Ostravicih • 'isti dohodek dijaško veselice v Zastopnika .,Slavijo' Josip Bezjak v Gruš- koveu . . . — Peter Bajs v Dvoru . — Kranji 47 kr. 80 .. V kupe Vkupo - „ 97 „ 3 „ - „ 1 „ 69 ., 3 „ 24 „ - „ 21 „ 3 .. — ,, - „ 14 „ 1 1» JJ 5 ., - ,, — .. 70 ., 1 ,, - „ 25 ., 84 ., 1 .. 27 . 9854 gl. 69 kr. Dunajska borza. 9. oktobra. Papirna renta po 100 gld. 78 gl 55 kr. Sreberna „ „ „ ., . . 78 85 „ 4 % avstr. zlata renta, davka prosta . 99 45 „ Papirna renta, davka prosta 92 85 „ Ogerska zlata renta G% . 119 80 „ A o! n n ii ■* 7» • 87 » »» ,, papirna ronta 5% 85 75 „ Kreditne akcije . . 160 gld. 288 n 10 „ Akcije anglo-avstr. banke 120 gld. 107 n 75 „ „ avstr.-ogerske banke 839 „ Landerbanke 102 80 ", „ avst.-oger. Lloyda v Trstu 640 „ državne železnice . 316 20 " ,, Tramway-društva velj. 170 gl. . 224 30 „ Prior. oblig. Klizabetine zap. železnice 103 10 „ ,, ,, Ferdinandove sov. ., 105 4% državne srečke iz 1. 1854 250 gl. 120 20 " 4?» „ „ ., ., 1800 500 „ Državne srečke iz 1. 1804 100 ., 132 n 50 167 25 „ „ „ 1864 50 „ Kreditno srečko . . 100 „ 166 75 ,, 168 50 Ljubljanske srečke . . 20 „ 23 Rudolfove srečke . . 10 „ 19 _ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. 104 ii — London ...... 119 95 l Srebro ...... _ Ces. cekini..... 5 67 l Francoski napoleond. 9 51' o „ Nemške marke..... 58 70 .. Varstvena znamka. Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima so to zdravilo po dr. .Maliču smatrati kot ponarejeno. ^ Cvet zoier tri«, po dr. Maliču, je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter rermatizem, trganje po udih, bolečine r križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če so rabi. pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se siuno „cretu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem: 1 stekl. 50 kr. Sat '4';a B s«. Gospodu J. pl. Trnkoczvju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. .Malicev protinski cvet za r>0 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da so so po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maiifev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši bla-gorodnosti pa izrekam liajprisrenišo zahvalo, z vsem spoštovanjem udani Franc Jut/, (3) posestnik v Smarji p. Celji. hi mm izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol. prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. l*oinuhljcvo (Dorsck) jetrno najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavno otekline. 1 stekl. 60 kr. NahVilna ustna voda. aroniatična. vpliva oživljajoče, za preči pokoli-', čanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklo-" nic-a "0 kr. Kričistilne krogljice, <•. U. j>s*iv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zaba-sanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skažonem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.: jeden zavoj s 6 škatljami 1 gl. 5 kr. Razpošiljava se je jeden zavoj. SjflP Izvrstna homeopatična zdravila" se pri nas zmirom frišne dobivajo, Naročila iz dežele izvršž se takoj v lekarni pri ..samorogu" Jtil. pl. Trnkooz.v-jii na mestnem trgu v Ljubljani.