' St, 23. Y Ljubljani, 15. decembra 1899. Leto XVI.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
.Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na </2 strani 8 gld., na 1li strani 5 gld. in na '/s strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi * Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
METOVALEC.
IlustroTan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	vojvodine kranjske.
Obseg-: Sanjozejpki kapar. — Pokladanje soli. — Koliko naj se vzame Tomasove žlindre in ko'iko kajnita? — Kako se je spo-neslo drugo gnojenje s Tomasovo žlindro in s kajnitom. — Kdaj in kolikokrat je treba orati. — Sezamove tropine v pogačah in zmlete. — Selev vrtne zelenjadi v zimskem času. — Pridelovanje ruskega Janu. — Plesnoba v vinskili kleteh.
—	Vprašanja in odgovori — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva
—	Tržne cene — Inserati.
Saniozeiski kapar.	Da bo mogoče tega škodljivca spoznati, ga tu
popišemo:
Sanjozejski kapar ima, kakor
Podoba 58.
Sanjozejski kapar (aspidiotus perniciosus Canst.) je škodljivec na sadnem drevju
v Severni Ame-	^f	A
riki, ki se utegne	> ^ |	/aS.
s cepiči, s sad-	' * N
jem i. t. d. tudi (	J
k nam v Evropo V^jl^fc^^^r^—jggf zanesti, ali je	jj !< i' \	fojm
morda že zane-	* w> i f	liSf
sen. Naše kme-	J
tijsko ministerstvo je ukrenilo naredbe, da se prepreči oku-ženje naših sadovnjakov po tem mrčesu, vender s tem vsa nevarnost ni od vrnjen a. Vsi sadjarji se opozarjajo, da naj pazijo na svoje
drevje, in če najdejo kaj sum-nega in sanjo-zčjskemu ka-
parju podobnega, naj to naznanijo c. kr. kmetijsko-ke-mijskemu preskušališču na Dunaju ter naj naznanilu prilože sumne dele drevesa.
Podoba 59.
Podoba 60.
trsni in drugi kaparji, kapico (ščit), pod ktero samec kakor samica prebijeta večji del svojega življenja, ne da bi se kaj pregibala. Kapica samice ima 1'4 mm v premeru, je siva ter ima nasredi in navrhu svetlo-rjavo grbo. Pod kapico čepi samica, kije 1 mm dolga, okrogla,
svetlorumena ter nima ne ti-palnic in ne nog. Samica ne leže jajec, temveč koti žive mladiče. Prostemu CL	očesu nevidni
Podoba 61.	mladiči se raz-
ldejo po drevesu, kjer se pozneje s srkalnimi ščetinicami primejo lubadi ter dobe kapico. Pod temi kapicami se mlade uši spolno razvijejo. Samci potrebujejo za svoj razvoj
24 do 26 dnij ter postanejo 0-6 mm dolgi in dobe po dve krili. Samice se razvijajo 30 dnij, izgube med tem časom tipalnice in noge ter potem skozi 6 tednov vsak dan kote žive mladiče. V teku enega poletja pride 4 do 6 zarodov na svet, a zadnji zarod prezimi na lubadi.
Sanjozejski kapar povzroča hiranje drevja ter končno drevo ugonobi. Kjer se kapar prime ploda, tam rast nekoliko zastane, in videti je, kakor bi uš sedela v plitvi dolbini.
Podoba 58. kaže povečanega moškega sanjozej-skega kaparja brez kapice z dvema kriloma, z nogami in s tipalnicama.
Na podobi 59. zgoraj (a) je videti povečana samica na trebušni strani z dolgimi srkalnimi ščetinami. Spodaj na tej podobi (6) je močno povečan zadek samice.
Podoba 60. kaže v naravni velikosti vejico, ktere lubad je polna kaparjev.
Podoba 61. a je hruška, napadena po kaparjih. Kaparji ne sedijo v gručah temveč vsak zase v plitvi, rjavo obrobljeni jamici. Na isti podobi se pri b vidi močno povečana kapica samice.
Pokladanje soli.
V	primerni množini vpliva sol koristno na zdravje in razvijanje domačih živalij; ako se je pa preveč daje, tedaj tudi lahko škoduje.
Sol je človeku in živini neobhodno potrebna. Ona pomaga želodcu, da laže prekuhava težko prebavno klajo, napravlja dober tek, pospešuje pretvorbo ter ohrani živino zdravo in krepko. Preveč soli dajati je naravnost škodljivo. Žival, postane močno žejna, pije neprimerno veliko vode, torej pa tudi mnogo moči (šči). Zatem se prikažejo zaporedome slabo prebavljanje, vnetje črev in driska; živina malo žre, hujša in hira, včasih še celč pogine. Vsa ta znamenja imenujemo dolgotrajno zastrupljenje s soljo. Ako ponehamo s soljo, izginejo polagoma vsa navedena bolestna znamenja, in živina si sčasoma popolnoma opomore. Večkrat pa se je že tudi dogodilo, da je žival poginila, če soji dajali preveč soli. (Hitro zastrupljenje s soljo). Kadar živino dere driska, takrat ji ne smemo dajati soli, zato da se želodec in čreva še bolj ne zdražijo in ne vnemč.
V	dobri klaji se nahaja zmiraj toliko soli, kolikor je potrebuje živina. Kdor krmi s tečno klajo, tistemu niso živali še nikoli zbolele zaradi pomanjkanja soli, ako bi jim je sicer tudi posebej ne dajal. Pri krmljenju z dobro svežo travo navadno ne dajemo molznim kravam soli, a vender imajo dosti mleka ter tudi ne zbole zaradi pomanjkanja solnih snovij. Dobro krmljenim delavnim volom ne dajemo soli, ker to ni potrebno; po njej bi pa tudi preveč pili ter premnogo krme potra-tili. A drugačna je stvar pri krmljenju s slabo, izprano, malo redilno in težko prebavno klajo. V teh slučajih postaja živina pobita, hira, dlaka se ji ščetini, krmivo se ji upira. Tu bi bil najboljši pripomoček, da dokupimo dobre klaje. Ali kmetovalec pogosto ne more tega storiti, ker mu primanjkuje denarja. V takih okoliščinah ne poznam boljšega pripomočka kakor je sol. Po njej živina tudi slabejšo klajo laže prebavlja, kajti sol podpira želodečne in črevesne soke pri njih poslu. Kadar pokladamo izprano seno, odpadke iz žganjarij ali težko prebavno klajo, kakor n. pr. deteljo, žito, so-čivje, tedaj je vedno nekoliko soli Da mestu. Živini, ktero redimo za mesarja, dajemo nekoliko soli, da po-vžije več klaje in da se zategadelj hitreje redi. Največ
soli potrebujejo primeroma koze in ovce, zatem pa govedo. Tudi konjem dajajmo semintja nekoliko soli —-50 gramov na teden zadostuje; osobito je to tedaj potrebno, kadar se krmijo večinoma s slabim senom, z deteljo ali celo s korenstvom. Konj pa, ki dobiva izvrstno seno in oves, ne potrebuje soli. Svinjam se krmijo različni osoljeni kuhinjski odpadki; pri takih razmerah jim ni treba posebej dajati soli. Sicer pa tudi prašičem ugaja, ako jim, vsaj med pitanjem, semtertja klajo nekoliko nasolimo. Krave, kobile, ovce in koze potrebujejo več soli kakor voli, konji, ovni in kozli; tudi mlada živina je mora dobivati več od starejše, dorastle. Govedu popolnoma zadostuje 10—12 gramov soli na dan; pitancem se lahko nekoliko privrže. Ovca in koza se zadovoljita, ako jima dajemo kakih 5 — 6 gramov soli za dan in glavo. Glede konja in prašiča velja pravilo, da jima včasih med klajo pomešamo nekoliko soli.
Živini ugaja vsaka sol, bodisi že čista morska, kuhana, ali takoimenovana „živinska sol". Zdrobljeno sol potresamo na različno klajo (na rezanico ali poparjeno krmivo), ali pa polivamo krmo z osoljeno vodo; nekteri živinorejci imajo navado, da napajajo svojo živino s slano vodo. V nekterih krajih devajo v jasli velike kose soli, da jo živali ližejo. Meni se ta način ne zdi baš pripraven, ker živina lahko preveč soli od-grize in poje, kar bi utegnilo imeti slabe nasledke.
Koliko naj se vzame Tomasove žlindre in koliko kajnita.
V obče se svetuje, da naj se jemlje za pognojitev 1 orala po 300 k-, Tomasove žlindre in 300 kg kajnita, torej vsakega polovico. V teh množinah porabljena gnojila so se tudi v obče dobro obnesla, dasi zemlja ni povsodi enake sestave in enakih lastnostij, in je zlasti glede kalija znano, da se ga v težkih zemljah rado več nahaja kakor v lahkih.
Na kmetijski šoli na Grmu so letos tudi v tem oziru naredili nektere poskušnje, da se prepričajo, koliko kaže za ondotno ilovno zemljo jemati Tomasove žlindre in koliko kajnita, da se doseže najboljši uspeh.
Za dotični poskus so odločili na košenici, ležeči tik poskušališča, 4 oddelke po 25 velike, in so jih lansko jesen pognojili z naslednjimi množinami Tomasove žlindre in kajnita.
I. oddelek: 2 kg Tomasove žlindre, Va kg kajnita ; ali za 1 ha:
III. oddelek: 11/2 kg Tomasove žlindre, 1 kg kajnita, ali za 1 ha :
800 kg Tomasove žlindre, 600 kg Tomasove žlindre, 200 kg kajnita.	400 kg kajnita.
II. oddelek: J/2 kg Tomasove žlindre, 2 kg kajnita, ali za 1 ha:
IV. oddelek: 1 kg Tomasove žlindre, P/a kg kajnita: ali za 1 ha:
200 kg Tomasove žlindre, 400 kg Tomasove žlindre, 800 kg kajnita.	600 kg kajnita.
Najboljši uspeh se je pokazal na III. in IV. oddelku, in sicer na IV. oddelku še boljši kakor na III. oddelku. Na obeh teh oddelkih je bila detelja posebno lepa; vender je bilo na IV. oddelku, na kterem se je vzelo nekoliko več kaj ni ta, uspeh še ugodnejši.
Na prvih dveh oddelkih je bil uspeh v obče slabši, vender je bil na II. oddelku boljši kakor na prvem.
Dasi je zemlja težka (ilovna), je vender trebalo več kajnita kakor Tomasove žlindre, da so se dosegli najbolj ugodni uspehi.*)	E.
Kako se je sponeslo drugo gnojenje s Tomasovo žlindro in s kajnitom.
V štev. 6. letošnjega »Kmetovalca" sem opozarjal cenjene čitatelje na to, da se večkratno gnojenje travnikov (senožetij, košenic) s Tomasovo žlindro in s kajnitom ni povsodi enako dobro sponeslo. Po nekterih krajih dobivajo vedno dobro košnjo, kadarkoli zopet gnoje svoje travnike s temi umetnimi gnojili, drugod jim pa noče detelja po drugem gnojenju več tako dobro uspevati kakor po prvem.
Vzrok tej prikazni ni še dognan. Nekteri trdijo, da je tej prikazni vzrok pomanjkanje apna v zemlji, drugi menijo, da je pripisati nepovoljne uspehe pomanjkanju črne prsti, oziroma dušika, nekteri drugi veščaki pa trdijo, da je temu vzrok nepripravnost tal za deteljne in sploh za stročnate rastline. Zaradi tega priporočajo v takih slučajih, da se pognoje zemljišča, kterim primanjkuje apna, tudi z apnom, kterim pa primanjkuje dušika, s hlevskim gnojem, z gnojnico, z dobrim mešancem ali s čilskim solitrom.
Na kmetijski šoli na Grmu so se letos nekteri deli travnikov in košenic drugič pognojili s Tomasovo žlindro in s kajnitom. Ker je zemlja ilovna in revna na apnu, kakor tudi na črni prsti, oziroma na dušiku, napravile so se poskušnje tudi z apnom, z gnojnico in s čilskim solitrom, da se spozna, kaj je resničnega na zgoraj omenjenih trditvah.
Za te poskuse se je odločilo 5 oddelkov po 25 m2 velikih; pognojili so se vsi najprej s Tomasovo žlindro (1 kq) in s kajnitom (11/2kg). Poleg tega so se pa 4 oddelki pognojili še z apnom, s čilskim solitrom in z gnojnico, in sicer: I. oddelek z gnojnico, II. oddelek s čilskim solitrom (>/2 k<i), III. oddelek s cestnim blatom, podelanim v mešanec, ki je imel 57 % apna v sebi, in IV. oddelek z ravno takim cestnim blatom in z gnojnico.
Posebnega uspeha pa ni bilo opaziti na nobenem teh oddelkov, razen na II. oddelku, ki je bil pognojen s čilskim solitrom. Na tem oddelku je namreč trava izredno močno rastla, dočim je detelja vkljub Tomasovi žlindri in kajnitu zastala v rasti. Na vseh drugih oddelkih se je pokazal enak pridelek. Apno ni nič zaleglo,
*) Ker ni bila zemlja na teh štirih oddelkih povsodi enakomerno debela, ampak mestoma nekoliko bolj tenka (spodaj kame-nita), in ker ni bda zaradi tega tudi povsodi enakomerno obrastena, presodile so se košnje in sploh uspehi tega gnojenja le na oko.
V ruši so se nahajale te-le rastline:
a)	trave: pasja trava, francoska pahovka, zlata pahovka, travniška in ovčja bilnica, navadna latovka, mehki kopitnik in rženka;
b)	detelje: travniška detelja, hmeljna lucerna, zlata detelja in nokota;
c)	zelišča: kozja brada, volovsko oko, zvončnica, zajka, travniška kodulja, divji regrat, ozkolisti trpotec in škrobotec.
Izmed teh rastlin je bilo v II. oddelku dokaj več zlate detelje, na III. oddelku precej več škrobotca in rženke, na IV. oddelku pa nokote.
dasi je zemlja revna na apnu; pa tudi dušik, ki je bil dodan gnojnici, ni prišel do prave veljave.
Ves poskus je pokazal, da se je v tem slučaju tudi drugo gnojenje s Tomasovo žlindro in s kajnitom prav dobro sponeslo in da ni bilo treba za to ne apna niti dušika.	R.
Kdaj in kolikokrat je treba orati.
Vsak poljedelec se mora potruditi, da obdeluje svojo zemljo čim bolj mogoče. Dobro obdelana zemlja je rodovitna in toliko prhka ali drobljiva, da je pripravna za vsako delo. Prhka zemlja je znak dobrega in pravočasnega obdelovanja. Slabi gospodarji lahko pokvarijo zemljo, če jo preoravajo, ko je še prem okra. Največkrat pa škoduje zemlji dež, ki jo zapere, ali pa mokra zima, če zemlja ne zamrzne.
Kdaj in kolikokrat je zemljo treba preorati, da jo pripravimo za setev, za to nimamo določenih pravil.
Pri oranju se moramo vselej ozirati na vložnost zemlje. Zemlja ne sme biti niti premokra, niti pre-suha, če jo hočemo orati. Če orjemo premokro zemljo, se delajo v težki zemlji cele brazde in kepe, ki se lahko pozneje tako zasuše, da so trde kakor kamen. Le pred zimo se lahko orje tudi bolj vlažna zemlja, če jo hočemo pustiti v sirovih brazdah, da med zimo prezebe in se pri tem zrahlja. Rablo peščeno zemljo pa lahko orjemo, če je tudi mokra. Presuhe zemlje sploh ne smemo orati; na težki zemlji bi bilo tako delo nemogoče, ne glede na to, da bi poznejše razbijanje kep povzročilo odveč stroškov; če smo orali presuho zemljo, nam izgine vsa vlažnost iz zemlje, kar je zopet napačno in škodljivo. Za oranje mora torej zemlja biti nekoliko vlažna, in sicer toliko, da se brazde lahko režejo, da se zemlja ne maže, da se brazde drobe in se zemlja dosti rahlja. Le v tem stanu obdelana zemlja je pripravna za rastlinsko setev.
Zelo napačno ravnamo, če orjemo za setev, ko je zemlja še premokra. Če zemlja rada dela kepe, kar opazujemo sploh pri težjih zemljah, potem moramo preorano zemljo takoj prevleči z brano, da se ne zasuše brazde. Če hočemo težko zemljo rahljati, jo moramo preorati jeseni ter jo pustiti čez zimo v sirovih brazdah, da prezebe; zimski mraz jo še najbolj zrahlja in jo napravi prhko, da je taka kakor pepel.
Ali je zemljo po večkrat preorati, da jo dosti zrahljamo in očistimo za setev, to se ravna po lastnostih zemlje, po vremenu in po bodoči rastlini, za ktero mislimo zemljo pripraviti. Ravna se pa tudi po času, ki nam ostaja za to delo od zadnje žetve do prihodnje setve. V obče je treba težko in plevelno zemljo večkrat preorati za setev kakor zemljo nasprotnih last-nostij. Oranje je ponoviti, ako se je prejšnja ral str-dila ali zaprala in obrastla s plevelom.
V suhem podnebju ne smemo rahle zemlje dosti obračati, ker bi se sicer preveč posušila, kar bi bilo na kvar njeni rodovitnosti.
Pa tudi na rastline se je ozirati pri obdelovanju zemlje. Nektere rastline, na pr. okopavine, potrebujejo za uspešno rast bolj zrahljane zemlje kakor druge. Za nje je torej zemljo treba po večkrat preorati, da se z idostno zrahlja.
Če oranje ponovimo, moramo pred drugim oranjem vselej prejšnje brazde poravnati in zdrobiti z brano; s tem zabranimo, da se kepe ne podoravajo. Sicer je pa pobranano njivo tudi laže orati.
Sezamove tropine, v pogačah in zmlete.
To močno krmilo dobivajo, ko iz sezamove rastline („sesamum indicum" in „sesamum orientale") iztisnejo olje. Razširilo se je zelo naglo, izpodrinilo ogr-ščične tropine, ki niso tako dobre za krmo, in sedaj je že mnogi kupujejo namestil oljnih tropin. Naša družba namerava oddajati tudi te tropine, ki jih dobivajo iz najboljšega vzhodnoindijskega, oziroma jutrovega semena. Sezamove tropine imajo povprečno v sebi: suhe suovi.......89 %
in v tej:
beljakovin.......37 »/o
sirove tolšče......11 „
nedušičnatega izvlečka . . 23 „
sirove vlaknine.....8-o „
pepela........9-5 „
V belih sezamovih tropinah je sedaj navadno BO °/0 beljakovin in tolšče, in se za toliko tudi jamči. Sezamove tropine so torej redilnejše in so laže prebavne kakor oljne tropine ter prav tako ugodno vplivajo, t. j., nimajo nikakih postranskih neugodnih učinkov. Posebno je treba opozoriti na veliko množino apna in fosforove kisline, ki je v teh tropinah, in so vsled tega posebno dobre za mlado živino. Izborne so te tropine za pitance. Zdrobljene ali zmlete sezamove tropine se tudi lahko dajč konjem namestu ovsa in delavnim volom. Konjem se jih daje po 1 kg na dan, pomešanih z ovsom, s kakšnim drugim močnim krmilom ali z re-zanico; zmes se nekoliko ovlaži. 1 kg tropin nadomesti 2Va ovsa. Volom se jih lahko daje v poljubnih množinah, brez drugih močnih krmil, pomešane z rezanico. Končno so sezamove tropine prav dobra krma za molzne krave; daje se jim jih po 1 kg na dan, zdrobljenih ali zmletih, ali pa pomešanih med primerna druga krmila, in ni se bati, da bi imela kake nepovoljne posledice. Nasprotno, redno krmljenje belih sezamovih tropin pomnožuje mlečnost, in le v tem slučaju, če so le preveč tega krmila pokladali, je bilo presno maslo nekoliko bolj mehko.
Naša družba je naročila za poskušnjo nekaj zmletih in presejanih sezamovih tropin ter jih oddaja po 8 gld. 20 kr. 100 kg z vrečami vred. Ker je iz gospodarskega stališča priporočeno, pokladati te tropine, zato priporočamo gospodarjem delati poskušnje z njimi. Če kaka goved v pričetku morda teh tropin ne bo rada jedla, nič ne škoduje, kajti čez par dnij se gotovo nanje privadi.
Setev vrtne zelenjadi v zimskem času.
Zelenjadi se pri nas v zimskem času še prav malo seje. Ljudje so še premalo prepričani o dobrem uspehu, ki se lahko doseže, ako se pri tem umno ravna. Ako bi torej kdo hotel poskusiti, zelenjad sejati tudi v zimskem času, bi mu svetovali, naj ravna tako-le:
Prekoplje naj zemljo, na ktero misli sejati zelenjad, že jeseni. Ob setvi zemlja ne sme biti preveč mokra; osušiti se mora namreč vsaj toliko, da se dobro obdela. Ako postane februvarija, marcija in še celo januvarija mehko vreme, in sicer tako, da sneg skopni ter se zemlja osuši, zemljišča, na kterem se hoče sejati in ktero se je prekopalo že jeseni, ni treba še enkrat prekopavati; dovolj bode, ako se z lopato ali z motiko le prerahlja ter z grabljami poravna. Prav dobro je, zemljišče razdeliti v gredice, da se ga preveč ne po-
hodi. Dobro pa ni, seme sejati naširoko, marveč je veliko bolje, ako se napravijo ozki razorčki ter se po njih seje zelenjadno seme.
Seme, sejano na ta način, lože požene, rastlinice pa so varnejše pred mrazom, kakor tudi pred pomladanskimi osušnjočimi vetrovi.
Slednjič se pa rastlinice tudi s tem obvarujejo mraza in suše. da se jim po razorčkih nasuje starega strohnelega gnoja. Sejati se ne sme pregosto, kajti iz gostega semena poženejo šibke rastline. Tako zgodaj naj bi se pa sejalo korenje, pastinaka, peteršilj, ciko-rija, repušec, glavnata solata in pomladna endivija, vrtna kreša, navadna čebula, luk, redkvica, pomladna pesa, navadni koper, buraza, špinača, loboda, kislica in cukreni grah. Samoposebi pa se ume, da kdor zgodaj seje ter hoče imeti zgoden sad, si mora tudi poiskati zgodnjih vrst semena. To ni sicer težavno, ker nam gre v tem pogledu na roko vsak semenski cenik, ali vender opozarjamo čitatelje posebno na neke vrste semen, ki so se dozdaj prav dobro obnašale.
Tako je na pr. kratkokorena pastinaka bolj zgodnja kakor dolgokorena. Od glavnatih solat uspeva na prostem najprej rumena jajčasta, rumena in zelena kamenita ter prinčeva glavnata solata; dalje vse vrste pomladne endivije, isto tako vrtna kreša, luk, redkvica, dočim naj se zgodaj ne seje madejerska, španska in tripoliška čebula. Špinača in sploh zgoraj omenjena kuhinjska zelenjad se brez skrbi lahko zgodaj seje. Prav dobre vrste sladkornega graha, ki se priporočajo za zgodnjo setev, so: majski grah, pušpanov grah, grbav ameriški čudežni grah, francoski grah in Bis-markov grah.
Pridelovanje ruskega lanu.
Ako hočemo, da nam bo ruski lan lepo rastel ter tudi lepo dozorel, je treba, da njivo odberemo že jeseni in jo pripravimo. Odbrati pa nam je njivo, na kteri se izorava, ako jo globoko orjemo, nekoliko sirove ilovice. Biti mora torej v precej vlažnem kraju, vender voda ne sme nastopati na njo. Ruski lan ne mara suhe, peščene ter tudi ne dobre in debele vrtne zemlje. Sicer nam v taki zemlji prav lepo ozeleni ter tudi nekaj časa lepo raste, predno pa prične cvesti, jame se tudi sušiti.
Njivo, ktero smo odbrali za lan, pognojimo takoj, ko smo poželi, kar je rastlo na njej. Lahko je rženo, pšenično ali zgodnjega ovsa strnišče. Pognojimo dobro, tako kakor repi, in takoj podorjimo gnoj; orjimo globoko ter potem obsejmo z repo. Ker repo okopavamo, se njiva čisti plevela ter zemlja rahlja. Kadar repo porujemo, je najbolje, da takoj zopet napeljemo gnoja na njivo ter jo tako pognojimo kakor prej dobro in potem prav globoko preorjemo. Taka naj ostane čez zimo. Spomladi pa, takoj ko se po njivi prikaže droben plevel, prekopljimo njivo globoko skozi vso brazdo. Prekopavajmo pa ob suhem, solnčnem vremenu, da se plevel bolj posuši. Kadar njivo prekopljemo, pustimo jo zopet kakih štirinajst dnij na miru in potem jo še enkrat globoko prekopljimo. Koder orjo na nizke kraje ali lehe, morajo pri prekopavanju gledati na to, da se razori kolikor mogoče zasipljejo, da potem čez vso njivo raste enako velik lan. Če njiva za lan ni pognojena in preorana že jeseni, pognojimo jo vsaj zgodaj spomladi, pa le z uležanim gnojem, ter jo preorjimo, hitro ko je zemlja toliko tala in suha, da jo lahko
orjemo. Preorjimo jo tudi globoko ter jo potem preko-pajmo tako, kakor je bilo že povedano.
Sredi meseca aprila vsejmo lan. Pri setvi nam je treba paziti, da je lepo vreme ter da ostane tako toliko časa, da lan ozeleni, kajti zelo ■ škodljivo je, če ga kmalu potem, ko smo ga vsejali, zatepe huda ploha. Sejmo ga bolj redko kakor navadni mali lan, ker ga plohe in viharji, če je vsejan gosto, vržejo tako zelo, da ne more popolnoma vstati ter strohni, tako da je le malo ali nič vreden za predivo. Kadar je lan posejan, povlecimo ga prav dobro z brano, najbolje je, če gremo z brano dvakrat po enem mestu, da se prst bolj zrahlja ter lan bolj enakomerno razdeli po zemlji. Ko je povlečeno, potolcimo ali z valjarjem potrimo kepe ter poberimo ves plevel in plevelne koreninice po njivi. Kadar lan ozeleni, se navadno med njim prikaže tudi več ali manj plevela, ki ga pa takoj izple-vimo. Kadar je lan že nekoliko odrastel, očistimo ga še enkrat plevela. Kadar je že velik, ne smemo ga pleti, ker vsako odrastlo steblo, ktero pomečkamo, ne vstane več ter se ne poravna. Kadar je lan v drugo oplet, pustimo ga toliko časa, da se sezori. Zrel je zadosti, kadar nekoliko porumeni. Tedaj ga porujmo, raz-grnimo ga lepo po njivi ter ga enkrat čez kaka dva dni obrnimo, da se lepo osuši. Drugi dan, če je lepo vreme, ga povežimo v snopke ter spravimo domu. Doma mu potolcimo glavice s pripravnimi tolkači, ali ga pa na riflih orjflajmo. Zadnje je boljše, če ga mislimo goditi na travi, ker se da lepše raztegniti. Denimo ga godit ter glejmo, da se prav zgodi.
Ce vse tako storimo, dobimo ob količkaj ugodni letini lepega lanu, in če še prav otaremo, tudi lepega prediva.
Seme izvirnega ruskega lanu bo družba kakor vsako leto oddajala tudi spomladi 1. 1900. Cene objavimo v eni prihodnjih številk „Kmetovalca".
Plesnoba v vinskih kleteh.
Kdor hoče iz kleti odpraviti plesen, mora najprej dobro pomesti stene, sodne podloge in tla v kleti, potem mora oprati sode in prezračiti klet. Ko je storil to, postavi naj na več krajev po tleh lončene sklede z žveplom, zamaši naj vsa okna prav dobro, zažge naj žveplo, gre naj iz kleti ter naj jo dobro zapre. Plinasta žveplena sokislina, ki se dela iz gorečega žvepla, umori vse plesnobne trose, nahajajoče se v zraku in sploh v kleti, odpravi pa iz kleti tudi zaduhlost in duh po plesnobi. V ta namen lahko rabimo žveplo v koscih, kakor se navadno prodaja, ali pa tudi žveplene paličice.
Za vsakih 50 štirijaških metrov prostora zadostujeta dve taki paličici, oziroma toliko žvepla v kosih. Žvepla naj se zvečer, po dovršenem drugem delu v kleti, da bode žvepleni par v zaprti kleti lahko celo noč pokončevala plesen. To naj se, če treba, ponavlja večkrat. Pravilo pa naj bode: V kleteh, ki so posebno podvržene plesnobi, naj se to delo ponovi vselej, predno se začne vino pretakati, čistiti ali pa nalivati v steklenice, zato da vino pride le s čistim zrakom v dotiko. Žvepla naj se vedno dan pred navedenimi opravili.
Boraks uničuje glivične trose; zato je pa jako dobro, ako namažemo lesene podloge, stene in vinske sode z boraksovo raztopino.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje, 160. Tepkov mošt se mi noče očistiti,
zato bi rad vedel, kaj more biti temu vzrok? Pristavim naj, da tepke niso bile popolnoma zrele. (J M v G)
Odqovor: Da se Vaš tepkovec ne očisti, so vzrok nezrele tepke, vslpd česar je v moštu preveč beljakovin in premalo čreslove kisline, ki bi beljakovine zakrknila ia na dno oborila. Priporočamo Vam, mošt na običajni način očistiti, a poprej narediti majhno poskušnjo, če sploh sprejme čistilo, če ga ne sprejme, dodati je pred čiščenjem moštu 10 do 15 grr tanina.
Vprašanje 161. Moje trte vrste „rupestris monti-cola" so bolne na koreninah, m ljudje se boje, da je vzrok bolezni trtna uš. Poslal sem Vam nekaj bolnih korenin, in prosim obvestila, kaj je vzrok borzni? (R T v S)
Odgovor: Vzrok bolnim koreninam Vaših trt je nepri-kladna zemlja za trto „rupestris monticola". Korenine so gnile in je Vaša zemlja bržkone pretežka in prevlažna, vsled česar so bile trte menda tudi bledične. Priporočamo Vam, raje saditi vrsto „riparia portalis".
Vprašanje 162. Kako se „bela omela" najlaže odpravi Z drevja, in sic<-r kako s sadnega in kako z gozdnega drevja? (V. Z v B)
Odgovor: Omela se na vseh vrstah drevja enako zatira. Kal omelinega semena prodre skozi lubad; korenine se potem širijo pod lubadjo in segajo celo v les Iz tega sledi, da ne zadošča odstraniti le omelo, temveč se mora odstraniti tudi lubad pod omelo, sicer se omela širi naprej. Nastalo rano priporočajo zamazati s katranom če je na kakšni veji posebno veliko omtle, potem je najbolje, odstraniti kar celo vejo.
Vprašanje 163. Ali imajo turščični storži kaj redilne vrednosti, ker jih pri nas nekteri pokladajo stolčene in zmešane z rezanico, drugi jih pa sežigajo, č š, da niso za uič? (S. M v S.)
Odgovor: Turščični storži imajo jako majhno redilno vrednost, čeprav ne veliko manjšo od rezanice iz slame; ia napolnjenje želodca jih pa v zvezi z močnimi krmili nikakor ni zametavati, zlasti kadar nedostaja slame.
Vprašanje 164. Ker imam veliko živega apna, ga hočem porabiti za gnoj. Ali naj apno podorjem, kadar orjem praho, ali naj je potresem po brazdi? Ali smem apno tudi po travi potresti? (Fr. K. v Š)
Odgovor: Apno samonasebi ni gnoj, temveč le zemljo pomaga razkrajati in s tem hitreje pripravlja rastlinam živež; vsled tega rasto, kakor bi jim bilo gnojeno. Iz tega sledi, da je bolje, apno potresti po brazdi, kadar je njiva za praho raz-orana, ker se s tem poživi gornja plast. Če potresate z apnom, morate potem toliko močneje gnojiti, sicer zemljo izsesate. Apno je tudi dobro za travnik, a le v zvezi z gnojem Če pa gnojite s kajnitom, potem je pa apno naravnost priporočeno, kajti kalij v zemlji izrine jako veliko apna Iz tega vzroka je Tomasova žlindra v zvezi s kajnitom bolj priporočena kakor kterokoli drugo fosforno gnojilo, kajti Tomasova žlindra ima v sebi zelo veliko apna.
Vprašanje 165. Pri nas imajo navado, jeseni vlagati med krompir kamenje, češ da krompir ne gnije, ker kamenje vleče gnilobo nase. Je li ua tem kaj resnice? (A. K. na P.)
Odgovor: Kamenje prav gotovo ne vleče gnilobe nase, ter k večjemu naredi, da je krompirjev kup bolj prezračen, vsled česar je gnitje ovirano. Veliko učinka v tem pogledu pa kamenje nima, ter se veliko več doseže, če se krompir sploh pravilno hrani.
Vprašanje 166. Je neko olje, S kterim se volom mažejo parklji. da postanejo trdnejši. Ker moji voli vozijo po kamenitih tleh in jih včasih parklji tako bole, da jih niti na vodo ne spravim, zato vprašam, kakšno olje je to in kje se dobi? (A K. na P)
Odgovor: Takega olja ne poznamo in tudi nikdar nismo nič čuli o njem. Vsled mazanja parkljev s kterimkoli oljem ali z mastjo se morajo parklji še zmehčati. Če imajo Vaši voli za Vaša pota premehke parklje, potem jih morate podkovati.
Vprašanje_ 167. Ali se res ne sme mladim pra-setom nastiljati z ajdovo slamo, ker jih potem krč lomi? (A. K v P.)
Odgovor: Strniščna ajda se spravlja pozno jeseni, ko ni več zelo toplo, in se zato redkokdaj dobro posuši Premalo posušena ajdova slama, spravljena na kup, postane zaduhla in plesniva. če s tako slamo nastiljamo mladim prašičem, igrajo se z njo, jo tudi poskušajo jesti ter sploh dobe tros plesnobe v sebe. To vse pa povzroči vnetje želodca in črev, ki je v zvezi z napenjanjem, s koliko in včasih tudi z otrpnjenjem udov. Ajdova slama sama na sebi ni škodljiva, pač pa, če je plesniva, kar velja tudi od vsake druge nastelje. Ker se vsled gori navedenih razmer ravno ajdova slama največkrat spridi, zato ji Vaši ljudje pripisujejo škodljivost, ne da bi vedeli, kai je pravzaprav resnični vzrok prašičje bolezni.
Vprašanje 168. Naši vinščaki imajo navado, jeseni spraviti ajdovo slamo v vinrgrad ter jo spomladi podkopati. Isto tako pcdkopujejo veje raznega grmičevja, jegličevja, drevja i. t d. Ali je to koristno, ali les pomaga proti trsni uši in ali bi ne bilo bolje, ajdovioo porabiti za nasteljo in jo potem predelano v gnoj porabiti v vinogradu? (A K na P.)
Odgovor: Tako gnojenje z ajdovico in s takozvanimi pušlji pač nekaj izda, ker s temi gnojili zemlja dobi nekaj organskih snovij (torej dušika) in nekaj rudninskih snovij (zlasti kalija); v resnici pa to vse skupaj prav malo izda Najboljša stran tega gnojenja je rahljanje zemlje, proti trtni uši pa prav nič ne pomaga. Edini pravi in izdaten gnoj za vinograd je hlevski gnoj, ki se cjaČi s kakim umetnim fos-fornim in kalijevim gnojilom, ker ima naš hlevski gnoj navadno premalo fosforove kisline in kalija v sebi Da je ajdovica, po-delana v hlevski, gnoj boljša za vinograd kakor sama na sebi, je tako resnično, kakor je kost z mesom boljša kakor k(st brez mesa.
Vprašanje 169. Na kakšen način in s čim pomešane je najbolje pokladati oljne trcpine? (E. T. v Z )
Odgovor: Kadar se olje iztisne, ostane v stiskalnici trda pogača tropin Ta pogača se mora za krmljenje zdrobiti, oziroma zmleti. NeKteri priporočajo, te pogače le toliko zdrobiti, da so največji kosi za oreh debeli, češ da je živina potem prisiljena, jih bolj prežvečiti in posliniti, s čemer se prebav-Ijanje pospeši. Večina je pa mnenja, da je tropine najbolje mleti in moko pokladati. Tudi mi smo tega mnenja, zato družba oddaja zmlete in presejane tropine. Moko oljnatih tropin je pokladati suho, in sicer zmešano z drugimi krmili, ter k večjemu le toliko poškropljeno, da se ne praši. Prav dobro je, to moko pomešati z rezano repo, s krompirjem i. t, d , ker so ti sadeži toliko vlažni, da preprečijo prašenje. Oljne tropine so močna, beljakovinasta krma, ki služi za poboljšanje drugih krmil, in so zato primerne kot primesek vsaki klaji.
Vprašanje 170. Ktere oljne tropine so najboljše za krave, ki naj dajejo veliko mleka, ali lanene ali kokosove? (J. P. v K.)
žre ter da vplivajo na kokovost mleka. Mleko krav, ki so krmljene s kokosovimi tropinami, je z^lo finega okusa, in presno maslo iz takega mleka je najfinejše ter ima sladek okus po lešnikih Na množino mleka pa bolj vplivajo seza-move tropine kakor lanene ali kokosove, zato mlekarji po drugih deželah teh tropin največ pokrmjjo. Naša družba ima v zalogi tudi nekaj teh tropin, ktere priporočamo gospodarjem kot boljše in cenejše za molzne krave in priporočamo, naj delajo poskuse. Pripominjamo, da nektere krave v pričetku sezamovih tropin ne marajo, a čez nekaj dnij jih prav rade jedo. 100 Jcg sezamovih tropin stane le 8 gld. 20 kr.
Vprašanje 171. Jaz imam veliko krompirja, kterega krmim molznim kravam, kterih mleko dajem zadrugi. Pri nas se trdi, da ni dobro, molznim kravam pokladati veliko krompirja, in da tudi mleko po njem ni dobro. Kakšno je Vaše mnenje? (L S. v D)
Odgovor: Kot odgovor na Vaše vprašanje Vam podamo uspeh poskusov, ktere je glede tega zvršil profesor Corneven na živinozdravniškem zavodu v Lijonu Uspehi, oziroma iz njih izhajajoča pravila so naslednja: 1.) Molzne krave, ki dobivajo edino le sirov, zrezan krompir, morejo te krme za blizu 7 odstotkov svoje žive teže užiti. 2.) Taka enostranska krma sicer poviša množino mleka, ali živa teža močno pade. Živali končno le nerade jedo krompir. 3) Kuhan krompir imajo živali rade; ali če dobivajo le tako hrano, potem se kmalu pokaže težko motenje v prebavljanju, prežvekovanje se moti ali pa popolnoma preneha in ni več mogoče nadaljevati takega krmljenja. 4 ) Najsi bode krompir sirov ali kuhan, se mora mešati z drugo krmo, da se naredi delež, ki ima pravo vrednost če se krompir primerno meša z drago krmo, se pospešuje mehanična in kemična prebava, in zmešana hrana se popolnoma izkoristi, ker nastane pravo razmerje redilnih snovij 5 ) Redilna vrednost krompirjeva se je poskušala ob enem pri dveh skupinah krav; pri prvi skupini se je krmilo 50 odstotkov, pri drugi 22 odstotkov skupne suhe snovi. Prvi delež se je izkazal boljši. 6) Drugi primerjalni poskusi so pokazali, da sirov krompir pospešuje izltčevanje mleka, pri krmljenju kuhanega krompirja pa raste telesna teža, ker se nastavlja več tolšče. 7.) Med krmljenjem s krompirjem raste množina sladkorja v mleku; to se pa zopet poravna pri pre-membi hrane. 8) V dve skupini razdeljenih osem krav je dobivalo skozi štiri mesece po 20 kil, oziroma 10 kil krompirja na dan in glavo; vsak teden izvršeno preiskanje mleka je pokazalo, da specifična teža, kakor tudi množina suhih snovij in sirnine (kazejina), pada, da pa nasproti raste množina tolšče in rudninskih snovij.
Gospodarske ilovice.
*	t Gospod Avg. L. "Winkler, posestnik v Ljubljani ter ud naše družbe od 1. marcija 1. 1868., je umrl 29 novembra t 1. — Dne 4. t m. je pa umrl gosp Ivan Perdan, predsednik trgovske in obrtne zbornice, odbornik samostojnega konjerejskega odseka naše družbe in večleten družben ud. Naj počivata v miru !
*	Na razglas kranjskim živinorejcem, ki imajo naprodaj čistokrvno plemensko goved, (objavljen med uradnimi vestmi te številke) posebno opozarjamo naše gospodarje.
*	Močna krmila ima naša družba pozimi vedno v zalogi, in sicer lanene tropine po 8 gld. 75 kr, kokosove tropine po 7 gld 75 kr , sezamove tropine po 8 gld. 20 kr. in podzemeljskega oreha tropine po 9 gld 20 kr. 100 kg z vrečami vred Vse te tropine so zmlete in presejane ter se pošiljajo le v celih vrečah po 50 kg. Cena tem tropinam je šla kvišku, in ko kupljena zaloga poide, bo družba prisiljena, lanene tropine podražiti za 15 kr. in kokosove za 25 kr. Glede sezanovih
tropin opozarjamo na spis v tej številki. — Podzemeljskega oreha tropine so za krmljenje konj, zlasti takih, ki težko delajo, in se sme z njimi nadomestiti ovsa; če na pr dobi konj na dan 3 kg ovsa, sme se en kg ovsa nadomestiti z Vs kg teh tropin. Tako krmljenje je za konje, ki težko delajo, boljše in cenejše. — Ker smo sezainove in podzemeljskega oreha tropine naročili le za poskušnjo, zato je njih zaloga le majhna.
*	Umetnih gnojil ima družba vedno dovolj v zalogi ter jih oddaja po objavljenih cenah
*	Darila za stare zveste posle, in sicer v znesku po 10 gld., so letos dobili: Uršula Suhadolee iz Loga (služi 55 let), Mihael Vidmar iz Tenetiš (služi 48 let), Janez Penko iz Eadohove Vasi (služi 47 let). Anton Kostanjevec iz Rakovnika (služi 46 let), Marija Mavčič i z Kozarij (služi 45 let), Uršula Eavnikar iz Vodic (služi 45 let), Ana Eant iz Železnikov (služi 44 let), Marija Petrovčič iz Preserja (služi 43 let), Mihael Juvančič i z Strmice (služi 42 let) in Anton Stemberger iz Jablanice (služi 42 let) — Tu so v službo všteta 1« ona leta, kar so jih imenovani posli služili pri enem in istem gospodarju, oziroma v eni in isti hiši.
*	Kmetijska knjižnica. Grlavni odbor je v zadnji svoji seji sklenil izdajati „kmetijsko knjižnico", ki bo izhajala v drobnih zvezkih v nedoločenem roku. Vsebina posameznim zvezkom bodi zajeta iz posameznih panog kmetijske vede, in sicer je tvarino tako izbirati, da izidejo zvezki z vsebino, času primerno, ki ravno najbolj zanima. Kot 1. zvezek te knjižnice je družba izdala „Grnoj in gnojenje". Ta zvezek se dobi pri diužbi po 40 vinarjev (20 kr.) s poštnino vred. Ta zvezek je ponatis razprave istega naslova v letošnjem »Kmetovalcu" ter obravnava gnojenje njiv, travkikov, vinogradov i t d , s posebnim ozirom na umetna gnojila Umetna gnojila so neobhodno potrebno sredstvo, da z njimi pomn<žimo in zboljšamo kmetijske pridelke, zato mora biti vsak umen kmetovalec o njih poučen, Toplo priporočamo to knjižnico gospodarjem, ter izjavljamo, da bodemo na vsa vprašanja, ki se tičejo umetnih gnojil in so odgovorjena že v dotičaih spisih v „Kmetovaleu", oziroma v knjigi „Gnoj in gnojenje", tako odgovarjali, da se bomo na te sklicevali.
*	Podraženje dopisnic in pisemskega prometa. Z
novim letom se podraže, kakor naznanja ministerska naredba, dopisnice za vinar, in bodo torej stale po 5 vinarjev ali 2]/a kr. Pristojbina za priporočena pisma in za navadna pisma v in ozemlje, izvzemši Nemčijo, se poviša na 25 vinarjev ali 12x/a namesto dosedanjih 10 kr. Dostav-nina za pisma na deželi bo s 1 januvarijem odpravljena, namesto tega se pa poštnim uslužbencem po deželi povišajo plače iz gorenjega novega dohodka v znesku 2 milijonov gld — Nove nakaznice, spremnice, navadne in časniške znamke dobimo z novim letom. V promet pridejo z 31 decembrom; vender se bo pa občinstvo do 31. marcija 1900 lahko posluževalo tudi dosedanjih poštnih vrednostij in jih bodo poštni uradi do konca leta zamenjavali z novimi.
*	Stari in no?i denar. Novci za en goldinar se pri nas še sprejemajo v vrednosti 2 kron, dokler se naredba ne prekliče. Isto velja o državnih notah po 50 in po 5 gld. Isto velja o notah avstroogerske banke, dokler jih banka nazaj ne vzame Nasproti pa cekini, ki so po zakonu z dne 9. marcija 1 1870. kovani kot zlat denar po osem in štiri goldinarje, in kot trgovski novec kovani levantski tolarji se od c kr bla-gajen več ne jemljo in ne dajo. Deželni zlati novci (po 20 in po 10 kron), se sprejemajo še po nominalni vrednosti Ako se vidi, da imajo oddani novci manjšo težo vsled rabe, se sprejemajo še po najmanjši vrednosti. Odločilna za to je letnica če pa določi urad, da je novec izgubil pravo težo kako drugače kakor od navadne rabe, ni vezan, da bi ga sprejel v celi veljavi. Preluknjani, obrezani ali zlomljeni cekini se ne spre- I
jemajo in se pri njih niti teža ne upošteva. Taki cekini naj se spravijo v denar tako, kakor navadna zlatnina
* Prispevki za cesarja Franca Jožefa zaklad za stare, zveste posle: Dr Ignacij Namorš v Jesenicah 4 K; M. Kabaj, nadučitelj v Hotederšici 20 h; Ivan Albreht v Hotederšici 20 h; Ivan Sakser, župnik v Hotederšici 40 h; Ivan Semrov, posestnik v Hotederšici 20 h; Valentin Petkovšek, posestnik v Ravniku 20 h; Valentin Merlak, posestnik v Hotederšici 20 h; Ivan Petkovšek, posestnik v Hotederšici 20 h; Frančišek Albreht posestnik v Hotederšici 20 h; dr Josip Stare v Ljubljani 1 K; Frančišek Marčun. posestnik v Ljubnem 1 K; Anton Kocjančič vpok stražmojster v Radovljici 40 h; Matevž Vovk, posestnik v Ljubnem 40 h; Pavel Kokalj, posestnik v Posavcu 30 h; Luka Tavčar, posestnik v Posavcu 40 h; Auton Pezdič, posestnik v Ljubnem 1 K; Ivan Pra-protnik, posestnik v Ljubnem (št 21) 40 h; Ivan Markelj, posestnik v Ljubnem 40 h ; Alojzij Fajfar, posestnik v Ljubnem 40 h; Anton Cvenkelj, posestnik v Ljubnem 1 K; Ivan Skorčič, posestnik v Ljubnem 1 K; Ivan Lingus, posestnik v Ljubnem 40 h; Ivan Teran, župnik v Ljubnem 1 K
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Seja glavnega odbora dne 7. decembra 1899.
Seji je predsedoval predsednik gospod cesarski svetnik Ivan Murnik, navzoči so bili odborniki: gg. grof Barbo, baron Liechtenberg, baron Lazarini, Paulin, Witschl, dr. pl. Wurzbach in tajnik Pire.
Predlogi odbornika gosp. grofa Barba glede pospeševanja živinoreje so bili soglasno sprejeti ter se je pred vsem sklenilo, pri družbi voditi zapisnik plemene govedi, ki je v deželi naprodaj, in delati na to, da se ustanavljajo živinorejske zadruge.
Odbor je na podlagi došlih prošenj pripoznal desetim poslom darila po 10 gld. iz cesarja Franc-Jožefovega zaklada za stare, zveste kmetijske posle
Sklenilo se je v sirarski tečaj v Šentmihel na Tirolsko poslati pet mladeničev učit se sirarstva.
Nekega slušatelja c. in kr. živinozdravniškega zavoda na Dunaju je odbor sklenil priporočiti za državno ustanovo.
Ker je c. kr. deželna vlada odredila, da ima mestna občina novomeška prvenstvo glede tržnih dnij nasproti vasi Kandiji, določiti je tej občini drug tržni dan, in vsled poziva c. kr. deželne vlade se je odbor izrekel za torek.
Odbor je ukrenil, da bo družba izdajala »Kmetijsko knjižnico«, ki bo obsegala v drobnih sešitkih posamezne oddelke kmetijske vede. Snov naj se jemlje iz predmetov, ki ravno najbolj zanimajo. Kot prvi sešitek naj takoj izide »Gnoj in gnojenje.«
Glavni odbor je sklenil obrniti se do c. kr. kmetijskega mi-nisterstva za prispevek k režijskim stroškom, kakor ga daje vsem drugim družbam.
Odbor je primerno ukrenil, da se zvrše na Kranjskem podrobne poizvedbe o stanju kmetijstva, kakor jih zahteva c. kr. kmetijsko ministerstvo. Te poizvedbe imajo biti podlaga pri sklepanju novih kupčijskih pogodeb.
Za nove ude so bili sprejeti gg.:
Šuštar Ivan, posestnik v Vodmatu; Štebi Anton, fijakar v Ljubljani; Bergant Štefan, gostilničar v Ljubljani; Reicher Miško, posojilniški uradnik v Žalcu; Jakelj Jurij, posestnik v Kranjski Gori; Jakelj Alojzij, posestnik v Kranjski Gori; Košir Frančišek, posestnik v Logu; Žerjav Ivan, posestnik v Kranjski Gori; Hribar Anton, posestnik v Kranjski Gori; Košir Josip, posestnik v Kranjski Gori; Grbec Ivan, posestnik in mlinar na Igu; Schneider Peter, gostilničar in posestnik v Kočevski Reki; Slapnik Matija, posestnik
na Pirševem; Krpe Frančišek, posestnik v Mostah; Novak Ignacij, posestnik in gostilničar v Vnanjih Goricah; Favai Ivan, oficial c. kr. av. drž. železnic in posestnik v Spod. Šiški; Šifrer Anton, p. d. Krt, posestnik v Žabnici; Cof Doroteja, posestnica v Žabnici; Vidic Ignacij, posestnik v Veliki Račni.
II a z g 1 a s
kranjskim živinorejcem, ki imajo naprodaj čistokrvno plemen« goved.
Reja dobre čistokrvne govedi se le tedaj izplača, če ima taka goved primerno ceno. Dobro ceno naredi z ene strani res kakovost govedi, a z druge strani tudi živahna kupčija, zlasti živahno povpraševanje po taki živini. Podpisani cdbor je ukrenil, to kupčijo skusiti podpirati tem potom, da ustanovi nekako posredovalnico za prodajo plemene govedi. Odbor bo namreč vodil zapisnik plemene živine, ki je v deželi naprodaj ter bo kupcem, ki žele tako živino, postregel z naslovi. S primerno reklamo bode tudi skušal kupce v deželo privabiti. Odbor sani si za pričetek ne obeta posebnega uspeha, a je prepričan, da se s fasom da veliko doseči.
Da bo podpisani odbor mogel sestaviti zapisnik plemene govedi, ki je v deželi naprodaj, poiivlje posestnike take živine, naj se mu sledeče sporoči:
1.	Število plemene govedi (čistokrvne), ki je naprodaj,
2.	pleme,
3.	starost posameznih živinčet in njih visokost ter približno težo,
4.	množino mleka, ki jo dajejo posamezne krave. Naznanila sprejema podpisani odbor vsak čas, spremembe
pa prosi prijavljati od časa do časa.
Glavni odbor o. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
Vabilo.
Gg. udje brezovške kmetijske podružnice se vabijo, da pridejo v nedeljo, dne 16. t. m. po prvi sv. maši v šolo.
SPORED:
1.)	Pobiranje udnine za prihodnje leto, ter vpisovanje novih
udov.
2.)	Naročanje na družbena drevesca.
5.)	Pobiranje daril za ces. Franc Jožefa zaklad za stare posle. 4.) Morebitni nasveti č. g. udov.
Brezovica, 12. decembra 1899.
A. Remškar, t. č. načelnik.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice na Dovjem, ki bode 24. decembra t. I. ob '/J- url popoldne pri podružničnem načelniku.
K temu zboru so vabljeni vsi udje in oni neudje, ki se zanimajo za kmetijski napredek in žele pristopiti h kmetijski družbi. Dovje, 5. decembra 1899.
Ivan Brence, načelnik.
Razglas.
Kmetijska podružnica v Mokronogu naznanja svojim p n. udom, da dobi vsak ud spomladi 1900. 1. iz podružnične trtnice pri Tržišču brezplačno 100 okoreninjenih ameriških trt in pa 10 cepljenih bilf. Udje, ki žele večje število cepljenk, jih dobe čez brezplačno število po 8 kr. Neudom se trte letos ne bodo odda-
jale. Ostanek necepljenih bilf se pa sploh ne bode oddal, temveč se počepi in vloži v podružnično trtnico Brezplačne bilfe in cep-Ijenke dobe le oni udje, ki jih sami porabijo in jih ne prodajajo, kakor se je to dogajalo preteklo leto. Zato se morajo sedaj udje izkazati s potrdilom svojega županstva, da bodo brezplačne trte porabili za se.
Udje, ki hočejo trte, bilfe in cepljenke, dobiti brezplačno, ali več cepljenk proti plačilu, se morajo najkasneje do 1. februvarija 1900 1. ustno ali pismeno zglasili pri gospodu Frančišku Prijatelju v Tržišču
Iz podružnične drevesnice v Šmarjeti pa dube udje spomladi bre plačno po 4 sadna drevesa. Čez to število jih udje morejo dobiti proti plačilu 20 kr. za drevo. Neudje ne dobe dreves, tudi ne proti plačilu.
Za drevesa se je zglasiti pri oskrbuištvu grajščine Klevevž pri Šmarjeti tudi do 1. februvarija 1900 1.
Oni udje, ki se za trte ali drevesa ne zglase do določenega roka. izgube pravico do brezplačnega števila trt ali dreves.
Podružnica c. kr. kmet. družbe kranjske v Mokronogu,
7. dne decembra 1899.
Josip Anton grof Barbo, načelnik.
K štev. 17 485
R a z g l a s.
Oziraje se na tuuradni razglas z dne 18. novembra 1899., št. 17.485., o nadaljnjih omejitvah v živinskem prometu iz dežel ogerske krone se razveljavlja med drugim ondod razglašena prepoved uvažanja prašičev iz županijskega sodišča Kecskemet-Felso na Kranjska.
To se daje vsled razpisa c. kr. ministerstva za notranje stvari s tem na občno znanje.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, dne 4. decembra 1899.
Št. 18.041.
Razglas.
Kr. hrv.-slav. dalm. deželna vlada v Zagrebu je na podstavi določil, dogovorjenih med Avstrijo in Ogersko o obojestranskem živinskem prometu z razglasom z dne 14. novembra t. 1., št. 65 587., razveljavila svoj ukaz z dne II. junija 1897, št. 32 234., oziroma z dne 4. marca 1897., št. 12.882., vsled kterih je bilo zaradi svinjske kuge prepovedano iz vojvodine Kranjske uvažali prašiče na Hrvaško in v Slavonijo.
To se vsled razpisa c kr. ministerstva za notranje stvari z dne 23. novembra t. L, št. 39.165., s tem daje na ob no znanje.
C kr. deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, dne 6. decembra 1.S99.
Listnioa uredništva.
M. II. v B. Zakaj Vašemu volu pri delu teče kri iz nosa, bo vedel povedati le živinozdravnik, ki vola preišče. — Luna ima velik vpliv, zlasti na ljudi; ona na pr. trka vse tiste, ki so tako neumni, da smatrajo dela v mladi luni za neuspešna.
J. M. v S. Če je gozd toliko posfkan, da gozdnar uvidi potrebo, pogozditi ga, potem se ne mo ete upirati.
A. K. na P. Mramorja na čeljustih no morete sami zdraviti, to je reč živinozdravnika. — Ktero bolezen imenujete >gosenico< ne vemo, zato Vam ne moremo dati sveta. — Sredstvo »antipero-nospora« je zmes bakrene galice in še kaj drugeg.i, in ima le namen, vinščake slepariti. — Za barvanje vina je le karamel, kterega se v vinu toliko raztopi, da vino dobi želeno barvo. — Grenek jesih gnilega okusa je pokvarjen in zdravju škodljiv, zato ga je treba zavreči.
St. 23. Y Ljubljani, 15. decembra 1899. Leto IVI.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
.Kmetovalec izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld.. za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/a strani 8 gld., na >/4 strani 5 gld. in na '/a strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi T Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
fTETOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c, kr. kmetijske družbe	Vojvodine kranjske.
Tržne cene.
Deželni pridelki:
V Ljubljani, 13 decembra 1899. (Izvirno poročilo.)
Semena: Domača detelja novo blago gld. 55,— kr. do gld. 60,— kr.; nemška detelja (lucerna) gld. 5o,— kr. do gld. 60.— kr.; gorenjska repa gld. 30-35 kr.; laneno seme, domače ozimno gld. 15 50 kr.; konopno seme gld. 18.— kr. do gld. 18-25 kr.; kuminovo seme gld. 32.— kr. do gld. a3.— kr.
Fižol: Rudeči ribniški gld. 9.30 kr.; rudeči Hrvat gld. 8.50 kr.; prepeličar (koks) gld. 10 — kr. (Vse cene semen in fižola veljajo za 100kg čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na prodaj i. s. novo blago.)
Suhe češplje: v dimu sušene gld. 13— kr. do gld. 17.— kr. „ „ brez dima sušene gld. 17,— kr. do gld. 20.— kr.
Orehi domači: gld. 17,— kr. do gld. 18,— kr.
Ježice nove: gld. 3.50 kr. do gld. 4.50 kr. za 100 klgr.
Med čist: po gld. 41,— kr. Kože. Goveje, težke nad 40 kg po gld. 38,— kr. do gld. 40.— kr „ težke od 30 do 40 % „ „ 35.— „ „ „ 32,— „ .. khke	„ „ 36.— „ „ „ 32.- „
(Te cene veljajo za 100% in sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 25 kr. klgr.)
Telečje kože: 50 kr za kg.
Kozličeve kožice po gld. —.85 kr. do gld. —.90 kr.
Svinjske kože: Čiste, brez napak 32 kr. za kg.
Druge vrste 17 do 26 „ „ „
Kože lisic po gld. 4.50 do 5.50 | „ kun „ „ 15,- „ 18,- t za „ dihurjev „ „ 3,— „ 4,— y
r, . 'idr „ „ 12— „ 13.- |
Kože zajcet po gld. 18,— za 100 komadov.
Pepelika (potošl) po gld. 16.— 100%
Žito:
V Ljubljani, 13. decembra 1899. Pšenica gld. 9,— kr., rž gld. 7.20 kr., ječmen gld. 6.80 kr., oves gld. 6.4tO kr., ajda gld. 8.— kr., proso gld. 9.50 kr., turšica nova gld. 5.80 kr., leča gld. 12,— kr., grah gld. 10,— kr., fižol gld. 10.— kr., seno gld. —.— kr., slama gld. —.— kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.)
ft^r' Za krojače!
V olajšavo pri prikrojevanji oblek priporočam
—= krojne vzorce (muštrel =—
za prikrojevanje, v naravni velikosti izrezane. (69—4)
Rabijo se že skoro po vseh krajih naše domovine z najboljšim uspehom, kar pričajo vedno mi izraženi dokazi hvaležnosti. Zahtevajte cenik vzorcev, katerega pošiljam zastonj in franko.
Alojzij Kune,
učiteij prikrojevanja v Ljubljani, Gospodske ulice.
Pristne harške žlahtne
žvrgolivce kanarčke
kakor tudi barške samice razpošilja s poštnim povzetjem in jamči za dobre pevce in živi prihod ter prosi pri vprašanjih znamko za odgovor priložiti. (71-2)
Frau Garbas, sv. Florijana ulice 3. Ljubljana.
Ceniki so brezplačno na razpolago.
Ameriško patentovane
ne varjene verige iz jekla,
ktere so sedaj tudi pri vojakih kot konjske ujzde predpisane, so dvakrat močneje od varjenih, zelo lahke in ceneji kakor vse druge verige.
I
£
Vzcrce, z mnogimi pohvalnimi pismi, pošilja brezplačno.
Akcijska družba fužin za jeklo ¥ Beli peči na Gorenjskem
(popreje Goeppinger & Comp.) Te vrste verig dobi se v vsaki večji trgovini za železo.
JOSIP LEUZ
trgovec	(16-13
v Ljubljani, Reseljnova cesta
kupuje in prodaja vsakovrstni semenski krompir; za seme ima v zalogi: zgodnji češki rožnik, češki onejidovec, beli okrogli češki krompir in rumeni krompir itd., nadalje izvrstno jedilno čebulo, čebuljček, suhe gobe, semenski oves, ajdo, laneno seme, suhe hruške krhlje itd. itd. — Nadalje kupuje vsakovrstno fino namizno sadje ?a mošt, kakor hruške in jabolka tudi v celih vagonih.
Vsakovrstno opeko,!
kakor zarezano strešno opeko (Strangfalz-Dachziegel) in predano zarezano opeko (Marseiller gepresste Dacliziegel) navadno izdelano in s terom napojeno (črno) prodajata po najnižjih cenah
Knez & Supančič
tovarna za opeko v Ljubljani.
Stroji za napravo trme
v zimskem času!
Važno za kmetijstvo!
Doktor Trnkoczy-a redilna in hranilna štupa za
prašiče.
Najboljše redilno in dijetetično sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi v tvorbo mesa in tolšče. — 1 zamotek 25 kr,, 5 zamotkov samo 1 gld.	(5—7)	Varstvenajznamka.
Doktor Trnkoczy-a redilna štupa za
živino
za notranjo rabo pri kravah in konjih. Rabi se skoraj 50 let z najboljšim uspehom, če živina neče žreti in da se zboljša mleko. — 1 zamotek z navodom o uporabi 50 kr., Varstvena znamka.	5 zamotkov samo '2 gld.
Doktor Trnkoczy-a redilna in hranilna štupa za
kuretnino.
Najboljše zavarovano, redilno in dijetetično sredstvo za notranjo rabo, pospešuje tvorbo jajc. Za kure, purane, gosi, race
itd. — 1 zamotek 25 i-.. 5 zamotkov samo 1 gld.
Dobiva se
v lekarni Trnfeoczy v Ljubljani,
Kranjsko.	Varstvena znamka
Pismena ali pa z dopisnico za 2 kr. pod gorenjim nasi om vpo-slana naročila se naj lože in najceneje izvršujejo po pošti. V tem slučaji se prosi natančnega naslova sprejemalčevega (ime, kraj, hišna številka, zadnja pošta in dežela).
z znamko labuda
je najboljše sredstvo pri vseh kožnih boleznih, bodisi pri človeku, bodisi pri živini, ravnotako pri pranja
volnene ali pa svilnate pobe in obleke.
Belo perilo
se osnaži z Schichtovim milom brez vsakega posebnega truda ter se na ta način perilo tako ne vničuje kakor z drugim milom, zato je to milo izdatnejše kakor vsa druga^mila. — V krajih, kjer ni tega mila v zalogi, naj se isto naroči naravnost pri
Juriju Schicht-u, Aussig a./Elbe,
tovarna za milo, olje, sveče itd.
Poštne zavoje, težke po 5 kq razpošilja, če se pošlje znesek 2 gld. 25 kr. naprej, franko na vse kraje avstro-ogerske.	(65—6)
Schichtova tovarna je v tej stroki ena največjih v Evropi.
Izdelek tega mila bil je odlikovan 1. 1894 na mej-"narodni razstavi na Dunaju z zlato kolajno.
Slamoreznice, stroji za rezanje repe in krompirja, mline za drobljenje in mečkanje žita, parni kotli
za napravo živinske krme, štedilne peči z postek lenimi in uepostekleniini kotli za vstaviti, in sicer: premične in nepremične za kuhanje in parjenje živinske krme, za krompir, ter za vsako drugo gospodarsko porabo doma in na polju; dalje: rebljači za koruzo, žitne čistlnice, trijerje-prebiralnike, ročne stiskalnice za seno in slamo stalne in premakljive. Dalje vsakovrstne mlatilnice, gepeljne, železne pluge, valarje, brane. Najboljše stroje za sejati „Agricola" brez premene koles; potem samodelujoče brizgalnice za vničenje njivne gorčice izdeluje in prodaja pod jamstvom kot posebnost v najnovejši, najboljši in skušeni sestavi.
PH. MAYFARTH & drug.
c. kr. edino priv. tovarne kmet. strojev, livarna in fužina na par
DUNAJ, II. Taborstrasse št 71.
Odlikovan z nad 400 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami.
Obširne cenike in mnogoštevilna priznanska pisma zastonj.
Zastopniki in prekupci se iščejo. ,64— 6)