V Mariboru 29. novembra 1894.
Tečaj XXVJ3I.
Slovenski Gospodar.
List ljudstva v poduk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trj?u po 5 kr. dom za celo leto 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr., za četrt leta	Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo
65 kr. — Naročnina se pošilja npravnlštvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice	, Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po H kr..
hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine	|	dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Zakaj tokrat ne gremo v Ljubljano?
Odbor »Slovenskega društva štajarskega« je dne 26. novembra 1894 glede na shod zaupnih mož v Ljubljani sklenil sledeče: Slavni osnovalni odbor za shod zaupnih mož v Ljubljani! Na velečastno Vaše vabilo z dne 12. novembra t. 1., udeležiti se shoda zaupnih mož slovenskih v Ljubljani dne 29. t. m., blagovolite na znanje vsprejeti naslednji odgovor, ki ga je »Slovenskega društva štajarskega« odbor jednoglasno sklenil v današnji seji:
»Slovensko društvo štajarsko« popolnem uvažuje potrebo shoda zaupnih domoljubnih mož iz vseh slovenskih pokrajin. Toda sedaj na dan 29. t. m. v Ljubljano sklicanega shoda udeležiti se, branijo mu najtehtnejši uzroki, zlasti nepobita bojazen, da se nebi vsega obžalovanja vredni razpor kranjskih Slovencev raztegnil na Štajarsko, kjer smo prežalostne nasledke podobnega razpora že britko čutili, a srečno zatrli.
Končno pa poudarjamo, da je naša najiskrenejša želja, naj bi slovenski naši bratje na Kranjskem hitrej ko mogoče poravnali svoj razpor, ki vsem Slovencem že močno škoduje, ter se zopet zedinili na skupno narodno delovanje.
Bodite uverjeni: na poziv, od voditeljev obeh strank podpisani, pridemo štajarski Slovenci z veseljem v belo Ljubljano! Bog živi Slovence!
Dr. Lav. Gregorec, predsednik.
Ali bode nova gimnazija v Celju?
O Celjski slovensko-nemški gimnaziji izročil je poslanec Mih. Vošnjak s tovariši dne 21. nov. predsed-ništvu poslanske zbornice naslednjo interpelacijo do učnega ministra in ministra notranjih zadev:
Dne 14. t. m. je prišel c. kr. okr. glavar celjski dr. Wagner v Žalec in je vsled odsotnosti tamošnjega gospoda župana prvemu občinskemu svetovalcu to le razodel: »Dognano je, da se nova dvojezična spodnja gimnazija, ki bi imela po državnem proračunu za leto 1895. biti v Celju, ne ustanovi v Celju, ampak v kakem drugem kraju zunaj Celja; ako bi torej trška občina v Žalcu prosila za- ta učni zavod, ji daje on (okrajni glavar) poroštvo, da se ta gimnazija napravi tam (v Žalcu) in da bi občina ne imela prav nobenih stroškov, ker bi država zidala gimnazijsko poslopje, pa tudi poslopje za stanovanja profesorjev. Pa reč je nujna in občinski zastop bi se moral takoj odločiti, ali vsaj v treh dneh, ker bi se sicer drugi trgi podvizali s tako prošnjo.«
Vsled tega glavarjevega razodetja imel je občinski zastop žalskega trga 18. t. m. izvanredno sejo, v kateri je bil vsprejet naslednji sklep: Vsled poziva c. kr. okr.
glavarja v Celju, naj občinski zastop žalski prosi za to, da se nova dvojezična spodnja gimnazija ne napravi v Celju, ampak v Žalcu, sklenil je danes občinski zastop naslednje: »Občinski odbor žalskega trga sodi, da je ustanovitev te nove za južni del Spodnje Štajarske odločene srednje šole edino le mogoča v Celju kot naravnem središču tega deželnega dela; zato ostaja občinski odbor pri svoji v seji dne 26. avg. 1894 soglasno sklenjeni peticiji do visokega c. kr. učnega ministerstva, v kateri prosi, da naj se ta učilnica napravi v Celju, ter pričakuje, da bodo slovenski poslanci z vso odločnostjo delali za izpolnitev te zahteve.«
Precej drugi dan po obisku v Žalcu, to je 15. t. m. prišel je pa c. kr. okrajni glavar v Šentjur na južni železnici, ter je tamošnjemu občinskemu predstojniku razodel, da je dognana reč, da se gori omenjena spodnja gimnazija ne napravi v Celju, ampak v Šentjurju, ako Šentjurčani nemudoma prosijo za ta zavod, ker bi jih sicer drugi kraji prehiteli s tako prošnjo.
Dne 17. t. m. pride c. kr. okr. glavar zopet v Šentjur in je po občinskem predstojniku po celem kraju nabiral podpise za dve peticiji, jedno do poslanske zbornice državnega zbora, jedno pa do c. kr. učnega ministerstva, ter ljudem naročal, da naj takoj podpišejo peticiji, ker bi bila sicer nevarnost, da jih Žalec prehiti. Sam je med tem časom sedel v krčmi; ko je pa dobil na ta način izgotovljeni peticiji, vrnil se je zopet nazaj v Celje. Toda več najveljavnejših občanov in davkoplačevalcev šentjurskega trga snide se takoj po tem od c. kr. okr. glavarja pouzročenem nabiranju podpisov ter so spoznali nemogočnost, da bi se od glavarja njim obetana gimnazija napravila v Šentjurju; sklenili so torej, visoki poslanski zbornici poslati novo peticijo, v kateri prosijo, da naj se ta učni zavod napravi v Celju, ker more le tam ugajati svojemu namenu.
Ko pa šentjursko prebivalstvo drugi dan zvč, da je bil c. kr. glavar ob jednem jednako komedijo napravil v Žalcu, bilo je vse silno razsrjeno, in ravno tako tudi •prebivalstvo v Žalcu, ko je zvedelo, kaj se je godilo v Šentjurju; v obeh krajih so ljudje sodili, da so jih hoteli ujeti na limanice.
Vsled teh dogodkov podpisani vprašajo gori imenovana gospoda ministra: 1. Ali je bil c. kr. okrajni glavar celjski od visoke c. kr. vlade pooblaščen, v Žalcu in Šentjurju oznanjati, da je že »dognano«, da se novi učni zavod v nasprotju z vladnim predlogom v državnem proračunu za leto 1895. ne napravi v Celju? 2. Ali-je bil omenjeni c. kr. okrajni glavar pooblaščen, poroštvo dajati, da se ta učni zavod napravi v Žalcu, ak^ občinski zastop omenjenega trga zanj prosi ? 3. '-Ka/ miaJi/C. kr. vlada storiti, da v prihodnje c. kr.
uradniki 0pust6 take in jednake agitacije, ki silno ško-
*
dujejo veljavi vladnih oblastev, ljudstvo pa dražijo in motijo? —
Občni zbor katol. polit, društva v Konjicah.
(Konec.)
Ko si je bil g. državni poslanec nekoliko oddahnil, stavila so se mu od raznih društvenikov različna vprašanja. Kmet Janez Rudolf je želel zvedeti pripomočkov proti nevarnosti, ki pretijo naši živinoreji od strani vu-nanje konkurence n. pr. iz Rumunije; g. dr. Rudolf pa o pogojih, pod katerimi bi se dala z uspehom ustanoviti »sadjarska zadruga za Spodnji Štajar«.
Č. g. kaplan J. Zadravec prosi g. poslanca, delati na to, da se bo postava o ponarejanju živil strožje izvrševala, češ, da bodo tako domači pridelki dobili višjo ceno; g. Peter Dobnik v daljšem govoru razlaga g. poslancu razne bede, ki terejo našega kmeta.
G. poslanec prof. Robič vedel je na vsako vprašanje dati jasnega odgovora, s kakoršnim je bil zadovoljen dotični vprašatelj, kakor navzoči zborovalci. Zato se g. prvomestnik še enkrat zahvali g. poslancu in poda kratek obris o najvažnejših dogodkih od časa zadnjega zborovanja. S hvaležnim srcem spomeniva se onih blagih mož, ki so ta zbor razveselili s pismenimi pozdravi n. pr. kanonik Hajšek, deželni in državni poslanec Miha Vošnjak, učni prefekt Korošec itd.
Službo društvenega tajnika opravljal je pri tem zboru nja blagajničar, č. g. vikar Kukovič. Dosedanji tajnik, č. g. vikar Marko Tomažič, poslovil se je bil 15. t. m. med splošnim žalovanjem od Konjic in se je preselil na svoj dragi mu Pilštanj. Vkljub temu ni bil pozabil na naše zborovanje. Po telegrafičnem potu nas je bil vse prav prisrčno pozdravil. Zato so mu pa tudi vsi zbrani društveniki zaklicali frenetičen »živio« v priznanje nja velikih zaslug za to društvo.
Poslednjič se je zbor sklenil s trikratnim, do nebes donečim »živio«-klicem na Njih veličanstva presvetlega cesarja in cesarico! — Obletnica, pri katerej se voli novi odbor, obhajala se bode pa še le koncem januva-
rija prihodnjega leta. Na svidenje !	—o—
—♦--
Cerkvene zadeve.
Prelat Fran Košar.
(Dalje.)
Ko Košar prisope na breg, vstopi v hišico, ki ondi služi duhovnikom, ki pridejo tje obhajat božje službe. Sobica je pa mrzla in še polna vlažnega zimskega zraka in mraz je še tem hujši, ker zunaj že veje topla pomladanska sapica. Tudi škoda še ni imela časa, podučiti mladega duhovnika. Košar se torej predolgo mudi v mrzli sobici, in ko stopi zopet na solnce, že ga trese mraz: bil se je prehladil.
Na pridižnici bori se notranji ogenj vnetega ozna-novalca Marijine slave z zunanjim telesnim mrazom ter ga hoče premagati. To se mu pa le deloma posreči. Pred oltarjem ga potem zima tako prevzame, da more sv. mašo končati le z velikimi težavami.
Vsled prehlajenja Košar nevarno zboli za pljučnim vnetjem. Marija Ljubečna mu je izbrala križ, in pri Sv. Križu v Pofličanah mu ga je Izveličar naložd na ramena, da tako njegovo ljubezen očisti v peči. Košar težki križ veselo zadene na ramena in ga junaško nosi celih sedem let.
V tem dolgem trpljenju obhaja ga skušnjava, da
je zdaj njegovo duhovniško življenje prazno, in da je teh sedem let bolezni za njega sedem nerodovitnih kla- r sov, in radi tega išče tolažbe pri svojem škofu. Škof Slomšek pa mu odgovori in ga tolaži, rekoč: »Svojo bolezen morate vedno gledati z očmi sv. vere, in ne bo vam nikoli manjkalo tolažbe. Saj vi trpite in molite tudi za sv. cerkev, in to je dosti in več vredno, kakor navadni težak v vinogradu Gospodovem.«
Pomladi 1848. 1. bila je razburkana vsa Evropa. Košar pa leži na smrt bolan v svoji sobici. Rajni je rad pripovedoval, da so tiste dni tudi v Poličanah svobodi godli in enakopravnosti trobili ter oznanjevali bodočo srečo ljudstva. Te pojave iz ceste slišal je bolnik v postelji, a ne da bi se jih zbal, nego razvedrili so mu čestokrat srce; samo da so mu potem v vročinski njegovi bolezni sami godci in svobodnjaki plesali pred očmi. Prekucija je pa res podobna vročinski bolezni, v kateri bolnik sicer prijazno blodi; a kadar se zbudi, čuti nasledke hude bolezni. Prekucija podrla je marsikaj starega, kar bi nam še dobro služilo, a prevrgla je tudi reči, ki niso več sodile za sedanje čase — kakor roboto in desetino. Ustaši trebajo najtreznejšega zdravnika. Zato so tega leta morali trezni Hrvati stopiti na Dunaj, da so dali upornikom smodnika dihati in jim puščati z bajonetom, da jim je minola omamica. To so bdi nazori bolnega Kosarja o prekuciji.
Košar hudo bolezen srečno prebije. Ljudje so ga obsojali na smrt, a ljubi Bog ga je. pomiloščil. Sredi meseca aprila ustane iz postelje, da se sprehaja in maja — kakor senca — po pomladanskem solncu. Rilo je pa jasno škofijstvu nič manj, ko njemu samemu, da mu ne bo več moči težavne Poličanske kaplanije opravljati, in zato je bil prestavljen v Vojnik za drugega kaplana. Škofijstvo je sodilo, da bo tamo laglje se lečil, ker ne bo več tako hudo vprežen.
V Vojniku je Košar kaplanoval komaj pet mesecev. Nekaj si je njegova gorečnost preveč upala, nekaj pa še tudi pljuča niso bila popolnem izlečena, in zato začne koncem septembra hujše kašljati in tudi kri pljuvati. Mora torej nehote iti začasno počivat.
Za pokoj Kosarju ni treba iskati zavetja; doma mu je odprta očetova hiša, kjer mu bo stregla materina ljubezen. Koncem septembra 1. 1848 se torej žalosten preseli v vesele Braslovče.
Pokoj — to je bila huda pokora za Kosarja, ki je ljubil delo. Po zdravnikovem naročilu ne sme napi-njati ne telesnih močij, ne utruditi svojega duha. Toda uda se v božjo voljo. Življenje mu doma teče enolično. Opravljati duhovne molitve, obiskati domačo cerkev in dekanijski hram, to mu je bil vsakdanji opravek. Časih mu je bolenje nekoliko odleglo, časih se zopet shujšalo, kakor je že bolezen na pljučih dolgotrajna in neizvedljiva.
Še ne biva leto dnij doma, ko mu zboli ljubi oče in 1. 1849. tudi umrje. Žalost za rajnim dobrim očetom je potrtega Kosarja še bolj pobila. Leta 1850. in 51. se nekoliko boljše počuti; zato pa se semtertje že upa kaj napisati za »Drobtince«, nekaj da se pero ne zrjavi, nekaj pa gotovo tudi, da si čas krati; delaven bolnik se namreč najrajši zbok tega pritožuje, da ne more delati : o da bi vendar že zopet kaj prijeti in delati mogel!
Najprej je Košar namočil pero, ko se v Braslov-čah zve žalostna novica, da je v Št. Andražu preminol stolni kaplan Jožef Tavšl, komaj 30 let star, ki je nekoliko mesecev poprej še v Braslovčah kaplanoval, in katerega Košar imenuje »enega svojih najljubših prijateljev«. Postavil mu je torej v »Drobtincah« vreden spomenik. *) Prekrasni sonet, s katerim prične opisavati
življenje prijatelja, pravi Košar, je »prijateljske ljubezni izvir.« Sonet se glasi:
„Ovela tam leži na smrtnem pragi Lepo dišeča roža ino zala; Da se nje slava bo v „Drobtincah" brala, Dovoli mi prijatelj moj predragi.
Saj je že tehtano na božji vagi Življenje tvoje; cene zdaj mu hvala Ne bo povišala, ne zmanjševala: Le nam služila bo v spomin preblagi,
Ki še žalujemo, da zvezda mila Življenja tvoj'ga, katera ljubeznivo Je mnogim v izgled naprej svetila,
S prijaznostjo nam še nepozabljivo, Tak' zgodaj za ta svet je ugasnila, Vtrnivši v groba hišo se trohljivo."
Iz tega časa, kakor sodimo po pismu in po pisavi, je tudi njegov spis »Šola molitve» o katerem ne vemo, da bi bil kje natisnjen.
V obliki dialoga ali razgovora uči Košar Rogomila, svojega mladega duhovnega sina, prav Roga moliti. Spis je namenjen »Drobtincam.« Pisatelj namreč razgovor tako-le končuje: »Ako bi pa utegnil, ljubi bravec «Drobtinic», biti radoveden, kdo je ta Bogomil, ti odkrito povem, da sem v resnici mislil, da je tebi tako ime,«
»Kamen na srcu«, podučno povest, deloma v vezani besedi8), prevedel je Košar iz nemškega izvirnika: »Erzahlungen und kleine Schriften von J. Em. Veith« (2. Bd.) — Neki plemenitaš nosi po svetu »kamen na srcu» (smrten greh), in se ga ne more nikjer znebiti. Še le ko se ga skesano spove, vrne se mu dušni mir.
Nad njim svet' križ mašnik stori In glasno čez nja moli, Po svoji sveti volji Naj Bog mu grehe odpusti.
Ali kdo popiše rajski mir, Občutljeje kdo svete, Zdaj v grešniku vnete, Sladkosti vse nebeški mir ?!
t Luka Držečnik.
Zvezda se utrne In človeka v mrzel pot ogrne; Poleg njega zvesta duša joka, Mrtvega na pare deva, V solzah omedleva . . .
Narodna.
Res, utrnila se je zvezda na obzorju slovenskem, ki je v ribniški župniji na visokem Pohorju toliko let prijazno migljala; blagega Luka Držečnika ni več med živimi. Ob njegovem grobu pa ne žaluje edino zvesta žena, ne samo šestero pridnih otrok, ne tuguje le velika množica prijateljev vseh stanov; ampak vse slovensko ljudstvo na Pohorju in drugod.
Pokojni Luka je bil rojen leta 1841. od priprostih, ali jako marljivih starišev. Oče njegov, Pavel, bil je iz-prva navaden rokodelec samouk, toda z železno pridnostjo in posnemanja vredno varčnostjo dosegel je, da je nakupil dvoje lepih posestev in vse izplačal To je zapustil dvema otrokoma, Luki in hčeri Mariji, ki se je kmalu omožila na varno mesto. Luki pa je naklonila sreča čez vse pridno soprogo, gotovo le z namenom, da se more on z obema rokama poprijeti višjega dela, dela za narod. Tega se je tudi zgodaj poprijel, vstrajno in neumorno deloval ter uspešno dokončal.
Skoraj edini, ki je pred 30 leti razumel slovensko pisavo in se čutil narodnjaka, iskal je prilik, sejati seme narodne zavesti, kar se mu je posebno pri mladini posrečilo. V ta namen služile so mu najbolj knjige in časopisi, katere je naročeval, posojeval in priporočal. Vzbudil je tako lepo število vnetih rodoljubov, katere
') Rokopis se nahaja v zapuščini.
') Drobt. 1851.
je zalagal s primernim berilom in priganjal k narodnemu delu. Uspeh se je k malu pokazal. Rojstna občina, ki ga je zgodaj volila v odbor, izvolila ga je še le 26 let starega za župana, katero težavno butaro nosil je celih 18 let. Po njem je mahoma dobil ves odbor narodno lice, uradovalo se slovenski, bodi komu to ljubo ali ne. Seveda to ni bilo brez borb, ki so storile, da je mož zgodaj začel slabeti. Ostal pa je še do smrti v narodnem občinskem odboru kot nekak starešina in svetovalec. Ta ga je v zahvalo zato izvolil za častnega uda in odlikoval s krasno diplomo.
Prav trdnega zdravja rajni skoraj nikoli ni bil, posebno v jeseni in spomladi je pogostoma hiral. Letos pa se je okoli srede julija prehladil, vlegel v bolniško, ali žal, ob enem tudi v smrtno posteljo. Dobival je sicer zdravila od več stranij, ali vse zastonj! Slabel je čedalje bolj. Koliko je v tem času pretrpel on in njegova žena, to le sam Rog ve.
Previden je bil v času bolezni trikrat, zadnjič še le štiri dni pred smrtjo. Umrl je skoraj brez zadnjega boja, mirno, kakor ugasne luč, ko jej olja zmanjka, v nedeljo jutro dne 11. nov. ob pol petih.
Kako je bil rajni vsem priljubljen, kazal je posebno dan pogreba. Vse polno žalujočega ljudstva zbralo se je na njegovem domu, da mu skažejo zadnjo čast. Krsto so vzdignili in do cerkve nosili dragi mu tovariši, občinski odborniki. Po sv. maši pa so vrli naši pevci zapeli tolažilno »Nad zvezdami«, na kar se je razvrstil dolg sprevod šolske mladine in obilno žalujočega ljudstva k podružnici sv. Lenarta. Tukaj so pokojnega nosili sorodniki. Po sv. maši v podružnej cerkvi spremili smo ga na njegov novi dom v mirodvoru, položili ga poleg njegovih starišev, kjer so pri odprtej jami govorili č. gospod župnik z znano gorečnostjo besedo slovesa, da se je vse solzilo. Povdarjali in priporočali so 1. njegovo ljubezen do slovenske domovine, 2. ljubezen do Avstrije in vladarja, 3. pa ljubezen do Roga. Te tri lepe čednosti smo kot cvetlice vsadili na njegov grob, naj bi mu v spominu lepo cvele, pa tudi zorile sad, katerega seme naj nježen vetrič raznaša na sve strani! Še enkrat se poslovijo pevci z »Rlagor mu«, na kar se nam zakrije krsta — za vselej.
Pokojni je imel zadnje dneve navado, poslavljali se od prijateljev s pomenljivim pozdravom: lahko noč! Ker so sedaj njegova usta otrpnila in jezik obnemogel, naj se ne zameri nam, v njegovem imenu izreči zahvalo vsem, ki so ga obiskovali in tolažili v dolgej bolezni, zlasti č. g. župniku za ves trud v bolezni in pri pogrebu; vsem ki so mu darovali krasne vence; gg. učiteljem, vrlim pevcem za ganljive žalostinke, sploh vsem skupaj in vsakemu posebej, ki so se ga spominjali. Večni Rog plati vse!	Pohorski.
Mili darovi za družbo vednega češcenja.
Preč. g. dr. J. Muršec, konz. svet. v Gradcu 5 fl., Bra-slovče 16 fl., Razbor 2 fl., Sv. Ožbalt pri Dravi 3 fl. 20 kr., Kapela pri Radgoni 20 fl., Vransko 10 fl. 50 kr., Sv. Marjeta na Pesnici 6 fl., Elizabeta Rožer 100 fl., Sladka Gora 6 fl., Fram 6 fl. 30 kr., Sv. Ilj pri Velenji 9 fl. 64 kr., Pameče 10 fl.
Gospodarske stvari.
Obdelovanje vinogradov.
(Konec.)
Način rejave iz gorice odpraviti je tudi: 2. Sajenje. Koder je trs tako opešal, da starika več ne more poštene rozge pognati, ali je trs že celo zginil,
ondi se mora na novo zasaditi, kar po nekod tudi gro-banje imenujejo, pa je za pravo le sajenje. Na takih pustih prostorih potegni grabe ali povprek ah po dolgem v gorici, napši jih z vlago ali vejnikom, na vrh deni nekaj rodne zemlje, na to pa položi ključeke, ali če imaš živice, pa vse lepo zagnoji in zagrni. Ključeke dobiš na starih trsih ali pa ločne, šparone porezi, kateri imajo eno ali dve lepi rozgi. Vlačenke ali živice si pa moraš napeljati ali v trsnici vzgojiti, kar vsak viničar dobro razume, ako le hoče. Grabe za nasad smejo biti široke, da moreš dve ali tri vrste ključekov vsaditi; ako bi se vsi prijeli in bi bilo pregosto, jih tretje leto nekaj smeš izkopati, pa presaditi na drugi prostor. Ta način pogoščevanja viničarji radi imajo, ker delo gre urno od rok, vejnik se hitro porabi, in zakoplje. Zato jim za grobanje ni, in rajši lepe rozge porežejo; na drugi rejavi pa take grabe zasajajo, ter mislijo, da so veliko opravili; pa porezani trs in gospodar, oba sta na kvaru. V grabe tedaj nasajaj le ondi, kjer blizu ni trsa; kjer je pa na rejavi trs, dobro ga zagnoji, ko rozge požene, pa lepo pogrobaj.
Čas grobanja in sajenja je od Martinovega do Kresnika. Rozge so bile že vse zelene, že so se grozdiči kazali, pa smo še grobali, in je lepo rastlo, ko smo spodnje mladike prej posmukali. Vendar ne odlagaj tega dela na poletje, temuč brž, ko ti je mogoče, idi grobat in sadit. Zvedenci trdijo, da jesensko grobanje ima prednost, je najboljše. Gospoda ne d& rada na jesen v goricah delati: Je prekratek dan, malo se opravi, veliko »košta». Na spomlad pa ne morejo vsega opraviti, kateri imajo mnogo goric. Nekaj let sem pa skoro vsi v jeseni tičimo v goricah, ker prepričali smo se, da jesensko grobanje je imenitno: pogrobani trs ne pozebe, ko bi ga drugače lahko huda zima ugonobila; gnoj in vejnik črez zimo v zemlji že nekoliko sprhni, trs se lepo vleže, da v spomladi takoj lahko požene, in delo je opravljeno, da ob Jožefovem takoj lahko začneš kopati. Skušnja nas uči, da jesensko grobanje najrajši raste. Torej marljivo grobaj in sadi, da ti iz gorice zginejo rejave, po katerih coprnice plešejo in grozdje pozobljejo, da malo nabereš!
Gorice obdelovati Slovenec mora znati; Kdor delal prav ne bo, Naj pije le vodo!
______S. G.
Poročilo XV. občnega zbora društva „Kmetovalec" v Gotovljah s sadno razstavo.
Društvo »Kmetovalec« v Gotovljah je na lep način slavilo štiriletnico svojega obstanka. Po nasvetu in vodstvu g. učitelja Ant. Petriček priredilo je sadno razstavo v Žalcu, ki je imela namen, spoznati tiste sadne vrste, ki se smejo v razširjenje priporočati. In ta blagi namen se je tudi popolnoma dosegel, ker pokazalo se je veliko zanimanje za razstavo. Šteli smo precejšno število udeležencev razstave, posebno kmečkih.
Slavni odbor c. kr. kmet. družbe štajarske poslal nam je g. Ant. Stigler, strokovnega učitelja iz vinorej-ske šole v Mariboru, da nam je zanesljivo imenoval in zaznamoval razstavljeno sadje. In res, čudili smo se njegovi znanosti, ker izmed nad sto razstavljenih sadnih vrst bile so komaj tri krajevne sadne vrste, ki jim ni znal imena. Sestavil nam je tudi seznam našemu kraju najprimernejših in priporočljivih jabolčnih in hruškovih sadnih vrst, ki ga na koncu objavim.
Razstava odprla se je, kakor je bilo naznanjeno, v nedeljo, dne 28. vinotoka t. 1. ob 9. uri zjutraj in je trajala tisti dan in se še nadaljevala celi teden, potem pa se je razdelila v štiri manjše razstave, ki so še se-
daj vsakemu odprte, ki se zanima, in sicer v šolah Petro vče in Št. Peter, v »Društvenem domu« društva »Kmetovalec« in v stanovanju g. učitelja A. Petriček.
Če bi se kdo izmed sadjerejcev za katero razstavljenih sadnih vrst zanimal, je pripravljeno društveno vodstvo ali pa tudi g. A. Petriček, preskrbeti cepičev, samo, da se mora oglasiti vsaj do 1. prosinca 1895. Da je razstava tako dobro izšla, dolžni smo zahvalo centralnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Gradcu, gosp. strokovnemu učitelju Stiglerju in g. potovalnemu učitelju Bel6-tu v Mariboru. In društvo »Kmetovalec« se še posebej zahvaljuje za neumorni trud g. učitelju A. Petriček, g. J. Hausenbichlerju za prostore in razsvetljavo, g. Adalb. Globočniku, trgovcu v Žalcu, za posojena pregrinjala, kakor tudi vsem razstavljaicem in obiskovalcem razstave.
Če bode prihodnje leto dobra sadna letina, bode društvo »Kmetovalec« ob pričetku meseca oktobra priredilo sadno razstavo s premijami, na kar se p. n. sad-jerejci že sedaj opozarjajo.
Po razstavi imelo je društvo »Kmetovalec« ob enem dne 28. oktobra t. 1. zvečer v razstavnih prostorih svoj XV. občni zbor. Po pozdravu predsednikovem poročalo se je o dosedanjem društvenem delovanju, zatem pa je g. potovalni učitelj Bele govoril o v našem kraju najprimernejših sadnih vrstah ter je tudi vsak priporočljiv sad na koncu imenovane zbirke poslušalcem pokazal, kar je bilo posebno zanimivo. Dalje je tudi jako strokovnjaško podučeval o zboljšanju sadjevca, in g. Hausenbichler dal ga je zopet iz prijaznosti vsakemu pokusiti. Odgovarjal je tudi na mnoga od kmetovalcev stavljena vprašanja.
Za tem pa povzame zopet društveni predsednik g. A. Goršek besedo in zahvali se v imenu odbora vsem, ki so si pri prireditvi razstave nabrali nevenljivih zaslug. Proti 8. uri zvečer zaključi zborovanje z napitnico na njih veličanstvo, milega nam očeta Franca Jožefa, v katerega imenu se zbiramo, in iz vseh grl zaori gro-moviti trikratni »živio«!	(Konec prih.)
Sejmovi. Dne 1. decembra v Poličanah (svinjski sejem). Dne 3. decembra v Konjicah, na Planini, v Mariboru (tudi konjski sejem) in pri Sv. Tomažu pri Veliki nedelji. Dne 4. decembra na Zelenem Travniku, v Šmarji, pri Sv. Barbari v Halozah in v Radgoni. Dne 5. decembra na Ptuju in v Imenem (svinjski sejem). Dne 6. decembra na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem), v Gmureku, Sevnici, Vuzenici, na Dobrni, v Lučanah in Polju pri Kozjem.
Dopisi.
Iz Ljubljane. (Važna domoljubna prošnja.) Družba sv. Cirila in Metoda nosi .v srcu vesolnje Slovenstvo — a najmileji so jej ta trenotek rojaki ono-stran Karavanek, na Koroškem. Zakaj ? Zato, ker smo storili za-nje do sedaj najmanj. Vendar pa jim je materina beseda tako ljuba kot nam vsem drugim Slovencem in ohraniti jo žel6 sebi in svojim potomcem prav tako, kot to želimo vsi mi. Že dolgo časa je iz navedenega uzroka v namenih podpisane družbe slovenska ljudska šola v Velikovcu na Koroškem. Vodstveni seji naše družbe sklep pa je bil te dni tak, da začnemo s prihodnjo pomladjo zidati v Velikovcu slovensko šolo, ki bode štirirazredna in izročena čč. šolskim sestram iz materine hiše v Mariboru. Že imamo prav blizu mesta za 1250 gld. nakupljen tej šoli prelep stavbeni prostor; šola, z bivališčem za sestre, pa nas
■gne stati krog 15.000 gld. Rojaki po vseh pokrajinah šega ozemlja! Naša velikovška zadeva vam bodi, pro-ao vas, pri srcu tako, kot so vam pri srcu vaše naj-je rodbinske zadeve. In ti rodoljubno ženstvo po Slo-nskem! Ti si v naši družbi spričalo požrtvovalnost, kakoršni ni vedela praviti do danes slovenska zgodo-la. V svesti smo si tega, da boš tudi ob tej naši koški šoli našlo srečnih potov in onih načinov — ki ti narekuje tvoja domoljubna iznajdljivost. Vsak »vod-ru družbe sv. Cirila in Metoda« prispeli najmanjši r objavili bomo v naših časopisih. .Slovenci! S tem načenim vam činom bodemo stopili pač mogočnim rakom naprej v prospeh verskega gibanja med nami; prospeh dinastičnim težnjam našega ljudstva; v pro-eh in brambo naše narodnosti v ljubljeni slovenski imovini. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Iz Pameč pri Slov. Gradcu. (Zlata poroka.) le 12. listopada t. 1. se je pri nas vršila izvanredno dka slavnost. Jernej Uršej, po domače Spodnji Kavdik, s svojo ženo Trezo roj. Račnik obhajal zlato poroko, lizu vsi in veliko sosednih faranov se je udeležilo te avnosti. Č. g. župnik, A. Ostrožnik, so v svojem na-)voru pojasnili pomen in važnost zlate poroke, kakor idi zasluge, katere si je ženin kot- 481etni cerkveni jučar za župnijo, kot 61etni občinski predstojnik in otem kot velikoletni občinski odbornik za občino, pa idi kot petdesetletni kmet in gospodar s svojo marlji-ostjo v občno pohvalo pridobil. Oče Kavdik so svojih •oje že priletnih in še živečih otrok prav krščansko ¡redili, umno so gospodarili, zato pa jih tudi vsi visoko poštujejo. Akoravno že štejeta oba zlatoporočenca lepo tevilo let, vendar sta še pri dobrem zdravju in pri vrsti moči, in vsi želimo, naj jima Bog za mnogo let e življenje podaljša! Po cerkveni slavnosti pa so bili si gostje pri »Fancetu« prav židane volje; in tudi 'si pamečki šolarji bili so od zlatoporočencev dobro s tosilom pogoščeni. Za družbo sv. Cirila in Metoda je lačelnik tukajšne podružnice nabral 9 gld.
Iz Braslovč. (Napisi.) Naznanjam, da imamo udi tu v našem slovenskem trgu nekatere po sili Nemce, ler so svoje nemške obraze pokazali sedaj, ko je okr. »lavarstvo dalo ukaz, da mora vsak obrtnik imeti napis. Torej le poglejmo malo po našem prijaznem trgu. Precej ko stopiš par korakov v trg, zapazi se že velikega Nemca napis, seveda ga boš koj po imenu spoznal, od katerega vetra da je; on ima lep napis, ki se zove A. Sluga, spengler. Ce greš še malo naprej, zade-neš že ob drugi napis Ter. Sluga, greislerei in tretji Ant Koschel, schlosser in četrti Martin Saje, Hafner. Kaj ne, to so prava nemška imena. Omenjeni klepar (spengler) je tudi dvema kolarskima mojstroma napravil nemške napise; ali te so kmalu kmetje spravili v kraj, ker so njima delo koj odpovedali, ako svojih nemških napisov ne spravita pod streho. Ta dva sta postala koj iz Savla Pavla, iz Wagner-ja kolarja. Tako je tudi prav. Ko bi vsi kmetje bili vsaj tako umni in bi take «nemške« mojstre na miru pustili, da bi njim nič skupiti ali zaslužiti ne dali; ti Nemci postali bi koj Slovenci in prebarvali bi v kratkem svoje nemške napise slovensko|.
Iz Cadrama. [Konec.] Ko je 5. aprila t. 1. bil stari župan vnovič izvoljen, se je streljalo, da se je skoraj celo Pohorje pogreznilo, češ, to je največja sreča za Oplotnico, katera mora zdaj po njegovi modrosti silno napredovati. In res, ko je 11. nov. društveni predstojnik in odbornik občinski, vlč. g. .1. Bezenšek, v napovedani seji tirjal pismenega dovoljenja za nameravano stavbo, župan ni vprašal postavno, kako in kje se hoče cerkev staviti, ampak je le rekel: Jaz pač nisem zato, temuč bližje Oplotnice mora biti. Fužinar g.
Fr. Jonke je trdil, da ne župnik, ne cerkveno društvo, ne vč. g. patron nimajo odločevati, kje da bo nova cerkev stala, ampak večina faranov, ki bo cerkev zdrže-vala. Gospodu Namreč je večina odbora glas božji, saj brez Oplotničanov ne more enega dneva preživeti, in je tudi proti župniku in škofu glasoval; saj je za božjo čast silno vnet in si bo več zasluženja pridobil, ako bi trikrat dalje v cerkev hoditi imel. In tako je med 15 odborniki bil le edini A. Kolar za župnikov in društveni predlog, drugih 13 pa je reklo, da naj se ali stara cerkev povekša ali nova bližje Oplotnice postavi; saj bomo že pomagali! Pa lahko se tem možem odvrne. V 10 letih vas vseh 13 odbornikov še toliko društvu ni stotakov darovalo, kakor je sam predstojnik tisočakov dal, in nihče vam ni dal pravice odločiti, kje in kedaj se ima nova cerkev zidati! Velikokrat že so v zadnjih 18 letih morale višje gosposke naše modrijane postavne modrosti učiti, in tako se bo tudi sedaj /.godilo.
Iz Sikol pri Pragerskem. (Odgovor.) Dovolite, da se odgovori dopisu iz Cirkovec v štev. 46. Ta dopis javi, da je Greif, po slovensko čudno ime »pograbi", neka pooblastila pograbil. Od koga pa? Kje so tiste osebe? Tudi ni res, da bi bil Greif kako delo pri šoli prevzel, ampak le zidar, katero pa še ni zgotov-ljeno. Akoravno je Greif načelnik šole in sedaj predstojnik občine, vendar ni res, da bi hotel postati kedaj »rihtar»; saj se nikomur ni za obč. odbornika ponujul, prej nekdo drugi. Na stavljenje nove šole v Sjtrgojnci pa nihče ne misli, veliko manj o tem govori. Če bode treba nove šole, stavila se bode v Šikolah, ako Bog d& in vrlo slovensko ljudstvo!
Z Dravskega polja. (Strgonjski paša.) Mali otrok sem že slišal, gorje svetu, ko ho kmet — gospod. In to je zdaj že prišlo. Zakaj? Zato, ker misli vsak »burkelmajster« ali »gemeinderath«, da sme delati v občini, kakor nekdaj turški paša v svojem pašeliku. In tako se že vede zdajšnji namestnik predstojnikov v cirkovški občini, Greif-Pograbi. Neko nedeljo je pograbil enega za drugim. Drl se je v šoli, da so ljudje kar postajali. Misli, če je šolski načelnik, pa sodi kakor polž za ples, da sme učitelje kregati, odbornika enega za drugim, če mu vsega ne potrdi, grdo imeti in na zadnje — bojda cesto domov meriti. Dobro je rekel nekdo — pazite, da se vsem občinskim odbornikom in tudi Greifu ne bo zgodilo, kar se je Kušarju. Ze veste, kaj! Pa še nekaj. Zadnjič je kar šel in na pošti pograbil pošto. Menda je mislil, da ga bo zopet »Gospodar« pohvalil. Gotovo, kadar bo zaslužil; dokler se pa vede, kakor bi se mu moralo vse odkrivati, in dokler bo tako gospodarstvo v občini, dotler le vsi porečejo: Bog nam pomagaj, da k čemu boljšemu pridemo!	?
Od Sv. Andraža v Slov. goricah. (Naše občinske ceste.) V naši občini obrnilo se je zadnja leta marsikaj na bolje; dobili smo bralno društvo, v novejši dobi celo trirazredno šolo. Danes pa ne bodem govoril o bralnem društvu in o šoli, ampak o naših cestah, ker jih je dosti v prav slabem stanju. Naša občina obsega celo župnijo; župan je samo jeden in ta ne more imeti povsod rok in očij, tudi sam ne more vsega opraviti. Zupan vsled tega tudi ni sam za občinske ceste odgovoren, ampak le skupno z občinskim odborom, kateri šteje precej glav, in z vsemi občani. Kjer so v vasi ali soseski pametni možje, tam niso čakali, da jim popravi župan slabe ceste; storili so to sami iz lastnega nagiba, ker se jim je milila vozna živina, katero so morali sicer po slabih cestah ubijati, ker so bili sami siti vednega blata in ker jih je bilo sram, da so tuji vozniki zabavljali črez slabe ceste. Tako je mala soseska Smolinci svoje ceste že davno dobro popravila; soseska Vitomarci se je tudi zbudila in je
prešnje grozno blato zvečega odpravila; soseska Hva-letinci razdelila je vsled posebnega dogovora cesto skozi vas med posestnike po gotovi meri, pa delo gre počasi. Nekateri posestniki za odkazane njim kose prav skrbč, drugi so po stari navadi, ki je železna srajca, še preveč mlačni; vse mogoče izgovore imajo za svojo lenobo. Ker se morajo vsi prisiliti, da storč svojo dolžnost, ker morajo biti ceste v soseski vendar enkrat popravljeno, ker so zanemarjene ceste tudi v Arjavcih, Bukošaku, Slabšini, na Gibini, Stračini itd., opozarjam naš občinski odbor na § 48 obč. reda. Na temelju tega paragrafa naj si izbere župan za vsako vas ali sosesko, recimo za dobo enega leta, neodvisnega, delavnega in korajžnega moža, katerega postavi občinski odbor za »blatnega župana« še pred novim letom. Ta »blatni župan« skrbi v soseski za ceste, jarke, mostove in klade; on naj določuje, kedaj ima biti rabota, kedaj in koliko prodeca mora vsak posestnik na svoj kos ceste navoziti itd. Župan in obč. odbor pa naj skrbi, da »blatnega župana« sam podpira, da pa ta tudi dobi podporo od okrajnega zastopa, c. kr. okr. glavarstva in žandarmerije! Kdor izmed posestnikov ne stori tega, kar se mu je naročilo in kar so drugi storili, naj se kaznuje z denarjem! V vasi ali soseski so vsi jednaki, vsi potrebujejo dobre ceste, bogateč tako, kakor siromak. Posebno onim ba-hačem se mora priti do živega, kateri cesto njim od-kazano samo s peskom »solijo«, kateri trde, da s svojo živino lahko tudi po slabi cesti vozijo. Naj se župan in odbor vendar enkrat poslužita pravic iz omenjenega § 48 obč. reda, in v kratkem bodemo imeli povsodi dobre ceste. To svetuje	davkoplačevalec.
S Ponikve. (Združimo se!) Povsod se vzbujajo narodi, povsod delajo po geslu slovenskem: »Vse za vero, dom in cesarja«. Le ti krasna Ponikva, zibelka slavnega in nepozabljivega Slomšeka spiš. Vzdignila si glavo, osnovala podružnico sv. Cirila in Metoda in bralno društvo; pa že zopet položila glavo in zaspala. In vendar je bralno društvo povsod in posebno tukaj neobhodno potrebno, da z branjem dobrih bukev in časnikov in z večkratnimi shodi oživljamo vero, stavimo trden slovenski dom in se krepimo k zvestobi do svetlega cesarja. Lep je res Ponkviški kraj, rodovitna so njegova polja, premožne ima prebivalce, ali revno še je na narodnem polju, česar je kriva needinost. So edini v mestih, trgih in drugih vaseh, ustanimo, zedinimo se tudi mi in delajmo z združenimi močmi zoper sovražnika našega, nemčurja. Kar je zaspalo, naj zopet ustane, kar počiva, naj v novič deluje, da se Ponkolani vredne skažejo svojega rojaka Antona Martina Slomšeka in toliko odličnih narodnjakov iz te slavne župnije. Da bi ta beseda ne padla na nerodovitno zemljo, želi vaš
prijatelj s Ponikve.
--♦--
Politični ogled.
Avstrijske dežele.
Dunaj. Pri Nj. veličanstvu svetlem cesarju je bil ogerski ministerski predsednik, Wekerle, v nedeljo dvakrat in v ponedeljek enkrat. O čem je bil pogovor, ne vemo. Toliko je gotovo, da še Weckerle ostane v svoji službi, negotovo pa je, ali l.odo svetli cesar potrdili ogerske proticerkvene predloge ali ne. — V državnem zboru razpravljajo važno postavo zoper pijančevanje, zlasti žganjepitje. Taka in sicer ostra postava je zelo potrebna dandanes, žal, da tudi tu in tam za naše ljudstvo.
Solnograško. Mestni zastop v Solnogradu, dasi po večini liberalen, sklenil je vsako leto ¿¡00 gold. do-
H
voliti za katoliško vseučilišče. Kdaj pa bodo Maribo očetje kaj darovali za kak katoliški namen? Prihoq tri leta gotovo nič.
Štajarsko. V Gradcu so pri občinskih volit v 3. razredu z veliko večino zmagali štirje krščai kandidati. Še večja zmaga bode pozneje, kadar v Gra tudi petakarji dobijo volilno pravico, kar se pre v ki kem zgodi. — Graški nemški vseučilišniki bodo p leto izročili poseben dar knezu Bismarku ob njeg 801etnici. Ali ti mladiči ne ved6, da je Bismark q večji sovražnik Avstrije?
Koroško. Zijska železnica bode se najbrže j daljšala do Kotič. — Ono nedeljo so nasprotniki ij vencev imeli pet shodov; liberalni »bauernbund« Grabštanju, «Volksverein« v Strassburgu in Spod. Drai gradu, dva shoda pa socijalni demokratje. Bazgovarj so se zaradi občinskih volitev, na katere se tudi y venci pridno pripravljajo.
Kranjsko. Na shod zaupnih mož v Ljublj! 29. t. m. je prišlo okoli 400 mož. O čem je bil r govor, zdaj ne vemo na tanko povedati, ker nam i resolucij niso poslali. — V Zagorju ob Savi bodo us| novili posojilnico. — Ker prih. leto ne bode namej vane deželne razstave, hočejo od 22.—29. sept. 18 v Logatcu razstavo prirediti notranjske kmetijske n družnice.
Primorsko. Tukaj še vedno vre. Lahoni se bri obzirno obnašajo proti Slovencem, pa tudi proti vlai ki Lahonom brž v vsem hoče ustreči. Kdor trnje se ali bo pšenico žel? — Zaradi izgredov v Piranu so dl zdaj zaprli 17 oseb. Sodnija naj bi tudi one zaprla, so jih našuntali!
Hrvaško. Sabor se je sešel 26. nov. Trajal bo do polovice februvarija prih. leta. Najprej se bode ra pravljalo o proračunu, po novem letu pa o novem mes nem štatutu. Hrvaška mesta namreč dobijo nova pravi ali Statute, vsled katerih bodo pa Madjaroni pri občir skih volitvah ložje zmagali.
Ogersko. Katoliški shod v Stolnem Belem grad| se je tudi izrekel za jezikovno jednakopravnost. — Mla< Košut je oni dan dobil državljanske pravice v Budi pešti in na ustavo prisegel. Veliki župan ga je pri ter slavil kot vrlega sina domovine, kakor je bil tudi nje gov oče, Ludovik Košut. Nezaslišano, da se puntar očitni proslavlja! Zares, na Ogerskem je mera polna.
Vunanje države.
R i m. Zadnjo nedeljo je bil sin prejšnjega avstrij skega ministerskega predsednika, grof Henrik Taafle, pr sv. očetu, ki so vsej obitelji podelili blagoslov.
Italijansko. Občinske doklade znašajo po 50( do 600 odstotkov, vrh tega pa je še užitnina tako visoka, da je ni moči zmagovati. V nekaterih občinah kakor n. pr. v Alatri in Camogli, so te dni nastali veliki izgredi. Kmetje so se uprli, požgali nekaj občinskih poslopij. Prišlo je do krvavih bojev med kmeti in orožniki. Še le vojaki so napravili mir.
Francosko. Poslanska zbornica je dovolila 65 milij. frankov in 15.000 vojakov, da se začne vojska na otoku Madagaskar v vshodni Afriki. Ker je tamkaj za Evropce nezdravo podnebje, izjavil je vojni minister ge-j, neral Mercier, da bode le one vojake poslal na Mada-gaskar, ki se prostovoljno oglasijo.
Belgijsko. Socijalistični poslanci se nikakor lepo j ne vedejo v poslanski zbornici. Zlasti kažejo očitno sovraštvo do kralja. Ko je ta povabil vse poslance na običajno večerjo, socijalisti niso hoteli iti. Dobro, da jih je v zbornici le za jedno četrtinko. Sploh se pa uljud-nost tudi delavcu lepo poda.
N e m š k o. Novi namestnik za LotaringijoJn_Alza^
sijo je Herman knez Hohenlohe, Langenburg. — Soproga kneza Bismarka je v Varzinu umrla v 70. letu svoje starosti. Tudi Bismark je bolan. Mogoče, da ta bolezen postane zanj nevarna, ker je že v 80. letu.
Rusko. Zadnji ponedeljek je bila slovesna poroka carja Nikolaja II. s princezinjo Aliso, zdaj imenovano veliko kneginjo Aleksandro Feodorovno. Ljudstvo ju je navdušeno pozdravljalo. Pa je mladi car tudi priljubljen, ker si upa brez vsake straže hoditi po petrograških ulicah. — Vsi dosedanji ministri ostanejo v službi. Ko je Giers rekel carju, da ne more več hoditi, odgovoril mu je: »Vašo glavo potrebujem, ne pa vaših nog«. Pod novim carjem se vsi, tudi katoličani, nadejajo boljših časov. Dal Bog!
Azija. Japonska vojska ni, kakor smo v časnikih brali, zavzela kitajske trdnjave Port Artur pred 14 dnevi, ampak še le 21. nov. Boj je trajal 18 ur. Ker so Kitajci s svojim brodovjem pobegnili ali pa ga uničili, so sedaj Japonci gospodarji kitajskega morja. Pot je sedaj Japoncem odprta v Tientsin, odkoder pridejo lahko v Peking. Kitajci so res slabi vojaki in strahopetneži; toda pred tednom je bilo slišati, da na nekaterih krajih kristjane preganjajo in celo morijo.
--*--.
Za poduk in kratek čas.
Kako je Lukovnjakov Tomaž kolero vozil.
Zapisal Zitomir.
(Dalje).
V tem trenotku pa se začuje za njima na enkrat močen glas: »Kaj pa imata?« — Tomaž in cigan nekoliko odstopita ter se ogledata, kdo je prišel. Bil je gospod Lukovnjak, naš poštar. V roki je držal majhno knjižico, kojo je ravno danes sprejel iz mesta od okrajnega glavarja. Z njo se je napotil k Tomažu. V knjižici so stale postave, kako naj ravnajo hišni gospodarji, da se zabrani med njimi koleri hitra razširjatev. Ker je bil takrat gospod Lukovnjak tudi župan, treba je bilo da se prvi ukloni novi postavi. Zato gre kmalu, ko je prečital ukaz, na dvorišče, da bi razložil Tomažu, kako mora v bodoče skrbeti za snažnost v hlevih in na dvorišču. Ko pa vidi, da Tomaž ni sam, da se pogovarja z nekim tujcem, postane in posluša. Poštar je hitro spoznal cigana. Dopalo se mu je, da se je Tomaž vedel skraja tako moško proti ciganu; kajti pogumnost in odločnost ni bila vselaj ravno najboljša stran Tomaževa. Ne bil bi se menda zglasil, da ni postal cigan tako srdit in da ni vzdignil preteče svoje pesti. A zdaj se je zbal «a Tomaža in zato je stopil k njima in glasno za-vprašal:
«Kaj pa imata?« — Osupnjena sta zrla oba v poštarja. Potem pa pogleda Tomaž cigana, a cigan Tomaža, in v prvem trenotku iznenadenosti njiju nobeden ne odgovori. Naposled začne cigan: »Kovač sem in vprašal sem, ali bi imeli kaj dela za-me«. — «In kaj je rekel Tomaž?« vpraša poštar. Cigan je bil tiho, ali Tomaž reče ponižno h gospodu Lukovnjaku: »Nimamo ničesar!« — »No, s tem mislim je stvar končana, in ni vama bilo treba kričati in se groziti-!» reče resno gospod poštar. »On me je . . .« zglasita se sedaj naenkrat oba, Tomaž in cigan, ter hočeta tožiti jeden drugega in samega sebe opravičiti. Vendar gospod Lukovnjak je vedel, kaj hočeta reči, in zato jima zastavi jezike ter osorno in močno izpregovori:
»Tiho oba! Tomaž, ti nadaljuj svoje delo, a vi pojdite svojo pot, ker dela nimamo nobenega za vas! Z Bogom!« in obrne se k Tomažu ter ga nekoliko časa
opazuje pri njegovem opravilu. Potem pa mu začne razkladati postave o koleri.
Cigan je začel počasnih korakov odhajati, a za kozolcem se je ustavil, da bi slišal, kaj sta se menila poštar in njegov hlapec. Tomaž gleda ves čas- razkladanja začujeno gospoda Lukovnjaka in še le, ko mu je ta že vse dopovedal, vpraša ga s široko odprtimi očmi, počasno izgovarjajoč besede: «Dosedaj pa to ni bilo potrebno?« — »Ne«, odgovori gospod, »postave so celo nove«. »Postave so?« čudi se Tomaž: »zakaj pa so le postave?« »Zaradi kolere, da se jej obranimo«.
»Ko—le—re?" Beseda mu je bila celo neznana, in še bolj široko je odprl svoje oči ter jih upiral v gospoda poštarja. »Da, da, zaradi kolere. Če ta pride do nas, smo v jednem dnevu vsi v krtovi deželi. Torej stori, kakor sem ti naročil!«
Tomaž se je ustrašil, ko je slišal, kako grozovita je kolera. Med tem je že popolnoma pozabil na prejšnji dogodek s ciganom. Kdo je neki ta kolera? Ali morda kaka gospa? Slišal je že praviti, da pridejo včasi v kako mesto nenavadno velike in močne gospe. Da bi se prepričal o resničnosti svojih mislij, vpraša hitro gospoda, ki se je že obrnil, da bi odšel:
»Ali je kolera kaka močna gospa?« — »Seveda tako močna, da bo nas vse premagala in pomorila!« odgovori mu gospod, že odhajajoč, ter se smeje nevednosti Tomaževi.
Tudi za kozolcem se je nekdo pri teh besedah zakrohotal. Bil je cigan. Njegovo veselje je izviralo iz dveh uzrokov: prvič, ker se je Tomaž tako osmešil s svojo nevednostjo in drugič, ker mu je šinila hipoma v glavo misel, kako se maščevati nad Tomažem zaradi njegove današnje neuljudnosti. In ta ciganova misel je postala za Tomaža usodepolna, kajti uresničila se je ter spravila Tomaža še v neljubše položaje, kakor jih je imel danes. Cigan je hitro izginil, ko je zaslišal korake poštarjeve.
Tomaž pa je bil po zadnjih besedah gospoda Lukovnjaka ves pobit in preplašen. Niti na prejšnji dogodek s ciganom se ni več spomnil. Še dolgo časa je stal nepremično na jednem in istem prostoru ter premišljeval besede, ki jih je ravnokar slial. Nekak strah ga je začel obhajati. Kolere se je močno bal. Trdno sklene, da hoče z največjo skrbnostjo paziti na snago po hlevih in na dvorišču. Če bo tudi prišla, vendar nam ne bo nič hudega zadela, ker bo videla, da je vse v najlepšem redu, mislil si je Tomaž. Siromak se je res zelo bal kolere, a Bog zna, kako bi še se tresel, ako bi mu kdo povedal, da bo prišel kmalu s kolero v najožjo dotiko.	(Dalje prih.)
Smešnica. Ko je te dni policija v Segedinu za-pisavala mestne reveže, prišla je komisija v borno stanovanje neke stare ženice. Ko so jo uprašali za ime in starost, odgovorila je mirno, da se zove Julijana Szi-lagy in da je stara čez sto let. Ko pa jo je komisar uprašal, je-li udova, vzdignila je roko in živahno odgovorila: »Prosim lepo, jaz S6in še deklic!» --
Razne stvari,
(Cesarjeva skrb.) Dne 27. nov. so presvetli cesar odposlancem dunajskih mesarjev odgovorili, da želijo, naj se vlada ozira na potrebe prebivalstva. Ru-munske meje ffa sedaj ni mogoče odpreti zaradi prevelikih težav.
(V Brežicah) so priredili ondotni vrli domoljubi lepo veselico na korist družbe sv. Cirila in Metoda, ki
je bila prav dobro obiskana. Tamburaški in pevski zbor sta sodelovala prav hvalevredno. Tudi se bode v Brežicah ustanovila slov. posojilnicam bode ustanovni občni zbor bojda 8. decembra.
(Sv. misij on) bil je od 17. do 25. nov. t. 1. pri Sv. Martinu na Paki. Vodili so ga častiti g. Franc J av-šovec, superior pri sv. Jožefu, s čč gg. misijonarji M. Pogorele, Fr. Kitak in Vinko Krivec ter spovedali s pomočjo drugih dveh spovednikov nad 1700 vernikov.
(Primiciji.) Novo sv. mašo pel bode v nedeljo 9. decembra t. 1. pri Sv. Tomažu pri Veliki nedelji č. g. Andrej Pavlinič, duhovnik Tržaške škofije; dne 8. dec. pa na Ptuju v cerkvi sv. Petra in Pavla čast. o. Karol Belšak, minoriški duhovnik.
(Nova gimnazija n a j bo v Celju!) Šentjurski župan, gosp. dr. G. Ipavic, je dne 25 nov. sklical sejo občinskega zastopa, kjer se je soglasno sklenila peticija, da naj se slovenska gimnazija ustanovi v Celju. Prav tako. In tako peticijo naj sklenejo vsi občinski zastopi Celjskega in Brežiškega okraj, glavarstva, da nihče ne bode mogel reči, da le nekateri slovenski prenapetneži hočejo v Celju slov.-nemško gimnazijo!
(Ilustrovani narodni kol.edar) za 1. 1895, uredil in izdal D. Hribar v Celju. Cena elegantno vezanemu 1 gld., broširanemu 70 kr. Koledar je krasen; le to ne bode nekaterim ugajalo, da dvornega svetovalca Šukljeta čez mero povzdiguje.
(Od Sv. Barbare v Halozah do Frama) se lahko pride v 7 urah, ali neko pismo s popolno slovenskim napisom je potrebovalo 12 dnij! Obhodilo je vse mogoče pošte: Ptuj, Celje, Vojnik, Vransko, celo Motnik na Kranjskem! Recimo, da je bilo pismo vele-važno, ali je torej pretirano, ako na slovenski zemlji zahtevamo našega jezika zmožnih poštnih uradnikov?
(Angelj varuh.) Ko je 17. nov. Anton H. iz Prihove nekje pokrival, delal je ravno «šopi», kar se zlomi ranta, in on pade kacih 7 ali 8 metrih globoko ter lestva pade nanj. Vendar nič se mu ni zgodilo, ker se rad priporoča angelju varhu.
(Slov. stenski koledar) za leto 1895, jako ličen v treh barvah dobi se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru za 16 kr., s pošto 6 kr. več.
.(Konjiška pošta) je bojda »sclrvveinstall«, kakor jo je pred nekaterimi dnevi imenovala ondotna upra-viteljica, Nemka, ki hudo in pisano gleda slovenske napise. Ali jo je slovenščina spet razjarila?
(Sprememba posesti.) Pragersko graščino je kupil gospod Jernej Glančnik, odvetnik v Mariboru; graščino v Račah pa od gosp. Ferd. Straffa gosp. Jakob Kalaš, dunajski stavbarski podjetnik.
(Židovsk o-liberalna laž.) Največji dunajski časnik »Neue Freie Presse« je zatrobil med svet, da bi Žalski občinski zastop rad prosil za novo Celjsko gim-nazijo, pa to branijo prvaki. Ali kmalu se je oglasil s popravkom Žalski župan, gosp. J. Širca, in »svetovna Židinja« je ostala na laži.
(Vesela katoliška vest.) V Žalcu se snuje slovensko katoliško delavsko društvo. Kakor hitro bode vlada potrdila pravila, začelo bode društvo svoje delovanje.
(Nov tamburaški zbor), prvi v Savinjski dolini, ustanovil se je v Št. Pavlu, kakor smo pred 14 dnevi poročali. Zdaj šteje 10 udov, ki se marljivo vadijo pod vodstvom g. Otona Vidica.
(Dober sejem.) Na Bregu pri Ptuju je vsak četrtek svinjski sejem. Danes teden je bilo prignan i h 1320 prešičev in od teh je bilo 1000 prodanih.
(Okrajna bolnišnica) se bode ustanovila v Slovenjem Gradcu in se že delajo za to potrebne priprave.
(Velik novi križ) je bil blagoslovljen na pokopališču pri Sv. Andražu v Slov. goricah. Blagoslovili so ga č. g. župnik Jakob Očgrl na dan vseh svetnikov.
(Poroka.) Dne 26. novembra je bil poročen pri Sv. Andražu v Slov. goricah 62 letni ženin z 18 letno nevesto.
(Odbor narodne čitalnice v Celju), ki je bil voljen pri občnem zboru 25. novembra, se je tako-le sestavil: Predsednik g. dr. Josip Sernec; podpredsednik g. dr. Ivan Dečko; blagajnik g. dr. Juro Hrašovec; tajnik g. dr. Radoslav Pipuš; knjižničar g. Ivan Bouha; odborniki gospodje: dr. Josip Vrečko, mestni kaplan Anton Rančigaj, Ivan Rebek in Ivan Likar.
(Pokopališče v Gradcu.) Za novo centralno pokopališče v Gradcu je mestna župnija te dni odštela potrebno svoto in zdaj to pokopališče cerkvena lastnina. Zato je bilo treba mnogo pisarij.
(Iz Cadrama) nam je prijatelj 23. nov. poročal: Pri nas vijolice cvetejo in jagode zorijo; vendar ne t< ko obilno, da bi bilo vredno, na Mariborski trg na prodajo jih postaviti.
(Novo tovarno) za izdelovanje čokolade bodo napravili v Rajhenburškem gradu tamošnji trapisti. Kot gonilno moč za stroje bodo baje porabili vodno silo Save.
(Imenovanje.) Vodja okrajnega sodišča na Laškem, deželnega sodišča svetovalec g. Rudolf Khern, pride k deželnemu sodišču v Celovec za svetovalca.
(Babica 991 otrokom.) V Konjicah je na vseh svetnikov god umrla Mica Hren, po dom. stara Vivo-dica. V mladih letih bila je viničarica, pozneje pa se je pečala večinoma s postrežbo porodnic. V šestdesetih letih znosila je 991 otrok k sv. krstu. Ker mnogo otrok pomrje v letih nedolžnosti, našla je na onem svetu gotovo veliko priprošnjikov.
(Slovenci v Egiptu.) V Aleksandriji v Egiptu živi okoli 4 tisoč Slovencev, zlasti Slovenk v raznih službah. Na rožnovensko nedeljo je bila prvikrat tam slovenska pridiga o. frančiškana Herberta Ranta, rodom Gorenjca..
(Povozil se je) 28. nov. Gšajderjev hlapec iz Brestenice pri Mariboru. Ko je pri Montebelu blizu Kamnice težko obloženi voz hotel zavreti, potegnejo konji, on pa pade pod kolo, ki ga tako poškoduje, da je za tri ure umrl.
(Dijaški kuhinji v Mariboru) so darovali: č. g. Fr. Murkovič, župnik pri Sv. Barbari v Halozah, 2 fl., g. Fr. Kočevar, vinski veletržec v Mariborn, 5 fl., g. Aloijz Miki, trgovec v Ormožu, 6 fl. 12 kr. (nabral na gostiji Mat. Cafa) in č. g. Jož. Weixl, kaplan pri Sv. Križu na Murskem polju, 3 fl. Bog plati!
(Učiteljske spremembe.) Nadučitelja sta postala : v Koprivnici g. Osvald Pustišek, učitelj v Reifen-steinu, in pri Sv. Barbari v Halozah g. Anton Ogorelec, učitelj na Hajdini. Za učitelja pride v Gornji grad gosp. Al. Žehel, podučitelj v Slov. Gradcu, in za učiteljico v Gornjo Polskavo gdč. Marija Negovetič, učiteljica v Vu-zenici. Stalno službo je dobil g. Karol Jeranko, pomožni učitelj v Gornjem gradu. Gdč. Viljemina Brglez je imenovana za učiteljico ženskih ročnih del za šoli v Creš-njevcu in Laporju.
(Duhovniške spremembe.) Župnijo Sv. Kan-cija v Bečici je dobil č. gosp. Matija Strnad, župnik v Ljubnem. Premeščena sta čč. gg. kaplana: Alojz Cilen-šek iz Kostrivnice za kaplana-upravitelja v Stoprce in Alojz Rožman iz Galicije v Kostrivnico.
I ,otei-ij«>« «t«vilic«.
Trst 24. novembra 1894: 72, 43, 6, 65, 44 Line	»	«	76, 44, 42, 29, 11
Prva dunajska	4-5
zaloga oblačil za gospode
3 Grajske ulice (Burggasse) 3.
Razprodaja
izvršenih
oblačil za gospode in dečke,
j», n.
Razprodajam vsa izvršena
oblačila za gospode in dečke
po jako znižani ceni.
Suknene hlače za zimo .... gld. 3 50 Suknene cele obleke za zimo . . „ 10"— Kratke raševne suknje (Sacco) za
zimo.........„ 5"—
Zn naročila po meri najnovejša domača in tuja modna sukna. Z odličnim spoštovanjem
Leopold Klein
krojaški mojster 3 Grajske ulice (Burggasae) 3
Najboljše
žito-čistilne mline,
ki se sploh dobe, nadomeščajo vsako triero, kjer razstavljeni, vedno s prvimi darili odlikovani, potem stroje za pripravljanje
sirovega masla.
in druge stroje razpošilja pod mogoče ugodnim jamčenjem in tudi proti plačilu na obroke, si. društvom tudi na poskus J. V. Chmelar, Chroustow, P. Bohdalau via Polna. Češko.
Prosim, zahtevajte cenilnik ! Spričalo preiskovalne komisije pri razstavi žito-čistilnih mlinov v Pragi:
„ . . . . Čiščenje in razdeljenje zrnja se godi čisto, jednakomerno. Gonilne moči se potrebuje zelo malo, mlin popolnoma zadostuje in izvrstno deluje.
Ta mlin zelo priporočamo". Razstavljalni odbor centralne kmetijske družbe za Češko. V Pragi, 16. majnika 1894.
Načelnik strokovnega odbora: Jožef Keiwert, 1. r. Predsednik:
3-8	Knez Schwarzenberg, 1. r.
___.
^rf
Brez vsake neresnične hvale naznanjam, da sem celo zalogo združenih Btihler-jevih tovarn za volno povprek jako po ceni kupil ter prodajam od danes ca. 12.000 fijakerskih
konjskih odej
po skoraj neverjetni ceni ä gld. 2-25. Čeravno tako po ceni, so vendar te odeje v modnih barvah z različnimi zabrnki, debele, kosmate, tople in trpežne, pokrivajo skoraj celega konja ter so pripravne kot odeje za postelj. Kdor naroči nad 5 odej, dobi vsako za 10 kr. ceneje. Prosim, poskusite! Nepripravno se vzame nazaj. Naročila se izvršujejo proti povzetju ali predplačilu. Naslov: Lang'o.Pferdedeeken-lTlagazin Wien, III/,, Hetzgasse 40/j. 3-3
II
P
II II II
Josip Lorber-jeva
livarna za železo in kovine in tovarna za stroje
v
v Žalcu pri Oeljri
HH izdeluje in popravlja različne, posebno pa kmetijske stroje, vliva iz železa in kovin |[ij| (vsaktere zmesi) vse predmete za žage, mline in druge potrebe; napravlja cele ¿S0 iss transmisije po najnovejših sistemih itd. Posebno pa priporoča svoje travniške brane,
katere dosedaj v praktični rabljivosti in nizki ceni (mala brana stane samo 26 gld.
¿¿s W
Ha orpista in cerkovnika
v Skomrah je razpisana. Prošniki naj se zgla-sijo pismeno pri tamošnjem cerkvenem pred-stojništvu.
Uradne in trgovske
KUVERTE
s firmo priporoča
tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Oznanilo.
Na prodaj je pod ugodnimi pogoji v Mariboru v grajski ulici hiša z vrtom, ki je pripravna za vsako obrt. Vse drugo pove upravništvo „Slov. Gospodarja".	3-3
KONJAK.
MJ ■ X — z lepim vrtom v malem m jstecu "i®m na spodnjem Štajarskem se zaradi odhoda kmalu po prav nizki ceni in lahkimi plačilnimi pogoji proda. V hiši je prostora za več stanovanj in je pripravna za vsakoršnega rokodelca, ključarja, kovača, ko-larja itd. Kje, pove upravništvo „Slov. Gospodarja".	2-3
Med. univ.	3-5
Dr. M. Sekirami
ordinuje vsaki dan od 10.—12. ure
predpoldne in od 2.—4. ure popoldne
t Mariboru, Franengasse št?, 9,
Orgljarska služba
pri Sv. Petru pri Radgoni — z letnim plačilom 300 gold. — se zamore nastopiti ob novem letu 1895.
Prošnjiki, neoženjeni in izurjeni v cecilijanskem petju, imajo prednost. Spričevala naj se predložijo pri Cerkvenem predstojništvu Sv. Petra pri
Radgoni.	2-3
1># prodaj
je na pol pokriti voz-paruč pri Franc Gol-čerju v Oplotnici.	2-3
Tinct. chinae nervitonica comp.
(Prof. dr. Lieberja živčni lek.)
Edino pristen z varnostno znamko „križ in sidro". Pripravlja se pravilno v lekarni M. Fanta v Pragi, ter je že dolgo let znan kot živcekrepilno zdravilo. Steklenica 1, 2 gld. in 3 gld. 50 kr. Kot jako dobro domače zdravilo so znane St. Jakobove želodčne kapljice, steklenica 60 kr. in 1 gld. 20 kr. Glavna zaloga: lekarna sv. Ane v Bozenu in lekarna „pri zlatem medvedu" v Gradcu. Dobiva se tudi v drugih lekarnah v Gradcu in Mariboru.	4-40
Služba orgljarjainmežnarja
pri Sv. Urbanu blizu Ptuja se s 1. januva-rijem 1895 odda. Prosilci naj se do 20. decembra t. 1. pri cerkvenem predstojništvu oglasijo.
2-2	Jernej Stabuc, provizor.
Vsi stroji za kmetijstvo
vinarstva in moštarstvo!
¡Catilnise, vitle, trieure čistilne mline a Mo
rcznliilcc za krmo
H ■! j.lnj.tl
| aparate proti peronosperi
tlačilnico za vino tlačilnice za sadje
mline za sadje	———
predmete Z3 kloti, sesalnlce za vso namene, kakor v obče vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in moštarstvo
,	razpošilja v najnovejših, najboljših konstrukcijah
4lG. HELLER, DUNAJf
2 2 Praterstrasso Nr. 49
Najkuiantnejši pogoji. — Jamstvo. — Stroji se dajo na potkuinjo.
Cene id ¡t ippia mižali! Prelipeialcea liättTpopmlF"
— zem pomaga čudovito in uteši bolečine. En steklenica velja 1 gld. 20 kr. Stari konjak je za stare ljudi in take, ki so bolni želodcu, prava dobrota. Cena 1 gld. 50 kr. Kdor naroči 4 steklenice, se mu da škrinjica zastonj in plača se na pošti voznina. Dobi se le samo pri Benediktu H «'rti, graščaku na Goliču pri Konjicah na Štajarskem.
Zaloga v Mariboru pri Alojziju Quandest, gosposke ulice	44-52
Letoua „Zum goldenen Reichsapfel"
J. PSERHOFER
' 3 I Singerstrasse št. 15
Wien.
univerzalne kroyljice zaslužij°to irnep° pravici, ker je vei¡ko
Kričistilne krogljice, imenovane UlllfDI AaillC l\l UJJIJIUC», takih bolezni, pri katerih kažejo svojo
moč. Od več desetletij sem so te krogljice ra/.širjene in malo takih družin je, pri katerih se to sredstvo ne bi našlo. Od mnogih zdravnikov se te krogljice priporočajo kot izvrstno domače zdravilo, posebno pri boleznih vsled slabega prebavanja in zaprtega telesa.
ledna škatljica s 15 krogljicami stane 21 kr., jeden zavitek šestih škatljic I gld. 5 kr., pri nefrankovani pošiljatvi po povzetju I gld. 10 kr.
Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati poštnine in stane: 1 zavitek krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr., 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 20 kr., 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kakor jeden zivitek se ne pošilja.)
Prosimo, da se izrecno zahteva „J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice"
in paziti je, da ima pokrov vsake škatljice isti podpis J. Pserliofer in sicer v rdečih pismenih, katerega je videti na
navodilu za porabo.
ijin J. Pserhoferja 1 posodica 40 kr., prosto llltj poštnine 65 kr.
steklenica 50 kr.
ena steklenica 50 kr.
Ailežki balzam,
UihVorpln tlPaČoV Z0Per kašelJ itd- 1 škatljica 35 kr., riJdRblHl [JIdola, poštnine prosto 60 kr.
J Pserlioterja, pospešuje rast las, škatljica 2 gld. prof. Sleudela posodica 50 kr., poštnine prosto 75 kr.
TTlliTTPmlin piotilna oni A- Bnllpieha, domače sred-UlilVuIZdlM IpIaIIIIM aUI stvo proti slabi prebavi. 1 zavitek 1 gld.
Razven imenovanih izdelkov dobivajo se še druge framacevtične specijalitete, ki so bile po vseh avstrijskih časopisih oznanjene, in ako niso v zalogi, se na zahtevanje naročajo. — Kazpo^iljana po pošti se točno odpravljajo proti gotovini, večja naročila proti povzetju.
Pri dopošiljatvi denarja (po loštnej nakaznici), stane poštnina dosti manj, kakor po povzetju.	2-
za
Trpotcev A Amerikansko mazilo za trganje 1 gld. 20 kr. Prah proti potenju bol Stca50 kr > 1,oštnine prosta za
1 steklenica 40 kr., poštnine prosto 65 kr.
Zivljenska esenca (Pražke kapljice) st
steklenica 22 kr.
Univerzalni piaster
Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, uko se naroča	po pošti.
lekarni
Ubalda pl. Trnkóczy-ja
v Ljnbljani zraven rotovža
in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo.	12—24
Ubald pl. Trnkoczy
lekar zraven rotovža v Ljubljani
priporoča :
Za trganje:
Protinski cvet (GichtgeistJ lajša in preganja bolečine v križu, nogah in rokah. — Steklenica lntjmarf*. 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr.
Za želodec: ~MC
Marijinceljske kapljice za želodec. — Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld., 3 tuct. 4 gld. 80,kr.
Odvajalne ali čistilne krogljice čistijo želodec pri zaba-sanji, skaženem želodci. — Škafu lj a 21 kr., jeden zavojček si 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr."
Za prša:
Planinski zeliščni ali prsni sirop za odraščene in otroke; raztvarja sliz in lajša bolečine,
n. pr. pri kašlji. — Steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr.
Kediina štiipa z» živino
za notranjo potrebo pri kravah, konjih in prašičih. — Zavojček z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., o zavojčkov samo 2 gld.
y Cvet za konje. Naj-^ •	^¿^»PSIitfl^S' boljše mazilo za konje, po-
maga pri pretegu žil, ote-t	JF,	kanj' nog, otrpnenji v boku,
? v križi itd., s kratka pri i	MT^^SŽŽž vnanjih boleznih in hibah.
'i W	— Steklenica z rabilnim
• navodom vred stane le 1 gld., L- -""'""i:..- pet steklenic z rabilnim navodom vred le 4 gld. ''"'■»■»ses ^	Vsa ta našteta in vsa
jgšfip?1.': BhJ^j ^ druga zdravilna sredstva se ' ff!!!dobivajo v