leto XXV, TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, In d us trli a. obrt In dnnmrnlitvo Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 70 lir (za inozemstvo 75 lir), za 'h leta 35 lir, za V. leta 17.50 lir, mesečno 6,— lir. Tedenska izdaja letno 25 lir. Plača in toži se v L jubl jani CONCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubblicitš di provenienza italiana ed estera: ISTITUTO ECONOM1CO 1TALIANO-MILANO. Via G. Lazzaroni 10. Številka 40. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE n. Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOM1CO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10. Iihaia vsak torek in petek Llubliana. petek 2 C ena0 6 O Snažnost v go Zanimiv madžarski zakonski prediog Nova javna dela v pokrajini Eksc. Visoki komisar je te dni določil izvršitev tretje skupine javnih del v pokrajini, za katera je bilo določeno 10.8 milijona lir. Tretja skupina obsega naslednja javna dela: 1. stavbna dela na zgradbah za 1,447.522 lir; 2. melioracije in zboljšanje zemlje za 204.560 lir; 3. cestna dela pod vodstvom AASS za 5.1 milijona lir; 4. cestna dela pod vodstvom Visokega komisariata za 1.6 milijona lir; 5. zdravstvene in higienske ureditve (2. del) za 14.800 lir; 6. električni daljnovodi za 173 tisoč 410 lir. Pod točko 1. spadajo med drugim: adaptacijska dela pri šoli na Vrtači, ureditev električnih naprav pri glavni pošti, ureditev gledaliških poslopij, zgraditev vodnjaka v splošni bolnišnici, postavitev carinske postaje pred Št. Vidom pri Ljubljani, ureditev in izpolnitev kmetijske šole v Mali Loki ter ureditev cerkve sv. Martina v Metliki in zdravstvenega doma v Črnomlju. Melioracijska dela bodo izvršena v grosupeljskem, dobrepoljskem in rakitniškem okolišu ter v Črmoš-njicah. Pod vodstvom Avtonomnega državnega cestnega podjetja (AASS) se bo nadaljevala ureditev državne ceste Ljubljana-škofljica, pod vodstvom Visokega komisariata pa bodo urejene pokrajinske in tudi nekatere občinske cestei. Med higienske ureditve spada vodovod v Orehovcu, v tretji skupini javnih del pa bo končan tudi električni daljnovod Kočevje-Bre-zovica, ki se gradi pod vodstvom Kranjskih deželnih elektrarn s podporo Visokega komisariata. Imenovanja pri Zavodu za zadružništvo Ljubljanske pokrajine Z odločbo Visokega komisarja je bil postavljen za predsednika Zavoda za zadružništvo Ljubljanske pokrajine g. Bogomil Remec. Z drugo odločbo Vis. komisarja je bil postavljen- kot strokovnjak s pravicami in področjem iz čl. 8 naredbe z dne 30. aprila fašist cav. uff. dr. ing. Alojzij Falesehini, da pomaga predsedniku Zavoda za zadružništvo. Za izrednega komisarja pri Prevodu je bil imenovan z odločbo Visokega komisarja fašist dr. Karel Seala z nalogo, da izvede finančno ločitev glede poslovanja Prevoda izpred 30. aprila in novo finančno ureditev po naredbi z dne 2. maja 1942-XX. ter da izvede preosnovo zavoda, kakor tudi da predloži nov statut in pravilnik. Prodaja časopisov, revij itd. ob nedeljah Ponovno opozarjamo prodajalce časopisov, revij itd., da morajo biti prodajalne časopisov, revij, monopolnih predmetov (razen tobačnih izdelkov) ob nedeljah odprte, in sicer v smislu naredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic z dne 3. oktobra 1941-XIX. Če te prodajalnice ne bi bile odprte, zadenejo njih lastnike sankcije te naredbe. Madžarski parlament razpravlja sedaj o zakonskem načrtu »v varstvo snažnosti v javnem življenju«. Dodatna kazenska določila naj onemogočijo korupcijo. Pri predložitvi zakonskega načrta je pravosodni minister poudaril, da zasluži delo madžarskega uradništva vse priznanje in zakonski načrt ni bil predložen, ker bi ga nekateri posebni primeri zahtevali. Ozračje časa je povzročilo, da se danes uveljavlja državni vpliv tudi v onem sektorju življenja, ki je bil dosedaj popolnoma pridržan zasebni iniciativi. Država mora zaradi vojne in načelne odklonitve liberalnega gospodarstva posegati v gospodarsko življenje s številnimi predpisi. Uradnik dobiva tako pooblastila za odločanje o stvareh, ki jih strokovno ne obvlada. Uradnik mora odločati o zadevah, ki so za vojno in narodno gospodarstvo največje važnosti, na drugi strani pa tudi silno vplivajo na zasebno gospodarstvo. V takšnem položaju dostikrat ne pomagata niti brezhiben značaj niti najboljša volja. Oddaja javnih del, dodeljevanje surovin, določevanje cen, dovoljevanje kreditov, vse to so vprašanja, ki se samo z juridičnimi in upravnoteh-ničnimi predpisi ne morejo rešiti. Najnovejša številka revije »In-ternationaler Holzmarkt« podaja naslednji pregled o stanju na mednarodnem lesnem trgu. Nemčija Nemčija vedno bolj utrjuje svoje vodilno mesto v evropskem lesnem gospodarstvu. V zasedenih in prijateljskih deželah se nemški primer vedno bolj posnema. Posebno pomembno je vodstvo Nemčije, ki ga izvaja v politiki cen na evropskem lesnem trgu. Sedaj, ko je minila trda zima, se izvajajo sečnja, priprava in odpošiljanje lesa listovcev, ki se uporabljajo za izdelovanje zabojev v okviru od vojne povzročenih razmer. Nemški lesni trg je pod vodstvom oblasti ter skuša s sodelovanjem vseh prizadetih premagati vse težave. Celotna oskrba z lesom listovcev se more označiti kot zadovoljiva. Zastanki se polagoma izravnujejo. Gozdarska ponudba je normalna. Povpraševanje pa je še vedno tako veliko, da se les z lahkoto proda po najvišjih dopustnih cenah. Posebno živahno povpraševanje je po bukvi, ker naj ta izravna odpadek čezmorskega lesa. Dodeljevanja bukve so zavzela večji obseg, vendar pa je treba še izpolniti nekatere vrzeli. Jelše je zelo malo in večje dodelitve niso mogoče. Upajo pa, da bo mogoče dobiti iz Rusije zadostno jelše. Tudi breze najdejo dober odjem na nemškem trgu. Zato se iščejo tudi topoli, toda ponudba je skromna. Misli se na nabavo belgijskih topolov. Vendar pa bi morale oblasti cene bistveno zvišati. Pri svojih odločitvah se more uradnik opreti na številne odbore iz krogov praktičnih gospodarjev, ki so mu kot posvetovalna telesa ob strani. Uradnik pa mora dostikrat nastajajoča nasprotja izgla-diti, predvsem pa mora nujno neizogibne izjeme od pravil legalizirati, ker bi gospodarsko življenje brez teh izjem čislo zamrlo in se birokratiziralo. Tu pa se začenja delovanje onega tipa »poslovnih ljudi«, za katere predvsem veljajo določbe novega zakonskega načrta. V prvi vrsti veljajo za one ljudi z imenom in družabnim ugledom, ki imajo kot bivši politiki ali uradniki ali pa na podlagi svojih rodbinskih zvez dobra znanstva z uradniki. Na podlagi njih vizitke so jim vrata povsod odprta. Ti ljudje so zasebnim gospodarskim podjetjem na razpolago, da s svojimi .osebnimi (zvezami jx>tlačijo stvarne razloge v korist svojih klientov. Za svoje usluge se puste navadno tudi plačati, so pa pri tem navadno mnenja, da delajo dobro in pravilno. Močno tudi vpliva na nje staro naziranje, da mora vsak, kdor se bavi z gospodarstvom hitro obogateti. Novi zakonski načrt je naperjen Slovaška Tako vlada ko tudi zasebniki si prizadevajo, da bi oskrbeli trg s potrebnim okroglim lesom. Primanjkuje pa izučenih delovnih moči in zato so oblasti odredile, da se kvalificirani lesni delavci o^roste vojaške službe. Deloma pa so bili doseženi tudi zadovoljivi uspehi in v nekaterih krajih se je mogla sečnja povečati. Tudi z odpošiljanjem lesa so bile težave. Okrogel bukov les se je spravil primeroma lahko iz gozda, bolj težaven pa je položaj glede brusnega lesa, katerega na trgu še vedno primanjkuje. Izvozni trg je živahen, ker so skoraj vsi uvozniki slovaškega lesa na nakupu močno interesirani. Pogajanja z Nemčijo, s katerimi se ureja tudi dobava slovaškega lesa v Protektorat, so se ugodno zaključila. Takoj po sklenitvi pogodbe so bili sklenjeni veliki zaključki o dobavah lesa iglavcev in listovcev. Ker je bil dogovor glede rezanega lesa sklenjen že prej, so se te kupčije že dobro razvile in bodo dogovorjeni kontingenti ,kmalu izkoriščeni. Zadnje tedne so se izvozile zlasti velike količine lesa v Italijo, Nemčijo in Češkoslovaško. Madžarska Položaj za rezani les iglavcev je zelo trden, čeprav je včasih tudi nekaj kolebanja na trgu. Trg pa more sprejeti vedno mnogo več blaga, kakor ga je na razpolago. Ta sprejemljivost trga jei dejansko neomejena, ker oddajajo vojaške oblasti, javna telesa, a tudi industrija in obrt vedno nova naročila. Velika je potreba po jamskem predvsem proti poklicnemu izkoriščanju osebnih zvez in kaznuje podkupovanje v kateri koli obliki. Kaznuje pa tako tistega, ki da, ko onega, ki vzame. Pravosodni minister je tudi sprejel predlog nekega poslanca, da se upokojenim uradnikom prepoveduje sprejeti nameščenje pri podjetjih, s katerimi so bili pred svojo upokojitvijo v zvezi. Ta način podkupovanja ni redek. Ni pa mogoče izdati zakonske določbe, ki bi zagrabile takoimenovane slamnate može. Tu mora gospodarstvo samo skrbeti z razvojem poklicne eitike, da se to zlo neha. Budimpeštanska trgovinska in obrtna zbornica sestavlja v ta namen posebno disciplinsko sodišče, ki naj razsodi, kdaj naj se slamnati možje v konkretnih primerih odklonijo. Posebno važno je v vojnih časih, ko mora narod napeti svoje skrajne gospodarske in moralične sile, da vlada snažnost v gospodarstvu in zlasti še v javni upravi. Zato pa je tudi madžarska javnost novi zakonski načrt pozdravila in zato se tudi v vseh drugih vojskujočih se državah ostro nastopa proti vsem, ki bi grešili proti tej snažnosti. (Po Siid-Ost-Echo.) lesu. Upajo, da bodo mogli kriti potrebo z dobavo lesa iz Podkar-patske ter vzhodne Madžarske, zlasti z lesom iz Maroške doline. Iz Szeklerske dežele so prišle v Budimpešto manjše količine rezanega lesa iglavcev. Tudi iz Slovaške je prišlo nekaj pošiljk. Tako v skladiščih lesne trgovine ko tudi v skladiščih žag vidno pojemajo zaloge iz prejšnje sečnje listovcev. Večjih količin ni skoraj nikjer. Proizvodnja iz nove sečnje se je tu pa tam sicer že pričela, nikjer pa se s tem delom še ni prišlo daleč, ker je težko spraviti les iz gozdov. Deloma pa je to ovirala tudi dolga zima. Vendar pa se je v aprilu položaj nekoliko zboljšal. Kar se tiče drv, se je položaj znatno zboljšal, ker so se moglei večje količine splaviti naprej po rekah. Tudi transport iz gozdov je zelo napredoval. Veletrgovina z drvmi že prinaša na trg vagone drv in tako v Budapešti ko v drugih mestih so na trgu že znatne količine. Romunija Od tedna do tedna postaja težje zavzeti kakšno določeno stališče do položaja na romunskem lesnem trgu. Lesne cene se izpreminjajo neprestano, ravno tako pa tudi ponudba lesa. Stalno je samo to, da povpraševanje presega ponudbo, še vedno se najteže dobi rezani les iglavcev za stavbeno industrijo. Tu so tudi cene posebno visoko napete. Treba je imeti kar odlične zveze, da se dobi les za barake. Seveda pa je treba plačati zelo visoke cene. Nekoliko boljši je položaj glede bukvei. V zadnjih tednih se je mogel laže dobiti bu- kov rezani les, ravno tako tudi brzojavni drogi in železniški pragi. Ves drug listnat les, ki je prišel na trg itak le v majhnih količinah, pa je bil hitro razprodan. Cene so vseskozi zelo trdne. Romunske železnice! so sicer skušale pritisniti na proizvajalce, a so na vse zadnje morale popustiti in plačati višje cene ko prej. Značilno za romunski lesni trg je, da so zahteve glede kakovosti blaga zelo popustile in da je prejšnje strogo sortiranje popolnoma prenehalo. Nizozemska Zaloge na Nizozemskem so v marcu in aprilu tako skopnele, da so ostale le še majhne partije. Razlog je v tem, ker od decembra ni prišlo iz tujine, razen nekaj slučajnih pošiljk, sploh nič lesa. Zaradi letošnje hude zime tudi ni računati, da bi prišle prve ladijske pošiljke leša iz severa prej ko v juniju. Vso pomladansko sezono bo torej Nizozemska navezana le na domač les. Na |K>dlagi nemško-švedskega dogovora, s katerim se je uredil tudi lesni uvoz v Nizozemsko, so se že začela pogajanja s švedskimi izvozniki. Kakor pa smo že prej poudarili, ni računati, da bi te pošiljke prišle prej ko sredi leta. Iz južnovzhodnih evropskih držav prihaja le malo lesa, kolikor ga dobavijo nemški posredniki. Trg s trdim lesom je enako označen z velikim povpraševanjem in zelo majhno ponudbo. Iz Hrvat-ske so v zadnjih tednih prišle nekatero partije trdega lesa, toda so obležale na tranzitnih skladiščih. Švedska Švedski lesni trg je doživel v zadnjem času, kar se tiče prodaj, oživljenje. Večje partije parjenega lesa I. in II. vrste so se prodale v Nemčijo, Dansko in Nizozemsko. Tudi rezan les se je prodal, tako plohi, ko deske in trami. Vendar pa se ni mogoče otresti vtisa, da kažejo švedski izvozniki še vedno Problem grškega gospodarstva Pri reševanju problema izdatnejše preskrbe Grčije z živežem soglašajo vsi grški gospodarstveniki, da je treba povečati agrarno proizvodnjo, različna pa so mnenja o načinu tega povečanja. Eni predlagajo, naj se znatno razširijo pšenična polja, drugi pa menijo, da ta razširitev ne sme prikrajšati drugih kultur ter da so predvsem za pospeševanje kmetijstva potrebna razna melioracijska dela. Kakor v Italiji, tako so bile tudi v Grčiji že pred leti uvedene tako zvane »žitne bitke«. Z njimi naj se nadaljuje, menijo mnogi strokovnjaki, novih nasadov pšenice pa ni treba, ker se da na dosedanjih povečati hektarski pridelek. Ta pridelek znaša 750 do 850 kg, pri skrbni kulturi pa je mogoče, da se povprečni hektarski pridelek dvigne na 1200 do 1500 kg in se tako letni pridelek pšenice zviša od 600.000 na 1,100.000 ton. Položai na mednarodnem lesnem znatno vzdržnost. Vzrok je v tem, ker smatrajo sedanje cene za premalo vabljive. Poleg tega pa je domača potrošnja, zlasti v stavbeni industriji, vseskozi dobra. Zage imajo velike zaloge lesa in torej blaga ne manjka. Švedski izvozniki pa hočejo še nekoliko počakati, da bolje pregledajo položaj. V kratkem pa je pričakovati, da se bo kupčija poživila. Pomanlkanle premoga v Tmisli V Turčiji primanjkuje premo-j te in okrog 150.000 ton premoga ga, ker se je močno povečala po-j ni bilo mogoče transportirati iz trošnja zaradi izredno ostre in glavnega premogovnika. Iz revir-dolge zime, važni vzroki pomanjkanja pa so tudi prometne ovire Iz italijanskega gospodarstva Italijansko - bolgarski trgovinski sporazum od 11. oktobra 1941. do 30. junija 1942. je podaljšan do 80. junija 1943. z nekaterimi spremembami. Obseg blagovne izmenjave je po vrednosti povečan od 800 na 1000 milijonov lir. Predvsem so povečane iz Italije dobave umetnih tekstilnih vlaken, iz Bolgarije pa dobave živil. Za uvoz svežega mesa iz Bolgarije je določenih 24 milijonov lir. Sporazum ima tudi določila o ureditvi prometa. Tako bo ustanovljena v Sofiji posebna družba za vodstvo blagovnega prometa s tovornimi avtomobili iz Bolgarije čez Skoplje do Drača in Val on e. Ta proga bo pozneje podaljšana če« Ruščuk v Romunijo do mesta Ploesti. Italijansko-madžarska pogajanja o razširitvi prometa čez Fiumo so bila te dni v Stresi. Gre za izvajanje italijansko-madžarskega sporazuma o pospeševanju luškega prometa v Fiumi. Oljčni nasadi v Dalmaciji bodo znatno povečani. Letni pridelek oliv hočejo dvigniti od 31.000 na 45.000 stotov. V tem primeru bo za izvoz na razpolago blizu 15.000 stotov oliv. Navodila za pospeševanje in povečanje oljčnih nasadov bodo dobili kmetovalci v strokovnih tečajih. Za začetek je bilo v raznih krajih organiziranih 21 takih tečajev, ki bodo trajali po 10 dni. Nove cen« za zgodnje sadje in sočivje je določilo kmetijsko ministrstvo. Cene so nekoliko višje kakor lani. Odkupne cene za češnje so od 165 do 290, za breskve od 290 do 350, za mlado čebulo 95, za stročji fižol pa od 210 do 290 lir za stot. Predmete iz platine, iridija, paladija in drugih redkih kovin morajo oddati industrijci, obrtniki, trgovci in razni zavodi, ki niso državni, po odloku, ki je izšel v rimskem Uradnem listu. Pogodba o tranzitnem prometu skozi Trieste je uveljavljena med železniškimi upravami Italije, Francije in Švice na eni ter med železniškimi upravami Hrvatske, Srbije, Bolgarije in Grčije na drugi strani. Italijanska avtomobilska industrija ima na Madžarskem vsako leto več odjemalcev. Po madžarski statistiki je bilo lani na Madžarskem registriranih 1651 novih osebnih avtomobilov in je bila med njimi na prvem mestu znamka Fiat z 251 (prejšnje leto 90) avtomobili. Centrala za izvoz inesa iz Madžarske v Italijo bo vejlika klavnica, ki jo gradijo v Novem Sadu. Gradbeni stroški bodo znašali 1.2 milijona pengo. Film kot učilo kmetijskega pouka uvaja Italijanska zveza kmetovalcev, ki je dala izdelati vrsto filmov, ki ponazorujejo najrazličnejše načine napredne agrarne proizvodnje. Prvi tak film, ki kaže življenje in rejo sviloprejke, se že predvaja v krajih, kjer hočejo pospešiti svilogojstvo. Predstavniki italijanske tekstilne industrije obiščejo te dni Budimpešto, da se> z madžarskimi industrijci dogovorijo o izmenjavah surovin in izdelkov ter posvetujejo o raznih strokovnih zadevah. Konserviranje sadja v Bolgariji Bolgarija izvaža od leta do leta več svežega sadja in sočivja, velika pa so tudi inozemska povpraševanja po konserviranem sadju. Bolgarska živilska in konservna industrija teh naročil ne more izvršiti, ker so njene naprave majhne in primitivne. >Sudost-Echo« navaja, da je v Bolgariji samo 17 večjih sušilnic, v katerih se lahko suši na dan okrog 150 ton surovega sadja. Dalje premore Bolgarija 12 hladilnic, v katerih se dnevno ohladi blizu 500 ton sadja ter pripravi za transport s hladilnimi vagoni. Grozdje in jabolka ostanejo v hladilnicah nekaj mesecev, izvažajo se pa le pozimi. ter pičle zaloge jamskega lesa. Najvažnejši premogovni revir Turčije je ob Črnem morju med Zonguldakom in Ereglijem. Rezerve tega revirja cenijo na 7 in pol milijarde ton. Premogovna industrija je v Turčiji že stara. Ležišča premoga so pri Zonguldaku odkrili že 1. 1828., rudnik pa je začel obratovati; 20 let pozneje. Proizvodnja premoga je znašala 1. 1923. okrog (100.000 ton, po treh letih že 1.2 milijona, 1. 1936. pa 2.3 milijona ton. Po petletnem na- Dolga leta so se v turškem rudarstvu udejstvovale razne tuje podjetniške družbe, od začetka 1. 1941. pa so vsi premogovniki v Turčiji podržavljeni. Pod državno kontrolo so se obrati premogovnikov sicer dvignili, niso pa bili kos močno narasli potrošnji in raznim oviram. Med dolgo zimo ni bilo mogoče dati zadostnih količin premoga železnici, plinarnam in industriji. Večina premoga iz zongulda-škega revirja gre v črnomorska pristanišča, od koder se transportira proti Carigradu, od tam pa prevaža z ladjami v Izmir ali pa z železnico v notranjost države. Samo majhen del odvažajo iz revirja po železnici in to šele od lanske spomladi, ko je bila glavni železniški progi priključena stranska proga od Irmaka. Zaradi transportnih ovir so med zimo premogovniki omejili svoje obra- Revija »Wirlschaft und Statistik« je takole orisala gospodarski in socialni položaj nemškega prebivalstva: Odločilni faktor pri cenitvi kupne moči na notranjem trgu so dohodki družin. Okrog 93% nemškega prebivalstva živi v družinskih gospodinjstvih, samotarji pa tvorijo samo 3%. Za podlago statistične ugotovitve je bilo vzeto povprečje velikomestnega, malomestnega in vaškega okoliša, pri čemer pa je bila družinska skupnost strogo ločena od stanovanjske skupnosti ter tako pri štetju niso bili upoštevani podnajemniki in hišni posli. Na ta način je statistika ugotovila, da ima vsako drugo gospodinjstvo delavcev in nameščencev po enega člana, ki svoj zaslužek prilaga k zaslužku družinskega poglavarja ter tako zvišuje dohodke Pri reorganizaciji gospodarstva v Romuniji so prišle spet do velike veljave gozdne zadruge. Prva taka zadruga je bila v Romuniji ustanovljena že 1. 1905., do večjega razvoja in pomena pa so prišle gozdne zadruge šele po prvi svetovni vojni, ko jim je država odstopila in prodala večje gozdne komplekse. Centrala gozdnih za- ja pri Eregiiju bi morali izvoziti na leto okrog 1.2 milijona ton premoga. Poleg količin, ki jih potrebuje turško brodovje, bi bilo treba izvoziti še 900.000 do 950.000 ton, za kar pa je potrebna tonaža kakih 60.000 ton. Dokler ne bo ta tonaža ob vsakem času na razpolago, ni mogoče normalno ali celo povečano obratovanje turških premogovnikov. Kakor za odvoz premoga, tako primanjkujejo prevozna sredstva tudi za dovoz jamskega lesa. Ker med zimo zaradi slabega vremena ladje na mesec po 10 do 15 dni niso mogle prevzemati tovorov, ni bilo mogoče pozneje natega prometnega za- Tako so prometne ovire pač glavni vzrok vsega pomanjkanja premoga in zastoja pri proizvodnji, ki je v zadnjih letih lepo napredovala. Turška vlada je v zadnjem času sklicala več konferenc za zboljšanje prometa in prometnih zvez, pri katerih sodelujejo predstavniki gospodarskega, trgovinskega in vojnega ministrstva ter zastopniki železnic in paro-brodarskih družb. Po novem načrtu preide vsa rudarska proizvodnja v državne roke. Doslej so smeli turški državljani ležišča rud in premoga, ki so jih sami izsledili ali odkrili, tudi izkoriščati, odslej pa bo samo rudosledstvo prepuščeno privatni iniciativi, vsak rudniški obrat pa bo pod vodstvom države. Najditelji rudnih in premogovnih ležišč bodo dobili odškodnine ali pa primerne deleže pri državnih rudniških obratih. družine. Te člane, ki svoje zaslužke prispevajo k dohodkom družine, imenuje revija dodatne zaslužkarje ali >s6zaslužkarje«. Dohodki teh zaslužkarjev znašajo povprečno 15% vseh dohodkov družin, pri čemer pa so seveda znatne razlike med mestnimi in vaškimi okoliši ter med družinami delavcev in nameščencev. Največ »sdzaslužkarjev« imajo v mestih družine s 3000 do 5000 RM dohodkov. Zaslužki sinov in hčera znašajo toliko, da tudi dohodki družin nekvalificiranih delavcev ne pridejo pod 1800 RM. V tipični delavski družini se dohodek družinskega poglavarja z zaslužki družinskih članov zviša za približno 25 odstotkov. Tako je statistika zanesljivo ugotovila, da so družine gospodarsko in socialno dosti močnejše kakor pa samci. drug je dala na razpolago znatna denarna sredstva, zbirala pa je tudi kader gozdnih in lesnih strokovnjakov ter tako začela uspešno tekmovati s tujimi podjetniki, ki so izkoriščali romunske gozdove. Gozdne zadruge so bile tudi ustanoviteljice romunske lesne trgovine, ki je bila prej skoraj vsa v tujih rokah, višje mezde delavcev pri zadrugah pa so se polagoma uveljavile tudi v nezadružnih in tujih podjetjih. Zdaj je v Romuniji 212 gozdnih zadrug, poleg tega pa se še okrog 100 drugih zadrug postransko peča z gozdnim in lesnim gospodarstvom. Konec 1. 1939. so imele zadruge 22.513 članov, zadružne glavnice so znašale 413, investicije 53.5, čisti dobiček pa 15.3 milijona lejev. Večina zadrug (179) deluje v starih romunskih pokrajinah. Gozdne zadruge so posebno važne v vojni dobi, ko je nastopilo pomanjkanje delovnih moči, prevoznih sredstev in tehničnih pripomočkov. Zadruge laže premagajo razne ovire kakor posamezniki in gozdovi, ki so bili razlaščeni, so prišli predvsem pod upravo zadrug, ker je na ta način dano najboljše jamstvo za uspešno gospodarstvo. Zadruge skrbijo uspešno za dobave stavbnega lesa in. drv Bolgarska narodna banka je objavila svoje poslovno poročilo za leto 1941. Iz poročila navajamo našle dnje podatke: Navzlic vojnim er.som je mogla banka svoj čisti dobiček zvišati od 271 milijonov v letu 1941. na 374 milijonov levov. Bolgarsko gospodarsko življenje, ki se zrcali v delavnosti Bolgarske narodne banke, je že bilo v znaku nastajajoče evropske skupnosti. Nsstal je za Bolgarsko ugoden položaj in je povpraševanje po bolgarskih izvoznih predmetih naraslo. Ker se je uvoz surovin zaradi prekinitve blagovne zamenjave z nekaterimi evropskimi državami ustavil, so se surovine podražile1, kar je imelo za posledico dvig cen. Indeks industrijske proizvodnje je narastel od 182.8 v letu 1940. na 193.7 v letu 1941. Stavbena delavnost se je zmanjšala za približno 8%, investirani kapitali pa so narasli za 18%. Bolgarska je leta 1940. uvozila 382.000 ton blaga v vrednosti 7.02 milijarde levov, leta 1941, pa 459 tisoč ton v vrednosti 10.29 milijarde levov. Istočasno pa je nazadoval bolgarski izvoz po količini od 99(i.000 ton na 460.000 ton, po vrednosti pa je zaradi višjih cen narastel od 7.02 milijarde na 9.23 milijarde levov. Trgovinska bilan- ter imajo pri tem važno vlogo regulatorjev cen, ki so jih razni privatni lastniki gozdov prekomerno dvigali. V Bolgariji je izšel letos februarja zakon, ki odreja zadružno ali drugačno vzajemno gospodarstvo vseh privatnih gozdov ne glede na število posestnikov in na velikost njih deležev. Pri tem so izvzeti mali gozdovi do 50 ha, gozdovi pri naselbinah, cerkvah in pokopališčih ter umetni privatni gozdni nasadi do 10 ha. Za izkoriščanje večjih gozdov so določeni načrti, ki so obvezni za vse posestnike ter za vse člane gozdnih zadrug ali drugačne gospodarske vzajemnosti. Gozdno-gospodarski načrti, ki jih sestavljajo zadruge ali druge gospodarske zajednice, morajo biti potrjeni od pristojne gozdarske oblasti. Pod zadružno upravo pridejo tudi občinski gozdovi, ki se po velikosti razdele na eno ali več zadrug. ca Bolgarske je bila pasivna za 1050 milijonov levov, v letu 1940. pa samo za 9 milijonov levov. Zbiranje volne v Romuniji Ker so potrebne velike količine volne za vojaštvo, so bili izdani v Romuniji novi predpisi o zbiranju in odkupu ovčje volne. Volno zbirajo občinski uradi, prevzema in prodaja jo pa centrala poljedelskih sindikatov. Producenti sami volne ne smejo prodajati, za lastno porabo pa jim ostane 5 kg. Odkupne cene bodo zvišane, ker se je izkazalo, da so lani prenizke cene zmanjšale pričakovane uspehe zbiranja volne. švedska železna ruda za Madžarsko Po švedsko-madžarski trgovinski pogodbi dogovorjene dobave' švedske železne rude so se začele sedaj dobavljati. Transporti gredo skozi Stettin in deloma tudi po Odri. Vagoni, ki prepeljujejo rudo iz Šlezije na Madžarsko, se vračajo naloženi z boksitom, da je s tem racionalno izkoriščanje vagonov zagotovljeno. Tudi za ostali blagovni promet med južnovzhod-nimi in severnimi državami je> Siettin glavna nakladalna oziroma razkladalna postaja. Umrl nam je naš dragi soprog, oče, brat in tast, gospod ANTON MENCINGER trgovec in posestnik Pogreb ljubljenega pokojnika je bil v četrtek, dne 21. maja ob 5. popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta 43 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, maja 1942. Žalujoči: Marija, žena; Vera in Marica por. dr. Debevec, hčerki; France dr. Debevec, zet; Janez, Tomaž in Štefan, bratje — in ostalo sorodstvo. črtu za pospeševanje industrije, j ki so ga začeli izvajati 1. 1936., se , je proizvodnja premoga I. 1940. domestiti dvignila za 120%, kar pa še ne sto-ustreza veliki količini rezerv. ČE POTREBUJETE LEPO FOTOGRAFIJO, POVEČANO SLIKO, REPRODUKCIJO ALI KVALITETNE FOTO-AMATERSKE IZDELAVE, SE OBRNITE NA RENOMIRANO TVRDKO fRAN JO MAVEC LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 6 NA ZALOGI VEDNO SVEŽ FOTOMATERIAL Dohodki posameznikov in družin v Nemeiii Gozdne zadruge v Romuniii in Bolgariji RADIO aparate, pisalne stroje, ** n a n |/r kolesa in sestavne de- A« BIRKc le $e najceneje dobe M pri tvrdki Ljubljana, Mestni trg 9 Telefon 24-56 SPECIALNA DELAVNICA ZA POPRAVILA RADIO APARATOV! Iz bolgarskega gospodarstva f Anton Mencinger Včeraj popoldne so spremili v Ljubljani k večnemu počitku uglednega trgovca in posestnika Antona Mencingerja, ki je bil vzoren gospodar in zvest član stanovskih organizacij. Udejstvoval se je v sindikatu trgovcev z živili. Za rajnkim žalujejo soproga gospa Marija, hčeri gospodična Vera in gospa Marica dr. Debevčeva in drugi sorodniki, njegova prerana smrt pa je užalostila tudi velik krog prijateljev in znancev. Antonu Mencingerju blag spomin, žalujočim pa naše iskreno sožalje! in frte-tChUte- PERILO, BLUZE, SRAJCE ZA DAME IN GOSPODE V MAKO, SVILENEM IN VOLNENEM PREDIVU JOPICE, PULOVERJI, SVITERJI, JERSE Y-OBLEKE, MODNI, ŠPORTNI DRESI, Pl JAME ITD. F. KOS LJUBLJANA Židovska ulica št. 5 ceniti vsa sevemo-aime riška posest srebra na blizu 3135 milijonov unč. Po ameriški novčni vrednosti ustreza to vsoti 4044 milijonov dolarjev, v trgovinski vrednosti pa ustreza okrog 89.000 ton srebra vsoti 1716 milijonov dolarjev, do- čim je ista količina kositra vredna okrog 102 milijona dolarjev. Zaradi velikih zalog srebra se v USA v zadnjem času predlaga, naj bi se srebro uporabljalo poleg kositra in bakra za spojkanje ter kot nadomestilo za nikelj in krom. Gospodarske vesti iz Romunije Agrarni nasadi Romunije so se od 1. 1940. do 1941. povečali za 230.000 ha. Najbolj so se povečali nasadi industrijskih rastlin in sočivja. Nasadi pšenice so se povečali od 2.1 na 2.3 milijona ha, nasadi koruze pa skrčili od 3.5 na 3.3 milijona ha. Državni romunski kreditni zavod v Bukarešti, ki ima na razpolago 41 in pol milijona lejev, je pooblaščen, dajati dolgoročna posojila lekarnarjem, ki hočejo v vaških občinah ustanoviti nove lekarne. Družba »Ford Romana« v Bukarešti je obnovila svoje obrate ter zvišala svojo glavnico od 90 na 180 milijonov lejev. »Radio Technica Romana« je ime nove italijansko - romunske delniške družbe v Bukarešti, ki vodi trgovino z radio-tehničnimi predmeti. Glavnica družbe znaša 6 milijonov lejev. Žitna skladišča v Romuniji Vrednost, modernih žitnih skladišč so v Romuniji že zgodaj spoznali in cenili. Prva žitna skladišča v Galacu in Braili so zgradili že 1. 1890., ko so bile take naprave še precej redke. Skladišča so bila večkrat razširjena in ima zdaj vsako prostora za kakih 15.000 ton žita. V pristanišču Konstanci ob Črnem morju so veliki silosi za okrog 100.000 ton eksporlnega zibi. Prva žitna skladišča so bila v Konstanci postavljena že 1. 1905. Zdaj ima Romunija v načrtu zgraditev okrog 70 velikih žitnih silosov, ki bodo lahko prevzemali po 4000 do 10.000 ton žita. Nova žitna skladišča bodo zgrajena ob železniških in avtobusnih postajah, da bi se tako čim bolj pospešilo zbiranje žitnih pridelkov. Svetovna proizvodnja tobaka Med pridelovalci in izvozniki tobaka je doslej zavzemala važno mesto Nizozemska Indija. Ker nameravajo tam skrčiti tobačne nasade v korist drugih kultur, so nekateri gospodarski listi izrazili mnenje, da bi zmanjšanje tobačnega pridelka v Nizozemski Indiji utegnilo ovirali preskrbo Evrope s tobakom. Berlinski »Das Reich« meni, da je ta bojazen neosnovana, ker se svetovna produkcija tobaka lahko prilagodi novim razmeram in ker so tudi v sami Evropi ugodni pogoji za povečanje tobačnega pridelka. V zadnjih letih pred sedanjo vojno je dobivala Nemčija iz južnovzhodnih evropskih dežel toliko tobaka, da je lahko znatno zmanjšala uvoz tobaka iz čezmorskih dežel. Iz Nizozemske Indije je Nemčija 1. 1937. uvozila 20.630 ton tobaka v vrednosti 30.4 milijona RM ter tako prevzela 2 petini vsega tobačnega izvoza Nizozemske Indije. Leta 1926. je bil pridelek tobaka 1000 metrskih stotih naslednji: Bolgarija 240, Francija 114, Grčija 525, Italija 444, Nemčija 144, Madžarska 260, bivša Jugoslavija 148, Romunija 183, Kanada 131, Mehika 92, Brazilija 573, Portoriko 159, USA 6003, Japonska 700, Nizozemska Indija 456, Filipine 455, iz leta 1937. pa daje »Das Reich« naslednjo sliko svetovnega tobačnega pridelka: Proizvodnja in vrednost srebra Berlinski tednik »Das Reich« razlaga, da so Združene države Severne Amerike z velikim nakupovanjem srebra popolnoma ubile svetovno vrednost te kovine. Severno - ameriški zakladni urad je določil za v Ameriki pridobljeno srebro še enkrat toliko ceno kakor za srebro, ki je bilo pridobljeno in nakupljeno v drugih državah. S tem je srebro, čigar svetovna potrošnja daleč zaostaja za proizr vodnjo, sploh razvrednoteno. Delež svetovne proizvodnje sre bra je bil v milijonih unč (1 unča rz: 28.35 grama) naslednji: 1.1933. 1.1936. 1.1940. USA 22.8 62.8 66,— Mehika 68.1 77.5 84.5 Juž. Amerika 12.8 32.9 32.5 15.2 18.3 25.— 118.9 50.3 191.5 60.8 208 70 Kanada Amerika oslalei dežele ves svet 169.2 252.3 278 V teh letih so Združene države kupile 2447 milijonov unč srebra od tega okrog 500 milijonov unč domače proizvodnje in blizu 2000 milijonov unč v inozemstvu. Ce prištejemo zaloge, ki jih je leta 1933. že imel severno-ameriški zakladni urad, se da konec leta 1940. Nasadi Pridelek lOOO ha 1000 ra. st. Evropa, Turčija in Severna Afrika 352 3629 Rusija 203 2000 Nizozemska Indija 169 529 Oslalei trop. deželo Azije in Afrike 650 7158 Severna Amerika 716 6330 Srednja in Južna Amerika 191 1430 Skupaj 2284 21586 Na Nizozemsko Indijo pride od tobačnih nasadov 7.4%, od svetovnega pridelka pa 2.5%. Ti odstotki so tako nizki, da ne bi dosti pomenilo, če bi se moral v Nizozemski Indiji tudi ves tobak umakniti drugim rastlinam. Najboljši tobak za cigarete je iz Zapadne Indije, za cigare iz Brazilije, za- pipo pa iz Venezuele in Virginije. Dober tobak za cigarete imajo tudi južnovzhodne evropske dežele in ker se kadilci v Evropi od leta do leta bolj zavzemajo za cigarete, je prišel tako zvani orientalski tobak do velike veljave. Največji pridelovalec tega tobaka je bila dolgo dobo Grčija, na drugem mestu je bila Turčija, na tretjem pa Bolgarija. Teritorialne spremembe na Balkanu v sedanji vojni so pri pridelovanju tobaka pomaknile na prvo mesto Bolgarijo, ki je dobila srbske in grške pokrajine, v katerih je bila tobač- na kultura na visoki stopnji. Največji odjemalec tobaka južnovzhodnih dežel je že dolga leta Nemčija, naročila iz Nemčije in drugih evropskih držav pa so se močno povečala, ko je bil preprečen uvoz tobaka iz čezmorskih dežel. Zaradi tega se v ibwl Trgovina s čevlji in modnim blagom Ljubljana, Prešernova ulica VELEŽGANJARNA Tvornita likerjev, ruma, vinjaka, vina-vermuta, bermeta, malinovca iz gorskih malin in kisa Viktor Meden-Ljubljana Celovška cesta štev. 10 — Telefon štev. 20-71 Pri nakupu vsakovrstnega manufakturnega blaga Vam priporočamo znano veletrgovino R. MIKLAUC-,PRI ŠKOFU* LJUBLJANA, Lingarjeva ul. 3 - Pred Škofijo 3 Trgovina na drobno v pritličju — na debelo v I. nadstropju Ustanovljeno leta 1869 Telefon žtev. 19-09 Ivan Brunčlč Ljubljana, Celovška c. 42 Stavbeno in pohištveno pleskarstvo in ličarstvo. Se najtopleje priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Cena zmerna I Delo solidno! VRBINC IVAN LJUBLJANA, Kolodvorska 8. - Tel. 42-98 Stavbeni, pohištveni pleskar, ličar in soboslikai Se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Izdelava zelo solidna in po zmernih cenah. I Modna konfekeiia I za dame in gospode B ______ ■MHBEBHHBUiH FRAN LUKIČ Liubliana Stritarjeva ulica 9 Svetlobna telesa, električne stroje in aparate, elektroin-stalacijski material, tehnične predmete, elektroinstalacij-skadela in vse elekt. naprave Vam najugodneje nudi Slavo Kolar LJUBLJANA, Tyrševa cesta štev. 25a TELEFON štev. 24 - 66 Z. , barva, plesira in Ze v 24 urah “vrč* obleke, klobuk« itd. Skrobi in sretlolika srajce, ovrat-nike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6 Šelenbnrgova ni. 3 Telefon it. 22-72. BIRMANSKA DARILA URE IN OPTIČNI PREDMETI PO NIZKIH CENAH PRI J. VILHAR - urar • LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 5 T E V. 36 PLETENINE F.,v M. ROZMAN LJUBLJANA Gosposka ul. 4 Zidovska ul. 7 Bleiweisova c. 5 ..Slavija" Specialna zaloga platna, belega in pralnega blaga ROBERT GOLI LJUBLJANA Šelenburgova ul. 3 GROM ŠPEDICIJA LJUBLJANA, C. Soške divizije 14/1. NASLOV BRZOJAVKAM: „GROM“ - TELEFON INTERURBAN ŠT. 24-54 Zastopstva v vseh večjih mestih v tu- in inozemstvu. — Zastopniki družbe spalnih vozov S. O. E. za ekspresne pošiljke. — Vse potrebne informacije brezplačno | Oglasi v ..Trgovskem Iistu“ ijijij imajo vedno siguren j uspeli? SPLOSNA TRGOVSKA DRUŽBA Z O. z. LJUBLJANA BLEIWEISOVA (TVRSEVA) CESTA 33 Obiščite galanterijsko veletrgovino IVAN SAMEC Ljubljana Mestni trg St. 21 ŠPEDICIJA TURK ]) revi e m a Ocarinjenje vseh uvoznih in izvoznih pošiljk in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnosti zaračunanja carine in vsa pojasnila brezplačno. Vilharjeva c. 33 (naspr. nove carinarnice) Tel.24-5!) LJUBLJANA Prevažanje vsakovrstnega blaga, kuriva, strojev, selitve v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi in avtomobili in to hitro ter po nizki ceni. M asa ry kova cesla 9 (nasproti tovornega kolodvora) — Telefon 21-57 PROSTO JAVNO SKLADIŠČE prevzema Vskladiščenjc raznega blaga, kakor tudi pohištva v lastnem, mestne trošarine in uvoznine prostem javnem skladišču. Oskrba inkaso-povzetij. Kotnikova ulica štev. 12 (nasproti mestne elektrarne) —Telefon 30-73 Steklo- PmmIcuv AVGUST AGNOLA LJUBLJANA Bleiweisova cesta 10 — Telefon 24-78 Emettiamo assegni circolari del Credito Italiano, facciamo rimesse di denaro e tutte le altre operazioni di banca per tutte le piazze dltalia Istituto di credito per il Commerdo e Nndustria, Lubiana Prešernova 50 Izstavliamo cirkularne čeke na Credito Italiano, izvršujemo bančna nakazila ter vse ostale bančne posle po vsej Italiji Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani Prešernova 50 Priporoča se manufaktura veletrgovina F. HREHORIC, LJ Bleiweisova cesta 2S Šalamun MANUFAKTURA & L N A .AMPE DEBELO ▲ LJUBLJANA frančiškanska 4, tel. 37-89 ♦ DSiiSG s. n. FRATELU CITTERIO MONZA. Via C. Cattaneo 10/12 Glavnica: 1,200.000 vplačana Brzojavke: Ceforalit - Telefon 35-46 Tkanje Jacquard in baržuni . Blago za pohištvo . . . Prevleke .... Preproge ................... Pogrinjala............ Predposteljniki . Tekači . . Blazine REMO STRONA BIELLA Telefon pisarna: 23-00 stanovanje: 23-04 ♦ Preje iz grebenane volne in vse vrste bombaževine n== Soc. An. Pastori s Casanova Tkanje jacquard Via Tommaso Grossi 5 - Monza Telefon: 25-54. 26-43, 21-50 Brzojavke: Jacquard: Monza Blago za pohištvo, prevleke in baržuni. Mizne prevleke, posteljna pogrinjala in preproge i. t. d. (/) Batta & Hicatini Via Cottolengo 2 Bidta Delniška družba INDUSTRIJA JUTE mantegazza Glavnica L. 1,500.000 popolnoma vplačana Sedež: MILANO Via S. Vincenzo, 28 Telefon 31-455 Brzojavke: Jutamente Milano Tvornice: GENOVA-VOLTR1 Telefon 409-152 Tovarna prediv, tkanin in vrefi iz Jute In meSanih tkanin iz konoplje In Jute S. A. BauadeUi Aldo- V Česana yvct\a ta> volne in ftaUa. \/csU BieUa Via G. B. Serralunga Preje za pletenine, nogavice m tkama. - Posebne pre/e za ročna dela. - Z a o b a I a ITALVISCOSA Corso Vittorio Emanuele n. 37 • 39 Societa por la vendita esclusiva delle fibre tessili artificiali Viscosa prodotte da: SNIA VISCOSA Societa Nazionale Industria Applicazioni Viscosa Capitale Sociale L. 1.050,000.000 Sede Sociale e Direzione Milano — Via Cernaia 8 CISA VISCOSA Compagnia Industriale Societa Anonima Viscosa Capitale Sociale L. 257,125.000 Sede Sociale e Direzione Roina — Via dei Sabini 4 CHATILLON Societa Anonima Italiana per le Fibre Tessili Artificiali gi& Chatillon Capitale Sociale L. 175,000.000 Sede Sociale e Direzione Milano — Via Conservatorio 13 Družba za izključno prodajo umetnih tekstilnih vlaken »Viscosa«, ki jih izdelujejo: SNIA VISCOSA Narodna industrijska družba Izdelki iz »Viscose« Glavnica L. 1.050,000.000 Sedež tvrdke in ravnateljstvo Milano — Via Cernaia 8 CISA VISCOSA Industrijska družba d. d. Viscosa Glavnica L. 257,125.000 Sedež tvrdke in ravnateljstvo Roma — Via dei Sabini 4 CHATILLON Italijanska delniška družba za umetna tekstilna vlakna prej Chatillon Sedež tvrdke in ravnateljstvo Milano — Via Conservatorio 13 Rapp. per Lubiana — Zastopstvo za Ljubljano S.C.I.E. SOCIETA COMMERCIALE IMPORTAZIONI ESPORTAZIONI PUHARJEVA ULICA Sl. 3 ls^^^6^<^5g5^(oe5acxo^^t9gg^^sg5as)ggsa^(5l%a^6^ss^se5a90g^6^^^(5g5a^gg^6^^a9ge5as6^as' KNIIGOVEZMICA ljudske tiskarne Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6 a) Knjigoveški oddelek: Vezave vseh vrst od preprostih do razkošnih Zalogu poslovnih knjig in ra-striranih papirjev za knjigovodstvo. b) Torbarski oddelek: Izdelovanje kovčegov, potnih in damskih torbic, aktovk, listnic, denarnic in sličnih galanterijskih izdelkov. Solidno in priznano delo. I F. I. V. A. BORIAGIII g BI FABBRICA ITALIANA TULLE E 19 Ul VELI ANDALUSA