Po pošti prejeman:
za
celo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13, -„ Četrt „ , 6 „ 50 , mesec „ 2 „ 20 „
V upravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, -„
Celrl » » 5»-,
mesec „ 1 „ 70 ,
Iti pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod,
Naročnina in inserate sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vratajo,
nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2, L, 17.
Izhaja vsak dan. izvzeroši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 55.
V Ljubljani, v četrtek 8. marca 1900.
Letnik XXVIII.
Brezobrestno posojilo.
Pod tem naslovom smo že svoj čas na pisali članek, v katerem smo pojasnili, kako je mogoče, da država v posamnih slučajih odpiše vračilne zneske. Da so bile naše in-lormacije prave in da je bila tudi pot, katero smo svetovali, pravilna, nam spričuje načrt zakona, ki ga je dne 7. t. m. predlo
žila vlada državnemu zboru.
%
Zakon slove:
Z odobrenjem obeh zbornic ukazujem, kakor sledi:
§ 1. Vlada se pooblašča, naj se glede iz državnih sredstev v pomoč vsled elementarnih nezgod prizadetim prebivalcem dovo-jenih predujmov v posebnih ozira vrednih slučajih dovolijo olajšave, in sicer s tem, da se podaljša rok za vračevanje teh posojil, ali pa, da se zmanjša visokost posamnih rokov, event. se po višini bede dotičnega dolžnika izjemoma tudi deloma ali popolnoma dovoli odpis teh predujemov.
§ 2. Take olajšave ali odpisi se smejo dovoliti le na prošnjo dotičnikov in potem, ko se je dognala resnična potreba. Državna uprava naj pri razsojevanju o došlih proš njah za podaljšanje rokov ali za dovolitev drugih olajšav glede vračavanja onih predujemov, za katere so prevzele poroštvo do-tične dežele ali občine, postopa v sporazumu z dotičnimi deželnimi odbori.
Za dobo dovoljenega podaljšanja vračil-nega roka se preloži pravica do varščin ali prevzetih poroštev za vračevanje dotičnih predujemov.
§ 3. Vloge, pisma in sploh uradni posli, ki so potrebni pri izvrševanju glede olajševanja pri vračevanju ali odpisov, so prosti koleka in pristojbin.
§ 4. Izvedba tega zakona, ki stopi v veljavo z dnem objave, je naročena mojim ministrom za notranje zadeve, finance in poljedelstvo.
V	pojasnilo priobčujemo nastopne razloge, ki so vodili vlado, da je predložila ta zakon:
Velike elementarne nezgode, ki so v poslednjih 30 letih naglo sledile druga za drugo v posamnih kronovinah in deželah, so pro-vzročile prizadetim krogom prebivalstva ne-ovržno dalekosežno gospodarsko bedo, ki ni zahtevala le trenutne pomočne akcije, marveč tudi nadalje zahteva izvanrednega obzira.
V	tem oziru so posebno dovoljena državna posojila, glede katerih že celo vrsto let od raznih stranij opetovano dohajajo nujne prošnje radi odpisa ali podaljšanja roka za vračevanje teh posojil. Te želje izražali so poslanci tudi v raznih resolucijah v visoki zbornici ter dovedli vlado do tega, da prične z obsežno uredbo te zadevo.
Seveda se je na posamne vrste odjem-nikov posojila v teku časa več ali manj oziralo potom zakonitega postopanja, in je državna uprava, kakor kažejo deloma še v velikih zneskih izostale stare tirjatve, postopala pri iztirjavanju teh posojil zelo prijen-ljivo in milo.
Vkljub temu so se po dosedanjih izkušnjah pokazale te olajšave kot nezadostne, prekoračenjo zakonito določenih vračevalnih modalitet je bilo pa administrativnim potom nemogoče. Vedno nujneja potreba, kar najbolj so ozirati na dolžnike vseh kronovin ki so zaostali z vračili, a se ob jednem nahajajo v gospodarski bedi, je pokazala, da ni več možno odlašati z zakonitim pripo-
mnAlfnm
S predležečim zakonskim načrtom naj se da vladi prilika in oblast, da sme v vsakem posamnem slučaju, vpoštevaje razmere, dovoliti potrebne olajšave glede vračevanja predujemov, event. te predujeme deloma ali popolno izbrisati.
S tem, da si vlada izprošča v to potrebno generelno pooblastilo, ob jednem pa v § 1. in 2. zakonske osnove navaja pogoje in okolnosti, v katerih in pod katerimi se le od slučaja do slučaja na prošnjo strank in v posebnih ozira vrednih okolnostih izjemoma smejo dovoljevati najprej olajšave pri vračevanju predujemov, in ako ne zadostujejo te ugodnosti, nadalje tudi odpisi, s tem hotela je vlada le izraziti, da bo izključeno brezmejno dovoljevati kake olajšave celim skupinam brez ozira na razmere posamnikov. Tak korak bi namreč ne pomenil le nepravičnega dovoljevanja olajšav vsem zastalim dolžnikom brez izjeme, marveč bi se ne strinjal z obzirnostjo na državno gospodarstvo, ki je tudi tu nujno potrebna ne glede na najblagohotneje postopanje v tej zadevi.
Predujemi iz državnih sredstev se raz-dele v tri kategorije. V prvo kategorijo spadajo brezobrestna posojila, v drugo obrestna posojila, ki so se jela že vračevati in pri katerih so ni dovolila še nikaka ugodnost, v tretjo konečno posojila, ki se šele prično vračevati v prihodnjih letih, kakor pogorel-cem v atryju, potem ponesrečencem vsled potresa na Kranjskem v letu 1895., kakor tudi poškodovancem vsled povodnji.
Ako vlada želi, da se dobrote napomi-nanega zakona raztegnejo event. tudi na prej označeno kategorijo predujemov, meni s tem le izpolniti dolžnost previdnosti.
Z malimi izjemami se prično obroki za vračevanje teh posojil v prihodnjih letih in celo v slučaju, da izostanejo večje elementarne nezgode in gospodarske bede, ni neverjetno, da se bodo vsaj glede onega dela dolžnikov, katere so v poslednjih letih opetovano zadele elementarne nezgode in potrebujejo toraj delj časa, da si opomorejo, pokazale one težkoče glede rednega odraj-tovanja vračevalnih obrokov, ki so dovedle vlado, da je predložila ta načrt.
Želeti je toraj, da se poskrbi pravočasno tudi glede te vrste posojil.
Kar se konečno tiče §§ 3 in 4 zakonske predloge, temelji prvi na običajno do voljeno prostost koleka in pristojbin pri zadevah, tičočih se podpor vsled uim, drugi pa vsebuje izvršilno določbo.
Iz tega vidimo torej, da mora prositi vsak prizadeti sam za-se. Prosi lahko: 1. da se mu obroki prestavijo ; 2. da se mu število obrokov zviša, oziroma vračevalni zneski znižajo ; 3. da se mu deloma ali popolnoma izbrišejo posojila.
Želeti moramo, da se ta zakon čim naj-preje sklene. V kratkem priobčimo vzorce, po katerih se lahko sestavljajo prošnje. Od poslancev pa pričakujemo, da bodo z vsemi svojimi močmi podpirali to zadevo.
Državni zbor.
Dunaj, 7 sušca.
Gosposka zbornica.
Včeraj se je sošla gosposka zbornica, da po svojih govornikih izrazi mnenje in sodbo o vladnem programu. Debate so se udeležilo vse tri stranke. Mnogi so pričako-vali, da morda avstrijski pori najdejo in vladi pokažejo primerno pot iz labirinta ter
bato so posegli govorniki, ki po svoji politični preteklosti in socijalnem stališču izražajo in zastopajo programe ter merodajne stranke. In vendar ne moremo trditi, da so ti državniki razkužili politični zrak ter parlament ozdravili večletne hripe. Culi smo odmeve iz poslanske zbornice. Gospodje so naglašali potrebo miru in sprave, obsojali so obstrukcijo, obžalovali propad produktivnih stanov, in vendar navzlic vsem lepim besedam obstali v starih utrdbah strankarskih tradicij. Tako so levičarji ubirali staro melodijo o slovanski povodnji v Avstriji in o obupnem boju nemškega ljudstva za svoj obstanek. Ponavljali so zahtevo nemškega državnega jezika, ob enem pa češko-nemškim spravnim pogajanjem želeli najboljši vspeh. Torej v eni roki oljko miru, v drugi pa ostro brušeno bodalo.
V	imenu stare ustavoverne stranke so govorili knez Auersperg, knez Furstenberg, grof Kottuhnsky in baron Lemayer ; v imenu srednje stranke je grof Meran zagovarjal nemščino kot posredovalni jezik, obsojal obstrukcijo in radikalizem.
Izmed desnice so govorili dr. vitez M a-d e y s k i, baron R i e g e r in dr. Albert. Dr. vitez Madeyski je izražal ozko poljsko stališče zgodovinskega prava, na katero se Poljaki vedno sklicujejo nasproti Rusinom. To pravo pozna narode prve in druge vrste in odtod izvira nezanesljivost poljskih poslancev v kritičnih trenotkih.
Jasno, odločno in z mladeniškim ognjem je včeraj mnogoletni voditelj češke delegacije , 821etni dr. baron Rieger zagovarjal pravo avstrijsko misel narodne ravnoprav-nosti. Naravno, da se je v prvi vrsti bavil s češko-nemškim vprašanjem. Ako pred leti baron Scharschmid ni prodrl s svojim predlogom glede nemškega državnega jezika, je to danes še manj mogoče. Že nad 50 let se v Avstriji igramo z ustavo ; polje raznih ustavnih prememb je kakor v Rimu »Forum romanum«, koder leže razmetane razvaline raznih krasnih stavb. Sedanji parlament je preokoren, ker prevelik, zato je treba z jezikovnim vprašanjem rešiti tudi ustavno. To bi bil obrat žalostnih avstrijskih razmer.
V	debato pa se je oglasil tudi ministerski predsednik dr. pl. K d r b e r , kije zopet jezikovno vprašanje označil kot os parlamentarnih razmer. On še vedno upa, da je sprava mogoča ; treba je strankam le poguma, da se ne ustrašijo težav. V ostalem je ponavljal svoj gospodarski program in naglašal potrebo organizacije pri upravnih uradih.
Gosposka zbornica je govorila, a njeni sveti ostanejo bržčas brez sadu
Volitev podpredsednika.
Zadnje dni je bilo mnogo govorjenja in ugibanja glede novega podpredsednika. Večina se ni mogla zjediniti v tem vprašanju. Poljaki in katol. ljudska stranka so omahovali do zadnjega trenotka mej desnico in levico ter večinoma omahnili na levo stran. Tudi Gehi so se šele danes pred sejo odločili, da kandidujejo dr. Začka proti Pradeju za prvega podpredsednika. Temu sklepu se je pridružila tudi »Slovanska krščansko-na-rodna zveza«. Volitev se je vršila mirno. Izvoljen je bil, kar je bilo že gotovo, Prade s 103 glasovi. Dr. Začek je dobil 93 glasov, 52 glasovnic je bilo praznih, 7 glasov je dobil soc. demokrat Steiner, 2 dr. Funke, l glas grof Stiirgkh. Levičarji so s heil-klici
poslanci so mej štetjem glasov zajiustili dvorano.
V bodoči aeji bode volitev drugega podpredsednika. Zatrjuje se, da dr. Začek prevzame kandidaturo za to mesto.
Ministerska zatožba
Danes je bila na dnevnem redu zatožba nemške ljudske stranke proti bivšemu mi-nisterstvu \Vittekovemu zaradi uporabe § 14. Predlog je kratko utemeljeval posl. Kaiser. Predlog je zagovarjal samo soc. demokrat Rieger, vsi drugi levičarji so se izbrisali kot govorniki. To je jasen dokaz, da je ta zatožba bila navadna komedija.
Jako dobro je to komedijo označil dr. Stransky kot umikanje levičarjev v vladni tabor. Zatožba nima nobeno pravne podlage. Levičarji naj bi tožili ustavo A tega ne storč, ker jo potrebujejo proti Slovanom.
Pri tej priliki so se ostro sprijeli soc. demokratje in dunajski antisemitjo, katerim nemški liberalci in soc. demokratje očitajo, da je Wittek podpiral novo volilno reformo za dunajsko mesto v smislu antisemitov.
Da bi levičarje spravil v zadrego, predlagal je češki poslanec Janda glasovanje po imenih, kar je vzbudilo velik smeh. Neki levičar zakliče, naj vrata zapro, da se poslanci ne odtegnejo glasovanju. Od desnice je ostalo v zbornici jako malo poslancev. Odtegnili so se glasovanju, ker niso imeli povoda glasovati za zatožbo niti za zaupnico vladi. Glasovalo je le 154 poslancev, od teh 60 za zatožbo, 94 proti. Predlog je bil torej odklonjen in nemška komedija hitro končana.
Konečno je zbornica vsprejela načrt zakona, s katerim odpade rentni davek od obrestij pri zastavnih pismih dež. hipotečnih bank in drugih denarnih zavodov, ki slone na načelu vzajemnosti. — Prihodnja seja v petek.
Sklep hrvatskega sabora.
Iz Zagreba, 25. febr.
(Konec.)
Spremembe v tej nagodbi pa ogerska vlada noče, ker je to v njeno korist, Hrvati pa so tako slepi, da nočejo skrbeti za-se, nego za Mažara. Tako vsaj posnemamo iz besed, ki jih je govoril poročevalec Egers-dorler prigodom razprave o razsodbi stroškov in dohodkov za leto 1898. On je dokazoval, da mora hrvatski sabor brez vsake razprave vse račune sprejeti in odobriti, ker jih jo sprejel že ogerski sabor in vrhovni računski dvor.
Ko mu je poslanec dr. Vrbanič temeljito dokazal, da ima Hrvatska pravico, v svojem saboru preiskovati, so li ti računi tudi resnični glede Hrvatske, odgovoril mu je omenjeni poročevalec, da je vse dokazovanje govornikovo prazna teorija, in da je Hrvatska z Ogersko ravnopravna le tedaj, kadar se ž njo kaj dogovarja, drugač ]>a je le odvisna. Kaj takega se v hrvatskem saboru še ni slišalo in mi se čudimo, da so na te besede od opozicije ni reagiralo. Opozicija pač ve, kdo jih je izgovoril, pa je rajše molčala.
Hrvatski sabor je z malimi presledki zboroval cele tri mesece. Narod ima od njega vrlo malo koristi v gmotnem pogledu, kajti ravno za oni stan, ki je najvažneji v deželi, za kmečki stan, so ni .sklenila nobena koristna postava, premda je opozicija predložila vrlo važno postavo o tako/.v anrm
na Hrvatskem silno propada in skrajni čas je že, da se zanj zavzame tudi narodno za stopstvo. To je storila opozicija že z mnogimi predlogi, ki so bili pa do zdaj žalibog od vladne strani vselej odbiti. Omenjeni predlog o minimumu je v toliko potreben, da se hrvatski kmet popolnoma ne iztisne s svojega posestva, ka|ti tuji življi tišče od vseh strani, posebno v Slavoniji, pa se je bati. da se dežela no odnarodi. Vlada je sicer obljubila, da bode o tem predlogu razmišljala ter izdelala postavo, če bode treba, vendar pa se po izjavi banovej ne smemo mnogo nadjati. ker on ni zavzet za tako postavo, češ, da vse to ne bode narodu nič pomoglo, če se sam ne osvesti in si tudi sam ne pomaga. Naj ne pričakuje narod vse od vlade, nego naj se sam združuje in v tem slučaju je pripravna vlada, podpirati zadružna podjetja. Ti nazori o združevanju niso krivi, toda na Hrvatskem je narod tako zaostal, da ni verjetno, da bi si mogel pomoči brez vladne podpore, in opozicija je zategadelj zahtevala od sabora, da ne prepusti tega važnega vprašanja navadnej usodi vseh njenih predlogov.
Sicer pa more biti opozicija zadovoljna z moralnim vspehom, ki si ga je zadobila v letošnjem saborskem zasedanju. Brez opozicije bi bilo v saboru zares mrtvo. Gotovo je, da se brez opozicije ne bi razpravljalo o nobenem predlogu, ki se tiče narodne časti in hrvatskega državnega prava. Opozicija je spravila taka vprašanja na dnevni red, da se v zunanjem svetu ve, da se Hrvati še vedno zavedajo svojih pravic in da se hrvatsko vprašanje vendar le ne da zbrisati z dnevnega reda s kakšnimi navadnimi frazami, kakor se to večkrat čuje v ogerskem saboru, kjer se nadejajo, da bodo mogli s Hrvatsko kmalu Uko ravnati, kakor s Slovaško.
Razprava o Reki je mogla Mažare podučiti, kako neosnovane so njihove zahteve glede te pomorske luke, in mnoge interpelaci je glede porabe mažarskega jezika pri zajed niških uradih na Hrvatskem so mogle Ma-žarom odpreti oči, da je vendar vse to, kar oni počno, nepostavno in da se hrvatski narod ne bode nikdar sprijateljil s tem njihovim nasiljem. V tej borbi je hrvatska opozicija vztrajna, pa se more zategadelj nade jati, da bode slednjič tudi zmagala.
Politični pregled.
V Ljubljani, 8. marca.
Volitev prvega podpredsednika poslanske zbornice se je včeraj srečno izvršila. Izvoljen je bil z levičarskimi glasovi nemški zagrizenec poslanec Prade, ki je opetovano izjavil, da Nemci ne bodo prej mirovali, dokler se jim ne ustreže z nemškim državnim jezikom. Večina je sicer pokazala svojo mržnjo s tem, da je, kakor Čehi in Jugoslovani, volila poslanca Začeka, ali pa oddala prazne glasovnice. Le nekaj desničarjev je v svoji ljubezni do zveličalne nemščine oddalo svoj glas levičarskemu kandidatu Pradeju. Toda nam se zdi, da se je desnica, oziroma da so se slovanski poslanci postavili vse premalo. Slovanski poslanci, ki zastopajo tako ogromno večino slovanskega prebivalstva, naj prepuščajo mesti predsednika in prvega podpredsednika poslancem, ki zastopajo le nekaj milijonov avstrijskih Nemcev! Kaj tacega je pač mogoče le v našem parlamentu, kjer je ravnopravnost samo na papirju. Slovanska večina, ki bi morala zahtevati to, kar imajo sedaj Nemci, se Zadovolji z — drugim podpredsednikom.
Banffy proti „Vaterlandu". Drzni nastop bivšega ogerskega ministerskega predsednika barona BanlTyja in njegovih sekun-dantov nasproti dunajskemu »Vaterlandu« ni dovedel še do nikakega uspeha. Vkljub vsestranskemu poizvedovanju Banffy no more zaslediti avtorja in ga pozvati na odgovor. Po svojih sekundantih je jel sedaj poizvedovati mej člani ogerske poslanske zbornice. V prvi vrsti sta se spravila nad katoliško ljudsko stranko, ter pritiskala na nje po-samne člane, naj jima razodenejo, jeli avtor »Vaterlandovega« dopisa v njih vrstah. Kajpada tudi tem potom nista prišla na pravo sled. Ta neuspeh grozno boli kavalirja Ban-flyja, in ne ve se, kakih sredstev se bo še nnslužil v dosetro svoieca namena.
Potni loUčen je srbskih zarotnikov,
V dunajskih diplomatskih krogih se je te dni govorilo, da bo kralj v kratkem pomi-lostil »napadalce« kralja Milana, vsaj večino izmej njih, a le na ta način, da se to na zunaj ne bo poznalo kot nekako priznanje, da so obsojenci res nedolžni, ker bi se potem blamirala vsa srbska vlada. Ob obletnici proglašenja Srbije za kraljestvo bo namreč izdal kralj odlok o spi' snem, vsako leto navadnem pomiloščenju, katerega bo poleg zarotnikov deležnih tudi več drugih kaznencev. Na ta način se bo pokazala samo kraljeva »dobrohotnost«, zahtevi Rusije in Avstrije bo pa tudi ustreženo. S takim načinom rešitve sramotne afere bi pa evropska diplomacija no smela biti zadovoljna.
Mej vzroke sedanje jnžno-afriAke vojske prištevajo po pravici poučeni krogi v prvo vrsto bojazen londonskih vsemogočnih kapitalistov, da se nekega lepega dne Transvalci in Oranjci polaste vseh bogatih zlatih in dijamantnih rudnikov na tem ozemlju, čez katere sedaj gospoduje tako-zvana Chartered kompanija. Člani te lepe kompanije so pa po precejšnji večini zelo visoke osebe. Omenjamo tu le sledeče : zeta kraljice in valoškega princa, več članov kraljeve rodbine, več višjih častnikov in parlamentarcev. Take člane šteje ta družba, kateri, mnogona tem je kdo gospoduje v južnoafriških republikah. V tej družbi, v kateri igra zelo važno ulogo dijamantni kralj Cecil Rhodes, je toraj iskati provzročiteljev nesrečne in sramotne vojske, nad katero se zgraža večinoma vsa Evropa in Amerika.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 8. marca.
Šestdesetletnica prof. dr. Gregr. Kreka. Danes obhaja dični naš rojak profesor dr. Gregorij Krek, znan po vsem učenem s etu kot slavist, svojo šestdesetletnico svoje docenturenagraškem vseučilišču. Njega velike zasluge za vedo in naš narod so pač znane slovenskemu svetu. Obširneji življenjepis tega našega odličnjaka in zasluge njegove na polju slovenske prosvete prinaša »D. in S.« Graško dijaštvo in graški rodoljubi se pripravljajo, da dostojno proslave moža, ki je navzlic marsikakim britkim izkušnjam in izrazom nehvaležnosti ohranil gorko srce in delavno roko za nas Slovence v obče, zlasti pa za gri>ško slovenstvo in graško dijaštvo posebej. Sinoči so mu priredili filozoli-slavisti časten večer ter mu izročili album s fotografijami vseh njegovih učencev. Danes zjutraj mu je priredilo graško dijaštvo prisrčne ovacije v predavanju. V soboto bo slavnostni komers, ki ga priredi »Triglav« z drugimi slovanskimi društvi in drugimi odličnimi rodoljubi v čast profes. Kreku. Tudi mi se pridružujemo Krekovim slavilcem ter mu kličemo: Na mnogaja leta !
Romanje v Rim. Z ozirom na okol-nost, da se vožna cena za udeležnike romanja v liim zniža znatno le tedaj, ako je dovoljen posebni vlak, in da se ta dovoli le tedaj, ako se romanja udeleži vsaj 450 oseb, poziva pripravljalni odbor vse one, ki se mislijo udeležiti romanja, a svoje udeležbe dosedaj še niso priglasili, da store to čim preje, gotovo pa do 15. t. m. Iz Kranjske je priglašenih sedaj nekaj čez 300 udeležnikov.
Drugi podpredsednik. Kot se nam poroča z Dunaja, vzdržujejo Čehi kandidaturo dr Žačka tudi za drugo podpredsedniško mesto. Iz tega se jasno vidi, koliko bo vredna poročila v raznih nemških židovskih listih in v slovenski pisanem »Narodu« o tem vprašanju. Krščanska slovanska zveza ni imela nobene seje in vendar oznanjajo sedaj Berksa, sedaj Ferjančiča, sedaj zopet \Vachnianyna za kandidata. — Iz teh notic se reži žid Penižek v vseh svojih znanih lastnostih. Meša kot se Židu spodobi. Ker bi ničesar ne pomagalo njemu klicati, naj ga bodi sram, pa kličemo vsaj vsem pametnim Slovencem, naj vsako poročilo, ki izvira iz Penižkove kuhinje in se pri nas v »Narodu« pojavlja, vsprejemajo s tisto opreznostjo, katero zasluži priznana resnicoljubnost in objektivnost imenovanega žida.
Gonja proti katoliški ljudski stranki. Dogodki v včerajšnjem državnem zboru so žalostni. Desnica je padla. Kathrein-ova politika ji jo — že mrtvi — spisala mrtvaški list pri volitvi prvega podpredsed-
nika. Mož se ne zaveda da bo prvi, ki ga bodo vrgli levičarski Nemci, on sam in njegova stranka. Najhujšo jo pa to, da no upošteva, s kakšno silo bodo planili sedaj proti nemški katoliški ljudski stranki vsi liberalci med Cehi, Slovenci in Hrvati. Porabili bodo to priliko, da bodo s svojo staro sleparsko logiko napadali katoliška načela sploh 1 In vendar smemo reči, da jo brez dvojbe več Poljakov glasovalo za Pradeja, nego njenih članov in da nemška katoliška ljud. stranka nima nobenega povoda, ogrevati so za mlado-češko obstrukcijo. Mi izvršujemo lo svojo dolžnost, da že naprej opozarjamo, kam bodo streljali naši nasprotniki samo iz svojega sovraštva proti našim načelom.
Občinski svet ljubljanski ima danes zvečer ob 6. uri izredno sejo.
Pastirski list tržaško-koperskega škofa Andreja Marije. Iz »Edinosti« posnemamo, da letošnji pastirski list za postni čas, izdan od vladike tržaško - koperskega, omenja, da to leto ostane znamenito po dveh dogodkih: stoletje se završuje in sveto leto je. Nadaljuje povdarja pastirski list, da smo vsi bratje in otroci istega Očeta, kateremu moramo ob koncu stoletja na poseben način izkazati svojo ljubezen. 19. stoletje je bilo gotovo stoletje napredka. Neštevilni so sadovi človeške znanosti, velikanske so razne iznajdbe na vseh poljih znanja. A človek, mesto da bi se posluševal teh iznajdeb, da bi po njih poveličeval Stvarnika narave, se je prevzel ter je zgrešil svoj pravi namen. Pastirski list opisuje potem napade na cerkev in na nje poglavarje in slika posledice temu napadanju. Za tem pa kliče: nazaj k Bogu ! Omenivši, kako so se verniki, navdani s pravimi krščanskimi čutili, združili v mejnarodno društvo v slovesno proslavo Odrešenika ob zaključku stoletja, opisuje sredsiva za povrnitev k Odrešeniku. Ob tej priliki naznanja, da bo letos romanje v Rim in Loret ter izreka mnenje, kdaj in kako bi bi bilo najprikladneje za romanje, ter naznanja tudi stroške potovanja. Priporoča tudi, naj bi se v proslavo Odrešenika koncem de vetnajstega stoletja postavil na najvišji gori Istre, na Učki, primeren spomenik, najbolje križ. — Omenivši, da je sveto leto začelo o Božiču, opisuje pastirski list prastaro navado odpiranja vrat v cerkvi sv. Petra v Rimu povodom začetka svetega leta. To sv. leto se obhaja letos v Rimu, le tam se je mogoče udeležiti dobrot svetega leta. Vendar se nadeja, da se bo prihodnje leto sv. leto praznovalo po vsem svetu. Za tem opisuje odpustke, dovoljene za sveto leto in priporoča vernikom, naj se jih poslužujejo v obilni meri.
Premeščen je č. g. Alojzij Kramar-š i č od sv. Kunigunde kot drugi kapelan v Vitanje.
Slovansko navaljevanje v Gradec.
»Grazer Tagblatt« je ves iz sebe, ker si je drznila Nadina Slavjanska nastopiti v Gradcu. Najbolj ga pa jezi. da je zbor zapel kot nameček slovenski »Naprej«. Nadina je namreč spoznala, da so med gosti malone sami Slovani. »Tagblatt« pač najbolj peče dejstvo, j da je v Gradcu toliko Slovanov, da napolnijo tudi sami največje dvorane. Upamo, da bode takih invazij čedalje več v Gradec.
Zavarovanje poslov. Ravnokar se razpošilja po Ljubljani vpraševal ne pole gospodarjem za ustanovitev mestne bolniške blagajne za posle, katera bi prevzela v smislu § 21 začasnega poselskcga reda za deželno stolno mesto Ljubljano gospodarju naloženo plačilno dolžnost za obolele posle, čo se le ti brez ozira na domovinstvo v dež. bolnico oddajajo. Po navedenem zakonu so namreč gospodarji dolžni plačati za 14 dni vse troške za hrano in zdravljenje bolnega posla v bolnici. Ti oskrbovalni stroški znašajo 1 krono 6 vin. na dan, torej za 14 dni 22 K 40 vin. Zavarovalnina namerava se približno določiti na 2 K 40 vin. od vsakega posla na leto. Zavarovati se nameravajo pa le privatni posli, ker so obrtni posli itak zavarovani za slučaj bolezni pri okrajnih bolniških blagajnah.
Mlini pod zemljo. Včeraj smo naznanili, da bode »Slov. kršč. soc. zveza« v proslavo 901etnega jubileja priredila v nedeljo zvečer predslavo v »Katol. domu«. »Mlini pod zemljo« ali »Zadnje ure pagan-stva v Rimu« je prekrasna velika krščanska drama in za dramatični odsek »Zveze« je
častno, da si upa po kratkem svojem obstoju že na tako težavne igre. Igra je spisana na tej - le zgodovinski podlagi: Ko je Toodozij Veliki potolkel vsiljenca Maksima ter Valentinijana posadil na zahodno-rimski prestol, obhajal je dne 13. julija 388. slavnosten vhod v Rim. Pri tej priliki skušali so paganski duhovniki doseči pri cesarju, da bi v Rimu na trgu zopet smeli postaviti žrtverik boginji zmagovalki (Victoria), katerega je bil dal Gracijan podreti. Teodozij, nejevoljen zaradi neprestanih uporov poganskega prebivalstva, se ne zmeni za nobene prošnje, še celo ostale hramove malikovalske, kolikor jih je šo ostalo, da podreti. Pri tem pridejo grozne hudobije na dan. V kletih, pod hramovi starih bogov so se našle cele skladalnice otroških glav; bile so to žrtve paganske zmotenosti. Ob enem so se zvedela tudi druga zlodejstva. V Rimu so stala velikanska poslopja, v katerih so je pekel kruh mestnim prebivalcem, a pod njimi v podzemeljskih prostorih se je mlelo na ročnih mlinih žito. Kamene so vrtili sužnjiki, a za kazen tudi prosti Rimljani. Ker pa je bilo delo težavno, umirali so delavci tako, da so se gospodarji takih mlinov poprijeli groznega sredstva, da so dobivali novih moči. Nad mlini 60 nastavljali namreč pivnice, kamor so vabili posameznike; kdor je stopil v tako sobo, vdrla so se pod njim tla, in zdrčal jo pod zemljo, odkoder ga nikdar ni bilo več mej svet. Ko zaide tako neki hraber Teodozijev vojak pod zemljo, zažene se s svojim mečem med sužnike ter jih prisili, da mu pokažejo izhod. To se kmalu povsod razzve, na kar da Teodozij one roparske jame odpraviti. »Zveza« si je zato priliko omislila nove lepe kulise, katere jo spretno naslikal slikar g. Bradaška ml. Upamo, da bode prihodnjo nedeljo udeležilo se proslave sv. očeta v »Katoliškem Domu« tudi katoliško meščanstvo ljubljansko in da bodo tako v nedeljo zvečer res sijajna manifestacija katoliško naše časti.
Iz Kranja. Cerkveno petje in orgljanje je prevzel g. Mohor iz Smartnega, vrli pevo-vodja pevskega društva »Kranj«. — Danes ob 1. popoludne je tukaj umrl za jetiko sedmošolec Ivan Potočnik v 19. letu svoje starosti. Ležal je 7 tednov, a bolehal je prej že več mesecev Doma je bil v Rovtah pri Podnartu. Pred tremi leti je izgubil svojo mater. Turkova hiša, ki žaluje po kratkem presledku zopet pri novem grobu, naj se tolaži s tem, da se je pokojni nadarjeni Ivan prav lepo krščansko pripravljal za večnost; dvakrat je bil previden 8 svetimi zakramenti. Pogreb bo v petek popoludne. Večna luč naj mu sveti!
Shod avstrijskih poštarjev se je vršil, kot smo naznanili, predvčeraj na Dunaju ob obilni udeležbi Blizu 12.000 poštarjev na deželi je zastopalo 1450 delegatov, ki so do-šli z vseh stranij naše monarhije. Zboro-valce je pozdravil najprej župan dr. Lueger, ki je izjavil, da bo po svojih močeh deloval za uresničenje upravičenih zahtev. V predsedstvo so bili izvoljeni delegatje Stois-ser, Hopp, Baar, Kottik in Bul. Trgovinsko ministerstvo ni poslalo svojega zastopnika k shodu, kar se je javno grajalo. Po šesturni razpravi so bili vsprejeti znani predlogi glede zboljšanja položaja poštarjev.
„Sudsteierische Post" obsojena. »Siidsteierische Post« je pred porotniško obravnavo proti učitelju Gostinčarju pisala, da je splošno mnenje, da je g. Gostinčar nedolžen, ker je ciljal v silobranu. To so potrdili tudi konečno porotniki. Drž. pravdn. pa je sedaj »Sudsteierische Poet« tožilo, češ, da je s tako pisavo list vplival na porotnike, in odgovorni urednik gosp. Ed. Jonas je bil obsojen v globo 100 kron ali v tedenski zapor. »Deutsche Wacht« v Celju je cele mesece sramotila Gr.stinčarja. Prav bi bilo, da bi oblast prijela list celjskih heilovcev.
Učiteljske spremembe na Spodnjem Štajerskem. Stalnim učiteljem je imenovan gospod Fran Cmerešek v Ločah. Začasni šolski voditelj v Stranicah je postal gospod Beno Serajnik, učitelj v Čadramu. Gospica Leopoldina Kališ iz Ljubljane je postala stalna učiteljica v Gornjem Gradu. Gospica Olga Bradaška je postala pomožna učiteljica pri sv. Vidu pri Ponikvi.
Socialni demokrat pred porotniki. Vodja štajerskih krščanskih socialcev doktor Schoppel je tožil socialno - demokraškega
urednika lista »Arbeitervville« radi razžaljenja časti. »Arbeitervville« ie očital dr. Sehoppelnu da »laže in obrekuje«, »vohuni in denuncira« in da je mož brez časti. Porotna obravnava je dognala, da je socijalno-demokraski urednik dr. Schoppelna infamno obrekel. A graški porotniki so soc. dem. oprostili. Štajerskim katoličanom so vedno bolj vsiljuje prepričanje, da pred graško poroto katoličanom ni mogoče ničesar doseči! »Arbeiterfreund« dostavlja : »Ta obravnava je zopet dokazala, da smo katoliški državljani v kat. Avstriji v mnogem oziru brezpravni. Zato ne moremo storiti druzega kakor ožigosati posebno umazane slučaje, one ljudi pa, ki se iz stran-karstva no boje ne laži ne obrekovanja, izročiti javnemu zaničevanju«.
Nesreča na železnici. Na Pragar-skem je včeraj zvečer povozil stroj vlaka nekega priklepača. Možu je spodrsnilo, ko je stroju priklepal voz. Kolo strojevo mu je šlo čez prsi in nogo, katero mu je pri kolenu odrezalo.
Goriške novice. V Krminu je umrl g. Franc Toroš, bivši župan v Medani. — Rahel potres so 4. t. m. čutili tudi v Gorici. Tresla se je posoda na omarah. — Jutri gostuje Nadina Slavjanska v Gorici. — Goriški Lahoni so pričeli strastno agitacijo, da bi izključili slovenščino iz kapucinske cerkve. Ne bo šlo! — Danes ima nova »narodno-naprodna« stranka na Goriškem organizacijski shod, katerega skličejo Gabršček in advokata Stanič ter Tuma.
Napad. Včeraj je nesla neka žena tržaški tvrdki Fano & Morpurgo znesek 12.000 kron. Na stopnjicah imenovane hiše je prišel za njo neznan mož, ki jo je napadel in ji hotel iztrgati denar. Zena je klicala na pomoč in s tem prepodila napadalca. Slični prizori se v Trstu vedno ponavljajo.
Ponesrečen drvar. Danes zjutraj ob '/j9. uri pripeljali so iz Kočevja drvarja Andreja Grinsajha, kateremu je padel en hlod na desno nogo in mu jo od kolen do stopal popolnoma zmečkal. Ponesrečeni bil je z ljubljanskim rešilnim vozom prepeljan v de želno bolnico.
Ljubljanski tatovi. (Tat v sv. Petra vojašnici.) Ivanu Močanu, naredniku 17. peš-polka 6. stotnije, bila je ukradena iz telovadnice mej tem, ko je telovadil, na oknu ležeča denarnica z vsebino 30 K in srebrna ura z verižico. — (Tat v kuhinji.) Ani Pogačnik, gostilničarki v Vodmatu, je neznan tat ukradel iz kuhinje velik kuhinjski nož, vreden 2 K. — Maksu Samecu, enoletnemu prostovoljcu, je bil v vojašnici ukraden plašč, vreden 120 K. Dobil se je v zastavnici. Zastavil ga je nek vojak 27. pešpolka za 4 K.
Aretovanec. Policija je danes areto-vala nekega Fr. Kranjca iz Verače, okraj Kozje. Istega preganja radi hudodelstva tatvine in goljufije okrožno sodišče v Celju.
Dijak realec Lukas, kateri je vsled slabega spričevala ušel od doma, prišel je nazaj k svojemu očetu. Bd je na Ogerskem pri stari materi.
Nevaren tat. Alfonz Zaruba bil je včeraj zasačen na Kongresnem trgu v hiši št. 5 ob '/j, 10. uri po noči, ko je stikal po hiši. Poklicanemu stražniku bi bil rad ute-kel, a je padel po stopnicah in se potolkel. Isti je še le nekaj časa v prostosti. Bil je
sedem let zaprt radi hudodelstva tatvine.
*
* *
Stavka premogarjev. Število stav-kujočih se zmanjšuje od dne do dne. Grozna beda sili delavce k delu. Najkrepkejše se drže delavci v Moravski Ostrovici. Res žalostno, da se tudi sedaj še ne zgane vlada in z določnim korakom ne konča nejedna-kega boja, v katerem se tisoče pridnih delavcev in njihovih rodbin bori z gladom in obupom.
Po nevesto prišel. Grozno dogodbico pripovedujejo francoski časopisi. V Parizu je bil mladi arhitekt Friderik D. zaročen z lepo Marto C. Pretekli mesec bi morala biti poroka, a mladi mož je zbolel in v nekaj dnevih umrl. Nevesta je skoro žalosti zblaznela. Mati ženina je požrtvovalno skrbela za ubogo dekle. Prijateljicam svojim je dekle prerokovalo mej solzami: »Zadnje besedo Friderikove so bile : ,Pridem po Tebe. Združena bodeva v smrti. Počakaj me ob uri smrti moje čez mesec dni v moji mrtvaški sobi1«.
1 Prijateljico si niso upale povedati teh blodenj Friderikovi materi, da bi je še bolj ne uža-
lostile. 23. februvarja je preteklo mesec dnij od Friderikove Binrti. Tistega večera se je Marta oddaljila zgodaj v svojo sobo, češ, da ji je slabo. Friderikovo mater je začelo po noči skrbeti za Marto in šla jo pogledat v njeno sobo, kako se počuti. Ni je bilo v sobi. Strahoma je mati preletela hišo in prišla tudi v sobo, v kateri je umrl njen sin. Ondi pri vratih je sedela Marta v beli obleki. Hotela je poklicati Marto, a v tem trenotku potegnil je močan veter in luč v sobi je ugasnila. Mati je položila roko na Martine ramene. Marta je divje zakričala, meneč, da je prišel potijo ženin ter se zgrudila brez zavesti na tla Strah jo je umoril.
Iz raznih krajev. Telefon iz Amerike v Evropo bodeta vstvarila Edinson in William Holzer. Telefon bodeta konstruirala skozi morje. Na oceanu bode telefon imel samo jedno postajo. Ta telelon bode znatno ceneji, nego dosedanje brzojav-ljanje v Ameriko. Za trgovino in časopisje bode telelon velikanskega pomena. — Izve n r e d en d v o b o j sta priredila kočijaža Falgat in Ricci v Parizu. Surovo sta se opso-vala, potem sta pa svojo »častno afero« poravnala z dvobojem. Za orožje sta izvolila biče. Pogoj je bil, da morata gorenji del telesa imeti odkrit. Tako sta se krvavo zmla-tila in Riccija so brezzavestnega prepeljali v bolnico. — Ženo zagnal v vodnjak je kmet Prosenbauer na Nižje Avstrijskem. Porotniki so mu to surovost poplačali s pe tirni leti ječe. — Črnogorski prestolonaslednik Danilo se je 3. marca t. 1 mudil s svojo soprogo v Trstu. — Železniška nesreča se je primerila blizu Varšave. Oseben vlak se je zalete! v neko lokomotivo. 25 ljudi je mrtvih, 32 ranjenih. Pri Deutsch Othu v Elzaciji pa se je železniški stroj s toliko silo zaletel v hi šico železniškega čuvaja, da je predrl steno in udri v sobo, kjer ste spali čuvajevi hčerki. Posteljo je stroj razdrobil, jedno deklico usmrtil, drugo pa težko ranil.
JL>jriiS5*tV3&.
(»SI o v en. kršč. soc. zveza« v Ljubljani) vabi k proslavi 90 letnega jubileja sv. očeta Leona XIII., katero priredi v nedeljo, 11. marca t. 1. v veliki dvorani »Katoliškega Doma« točno ob 7. uri zvečer. Vspored: 1. Prolog. 2. »Mlini pod zemljo« ali »Zadnje uro paganstva v Rimu-. Igra v štirih dejanjih, predstavlja društveni dramatični odsek. 3. Živa podoba. Pred igro in mej posameznimi točkami udarja društveni tamburaški klub. — Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 gl., II vrste 70 kr., III. vrste 60 kr., IV. vrste 40 kr., V. vrste 20 kr. Sedeži na galeriji 40 kr. Stojišča 10 kr. Sedeži se pro dajajo vsak dan od 8. ure dop. do 1. ure popoludne in od 7.—9. ure zvečer pri hišniku v »Katol. Domu« in v nedeljo zvečer pri blagajni. — Somišljeniki in somišljenice, udeležite se proslave očeta katoliške cerkve v ogromnem številu, da pokažemo ob napadih zadnjih dni na Njegovo vzvišeno osebo svojo udanost in zvestobo velikemu socijalnem u papežu!	Odbor.
(Občni zbor društva slov. od vetniškihin notarskih uradnikov v Celju) dne 4. t. m. je bil dobro obiskan, vendar smo pogrešali zunanje tovariše. Gg. odvetniki in notarji se vzlic posebnemu vabilu zborovanja niso vdeležili. V odboj s.> izvoljeni predsednikom Janez Bovha, pod predsednikom Ilinko Požun, tajnikom Ivan Doberšek, njegovim namestnikom Ivan Gro-belnik, blagajnikom Ognjeslav Založnik, odbornika lladivoj Moškon in Miha Korošec, katerih prvi je prevzel vodstvo glede posredovanja služb, slednji pa društvene knjižnice. Namestniki so izvoljeni: Štefan Iiajh, Miha Vrečko in Anton Vrečer, vsi v Celju, pregledovalca računov pa Josip Cilenšek in Ivan Pintar, oba iz Ljubljane. Ta izvolitev jamči za uspešno delovanje društva, če ga bodo podpirali tudi zunanji odvetniški in notarski uradniki s tem, da polnoštevilno pristopijo k društvu. Ker se gg. šefi vabilu niso odzvali, sklenil je zbor, prositi iste, da sami skličejo skupno posvetovanje glede nedeljskega počitka in o tem obvestijo društveno vodstvo.
(Posojilnica vŠ t. Lenartu pri sedmih studencih na Koroškem) je imela dne 18. febr. t. 1. svoj sedmi letni občni zbor, kateri je letni račun za minulo leto enoglasno sprejel in potrdil. Vsega denarnega prometa bilo je 127.08i K 30 vin., t. j. za 12.021 K več, kakor v prejšnjem letu. Vložilo se je 43.546 K 80 vin., kar je vsekako imenitno za tako majhno okolico. Čistega dobička je bilo 708 K 32 vin , od katere svote je prišlo v posebno rezervo 374 K 32 vin., tako, da je sedaj rezervni zaklad narastel na 2003 K 22 vin. Ker so
tudi druge posojilnice obrestno v mero od vložin povišale, sklenila je tudi St. Lenart-ska, da bo zanaprej dnjala vlagateljem 4 % obrestij. Ob enem pa se je zvišala tudi obrestna mera od posojil in se bo tirjalo od posojil na osebni kredit 5od vknjižb
pa 4 v;-
(Posojilnica za Št. Štefan ob Zilji in okolico) je imela v preteklem letu prometa 83.690 gld. 66 kr. Vloženo je bilo 31.882 gld. 47 kr ; vzdignjeno 12.224 gld. 77 kr.; na novo se je zadružnikom posodilo 11.637 gld.; vrnjeno je bilo posojil 4391 gld. 65 kr. Čistega dobička je bilo 406 gld. 16 kr. Od čistega dobička se pri piše rezervnemu fondu 350 gld. in ima hranilnica koncem leta 1899. rezervnega fonda 850 gld. in inventarja 225 gld. 67 kr. Dolžnikov je 168, ki dolžujejo : 29.612 gld. 72 kr. ; vlagateljev je 302, ki imajo kapitala 72 303 gld. 81 kr.; po drugih zavodih ima hranilnica naloženega kapitala 42.510 gld. 22 kr. — To so glavne številke iz računa za leto 1899. Iz tega se razvidi, da hranilnica in posojilnica za Št. Štefan in okolico z božjo pomočjo lepo napreduje; tudi naši ljudje vidijo zdaj, da se ni treba bati in da niso resnične besede naših nasprotnikov, katerim seve naša hranilnica ni po volji in ki so prerokovali, da hranilnica ne bo dolgo obstala.
(Posojilnica v blati ni) je razposlala poročilo o 16. upravnem letu. kateremu posnamemo naslednie podatke: Pristopilo je 40 zadružnikov s 144 deleži, izstopili so trije zadružniki s 26 deleži, ostalo je 416 zadružnikov s 1110 deleži. Novih hranilnih knjižic se je izdalo 39, uničilo pa 14, obstoji toraj 120 knjižic za 50.494 K 30 h. in iznaša povprečna vloga 420 K 78 h. Posodilo se je na novo 49 zadružnikom, 9 zadružnikov je pa posojilo popolnoma vrnilo, dolžnikov je toraj 365, ki dolgujejo skupaj 64.240 K 20 h, ali povprek 176 K Čistega dobička je bilo 524 K 76 h, kateri se razdeli po sklepu občnega zbora tako le: Zh dobro delne namene 177 K 54 h, ostanek 347 K 22 h se pridene rezervni zakladi, ki je narasla na 7200 K. Denarni promet je znašal 87.131 K 32 h. Aktiva znašajo 67.037 K 96 h, pasiva pa 66.513 K 20 v.
Darovi.
Družbi sv. Cirila in Metoda so meseca februvarija t. 1. poslali prispevkov p. n gospoda in društva: Podružnica v Laškem trgu 39 K 40 bel., posojilnica v Kanu niku 60 K, benef. Iv. Trpin v Šmartnu pri Litiji 2 K, Egid. Jeglič v Selu pri Žirovnici iz nabiralnika 8 K, podružnica v Žalcu 76 K, »šentpeterski samci« na Krasu dohodek veselice 200 K. podružnica v Ptuju 47 K, Mohorjani na Breznici 6 K, kaplan Dav. Roškar zbirko 14 K, vik. Cerjak v Mariboru zbirko 14 K, kaplan Melh. Zorko 7 K 90 bel., ženska podružnica v Ormožu 81 K 39 bel., posojilnica v Litiji 20 K, podružnica v Rušah dohodek veselice 70 K, delav. kon-sum. društvo v Ljubljani iz nabiralnika 1 K 28 bel., solčavski žup. Mil. Schmid dar veselih gostovavcev 8 K, posojilnica v Brežicah 20 K, prof. dr. Iv. Svetina v Ljubljani dar nekaterih Mohorjanov 4 K, hranil niča in posojilnica v Ptuju 200 K, Mohorjani v Dražgošah 3 K, žup. Iv. Sakser v Hotedršici 4 K, posojilnica v Mariboru 200 K, neimenovan po dražbi nabrano svoto na zabavi društva »Naprej« v Gradcu 8 K 30 bel, Milka Mankoč, blagajničarica ženske podružnice v Trstu 500 K. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v L j ub 1 j an i.
Telefonska m brzojavna porečib.
Dunaj, 8. marca. Poslanca Funke iti Kaiser sta se dalj časa razgovarjala z dr. Koerberjem.
Dunaj, 8. marca. Sedaj je natančno določeno, da se vrši poroka ce-saričine vdove Štefanije z grofom Lo-nyayem 19. marca v Mira mam.
Inomost, 8. marca. Deželni zbor tirolski se snide 26. marca.
Budimpešta, 8. marca. Nekateri listi poročajo, da bo Banffy odložil dostojanstvo ogerskega višjega dvornika.
VojsfccH v Južni Afriki.
Maršal Roberts je že poslal prvo poročilo o zmagovitem svojem prodiranju proti Bloemfonteinu. Na potu mej Oatlonteinom in Stinkfonteinom je zadel ob burski oddelek, bržkone ob predstražo Joubertove armade, ter ga nekako brez boja potisnil v stran in si za nekaj časa odprl pot za na-
daljno prodiranje. Burska predstraža so mu je seveda umaknila.
Na južno-oranjski meji dobro varujejo železnično zvezo z Bloemfonteinom, na jugu pri De Aaru jim bodo pa bržkone pomagali vstaši.
Bruselj, 8. marca. Roberts poroča, da je odposlal 10.000 mož v Mafeking, da ga oproste burskega obleganja.
London, 8. marca. Roberts brzo-javlja iz Osfonteina 7. t. in.: Danes sem napadel nasprotnika, ki se je nahajal štiri milje severno ia 11 milj vzhodno od reke Modder. Diviziji konjenikov se je posrečilo izogniti se bur-skemu levemu krilu. Opoludne se je sovražnik umikal na celi črti, zasledovala sta ga pehota in artilerija. Mej tem so Tuckerjeva in Calevillova divizija ter garde-brigada prekoračile reko pri Po-plarsdriftu, kjer se zvečer po-'tavi glavni tabor. Angleške izgube so majhne, ker sovražnik ni bil pripravljen na stranski napad, ki preti burski zvezi z Bloemfonteinom.
London, 8. marca. Reuterjev urad poroča iz Kapstadta 6. t. m.: Okraja Prieska in Kinhardt sta s posebno pro-klarnacijo proglašena za dela države Oranje. Skoro vsi Afrikani v teh dveh okrajih so se pridružili vstaji. Število oboroženih vstašev cenijo na 8000 mož.
London, 8. marca. Iz Colesberga poročajo 6. t. ru.: Angleški tabor se nahaja sedaj pred Oorlogspoontom ob reki. več milj od Achtentanga.
London, 8. marca. Po danes objavljeni dopolnilni listi je izgubil Buller od 14. do 27. febr. 252 ubitih, 1512 ranjenih in 95 vjetih mož brez častnikov.
London. 8. marca. Iz Dnrbana poročajo, da je angleški oddelek iz dežele Culu prodrl v Trausval. Zvabil je v zasedo 60 Burov, iz katere so se pa ra-zun sedmih vsi rešili. Po vsi deželi pa-trulirajo Angleži.
London, 8. marca. Težkoče, ob katere je zadela pri prodiranju Roberts-ova armada v Oranje-državi, so mnogo večje, nego se je s početka sodilo. Pomanjkanje živeža se kaže vedno občutneje. Vojaštvo se ruora zadovoljiti z ovseno moko, ki je bila določena za konje. Konji so po večini nesposobni za vojno. Iver pomanjkuje tudi vode, mora se armada pomikati dalje le ob rekah. Robertsov tabor se nahaja sedaj pri Stinkfonteinu. južno-vzhodno od Ostfon-teina. Reka Modder upada. Gen. French je s svojimi konjiki zasledil ob severnem bregu burski oddelek, a ga ni mogel zajeti ter se je moral umakniti premoči.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — I.aški spisal Alessandro Manzoni.; prevel I. B—i.
(Dalje).
„Za Boga! Kaj je?" kriči Perpetua, ho-teč steči.
„Kaj pa je? Kaj pa je?" reče Agnese, držeč jo za krilo.
„Za Boga! Ali nisi slišala?" odgovori Perpetua ter se hoče izviti.
„Kaj pa je? Kaj pa je?" ponavlja Agnese in jo zgrabi za roko.
„Vražja baba!" vzklikne Perpetua ter jo sune, da se je znebi, in steče. Tu pa se za-čujc bolj oddaleč sicer, a tudi bolj rezko, bolj silno krik Mcnicov:
„Za Boga!" zakriči tudi Agnese ter steče v diru za Perpetuo. Jedva pa sta privzdig-ncli pete, ko zapoje zvon. Enkrat, dvakrat, trikrat in tako dalje ... Ti udarci bi bili za obe prave ostroge, ako bi jih bili še potrebovali. Perpetua dospe do vrat malce pred Agneso. Ko jih pa hoče odpahniti, odpri) sc od znotraj in na pragu se prikažejo Tonio, Gervaso, Renzo, Lucia, ki so se skokoma pridrvili po stopnjicah. Slišali so grozno zvonenje, in bežali brez sape, da bi odnesli pete.
„Kaj pa je? Kaj pa je?" vpraša hropeč Perpetua brala, ki pa jo za odgovor suneta v stran in zbežita. „In vidva! Kaj delata vidva tu?" vpraša natti drugi par, ko ga
spozna. Toda tudi tadva izgineta brez odgovora. Perpetua ne vprašuje dalje, temveč hiti, kamor je bilo najbolj treba, stopi naglo v vežo in teče, kolikor more v temi. po stopnicah.
Par, ki je bil še vedno samd zaročen, zadene ob Agneso, katera jim pride vsa prestrašena naproti.
„Ah, ali sta vidva?" reče Agnese, s težavo jecljajoč. „Kako je bilo ? Kaj pomeni zvonjenje ? Zdi se mi, da sem slišala . . ."
„Domov, domov", pravi Renzo, „predno pridejo ljudje!" Odpravijo se na pot; a tu jim priteče naproti Menico, jih spozna, ustavi, ter reče, na celem životu trepetajoč, s slabotnim glasom: „Kam greste? Nazaj, nazaj! Tod tja! V samostan!"
,,Ali si ti tisti. .. ? prične Agnese.
„Kaj pa se je še zgodilo ?" vpraša Renzo. Lucia pa vsa zbegana molči in se trese.
„Peklenščeki so v vaši hiši", nadaljuje Menico hropeč. Jaz sem jih videl. Hoteli so me ubiti. Oče Cristoforo je rekel... in tudi vi, Renzo, rekel je, da pridite takoj. Jaz sem jih sam videl! Božja previdnost, da sem vas dobil vse! Povem vam pozneje, ko bomo na planem!
Renzo, ki je bil mej vsemi še najbolj pri zavesti, uvidi, da je treba kreniti na to ali na ono stran, predno se nalete ljudje skupaj. Najbolj varno se mu je zdelo storiti to, kar je svetoval, da, ves prestrašen celč nekako zapovedoval Menico. Mej potjo, ko ne bo več nevarnosti, bo deček lahko vse bolj natanko razjasnil. »Pojdi naprej!" reče mu, ženskama pa: „Pojdimo ž njim!" Obrnejo se, tekd naglo proti cerkvi, preko cerkvenega prostora, kjer k sreči še ni bilo žive duše, in zavij6 v ozko ulico mej cerkvijo in župniščem; pri prvi vrzeli., kojo opazijo v ograji, pa smuknejo skozi in hajd čez polja!
Niso bili morda še petdeset korakov daleč, ko se začne zbirati ljudstvo okolo cerkve v vedno večji in večji množini. Drug druzega pogledujejo, vsakdo ima na jeziku kako vprašanje, nihče pa nobenega odgovora. Oni, ki so došli prvi, hite k cerkvenim vratom. Dobč jih zaprta. Nato tek6 k zvoniku, jeden izmej njih nastavi usta na okence v zidu, podobno strelni lini in za-kriči: „Kaj pa je, za vraga?" Ko začuje Ambrogio znan glas, izpusti vrv. Iz hrupa sklepa, da je došlo uže mnogo ljudij, zato odgovori: „Takoj odprem!" Naglo potegne nase hlače, katere je bil prinesel pod pazduho s sabo, ter hiti od znotranjc plati k cerkvenim vratom in jih odprč.
„Kaj pomeni ta direndaj?" — Kaj je? Kje je? Kdo je?"
„Kako, kdo je?" reče Ambrogio, z jedno roko držeč za kljuko pri vratih, z drugo pa za rob hlač, katere je preveč hitro oblekel. „Kaj? Ali ne veste? Ljudje so v hiši gospoda kurata! Pogum, ljudje! Pomagajte!" Vsi se obrnejo k župnišču, hitč v trumah tja, gledajo kvišku, vlečejo na ušesa: vse tiho! Drugi hitč k durim, ki pa so zaprte in zapahnjene, kakor da se jih ni nihče pritaknil. Tudi ti gledajo kvišku. Niti jedno okno ni odprto, vse je tiho. (Dalje prih.)
/ 1 ^ i „ venecijanske in španske. Najcene še ima IrOOe, Y zalogi tvrdka BRATA EBERL v
Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 22 11—10
Cena žitu na dunajaki borzi
dne 7. marca 1900. Za 100 kilogramov.
» maj • juni » » jesen . Rž zr pomlad . . » » maj ■ junij . » » jesen . . . Turšica za maj-juni) • » jul.-avgust Oves za pomlad . » » maj-junij . » » jesen
MeteoroiogiČno porodilo.
Višina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0mm.
gl-	7 57	do	Mrl-	7-58
n	7	»	»	7-65
»	784	1)	»	7 85
M	6-53	n	»	«54
»	6-H2	n	»	0-63
»	«74	»	»	6-75
»	5-41	a	»	5*42
»	—	»	n	—
»	5*20	»	u	5 21
»	530	»	»	5 31
n	—	n	»	—
Caa opa-z, »Tanja
b tanje barometra t mm.
Temperatura
PO j Celzija
Vetrori
Nebo
a fi • •rog
7| 9. zveč. | 135*7 | —2-6 j brez v. | "jasno g| 7. zjutr. j 2. popol.
—7 5 I si. jzah +4 7 | si. jug Srednja včerajšnja temperatura —
?87 9 j "38-3
00
jasno
I
4 normale: 2 2
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo
od dne 25. februvarija do dne 3. marca.
		K	h				h
Goveje meso I. v.	kg	1	28	Pšenična »oka 100 kg		■n	40
> » 11. .	»	1	12	Koruzna »	. >	17	—
» > 111. »	>	—	96	Ajdova »	> >	36	70
Telečje meso	>	1	20	Fižol, liter .			16
Prašičje » sveže	>	1	20	Grah, > .	. .	—	20
» » prek.	»	1	40	Leča, » .		—	24
Koštrunovo meso	>	—	80	Kaša, » .		—	22
Maslo . . . .	»	2	—	Ričet, » .		—	22
Surovo maslo . .	>	1	90	Pšenica . .	100 kg	18	40
Mast prašičja . .	»	1	40	Rž . . .	» »	15 14	—
Slanina sveža	>	1	20	Ječmen . .	» >		—
> prekajena	»	1	44	Oves . . .	> »	18	60
Salo.....	»	1	•20	Ajda . . .	» 9	18	40
Jajce, jedno . .		—	5	Proso, belo. navadno	> >	"0	—
Mleko, liter . .		—	18		> »	14	—
Smetana, sladka liter		—	80	Koruza . .	» »	14	60
. kisla .	<	—	80	Krompir	» >	5	—
Med.....	kg	—	—	Drva, trda ,	seženj	15	—
Piščanec . . .		1	20	» mehka, »		10	50
Golob . , . .		—	40	Seno, 100 kg		-	—
		1	40	Slama, » >		—	—
Zajec . . . .		r	—	Stelja, » »		—	—
215 1-1
Cecilija Matičič javlja vsem sorodnikom. prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti svojega nepozabnega očeta, gospoda
Boštijana Matičiča
posestnika in meščan« v Kamniku
ki je po kratki mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, danes ob 5. uri zjutraj blaženo v Gospodu zaspal.
Truplo dragega ranjcega se bode v petek dne 9. marca ob 5 uri popoludne v hiši na glavnem trgu svečano blagoslovilo in potem na pokopališču na Žaljah pokopalo v iastui rakvi.
Svete maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi na Šutni.
V Kamniku, 8 marca 1900.
Pleskarski in lakirarski obrt
Klobuke in slamnike
ioo snaži in po novi šegi prenareja io-5
C. Krilli. Re^elnova cesta št. 16.
Polenovko,
dobro namočeno, priporoča
Rudolf Petrič,
trgovina s špecerijskim blagom. Valvasorjev trg it 6, nasproti kri
žanski cerkvi.
200 6-2
Lepa
mesečna soba in kabinet
z lepim razgledom na Sv. Jakoba trg in posebnim uhodom, mebl»vaua ali ne, Je takoj oddati po nizki ceni v Rožnih ulicah it. 15.
Vprašanja naj se stavijo na lastnika te hiše Karol Len6e-ta v Laverci pri Ljubljani ali pa na gosp. Virmalerja, gostilničarja pri Lozerju v Ljubljani.
V Imenovani gostilni se točijo najboljša naravna kranjska, štajerska in hrvatska
I
Zahvaljujem se preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom najtop-leje za doslej mi izkazano naklonjenost ter priporočam tudi še za nadalje svoje izdelke:
monštrance, kelihe, oiborije, svetilke, svečnike, kadilnioe, lestenoe itd.
Prizadeval se bom. da kar naj-vestneje in najtočneje izvršim vsa
naročila. _ .
A odličnim spoštovanjem
Ivan Kregar,
197 6-1 pasar-srebrar.
mm
katera se zelo priporočajo.
186 2
ki je vešč knjigovodstva.
Ponudbe na „Gospodarsko zvezo' v Ljubljani.
214 3-1
A. Bricel * * * * F. Oražem & J. Korbar * * *
^ ^ 30 Florjauske ulice 30
se priporoča spoštovanemu občinstvu za izvršitev vseh v to stroko spada-jočih del po najnižji ceni. 114 6-4
OBICAB l Ii
LJUBLJANA, PREŠERNOVE ULICE št, 9
196 6-2
naznanjata svojim cenj. odjemalcem, da so došle krasne novosti za spo-mladno in poletno sezono tako v oblekah za dame in deklice, kakor tudi za gospode in dečke, in prosita prav številnega obiska. # * * *
llustrovani ceniki na zahtevo zastonj in franko.
Dunajska filialka Hranilne vloge na knjižice s 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n* vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 31 razvinkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
na Dunaju, I., Herrengasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K.
Reservni zaklad nad 7,500.000 K.
Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi.

Dunajska b o r z a.
Dn6 8. marca.
Skupni državni dolg v notah......
Bkupni državni dolg v srebru......
Avstrijska zlata renta 4°/0.......
Avstrijska kronska renta 4°/,, 200 krcn . .
Ogerska zlata renta 4°/0........
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .....
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .
Kreditne delnice, 160 gld........
London vista ........ • •
Nemški dr:v. bankovci za 100 m. nem.dri.velj
99-30 99-25 98 20 99-35 98 10 93-70 127-2o 234 8 > 242 65 118-45
20 mark.............23-64
20 frankov (napoleondor)..............)9*28
Italijanski bankovci.........90-05
C. kr. cekini........................11-38
Dn6 7. marca.
3-2"/0 državne srečke 1. 1864. 250 gld.. . .	164 —
5°/0 državne srečke i. 1860, luO gld. . . .	160*-
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....2' 0 -
4°/0 /.adolžnice Rudolfove želez, po 200 kron .	96 20
Tišine srečke 4°/„, 100 gld.......141 30
Dunavske vravnavne srečke 5u/0 . . .	257 25
Dunavsko vravnavno posojilo i. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice ,	. južne železnice 3°/0
,	> južne železnice 5°/„
,	» dolenjskih železnic 4°/0
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke. 10 gld. Ogerskega » „ » 5 » Hudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld.....
108- -95-90 88 25 69-25
99 25 39-r— 340-— 43-22.30 13.25 64 -
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Gen6is srečke, 40 gld.......
Waldsteinove sreuke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avsirijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . • • Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstriiska stavbiuska družba . . Montanska družba avst.r. plan. .... Trboveljska premogarski družba, 70 gld Papirnih ruhljev 100........
172-50 180-178 — 50.-124— 299 — 78*-26-80 96-50 261 75 327 -265*5')
JUT Nakup in prodaja Tfc,S»
riakovrstnih državnih papirjev, areik. denarjev itd. fcavai-ovanja za zgube pri irobanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promose za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev narodll na borzi.
'.ttr. Hfcvv.. i'.v" • '» ;'•■' s'vV ',..'-..'V '».-f.i;-
Menjarnicna delniška druz»&
„M 15 m C I' B"
l„ Mzeiin 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
«5ijS*" Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnib vrednostih vseh špekulacljskill vrednostni* papirjev in vestni sviiti >:a dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti JUT « »i • <> onih fl« vni o. "JOK