List 18. Tečaj XXXII podarske ? obrtniške narodne. > íc***^ IV ? i V* I « •> ; Cl -, -• * 'Jy JÍLs •i . •a. ». Ljubljani v sredo 6. maja 1874. O b s e g : Razpis državnih dařil za sirarske združbe Vinske združbe. (Konec.) Nesrečna letošnja spomlad 77 oziroma" ní predlog. Pregovori in reki iz Notranjskega Izlet na Uěko (Monte Maggiore). „Ozir", Dalmacija in Bosnija. Moj pès. (Dalje.) Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Razpis državnih dařil za sirarske združbe. C. k. ministerstvo kmetijstva je zarad tega, da ustanovitev sirarskih združeb v planinskih deželah Avstrijskih pospeševalo, katerim je namen skupno na-pravljanje in prodajanje sira in druzih izdelkov iz mléka, razpisalo sledeča dařila: Dařilo 500 gld. za sirarske združbe, katere vsaki dan najmanj i z 400 b o kalo v (ali 566 litrov) mléka sir izdelujejo in katerih delo ne poneha ne pozimi ne poleti, ter katere tudi izdelke skupno da najumneje pri napraví prodajajo in dokažejo sira ravnajo in da imaj& najbolje blago; dve premiji po 40 gold, za one sirarske združbe, katere tudi najmanj i z 400 bokalov mléka vsaki dan poprečno sir izdelujejo, in dokažejo, da umno ravnajo pri napravi in da je blago dobro Ali samo mleko skupaj rabijo, ali pa tudi pašo imajo na skupni račun? Kako se glasi družbena pogodba? (Poverjeni přepis pogodbe ali obstojeeih pravil naj se pri- i y • v • • \ - H " ■ ^ * - lozi prošnji.) Ali se delà sir v lastnem ali v poslopju v najem vzetem, in kaka oprava je v poslopjih? Ali se gorkomer (termometer) rabi pri mleku, iz katerega se delà sir? Kako je plačan sirar in morebiti še drugi po-moČniki ? Koliko mléka se vsak dan in koliko v vsem sku* paj poděla v sir? Kateri izdelki so glavni in kateri postranski in kako se porabijo ostanki (siratka ) pepél) ? m) Kako se mlečni izdelki skupaj prodajo kateri ceni? in po Je te sku ter da le bolj ali pozimi ali poleti delajo; dve premiji po 300 gld. za take sirarske združbe katere iz manj kakor 400 bokalov mleka po- ročilo v razsodbo zvedeneem prečno vsak dan sir napravljajo ali pa katere ne ogledali, ako bode treba zadostujejo popolnoma pogojem, stavljenim za Koliko se je v pretečenem in v prejšnjih letih mlečnih izdelkov naredilo, koliko pilo; kolikošni so bili stroški in koliko dobička je vsak družbenik potegnil? Vložene prošnje bode ministerstvo kmetijstva iz- > kateri bodo tudi sirarije viša darila. Dařila bode podělilo ministerstvo kmetijstva Za te premije se morejo oglasiti ali na planinah Avstrijskih vže obstoječe sirarske združbe, ali tudi take, ki se bodo letosnje poletje ustanovile. Darila se morejo le onim združbam dati, katere tudi verjetno dokažejo, da skupno prodajajo izdelke. Pri enacih raz-delkih se ima naj bolj ozirati na mastne sirarije. Prošnje se morajo skrajni čas vložiti do 15. novembra tega leta c. k. ministerstvu kmetijstva po poti c. k. deželne vlade okraj Vinske združbe. (Konec.) Družbini udje. Družbini udje so troj in sicer P udj 7 to so taki, ki imajo v vinskem ograde ali pa namestujejo posestnike vino- ali kmetijske družbe. Združbe, katere so v prejšnjih letih vže dobile dařilo, smejo le takrat vnovic se oglasiti za dařilo, kedar dokažejo, da so se tako prestrojile, da so vredne, da se zopet na-nje ozira. gradov in se zavežejo vdeleževati se pri izvršenji druž benih namenov, zlasti kar se tiče djanskih poskušenj podp VJJ vu^ui UI udje, afltcuj laactl IZi YIOC V ttLljčt UJčtLL- skih poskušenj, prevzamejo pravilne dolžnosti pravih kateri, razen izvrševanja udov 7 Čast udj > katere družba izvoli iz onih mož Vsaka taka združba mora najmanj 10 družbe- ki so si za povzdigo vinstva pridobili imenitne zasluge f nikov z enaeimi pravicami šteti. Ti udj ne prevzamejo nikakoršnih pravilnih dolžnosti o. vsaki prošnji za omenjena darila se mora na tanko in verjetno odgovoriti na ta-le vprašanja: Kako dolgo obstojí združba in kdo jo je ustanovil? Koliko družbenikov šteje zdaj? do družbe, temuč je podpiranje družbenih namenov pri puščeno njihovi prosti volji. Pravice družnikov. Vsi družbini udje imajo pravico k družbinim zborom hoditi in pri njih glasovati, predloge staviti liau V4X ¥ OlUjV XJV4C4J • «MVi vtu "VVIIVA a. a« JLIJiil ¥ Ubl y ^/l UUlVgU O l/C* V 1 VI y katerih občinah imajo družbeniki svoja gospo- družbino vravnavanje pregledovati, poskusna trtišča in darstva ? Koliko glav molzne živine šteje združba? družbino klet obiskovati, se vinskih poskušenj vdeleže vati in družbino bukvarnico rabiti. Dolžnosti družnikov. §. 8. Pravi in podporní udje so dolžni do3ego družbinih namenov po moči pospeševati, pri družbinih zborih pričujoči biti in ietnino plačevati, katero družba določi. Pravi udje so zlasti zavezani vdeleževati se de-janskih poskušenj, kakor je v §§. 2, 3 in 5 določeno. Izstop iz družbe je vsaki čas prost. Taki udje pa, ki so pred izvrševanjem družbinih namenov podporo preieli, jo morajo družbi povrniti. V posebnih okoli-šinah je družbi na voljo dano tacega povračila ne za- htevati. Družbin odbor. §. 9. Družbini odbor šteje 5 udov: predsednika in čvetero odbornikov, kateri se na tri leta volijo. Odbor voli izmed odbornikov predsednikovega namestnika in tajnika. - , Družbini odbor sprejema nove ude, izvršuje sklepe družbinih zborov, oskrbuje premoženje, vodi družbina opravila ter ravná sploh vse one zade ve, katere niso do- ločno izročene družbinemu zboru. §. 10. Predsednik, ali če je ta zadržan, njegov na-mestnik, zastopa družbo navzunaj, skličuje družbine zbore in v njih predseduje; izdeluje skupno s tajnikom zapisnike pri zborih in druga pisma ter je družbi od-govoren za to, da se sklepi izvršujejo in pravila spol- nujejo. §. 11. Odbor je sklepaven, ako sta razen predsednika še dva odbornika pričujoca. Pri sklepih določuje nadpolovična većina glasov. Družbin zbor. §. 12. Deležniki družbinega zbora so vsi udje. Predsednik mora zbor sklicati v prvih treh mesecih vsacega leta, sicer pa po potrebi tudi drugikrat, a tudi takrat, kedar záhteva četrtina družnikov. Da so sklepi družbinega zbora veljavni, mora biti vsaj četrtina družnikov pričujoca. Pri sklepib določuje nadpolovična večina glasov, samo pri volitvah ne. Opravila družbenega zbora. §. 13. Opravila družbinega zbora so: 1. volitev odbora in častnih udov ; 2. pregleclovanje odborovega poročila in računa, ki ga ima odbor koncem vsakega leta dati; spreminjanje družbinih pravil, razsodba o predlogih družnikov; 3. določevanje doneskov, ki jih imajo družniki pla-čevati, in kako se imajo porabiti; 4. določevanje trtnih plemen, katera se imajo v po-skusnih trtiščih zasaditi, in njih razdeljenje po vsem vinskem okraju ; določevanje kleti, v katere se imajo plemenska vina oddajati in vršenje družbinih in očitnih pokušenj za poskušnjo; : 5. sklepan je o nehanji družbe. Pri sklepih o prenarejanji družbinih pravil in o nehanji družbe mora biti vsaj tri četrtine udov priču-jočih, da so ti sklepi veljavni. Nehanje družbe. §. 14. Ce neha družba, pripade družbino premoženje, arhiv in bukvarnica, če jo je imela, podružnici kmetijske družbe v...... Nesrećna letošnja spoinlad. Pregovor sicer pravi, da ima sušec rep zavit 7 al letos se je pokazalo , da ga ima tudi april. Gorek od konca, da je s priliznjenimi solnčnimi žarki přivábil popke in cvet na dan, se je proti koncu kar čez noč zasukal in sicer tako, da smo mislili na kožuh. Nasledki tega nenadnega mraza so strašni, posebno po Avstriji. Iz vseh dežel se sliši, da je pozeblo vse, kar je cvetelo, posebno vinska trta. Tudi po domovini naši je mraz pustil za sabo žalostěn sled. v Poroča se nam, da je krog Novega mesta. Metlike, Crnomlja in po vseh Dolenjskih niža vah, vsled mraza 28. aprila sploh trtni cvet vničen ; na Stajarskem se telegrafira „Slov. Gosp." iz Ljutomera, da so 29. aprila vse Slovenske gorice pozeble, kakor 1. 1788. Telegram pristavi, da so Í3to leto le tišti še nekaj vina přidělali, ki so ozeblino po trtah potrgali, drugi nič. Ravno isti list poroča, da je 29. aprila mrzel veter po goricah okoli Maribora trtno cvetje nekoliko posmodil ; 30. aprila pa je slana padla, ki je brž ko ne vinograde po nižavah (tedaj po spodnjem Stajarskem) poško- dovala. Tako je razdrta nada vsaj na dobro vinsko letino ; koliko je mraz sadju in drugim pridelkom škodoval, to se še ne vé ; vendar se nadjamo , da zlasti sadje ni še popolnoma proc, ako ne trpi deževno in oblačno vreme še dolgo časa. Naj pa naši bralci tudi zvedó, kako je z letino na Ogerskem. „Pet stopi nj mraza v Pešti." — Ta telegrafiČno oznanjena vremenska novica je velike politične važnosti. Na Ogerskem je strašna denarna za-drega, zato je vse upanje bilo stavljeno na dobro letino. Zaostali davki se deloma ne morejo iztirjati in se morajo toraj popolnoma zbrisati iz davkarskih knjig. ali pa, če se siloma skušajo iztirjati, je nevarnost, da se ljudstvo kar v trumah uprè, kar se je nedavno v Novi Pešti pripetilo. Prizadevanje Kolomana Ghyczy-a, storiti konec ti revi, o kateri magjarski listi vedó toliko pripovedovati, bi zamogio imeti le potem ugoden vspeh, če bi bila letina dobra. Al po poročilih iz Ogerskega je znano, da je že cveteča trta po mrazu strašno po-škodovana in da se škoda zdaj še ne dá preceniti. Po vsem tem je pač lahko verietno, kar pišejo Časniki : „Povsod strah in groza!" Tudi iz Carigrada na Turškem in iz Grškega se sliši , da je konec aprila snega padlo veliko in hud mraz nastal. Nekateri so jeli zdaj samoatavno besedo : o z i r (Hinblick, Riïcksicht) kar v nominativu rabiti za predlog ter pišejo na pr. : ozir lanske letine smemo reči, da itd. To ní po nikakem prav, kakor ní, ako bi kdo stávek: Laut Verordnung der h. Regierung ist die Ha-derneinfuhr verboten, poslovenil tako : Glas ukaza vis. vlade prepovedano je vvažati cunje; nego reči je tu: Z ozirora na lansko letino itd. po glasu ukaza itd. — Drugi zopet bi v istem primeru pisali oziroma, torej : oziroma lanske letine smemo itd. Niti to ni bolje, kakor bi se za nemški : seitens der Obrigkeit, namens der Gesellschafter, ne moglo reči: stranama go3poske, ime-noma družabnikov i. t, Prislov oziroma ima svojo pravico (zlasti v pi- sarniškem zlogu) samo kot namestnik nemškega : be-ziehungsweise, respective. Lahko bi se tedaj reklo : O lanski, oziroma predlanski letini veljá itd. — Še drug kdo pomaga si s tem, da zapiše na pr.: Oziroma na lansko letino smemo reči, — kar pa tudi ni piskavega oreba vredno, kajti med oziroma in predlogom na ni nikakoršne zveze. Čas je bil tudi „Novicam" oglasiti se zoper to na- pako novodobno (ali novošegno, kakor se pogostoma piše, — zakaj ne tudi: mladonožno!) 141 Narodno blago* ga vprasamo: „kaj pomeni vino za dan?" Odgovori pri nas točimo samo podnevi, ponoči je nevarno? v kuČo, pijejo in nič ne plačajo, al pa še kaj seboj vzarnejo." nam Pregovori íq reki iz Notranjskega. Nabral Potépan Skrljov. Svete Ane doto bi pojel (je potraten). Mu je prosto, ko stari babi ples. Ta ne bo bos umri (bo kje ubit). Ob eni uri smo odrinili naprej ; na levi strani na uaui . „k'i.1 UMU KUUÍU4W pridejo radi grdi ljudje Materi bi z naročja otroka vkral. Nič junaka skvari. ^Ta, ki moiči, devetim odgovarja. - Vzel bi, če tudi bi kača na njem sedela. Nikdar ni tolika noč, da dan ne pride (vsako slabo delo pride na dan). Clovek se s človekom snide, gora s goro nikdar. Botri se, kjer najdalje moreš, ženi se pa, kjer najbliže moreš (prvo, da se lože ogneš prepira, drugo pa, da lepem in visokem hribčeku Lť?prinacu stojí cerkvica sv. Marka, sem nosijo večidel Primorski svilorejei čr-vičkovo seme v dar, da bi jim Bog sviloprejke zdrave obránil. Cesta ob hribu je lepo izpeljana zmirom vkre-ber. Do vrba je hodá tri ure; zmirom je lep razgled na morje in velikánsko osvetljeno reko in luci primorskih svetilnikov. Slavčekov neštevilni broj nas je krat- kočasil vso pot. Ob pol petih smo prišli do vasi Vélike Učke, ki šteje 18 hiš. Prva kuca je lokanda, na voglu njenem Pri- je pošev nabita bukova veja poldrugi seženj dolg bliža se Cič sosed s prazno pipo v ustih ter prosi du- natanko ženo spoznaš). hana (tobaka) y gosp prof. Tušek mu dá smodko. Bil sem že v situ in rešetu. Ce hiša zgori, dota skoz okno izleti. trenutku spustí lulo za srajco. Poprašamo ga oštir vina. „O, ima vina čuda !" ? ali Pa kruha?" yy ima Isto Je treba i ti rnasj U o IICIJC* 1U rv UIOOÍJ kjer Kdor je dolžan, je na zdravém bolan. zvoni. On e bogat y ona pa hitra on nič nima, ona je pa lena. Še cesarji je beraška palica zapisana kedar pa skup prideta (Kedar se žeoi in moži.) tako! Čuda!" Oštir nam prinese naprosto bokal hrvata; mi razložimo tudi svojo slanino in kruh ter zajutrko- . da vamo. y Cič tako požrešno gleda na vsak požirek Prej pobera, ko strelja. Ima sreče, ko pes v cerkvi. ko trelja. tudi njemu kaj damo. Oštir Baričevič napravi se za voditelja in no-silca tega, kar bomo še seboj vzeli. Med tem nam pravi stari sosed marsikaj, na priliko, da imajo mnogo sume, Potoplsne črtice. mnogo njiv, ranogo ovác (jaz sam imam 18 komadov) in trideset živih vodá. Al božčeki imajo vsega malo samo kamenja imajo pa prav zares čuda-cuda, pa ? s ou u.«! \j naiu^ii j» i IJU wj v ^/vt piuiT UUU CI -VJUUU < o tem malim so zadovoljni. Na vsejani njivici se je paslo Izlet na Ucko (Monte maggiore). mnogo Dné 25. aprila zvečer ob uri so se odpeljali z golobov; na vprašanje: „ali nimate pušek? govori nam : „ha nimamo, naj živijo tudi golobje. u od- Ob pol sedmih odrinemo na goro po kolovozni poti ; brzovlakom štirje prijatelji gorá v Reko. Razloček vo med potoma je nabral prof. Tušek polno torbico rast- z i ti se s kanalčkom (železničarji brzo vlak tako ime linstva samo takega, ki Li Uj ej O ) »11 pa, £ liči V Čtu UlJJi Yiao.UUU lit» ItCft-U , JO pc%\y bujvjvuu^ 51 w J^UKJ ili j uu ocuia. kakor noč in dan. Posebno počasi vozi do prve štacije Tukaj naprej precej napeto brez stezá dospěli smo ob ali pa z navadnim vlakom na Reko pač se tudi po naših hribih nahaja. Iz kolovozne poti se gré na stezo in po tej do sedla. „Kullenberg" (Kilovče) , ker gré jako navzdjol gre malo hitreje do štacije „Trno tukaj potem y od y Kilovč lllKćij in se Luaiu naprej , j« is.ru,j lup m ruuuviicu , *\JCA y naprej (Sapiane , Jordáni do Matuglie) sam bori kras ; strani je obraščen z gozdom. malo naprej kraj lep in rodoviten do ali 8. uri na vrh 4444 čevljev visoke Učke, katero kmetje tudi Monte majór imenujejo. Najviši vrh proti morju na jugu, kjer smo bili j0 g°] > prevozili smo 5 tunelov, za katere se smodnika porabilo in lopata imela dosti opravila veliko veliko niži proti severozahodni (Kon. prih.) Četrt na polnoč stopili smo z voza v Matulij ) Politične & tvar i. prašaje poštarskega služabnika po stanovanji onega tr govca, do katereg smo imeli varja se ? da daleč priporocno pismo Izgo ? in reče, naj gremo zmirom „ dritto Res Katera nadstropj gremo „dritto , Dalmacija in Bosnija. y. ^ „Novice"' so povdarjale že važnost zedi- kmalo bile so tri ceste. njenja Bosnije z Avstrij o in sicer iz splošno napre- kazaj nam neko pot nam Zad nj e prava? Zagledamo kučo luč i /jći^cudiiiu na strani, v prvem -----—-7 —-----------, iuui, trkali smo in trkali, ali odprlo se ni, da bi ta pristop Bosnije k Avstrijskemu cesarstvu bil dovalnesra in humanitetnega ozira; povdarjale so tudi y tedaj še „dritto" naprej tovo smo se mu sumlji cesta prava na Učko? pravi f Nek financar hiti za nami, go posebno Dalmaciji v prid, katera skoro brez Bosnije zdeli y vprasamo ga > ali ta „Bo že, ker pelj v Istrij a več pa nam ni vedel povedati še neznan tukaj. Potem zažvižga na y češ, da y sam vsi na-nj ozremo, nam pove, — — # — -------- —, ------------- so njegovi pajdaši skriti v grmovji ; ali so bili ali ne, mi pri krščanskem in slavjanskem prebivalstvu v Tur- pišcalko, in da smo na ,,konfini ko in se da živeti ne more. Da pa to še bolj dokažemo, bomo danes vtemeljili svoje zadnje trditve, ob enem pa tudi skušali dokazati, da za Avstrijo pridobitev Bosnije ni tako težka, kakor se rnisli pri prvem pogledu. Ce Avstrija ume obrniti simpatije, katere imamo tega nismo zvedeli. Pokazal se nobeden ni. Pridemo čiji, sebi na riatJLUU V*J * j ov>wi 11 <* prid, putem ou p i c Lii v Slezij 946 y v gorenji in bi se morda dal po kakem gladkem obrazu ali pri-liznjenem obnašanji zapeljati, da bi bil potem vse življenje nesrecen. Ne ne, oče, tega ne mislite !" Tim bolje za-te. Ker še nobene ne poznaš LI/\ fy v\ n »rt rtV^rt rtXrt u „Poznam že eno, „No, čemu „toda"? u Avstriji 893, na Ćeskem 810, na Salcburškem 756, na Štajarskem 755, na Moravském 671, na Koroškem 581, na Tirolskem 366, na Primorskem 307 , v Gališkem 115 43 ? 7 na Kranjskem 106 , v Bukovini 89 7 7 oče. toda 7 Ali te morda noče? V ze rekel Saj sem 7 da ti jaz ne bom nobene branil, če se mi prevec nepristojna za te ne bo zdela. Premisliti moraš da ti bo žena tudi gospodinja, predstojnica hiše, v kateri je veliko gospodarstvo. v Dalmacij na Ogerskem 385, na Erdeljskem 149, na Hrva •xu , u«. V^cioi\CUI , n maso na Studencu, 1 y2 ure 3 edu 384. Izvolj 80 celih 98 kraje. Je ljudstvo hotelo procesijo za odvrnenje kužne bolezni, in zato me tudi naprosilo, da se je zegnassi in J. Covacig z 248 — 244 gla raz- vÍ3tinila. redu glasovalcev 324 dr. Dep glasovi. Naš > Jos volj Culot (profesor gimn Rudolf grof Attems ) Anton T a v č a r. župnik. * se Zadnja volitev 183 uiiiev ^i. ra&red) bo V torek. — ±íj ? íúujcu LiJiLl) oia èt ostane toraj tak, kakoršen je boznani pl. Pilpah , stotnik v pokoju, očiten zasmeho 168 Dodatek. Kakošne dopisovalce ; u ima „Narod", raz- vidi se iz tega, da je sosebno eden izmed njih sla- ež. šolsk po prenaredbi vpelj aprila Coronini stavo od minister Stremaj februarij t 29 válec in zasramovalec sv. zakramentov, kajti očitno je dgovoril dotični grof rekel v neki krčmi priče so znane ko interpelaciji; skličuje se na državno po- nesla sv. popotnica kozavemu dekletu: •1 1 nnn ____1 1 X____ ____/ _ • 'i.____ __________r* A n 1 imn^A -f« v« í í ii rt^rrxA ) ^ prila 1872, vsled katere gré ministru pra- zdaj imajo £jucvj iiunju „farjí o r kjj „icaici i icuiu uiuvcnu je icuaj cerkvena tolažba, katera se je dajala in se daje mnogo- in toliki mrliči so da že veliko Glejte se je ravno ; glejte 9 svoj teater"! Temu člověku je tedaj vica določiti deželnim nadzornikom sedež in obseg Neresnično toraj bilo hovemu delovanj trdil nek dopis iz Trsta v pisarnica deželnega šolskega sveta nazaj v G roma v Poreč). i kar le « f „N. fr. Presse", da pride (ozi- t. m imenoval t. ULI. luicuuvai gosp. X' 1 . J.V U i (Il l to., iva J V> uh UV0^UC4J oskrbnik na Stajarskem, za adjunkta na slovenskem SI. deželni odbor K u r a 11 v ki seji 17 dne brojnim okuženim faranom „teater", mu „vesela" tragedija ! Ni tedaj čuda, ljudi ugiblje, kako bi se na lep način ta „mladoslo-vensko omikani" zasmehovalec vere pl. Piipah, enkrat bil dosedaj za vselej z Rake spravil. Iz Kamniske okolice maja Kako sèm ter tjè oddelku deželne kmetijske šole Gosp Kuralt do nekateri samopridneži najboljša namena spodkopavajo, to vršil kmetijske Altenburgu. Trsta tudij na gospodarski akademiji v Og. se kaže prav jasno pri nas. Gospodar Anton Pen ga v, (Vřeme; nov način poidcniJi glasov ; poziganje mrtvih ; o procesiji sv. ReŠnjega te maja lesa ; narodni poslanci v mestnem zboru.) Ze osem dni imamo prav neprijetno vřeme; mrzla burja je pihala kot lešnik debele arme mandelne in hruŠke tri dni in naredila veliko škode v okolici, posebno na Že ..V,. XVUU,., ----- je otresla na tla, odkrehnila veje in zlasti po nogradih je omajala in polomila trte, da bo škoda še za drugo leto. —- Naši mestni očetje so, posnemaje Dunajské, sklenili, da se odslej naznanila, ki so se do zdaj přilepovala na vogle mestnih hiš, tako da so bile nekatere glih posestnik na Pšati, je namreč dobil 1. 1872 žebca iz državne podpore kupljenega, za zboljšanje konjskega plemena. Al pri nas ljudstvo vsako novo reč po strani zavoljo tega tudi do tega žebca ni bilo pravega njega pri in živa ko so od prs gleda zaupanja, dasiravno se je pokazalo, da hajajoča žebeta močne postave, širokih srne. Zebetom od domaćih žebcev pa vsega tega manjka. To nezaupnost ljudi podpihujejo še nekateri lastniki domačih žebcev in sicer iz nevosljivosti in samoprid-nosti. Med temi je neki Anton Burica, kateri je spustil svojega žebca od začetka sušca do konca junija lanskega leta na 120 kobil; přiměřilo se je da ga Je vse pisane, ne bodo več nabijala po cestnih marvec se napravili stebri nalašč za taka naznanila toda tišti, kdor bo na stebre kaj přilepil, bo moral pk čati od prostora, katerega njegov razglas na stebru po f % ? krij čuj ej / Take stebre vzame mestu določeni znesek. Toraj zopet nekaj no- jemniki v najem in spuščal celó po 6 do 9krat na dan! Následek take ne-umnosti je, da so taka žebeta slabe pokveke, kobile pogostoma izvržejo in tako se delà posamesnim posest-nikom in vsi deželi škoda, ker na ta način ne bomo prišli s konjerejstvom nikdar na boljšo stopinjo. Ce-sarske, t. j. iz državne podpore nakupljene žebce pridno vega v Trstu Na Raki maj (Poslano.) Po (Kon. prib.) ključb obrekujejo, da postanejo po mi njih kobile jalove itd. ; za- Razen že omenjenega prišla 95. štev. „Naroda" v roké, v katerem mi sicer dobro znani dopisovalci Bučke' ? Naroda" , skriti v dopis „iz gori omenjene številke, bralcem „Naroda" tako voljo tega se jih ljudjé bojé. posestnika A. Pengava sta cesarska žebca še na Imo- . Vodniku v Dolu, a tudi tema se vici m pri stavijo enake zapreke. kosmate laži prodajajo i da sem prisiljen s tem posla spustim svojega „Za bokal vina, celó zastonj ce- žebca na kobilo, samo da tje î nim" dati resnici spričevanje, ter rečem Dobro znane tri kovače laži imenujem pred slovenskim svetom toliko časa grde lažnike in ostudné obrekovalce, dokler po ravno tej poti ne prekli cejo svoje nesramne nabral za laži ) da j neki Ban 20 gld me Studencu za péto mašo o priliki procesije na * Razen g. Culot-a so vsi izvoljenei že sarskemu žebcu) ne gres! Saj bo nazadnje moral popustiti žebca, če ne bo imel ga za kaj rabiti." Tako govoré posestniki domačih žebcev in slepé kmete, da se dajo pregovoriti, ne misleći, da v svojo last no škodo! Dokler bodo imeli posamesni posestniki do-voljene jim domače žebce, ne bo s cesarskimi nič, to je misel vseh treh omenjenih posestnikov cesarskih žebcev. Žalostno, zeló žalostno je na vsak način, da kmetje ne spoznajo , da taki ljudjé govoré le za lastno ' Ne šinstvu. bili v stara- mavho, da jim pa za blagor kmetov nič ni mar. Pis. **) X. m. dajte se toraj slepiti, da priđete vendar enkrat do bolj- šega konjskega plemena, kakor ga imate zdaj ! - 145 — Iz Bledá 5. maja. - Že toliko let se vleČejo raz- prave zavolj naših gozdov, pa zmiraj se ne vidimo konca, da bi enkrat kmet dobil, kar mu gré in se obrtnijski družbi postavile meje, katerih bi se po razsodbah morala držati. — Cenitev hišnih potřeb se je izdeiavala to zimo, pa videti je, da bi zastopniki Blejske grajščine še to piclo odmerjeno odškodovanje kmetom radi s tem znižali, da jim ponujajo malenkosti v denarjih. In res je bilo slišati, da se je te dni nek Zagoričan dal od- škodovati z bornimi 260 gold. Kako s tem misli sba- jati, noben pameten gospodar ne previdi; če kapital naloží, dobi na leto 13 gld. obresti in zato si k večemu na leto 2 sežnja drv kupi; kje bo dobil še drugo potrebno kurjavo, kje les za tesarska děla, za ograjo, za stogove, za hleva in svisli po rotib, kje steljo! To naj si sam prerajta. — Mislim, da za tako odškodovanje, po katerem mora vsaka kmetija v nič priti, ne bo grajščina mogla nobenega gospodarja več pregovoriti. — Gozdarski Čuvaj i, med njimi posebno nek Bezlaj, kmete sicer na vse strani strašijo in pritiskajo, pa mi ne bomo tako strašljivi, kakor se nasprotnilvom morebiti dozdeva; postavno se bomo še branili, ker upamo, da pravica še veljá. Drugo pot vam poročam kaj o naših pašah. Jaka. Iz Ljubljane. (Iz seje deželnega odbora 1. maja.) Rokopis profesorja S. Zepiča „Latinske vaje za 1. in 2. razred gimnazijski" z dotičnimi latinsko siovenskimi in slovensko latinskimi slovarji se sprejme v deželno za-ložbo. — V zadevi naprave deželne zavarovalnice za poslopja in premakljivo blago zoper škodo ognja se bode deželnemu zboru vsled dotičnega sklepa od 21. oktobra leta 1869. poročalo, da deželni odbor ne more priporočati niti vzajemne niti prisilne deželne zavaro-valnice. — Dopis deželne vlade, da je od deželnega zbora Kranjskega v seji 5. januarija 1. 1874 sklenjena postava o napravi novih zemljiških knjig zadobila cesarjevo potrjenje, vzel se je na znanje. — Ministerstvo kmetijstva je pritrdilo predlogu deželne komisije za konjerejo, da se žebec „Highland" po imenu Pincgavskega rodů izroči gospodarju Antonu Torkarju na Bistrici za pleme ondašnje okolice. — (Gospod dekan J. G r ab r ij an), kateri je, kakor smo naznaniii v zadnjem listu, dobil iz Ljubljane krasen „album", je poslal „Slovencu" sledečo zah valo, katero tudi mi priobčimo. „Nenavadno me dolžnost veže, te, dragi „Slovenec", prositi, da te za sledeČe porabiti smern. Imel sem sicer do zdaj še zmiraj lepo številce svojih zvestih, kateri so se mene memo drugih prilik posebno o mojem letnem godu blagosrčno spominjali; a kar se mi je o mojem 741etnem godu zgodiio, to bi se mi še sanjati ne bilo moglo, in še celó letos ne, ker je bilo „mladoslovenski" omiki posebno dopadlo, me z blatom tako ometavati, da se je celó poštenjakom morala misel in vprašanje vrivati. Kdo vé, kako je res? — Letos namreč mi dohajajo nenavadni voščilni dopisi od več krajev in sicer od Gorice do Novega města, dojde mi celó iz b-le Ljubljane dragokrasen „album", podpisan in s fotografijami okinčan od možakov, med katerimi se nahajajo prvi voditelji našega naroda in zanesljivi zagovorniki slovenskega prava, od možakov, kateri se tudi v krogih pravoznanstva, učenjaštva , in-dustrijalnega gibanja itd. kakor prvaki in voditelji od-likujejo, izmed katerih nekatere še dobro poznati Časti nimam. In teh premilih mi voščilcev, mislim, da ni prignala ne prisilna službenost, ne kaka prikupljivost, nego, zanesem se, da mi starému revežu svoje odkrito priznanje k mojemu dozdanjemu zajedanemu delovanju blagosrčno pokažejo. Da me dolžnost trdo veže , za take mi predrage poklone se na vse strani srčno zahvaliti, je ocividno: a na Vašo blagodušnost se zanesem, da ne bodete zaměřili, da Vam najmanj 30 do 40 odpisov ne odvrnem: prej-mite tedaj tukaj moj o v resnici srčno zahvalo za Vaše mi nepozabljivo sočutje. Kar Vam nazaj voščiti morem, je : da večni Bog naj Vam dá z mano vred pravo vselej prav spoznati, pravega se posebno v sedanji upirnosti in zapeljivosti varno in nepremakljivo držati in po tem ravnati. Po tem več ali manj trnjevem potu nam prava sreča ne izostane, katere si želimo. Bože daj ! V Vipavi 28. aprila 1874. J. G rab rij an. — (Gosp. fajmoster Jare iz Dola) je pri državni sodniji na Dunaji 30. aprila dobil pravdo zoper vred-nika Ljubljanskega „Tagblatta" ter je oproščen vseh stroškov. Dokler pravica iz Avstrije še ni izginila, imamo še zmirom trdno upanje, da se bo vse zopet na bolje obrnilo. — (Katolisko-rokodelska družba) je imela 26. aprila svojo l9letno skupščino. Po poročilu ravnatelja družbe ni bilo — oziroma na število družbenikov — nikoli še tako živega gibanja v družbi, se ni še nikoli pri popolnoma neskaljeni edinosti tako lepo in sèm ter tjè gin* ljivo razodevala družbenikov vneta ljubezen do družbe, kakor preteklo leto, v katerem je pristopilo k družbi 23 pomočnikov, med katerimi je 6 Nemeev; izstopilo jih je 5, trem se je slovó dalo, 18 pa jih je odpotovalo; pri vsem tem šteje družba zdaj 35 pomočnikov in 10 častnih udov. 34 popotnih pomočnikov vnanjih družeb je dobilo v podporo za prenočišce 9 gold. 28 kr. Blagajnica v podporo bolnim, ki se je pred dvěma letoma ustanovila, ima i 75 gld. gotovega- denarja, in obligacijo od 50 gold, po odštetih 27 gold., ki so se dali 5 udom za čas kratke bolezni. Razun uljudnih gosp. Gnjezde in Flisa , ki sta podučevala v zemljcpisji in fiziki, je družbenike v petji vadil pripravnik gosp. Hlavka, v pi-sanji in v opravilskih spisih pa izvrstni večletni druž-benik bukvovez Bonač. — Zgubila je družba v pretek-lem letu po nemili smrti dva jej vseskozi od njenega začetka z gorečo vnemo udana podpornika, trgovca g. Ho I cerja in svojega neutrudljivo skozi 17 let skrb-nega blagajnika g. Šventnarja, kateremu je družba popolnoma zasluženo hvaležno ljubezen skazala s tem, da ga je kolikor mogoče Častno spremila k zadnjemu pocitku na pokopališče. Namesto njega je s hvale vredno pripravnostjo prevzel blagajniško opravilo g. Gerber, ki je tudi že v skupščini porocal o stanju družbene blagajnice. Letni stroěki so se poplaćali z letnimi do-neski dobrotnikov in z obresti stalne istine ali zaloge, in ostalo je še za prihodnje leto 59 gold. 60 kr. ; druž-bena istina pa ima 867 gold, naloženih pri obrtniškem društvu za denarno pomoč, in 450 gold, v obligacijah. Gledé družbice rokodelskih učencev je konečno še g. ravnatelj poročal o vspešnem napredku tega pred dvěma letoma v družbena tla zasajenega drevesca. Bilo je pozimi sèm ter tjè toliko fantov zbranih, da niso imeli vsi prostora v sobi, v kateri sta jih pred pevskimi va-jami v zgodovini in v krščanskem nauku podučevala gospoda Flis in Gros. Kako globoko sega fantom v srce ljubezen, ki se jim skazuje, so kaj ginljivo peka-zali o priliki, ko je bil gosp. Gros pred svojim odhodom v Ameriko — žaiibog — zadnjikrat med njimi. Spre-jetih je bilo 45, izstopilo jih je 19, eden je bil izklju-čen, izmed 5, ki so postali pomočniki, so 4 pristopili k družbi pomočnikov; zdaj jih je še skupaj 71. Vložili so s svojimi dvojačami preteklo leto čez oO gold. Stroški za svečavo in kurjavo, za pevske vaje, za knjige in druge potrebsčine v znesku 70 gold. 22 kr. so se s površnim ostankom 17 gold. 44 kr. poravnali z doneski blagih dobrotnikov in dobrotnic, med katerimi 146 se v prvi vrsti odlikujete za fante neutrudljivo skrbni gospe Solmajerjeva in Murnikova, katerima kakor tudi vsim družbenim podpornikom, ravnatelj družbe konečno prav živo in srčno zahvalo izreka. to, da so si ustavoverci, kakor se to v enakih slučajih navadno godi, sami med seboj v lase planili. Kako bi se i ta „domaći prepir" v hiši ustavovercev še raz venije"), (Vabilo v mesečni shod političnega društva „Slo- cvetel, ako bi jih konservativci v vseh prašanjih same ki bode v četrtek maja ob pustili ! Pri glasovanji se je pa tudi pokazalo da , uri zvečer v celó š tir je „mladoslovenci" niso edini. Poslanec čitalnični dvorani. Obravnave: 1. O sedanjih razpro- Dittes je stavil nek predlog, po katerem bi naselba dajah po popotnih trgovcih gledé na škodljivost za do- celó že obstoječih redov se sploh ne smela dovolit i. maco trgovino. Politični pregled. Odbor. In za ta predlog so glasovali » iuv/» *>• 4. VUVIVUi V/ w 1/ V 1» JLXX IH ^fi^uiv/g a\J glC*OVS V C*1A trlje ^UiiaUUOiU VCUUl (Somenj o „Trjacih") se je v ponedeljek jako (Vošnjak, Pfeifer, Nabergoj), dasiravno je dr. Razlag slabo pričel; ljudi je bilo sicer še nekaj, kupca^ pa kot poročevalec zoper njega govoril. Dr. Razlag če- dalje očitnejše kaže, da jadra na ministerski barkici. Laško-tirolski poslanci državnega zbora so mladoslovenci" ■ malo, debelo živino so pokupili tujci, pa drago, je bilo veliko, pa ne lepih; cena jim visoka. Konj (Slovensko gledisče) je bilo v nedeljo 3. t. m. vvedli svoj predlog za samostojen deželenzbor na korist g. Kocelja jako polno, beneficijant pa se vTrientu s „spomenico", ki naj dokaže da z igranjem ni nic kaj obnesel, uuua jc »n »cu^g, ^cuiug ^laviucu« JLCJ ^opvuiouiui oc pau puua zíihhlih Schmidt pa enega, katerega je pa ta večer tudi za- beseda, da zamore eden norec več prašati, kakor služil za svoje izvrstno igranje. Tudi gospodičina Pod- deset učenih odgovoriti dobil Je tri vence ▼ x i i w u i u o °j^vuuv^uiuu y ai jllcíj uuna^u y ua J 8 tarw predlog opraviČen. Tej „spomenici" se pač podá znana tak kraj šeková Je vrlo izpeljala svojo težko Gospod Kocelj je drugo jutro nagloma odpotoval; kam? nalogo. prav ima. pravi Vaterland" Poslanec Vitezić in tovariši so v seji 29. aprila nam ne pové nobena pratika. Ali je pač tudi svoje tri stavili do denarnega in ministra notranjih zadev vpra-vence sabo vzel? sanje in se pritožili zarad tega, zakaj neka davkarska odgovor v/ Vf f M V/Jb • KJ 44J V M U KJ V {j A WV7 UAAA UV^l V4 U W ^ ) IV U I LI W 11 C V U Cm Y i\ Ci i \ .. (Pobirki iz časnikov.) Dr. Zarnik se je na uradnija v Istriji ni hotela sprejeti vloge v srbsko- 7 listu „Novic", katerega mu Je dal Aléšovec v zadnjem hrvaškem jeziku in zahtevala, da mora biti laško tako pohlevno in plitvo oglasil v „Na- rodu" , kakor da bi prosil odpuščenja. pravi i da pisana? Enaka se je pripetila stranki pri nekem okraj-Med drugimi nem šolskem svetu. To je zoper postavo o narodni mu Aléšovec ni dosti „anstándiger Mensch", enakopravnosti. da bi njemu odgovarjal. Tako reče lahko vsak 7 ne člověk dr. Zarnikove „omike" (ka-li nič. Ce Mensch 7 a to ne mu je ", ko bil ga Je le veljá govoriti, to v se dozdaj Kaj in ali sploh mislita ministra od- ni znano. Aléšovec takrat dosti „anstandiger tako grdo napadel v „Národu", da rila Tudi dr. H erb s ta je slana po Avstriji iznemi- 7 kajti v zboru 1. maja je rekel, da cesarstvu na- šemu po vremenskih nezgodah preteklih dni žugajo ve-je bilo še njegove (namreč Zarnikove) prijatelj e sram, like nadloge. Kam pač so ustavoverci pritirali ubogo zakaj se mu potem več ne tako jedrnato odgovoril, da zdi „anstándig ko mu je Avstrijo s svojim vednim klicem : „naprej !" če slabe Naj bi ga bil mar prej pri mira pustil, potem bi si bil lahko prihranil sramoto. se je Zarniku vse smejalo? letine enega leta prestati ne more! Zanimiva je tudi interpelacija Wickhoffa, Giskre, 7 listov „mladoslovence" zopet dobro ošteje to, kar njihovi zastopniki na Dunaji počnó. „Politike" več velj a kakor beseda listića „Nation", živí od vládne krme in s čegar hvalo se „Narod" tako Politik" v enem zadnjih Herbsta itd. do denarničnega ministra. „Kaj misli vlada očitaje jim In beseda ki storiti, da se v okom pride vsaki dan veči revščini, ki se kaže povsod pri nas?" No 77 volk8wirthschaftlicher Aufschwung" lanskega leta? / kje je tišti hvalisani rad pobaha. Zbornica poslancev je v „samostanski postavi u Na Muljani pri Zaticini maj a - Mraz 7 ki 29. in 30. aprila, je vzel pri nas orehe in češnje Je bil Ja- belka, hruske, češplje to je pa menda V se ostalo. Če bo pritrdila neki spremembi zbornice gospôske, ker je minister Stremajer rekel, naj zbornica poslancev s prepi-rom z gospôsko zbornico ne zavleče izgotovljenja te postave. Govori se, da državni zbor prestane 8. dne tega s tem odpravilo, bomo imeli sadja dosti. Cveté močno meseca. da je še zmiraj veselje gledati. Moram pa še pove- Turcija. Iz Carigrada. 30. aprila je došel dati 7 da pred mrazom je pri nas sneg naletoval in i j\j un uao o^ uaictuvai ^ 111 pO xxxxv/*j ui uoai luunu ovuii k/^/i vjv^u je uu uuti maja smo že spet videli pobeljene tovanje je gotovo važna politična dogodba. knez Srbski Milan sem. Sprejet je bil odlično. To po- hribih pobelil bribe. 7 m Novičar iz domaćih in píujih dežel. Iz Dunaj Pri obravnavanji postave o a. Pri m se stanskih zadevah je vlada propal je, dasiravno je minister nauka odločno izrekel se zoper Zitna cena v Ljubljani 2. maja 1874. Vngán v novem denarji: paenice domače 7 fl. 10. 7 fl. 80. tursice 6 fl. 10. soraice 4 fl. 20. jeÔmena 3 fl. 90. prosa 3 fl. to, sprejel dostavek (oziroma prememba) poslanca Fuxa, 2 fl. 90. — Krom pir 3 fl. 10. po katerem naselitev novih samostanskih družeb ni kakor govori predlog odseka — odvisna od ,, državneg ajde 5 fl. banaake rží 4 fl. 90. ovsa 7 dovoljenja", tedaj od ukazov dotičnega ministerstva timveč od „državnega zbora". Ta prenaredba po slanca Fuxa je bila v zboru sprejeta s prav veliko ve- Narodno posojilo 74 fl. Kursi na Dunaji 21. aprila. 5% metaliki 69 fl. 20 kr. Ážijo srebra 106 fl. kr kr Napoleondori 8 fl. 96 kr. čino glaso propadu pri m Stremayer je bil po tem osebnem uiujjciuu pi sj. j.. tako omamljeni, ua jo oo ^u x«» se toliko opomogel, da je izrekel, da vlada te v odseku da je v se pn 12 Loterijne srečke: in zbornici pooštrene postave ne cesarju za potrditev. D m dišč priporočit se pri speci v Gradcu na Dunaji 2. maja 1874: 35. 65. 65. 90. 1. 23. 11. 14. 81 jalnem razgovoru ni vdeleževalo in je s tem doseglo Prihodnje sreckanje v Gradcu in na Đunaji 16. maja Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Založnik : Jožef BlaznikoTi dědici v Ljubljani.