Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejemali Teljii: Za eelo loto predplaea 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en inesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali veljil: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša! Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/»6. uri popoludne. V LjulDljani, v soboto 22. marca 1884. Letnik XII. Državni zbor. z Dunaja, 21. marca. Budgetna obravnava. (Dvanajsti dan.) Poregger včeraj ni govoril samo o šolstvu, ampak o vseh političnih razmerah na spodnjem Šta-jarskem, in gosp. predsednik imel je prav ovčjo potrpežljivost, da je vse to pripuščal in govornika ni opominjal, da naj ostane pri reči. V obravnavi so bile srednje šole, pa Porreger je govoril o pravnem ministerstvu in Pražaku očital, da se pri oddajanji služb ne drži predlogov merodajnih uradov, ampak da se imenovanja vrše le po želji in volji dr. Voš-iijaka. Popisoval je prenapetost slovenskih narodnjakov, omenjal „bitve" na Jančah, pravil, da je bila I. 1848 v Ljubljani v razstavnem oknu neke štacune viditi kriva sablja z napisom: Udri uemšku-tarja, in da naj Nemci, ako bi šlo po nekem oro-muškem oklicu, kakor psi pocrkajo za plotom! Sklepal pa je svoj strastni govor z zagotovilom, da na spodnjem Štajarskem porazumljenje s slovenskim narodom ui potrebno, ker si to ljudstvo ne želi one slovanske sreče, ki mu jo hočejo prinesti slovenski prenapeteži. Prihodnje volitve bodo že pokazale Foi-eggerju, ali ljudstvo na Štajarskem želi sprave in miru, ali ne. Ker prepričani smo, da bode kot poslanec Šta-jarski kmalo doslužil, in da se bo mogel kje drugej oglasiti, ako bode hotel še kedaj ropotati v državnem zboru. Za Foreggerjem govoril je minister Conrad, pa za Slovence ne tako nasprotno in odurno, kakor v prejšnjih časih. Zavračal je Foreggerja, ki mu je očital, da hoče v naših šolah vpeljati utrakvizem. Ako se drugi deželni jezik proglaša za obligatni predmet, rekel je minister, šola ne postane utrakvi-stična. Šole pa tako vravnati, da se učenci obeh deželnih jezikov privadijo, to je velika prednost, ki mu je za poduk v srednjih šolah kaj mar. (Na levici: Ne! Tonkli: Gotovo!) Pripravljen sem bil na ta „ne!" pa prišel bo čas, ko se bode tem nazorom pripoznalo več opravičenosti, ker se ta reč ne bode več smatrala za strankarsko zadevo, ampak se bode presojevala po njeni koristi. Za ministrom prišel je na vrsto deželni glavar bukovinski, Kohanovski, ter je priporočal, naj vlada prej ko mogoče v Oernovicah osnuje spodnjo gimnazijo, za kakoršno je prosil mestni odbor, in jo je priporočal tudi deželni zbor bukovinski. Obravnava bila je za tem sklonjena, in bila sta kot generalna govornika izbrana na levici Heils-berg, na desnici pa dr. Vošnjak. Heilsberg je enako Foreggerju pozabil na predmet, ki je bil na dnevnem redu, ter je večidel odgovarjal Greuterju, ne da bi bil pa kaj posebnega povedal. Dr. Vošnjak ugovarjal je večidel Foreggerju in Schmidererju, ki zmerom pravita, da slovensko ljudstvo za svoje poslance ne mara in da se veliko bolj briga za njiji. Pa Slovenci o teh poslancih nočejo nič vedeti, in dasiravno se vedno ponašata, kako dobro poznata razmere na spodnjem Štajarskem, se mora človek čuditi goropadni nevednosti, ki jo razodevata. Vošnjak omenja potem, da je vinorejska šola v Mariboru nemška, in da prebivalci po mestih in trgih ni.so v tako obilnem številu Nemci, kakor je trdil Foregger. To spričuje že volitev njegova, ker je imel komaj 40 glasov večine. Zoper njega so glasovali Slovenci, pa tudi konservativni Nemci. Oboji nečejo nič vedeti o zvezi z Nemčijo, ampak samo o zvezi z Avstrijo, ako pa tirjajo za spodnjo Štajarsko poseben oddelek pri cesarskem namest-ništvu, to ne nasprotuje enotnosti Avstrije in tudi ne enotnosti Štajarske, ampak namerava samo posebne polajšave pri upravi. Prav dobro je izplačal Foreggerja, ki odreka slovenskemu jeziku zadostno izobraženje, pa sam pripoznava, da tega jezika ne zna. Kako mora potem o njem soditi. Tudi duhovščino je napadal, pa ona je katoliška in cerkvi vdana, nihče pa ji ne more zameriti, ako se neče potegovati za stranko Foreg-gerjevo. Govorivši o plačah za slovenske pravnike, rekel je Vošnjak, da po Foreggerjevih mislih so ti denarji podobni stroškom, ki jih je državni zbor dovolil za neko bolezen v Dalmaciji. To mora odločno zavračati in taka primera je surova (gemein). Konečno je govornik gosp. ministra prosil, da naj predolgo ne čaka, kako se bodo slovenske paralelke na Kranjskem obnesle, saj se je že pokazalo da so dobre, zato naj se tudi 400.000 Slovencem na Štajarskem in Hrvatom v Istri ne odreka taka enaka osnova. Gospod predsednik je govornika pokregal, češ, da beseda surov, ki jo je rabil zoper Foreggerja ni parlamentarična. Schmiderer pa je z dejanskim popravkom ponavljal, da vinorejska šola v Mariboru ni samo nemška, ampak tudi slovenska, češ, da učitelj Ketz je Slovenec, vodja rojen Kranjec, toraj tudi Slovenec, in da učitelj Pfeifer, pa vincarja Guncsi in Rohrbacher tudi znajo slovenski. Pa Vošnjak ga je zavrnil, da učni jezik za vse predmete je nemški, kar Schmiderer ne bode mogel tajiti. Poduk za vincarje je morebiti tudi slovensk, za prave učence pa ne. Po kratkih opazkah gosp. poročevalca bila je potrjena potrebščina za srednje šole in sicer 3,533.740 gold. za gimnazije, 1,249.102 gold. pa za realke, 22.600 gold. za šolske knjižnice, 1,180.690 gold. za obrtne in kupčijske šole, 127.500 gold. pa za posebne učilnice. Enako je bila sprejeta tudi resolucija glede slovenskih, oziroma italijanskih in hrvatskih paralelk v Mariboru, Celji, Gorici in Pazinu. Danes se je pričela razprava pri gori navedeni točki: šolske knjižnice. Lustkandl je porabil to priliko, da se je znebil govora, ki ga je že dva dni težil. O obrtnijskih šolah govorila sta Tilšer in Mikiška, potem pa je bil sprejet konec obravnave, nasvetovau od dr. Poklukarja, ki je ob enem predlagal resolucijo, v kteri se vladi naroča, da najprej ko mogoče na Gorenjskem napravi šolo za izdelavo puškinih cevi po zgledu šole v Borovljah, v Ljubljani pa šolo za poduk v raznoterih obrtnijskih izdelkih iz lesa, po zgledu enake šole v Hrudimu na Češkem. Kot generalna govornika govorila sta potem še Exner, prefesor na višji kmetijski šoli, ki velja kot poseben strokovnjak v obrtnih zadevah, pa Dunajski tovarnar Wiesenburg. Ko bode ta točka dovršena, prične se obravnava o ljudskih šolah, pri kterih bo zopet veliko besedovanja. O Mariborski učiteljski pripravnici hoče govoriti g. Raič in zahtevati, naj se prične dejansko izvrševanje že prej glede te učilnice od LISTEK. Iz Ubilti prijatelj prijatelju v rbiubi. Dragi prijatelj! V svojem listu si mi zadnjič pisal, da sta zavisnost in nezavisnost dva zelo relativna pojma. Le pomudiva se zato še nekoliko pri časništvu. Misli si časnik, njegovo vredništvo in naročnike. Kolika zavisnost je vendar tu! Vse križem sama zavisnost! Ze od svoje glave je časnik zelo zavisen. Par izgledov naj tu zadostuje. Ko mi je v preteklih dneh postrežček molil „najnajnovejši" slovenski dnevnik, videlo se mi je skoraj, da mi ponuja „Ljudski glas" iz prvega tečaja. A ko ga bližje pogledam, prepričam se, da sem se zelo zmotil, posebno ko opazim, da mu manjka neke krajcarju slične podobice. Tako je n. pr. tudi „Brencelj'' zelo zavisen od svoje podobe na čelu, kaj^ti tako mu je priljubljena, da jo večkrat še tudi na zadnjo stran postavi sicer z „mežnarskimi" insignijami, a kljubu temu v ne posebno estetični obliki. Če k tej zavisnosti prideneš še zavisnost od uvodnih člankov in listkov, od dopisov in novic, od uvrstkov in poslanih, od nemških, francoskih (vsaj ta zabela mora biti), angleških, latinskih itd. citatov in napisov, imaš pojem o zavisnosti že nekoliko bolj osvetljen. Nadalje pomisliš tudi lahko, koliko se je za denar in koliko za nbohlonej" spisalo, kohko iz prave ljubezni do milega naroda in koliko iz egoizma. Da je vredništvo sploh in odgovorni vrednik posebej jako važen člen pri dolgi verigi časniške zavisnosti, pričajo Ti zadnji dogodki pri naših Šta-jarcih. Kaj so pa listu naročniki, o tem Ti ne bom pisal; saj si gotovo kaj čul o jeremijadi ljubljanske „Schulzeitunge" zavoljo preobčutnega odstopa naročnikov. Če se pri vsem tem spomniš še državnega pravdnika, imaš celo vrsto zavisnosti pred seboj. A pri tem je to najhujše, da kaže poslednji pri potrjevanji raznih spisov in novic toliko — svobodne volje. Včasih zapečati pri nas to, kar se je n. pr. v Trstu smelo tiskati, menda samo zato, ker je zavisen od ^obstoječih razmer", in ker bi se utegnil s tem pri nas javni mir kaliti, za kar se pa v Trstu se ve da ni bati! Kacemu „Impertinente" se zavoljo posebne zavisnosti že zamore vhod med občinstvo dovoliti! No pa čemu tudi bati se teh tičev obmorskih ? Včasih leži nemški list na mizah vseh kavarn in društev, pa ni nič nevarnega, a če slovenski list kaj iz nemškega prevodi, je smrtni greh in slovenski list mora v temnice ali pa na ogenj. No zakaj ? No zakaj! Vsega tega je odvisnost kriva. Sploh bo že skrbela kopica tistih visocih gg. na Dunaji, ki ima državno tehtnico v rokah, da bo tako prilagala in odkladala v obe skledici, da bo kolikor mogoče v obeh „ravno prav" — se ve da počakati je treba primorskim Slovencem, ker so zelo zavisni od Dunaja in od Trsta, voda jim pa (tako si misli ona visoka gospoda) iz vseh strani tudi še ne teče v grlo. V resnici, prijatelj, državni pravdniki in državni voditelji kažejo svojo svobodno voljo tako očitno ia državnega zbora sprejete resolucije. Ako bo le prišel k besedi! Kor g. predsednik hoče kolikor mogoče hiteti, in bo za danes zvečer napovedal še eno sejo. Ravno tako bodo menda jutri in v ponedeljek zve-černe seje. Govor poslanca dr. Titeziča v državnem zboru 14. marca o žalostnem položaji isterskem. (Dalje.) V podporo svoje trditve, da vlada slovanski živelj na korist nemškega in laškega zatira, naslikati Vam hočem iz Istre, kojo imam čast zastopati, sliko žalostnega položaja Slovanov in to v trojnem oziiu, v šoli, uradu in javnem življenji v dokaz, kako se v Istri izvršuje član XIX. temeljnih postav in pa Taaftejev progi-am. Popred moram pa še razmere prebivalcev po občevalnem jeziku, kakor jih je pokazala poslednja ljudstvena štetev, navesti. Vsled te ima Istra 284.154 prebivalcev. Po občevalnem jeziku je 4779 Nemcev, 43.000 Slovencev, 114.291 Lahov in 121.732 Hrvatov. Relativno je toraj Hrvatov največ; ako bi po desetinkah računih, imamo 5-798 Slovencov, 4-004 Lahov in 0-168 Nemcev. Toraj tudi v absolutnem oziru imajo Slovani odločno večino, tako, da so Slovani Lahom nasproti nekako v razmerji kakor 3 : 2, t. j. tri petine Slovanov, dve petini Lahov. Sedaj si pa usojam najpopred omeniti šolstva. Da se se Slovani glede šolstva jako po mačehino postopa, sem vže večkrat povdarjal. Laška manjšina ima skoraj vse šole v rokah, slovanske učilnice lahko naprstepoštejemo in še te so vse enorazredne. In kljubu temu nam še to malenkost polahoniti hočete. Glavno nalogo v tem oziru dala si je nova zadruga, ki se je še le nedavno napravila in to društvo ni nič dru-zega, kakor posnemanje nemškega „Schulvereina". To društvo razpisalo je v poslednjih dneh natečaj na premije za one učitelje ljudstvene šole, kteri si posebne zasluge za razširjanje laške omike pridobivajo. Smoter je zatoraj zadosti jasen, kajti on ni nič druzega, kakor izneverjenje narodnosti svoji oziroma polahovanje deželanov. Vprašam Vas, kako zamore šolska oblast ta-košno postopanje učiteljevo gledati? V šoli naj učitelj slovanski podučuje in razven šole naj pa razširja laško omiko! Ali ga mar to ne zapelje do zane-marjevanja svojih dolžnosti? Gosp. cesarskemu namestniku se je dobro zdelo, da je ob priliki svojega popotovanja po Vološkem in Lošinjskem okraji ondošnjim prebivalcem nasvetoval, da bi nemščino v ljudstvene šole vpeljali. V takih šolah toraj, kjer se otroci z veliko težavo brati in pisati navadijo, naj bi jih še mučili s podukom čisto ptujega jezika. Gospoda moja, kje je tukaj pedagogika? Ali bi ne bilo bolj pametno, če bi bil on nasvetoval Lahom, ki skupno s Slovani prebivajo, da naj bi si ravno tako prizadevali pridobiti si drugi deželni jezik, kakor je Slovanom na njegovi pridobitvi ležeče? Vsled tega bi se bila dva naroda skupaj bivajoča priučila mejsebojnega spoštovanja in ljubezni, in oba bi bila delala z združenimi močmi na blagor dežele, namesto da bi jo prepir razdvojeval. Učiteljišče v Kopru ima tri oddelke, laškega namreč, hrvaškega in slovenskega, kljubu temu pa se predava novim šolskim postavam nasprotno večina najvažnejših predmetov v nemščini, da še celo v četrtem letu se predavajo vsi predmetje v nemščini. V enakem položaji nahaja se ženska pripravnica v Gorici. V poljedeljski šoli Poreški, koja jo naravnost za prosti narod namenjena in ta narod je po vsem slovanskega rodu, podučuje se tudi vse v laščini. Iz tega je razvidno, da v semenišči, ktero je s to šolo v zvezi, za šest ustanovnih mest skoraj ni mogoče prosilcev dobiti. Navtična (pomorska) šola v Lošinji je tudi laška. V celi Istri ni niti jedne srednje šole slovanske. Koprska gimnazija je laška, Pazinska nemška, realka v Piranu je laška in ta je k sreči na smrtni postelji, kajti zaradi pomanjkanja dijakov, morala je prenehati. Pulj ima nemško realko in ta je vojaški zavod. Pa to ni še zadosti, da Istra sama nima slovanskih srednjih šol, temveč se dijakom še polena pod noge mečejo, da ne bi obiskavali hrvaških gimnazij v Reki ali Senji, če tudi ste ravno tako osnovani, kakor vsaka avstrijska gimnazija, čo tudi imajo ondi odlične učiteljske moči, in če tudi se ondi ceneje živi in ste ti dve gimnaziji posebno prebivalcem kvar-nerskih otokov in Vološkega okraja jako prilični, ker ste jim tako rekoč pred nosom in se mladenči ondi v materinščini podučujejo; vse to ni za nič, kajti prepoveduje se jim poduk ondi ali pa vsaj s tem otežuje, da je onim, ki so se na teh gimnazijah izšolali, poduk na kakem avstrijskem vseučilišči le tedaj dovoljen, ako ministerstvo to dovoli; pa tudi ustanov za bogoslovce ne dobd, ako bi ravno duhovni postati želeli. Ministerijalni odlok od 9. maja 1882. leta ima pa še mnogo strogeje določbe, kar se sprejema tostranskih dijakov Zagrebške univerze na avstrijskih univerzah tiče. Na ta način prizadevajo si Slovanom po Istri in Kvarnerju vsako višje izobraževanje onemogočiti, da bi s tem sčasoma slovanski živelj zatrli. Nekaj čisto posebnega je pa z ustanovami. Istra ima osem ustanov po 84 goldinarjev, ktere so pa vse v državnem proračunu pri Koprski gimnaziji preliminirane; dalje ima Pazinska gimnazija državne podpore 1200 goldinarjev. Ustanove in podpora se tako rekoč teh gimnazij drže, kajti obiskovalci drugih gimnazij jih niso vstani dobiti. Pač se je leta 1875 napravilo 10 ustanov za mladenče kvarnerskih otokov po 100 gold. vsaka, toda pod kakošnimi razmerami. Ranjki škof na otoku Veglia je prosil pri ministerstvu, naj bi se na otoku osnovala nižja gimnazija s hrvaškim učnim jezikom. Ne, rekli so pri ministerstvu, gimnazije s hrvaškim učnim jezikom vam ne moremo dati, pač pa vam damo namesto nje 10 ustanov po 100 gold., le morajo mladenči, ki jih bodo dobili, na Pazinski gimnaziji učiti se. Namesto kruha podali so jim kamenja! (Tako je! na desni.) Kar je čisto naravno, da se za te ustanove nihče ne puli, kajti, kje boste dobili na kvarnerskih otokih mladenča, ki bi nemščine zmožen bil, in zatoraj jih nihče ne zahteva. Kar se pa tiče ustanov iz deželnega zaklada, se pa nikdar ne oddajo niti hrvaškim niti slovenskim dijakom, kajti delijo se le med Lahe ali pa polahonjene dijake, če tudi Hrvatje in Slovenci k deželnemu zakladu ravno toliko prinašajo, kakor Lahi, ali deželni odbor tega ne mara spregledati. V najnovejšem času si pa še celo prizadevajo, zasobne in družbinske ustanove pod vladno pokri-Titeljstvo spraviti, leda slovanski mladenči ne obiskujejo šol, kjer bi se podučevali v maternem jeziku. Nekaj enacega določuje odlok cesarskega na-mestništva Tržaškega od 25. oktobra 1883 glede podelitve podpor, ktere se letoma ponavljajo iz dohodkov ustanovnega premoženja Arčirovega iz otoka Veglia. Vsled ustanove izročeno je opravništvo škofu in on je tudi za tistega, ki ustanove deli. Tukaj se gre toraj čisto za privatno ustanovo in kljub temu se je določilo, da je podelitev le veljavna, ako jo ministerstvo dovoli. Sedanji prevzv. škof vložil je proti temu odloku protest ter je ob enem prosil, da naj bi se mladenčem iz Kvarnerja doma, državne kakor tudi zasobne ustanove in podpore delile, ne da bi se na to gledalo, ali se uče na gimnazijah v Reki ali Senji ali pa na drugih gimnazijah, ter se je pri tem opiral na to, da ako se mu to ne dovoli, bo kmalu tudi v Veglianski škofiji nastalo pomanjkanje duhovnov, kakor jih že primanjkuje po Poreški in Tržaški škofiji. Nadjam se, da bo visoka vlada vzroke sprevidila in mu pravično željo spolnila. Žalibog, da so taka Slovanom neprijazna mišljenja tu pa tam tudi pri cerkvenih dostojanstvenikih padla na rodovitna tla. V kočljivo vprašanje zaradi zasedanja škofijskega stola Pore-škega, ktero v deželi toliko skrbi provzročuje, se ne bom spuščal. Ne morem si pa kaj, da bi se ne izjavil, da bi bil v oziru ogromne večine slovanskega prebivalstva v tej škofiji strašanski anahronizem, ako bi se ona služba komu podelila, ki ni slovanščine zmožen; kar se pa sploh te tendence tiče, moram omeniti, da je ranjki škof Dobrila naredil več vstanov z določno opomnjo, da naj se oddajajo ubogim dijakom hrvaške in slovenske narodnosti. Vsakteri škof Tržaški pazi naj na to, da se bo določilo spolnjevalo. Kako se pa sedaj ta določba spol nuje, kaže nam razpis Tržaške „Curiae episcopalis", kije ojavila natečaj za dve tistih vstanov v laškem in nemškem jeziku, nikakor pa ne v jeziku, za kterega so one namenjene, to je v hrvaškem in slovenskem. Tisti dijaki namreč, ki hočejo te ustanove dobiti, morajo se učiti ali na Koprški ali na Tržaški nemški gimnaziji; na slovanskih gimnazijah se ne smejo!! Ravno tisti gosp. škof nabiral je svoje dni denar, da bi se bilo napravilo semenišče za slovansko mladino, kjer naj bi se bili mladenči za svoj bodoči poklic dušnih pastirjev slovanskega prebivalstva vzgo-jevali. Njegov naslednik ustanovil je iz nabranega denarja tako semenišče v Trstu. Ker morajo seme-nišniki ondašnjo nemško gimnazijo v Trstu obiska-vati, ako hočejo sprejeti biti, namen nikakor ni dosežen, kterega je gospod ranjki škof imel. Sedanji Tržaški škof je za časa svojega pastirovanja v Poreču-tudi nabral nekaj novcev za ustanovo konvikta, kterega je napravil v Kopru in tega sedaj deželni zaklad podpira na leto s 1000 goldinarji. Ker se pa slovanski jezik na ondašnji gimnaziji podučuje le za predmet, se nikakor ni nadjati, da se ga bodo mladenči toliko privadili, kolikor ga jim bo za bodoči tolikokrat, da se še celo nam, pohlevnim Slovencem zdi to presvobodno. Tisti nekaj let sem tako znani in tolikokrat presukani člen XIX. ali IXX. se ravno zavoljo tega, ker imajo gg. pravdniki in politiki toliko svobodne volje, tolikokrat tolmači in izvršuje v nam nasprotnem smislu. Ravno zavoljo svobodne volje se našega justičnega ministra postranski ukazi večinoma tako dosledno prezirajo. Jaz po tem tacem menim, da pač ni tako prazno človeško bahanje tisto s svobodno voljo, kakor nekteri celo pri nas modrujejo in pišejo. Se ve, da pri človeških dejanjih ne sodeluje le svobodna volja, kakor sem Ti sedaj pravil, ampak tudi — osoda, in s tem so svobodni volji spet roke zavezane. Prijatelj, Ti si ostrmel? Ne čudi se! Da, osoda, osoda; tako trdijo nekteri, se ve, da učeni gospodje, celo dohtarji, kterim mora osoda res neznansko preglavico delati. Kako bi je tudi ne? Od gorke zibeli do hladnega groba spremlja osoda posamezne ljudi, kakor tudi cela ljudstva. Ko sem o tem čital, začele so mi strašno misli po glavi rojiti. Saj tudi ni čuda! Kar mi je namenjeno po o.sodi. to se bo z menoj zgodilo. Kaj mi pomaga moliti, kaj dobra dela opravljati ali kaj mi škodujejo tudi slaba, kaj se mi je treba ozirati na notranji glas vesti ali na nravni čut, če sem pa v rokah te mrzle, te gluhe, te neizprosne osode? Saj ne morem niti z dobrim niti se slabim dejanjem nič prenarediti te brezsrčne, neusmiljene osode. In če mi bode morda osoda mila, prijazna, osrečilna, storila bo to tako ali tako brez mene, brez mojega truda; saj mi je tako namenjeno. Ker pa vendar nekaj moram početi, ko živim na svetu, delam pač le to in le toliko, da se pred svetom kažem delavnega možaka, poštenjaka in, da moram za svoj život o priliki tudi kaj. zahtevati. Drugo mi tako osoda prinese ali ne prinese v teku časa, jaz ne morem nič zato. (Vendar bi se mi od osode neizrečeno za malo zdelo, ko bi mi n. pr. pri najlepši priložnosti ne prinesla kacega posebnega odlikovanja!) Pri vsem tem imam vendar toliko svobodne volje (dovoli, prijatelj, da sedaj to očitno priznam, sicer bi bil preveč nedosleden!), da delam kar in kolikor jaz hočem in sicer niti zaradi zunanje sile niti iz notranje potrebe. Vidiš, sedaj sem se že toliko zbrihtal, da se svoje svobodne volje zavedam, kar me premišljevanje o lastnem življenji in opazovanje druzih ljudi o tem prepričuje. A kljubu temu mi pa osoda vendar le noče iz glave. Pri njej me pa še to jezi, da se s človekom še prav rada pošali. Le premisli, dragi prijatelj' Nekdo pije boteljo za boteljo (početkom gotovo se svobodno voljo, za pozneje pa tudi jaz ne morem dober stati!) in nemila osoda hoče, da ga mora tovariš v vozu domov spraviti. Drugo jutro pa stori ravno ta osoda — sedaj postane res neizogibna, — da ni vse tako v tem, po zlobni osodi zasledovanem človeku, kakor bi moralo ))iti. In čez nekaj časa včini ravno tista osoda, ki je tega reveža poprej omamljive pijače navadila, da mora ta trpin kot njena žrtva — umreti. Nerazumljiva v resnici so pota te neizogibne osode. Jaz bi dosledno de;al, da se zavoljo tega slovenskim poslancem prav nič več ni treba boriti za naše težnje. Na videz naj le brskajo toliko, da jim misli in roko popolnoma ne zastanejo, drugo naj pa osodi prepuste; ker ne pomaga nič, niti če tako, uiti če tako delujejo. poklic dušnega pastirja na deželi najbolj potreba. Temveč pa se je bati, da se bodo polagoma izne-narodili. Kar se tiče uradov, nadjali smo se istrski Slovani, po razglašenji osnovnih postav, da se bode pravična in previdna vlada po njih ravnala in našemu jeziku dostojno mesto v uradu, šoli in javnem življenji odkazala. Žalibog, da smo se tako zmotili. Kakor v šoli, tako je nas tudi v uradu vedno slabeje. Naš jezik se ondi tako v političnem, kakor v finančnem in sodnijskem uradu za duri v kot potiska in laški kakor nemški imata prednost; v Istri je redek uradnik, ki bi bil zmožen slovanskega jezika, še manj pa je takih, ki bi bili zmožni v slovanščini strankam tudi dopisovati. Najprvi uradnik, gospoda moja, ne govori in ne piše deželnega jezika, kterega se poslužuje večina prebivalcev, še manj pa mu je všeč, če ve, da se ga kdo njegovih podložnikov poslužuje. Znan mi je slučaj, da je prestavil okrajnega komisarja iz boljšega mesta na slabeje samo zarad tega, ker je občeval z hrvaškimi prebivalci in občinami v hrvaškem jeziku; uradnik toraj, ki se strogo drži temeljnih postav, se kaznuje! V politično službo se ne sprejme nikdo, kdor ne dokaiže, da je popolnoma nemščine zmožen, in s hrvaškimi občinami dopisujejo si nemško, ktera ne zna odgovoriti, se kaznuje; z laškimi občinami se ve da občuje se laški in še celo hrvaške občine se na to napeljujejo, dn bi laški odgovarjale. Ako vloži hrvaška občina prošnjo lia deželni odbor, lahko je prepričana da ne dobi odgovora; prošnja položi se „ad acta", ker sploh o slovanščini ondi nečejo ničesar slišati. (Daljo prili.) Evropa iii rohstvo. Med pagani starega veka je bila razširjena misel, da je rob po naravi bitje nižje vrste, kakor je prost človek. In to misel so zagovarjali celo možje kot: Aristotel, Plato i. dr. Tacega razločka med robom in prostim človekom pa naša vera ne poznd. in s tem je tudi zavrgla robstvo. Ees, da so bili posamezni možje tudi med pagani kot: Seneca, Plutarh, ki so bolje sodili o robih, kakor njih sovrstniki, vendar je še le krščanstvo razrušilo steno med „Grkom in Judom, med robom in prostim". A tudi krščanstvo ni moglo kar na mah oprostiti robov, ker pregloboko je bila vkoreninjena ta navada v družinskem življenji. Z druge strani je pa bilo tudi treba pomisliti, kaj početi z oproste-nimi robi, kako jih preživiti, kako se ustaviti njihovi naravni moči, ker znano je, po koliko tisoč in tisoč so jih imela posamezna rimska in grška mesta. Krščanstvo je toraj najprvo učilo, da naj usmiljeno ravnajo gospodarji se sužnji, in sužnje je opomi-njevalo, da naj ubogajo svoje gospodarje, s kratka: sužnji so se morali najprvo versko-nravno podučiti. Mnogo zaslug v tem oziru so si pridobili sv. Krizostom, Ambrož, Avguštin, Peter Chrjs itd. Pa tudi posvetni vladarji so zelo olajšavah robom težki jarem kot: Konstantin V., Justinian. Tudi v srednjem veku je cerkev mnogo storila za oproščenje robov pri Germanih in drugih narodih. Ostro je bilo prepovedano Judom prodajati robe. Tako je počasi ponehalo po Evropi nečloveško kup-čevanje z ljudmi: na Češkem koncem 10. stoletja, na Angleškem v 12. in na Švedskem v 13. stoletji. Med tem pa so nastale v severni Afriki one male roparske državice, ki so lovile ladije ob sredozemskem morji ter prodajale kristjane v sužnost. Mnogo so kristjani izdali tem morskim roparjem denarja za odkup tacih vjetnikov. Okoli leta 1200 nastane tudi red Maturinov, in 1. 1323 vstanovi sv. Peter Nolasko za Španjsko red „Maria de mercede" s tem namenom, da bi odkupovali krščanske vjet-nike iz mohamedanskih rok. S časom so začele tudi posvetne oblasti stopati na prste tem nečloveškim roparjem. Že 1. 1270 ste Anglija in Francija sklenili sv. zvezo proti kupče-valcem z robi. L. 1389 kaznujejo tuniške „korzare" Angleži, Francozi, Genuezi in Benečani pod poveljem grofa Derby-ja, poznejega kralja angleškega Henrika IV.; toda pomagalo je le za kratek čas. Ko razpade velika angleška država, postanejo Oran, Algir, Tunis in Tripolis neodvisne državice in pri-čno 1. 1494 ropanje na morji iz maščevanja, da so bili iz Spanjske pregnani Mavri in Judje. Zastonj so se jim ustavljali Ferdinand, Karol V., Filip V. in Karol III. Nezadostna sredstva, kakor tudi medsebojna zavist evropejskih držav, posebno pa, ker je Turčija vedno podpirala te roparje: vse to je bilo vzrok, da se roparstvo ni zatrlo. Evropejske države so se celo ponižale, da so z davki in darili prosile miru pri teh barbarih, Anglija je 1.1662 sklenila pogodbo z Algirom, Tunisom in Tripolisora, 1. 1721 pa z državo Maroko, da ne smejo vjeti nobenega Angleža, ali celo prodati ga kot roba. Vse angleške ladije z admiralskimi potnimi listi so smele brez ovir vozite se po morji, in vojne ladije so mogle brez davka kupovati živeža v berberskih pristaniščih. Toda strogo se je te pogodbe držala le država Maroko. Avstrija je še le pozneje dobila od Turčije brez davka enako zavarovalno pismo, isto tako Prusija in Rusija. Švedska in Danija ste morali pogodbo plačati. Vse pogodbe pa niso dosti koristile. Tako je bila Anglija 1. 1816 prisiljena, poslati lorda Eumoutha s topovi proti nečloveškim roparjem. Še le ko je Francija leta 1829 Algir si osvojila, obrnilo se je precej na bolje. V veči meri pa je bilo robstvo razširjeno na novem svetu, v Ameriki. Ko so namreč evropejske države, posebno Španjska prilastile si širne pokrajine amerikanske, morali so jim domačini, Indijanci trdo delati na novih naselbinah. Eavnali so ž njimi prav kakor z neumno živino. Posledica tega je bila, da so prvotni prebivalci antilskih otokov že z drugim rodom izumrli. O tem neusmiljenem ravnanji priča tudi smrtno sovraštvo Indijancev do inostrancev. Tako na pr. je neki misijonar nagovarjal na smrt obsojenega Indijanca, da bi se še pred smrtjo spreobrnil. Indijanec vpraša duhovnika, bodo li Španjci tudi v nebesih. Ko mu ta pritrdi, pravi Indijanec, da noče nikamor priti, kjer bi naletel na kacega Španjca. Misijonarji in v prvi vrsti Dominikanci so ne-ustrašljivo zagovarjali človeške pravice deželanov ter opominjevali naseljence, da bolje ravnajo z Indijanci. Po tem tacem se mi zde tudi nepotrebni vsi poskusi in vse enkete, da se slovenskemu ljudstvu zabrani žganje. Kakor osoda hoče, tako se bo ž njim zgodilo prej ali slej. Kajti če delamo zoper žganjepitje z najboljšim premišljevanjem, z najboljšim namenom in zgodi se ravno nasprotno od pričakovanega, če naše ljudstvo pri vsej opreznosti zadene kaka nezgoda, ni to naša krivda, ampak naše oso de, neizogibne osode. Sedaj, ljubi moj, ko sem čital košček te teorije o fatalizmu (morda nas bo kmalu kak slovensk filozof osrečil z obširneje razpravo o tem — se ve, da povzeto iz nihilistične nirvane salonskega pesimista Schopenhauerja) in sicer v leposlovnem in znanstvenem listu, ki se gledč vnanje oblike šteje po pravici med najlepše liste te vrste, sedaj še le prav razumem, zakaj se v naših romanih in novelah toliko ljudi postreli, toliko zastrupi, toliko obupno v vodo poskače, zakaj se nam slika toliko pobitih in drugače ponesrečenih (n. pr. da se komu ktero uho odreže). Jasno mi je, da je vseran zlo kriva zavisnost od neizogibne osode. Predno je kdo pri nas košček teorije o fata- lizmu spisal, zagovarjali so nekteri slovenski pisatelji že zdavno vero o neizogibni osodi v svojih spisih ter samomor tako rekoč poveličevali. Od tod prihaja tudi, da se beseda Bog — ime Jezus pa že celo — rabi po spisih skoraj izključljivo le kot medmet, ali, da se stavek s tem olepša ali, da se slog na tak načih izumetniči. In s tacimi spisi, s tacimi načeli in nazori naj se krščansk človek, katolišk Slovenec sprijazni? S takovimi, ki taje svobodno voljo človekovo in ne priznavajo božje previdnosti? Kam pa naj se revež obrnem v stiskah in nadlogah, če ne k vsemogočnemu, neskončno usmiljenemu, dobrotljivemu in osebnemu Bogu, ki je vse vstvaril, ki vse vlada, vodi in ohranjuje in ki je edin absolutno nezavisen? Prijatelj, h koncu Ti le toliko rečem: Bog naj verne Slovence obvaruje pred tacimi zares „osode-polnimi" beletristi in politiki in voditelji, ki po eni strani nočejo priznavati človekove svobodne volje, po drugi pa prav po koranu zagovarjajo vero v neizogibno osodo! Zavisnost od take vrste ljudi je grozna zavisnost. Tvoj verni prijatelj v Uhiihi. Kralj Ferdinand in Elizabeta sta svojemu namestniku v Ameriki, Nikolaju Ovandu 13. feb. 1502. 1. dala povelje, da vlada pravično in usmiljeno vse Amerikance ter pospešuje njih poduk v sveti veri. Ta Ovando je odpravil „repartiraientos", t. j. razdeljevanje snžnjev med naseljence, toda silil je Indijance, da so morali za plačilo delati v rudorovih in na polji. Ker je pa 1. 1513 kralj Ferdinand dovolil, da Španjci smejo imeti robe, in ker so se zločini proti Indijancem redno ponavljali, podil se 1. 1515 Las Casas v Španijo in dela tukaj na vse pretege na to, da se robstvo prepov4 Temu možu nekteri zgodovinarji podtikajo nasvet, da naj se zamorci kot robi dovažajo v Ameriko. Toda znano je, da je že mnogo let prej, namreč 1. 1481 Portugiz Gonzalez na gvinejskem obrežji zamorce kupoval. Tudi v Ameriko so jih že prej izvažali, kar je kralj tudi dovolil 1. 1511, toraj nekaj let pred prihodom Las Oasas-a v Španijo. Španjci so bili prvi, ki so zamorce kupovali za svoje amerikanske naselbine. Kardinal Ximenes je sicer prepovedal, kupčijo se zamorci, dokler je vladal Španijo; pa v kratkem času se že nobena morska država ni branila, deliti dobička s pohlepnimi Španjci. Med prvimi je bila angleška kraljica Elizabeta. Na francoskih naselbinah je Ludovik Xin- robstvo postavno potrdil. V 17. in 18. stoletji so bili Angleži najmarljivejši kupci z robi. Okoli 700 angleških ladij je vozilo robe v Ameriko. Po uradnih izkazih so samo Angleži v drugi polovici 18. stoletja na leto iz Afrike v Ameriko izvozili po 30.000 robov. Daljna posledica te kupčije so bili pa tudi vedni boji med posameznimi rodovi, ki so vjetnike kot sužnje prodajali. (Konec prih.) Politični pregled. v Ljubljani, 22. marca. l^otranje dežele. Ifepotr\)eno sase^enje. Štev. 19. Mariborskega lista „Sudsteierische Post" je bila zarad nekega dopisa iz Slov. Bistrice po okr. glavarstvu zasežena. Okrožna sodnija v Celji pa zaseženja ni potrdila. Pomenljive besede se nam zdijo sledeče: „Res da ukaz štajarskega deželnega šolskega sveta, s kterim je vpeljan od tretjega razreda naprej nemški jezik kot učni jezik je ojstro kritiziran, kar se ne di'i potrditi, vendar se pa zato še ne more reči, da so te ojstre opazke zaničevanje vradnih naprav; še manj se pa more zatrdovati, da bili bi s'tem drugi šuntani k sovraštvu ali zaničevanji državnih uradnij. Toraj v tem ni dejanj, ki bi bile po § 300 nevarne za javni red in pokoj dežele in toraj se zaseženje C. kr. okrajnega glavarstva ne more potrditi." Če bili bi v Ljubljani tako srečni, smemo menda po naših skušnjah dvomiti; to pa smemo osebno in javno zatrdovati, da vselej nam je in bode šlo le za resnico, nikdar pa za šuntanje k sovraštvu in zaničevanji državnih naredb. Mar li se s tem javni mir in red kali, naj sodijo drugi. Leviiarji so se neki izrazili, da bi že sklepali mir in spravo s porednimi Čehi, ako bi ne bilo tako pristranske vlade na krmilu; pod to pa jim ni čisto nič mogoče pripuščati. Zakaj li levičarska gospoda ne imenuje onih pristranskih mož, kterih se ona izogiblje in ne mara z njimi pogajati se. Sedanja vlada, ako je pristranska, se o nji z dobro vestjo lahko reče, da je še vedno pristranska Slovanom na škodo. Le poglejmo razmere in obupni položaj v Istriji, kakor ga nam razvija izvrstni Vitezičev govor. Naj se kak Plener, kak Herbst ali kak 'VVurmbrand oglasi slikajoč take razmere iz kake nemške dežele, recimo iz Solno-grada, iz dolenje ali gorenje Avstrije, iz Tirolov, iz severnih Čehov itd., kjer sami trdi Nemci stanujejo, da bomo vsaj videli, koliko da je strankarstvo današnje državne vlade na škodo Nemcem. Če se pa peščica pravičnosti, s ktero je Taaffejeva vlada Nemcem bič iz rok zvila' s kterim so se do sedaj Slovani pretepali, se pa to, kar odločno pravičnost zahteva, vendar nikakor ne more strankarstvo imenovati. Zakaj pa nadalje Nemci ne imenujejo mož, ki bi po njihovih mislih ne bili pristranski. Ees, da smo jako radovedni, kakšnega kalibra bi morali biti in kakega mišljenja. Kolikor ima sedaj skrajna levica svojih mož, je edin dr. Eus, ki je poslednje dni še najmanj zagrizen, toraj izvestno tudi najmanj pristransk. Ta pa je prišel ob vso vero pri skrajni levici, kajti njegovi predlogi, ktere smo poslednjič v »Slovencu" objavili, o sporazumu Čehov in Nemcev, je združena levica vse zavrgla, češ, da so tudi strankarski. Glede vesko-vemSketin s2)orasuma piše „Politik", da se tako dolgo ni nobenega nadjati, dokler se bodo drugi Nemci v to zadevo mešali. Jezikovna pravda na Češkem je čisto češka stvar, in le edino zastopniki češkega prebivalstva zmožni so. jo zadostilno rešiti. Če se li bo združena levica ke-daj temu nazoru vicloiiila pri svoji poznati trinoglav-nosti, je zopet drugo vprašanje. Vsaj za sedaj se ni še ničesar nadjati, kar bi količkaj na to kazalo, če tudi so takrat Nemci izdali geslo, naj se napravi mir med češko in nemško narodnostjo na Češkem. Čehi so ponudeno jim priložnost radostno pozdravili in se takoj z združenimi močmi na primerno in obeh narodov vredno rešitev dotičnega vprašanja pripravljati jeli. Xemci pa resno voljo pri Čehih vidoč, umaknili so se kar čez noč in rekli: tako ne maramo. Ceh naj ostane kar je bil, naj si išče svojega prava okoli sodišč v svojem rojstnem češkem okraji, po nemških okrajih v Čehah pa nima ničesar iskati v češčini, če zna pa nemško, so mu povsod vrata in duri na stežaj odprte; Nemec pa, če tudi dojde v češke okraje iskajoč svojega prava v nemškem jeziku, mora se mu dati. Tako razumejo nemški pemci spravo in sporazumljenje med obema narodnostima. Miheljnu da i bi radi pečenko, Vaclavu naj bi pa kost ostala. Taki so v resnici, in od takih ljudi se nam Slovanom ni nikdar enakopravnosti nadjati. Žalibog, da imamo tudi pri nas popolnoma enake razmere, in kdaj se je nam nadejati boljšeh časov v oziru ravno-pravnosti, kdo nam zamore povedati? Kakor telegraf iz Dunaja poroča, se bo tudi letos skupni finančnimini s" ter Kallaj/ konec spomladi v Bosno podal, kjer bo več mesecev ostal. Posvečevanje novo imenovanega škofa za Banjaluko godilo se bo na Dunaji v frančiškanski cerkvi. Novoposvečenec je visokočastiti g. Marijan Markovič iz reda bosnlških frančiškanov. Posvečeval p bode nj. eminenca apostoljski nuncij nadškof Vanutelli z asistenco vojaškega škofa Gruše in posvečenega škofa dr. Angererja. Po severnih Čehah v Tešniškem in Besen-skem okraji odpovedalo je okoli 6000 delavcev delo po predilnicah za bombaž. Delavci zahtevajo 20 odstotkov poboljška in pa uravnavo in preosnovo bol-nišne blagajniee. Keda in pokaja še sicer ni, toda poskrbelo se je pa tudi, da se ne smejo ljudje nikjer zbirati, tudi na plesiščih ne. Delavci so mislili napraviti shod, nemški ,.Schulverein'' pa glavni zbor, toda se je obema zborovanje prepovedalo. Okrajni glavar Tešenski si je sicer mnogo prizadel, da bi delavce pregovoril, toda zastonj, kajti oni dobe denarja vedno zadosti in nihče ne ve od kod. Na sv. Jožefa dan stalo jih je mnogo v gostih gručah na velikem trgu, kar od Terizijinep prikoraka 400 mož vojakov pod zapovedništvom višjega častnika. Vojaki se bodo razdelili po okolici, kjer so delavci delo ustavili. Poslednji izvolili so si gručoma po enega pooblaščenca, ki se z tovarničarji pri okrajnem glavarstvu pogajajo. Tudi Aušiški in Litomčficki delavci so odposlali svoje može v Tešen. Bati se je, da se kujavica tudi v Aussig in Litomerice ne zanese. Kar se tiče plače, se mora omeniti, da je res jako pičla in žalostna. Tkalec, ki na dan dela od 6. ure zjutraj pa do 7. ure zvečer, zasluži navadno po 4 in če je presilno priden, po 7 gld. na teden. S temi mora pa svojo 8 do 10 glav broječo družino preživeti. Sami tovarničarji so priznali, da imajo tkalci res premalo, ali da jim v očigled ogromni konkurenci sedaj na noben način niso vstani za 20% plače povikšati. Eazdraženost na Ogp'skem med poslancem Gabrijelom Ugronom in bivšim urednikom Verho-vayem zaradi poslednjega pretepa v Csegledu na 15. marca se ni še nikakor polegla. Ugron pisal je Verhovayu naslednje: „Vas smatram za pravega pro-vzročitelja sramotnega dogodka v Csegledu. Zado-stenja od Vas ne moram zahtevati, ker ste nezmožni takega mi dati. Tepsti Vas ne maram, ker vem, da bi Vas nič sram ne bilo; temveč pa pravim: ako bi se Vam zopet kedaj primerilo, da postanete zmožni zad()stenja, si za ti.sti slučaj pridržujem pravico, da Vas strahujem. Budapešt, 18. marca 1884. Gabrijel Ugron". S tem pisanjem podala sta se poslanca Gzizer in Ferenczj v redakcijo „Fuggetlensegovo", kjer jima je bil Verhovaj shod določil. Ondi sta Verhovaju razložila, da jima je Ugron povedal, kaj da v pismu stoji, zarad gotovosti pa, da ju je naprosil, naj pismo oddasta lastnoročno po njegovem naslovu. Verhovay se je pa izjavil, da ne .sprejme pisanja, ker ne pripoznava takega čisto novega načina izročitve. Poslanca Ugi-on in Szell napovedala sta si dvoboj zaradi Csegledskega škandala. Szell je namreč ves Gsegledski škandal v državnem zboru tako slikal, kakor da bi bili Ugron in njegovi prijatelji vse sami provzročili. Prijatelji Ugronovi so pa Szella prijeli za besedo, ter so ga konečno prepričali, da je legal, ali iz nevedno.sti ali s premi-slikom, .se ne ve. Prej ko ne, bi se pa smelo trditi, da jih je Szell s premislekom obrekoval. V,sled tega mu je Ugron napovedal dvoboj. — Lepe reči od državnih poslancev. F ogerskem državnem zboru prišel je 17. t. m. csegledski pretep na dnevni red. Poslanec Ugron, kterega so ondi 15. marca precej dobro pretepli, izročil je predsedniku vse popisano. On pravi: „Kar se tiče žaljenja javne in osobne varnosti, zanašam se popolnoma na ministra notranjih zadev in na onega pravosodja, da bota svoje dolžnosti storila; glede razžaljenja moje osebe prihranil sem kaznovanje sam sebi; kako in koliko se je pa žalila imuniteta in čast visoke zbornice, dokazal ho dogovor o pisani izjavi, ktero sem ravnokar visoki zbornici predložil. Ogri si med saboj mnogo prizadevajo, da bi Tiszo s celim njegovim kabinetom prekucnili. Že je izšla ravno pred volitvami tretja knjižurica, ki po liberalnem Tiszi maha, da je grozno. Imenuje ga »načelnika spridene vlado" ; knjižurici sami so „pre-kuc državnopravne podlage" reče. Knjižura je neki silno strastno pisana in to ji menda več škoduje, kakor pa koristi. Vnanje države. Srbski minister notranjih zadev, Novakov i č, sklical je komisijo pod predsedništvom sek-cijskega načelnika in pisatelja Miličeviča, ki se bo pečala z mislijo, kako bi se dala Srbija na novo razdeliti in opravništvo sploh preosnovati. Sedaj je dežela razdeljena na okrožja in okraje. Okrožja mislijo popolnoma opustiti, okraje pa primerno poena-čiti, da bodo vsi primerno enako ve iki glede števila duš. Daljo se bodo določila nova in položaji primerna oskrbniška središča in se bo število okrajev pomanjšalo; vsled tega tudi ne bo toliko uradnikov potreba ter se bo lahko onim, ki bodo ostali in to bodo izmed vseh najzmnožnejši, dajala boljša in večja plača, kar bo zopet na to vplivalo, da bodo dobili bolj zmožnih uradnikov, kakor jih imajo sedaj. Francozi bodo posedli dva manjša otoka ob vhodu v rudeče morje blizo Adena. Pred nekaj leti je turški sultan tista dva otoka Francozom podaril, in sedaj, ko so se v Tonkinu vtaborili in v red spravili, spoznali so še le važnost dotičnih otokov. Pravi vzrok je pa skrb za rudeče morje, da ono mednarodna lastnina ostane, parnikom celega sveta pristopna, ne pa angleška posest, kjer bi John Buli po svoje gospodaril. Na Norveškem in Švedskem obsodili so druzega od obeh zatoženih ministrov. Prvi je bil Selmer, drugi je Kjerulf. Tudi tega so obsodili, da zgubi dostojanstvo in plača globe (kazni) 600 kron. Kraljevo postopanje vzbuja po vseh nepristranskih krogih pravo občudovanje. Ostala mu je edino le srednja pot — odpuščenje Selmerja iz službe z jako prijaznim priznanjem in s povdarkom ustavnega značaja države. Vpraša se le, kako bodo morali pač ministri biti, da jim bo mogoče s takim državnim zborom vladati, kakor je sedanji. Ko je bil drugi minister obsojen, je kralj neki rekel: »Globoka žalost me navdaja, da je v naši kraljevini taka sod-nijska obravnava in taka obsodba mogoča. Iz Tonkinga dohajajo vesti, ki so francoskim razmeram jako ugodne. General Millot ima poobla-ščenje se svojimi četami tako daleč prodirati, kolikor se mu ravno potrebno zdi. V vojaških krogih mislijo, da bo zaradi varnosti v Tonkingu treba zasesti Langson, Caubang in Laokai. Tudi trdnjavico Phalong bodo obdržali zasedeno. Kitajci so vsled zdatne zmage, ktero so si Francozi nad njimi priborili, popolnoma zbegani in poparjeni. Bežali so, kakor tatje, in Francozi so jih pa do pol pota proti Langsonu podili. Dalje za njimi dreti se jim je zdelo brezvspešno. Kitajci so sprevidili, da proti Francozom ničesar ne opravijo, če tudi imajo nemške častnike za zapovednike, zatoraj si sedaj miru žele. Kako dolgo bodo pa pri teh nazorih ostali, je zopet drugo vprašanje, kajti kar se neodločnosti tiče in pa večnega cincanja, ima za Turčijo Kitaj prvo častno mesto. Kdo se še ne spominja večnih obravnav med francoskim ministerstvom in kitajskim poslancem v Parizu markizom Tsengom, ki je tako dolgo cincal in Francoze za nos vodil, pri vsem tem pa po nemških časnikih čez nje zabavljal, dokler mu niso zažugali, da ga bodo venkaj vrgli iz Pariza. Sedaj se o njem nič več ne čuje. Iz Afrike. Hewett je izdal proti Osmanu Digmi neko proklamacijo, ker mu je ta divjak že druzega poslanca umoril. Angleška vlada je pa za-povedala, da se naj proklamacija odmah odstrani. Izvirni dopisi. Iz Postojne, 16. marca. (Pojasnilo.) Častiti gospod dopisnik iz Gorenjskega v št. 62 »Slovenca" in veleeenjeni čitatelj »Spomenika" vzprejme naj blagovoljno za sedaj v pojasnilo to-le: Ko sem pisal za »Spomenik" svoj sestavek »Habsburžani ustanovniki ljubljanske škofije in zaščitniki katoliške vere na Kranjskem" priročna mi je bila razven druzih virov tudi razprava umršega zgodovinarja A. Jelovšek-a »Beitriige zur Geschichte der Stadt und des Bis-thums von Triest, mit theilweiser Eticksicht auf das Patriarchat von Aquileja, auf das (ibrige osterr. Kiistenland und auf Krain" v »Mitt. des hist. Ve-reines fur Krain," Jahrgang 1846, Nr. 3, 4, 5, 6, 7, 10, 11 in razprava gotovo vestnega pisatelja pokojnega profesorja Lesarja »o ljubljanski škofiji" v »Zlatem veku" 1. 1863. Oba govorita o sufraganih patrijarha oglejskega; prvi našteje jih 16, a drugi omenja le nektere izmed njih ter škofa čedadskega, škaderskega in plarentinskega — možno, da je za-menil prvega s cenedskim, druzega z vicentinskem in zadnjega se skarabantij-skem. (?) Dolgo se nisem mogel odločiti, hočem li omenjati onih, ktere na- števa Jelovšek ali navesti le one, o kterih govori Lesar. Odločil som se za Lesarja zato, ker je pisal on 17 let pozneje svoj sestavek, nego Jelovšek in drugič, ker se opira on na arhiv samostana zatiškega in kapiteljna ljubljanskega — to sem spregledal, da nisem omenil v »Spomeniku". Da pa nisem obširneje razpravljal svoje zadače (kakor želi gospod dr. Kos v »Kresu"), temu je vzrok to, ker sem hotel le v glavnih potezah naslikati Habsburžanov zasluge za škofijo in katoliško vero na Kranjskem, ne oziraje se na fakta za-nje manj važna. In čas mi ni pripuščal; dela poprijel sem se še le zadnje dni meseca februvarija 1. 1883, a sestavek moj tiskal se je že prve dni meseca aprila ali vsaj izročil tiskarni. V Čedadu ni bilo škofov — to pripoznam in uverjen sem tudi. To svedoči mi pismo papeža Oe-lestina III. 24. novembra izza 1. 1192, v kterem izroča v posest kapiteljnu čedadskemu faro bovško na Tolminskem in več drugih. On piše: Celestinus Episcopus, Servus servorum Dei, delectis filiis Prae-posito, Decano et eapitulo ecclesiae Civitatensis . . . Jednako tudi pismo papeža Pija IL 4. junija 1. 1459 ravno istemu kapiteljnu; pismo Pavla IV. 5. sep 1558; pismo Klemena VIII. 20. januvarija 1. 1604 nadvojvoda Ferdinanda in Pavla V. 12. jan. 1613 ravno istemu. Toliko v naglici! Sicer hočem o tem, kakor tudi o škofu placentinskem in škaderskem ali vicentinskem in skarabantijskem o priliki več spregovoriti, kolikor bode v moji moči vestno in temeljito, ako se preje kak drug ne oglasi, kteremu so viri pristopnejši, nego so meni. Ivan Lavrenčič." Iz Spod. Bernika, 21. marca. Žganje ima zopet enega pijanca več na svoji vesti. Tukaj na Spod. Berniku so namreč včeraj (20. t. m.) mrtvega iz vode izvlekli Franceta Stare-ta (po domače. Močnik). Po noči kolovratu je pijan iz žganjarije, ter zabredel v vodo. Žganjarjem se pač godi, kakor Šenkovim nevestam, ker tudi žganje večidel vsakega konča, kdor se mu vda. Ko bi le tudi to grdobijo mogli obsoditi na vešala! Od 8V. Ane nad Tržičem, 21. marca. Pred nekaj dnevi našli so na Ljubelju mrtvo žensko pod nekim mostom. Bila je zabodena z nožem v vrat, ter tudi drugod po glavi hudo potolčena. Doma je menda iz Besnice pri Kranji. Prodajala je semena, pa je tudi nosila ljudem denar v hranilnico Celovško. Čez Ljubelj je šla že o Svečnici, pa jo niso pogrešili, ker je navadno dalj časa ostajala od doma. Se le zdaj našel jo je prav po naključji nek voznik. Mraz jo je ohranil, da še ni začela razpadati. Morilca še nimajo. Sumi se pa, da je moral biti kak nje domačin, ki je vedel, da nosi denar s seboj. Da bi ga ne izdala, jo je umoril. V Žireh, 20. marca. Naj danes kaj več povem o nesreči, ki se je pri nas pripetila 18. t. m. Zadnjič sem poročal v naglici, ker je pošta odhajala. Umrl je včeraj ob 10. uri zvečer tudi sedemnajstletni krepki Anže po hudem 40urnera trpljenji. Mladenič s svojim mlajšim bratecom ni spal na hlevu v senu, ampak spala sta v hlevu, ki je obokan. Živina se je vsa rešila: konji, goveda, kokoši, ker ni mogla bežati; še le, ko je ogenj pojenjeval, so jo spravili na prosto. Ubogi Anže se je zbudil, kakor je sam pripovedoval, vsled vročine, ko se je ogenj iz kozolca že preselil na slamnato hlevino streho. Zgrabi svojega zaspanega in zbeganega bratca Pepče-ta in ga nese na prosto. Bežita skoz vrata, ki drže na cesto. Že sta od zunaj, kar zagrmi nanju goreča slama s strehe in Anžetu izbije brata iz rok, kterega potem ni več videl na tem svetu. Užge se mu obleka, kolikor jo je imel na sebi. Beži, krvavi sled se pozna koder stopa. Ljudje priteko, gase ogenj na njem, pa, kakor je v taki zbeganosti navadno, ne prav srečno. Spravijo ga v posteljo pri sosedu, ves se trese, toži o pekočih ranah. Dve tretjini telesa ste ožgani, zlasti glava, hrbet in noge. Previden je bil s sv. zakramenti za umirajoče, kakor je prosil. Zdravniška pomoč (iz Idrije) je bila zastonj. Ves vdan v voljo božjo si želi smrti, da bi ga rešila bolečin in združila z bratom, kajti po daljšem iskanji so dobili tudi mlajšega dečka izpod slame, pa — mrtvega. Mislite si lahko obupni krik matere, ko zagleda sežganega sinčeka. Čelo ima prebito, ubil se je, ko jo padel in potem je še zgorel pod slamo. Bil je Dalje Y prilogi. Friloga 68. štev. „Sloveiica". pokojnik priden ueenec in lepega vedenja. Nesrečni starifii zdaj nimajo nobenega sina, dve hčeri sto jim ostali. Škoda na imetji bi se pozabila, a otroci — oh, to je hudo. Noro žensko Mino so peljali v Idrijo. Kaznovati je ne bodo mogli, a v varstvo se pa mora spraviti, sicer bi utegnila še komu drugemu posvetiti. Eekla je menda, da bi farovž tudi rada zažgala. „saj imajo g. fajmošter gotovo kaj sena, ker red^ živino". Zakaj pa je ravno na županijo in farovž tako huda? Zato, ker jej niso dovolili, da bi se omo-žila. V farovž je pred kaj časom prišla vsak dan prašat, kdaj bo kaj z njeno možitvijo. Županovim je večkrat zagrozila, da bo požgala, pa nobeden jej ni vrjel. Pravi, da je mislila že zvečer zakuriti, pa je raje odložila do jutra, ko je manj ljudi na cesti. Dva klinčka je zlomila, prižigaje praprot v kozolcu, tretji še le se je prižgal. Klicat bi bila šla županove, pa se je bala, da bi je ne tepli, ker je to storila. Ta nesreča glasno kliče, da ni dovolj izročiti vse sv. Florijanu, treba je tudi svoje storiti ter se zavarovati zoper ogenj. Ako bi bilo 18. t. m. količkaj vetra, zgorela bi bila vsa s slamo krita vas. Pošta je blizu, g. kaplanovo stanovanje tudi. Ena sosedna streha se je bila užgala, pa so plamen še o pravem času podušili. Brizgalnica bi pri nas, ker vode ne manjka, lahko veliko nesreče odvrnila. — Bog daj, da bi Vam prihodnjič mogel kaj veselega poročati. F. K. Iz Gorice, 18. marca. V „Slovencu" od 14. marca t. 1. (ako se ne motim) stavil je nek gospod Ž. v nekem dopisu z Gorenjskega na-me, oziroma na g. Lavrenčiča neko vprašanje glede nekterih škofov, ki so se vdeležili oglejske sinode 1. 381. Zaradi pomanjkanja časa dovoljujem si za zdaj opozoriti omenjenega gospoda na knjigo: Man si, Concilio-rum collectio, tretji zvezek, Plorenca 1759, str. 599 do 619, ali pa, ako bi ne mogel te dobiti, na knjigo: Kubeis, Monumenta Ecclesiae Aquilejensis, Argent. 1740, str. 79—86, cap. IX. Ako dotičnemu gospodu še nisem vstregel s tema podatkoma, spregovorim lahko v poznejšem času kaj več o tem. K. Izza Svete gore, 18. marca. Na Kranjskem pridno rešetate uzroke propada kmetij in kmečkega stanu. Na Primorskem ima visoka vlada dosti opravila z „Irredento", zato še ni prodrlo na površje vprašanje o zboljšanju kmečkega stanu. Upanje pa gojimo, da se začne resno pečati s tim nujnim vprašanjem. Svojo dobro voljo je visoka vlada pokazala vsaj s tem, da je imenovala Slovenca za popotnega učitelja. Vsaj poduk je gotovo krepek pomoček k boljšemu blagostanju. Za poduk kmetu pridno skrbi tudi katoliško-politična čitalnica v Oepovanu. Pretečeno nedeljo se je ta poduk dovršil za letošnji zimski čas. Da tudi jaz dopolnim zadnje poročilo, dostavljam danes, da predzadnjo nedeljo je govoril č. g. B. Grča o prepo-trebni pokojninski zadrugi, g. učitelj A. Mle-kuž pa o zgodovini Slovenov. Zadnjič, dne 16. t. m., pa je g. župan Anton Bratuž govoril o posestvu in lastnini, ter to vprašanje prav poljudno in z izgledi pojasnoval. Prepotreben poduk za vsakega posestnika, ki zamore zaprečiti marsikako drago in nepotrebno tožbo! Za sklep je govoril zopet g. A. Mlekuž. Razlagal je zgodovinski čas in delovanje ss. Cirila in Metoda. Pazljivih in hvaležnih po.slušalcev je bilo obakrat prav obilno. Društvo bo občinarjem jako ustreglo, ako bo o ugodnem času hotelo nadaljevati s primernim podukom. Za dosedanji poduk pa zakličem vsim govornikom: Bog plačaj! Domače novice. {Dultovske spremenile v LjnhljansJci šhofiji) Preč. g. Janez Košmelj jo dobil faro Begunjsko! g. Anton Zupan gre z Grada za kaplana v Kočevsko Roko; Josip Školic iz Hegunj v Polhov Gradec. Fara sv. Ožbalda je razpisana do 1. majnika. — Od praznika Oznanenja D. M. začno .se po tihih mašah tudi v naši škofiji po sedanjem sv. Očetu posebne s 300 dni odpustkov obdarovano molitve z ozirom na izredne potrebe sv. katoliške cerkve. (Ob Ljubljanici) na strani St. Peterskega predmestja so mesto jagnjet, ki so jih v jeseni posekali, zdaj že nasadili lipe. (Na velikem trgu) v J. Giontinijevi knjigarni razstavljeni so na ogled nekteri grozovitiii dogodki iz Šenkovega življenja. Na eni podobi videti je Šenk pred sodnim stolom s svojima drugovoma. Na drugi kaže se prizor, kako sta Šenk in Šlosarek svoji žrtvi kamen okoli života pripasala, ter jo ravno v vodo pehata. Na tretji videti je zopet druga žrtev obdana od vseh treh krvolokov, dva jo držita za roke, Ilugon ima pa ravno nož v roci, da ji bo vrat prerezal. Četrti prizor kaže nam zaupljiv tete a tete, ko si nedolžna žrtev igra z nabasanim revolverjem okoli senc, podivjani Šenk pa zraven sedi in jo k samoumoru napeljuje, češ, naj le poskusi, saj revolvor ni nabasan, in res jo je pripravil, da se je sama usmrtila, ker je lahkoverno dekle mislilo, da ima res prazen revolver v roci. {Cerkven tat.) Zarad tatvine mnogokrat kaznovani Ljubljančan Anton Fine, čevljar in natakar, kradel je danes iz pušice pri Božjem Grobu in bil pri tatvini zasačen. Pripeljali so ga danes popolu-dne ob dveh štirje kmetski fantje z zvezanimi rokami v Ljubljano in ga tu sodniji izročili. {Krasno spomladansko vreme) ktero je ravno cel teden trajalo, spremenilo se je z luno vred. Sinoči okoli osme ure jel je hladen veter severo-zapadnik vleči in že so posamične kapljice padati jele. Zjutraj smo videli mokre strehe in blatna tla. Vse kaže, da nas morda sušeč še se snegom pogosti. (Razstava v Krems-u.) Od 2. do 18. avgusta 1884 bo v Krems-u na Niže-avstrijskem obrtna in industrijelna razstava. Oglasila se sprejemajo do 15. julija I. 1. Obrazci za oglasila se dobe tudi pri trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani, ktera ra-dovoljno daje natančna razjasnila o tej razstavi. (F današnjem listu) posebno opozorujemo naše čitatelje, ki so prijatelji čebel, da bero zadej oglas: „Ročni slovar za čebelarje." Razne reci. — Na Dunaj i se bode zidala nova ruska pravoslavna cerkev, za ktero so se po Rusiji nabirali potrebni doneski. — Red nhčeril božje ljubezni", ki se peča s postrežbo bolnikov in z izgojo otrok, se po Bosni vedno čvrsteje razvija in razširja. Vstanovilo se bode neki v kratkem še šest novih rodovniških samostanov. — Pomanjkanje nemške duhovščine. V Praškem semenišči je letos 138 Cehov in le 27 Nemcev; v Ljtomeričkem (dasi je škofija večinoma nemška) 67 Cehov in le 44 Nemcev; v Budejovic-kem 105 Cehov in 17 Nemcev; v Kraljeogradskem 122 Čehov pa 12 Nemcev; skupaj toraj je v vseh 4 seminarih 435 čeških in le 100 nemških bogo-slovcev. — Stanovitnost kneginje. Ruski veliki knez Sergij Aleksandrovič se je zaročil s kneginjo Elizabeto iz Darmstadta, ki bi imela zaradi tega prestopiti k praslavni veri. Ona se je pa temu uprla: Ruski dvor se je konečno udal, da knjeginja obdrži svojo vero. Ruski knezi dobivajo svoje žene večinoma z Nemškega, a vsaka izmed njih je bila do sedaj primorana sprejeti pravoslavno vero. — Roparji se po Bosni zopet množe. Minuli teden prikazali so se v gumjorskem gozdu v Banjaluškem okraji oborožene roparske čete in do-tična oblastnija nastavila jim je že zanjke, da jih v pest dobi. V Krupiškem okraji našli so umorjenega dalmatinskega trgovca. Za morilca se^ nič ne ve, kdo in od kod da je. Ropar Gavro čičo ušel je orožnikom, ki so ga iz Banjaluškoga okrožnega sodišča gnali, toda takoj so ga imeli mrtvega, orožnik je namreč za njim ustrelil in ropar se je zvrnil na tla mrtev. — Prvi civilni pogreb v Pešti. Z dovoljenjem gosposke pokopali so čevljarja Lajoša Kuglerja brez duhovnika. Kugler je bil član radikalne delavske stranke in je pri polni zavesti zahteval, naj ga pokopljejo brez duhovnika in brez kako molitve. Rakev, ki ni imela nikakega krščanskega znamenja na sebi, so položili na voz in jo brez godbe in cerkvenega petja in molitve peljali na pokopališče. Na grobu jo imel neki delavec govor v madjarskem, drugi pa v nemškem jeziku; oba govora sta proslavljala zdrava načela (!) umrlega in njegove stranke, Po končanih govorih so zaj)eli zbrani delavci revolučno pesem „marscillaisa". S tem se loči radikalna stranka od drngih delavcev, da ne pozna narodnosti, ne vere. Dunaj, 21. marca. V današnji vočenii soji dokončala se jo dobata o nauononi pi-oračunu. Pri naslovu »narodno šolo" zagovarjal jo Rajč kot glavni govornik iiovoslovonški jezik proti napadu, da ga ljudje no razumejo. Govornik je dokazal iz tiskano kronike, ki jo lota 1578 v Ljubljani izšla, da so že tedaj ime „Slovenci" naliaja. Dalje je v dokaz navajal knjigo iz XIF. stoletja in pa liturgično knjige v slovenskem jeziku od sv. Cirila in Metoda. Prosil je vlado, naj priredi Mariborsko učiteljišče tako, da bodo iz njega prihajali učitelji za slovenske šole. Poslanec vlado tudi opominja, da so se leta 1851 na Graškom vseučilišči odpravile tri stolice se slovenskim učnim jezikom, in je prepričan, da je tista odprava v nekoj zvezi z opuščenjem konsti-tucijonalizma. Konečno predlaga resolucijo glede vpeljave slovenskega učnega jezika na Mariborskem učiteljišči od bodočega šolskega leta počenši. — Glavni govornik Piackolberg oporeka zahtevanjom Slovencev. Ako bi se jim vroče želje po univerzi in po združenji Slovencev vresničile, jela se bo ta Slovenija potem k Hrvaški ali Bog ve kam nagibati. Konečno pobija očitanje germanizacije. Tujci. 20. marca. Pri Maliči: S. Stoinhartor, kupec, iz Monakova. — Oral-hor, kiipee, Dunaja. — Gustav Kolcosehl?a, kupec, iz Gmiinda. — Kvas, gostilničar, iz Trsta. — Marija Peče, kupč. soproga, iz Loža. Pri Slonu: Eossi in Stoelier, kupč. potov, iz Trsta. — Ludovik Miiller, kupec, iz Einsiedelna. — Ignacij Lengyel, kupec, iz Kaniže. — A. Hass, iz Planine. — Henrik Brunner, komi, iz Ptuja. — Frane Povuzzi, iz Vač. Pri Južnem, kolodvoru; Vinceneij Grull, zasebnik, iz Brna. — Franc pl. \Vellenberg, grajščak, iz Brna. — Samuel Gavora, kupč. potovalec, iz Brezove. — Avgust Leo, kupč. potov, iz Leopoldsruhe. — Janez Kruppel, s soprogo, iz Kamnika. — Pri Avstrijskem cesarji: Josip Giller, monter, z Dunaja. — Hermina Atzel, zasebnica, iz Gradca. — J. Božič, s soprogo, iz Celja. ]>iinaiska borza. 21. marca. Telegnaiiii. , Kranj, 22. marca. Č. g. ivrašovic, župnik v Šmartncjn, jo umrl danes zjutraj ob 4. uj-i. Pogreb bo v torek ob polu desetih zjutraj. Papirna renta po 100 gld.....79 gl. 85 kr Sreberna „ „ „ ......80 „ 95 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . 101 „ 70 „ Papirna renta, davka pro.sta . . .95 „ 35 ,. Ogerska zlata renta 6% . . . . 122 „ 20 „ „„ i% ... . 92 „ - „ „ papirna renta 5% . . . 88 „ 60 „ Kreditne akcije . . . .160 gld. 323 „ 00 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld. 116 „ 50 „ „ avstr.-ogerske banke . . . 845 „ — „ „ Liinderbanke.....111 „ 60 „ „ avst.-oger. Lloyda v Trstu . . 580 „ — „ „ državne železnice .... 314 „ 30 „ „ Tramway-društva velj. 170 gl. . . 236 „ 10 4% državne srečko iz I. 18.54 . 250 gl. 123 „ 75 ...... „ 1860 . 500 „ 136 „ 50 „ Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 170 „ — „ „ „ „ 1864 . . 50 „ 170 „ - „ Kreditne srečke . . . . 100 „ 173 „ 75 „ Ljubljanske srečke . . . . 20 „ 23 „ — „ Rudolfove srečke . . . . 10 „ 20 „ — „ Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . . 107 „ 10 „ „ „ Ferdinandove sev. „ . . 105 „ .50 „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . . 104 „ 50 „ London.......121 „ 40 „ Srebro.......— „ — „ Ces. cekini . . ... . . . 5 „ 69 „ Francoski napoleond......9 „ 61 „ Nemške marke......59 „ 20 „ Tržaško tržno poročilo. Kava: Santos po 56 gl., Rio 59, St. Doniingo 60, Portorico 94, biserna 110, Cejlon 83—125, Java 70, Mokka 106—114. Sladkor po 26—34 gld. Dišavo: poper 85.50 gl., žbice 68—100. Južno sadje: dateljni 30, fige iz Kalamate 14, iz Smirne 35, rozine 14, pomoranče 3, limone 1.50 za vsak zaboj, rožiči 4.50, mandeljni 93. Olje: laško'72—93 gl., albansko 43, dalmatinsko 44, angleško 33.50, petrolej 10. Kože: juhtovina 200, podplatje 125—160, te-letnina 357—616, jagnječi kožuhi sto komadov 60 zajčje sto komadov 35 gl. Volna: bosanska 105 gl., albanska 118, i.stor-ska 110. Bombaž: amerikanski 68, indiški 44. Jezice po 11—24 gl. Mast: maslo 98—104, angleška 62, ogerska 67, špeh 60. Žito: p.šonica ru.ska 10.40—11.—, laška 10.50, koruza 7.35. rž 7.50, oves 7, ližol 11 — 15, grah 10—J5, riž laski 15.50, indiški 11.50 goldinarjev za vsakih 100 kilogramov. Umrli no: v b o 1 n i š n i e i: 18. umiva, lilaž Holturki, dninar, let. pljufni(a. 19. iniircft. \('?.ft. Mftlif, dekla, HO let, ai)oi)k>.\ia oorolii. 20. marca. Janez Verhovo, dninar, 51 let, apople.via oerehi. Jernej Jonnan, bivM mizar, Of) let, srčna napaka. Žitna cena. Pšenica banaSka 1 likit. 9 gl. 40 kr., — domat-a 8 gl. 40 kr. — Kž 5 gl. 75 kr. — Ječmen 4 gl. 95 kr. — Ajda 5 gl. 90 kr. — Proso 5 gl. 75 kr. — Turišiea 5 gld. (30 kr. — Oves 3 gl. 10 kr. ocxxxxxxx>ooocxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx; concesioniran zidarski mojster, v Šiški št. 29, .se priporoča za napravo stavbenih načrtov (planov) in prorafunov, prejemlje in izpeljuje povsod vsaktera zidarska dela po mogoče nizkili cenah. (4) TerCek & Neta, trgovina z železnino v J^jubljaiii, mestni trg št. 10 priporočata stalno, dobro izbrano zalogo iiajT^ol.j-liii»<'ti in i>olj<»«ili;o}»-a oi-odjsi in jo^-, ))0sebn0 Ifi-- iiioi-o^.ni«? in Henrika Jjan/. a v M an n li e i mu. kakor tudi dnige najbolje izkušene izdelke; nadalje: Žitno Miin^iiil- lli<'0, VO^OV«', MSlIli, l>lllgi:tN !«iO!>i!ll- nico, za ^ otlii jsilte in A-ocliiJalto same. !itoailiisi osiii.jsiitisi, i>«'ei, o^iijsv in tatov l£a!-i<> itd.; — potem izvrstni IcsiniiiiKlci ooiiioiit in i>(>l imUI nia- -vt^f (e-ii>w); dalje ^iiie in liil£e J.ir »loc^ce po 1 jyltl. do 1 gltl. *-;<> Ui-.; dalje srajce za gospode, spodnje hlače, Tratnike kravate (4) itd. itd. itd. Z odličnim spoštovanjem T^J^TS HOKLIO v Ljubljani, Gledališke ulice št. 4. Ročni slovar za čebelarje imenuje se v alfabetičnem redu sestavljena knjiga, v kteri so nahajajo najnovejše iznajdbe v naravo-»lovji, postrežbi in koristi čebel, kakor tudi naj-zanimiveje iz zgodovine čebelarstva in njegovih prijateljev do današnjega dne. Na svitlo dali predsedniki Inikerjevega društva v Marki. Knjiga je vredjena pregledno ter na jako lahek in sumljiv način čebelaija podučuje. Obsega lUV^ pole, ima velik in razločen tisek ter nam je bilo mogočo ceno od 2 mark 40 vinarjev na 1 marko 60 vinarjev znižati. Knjigarna in tiskarna „Kreuz-Zcitunir-ina". F. HEINIKE in Berlin W, Koniggriitzer.strasse^lS. Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, lina se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno. Cvet zijei tnaije, po dr. Maliču, je odločno najboljše zdravilo zoper pro-tin ter rei-maiizem, trganje po udih, bolečine v Icriži ter živcih, oteklino, otrpnete tule in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvelu zoper trganje po dr. Maliču^ z zraven stoječim zna-Vaistvena znamka. i gjekl. 50 kr. Gospodu J. pl. Trukoczjju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protinski bolezni na nogi sihio trpeli in razna domača zdravila brezvsjicšno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev proti nski cvet za liO kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vsj)eli, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev pro-tiuskl cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočani. Vaši blagorodnosti pa izrekam najprisrčnišo zalivalo, zvsem spoštovanjem udani Fruuc Jug, (2) posestnik v Šmarji p. Celji. PlaisK iBliffi siril Ireisll, izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; i stekl. .50 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. Pomnil]j evo (Dorsch) najboljše vrsto, izborno zoper biamore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otek ine. 1 stekl. 60 kr. Salicilna iistiia voda, aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duli iz ust. 1 steklenica 50 kr. Kričistilne krogljice, o. If. i)i'iv., no smele bi se v nijednein gospodinjstvu j^grešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženein želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gl. o kr. Razpošiljava se le jeden zavoj. imiF" izvrstna iiomeopatična ^dravila se pri nas zmirom frišne dobivajo. ITaročila iz d«žele izvrši se takoj V lekarni pri „Namorogii'' Jul. pl. Trnk6c/y-ja na mestnem trgu v Ljubljani. Pina y Hiiia ima v zalogi izvrstno pivo v sodčekih in butelijah. Priporoča so vsoin dosedanjim odjemnikom, ki žole si. občinstvu z »stlravo pijačo postreči. (4) Postrežba je natančna in po ceni. Senožeče pošta Postojna. C^. I^IOOOLI, liomeopntičeu iu aleo-patičen lekar v LfjnbDani, na Dunajski cesti, 'prii)oroča p. n. občinstvu po lOletni skušnji sledeče izborile zdravila. Antirrtieiimon, najboljše zdravilo proti prehlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnie, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr. Dr. Mora-vo sredstvo zoper mrzlico je najbolje med vsemi dozdaj znanimi zdravili proti spridonju prchajalne mrzlice. Steklenica 80 kr. Marija pomagaj želodečne kapljice. Omenjeno zdravilo služi v pomoč, ako kdo nima dobrega želodca, ako ima slabo sapol, ako ga na penja, ako se mu jieha in ga vije, iroti zelodečnemu prehlajenju, zlatenici, ako se komu loče vzdigati, ako boli koga glava (če to ne izvira iz želodca), proti zgagi, ako se dela komu kanien in nabira sluz, proti želodečnemu krču in zaprtju, ako je želodec iJokvarjen z jedjo in pijačo, proti glistam, proti boleznim na vranici, jetrih in proti zlati žili, in v različnih mrzlicah. Steklenica 20' kr. Najboljše in najvplivnejše pravO norveško pomuhljevo jetrno olje proti mramorici, rhahitisi. plučnici, kašlju itd. Steklenica CO kr. Pastile iz sladnega ekstrakta (Maiz Bonboni) jiroti kašlju in prehlajenju, škatlja 10 kr. Pastilne santoninske; izkušeno zdravilo zoiier |;liste, škatljiea po 10 kr.. 100 koščekov 70 kr. 1000 ko-ščekov 4 gld. 50 kr. Salicilne pastile proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davici (difteritis), plucnim, ])rsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost, škatljiea Naročila se izvršujejo točno po pošti na poštno povzetje. (13) liM S8 lora ml preprifia Najstareji Dunajski izvoževalni zavod Ignacija Hercog-a in driigov na Dunaji, I., Ruprechtsplatz 5, razpošilja, dokler je še kaj zaloge, proti poštnem povzetji 1485 komadov Umskega volnenega b aga za spomlad in poletje in sicer velja blago iz prave ovčje volne za moško obleko obstoječo iz suknje, hlač in oprsnika iz tkane čiste in najfineje volne le 5 gltl. OO kr., (2) kar jo prej trikrat toliko veljalo. Vsakdo se lahko prepriča, ako kaj malega naroči, kako ceno in točno in solidno se mu bo postreglo in to v vsakem ozirn. kakor prej še nikdar. To blago se dobi v najsolidnejih in najnovejših barvah najboljše kakovosti sivo, rujavo, modro, olivno in črno, kakor tudi temno-jjasasto. Kdor si ga naroči naj nam le barvo naznani. — Itavno tako tudi razi)ošiljamo ang. volnate popotne plede (ogrinjalke) ; jako dolgo in široke v vseh barveli iz pravo, čiste volne po gld. &0 kr., dalje: srajce iz širtinga gladke ali na robce s koljarjem ali lirez po 1 gld. 20 kr. — fSi-si.jtH; iJiii-tiii{yji vse četvorno, frano. šivane na kožico najfineje bele ali pisane po ] gld. 50 kr. Pisane srajce iz krctona ali oksforda „ „ francoske ali oksfordaste . Hlače za gospode, iz velikega platna „ „ „ predenega platna . Srajce za dame iz vel. platna od (iO kr. do „ „ „ Tt šifoiiit z vezanjem „ „ „ čisto line od gl. 1.50 do „ „ iz i)latna od 2 gl. do . Hlače „ „ na robce in z vezenjem od 75 kr. do Kazna otroška obleka od 1 do 12 let od 1 gl. do 1'ohiSne suknje za gospč . od 2 gl. do Velika zaloga raznega man u fakturnega blaga. Ku-povalceni na debelo dajo še velik rabat. — Naročila na iialo se sprejemajo in so jako jio coni. Vzorov (izglodnega blaga) ne pošiljamo nikamor, komur pa bi t)lago ne vgajalo, ga lahko zamenja. ' 1 gl. 1 „ ti 1 „ 1 „ 1 „ r. „ 5 „ - kr. 80 „ 75 „ n 50 „ a „ - 8 „ -