Ljubljana, sreda. 26. novembra 1947
PoStnlna plačana v gotovini
Leto VIII., štev. 278 — Posamezna številka 2 đia
uuuuusitu «a uruut UDBUm
nuium uuu nn «
TELEFON IUI OO IHI
ROKOPISI SB NB VRAČAJO
IZBAJB VSAK UAN M«» PONEDELJKA
tmimja» oooBLBE LJUBLJANA
telefon »-sz n-a
POSTNI ČEKOVNI RAČUN f LJUBLJANI 61	60 «043 M
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA «S DIN
G
B
t*
N
O
Maršal Tito je prispel na čelu delegacije vlade FLRJ na obisk v Bolgarijo
Beograd, 25. nov. Predsednik vlade FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz Tito je sinoči odpotoval na čelu vladne-delegacije na prijateljski obisk v LR Bolgarijo.
V delegaciji so: notranji minister Aleksander Rankovič, minister Milovan Djilas, minister za zunanjo trgovino Milentije Popovič, generalni sekretar vlade FL-
RJ Ljubodrag Djurič, general Rado Hamovič, general Radomir Babič. pomočnik predsednika Gospodarskega sveta Vojo Serantič, polkovnik Milan Zezelj, podpolkovnik inž. Gustav Vlahov ter načelnik zunanjega ministrstva Laza Latinovič. (Iz predsedstva vlade FLRJ).
Navdušen sprejem jugoslovanske vladne delegacije na poti v Solijo
Sofija, 25. nov. Ob vsej poti od meje proti Sofiji so množice ljudstva navdušeno pozdravljale maršala Tita in ostale člane delegacije. Čim bolj se je vlak bližal Sofiji, tem večja je
je vzklikala, metala cvetje in mahala z jugoslovanskimi in bolgarskimi zastavami. Desettisoči bolgarskega prebivalstva so napolnili že zgodaj zjutraj široko in dolgo ulico Georgija
bila ob progi mrfožica ljudstva. Vlak Dimitrova. Niti mrzlo vreme niti je vozil skozi špalir veselo razpolo- sneg, ki je pričel padati ni vplival ženega prebivalstva bližnjih naselij na množico ljudi, ki je v vedno večin predmestja Sofije.	jem številu napolnjevala ulice. Pre-
Na železniški postaji v Sofiji, ki je pevajoče ljudstvo se je v vedno več-bila slovesno okrašena z zelenjem, z jem številu zbiralo v stranskih uli-bolgarskimi in jugoslovanskimi zasta- cah in z nestrpnostjo pričakovalo vami in napisi, je bil sprejem zelo trenutka, ko bo lahko pozdravilo slovesen in prisrčen. Sprejema so se . maršala Tita.
udeležili predsednik ministrskega sve- j Avtomobil, v katerem sta bila marta Ut Bolgarije Georgij Dimitrov s j šal Tito in Dimitrov, je počasi vozil člani vlade, sekretariat Nacionalnega ' po ulicah, ki so bile zasute s cvetjem komiteja Domovinske fronte in sekre- i in raznobarvnimi jesenskimi knzan-tarji domovinskofrontovskih strank, j temami. V slabi pol uri so velikan-
osebje poslaništva FLBJ, šefi diplomatskih misij, predsednik Akademije znanosti Todor Pavlov in drugi ugledni predstavniki bolgarskega javnega življenja.
Ko se je vlak ustavil je častna četa ob zvokih vojaške godbe zaigrala v pozdrav gostom. Predsednik Dimitrov je prihitel naproti maršalu Titu in se je z njim prisrčno pozdravil. Ko se je maršal Tito spoznal in pozdravil z navzočimi, je pregledal častno četo, nato pa je v spremstvu predsednika Dimitrova krenil k izhodu, kjer so ga sprejele z navdušenim vzklikanjem velikanske množice ljudstva, ki so napolnile velik trg pred postajo.
Ko se je pojavil maršal Tito v družbi s predsednikom Dimitrovom je množica ljudi vzvalovila. Množica
ske množice ljudi iz Sofije, mnogih bližnjih krajev kakor tudi veliko število delegacij iz notranjosti države napolnile veliki trg i9. september«, veliki mestni park in bližnje ulice. Sprejema v Sofiji se je udeležilo okrog 300.000 ljudi s tisočerimi nacionalnimi zastavami Bolgarije in Jugoslavije, pa tudi zastavami bolgarske delavske partije (komunistov), splošne delavske sindikalne zveze in drugih množičnih organizacij.
Ko se je pojavil maršal Tito na balkonu predsedstva ministrskega sveta s predsednikom Georgijem Di-mitrovim in ostalimi člani delegacije ter voditelji nove Bolgarije, je med množicami nastalo velikansko navdušenje. 300.000 udeležencev je vzklikalo in skandiralo »Tito — Dimitrov — Tito — Dimitrov«.
ki jo imenujejo zapadno demokraci-1 Bratje in sestre! želim vam še en-jo. (Dolgotrajno odoljravanje in pro- krat v imenu narodov Jugoslavije
Posirevni	maršala Tita
Maršal Tite je imel tale nagovor:
»Dovolite mi, da vam v imenu narodov Jugoslavije, v imenu vlade nove Jugoslavije in v imenu delegacije, ki je tukaj z menoj, sporočim najtoplejše in najprisrčnejše pozdrave. (Navdušeno vzklikanje: Hura, hura!)
Naš obisk tukaj ni samo vrnitev obiska vaši delegaciji, ki je na čelu 8 tovarišem Dimitrovim gostovala letos v Jugoslaviji. Naš obisk je nekaj več. To je nadaljevanje dela pri poglabljanju in vsestranskem sporazumevanju, naše nadaljnje sodelovanje.
Nova Jugoslavija, nova Bolgarija sta našli skupno pot v tistem trenutku. ko sta prekinili z vsem tistim, kar jih je povezovalo s starim, s tistim negativnim starim, kar je razdvajalo naše narode, kar je stoletja stalo med nami, med našimi narodi, med krvnimi brati. To je odstranila Jugoslavija, FLHJ, kakor je to storila tudi domovinskofrontovska Bolgarija s tovarišem Dimitrovim na čelu.
In, razumljivo je, tudi ni moglo biti drugače, kakor da smo takoj začeli delati na tem, da postavimo nove temelje, da določimo novo pot, da povežemo skupaj naši usodi, da v bodočnosti skupaj delimo vse dobro in zio, da se skupno veselimo, z eno besedo, da bo naše sodelovanje v vsakem pogledu popolno.
Naša preteklost je bila temna. Naša bodočnost, kakor vidimo že danes, je svetla. Naše perspektive so jasne. (Dolgotrajno vzklikanje bratstvu bolgarskega naroda in narodom Jugoslavije.) In moram vam povedati, da moramo mi, ki smo sodobniki, ki živimo
v	tej veliki dobi. biti srečni zaradi tega, ker so nam dane zgodovinske naloge in odgovornost za izvršitev teh nalog.
Da tako rečem, bilo bi zelo škodljivo, — in zgodovina ter naši potomci bi nas obsodili. — ako ne bi storili vsega tega, kar moremo, da ustvarijo bolgarski narod in narodi Jugoslavije tako nepornšljivo enotnost, ki je ne bo nikoli nobena sila porušila.
Mi gradimo novo, boljše življenje,
vi	tu v Bolgariji in mi tam v Jugoslaviji. Naši narodi so razumeli duh časa, razumeli so vso veličino dogodkov, ki se razvijajo. Vesel sem, ko vidim, da so pri vas, v Bolgariji, tako mladi kakor tudi stari že razumeli novega duha v političnem in gospodarskem smislu, da so bili že storjeni veliki napori v smeri izgraditve države, ki naj bo bogatejša jn srečnejša, kakor je bila. V teh svojih velikih naporih za ekonomsko dviganje naših držav bomo šli skupaj pri izgradnji in utrjevanju nove resnične ljudske demokracije. v obramb; naših mej, naših držav in naših narodov, šli bomo skupaj v ustvarjanju svoje boljše bodočnost». (Navdušeno in dolgotrajno vzklikanje bratstvu in enotnosti nove Jugoslavije in nove Bolgarije, maršalu Titu in Dimitrovu.)
To je naš dolg, to je naša naloga, in prihod naše delegacije ima ta cilj, da z vašimi odgovornimi državnimi predstavniki s tovarišem Dimitrovim na čelu utrdimo in okrepimo ono, o čemer smo govorili na Bledu. Glede na to ne preostaja drugega, kakor da se vsi kot eden lotimo dela, da delamo in gradimo naši državi. Naša usoda je v naših rokah. Pri nas ni več nobenih priviligiranih vladarjev ali vladajočega razreda. Narodi Jugoslavije in narod Bolgarije so vzeli usodo v svoje roke. Naši narodi so odkrili in nagnali tiste, ki so bili nesposobni voditi ljudstvo in so nad njim stali kot težka mora. Tudi pri nas v Jugoslaviji je sedaj ljudstvo svobodno in to ljudstvo, glejte, dela. da bi ustvarilo svoje stoletne težnje. (Dolgotrajno odobravanje.)
Da. tudi nova Jugoslavija in tudi nova Bolgarija bosta v svojih naporih soglasni. Onidve imata mnogo prijateljev. Sovjetsko zvezo, nepremagljivo državo socializma, z genialnim Stalinom na čelu (burno vzklikanje Sovjetski zvezi, generali-simu Stalinu in bratstvu slovanskih narodov) Velika Sovjetska zveza ima v nas svojega zvestega prijatelja in nas ne bo nikoli mogla nobena sila ločiti od naših velikih bratov, od narodov Sovjetske zveze. — Narodi Jugoslavije in bolgarski narod imajo mnogo prijateljev, imajo prijatelje v svojih poljskih in češkoslovaških bratih, imajo prijatelja v romanskem narodu, v madžarskem narodu. Govorim o romunskem in madžarskem narodu zato, ker gresta tudi ta dva naroda po novi poti in ker omogoča njihova nova notranja ureditev, ki se je začela izvajati, da med tema narodoma, ki nista slovanska, in med slovanskimi narodi ne bo nikoli več prišlo do prepirov ali nesporazumov, ki bi škodovali enemu ali drugemu narodu. Naši slovanski bratje, v prvi vrsti naši slovanski bratje in vse tiste države tukaj na vzhodu, ki gredo po edino pravilni poti ustvarjanja nove resnične ljudske demokracije, so neporušljiva sila, ki pomeni močan činitelj na _ svetu, — činitelj miru. Toda mi imamo mnogo prijateljev tudi v drugih državah. Ko govorim o prijateljih, mislim hkrati tudi na to, da imamo sovražnike. Mi imamo mnogo več prijateljev kakor sovražnikov. Toda sovražnik je mnogo bolj ogorčen v svojih naporih, da onemogoči to, kar smo si postavili kot nalogo: ustvaritev lepše in srečnejše bodočnosti. in samo naša pripravljenost, da branimo do poslednje kaplje krvi. kar smo dosegli, da branimo svojo enotnost, naša odpornost, naša želja po miru in za mirno delo morejo onemogočiti vse načrte tistih imperialistov in vojnih hujskačev, ki vidijo v vsakem našem koraku neko zaroto proti tisti demokraciji,
testi proti vojnim hujskačem).
Tovariši in tovarišice, bratje in sestre! S tega mesta vas pozivam danes s popolnim čustvom velike odgovornosti, ki smo jo prevzeli nase. da ne boste nikoli več dovolili, da bi kdor koli motil naše vrste. Domovinska fronta, nova vsesplošna ljudska organizacija je n« glede na razne politične stranke, iz katerih je sestavljena, edina sila, s pomočjo katere bo lahko vlada nudila svoji državi lepšo in boljšo bodočnost. Jaz vam. tovariši in tovarišice, bratje in sestre, lahko rečem tu in vam zagotavljam, da boste vi imeli v narodih Jugoslavije vedno tudi v najtežjih trenutkih svojega najzvestejšega prijatelja in da nas ne bo nikoli več nobena sila speljala z naše poti. (Odobravanje in ploskanje). Mi imamo tudi težke naloge pred seboj. Nikoli ne smemo pozabiti težav, ki so pred nami. Zato tudi ne obljubljamo, da se bosta takoj cedila med in mleko. Pripravljeni moramo biti za največje napore, toda vedno se moramo zavedati, da bodo nekega dne rodili plodove in da bomo dosegli, k čemur težimo in k čemur so težili naši predniki.
mnogo sreče pri vašem delu, mnogo sreče pri d riganju vaše države, pri graditvi vaše domovine. Naj se razcveta, naj se razvija, naj bo srečnejša naša bratska in sosedna nova Bolgarija s tovarišem Dimitrovom na čelu! Naj živi bratstvo bolgarskega naroda in narodov Jugoslavije!
Mnogi bodo ob našem obisku dejali: »Prišli so, da ustanovijo federacijo, toda mi ustvarjamo tako tesno, vsestransko sodelovanje, da pomeni vprašanje federacije samo formalnost. (Navdušeno odobravanje).
Naj živi nova Bolgarija!
Naj živi bratstvo in enotnost med bolgarskim narodom in narodi Jugoslavije!
Naj živi Georgij Dimitrov, voditelj bolgarskega naroda!
Konec govora maršala Tita, ki je bil mnogokrat prekinjen z navdušenim odobravanjem, je bil sprejet z dolgimi in burnimi ovacijami. 300.000 glasov je kot en glas skandiralo Tito — Tito — Tito.
Za pozdrav se je zahvalil predsednik ministrskega sveta DR Bolgarije Georgij Dimitrov.
Volitve v krajevne ljudske odbore
Bolgarsko ljudstvo je sprejelo vest o obisku maršala Tita z velikim navdušenjem in povečanim delovnim tekmovanjem
Sofija, 25. no.v. Obisk jugoslovanske delegacije s predsednikom ministrskega sveta FLRJ maršalom Josipom Brozom Titom na čelu pomenila ves bolgarski narod izreden dogodek in velik praznik. Že nekaj dni se je Sofija mrzlično pripravljala za slovesen sprejem, pri čemer ni sodelovalo samo delovno prebivalstvo, temveč ves bolgarski narod. Uradno poročilo o obisku so sprejeli z nepopisnim navdušenjem in je naletelo na bolj radosten sprejem v vsej Bolgariji.
Priprav za sprejem jugoslovanskega heroja maršala Jugoslavije Josipa Broza — Tiia ni videti samo pri slovesnem okraševanju Sofije. Rudarji Per.nika, delavci vseh industrijskih podjetij v Sofiji in v vsej Bolgariji, prav tako pa tudi obrtniki in delavci v vaseh so prevzeli posebne obveznosti, da s povečanjem proizvodnje in vzajemnim tekmovanjem obeležijo ta dogodek kot enega izmed najveselejših dmi nove Bolgarije. Prvaki bolgarskih delavcev, rudarji Pemika so prevzeli obveznost, da svojo enodnevno proizvodnjo zvišajo od 10.120 ton na 14.400 ton, v tem dnevu pa so dosegli proizvodnjo 14.767 ton premoga. Med odmevi udarcev s krampi in med ropotanjem vrtalnih strojev v rudarskih iamah so se stalno slišali vzkliki: »Za Tita in Dimitrova«. S tem geslom so se rudarji pozdravljali in drug drugega vzpodbujali k delu globoko pod zemljo. Vedno nove in večje količine premoga so bile izraz radostnega navdušenja, resničnega poleta in velike ljubezni predstavnikov delavskega razreda Bolgarije do učitelja in voditelja bratskih jugoslovanskih narodov, maršala Jugoslavije Josipa Broza-Tita. Njihov zgled so posnemali tudi delavci Sofije in drugih delovnih središč, kakor tudi delavci v vaseh. Skupni delovni podvigi delavcev so pokazali splošne težnje za poglobitev medsebojnih odnosov in vedno tesnejš ga zbiižanja pri ustvarjanju skupnih idealov narodov Bolgarije in Jugoslavije.
Iz vse države prihajajo vesti o zborovanjih, ma katerih se poudarjajo posameznosti iz življenja in delovanja maršala Tita ter neporušljivi prijateljstvo med narodi Jugoslavije in Bolgarije.
Lice Sofije je danes zelo slovesno. Po ulicah, zgradbah in izložbah, ki so okrašene z zelenjem, so izobešene zastave in slike, .eliefi in kipi maršala Tita. Med mnogimi gesli se najbolj poudarja geslo bratsiva in enotnosti narodov Jugoslavije in Bolgarije ter enotnosti vseh slovanskih narodov. Med njimi zbujajo zlasti pozornost besede učitelja in voditelja bolgarske-
Ratifikacija konvencije o kulturnem sodelovanju z Madžarsko
Beograd, 24. nov. Predsednik Pre-zidija Ljudske skupščine FLRJ je na seji 22. novembra ratificiral konvencijo o kulturnem sodelovanja med FLRJ in Madžarsko republiko, ki je bila sklenjena 15. oktobra 1947. leta v Beogradu.
Vrnitev naše delegacije fz New Yorka
Beograd, 25. nov. Člani delegacije FLRJ na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v NewYor-ku Vladimir Simič, predsednik Zveznega sveta Ljudske skupščine FLRJ, Vladislav Ribnikar, predsednik komiteja za šoJe in znanost, in dr. Vladimir Popovič, veleposlanik FLRJ v ZSSR, so se snoči vrnili v Beograd.
ga naroda, predsednika vlade Georgija Dimitrova, ki jih je izrekel ob obisku v Jugoslaviji, da ni sile pod soncem, ki bi mogla razdvojiti bolgarski narod od narodov Jugoslavije. Te besede predsednika Georgija Dimitrova so v resnici dejanski izraz resničnega razpoloženja vsega bolgarskega naroda, ki vidi v bratstvu in enotnosti z narodi Jugoslavije najlepše perspektive svoje in skupne bodočnosti.
Lice Sofije in veselje, ki se odraža na obrazih njenih prebivalcev in delegacij ljudstva iz vseh krajev Bolgarije, ki prihajajo, da bi se udeležile sprejema in da bi izrazile veselje svojih sorojakov ter jim potem tolmačile veliki radostni dogodek, dokazujeta, da je obisk legendarnega heroja, maršala Jugoslavije Josipa Brcjza-Tita in njegovih sodelavcev največji dogodek in veliki praznile nove Dimi-trovske Bolgarije. To je eden od velikih dni v novi zgodo vato bolgarskega naroda in pomemben dogodek za vse tiste, ki želijo mir, utrditev demokracije in sodelovanje med narodi.
Volitve v trboveljskem okraju so pokazale zavednost in udarno moč ljudstva
Volitve v krajevnem ljudskem odboru v okraju Trbovlje so bile 23. t. m. Pokazale so lep uspeh in udarno moč ljudstva trboveljskih revirjev. Najlepše so ta dan proslavili rudarji, ki so prostovoljno delali v eni izmeni, da izpolnijo plan. V trboveljskem okraju se je volitev udeležilo 99.7 V« vseh volivnih upravičencev, kar dokazuje njihovo pripravljenost, da sodelujejo čim tesneje z novimi ljudskimi odbori. Za kandidate, ki jih je predlagala. OF, je glasovalo 96.5 *<• volivcev, dočim je črna skrinjica dobila le 3.5 */• glasov. V KLO Loke—Kisovec je volilo 99.8 */• volivcev, katerih je glasovalo za kandidatno listo OF 99.2 in le 0.8 za črno skrinjico.
V Zagorju je izmed 25 volivnih enot doseglo 100 •/• udeležbo 15 volivnih enot, povprečno pa je v Zagorju volilo 99.5 volivnih upravičencev, izmed teh za kandidatno listo OF 99.8 •/• in le 0.2 V* za črno skrinjico.
Zidani most je dosegel 99.9 •/« volivno udeležbo. Med 25 KLO je doseglo 9 KLO 100 •/• udeležbo. V Trbovljah je glasovalo 99.2 */i volivcev, izmed teh 98.12 •/* za kandidatno listo OF. V Izlakah je bila 100 •/« udeležba, 96.8 •/• pa jih je volilo za kandidate OF. V Št. Lambertu je volilo 99 */• volivcev, izmed teh za kandidatno tisto OF 98.4 */». Hrastnik je že ob 15. dosegel v 14 volivnih enotah 100 V« volivno udeležbo, medtem ko je volilo 99.4 */• volivnih upravičencev, izmed teh za kandidatno listo 99.1 '/•.
Prav tako so uspešno izvedli volitve v ostalih krajevnih ljudskih odborih trboveljskega okraja. Potek volitev v trboveljskem okraju je jasno pokazal, kakšno pot si je izbrala večina prebivalstva, ko je iz svojih vrst izvolila v KLO najboljše ljudi, ki bodo jamstvo za dvig gospodarskega stanja na tem področju.
Kako so potekle volitve v Kostanjevici
MLO Kostanjevica je imel 12 volivnih enot. Za volitve smo si napovedali tekmovanje, vendar pa na dan volitev niso prihajali volivci na volišča tako, kakor smo si napovedali tekmovanje. Razen volišča na Malencab so bila vsa lepo okrašena. Prednjačilo je volišče 3. volivne enote v Kostanjevici, ki so ga okrasile žene. V mestu, kjer so imeli 3 volišča, so zavedni ljudje volili v prvih dopoldanskih urah. Nekateri pa so odložili na popoldne in s tem zavirali tekmovanje.
Votivna enota na Jablancah je prva že ob 13, dosegla 100 ■/■ udeležbo. Tudi na Slinovcah so bile volitve dobro izvedene in so dosegli 98 V« no udeležbo, čeprav so po večini sami večji kmetje.
Preti volitvami v ptujskem okraju
V nedeljo bodo v ptujskem okraju volitve, nov korak v izgradnji ljudske oblasti. Pred krajevnimi in ljudskimi odbori, ki bodo v nedeljo izvoljeni, so naloge, ki jim bo treba posvetiti mnogo pažnje. Morali bodo reševati probleme svojega kraja, da bo imel KLO res tisto samostojnost, ki jo potrebuje za krajevno gospodarstvo. Posamezni KLO so imeli doslej navado, da ao iskali pomoči le pri uradnikih okrajnega ljudskega odbora, ki jim te pomoči mnogokrat niso mogli dati, namesto, da bi tesneje sodelovali z okrajnim izvršilnim odborom, posebno pa še. da bi taka vprašanja obravnavali na zborih volivcev.
Primer razumevanja gospodarske samostojnosti KLO je Majšperk. Na predvolilnem sestanku v nedeljo so volivci v razgovoru sklenili, da bodo v svojem kraju usposobili opekamo in kamnolom. Temu zgledu bi morali slediti tudi drugi KLO v okraju Ptuj.
Prav tako kakor pred krajevnimi ljudskimi odbori je tudi pred okrajnim odborom niz nalog, ki jim bo moral posvetiti večjo pažnjo. Sem spada, kar se tiče gospodarske delavnosti okraja, predvsem vprašanje kmečkega gospodarstva, lokalne industrije, kontrole in evidence nad izvršenim delom, in boljša kontrola nad delom obnovitvenih zadrug. Izmed obnovitvenih zadrug ima uspehe v svojem delu posebno zadruga pri Sv. Barbari. Tudi v lokalui industriji je okrajni odbor v mnogem uspel. Tako bo na primer okrajni rudnik premoga v Podgorcih z načrtom, ki ga je napravil, izvršil svoje naloge. Lep primer je tudi opekama v Janežovcu, ki jo bo zgradila in tudi v njej delala mladina. Tudi opekarna v Žetalah ima velike uspehe. Saj je 120.000 kosov opeke za proizvodno sposobnost to opekarne veliko. Nepotrebni pa so na primer stroški, ki nastajajo s prevažanjem opeke iz okrajne opekarne v Ormožu na Dolenjsko in iz Gornja Radgone za potrebe Ormoža. Okrajna opekama v Ormožu izdeluje prav tako opeko kakor opekarna v Gornji Radgoni in zato tudi ni potrebno, da se v Ormožu narejena opeka izvaža na Dolenjsko, za potrebe Ormoža pa dovaža od drugod. Ptujski okrajni odbor bo slična vprašanja gospodarskega značaja prav lahko rešil, če jim bo le posvetil večjo pažnjo.
V politično upravnem delu pa bo moral okrajni ljudski odbor v mnogo večji meri pomagati krajevnim ljudskim odborom in to predvsem z zanimanjem za njihove krajevne probleme.
Četrto redao zasedanje Ljudske skupščine FLRJ
Beograd. 25. nov. Zvezni svet in Svet narodov Ljudske skupščine FLRJ sta se sestala včeraj na četrto redno zasedanje. Seji Zveznega sveta je predsedoval predsednik Vladimir Simič, seji narodov pa predsednik Josip Vidmar.
Potem ko sta oba sveta sprejela na znanje ukaz o sklicanju Ljudske skupščine FLRJ na četrto redno zasedanje in poročila o zakonskih predlogih, ki jih je predložila zvezna vlada, sta sprejela naslednji dnevni red za današnji seji:
1. predlog temeljnega zakona o odnosih roditeljev in otrok; 2. predlog zakona o osebnih imenih; 3. predlog zakona o izpremembi in dopolnitvi zakona o redih in odlikovanjih FLRJ; 4. predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ugotavljanju pravic do pokojni-
ne in o upokojitvi državnih uslužbencev; 5. predlog zakona o odpisu bremen, vknjiženih na nepremičninah- ki so prešle po zakonu o agrarni reformi in kolonizaciji v državno last; 6. predlog zakona o spremembah in dopolnitvah 36. člena zakona o agrarni reformi in kolonizaciji; 7. predlog zakona o overovitvi podpisov, rokopisov in prepisov; 8. predlog zakona o gibanju na meji.
Na seji Zveznega sveta je sporočil predsednik Vladimir Simič, da sta Gli-gorije V. Mandič, ljudski poslanec za votivni okraj Boke Kotorske, in Miodrag Nedeljkovič, ljudski poslanec za trste-nički volivni okraj, podala ostavko na poslanski mandat in da bosta obe ostavki poslani mandatno - imunitetnemu odboru v proučitev. Predsednik Simič je
sporočil, da je Prezidij Ljudske skupščin« FLRJ obvestil Zvezni svet, da je izdal 15. maja t L na podlagi 69. člena ostave in 41. čiena poslovnika Zveznega sveta in na zahtevo javnega tožilca FLRJ dovoljenje, da se lahko prične kazenski postopek proti dr. Dragoljubu Jo-vaniču. Vrhovno sodišče LR Srbije je poslalo Zveznemu svetu overovljen propis obsodbe, s katero je obsodilo dr. Dragoljuba Jovanoviča na kazen odvzema prostosti s prisilnim delom za doba 9 let in na izgubo političnih in posameznih državljanskih pravic za dobo 3 let. Oba spisa bosta odposlana mandatno Imunitetnemu odboru.
Zvezni svet in Svet narodov Ljndsk« skupčine FLRJ sta nadaljevala delo danes ob 17.
Slovansko-italijanska antifašistična unija za čim prejšnjo vzpostavitev samostojnosti tržaškega ozemlja
Trst, 25. novembra
Izvršilni odbor SIAU je na svoji zadnji seji odobril naslednjo izjavo:
Ko stopa v mednarodnem političnem življenju tržaško vprašanje ponovno v ospredje, izjavlja Slovensko-itatijanska antifašistična unija kot tolmač teženj ogromne večine prebivalstva tržaškega ozemlja, da bo podprla sleherno pobudo, katere namen je delno ati celotno rešiti probleme tržaškega ozemlja v duhu mirovne pogodbe in statuta, čeprav zaradi tukajšnjega političnega toka niso SIAU znane možnosti praktične- izvedbe predlogov, ki jih je Jugoslavija predložila OZN glede ustanovitve koordinacijskega organa angloameriške in jugoslovanske vojaške uprave s sedežem v Trstu, bi SIAU z zadovoljstvom sprejela tak korak, ki bi omogočil skupno reševanje vprašanj tržaškega ozemlja.
Cepitev tržaškega ozemlja na dve povsem ločeni področji resno ograža njegove že itak omejene življenjske možnosti, ki jih je pripisati odcepitvi cd njegovega zaledja, ki edino lahko oskrbuje promet, trgovino, plovbo in drugo gospodarsko delavnost, ki so za njegov otetoj neobkodno potrebne.
Kakršen koli koordinacijski ukrep bi sedaj v pričakovanju dokončne rešitve vprašanja o imenovanju guvernerja in izpolnitvi ostalih določb mirovne pogodbe pripomogel k občutnemu zboljšanju vsega gospodarskega življenja. S tem bi se obnovili naravni in dopolnilni gospodarski odnosi
med obema področjema. Z odpravo uvoznih dovoljenj, seznamov uvoznih predmetov in ostalih zaprek, ki ovirajo prost blagovni prevoz, bi tržaško ozemlje postalo celota, kakor določa mirovna pogodba.
Prav te dni je minister dr. Bebler v političnem odboru skupščine OZN izjavil, kako se imenovanje guvernerja odlaša samo zaradi tega, da bi an-glo-ameriške čete ostale čim dalje na tem ozemlju. To je dokaz, da hočejo imperialistični krogi podaljšati sedanje stanje in bi hoteti, da ostane to ozemlje ločeno na dva dela, kar pa je samo v škodo ozemlja samega kakor tudi splošne povojne ureditve.
Korist vsega tukajšnjega življenja in še posebej našega hudo prizadetega gospodarstva zahteva, da sem čim-prej reši tržaško vprašanje, da se imenuje guverner, da se ustanovi začasni vladni svet, da se pripravijo volitve in da se preide k normalnemu življenju.
_ Obsojanja vredno je stališče političnih strank in njihovih organizmov, ki z nadaljevanjem iredentistične politike in razvnemanjem narodnostne mržnje ovirajo ustalitev življenja na tem ozemlju. Razen tega se poslužujejo vseh sredstev za sabotiranje obstoja tržaškega ozemlja. Ker ti krogi računajo na nov spor, ki naj bi dovedel do revizije sedanjih mej, zagovarjajo med drugim delitev ozemlja na dve področji.
Slehernemu poštenemu državljanu je povsem jasno, da je le popolna in
lojalna izpolnitev mirovne pogodbe edina možnost, da se rešimo iz sedanjega težkega položaja in da končno krenemo na pot mirne obnove v okviru demokratičnega reda, ki si ga bo ljudstvo svobodno in po svoji ved ji izvolilo.
SIAU vabi vse državljane, naj se združijo v protiimperiatistično fronto za obrambo miru in neodvisnosti tržaškega ozemlja. S tem bodo odločno izraziti svojo voljo, da hočejo končno ureditev tržaškega ozemljil, da si bodo zatem lahko priborili demokratično ureditev, ki naj omogoči rešitev vseh še nerešenih vprašanj. Le z onemogočanjem poskusov deKtve našega ljudstva na narodnostni podlagi, i razkrinkanjem in izolacijo hlapcev in krajevnih agentov imperializma M z združitvijo vseh pozitivnih sil tržaškega ozemlja bomo onemogočili naklepe onih, ki hočejo spremeniti naše ozemlje v kolonijo. Na ta način bonu) imperialističnim krogom dokazati, da is tržaškega ozemlja ni mogoče ustvariti nikakršne Zlate obale.
IZVRŠNI ODBOR SIAU
Slovenske šole v Trstu
S splošnim uradnim ukazom zavezniške vojaške uprave so v TrsSa odprli slovensko učiteljišče. Z istim ukazom so bile tudi uzakonjene vs# druge slovenske šole v Trstu,
Tone F alf ar:
Po shodih in sestankih
Sleherno pozno Jesen, odkar smo osvobojeni se ljudje zbirajo na pTed-volmtih sestankih; prvo leto je šlo za zvezno skupščino, lani za republiško, letos pa bomo volili na novo svoje krajevne odbore. Vsake volitve spremlja vrsta ljudskih sestankov in shodov, na katerih se je treba najprej razgovoriti o pomenu vo' lite v. razen tega pa še o vrsti drugih zadev, ki ljudi tarejo ali pa zanimajo. Nekatere zadeve ljudi pogosto tudi ne zanimajo, pa je vseeno treba p njih govoriti, da si ljudstvo razširi obzorje, ki mora za našega človeka segali dalje od konca nosu alli od domačega hišnega plota.
Na takihle sestankih, ki niso namenjeni zgolj obravnavanju ene same stvari, na primer popisu površin, odkupu ali davkom, se razgrnejo pred nami mnogi problemi življenja naših krajev in tudi posameznikov. Ljudje odkrito govorijo o svojih težnjah in težavah. Le ta ali oni, ki ima nekaj nepravega za plotom, se zavaruje v začetku svojega besedovanja s sklicevanjem na demokracijo ali z opombo, da menda zaradi tega. kar misli povedati, ne bo zaprt. Ob takem uvodu nehote postaneš pozoren, čemu neki je bilo tako zavarovanje človeku potrebno. Kaj kmalu si na čistem, da hoče tak možak navadno ofmažiti ali tebe ali pa svoje s-ovašcane, ali pa hoče brenkati ra struno, ki ugodno odmeva v ušesih vaških mogočnikov.
Zanimivi so sestanki po naši deželi- Tudi koristni so. Koristni so najprej ljudem, M se jih udeležujejo, človeku pa. ki pride iz mesta na takle sestanek, se odpro pogledi v zapletenost življenja naše vasi, vse od drobne usode posameznika p-a do težke dediščine preteklosti, ki hoče svoje življenje podaljševati preko naših časov v prihodnost. Tu vidiš borbo starega, trdoživega sveta z novim, še neurejenim, pogosto tipajočim. nesigurnim pogledom v socialistično prihodnost. Marsikje staro .pojmovanje že podlega, v mnogoterih krajih pa ©e borba šele začenja. Volitve v ljudske odbore bodo gotovo ena od velikih bitk za uničenje starega, okostenelega, hlapčevskega reda na naši vasi.
*
Vrsta predvolivnih sestankov je zajela tudii gorenjske vasi. Najprej so postavljali kandidate. Dokaj starih odbornikov je bilo treba zdaj pustiti ob strani. Nekatere zaradi nedelavnosti, saj so najrajši vse delo prepuščali svojemu tajniku, ki je bil vprežen z delom noč in dan, pisaril in pisaril, podpisoval sebe in
Eredsodnika in zastopal ves odbor.
a, takle tajnik je zlata vreden nadomestek za nedelavne odbornike. Vse ti opravi: deli karte in nakaznice, popiše zemljo, potegne živinče, odrejeno za obvezno oddajo, za rep iz hleva, kontrolira cene in meri ži-
to pri odkupu, piše pritožbe na okraj... Res, kako naj shajajo odborniki brez takega tajnika! Saj bi morali sami poprijeti za delo, če bi ga izgubili. In zato so tudi dejali možje v neki vasici pod Sv. Joštom, da se mora tajnik na mah vrniti z okraja, kamor je bil prestavljen. Ne bodo ne kandidirali ne volili, če se jim ne ugodi, s0 dejali. — Drugod so si morali poiskati nove kandidate, ker so se jim stari odborniki spridili. Mislili so igrati vlogo občinskih mož iz stare Jugoslavije, ko ee je politika vodila iz farovža in gostilne. Vneto so skrbeli, da ne bi kako breme prizadelo gruntarjev, radi so poskrbeli, kadar je na primer šlo za nakaznice, za svojo žlah-to upirali so se plačevati davke ali oddajati obvezne odkupe. Na zunaj so se kazali pravične, saj so zagovarjali težnjo, naj bosta mali in veliki kmet sorazmerno enako obremenjena z davki in obveznimi odda jami — ker jim ni šlo v račun, da ]e mali kmet v novi Jugoslaviji sorazmerno manj obremenjen kakor veliki. Taki odborniki so Dili po navad; tudi prepričani, da spadajo v odbor samo veliki posestniki, ki »znajo gospodariti«. Kaj naj tu 'počne bajtaT ali delavec, ki živi iz rok v usta in si ni nič prigospodaril? — Ali ni že to preveč, da je bajtarjem zrasel greben in hočejo sitnariti za vsako reč, ki se jim ne zdi po volji? Ali pa na primer delavci! Naj se vsajajo v fabriki, tu v vasi naj leipo mirujejo! In kako so ti predrzni! Vpijejo, da ne dobijo mleka od gruntarjev, ki ga morajo poki aduti prašičem. Kako pa naj zredimo pra-kice brez mleka? Saj Do na ta način naša svmjereja ptovsem propadla, tn vsi aktivisti zapovrstjo venomer vpijejo, đa je treba kmetijsko produkcijo dvigniti... Da, dokaj takih ljudi je bilo doslej med odborniki in malokomu med njimi se je posrečilo znova priti med kandidate. Zdaj pni izbiri ni več odločal grunt, am. paik osebno poštenje, zaupanje vaške množice, ki po številu daleč prebega gruntarje.
Na sestankih so ljudje z .zanimanjem poslušali razlaganja o dosedanjem deiu odborov, prav posebno pa irh je zanimalo, kako naj delajo v bodoče. Videli so. da je" dosedanji neuspeh dela v odborih različnega izvora. Tu je centralizem okrajev, preobremenjenost z delom redkih de-lavolinih odbornikov, premajhno sodelovanje ljudstva, pomanjkanje avtoritete odborov itd. Ljudem smo povedali številke, ki dokazujejo, kako slabo so odbori črpali proračunate kredite in na splošno slabo skrbeli za krajevno gospodarstvo. Sem pa tja so se lotili tudi gospodarskih podjetij, toda običajno delajo z izgubo. Tako ima Besnica najeto čev-Marsko delavnico, kd kljub temu, da dela draže kakor čevljarne v mestu, izkazuje občutno izgubo. Pravijo, da
£ morajo kljub temu vzdrževati, da ajo ljudje kam dajati čevlje v popravilo. Na Trpteniku so zagnali ve. iik hrup, ker jam okraj ne da nakažila za nekaj tisoč opek, ki jo je —
kakor so dejali — v opekarni na Bo-bovku na pretek. Tudi šolo bodo morali zidati, kje pa naj dobijo ope ko? Takoj na mestu pa smo dognali, da stoji na področju krajevnega odbora sedem opuščenih poljskih opekarn. Pred nosom jim imajo, pa se nihče ne spomni, da bi jih spravil v tek. Tako krajevno podjetje bi oskrbelo opeko za domači kraj in še 'Prodajali bi jo lahko, kolikor bi jo izdelaii. Toda ne. okraj naj naroči svetemu Miklavžu, da jo bo pri nesel! Ali, postavim, v Smledniku, kjer se je odbor zmenil s trgovcem, da da v najem trgovino za krajevno podjetje (M naj po njihovem pojmovanju nosi dobiček v odborovo blagajno), obenem pa eo se srdito, branili zadruge. Na Jezerskem imajo poleg državnega hotela (ki je dobro oskrbljen) krajevno gostilno, ki je brez pijače, da o jedi niti ni misliti. Drugod so imeli spet glavo na pra vem mestu, odprli so opuščene apnenice. ki imajo toliko naročil, da so odbori vsi zaskrbljeni, kako bi bilo mogoče produkcijo še za nekajkrat povečati.
Obnova — v kranjskem okraju je n; bilo potrebno bogvekaj. Toda tudi glede tega je bilo dokaj pritožb. Prebivalci požgane partizanske vasice Gozd so se pritožili, da ne naj dejo nikakršne pomoči pri premožnih dolinskih posestnikih v Križah in okolici. Lahko bi jim pomagali z vprežno živino ter jim prepeljali gradivo v hrib, toda vsak gleda samo na zaslužek. Mladinska brigada in vojska iz Kranja je pomagala Senturski gori napraviti pot, in spet se ni našel noben mladinec iz premožnih dolinskih vasi, ki bi jim priskočil na pomoč. Prosvetni dom v Cerkljah stoji že od vojne sem ves razdrapan- Igraje bi ga cerkljanski in okoliški fantje in dekleta lahko popravili, tako jih pa ni prav nič sram, ko hodijo mimo raztrganega poslopja. In to so najpremožnejši kraji v okraju, ki jih vojna ni skoraj nič prizadela, razen da je nekatere potegnila na Koroško. Prosvetno in mladinsko delo Po vaseh je marsikje klavrno. Tu in tam vpri-zorijo kako igro, vsebinsko omledno, pri tem pa gledajo samo, koliko jim bo prinesla vstopnina. Pijančevanje — žalosten ostanek preteklosti — še vedno uničuje mnoge mlade ljudi. 0 starih pijancih ni treba govoriti saj teh tako ni mogoče spraviti na trezna pota.
In potem zadruge! Saj jih je nekaj po gorenjskih vaseh. Nekatere naproze eo po decentralizaciji celo prav dobre. Postajajo vaško tržišče in zajemajo čedalje več kmečkih gospodarstev, predvsem malih in srednjih. Tudi živinorejske zadruge delu. jejo, toda tu je krog že ožji, vodstvo je v rokah premožnejših. Mno-goikje so še izpred vojne strojne zadruge. omejene na članstvo nekaj močnejših posestnikov. Gorenjski kmet si je danes že na čistem, da bo mogel v bodočnosti uspešno gospodariti le s čim večjo uporabo strojev. Delovna sila bo šla v tovarno. kjer bo boljši zaslužek in varnejša eksistenca kakor pa v službi kmečkega hlapca ali dekle. Izpad delovne sile bo nadomestil stroj. In ne samo to. Izkušnja je kmeta naučila, da dela stroj bolje in ceneje. In potem še uporaba umetnih gnojil. V Trbojah so kmetje pred vojno porabili nekaj sto kilogramov gnojila, letos ga zahtevajo najmanj tri vagone. Z umetnim gnojem je tamošnji posestnik pridelal letos petkrat več krompirja kakor prejšnja leta z navadnim gnojem. To mi je sam zaupal. Nato vzemimo še skrb za semena, ki jih je treba zamenjati za boljša. Kmet hoče zemljo čim bolje obdelati. Razume, da tej nalogi ne bo sam kos, ampak mu more najuspešneje pomagati zadruga. Nezaupanje do zadrug je že davno premagano in prav malo so na Gorenjskem uspevali reakcionarji, ki eo hoteli kmeta preplašiti s skupnimi kotli in podobnim. Prehodne oblike zadružništva imajo tod dobre izglede, razumljivo pa je. da je pot do popolnejših oblik zadružništva še dolga. Ko pa bo tako zadružništvo pokazalo in dokazalo prednost in koristnost nasproti individualnemu gospodarjenju, bo tudi na Gorenjskem mogoče načeti razgovor o novem koraku k napredku kmečkega gospodarstva. Velika pomanjkljivost sedanjega zadružništva po gorenjskih vaseh je v njegovi preveliki razbitosti. Vse panoge zadružnega udejstvovanja na vasi bi bilo treba tesno med seboj povezati ter jih izpopolniti z novimi nalogami (kreditni oddelki, kulturna in gospodarska vzgoja članstva). Vaška zadruga bo na ta način res postala gonilna sila in organizator vaškega napredka. O tem smo se mnogo pogovarjali s kmeti in jim priporočali, da temeljito proučijo Kardeljev članek o zadružništvu. Stvar jih je živo zanimala. Kazalo bi iti po vaseh s podrobno obravnavo Kardeljevih razlaganj, iz česar naj b; se na mestu delali krajevnim razmeram potrebni zaključki in sklepi.
Delavce zanimajo stanovanjske zadruge. Nekateri imajo prihranke, ki bi jih vložili v gradnjo novih stanovanj. Huda stanovanjska stiska ni zaijeja samo industrijskih središč, ampak se razteza daleč v zaledje. Birokratizem večkrat ovira gradnjo delavskih^ stanovanj. V Šenčurju 6to-ji na primer razlaščena pol dozidana Rabičeva hiša, ki se je nihče ne loti. Agrarna komisija na okraju zavlačuje zamenjavo farovškega travnika, primernega za zazidavo, z drugim farovškim razlaščenim zemljiščem. In še nekaj v zveai s stanovanjsko stisko. V kranjske fabrike prihajajo delavci iz vsega okra-ia._ tudi po 10 in več kilometrov daleč. Poleti se da prihajati s kolesi. Vsaj zdaj pozimi pa bi bilo treba uvesti poleg že obstoječih še nove delavske avtobusne in kamionske
proge. Za to naj bi poskrbele tovarne in sindikati.
Na shodih in sestankih smo mnogo razpravljali o raznih nainovejših ukrepih ljudske oblasti. Največ o krušnih kartah, nato o svobodnem trgu in davkih. Večina ljudi je razumela, zakaj je potreben na primer sedanji režim krušnih kart. Nismo jih nagovarjali, naj bodo sedanjega stanja veseli in zadovoljni, saj vsi vemo. da hočemo doseči mnogo več, kar imamo danes. Zato smo si naložili petletni plan. ki nas vodi v mno go boljše življenje, kot ga imamo še danes. Toda o težavah, s katerimi se moramo danes še pehati, je predvsem potrebno ljudem razjasniti po pravici in resnici, zakaj in odkod te težave, ne jih troštati s praz nimi obljubami ali se izmikati z omlednimi odgovori. Danes še mar sika ter i prizadeti misli, da recimo vlada sedi na velikanskih zalogah bele moke, ki je pa iz same zlobe ali ne vem kakšnega vzroka ne mara dati potrošnikom. Ljudem je treba prikazati smotrnost gospodarske politike ljudske države. In plan pomeni smotrnost, dobro in premiš ljeno gospodarjenje ne samo z blagom. ki ga imamo dovolj, ampak tudii s tistim, česar nam danes še primanjkuje. Izvrševanje plana pa nam obenem garantira, da bomo v roku. ki si ga bomo sami določili,-iz današnjih težav ven.
O kartah je hilo torej na vseh sestankih največ govorenja. Pone-kje so tisti, ki jih je zadela redukcija kart, kar korporativno nastopili. V Podbrezjah se je skupno z drugimi obrtniki oglasila tudi gostilničarka, M |i je bila šele zdaj odvzeta krušna karta, češ da si ne more preskrbeti žita na svobodnem trgu. »Ali naj prodajam vino za žito?« je dejala. Mlad smrkovec je izjavil. da se ne izplača govoriti in da bo od koruze itak zbolel. Ko bi se fantu sanjalo, kako smo znali ceniti koruzo partizani, kadar smo prišli do nje, ali pa kaj je koruzni kruh pomenil internirancem po taboriščih, se gotovo ne bi oglasil. V Predosljah se je oglasil z obupno pritožbo nek čevljar. Skoraj bi mu človek verjel, da je brez kart zapisan smrti, toda takoj smo ugotovili, da si med tem, ko si nikakor ne more nabaviti zase hrane na prostem trgu. redi dva prašiča, čeprav nima nobene svoje zemlje, in za katera si je krmo nabavil na prostem trgu. V Smledniku 9ta se bridko pritožila mesar in mizar. Svetoval sem mizarju, naj gre v tovarno, kjer ga bodo z odprtimi rokami sprejeli in kjer bo tudi karte dobil. Toda tovarna mu ne gre v račun, doma mnogo bolje zasluži. Glavo staviin, da ne bo gladovni, čeprav je zdaj izgubil karte. V Križah je nastopila tovarišica, Id je sicer partizanska vdova. ki pa je sploh odklonila lahko karto. Težko ali pa nič! Njen nastop nas je prepričal, da ni tako potrebna, če je doslej sploh odklanjala karte. Mnogo kritike je bilo nad zamudo. s katero so bile karte ta mesec deljene. Ta kritika je bila upravičena. Ponekod so bili mišljenja, da bi bilo treba kmetom odvzeti vse viške in jih razdeliti potrebnim. Ko jim je bilo razloženo, kakšno politiko vodi ljudska država do kmetov in na kak način jih hoče zainteresirati za čim večjo poljedelsko produkcijo, eo bili takoj prepričani o neumestnosti in škodljivosti svojega stališča.
Prosti trg so mnoeokje napačno razumevali. Cernu ne T>i država vsega tega blaga, kar ga je vrgla na proti trg. razdelila rajši na dosedanji način s pomočjo nakaznic? — Prvi so razumela pomen svobodnega trga kmetje, ki bodo na ta način lahko koristno zakupili svoje izkupičke. Zatrdili ©o, da bo tak način trgovinske politike močno vpliva] na povečanje kmetijske proizvodnje. Tudi nad dvojnimi cenami se ne pritožujejo, saj vedo in priznajo, po kakšni ceni danes prodajajo svoje viške- Delavcem, ki se čutijo s svobodnim trgom prizadete, je bilo lahko dokazati smotrnost teh gospodarskih ukrepov. Spomnili smo jih samo na vrišč, ki so ga gnali lansko leto, ko je država dovoljevala pridelovalcem sladkorja svobodno prodajo, čeprav po visokih cenah. S tem je hotela povišati pridelovanje sladkorne pese. S svojo namero je uspe. la: letos je sladkorja dovolj, povišani So obroki, na svobodnem trgu pa so cene padle za polovico. Pokazali smo na nesorazmerje med doseženimi uspehi v kmetijski proizvodnji nasproti industrijski .Zato je treba, če hočemo čimprej priti v normalne razmere, uporabiti vsa sredstva za dvig kmetijstva. Priporočili smo jim, naj si natančno ogledajo številke, ki jih je navedel tov. Kardelj v svojem članku o zadružništvu.
V Predosljah se je neki kmet pritožil. da ga je nakupovalec okrajnega mesarskega podjetja prevaral za prašiča. Trdil mu je baje, da bo prašiča moral obvezno oddati, nakar mu je podipisal pogodbo. Šele, ko je nakupovalec odšel, je videl na papirju napis »Pogodba o prostovoljni oddaji prašiča«. Možu sem pojasnil, da je obvezna oddaja odpravljena, da pa odkupna podjetja kontrahira. jo prosto prodajo prašičev. Mož tega do danes ni vedel. »To ie zato. ker premalo prebiramo Kmečki glas!« mu je izjavil sosed na sestanku- Nekateri limeti so se oglasili proti oddaji žita, ki jim je bilo pu ščeno za obvezno rejo prašičev. — Zdaj bi si hoteli obdržati prašiča in žito. To pa ne gre! Najbrže bodo zdaj vzeli doma svinčnik v roke in računali, kaj jim bo bolje neslo. Če bodlo dobro računali, bodo videli, da jim bolje kaže zrediti prašiča in ga prodati državnemu odkupnemu podjetju. Prav je tudi, da se oddolžijo delavstvu, ki jim je s svojim udar-naš tvora omogočijo nabavo vežaklh
količim industrijskega blaga na svo-
bodmem trgu.
Preskrba delavstva je še vedno slaba. Posebno se pritožujejo delavci z dežele, da v domačih krajih ne morejo ničesar kupiti, ker nimajo sredstev, da bi plačevali pretirane cene, ki jih premožni kmetovalci postavljajo. Niti mleka nj dobiti. — Tako se še vedno dogaja v Besnici, da kmetje sicer oddajajo mleko v kranjsko mlekarno, delavski otroci doma pa ostajajo brez vsakega mleka. ker je v mesto predaleč, da bi ga jemali v mlekarni. Mlekarna sama pa še vedno vztraja na oderuški monopolistični marži 1.50 din za vsak liter mleka, ki bj ga upravičenec vzel naravnost prj kmetu. Dogovorili smo se odborom, da bo odredil za upravičence prejemanje mleka pri domačih živinorejcih, vso količino obračunal z mlečnimi kartami. monopoliste iz mlekarne pa nagnal, če bj prišli protestirat ali izterjava,t maržo za mleko, ki ga niti videli niso. Tako bi moralj oe lati povsod, pa bj bil nezdravi kapitalistični monopolizem kmalu zatrt.
Te dni pred volitvami se je začela tudi splošna kampanja za plačevanje davkov. Tudi na votivnih sestankih se j'e vedno našel kdo. ki mu-davkj niso po godu. Ob primerjavi, koliko so vplačali davka delavci in' koliko kmetje (v kranjskem okraju doslej prvi nad 30, drugi pa 20 milijonov) je vsakdo kmalu sprevidel, da so kmečki davki res zmerni, da ne rečemo nizki. To ljudje sami sprevidijo, zato se reakcionarji poslužujejo (zlasti tam, kjer jih še niso pomedli iz odborov) drugačnih zvitoreposti. V Smledniku (tod je davčna morala izmed vseh krajev najslabša) je na primer odbornik in večji posestnik Rozman takole poučeval poslušalce na votivnem sestanku: »Zdaj se bomo pa pogovorili še o davkih! Da boste vedeli, kakšni bodo zdaj davki, vam povem, da smo dobili z okraja razpis. Tu stoji, da bo treba po novem plačati zelo vi šoke davke. Za vsako sadno drevo, magarj čisto na novo vsajeno, bomo morali plačati 65 din, za govedo okoli 4000 din, prav tako za vsakega prašiča, kokoš in sploh vsako najmanjšo stvar... Mi odborniki smo se temu uprli. Dejali smo, da bomo vse to sicer dati davkoplačevalcem, podpisali pa ne bomo...« V tem smislu je hotel drobiti še naprej, posebno ko je videl, kako davkoplačevalci razburjeno vzklikajo nad temi davki, s katerimi jih hoče država uničiti V ostrem spopadu je hujskač nato moral priznati, da tu ne gre za davek, ampak za davčno osnovo. Možak je to dobro vedel, saj je bi] prejšnji dan zaradi te zadeve na okraju, kjer so mu pojasnili. da te številke pomenijo le orientacijski pripomoček za ocenjevanje dohodkov posameznega posestva, kar naj služi krajevnim davčnim komisijam pri njihovem delu. Zagrizenemu prebrisancu sicer nj uspjelo, da bi zavedel volivce v srd proti državni davčni politiki, pač pa je uspel, da bo svoj govor lahko od besede do besede ponovil pred sodiščem.
Roko duhovščine je še vedno čutiti v političnem življenju naše vasi. Gospodje so sicer postali previdni, ne butajo z glavo v zid, pač pa zbirajo okrog sebe zvesto čredo privržencev in zlasti privrženk, ki jih nave'žujejo nase z drobnimi uslugami. Take privrženke so se masovno udeležile ma sovnega sestanka v Križah, ne zato, ker bi bile željne političnega pouka, ampak so prišle demonstrirat za svojega zaprtega dušnega pastirja. Na komando najbolj jezične babnice so pričele vpiti, da hočejo dobrega gospoda nazaj. Toda njihov naval je bil hitro razbit, ko-so nastopili aktivisti z diskusijo, ki je postajala župnikovim zaščitnicam vedno bolj ne. rodna. Namestu da bi nadaljevale z ofenzivno obrambo svojega dobrega gospoda, so morale začeta braniti vsaka sebe in svoje grehe. Glavno jezičnico so pred kratkim razkrinkali na sestanku v Sebenjah, da krade po tujih njivah krmo za svojega prašiča. Prej je bila v Dupljah, kjer se je je ljudski odbor znebil na ta način, da je izplačal posebno nagrado človeku, ki jo je pripravil, da se je izselila. Tudi druge so imele masla na glavi, zato so kaj kmalu utihnile, njihov varovanec pa bo počakal izida preiskave ter se vrnil ali pa ostaL kjer je. kakor bo pač preiskava dognala. Pri tej priložnosti pa smo pribili posebno eno: Naša duhovščina je v prid. vsem reakcionarnim in fašističnim režimom oznanjala, da je vsaka oblast od boga in da jo je treba ubogati in spoštovati. Zdaj naj prizna to tudi za našo ljudsko oblast, o kateri še vedno misli in potihem dopoveduje vernikom, da je od hudiča.
Volivcem smo na sestankih razla gali tudi petletni plan, njegovo realnost, smotrnost. Prikazovali smo jim perspektivo, ki jo bomo s planom zanesljivo dosegli. Kmečkim ljudem ne zadostuje samo na splošno govoriti o planu in jih navduševati zanj. Treba jim je stvarno in oprijemljivo pokazati koristi, ki jih bo imelo naše kmečko gospodarstvo — in s tem v zvezi tudi razumevanje za aktivno vlogo našega kmetijstva pri izvajanju plana. Potem bodo razumeli, zakaj n. pr. država danes potrebuje lesa tudi iz kmečkih gozdov, zakaj pospešuje zadružništvo ali mehanizacijo poljedelstva, zakaj potrebuje svinjske kože itd. Marsikomu se je odprl na plan nov pogled. Priporočali smo jim tudi izdelavo krajevnih petletnih planov, kakor to delajo danes mnoge vasi na Primorskem. To bo tudi odprlo perspektivo vasi in omogočilo združitev in mobilizacijo sil za dvig domačih krajev. To bo tudi dvignilo politično zavest vasi ter jo kulturno in materialno krepilo.
V Slovenskem Prime?]*! bodo volili za ljudske poslance najbolj zaslužne in delovne ljudi
Štefan Humar
Rodi! se je dne 4. avgusta 1912 pri Humarjih (KLO Kombreško). Po konfani osnovni šoli je do 17. leta ostal na domu svojih staršev. Kot večina sinov malih kmetov je bil tudi on prisiljen iskati si kruha drugod. Že s sedemnajstim letom je stopil kot delavec v tovarno cementa v Anhovem. Ob napadu na Jugoslavijo aprila 1941 ga je italijanska policija zaradi sabotaže na vojaško telefonsko mre-žo aretirala. Fašistična policijska oblast ga je zaprla ter odpeljala pozneje v Rim, kjer ga je posebno sodišče obsodilo na deset let ječe.
Po vrnitvi iz zapora leta 1944. je takoj odšel v partizane Bil je poklican na zapadno briško,beneško okrožje, kjer je hi! postavljen za sekretarja OF tretjega okraja. Pozneje je vršil razne funkcije v zapadni. Benečiji, v tolminskem in bovškem okraju. Po osvoboditvi se je udejstvoval v kanalskem okraju kot član okrajnega odbora 0F ter je bil tudi izvoljen za predsednika Okrajnega odbora ZPP. Do priključitve večjega dela Slovenskega Primorja k FLRJ je deloval kot član inštruktorskega aktiva, nato je stopil v tovarno cementa v Anhovem z zavestjo, da tudi kot delavec lahko mnogo koristi skupnosti, posebno še, ker predstavlja tovarna cementa važen faktor pri obnovi Primorske in pri izvedbi petletnega plana.
Zaradi svoje dosledne borbe protf fašizmu je tovariš Humar pri ljudstvu, posebno pa še pri delavstvu obče priljubljen. Kandidira v 2. vollvni enoti (Kanal).
Mirka Mozetič
Tovarišica Mozetič Mirka je doma iz Renč, kjer se je rodila dne 4. maja 1924 kot hči malega kmeta. Do začetka narodno osvobodilne vojne je delala na domu svojega očeta. V 0F je začela sodelovati že zelo zgodaj. Ob pričetku leta 1944. se je umaknila v ilegalo. Postala je članica Okrajnega odbora 0F za Mirensko, Gorico in Ajdovščino. Ob koncu vojne je bila premeščena v komenski okraj. Ob volitvah v SIAU je bila izvoljena za tajnico Okrajnega odbora SIAU za Komen. Na tem mestu si je pridobil* mnogo zaslug. Posebno uspešno se je Izkazalo njeno delo v času dvomesečnega tekmovanja Goriškega okrožja, kakor tudi v času velikih manifestacij za priključitev Primorske k FLRJ. Ko je bilo go-riško okrožje razpuščeno, je bila premeščena v novo ustanovljeni okraj Gorica. Marca 1947 je bila izvoljena za predsednico Ckr. odbora LMS za Goriško in na III. kongresu LMS za čianico Glavnega odbora LMS.
Ljudstvo VI. votivne enote (Dombcrg) jo je z velikim navdušenjem izbralo za svojega kandidata pri volitvah v Ljudsko skupščino LRS.
<<>oocxxx»ooc>xxx3ooocoooax»ooc>^oooooooocyiorxxinofxxxxxx<xxxx»xxy<ooocxxxxxxx30ooooooooocxx>Qoaxaoooooe
V četrtek 27. novembra bo govoril v okviru Ljudske univerze v Ljubljani ob 20. uri zvečer polkovnik Milan L s h o temi:
»SPOMINI NA NARODNOOSVOBODILNO BORBO«
(iz četrte in pete ofenzive). Predavanje bo v veliki dvorani kina Matice.	Vstop prost!
Italijanske oblasti zadržujejo v Goriških zaporih protizakonito zaprte slovenske antifašiste
Gorica, 23. nov. V goriških zaporih je še danes 25 slovenskih antifašistov. med katerimi 17 jugoslovanskih državljanov. Slovenske antifašiste je obsodila angloameriška vojaška oblast v Gorici zaradi njihove dosledne borbe za demokracijo in njihovega iskrenega protifašističnega prepričanja.
Ravnateljstvo zaporov ravna z njimi kakor z navadnimi kriminalci. Za hrano dobivajo liter nezabeljene juhe in košček suhega kruha na dan. Vsled slabe hrane nekateri bolehajo. Jet-niški zdravnik je še vedno dir. Delphi, ki ga goriški antifašisti dobro poznajo še iz let 1942-43.
Znano je, da so v Italiji uvedli še pred časom amnestijo za politične jetnike in izpustili na svobodo na stotine fašističnih kriminalcev, italijanske oblasti v Gorici pa po dveh mesecih niso podvzele nobenih ukrepov, da bi se ta amnestija razširila tudi na slovenske antifašiste. Poleg tega bi bila prva dolžnost italijanskih oblasti v Gorici, da bi jetnike, ki so po mirovni pogodbi postali jugoslovanski državljani, vrnile v njihovo državo Jugoslavijo. Goriški Slovenci v Italiji in italijanski demokrati zahtevajo od italijanskih obla-
VREMENSKA NAPOVED za sredo 26. novembra Pooblačitev, pozneje sneg, temperatura zjutraj do 5 stopenj pod ničlo, čez dan okrog ničle.
Dosti smo na sestankih govorili tudi o mednarodni politiki, o vzrokih sedanjega razkola v svetu, o brezupni perspektivi. dežel, ki so navezane na voz propadajočega kapitalizma, ter o hitrem napredovanju k splošnemu ljudskemu blagostanju v Sovjetski zvezi. »Kuražfeder« ameriškega imperializma, atomska energija, je bil snet izza Trumanovega klobuka. Ostaja mu le še dolar, ki naj bo zavora kapitalističnemu vozu. ki je že pričel drveti z vrha navzdol proti prepadu. V širnem svetu pa stopajo nove in nove demokratične sile v borbo za osvöbojenje. Ne, reakcionarne sile ne morejo zmagati. Preslabotne so, da bi mogle v odločilni spopad s svobodoljubnim svetom. »Nikakor ni v interesu kapitalizma. da bi pospešil svoj kooiec«, kakor je dejal tojgriš Molotov.
Ljudje so tako na sestankih zaje. mali smisel dogajanja v svetu, povezanost domačih in tujih problemov, malih vsakdanjih in velikih občih stvari. Vse ima svoj smisel, vse naše delo in napori, na tudi premagovanje nadležnih težav, je usmerjeno k srečni prihodnosti vsega ljudstva, vsakega posameznika. Varno in zanesljivo pot smo obrali, čeprav je treba pogosto^ lesti tudi skozi trnje in se koibaliti čez ograje. Toda tam blizu pred seboj že vidimo ravno cesto, obsajeno s cvetjem. Pred nami se odpira življenje, kakršnega si želimo in h kakršnemu se prebijamo z lastnimi silami.
sti, naj napravijo konec temu postopku proti priprtim antifašistom ir. takoj uporabijo zanje amnestijo.
Hearst v Trstu
Pred dnevi je prispelo v Trst 14 novinarjev iz ZDA in izdajateljev ameriških časopisov, med katerimi je tudi največji delničar novinarskih trustov v ZDA, g. Hearst. Ameriški novinarji in izdajatelji, ki potujejo po Evropi in obiskujejo predvsem angioameriške vojaške edinice, se bodo mudili v Trstu nekaj dni. Ameriški novinarji in izdajatelji so v Trstu gostje angloameričkih vojaških oblasti.
Bilten št. 2
o Selitvi živilskih nskaznlc
1.	Okrajni ljudski odbori morajo takoj napraviti obračun izdanih nakaznic za mesec november in ga poslati ministrstvu za trgovino in preskrbo. Vse neizdan* nakaznice morajo 29. t. m. vrniti ministrstvu za trgovino in preskrbo.
2.	Vse ustanove in podjetja pozivamo,
da, kolikor še niso izdali potrošniških potrdil, to storijo danes dopoldne t. j. 26. t. m., tako da bodo še danes delavci in nameščenci lahko vpisani v »Seznam upravičencev«, če to ne bo izvrše-on, bodo zamudne ustanove in podjetja odgovorne, če delavci ne bodo pravočasno prejeli nakaznic in hrane. Po naših poročilih doslej še niso izdali potrošniških potrdil:	Predilnica in tkalnica
Škofja Loka, »šešir« Škofja Loka ter krajevni in okrajni ljudski odbor Kočevje. Krajevni ljudski odbor Žiri poroča, da ni prejel potrošniških potrdil za delavce svojega področja.
3.	Pozivamo delavce in nameščence tistih ustanov in obratov, ki še niso izdali potrošniških potrdil, naj sami zahtevajo, da se jim ta potrdila takoj izdajo in jih nato takoj oddajo krajevnemu oziroma mestnemu ljudskemu odboru.
4.	V tovarni »Štora« se izdajo potrošniška potrdila za delavske nakaznice nepravilno, ker izdajo potrdila za TD — LD, kar velja le za umske delavce. Po trošniška potrdila za fizične delavce morajo biti TD—TD ali SD—SD. Krajevni ljudski odbor Medvode, vpisuje navadne nakaznice pod »navadne rdeče pretiskane«, kar je popolnoma nepravilno, ker rdeče pretiskane navadne nakaznice pridejo v poštev samo za mesta in indu strijska središča važnejšega pomena, ki so bila točno našteta v naših navodilih okrajnim ljudskim odborom, ki so jih le ti morali sporočiti krajevnim ljudskim odborom. Okrajni ljudski odbori naj pravilno vpisovanje kotrolirajo.
5.	Vsi krajevni ljudski odbori morajo organizirati delo nepretrgoma, tudi ponoči, dokler ne bodo »Seznami upravi-, čencev« izpolnjeni. Za potrebna pojasnila se naj obračajo na okrajne ljudske odbore ki jim bodo z letečimi kontrolami nudili pomoč.
Vsi okrajni ljudski odbori morajo skrbeti, da bodo leteče kontrole stalno na terenu.
Iz pisarne ministrstva za trgovino in preskrbo
SLOVENSKI
1
Maks Gasparič
Problemi gospodarske in kulturne dejavnosti rajonskih in krajevnih ljudskih odborov
Kako upravljajo rajonski In krajevni ljudski odbori svoje gospodarstvo
(Nadaljevanje)
Ljudski odbori kot upravno-opera-tivni voditelji so za reševanje vseh nalog na gospodarskem polju ustanovili lastne gospodarske odseke ali postavili posebne referente. Dosedanja praksa in obseg dela zaradi velikega števila podjetij, pa je pokazala, da za nekatere rajonske ljud $ke odbore ta način upravljanja podjetij nj zadovoljiv. Oni rajonski ljudski odbori, kj imajo veliko število podjetij in to celo majhnih podjetij, katera ne zmorejo -velikih režijskih in upravnih stroškov, morajo nujno ustanoviti uprave podjetij. Naloga teh uprav podjetij bo zelo obsežna. Z njimi se bo bistveno zboljšalo delo
podjetij,	ker jih bodo oskrbovale s surovinami, sklepale pogodbe za nabavo surovin, nudile jim bodo kon kretno pomoč pri izdelavi in izvajanju delovnih ali proizvodnih planov ter vodile evidenco o njih izvajanju. Vršiti bodo morale pravilno razmestitev kadrov in delovne site, skrbeti za njihovo vzgojo in izvajali mobilizacijo novih za svoje potrebe. Mnogo malih podjetij ne more imeti samostojnega knjigovodje, ker bj ne bil ves zaposlen, razen tega pa bj to preveč finančno obremenjevalo podjetje — režija bi se povečala in ogražala rentabilnost
podjetja.	Podjetje z visoko režijo ne more biti konkurenčno na trgu. Zato bodo ravno uprave podjetij lahko pravilno rešile to vprašanje tako, da bodo za vsa mala podjetja enega rajona organizirale knjigovodsko-fi-nančno poslovanje v svojem okviru, kjer lahko en knjigovodja in blagajnik opravljata ločeno knjigovodsko in blagajniško službo za posamezna podjetja. Na ta način se bodo občutno znižat; upravni stroški, na drugi strani pa se bo tako lažje rešilo vprašanje kadra, ki ga danes še primanjkuje. V teh upravah bodo rajonski ljudski odbori dobili močno operativno vodstvo za dnevne tekoče naloge, obenem pa si bodo potom njih zagotovili dnevni pregled nadd poslovanjem podjetij. Posamezni ljudski odbori morajo po temeljit i proučitvi sami ugotoviti go-spodarsko-finančno in kadrovsko upravičenost ali neupravičenost teh uprav podjetij.
Dosedanja praksa je pokazala, da so se ustanavljala nekatera, sicer redka podjetja nenačrtno, brez prejšnjega ugotavljanja krajevne potrebe ter se ni zagotovila njihova rentabilnost. Niso vsestransko proučili možnosti nabave surovin, potreb prebivalstva in ne zagotovili dober vodilni kader. Nekateri ljudski odbori so ustanavljali podjetja samo zato. ker so mislili, da s tem izpolnjujejo gospodarske naloge-
Takšen primer je v rajonu IV. (Vič—Rakovnjk), kjer je ljudski odbor prevzel od privatnika gostilno v Krakovem, bivšega lastnika pa postavil za upravnika. V tej gostilni so nameščeni 4 uslužbenci, dnevni inkaso pa znaša v sedanjem zimskem času 2.000 din. Jasno je, da toliko osebje občutno obremenjuje režijo. Te številke zgovorno kažejo, da mora biti podjetje pasivno. To gostilno je rajonski ljudski odbor prevzel, čeprav sta že dve močni gostilni v bližini ter ni potrebe za tretjo. Prevzem te gostilne so odsvetovali rajonskemu ljudskemu odboru tudi pristojni organi Mestnega ljudskega odbora. Rajonski ljudski odbor bo moral ali zmanjšati število uslužbencev ter zboljšati obratovanje z dobro kuhinjo ali pa gostilno zapreti, da ne bo delala z izgubo, s katero bo obremenjevala proračun rajonskega ljudskega odbora.
Drugi problem so šivalnice nekaterih rajonskih in krajevnih ljudskih odborov, predvsem v rajonu Vič—Rakovnik in St. Vid, kateri sta pasivni. Pri teh podjetjih ne moremo govoriti o tem, da niso potrebna. Na primeru teh šivalnic se je de-jiaindkio izkazala operativnost Sako ljudskih odborov, kakor tudi vodstva raznih šivalnic za njih uspešen razvoj. Vse šivalnice imajo dovoli naročil in dela za usluge, kljub temu da so nekatere pasivne. Pasivnosti šivalnic je v prvi vrsti kriva slaba organizacija, slabo vodstvo, stari način dela in plače na uro. Nujno Se mora enako kakor pri drugih podjetjih tudi pri vseh šivalnicah uvesti normiran način dela, ne da bi pri tem trpela kakovost izdelkov Kot primer, kako se ne sme delati.
naj služi šivalnica v St. Vidu. Ta šivalnica sme zaračunavati po tari fi druge kategorije za izdelavo ene moške obleke 860 din, torej mora izdelati delavec, pri ceni režijske ure 25 din, moško obleko v največ 35 urah. Danes pa izdelujejo uslužbenci te šivalnice moško obleko, ker so plačani na uro in ne od kosa, celih 45 ur in stane ^šivalnico delo ene moške obleke 45 delovnih ur krat 25 din. kar znaša 1.125 din, torej 265 din več, kakor sme računati po predpisan; tarifi. Pri vsaki novo izdelani moški obleki ima torej ši valnica 265 din izgube. Ta primer odkriva nezainteresiranost krajevnega ljudskega odbora za to svoje podjetje. Na srečo je takih podjetij pod upravo rajonskih in krajevnih ljudskih odborov zelo malo. Izgovor. da imajo premalo šivalnih stro jev. ne drži. ker te lahko hitro nabavijo.
Rajonski ljudski odbor šiška— Bežigrad je od privatnikov prevzel vrtnarilo in mehanično delavnico Obe podjetji sta bili pasivni ter jih je rajonski ljudski odbor vrnil privatnikom. Za ti dve podjetji je vsekakor dana krajevna potreba, pred vsem za mehanično delavnico, ki leži ob prometni Tyrševj cesti, po kateri se dnevno vozi na stotine kolesarjev in motorjev, ki rabijo njenih uslug. Delavnica bi se morala uspo šobiti za manjša popravila, kj se lahko opravijo v kratkem času.
Tj primeri, ki so sicer pri tako velikem številu podjetij in njihovem naglem nastajanju zelo redki, nam zgovorno dokazujejo, da nekateri rajonski in krajevni ljudski odbori niso vsestransko proučili potrebe ustanovitve podjetij in niso pripravili potrebnih organizacijskih in kadrovskih pogojev za njihov uspešen razvoj. Glavna napaka pa je. da po ustanovitvi podjetij niso le-tem posvetili potrebne pozornosti, s katero bi preprečili njihovo pasivnost. Niso vodili nad delom podjetja zadostne kontrole ter mu tudi ni so dali zadostne operativne pomoči. Ako bi imeli v vidu nujnost rentabilnosti podjetja, se nikakor ne bi moglo zgoditi, da se ustanavljajo podjetja, ki so že v začetku pasivna na primer šivalnica v rajonu Vič— Rakovnik, ki ima od svojega obstoja od 1. 8. 1946. do danes že okrog
30.000	din izgube). S pravilnim vodstvom podjetij in uvedbo sistema dela po normah se more odpraviti njihova pasivnost in napraviti podjet je aktivno.
Tem rajonom in krajem naj bodo zgled podjetja rajona I. — Center, ki so vsa aktivna, čeprav se morajo boriti z enakimi težavami kakor podjetja v drugih rajonih. Za zgled naj jim bo tudi samo rajonski ljudski odbor Center, ki dovolj skrbi za svoja podjetja. Enako sta dober pri mer pravilnega gospodarstva krajevna ljudska odbora Polje in Ježi ca. katerih podjetja so vsa aktivna Tudj rajonski ljudski odbor Moste skrbi za svoja podjetja.
Edina pot. ki vodi k odkrivanju napak in njihovemu odpravljanju, je nenehna kontrola in dobra evidenca v podjetjih ter večkratna revizija poslovanja po finančnih odsekih. Sedaj, ko so rajonj in kraji dobili samoslojne finančne odseke, jih mo rajo zavezati, da opravljajo periodične revizije Po podjetjih ter jim pomagajo urediti knjigovodstvo in blagajniško službo. Ze samo dejstvo, da je finančno stanje ogledalo podjetja in da bodo dobički podjetij šli v pretežni meri v proračune rajonskih in krajevnih ljudskih odborov, jim nujno narekuje vsetransko iz boljšanje. Da se bo po enj sirani zagotovila rentabilnost podjetij, na drugi strani pa povečali dobički in da bodo podjetja konkurenčna, je nujno potrebno uvajati povsod norme, zniževati upravne in prodajne stroške, kj niso pri vseh podjetjih upravičeni v sedanji višini, kakor n. pr. v podjetju »Alumil« rajonskega ljudskega odbora Moste, kjer pride na 31 delavcev 7 administrativno tehničnih moči. Kako je mogoče uvajati norme kaže kot vzoren zgled čevljarna v rajonu Center, kjer delavci med seboj tekmujejo in ima vsaka delavnica prehodno zastavico, ki jo podeljuje najboljšemu.
Ena zelo važnih nalog, kj jo imajo v bližnji bodočnosti rajonski in krajevni ljudski odbori ter njihova podjetja, je izdelava proizvodnih in delovnih , planov za
1.	1948. Ti morajo hitj realni in skrbno izdelani na bazi potreb in surovinskih možnosti. Ne sme se ponoviti letošnja praksa, da so si jih podjetja 6ama postavljala, temveč mora določiti višino njihove produkcije upravno-operatdvni vodi telj, to je rajonski ali krajevni ljudski odbor. Zato se naj potrebnih priprav lotijo že sedaj in k njim pritegnejo tudi delovni kolektivi v podjetju, ki naj s predlogi sodelujejo in zboljšujejo plan. Šele, ko bo podjetje dobilo višino naloge od svo jega ljudskega dbora, izdelajo podjetja plane, katere razdelijo na mesece in po možnosti tudi na dneve. Razumljivo je, da je izdelava proizvodnih planov pri proizvodnih pod jetjih lažja kakor pri obrtno-storit-venih odnosno uslužnih podjetjih. Vendar se tudi za to da postaviti kolikor toliko realen plan. Na osno vi teh proizvodnih in delovnih planov bodo podjetja izdelala finančne plane, kj bodo določali dobiček za leto 1948. Pretežni del dobička svojih podjetij bo ljudski odbor postavil v svoj proračun za bodoče leto. Ta postavka, dobiček podjetij v proračunu, bo silila rajonske in krajevne ljudske odbore k zboljšanju pošlo vanja podjetij, s ciljem da določeni dobiček dosežejo ali presežejo. Šele na tej osnovi bo možno uvesti temeljito in smiselno evidenco izvajanja proizvodnega ali delovnega, kakor tudi finančnega plana.
2e letošnja praksa je pokazala, da surovine niso najtežji problem in da se vprašanje njih nabave stalno zboljšuje ter da se da samotni ciativno uspešno reševati. Enako je tudi z vprašanjem strokovnih kadrov, katerih res ni preveč, vendar pa je izgovarjanje slabega poslovanja podjetij s pomanjkanjem kadra mnogokrat neupravičeno. Razume se, da ob tako veliki gospodarski dejavnosti, kakor je pri nas, nastO'Pa tudi občutno pomanjkanje strokovnjakov in delovne sile- To terja od nas. da kadre pravilno razmeščamo, da temeljito zaposlimo vsakega posameznika in stalno vzgajamo nove kadre. Da pa bo to mogoče, moramo spoznati vsakega posameznika, njegove sposobnosti in razvojne možnosti. Rajonski ljudski odbor Bežigrad — šiška, kd pravi, da nima kadra za svoja podjetja. ima v svojem kovinskem podjet. ju zaposleno knjigovodkinjo pn bla gajniškem poslu, ki bj ga lahko opravljal kdo drugi. Rajonski ljudski odbor Moste ima v kinu Kodeljevo zaposleno kot blagajničarko absolventko trgovske akademije, ki bj lahko opravljala knjigovodske al,i druge primerne posle. Blagajno iahko prevzame vsak pismen človek. Po možnosti kak invalid. V petletnem planu LR Slovenije je postav Ijena naloga povečati število kvalificiranih delavcev za 45.000. V to obveznost so vključena tudj rajonska in krajevna gospodarska podjetja iznied katerih pa se nekatera ne zavedajo svojih nalog in se še niso lotila reševanja le teh. Tako imamo podjetja, ki zaposlujejo premalo ali pa sploh nimajo vajencev, n. pr. podjetje »Marmor«.
Te posamezne napake in pomanjkljivosti izvirajo iz mladosti RLO in KLO ter njihovih premalih izkušenj prj upravljanju tako velike gospodarske naloge. Lahko priznamo, da so RLO in KLO v letošnjem letu napravili zelo velik razvoj in dosegli lepe uspehe.
Posamezni rajonj in kraji so izvajali in še izvajajo razne investicije eni v večjem drugi v manjšem obsegu:	RLO—I. ima doslej inve-
sticij za 1,718.000 din, RLO—II za
1.621.000	din. RL0-II1 za 3.341.000 din. RLO—IV za 1,779-000 din, KLO - Polje za 262.000 din, KLO—Ježica za 950.000 din in KLO—Št Vid za
1.083.000	din.
RLO IN KLO postavljajo v volivni kampanji svoje plane
V sedanji volivni kampanji, ki iz vaja v znamenju mobilizacije ljudskih množic za izvedbo prvega Titovega petletnega plana, so si RLO in KLO poslavljali svoje lastne petletne plane, katere bodp izpolnjeva li samostojno in samoiniciativno z mobilizacijo materialnih sredstev in delovne sile na svojem terenu. Na vseh konferencah in zborih volivcev so razpravljali o rajonskih in krajevnih gospodarskih, kulturnih, pro-
svetnih in drugih nalogah- Volivci so dali mnoge zelo koristne predloge, v več primerih pa so se celo po samezni tereni obvezali, da jih bodo sami izvršili. Tako izdelane in sprejete rajonske in krajevne petletne planske naloge, katere dopolnjujejo gospodarski plan mestnega ljudskega odbora, so najboljše jamstvo, da bodo izvršene, ker eo jih volivci sprejeli kot svoje naloge. Sami bodo izvajali mobilizacijo materialnih sredstev — odkrivali bodo notranje rezerve, delo pa bodo opravljali na prostovoljni ban z lastnimi delovnimi brigada mi.
RLO Center, Šiška-Bežigrad, Vič-Rakovnik in KLO-Ježica so si postavili kot obveznost, da bodo osnovali svoje gradbeno zidarsko podjet je. Več rajonov se pripravlja na ustanovitev podjetja za upravo zgradb ljudske imovine. RLO-Centei in KLO-Ježica napovedujeta ustanovitev lastnih ekonomij. KLO Polje, Ježica in St. Vid Se pripravljajo za ustanovitev krajevnih sušilnic za sadje in zelenjavo. RLO-Moste namerava v svojem kmečkem predelu ustanoviti kolarsko delavnico, kraj Ježica pa kovaško delavnico. Podjetji sta za kmečko gospodarstvo v obeh krajih zelo potrebni. Rajoni in kraji kakor Center. Bežigrad, Moste, Polje. Št. Vid in drugi so si postavili kot obveznost popravilo, zboljšanje, razširitev in podaljšanje mnogih ulic, cest in potov rajonske ga in krajevnega pomena. Rajona Moste in Bežigrad—šiška bosta uredila manjše parke in nasade za odmor delovnemu človeku in igrišča za otroke. Ureditev otroških igrišč imata v načrtu tudi rajona Center in Vič-Rakovnik. Za čim večjo spro stitev ženske delovne sile so se zavezali nekateri rajoni in kraji kakor Moste, Vič-Rakovnik, Center. Št. Vid in Težica, da bodo organizirali ul uredili Domove igre in dela. ena ko so se zavezali rajoni Bežigrad— Šiška in Vič—Rakovnik ter kraji Polje. Št. Vid, da bodo ustanovili jasli, v katerih bodo matere, zaposlene v proizvodnji, brez skrbi puščale v dobri oskrbi svoje male otroke. Rajon Center je sprejel obveznost da bo opremil in uredil na glavnem kolodvoru prepotrebno ča kalnico za matere z dojenčki.
Teren Zgornji Št. Peter sprejema planske obveznosti
Kot primer visoke zavednosti in privrženosti delovnega ljudstva Titovemu petletnemu planu nam kaže volivna kampanja terena 13-rajona Center, kjer so volivci pri izbiri ka didatov obravnavali gospodarske in druge naloge ter sprejeli zelo lepe in obsežne, toda realne sklepe, ki jih bodo ob podpori RLO in pod vodstvom OF sami izvršili. Odločili so se, da bodo pregledali vse zgradbe obče-ljudske imovine na območju svojega terena, ugotovili okvare in jih s pritegnitvijo strokovnjakov in obrtnikov s prostovoljnim delom popravili. Ta primer bo vzpodbudil vse terene v Ljubljani, da mu bodo sledili. Nadalje se j« teren odločil, da bo povečal in preuredil svojo otroško zavetišče v Tacnu, katerega je sam ustanovil- To zavetišče je doslej lahko sprejemalo otroke samo v poletnem času in še to samo do 25 otrok. S preureditvijo ga bodo tako povečali in usposobili, da bo lahko sprejel 50 otrok čez vse leto. V biv šem Rokodelskem domu bodo preuredili kegljišče v Dom igre in dela. Razen tega so se še zavezali, da bodo preuredili in osnažili nekatere zanemarjene ulice, na primer Obrežno stezo. Podobno je potekala vo livna kampanja tudi na drugih terenih in so mnogi med njimi sprejeli podobne sklepe.
Kandidati, ki so bili postavljeni in bodo izvolieni v takšni volivni kampanji, kjer se obravnavajo in rešujejo naloge v zvezi s petletnim planom ter istočasno sprejemajo planske obveznosti, so jamstvo, da bodo novi odborniki ljudskih odborov porok uspešnega in požrtvovalnega reševanja gospodarskih in ostalih nalog. To je najboljše jamstvo, da bo naš prvi petletni plan. ne samo dosežen, temveč tudi presežen. Bedni ostanki naše reakcije in imperia trstični vojni hujskači dobivajo s temi gigantskimi dejanji vsega ljudstva in svobodnih- narodov nove smrtne udarce. Zato bodo delovne množice Ljubljane na dan volitev, združen^ v mogočni Ljudski fronti Jugoslavije, katere hrbtenica je naša voditeljica Komunistična partija, oddale svoje glasove najboljšim, to je kandidatom OF. To bo nova ma nifestacija ljubezni do našega voditelja in učitelja maršala Tita, ki nas vodi v lepšo bodočnost.
Tretji večer kultura® umetniške revije
Na tretjem večeru kulturno umetniške revije sindikatov se je kot prva predstavila sindikalna godba na pihala iz Guštanja, ki ima v svoji sredi precej udarnikov tamošnje jeklarne. Zaigrala je Hirmanov »Venček koroških« in potrdila svoj sloves kot najboljša godba na pihata na področju naše Koroške, vendar je bilo opaziti v igranju še razne površnosti im neiz-delano9ii, ki so bile tembolj obču ne. ker je bila godba prebučna, zlasti v zaprti dvorani. Guštanjska godba je tudi zaključila večer s Pahorjevim venčkom partizanskih »Po gorah in dolinah«.
Sledil je nastop kulturno umetniškega društva ljubljanskih grafičar jev »Jože Moškrič« ki nosi ime po pomožnem tiska rniškem delavcu v bivši Ljudski tiskarni, padlem v boju proti okupatorjem že 1. 1942. Društvo ima različne sekcije, v katerih se članstvo umetniško izobražuje, in je nastopilo z mešanim mladinskim pevskim zborom, z moškim zborom, s harmonikarskim zborom, zenskim pevskim zborom in plesno skupino. Mladinski pevski zbor je zapel pet pesmi, izmed katerih sta navdušili poslušalce
zlasti partizanska »Kje jemlješ moč, partizan?« in koroška narodna »Pesem o Žili«, ki ju je posebno dobro zapel. Zbor je p’recej številen in že kar na lepi umetniški stopnji, šibak pa je še v moških glasovih, kakor se zdi. Za njim je nastopil moški zbor grafiöarjey, ki je ogrel poslušalce posebno z Jerebovo »O kresu«, ki je že sama na sebi lena, pa je s skrbnim m dobro naštudiranim ter občuienim podajanjem zbora prišla še bolj do veljave. tako da je bil to za občinstvo resnično velik umetniški užitek. Zbor ie tehnično na precejšnji višini, vendar številčno nekoliko šibak, treba bi ga bilo pomnožiti, s čimer bi se povečale možnosti, da se razvije v dober moški pevski zbor. Tudi ženski zbor ie pokazal dobro šoto, odlikuje se z dobrimi glasovi, številčno pa je tudi -a nekoliko prešibak za velike javne ne stope. Človek se je moral nehote vprašati, zakaj se ne združijo vsi trije zbori v močan mešani zbor, ki bi lahko postal eden najboljših sindikalnih pevsk-'h zborov v vsej Sloven ii. Vkljub temu pa je treba priznati, da je doseglo kulturno umetniško društvo ljubljanskih grafiča-rjev v vzgoji svo-
jih pevskih zborov že velik uspeh. Harmonikarski pevski zbor je dokaj dobro zaigral venček slovenskih narodnih in venček partizanskih pesmi, velik uspeh pri občinstvu pa je tudi ta večer dosegla folklorna skupina, kj je ob spremljavi tipične istrske godbe in melodije temperametno in lepo za plesala istrsko kolo v istrskih narodnih nošah. To ie bila ena najboljših folklornih skupin, ki so dozdaj nastopile na reviji, škoda le, da ni nastopila s kakšnim slovenskim narodnim plesom, kakor je bilo tudi javljeno v programu. Tudi vse ostale folklorne skupine, ki so dozdaj nastopile na reviji, so plesale tuje folklorne plese, z izjemo skupine iz Cirkovc, Umestno bi bilo. da posvetijo sindikalna kulturno umetniška društva folklor im skupinam vso potrebno pažnjo im skrb. da bodo gojile predvsem sIovensKe folklorne plese, ki še niso dovolj popularizirani, ki bi se pa naj čimbolj razširili. Tako bo tudi program folklornih skupin odgovarjal njih priljubljenosti in navdušenju, ki ga vzbudi nastop vsake folklorne skupine med gledalci. V tem je tudi smisel obstoja vsake folklorne skupine, drugače bi bile to baletne skupine.
Kod najboljša umetniška skupina
večera se je izkazal sindikalni orkester iz Slovenske Bistrice. V njem igrajo delavci in nameščenci tamošnje tovarne bakrenih izdelkov. Zaigral je Sedlačkovo kompozicijo »Beograd u noči« in Pavčev »Šopek partizanskih pesmi« ter obe skladbi izvajal tehnično odlično in precizno, brez sentimen talnih neslanosti, ki v raznih interpretacijah kvarijo značaj teh borbenih pesmi.
Obrtniški pevski zbor iz Maribora je najmočnejši pevski zbor, kar jih je doslej n .topilo na reviji. Zapel je Pahorjevo »U boj«, dve Devovi in Gob-čevo »Pesem o svobodi«. Razveseljiv plus tega moškega zbora, v katerem poje 80 pevcev, je že samo bogastvo glasov, prisvojil pa si je tudi že dokaj visoko pevsko tehniko in kulturo. Pevovodia ima zbor dobro v oblasti in spričo njegove discipliniranosti in bogastva pevskega materiala dosega / njim dober umetniški učinek.
Sindikalni pevski zbor Električne cestne železnice v Ljubljani je številčno precej šibak, razpolaga pa z dobrimi glasovi im pevskim znanjem in si je zato pridobil poslušalce s trem: pesmimi, ki jih je zapel, zlasti z »Žeb-ljarsko« m Simonitijevo »Na oknu«.
POŽIVIMO SOCIALNI FOND OF
V	274. številki »Slovenskega poročevalca« od 21- novembra 1947. je uprava Socialnega fonda pri IOOF Slovenije priobčila svoje mesečno poročilo o stanju Socialnega fonda OF za mesec september 1947.
Poročilo pravi da je SFOF zopet nekoliko oživel in da se je dvignilo i število rednih mesečnih podpornikov (587 podpornikov več) i redni mesečni prispevki za SFOF (38 tisoč 868.65 din več). Število rednih mesečnih podpornikov so poleg priključenih okrajev Primorske (Sežana, Postojna in Gorica) vidno zvišali okraji Kamnik. Rakek in Mari-bor-okolica. Med 15 okraji, v katerih je število rednih mesečnih prispevkov padlo, so iz nerazumljivih vzr.okov na prvem mestu Celje mesto (padec 4.80%), Jesenice (2.86“/o) in Trbovlje (2.01°/o). V teh naših industrijskih središčih, ki tvorijo jedro Socialnega fonda OF in so do-sedaj največ prispevali je tako nastal zastoj in obenem padec rednih mesečnih prispevkov.
Precejšen dvig prispevkov je dosegla Ljubljana (+ 22 268 50 din), ki se počasi zopet vrača vsoti, ki io je dosegla v februarju. Sledijo okraji Kamnik, Maribor-mesto in Rakek, dočim so v prispevkih najbolj padli okraji Celje mesto. Jesenice. Trbovlje in Šmarje pri Jelšah.
Povprečen znesek, ki so ga vplačali podporniki znaša 9,35 din, en prebivalec v LRS prispeva povprečno 0.65 din.
Močno je narasla zbirka »C« ki je v septembru za 51.019 din večja od avgusta. Okrajne in krajevne uprave Socialnega fonda OF se močno poslužujejo te priložnostne zbirke, ki v celoti ostane upravi SFOF. kateri darovalec daruje znesek. Ta zbirka ni redna, niti se ne zbira z enotnimi nabiralnimi polami uprave Socialnega fonda OF. temveč s posebnimi potrdili. Zbirka »C«, ki nastaja ob posebnih priložnostih ka-terih ni mogoče predvideti (posebni družabni sestanki.* sodnijske porav nave itd.), je verna podoba vneme in delavnosti posameznikov in posameznih uprav SFOF, ob enem pa iz. najdi jivost v načinu zbiranja teh zbirk, daril in volil. Okraji Trbovlje-Celje mesto in Dravograd so zbrali največ daril in tudi v mesecu septembru zbirko še zvišali.
Dajatve za patronate so v septem bru padle za 21.684,75 din. Ta padec bodo občutile prav posebno razne so-cialne in kulturne ustanove v Ma. riboru-mesto, kjer so prispevki padli za 19.811,75 din in v Kočevju in Prevalju. kjer so dajatve popolnoma odpadle.
V	zvezi z akcijo za poživitev Soči-alnega fonda OF je treba poživeti tudi patronate in dajatve za patronate. Da vskladimo načelo ene enotne zbirke v socialne namene s poživitvijo patronatov jn posebnih dajatev za patronate, bo prejemal odslej vsak član patronata kot potrdilo za
svoj prispevek patronatu listek iz enotnega bloka SFOF s pretiskom »Patronat«. Na ta način postane vsak plačujoči član patronata že tudi reden podpornik Socialnega fonda OF.
Objavljeno poročilo nam nazorno prikazuje, da še zdaleka ni postal Socialni fond OF masovna ustanova, da okrajne in krajevne uprave Socialnega fonda OF še niso prodrle v svojih odborih OF do poslednjega človeka, da bi ga seznanile o pomenu in namenu Socialnega fonda OF, pridobile slehernega za rednega podpornika SFOF in ga tako pove-
* Družinski prazniki, poroke in podobno, darilo namesto venca na grob umrlega, volila in zapuščine.
zale v splošno pomoč pri reševa. nju še tako perečega socialnega stanja po naših okrajih.
Socialni fond OF se je v svojem delovanju omejil le na mesta in na industrijska središča, t. j. na delavce in nameščence, izostala pa je skoraj popolnoma naša vas, naše pode. že! je.	.	.
Mesečno poročilo o stanju Socialnega fonda OF nam pove še več: V tistih okrajih, kjer odbori OF ne kažejo nobenega pravega zanimanja, brige in dela za popularizacijo, poživitev in za neprestano pojasnjevanje o pomenu in namenu SFOF in prepuščajo delo in upravljanje SFOF le tajnikom, ki zastopajo kot referenti za socialno skrbstvo v upravah SFOF ljudsko oblast, tam upra. ve SFOF le životarijo in zbirajo mesečne prispevke le zaradi zbirke same. Ne zavedajo se. da mora baš Osvobodilna fronta dajati Socialnemu fondu OF duh, vsebino in pečat Osvobodilne fronte, in da bi tako izostal Socialni fond v rokah Osvobodilne fronte mečno sredstvo socialne prevzgoje širokih ljudskih množic. Zaradi tega nedostatka se k delu za SFOF niso v dovoljni meri pritegnile množične organizacije Osvobodilne fronte (sindikati, AFŽ, mladina. RK). Vse delo v teh upravah opravljajo le nameščenca odseka za socialno skrbstvo.
Socialni fond OF torej še ni doso-gel svojega množičnega razmaha. Potrebno je torej večje sodelovanje nrebivalstva. odborov Osvobodilne fronte in množičnih organizacij i upravami Socialnega fonda OF.
Pri ustanavljanju novih krajevnih uprav SFOF, pri poživitvi nedelavnih in premalo agilnih uprav in pri nabiranju novih rednih podpornikov SFOF pozabljamo, da je prevzgoja socialnega čuta prav tako važna na-!oga SFOF. Socialna skrb mora postati skrb vsega ljudstva, najširših plasti ljudstva samega
Večina uprav SFOF še vedno ne priobčuje javnosti svojih mesečnih ooročil. Na način, ki je v kraju običajen (razglas, vaški Sten-čas. množični sestanek) ie treba podpornike 8F0F redno obveščati, koliko denarja se je zbralo, kam in komu se ie zbirka darovala in koliko je pre-iel kdo socialne podpore. Še Teč: Ljudstvo mora s svojimi predlogi in nasveti pri razdeljevanju sodelo. vati ker le ti redni podporniki SFOF so upravičeni in dolžni, da pri tem soodločajo in da imajo kontrolo nad zbranimi sredstvi.
Da uprave SFOF poživijo Socialni fond OF. naj krajevne ;n okrajne uprave Socialnega fonda OF priporočajo v svojem področju organiziranim sindikalnim podružnicam da uvedejo na popolnoma prostovoljni osnovi (ne odtrgovani» rri plači j zbiranje prispevkov za Socialni fond ali za patronate v svoji ustanovi ali obra*u. Ta posel zbiranja prispevkov za SFOF naj prevzame eilen iznmd elanov sindikalne podružnice, ki dvigne v svoji področni, krajevni (rajonski) upravi SFOF h'oke in rb koncu meseca odda zbrani d •■mr svoji krajevni (rajonski) upravi SFOF. Člani sindikata se lahko na svo-iem terenu, kjer stanujem, z r4vozkom bloka izkaželo. da je redni mesečni podpornik SFOF v «voj: s:n. dikalnj podružnici v ustanovi ali v obratu.
Naše delo mora torej b<ii: pridobivati čim več novih rednih podpornikov in razširiti krog rednih mesečnih podpornikov, ki se naj z. minimalnim mesečnim zneskom vk’iu-čijo v krog socialno čutečih Budi, pomočnikov naši liudski cVas«i pri reševanju socialnoskrbstven'h na^og.
Nadaljnja velika podjetja so 'izpolnila proizvodni plan za L 1$ *7*
Livarna železarne v Štorah je slavila izpolnitev plana
Livarna železarne v Štorah je že prejšnji teden 17. L m. dosegla predčas oo izpolnitev letnega proizvodnega pla na. Da proslavijo to delovno zmago, so se v soboto ob 14. uri na znak sirene zbrali k proslavi delavci livarne in mo delne mizarne ter delegati pomožnih obratov z mojstri. Delovni kolektiv je ob izpolnitvi plana prejel čestitke zveznega ministrstva za rudarstvo ter generalne direkcije črne metalurgije, sam pa je v brzojavki najvišjemu sindikalnemu forumu v Beograd obljubil, da bo tudi v prihodnjem letu predčasno izpolnil svojo proizvodnjo nalogo.
Železarna v Zenici je izpolnila celotni proizvodni plan
Delovni kolektiv železarne v Zenici je v soboto slavil izpolnitev celotnega
Ob dobri umetniški vzgoji, ki jo uživa, bi bilo škoda, če bi ne pomnožil svojih vrst ali se izpopolnil celo v mešani zbor ter se tako povzpel še do večjih umetniških uspehov.
Na večeru bi bita morala z ozirom na program nastopiti tudi umetniška skupina italijanskih delavcev iz njihovega kulturnega krožka »Pavel Morgan«, toda tehnične zapreke so žal preprečile njihov nastop.
Revija postaja z vsakim večerom bolj pestra šn zanimiva, vendar je treba omeniti tudi nekaj organizacijskih pomanjkljivosti, ki kvarijo dober vtis. Med najbolj neprijetne za nastr. pajoče in gledalce spadajo predvsem izpremembe sporeda v zadnji minuu. tako da je program večera bistveno spremenjen in postavljen na glavo in so tiskarni programi za občinstvo skoro brez vrednosti, nastopajoče pa tudi vznemiri sprememba programa ik pred nastopom. Druga hiba je razvi«-, čenost programa, še bolj pa pogosto ponavljanje istih pesmi. Razumljivo pa je, da se je bilo takšnim im podob nim napakam težko izogniti, ker je letošnja kulturno umetniška revija sindikatov prva velika prireditev -e vrste in so bili prireditelji v tem oziru brez izkušanj.	(j.
proizvodnega plana za leto 1941. Posamezni obrati so že prej dosegli plansko proizvodnjo, med n j .mi obrat jeklarne, kjer je proizvodnja do preteklega petka dooegla že 105.4 yc celoletne proizvodne naloge. V petek >o v valjarni na grobi pregi izvaijaii poslednjo tračnico po planu za letošnje leto.
Z zborovanja je delavstvo poslalo maršalu Titu brzojavko, v kateri mu sporoča izpolnitev celoletnega plana. Delovni kolektiv jeklarne se je že prej zavezal, da bo do konca leta presegel letni plan za 16 %, tako da bo proizvodnja j e Ida do kunca leta presegla predvojno proizvodnjo za 20 %. Sedaj se je v brzojavki maršalu Titu tudi delovni kolektiv valjarna majhnih profilov zavezal, do konca leta prekoračiti plan za 10 %, delovni kolektiv grobe proge pa za 16 %.
Osiješka tovarna usnja
Tudi delovni kolektiv osiješke tovarne usnja, ki spada v vrsto največjih podjetij te stroke v državi, je sredi preteklega tedna izpolnil svoj letni proizvodni plan. Finančni plan tega podjetja pa je izpolnjen že s lbr %. V proslavo doseženega uspeha so v tovarni ustavili obratovanje za kratek čas
Veliki uspehi
mostovne delavnice v Nišu
Tudi mastna delavnica v Nišu je v soboto izpolnila svoj proizvodni plan za leto 1947. Slavnosti je prisostvovat prometni minister Todor Vujasi-novič. Posamezni oddelki so plan iz poiniii že prej, tako da je delavnica v celoti dosegla že 114 % plana. Med drugim je delovni kolektiv mostne deravnice Izdelal pred rokom 100 kretnic za mladinsko progo s pripadajočimi križišči.
Tovarna strojev v Nišu
Livarna tovarne strojev »Jastre-bac« v Nišu je v soboto izpolnila svoj proizvodni plan za leto 1947. in to pet dni pred dano obljubo. Delovni kolektiv te tovarne je izdelal poslednjo serijo 7 centrifugain h črpalk in veliko vodno turbino za novo hidrocentralo. Posamezne dele te turb'ne so začeli vlivati 20. oktobra. V soboto je bilo delo na turbini dovršeno^
frijateljski obisk madžarskih državnikov v Bukarešti
Nova doba prijateljskega sodelovanja med Madžarsko in Romunijo
Govor romunskega zunanjega ministra Ane Pauker ob slavnostnem sprejemu na čast
madžarskim gostom
Bukarešta, 24. nov. (Tanjug) Delegacija madžarske vlade s predsednikom vlade Dinnyesom na čelu, ki je napravila prijateljski obisk v Romuniji, je obiskala včeraj dopoldne predsednika romunske vlade dr. Grozo, ministra za zunanje zadeve Ano Pauker in predsednika romunske ljudske skupščine Mihaela Sadoverna.
Zvečer je bila na čast madžarskih gostov slovesna predstava v operi, nato pa je minister za zunanje zadeve Ana Panker priredila slavnosten sprejem, pri katerem so bili poleg elanov romunske vlade tudi predstavniki dd-pjomaitskega zbora.
Minister za zunanje zadeve Ana Pauker je imela ob tej prilik; govor, v katerem je pozdravila visoke goste, predstavnike madžarskega naroda, ter izjavila med drugim:
»Onstran naših mej so naši prijatelji. kakor ima tudi madžarski na-fod v nas iskrene zaveznike. Romunski in madžarski narod se zavedata, da se morata za svojo svobodo zahvaliti zmagi Sovjetske zveze nad nemškim fašizmom. Naša naroda se zavedata. da lahko ohranita svojo demokratično ureditev in nacionalno neodvisnost le s prijateljskimi odnosi do močne Sovjetske zveze in ostalih sosednih demokratičnih držav. Skupno homo branili svojo neodvisnost in nacionalno suverenost«.
Zatem je spregovoril predsednik madžarske vlade Lajcs Dinnyes, ki je izjavil:
»Med madžarskim in romunskim narodom se je pričela nova doba prijateljskega sodelovanja. Niti zunanja niti notranja reakcija ne more preprečiti razvoja demokracij v obeh državah. Želimo korakati skupno z državami. ki utrjujejo mir in prijateljske odnose med narodi. Poudarjam, da je branitelj miroljubne politike Sovjetska zvza. ki se ji Madžarska in Romunija zahvaljujeta za osvoboditev izpod fašističnega jarma«.
V nadaljevanju svojega govora je predsednik madžarske vlade izrazil veselje, da uživa madžarska narodna manjšina v Romuniji sedaj prvič po. polno enakopravnost in demokratične svoboščine.
Zatem sta imela pozdravne govore madžarski minister za zunanje zadeve Erik Moluar in predstavnik madžarske narodne manjšine v romunski ljudski skupščini Ludovik Takäcz, državni sekretar in minister za narodne manjšine v Romuniji
Danes je imel predsednik madžarske vlade daljši sestanek s predsednikom romunske vlade dr. Grozo, ostali člani madžarske vlade pa so se razgovarjali z romunskimi ministri. Romunski minister za zunanje zadeve Ana Pauker je sprejela madžarskega ministra za zunanje zadeve Erika Molnarja, madžarski minister za pravosodstvo Istvan Risz pa se je zanimal za pravosodne reforme, ki jih pripravlja romunski minister za pravosod6tvo Lukrecij Pa-trascanu.
Opoldne so člani delegacije madžarske vlade obiskali tovarno »Malacsa« in graddlišča delavskih stanovanjskih poslopij, ki jih gradijo v Bukarešti.
Minister Ana Pauker odklanja tuje vmešavanje v romunske zadeve
Bukarešta, 27. nov. (Tanjug). Ameriški veleposlanik v Bukarešti Rudolf Shenfeld je poslal 14. t. m. v imenu vlade ZDA rumunskemu ministru za zunanje zadeve Ani Pauker protestno noto, ki v njej poudarja. da se v obtožnici proti Juliju Ma-niuu očita bivšim predstavnikom ZDA in članom ameriške vojaške misije v Romuniji, da so bili zapleteni v zaroto proti sedanjemu režimu. Nota priznava, da so bili ameriški predstavniki iz »legitimnih
razlogov« v stikih s »pomembnejšimi političnimi strankami« v Romuniji, da bi tako »omogočili sestavo vlade, ki bi ustrezala željam romunskega ljudstva«. Na koncu govori nota o neizpolnjevanju mednarodnih obveznosti, ki jih je prevzela romunska vlada.
V svojem odgovoru na ameriško noto pravi minister za zunanje zadeve Romunije Ana Pauker:
»Romunska vlada, ki dosledno izvaja politiko nacionalne neodvisnosti in suverenosti romunske države, ne more dovoliti, da bi bili sodni akti, ali pa državni organi predmet obravnavanja kakšne tuje sile. ti onem delu obtožnice, kjer se očita bivšim predstavnikom ZDA v Romuniji in članom ameriške vojaške misije, da so organizirali zarotniške akcije, da bi strmoglavili sedanjo vlado, ugotavlja ministrstvo za zunanje zadeve. da izvirajo omenjeni očitki iz izjav in listin, ki so jih našli pri obsojenih kakor tudi iz njihovega priznanja na javni razpravi.
Romunska vlada, ki je zvesta mednarodnim pogodbam, sklenjenim v Jalti, Potsdamu in v Moskvi, lahko smatra odnose in akcije, naperjene proti vladi in demokratični ureditvi v Romuniji, kar je bilo dokazano na javni razpravi, za nezakonite.
Romunska vlada je mnenja, da bi bilo odveč proučevati trditve ameriške note o značaju romunske vlade, ki jo je izvolilo romunsko ljudstvo, navdahnjeno z občutki svobode, neodvisnosti in nacionalne suverenosti, s svobodnim glasovanjem.
Romunsko ljudstvo je obsodilo izdajalsko akcijo bivših voditeljev na-cionai-caranistične stranke, ki so postali hlapci tujih interesov. Obenem je romunsko ljudstvo obsodilo tudi poskuse tujega vmešavanja v notranje zadeve Romunije.«
madžarskega zunanjega ministra na pr Mestno noto ameriške vlade
Budimpešta, 24. nov. (Tanjug)
Med obravnavo, ki so jo izvedli po odkritju vohunske organizacije, kateri sia načelovala Frigyes, Pisci Smidt in dopisnik Associated Pressa Jack 0\vin, je bil pred nekaj dnevi aretiran Imre Doery, ki je bil v službi na ameriškem poslaništvu.
Ob tej priliki je poslal ameriški poslanik v Budimpešti S e klon She-pir ministru za zunanje zadeve noto, ki v njej protestira proti aretaciji Doervja, češ da nasprotuje načelom mednarodnih pravil, po katerih imajo uslužbenci diplomatskih misij ne glede na narodnost pravico do imunitete. dokler so v službi teh misij.
Madžarsko ministrstvo za zunanje zadeve je 23. novembra odgovorilo z noto, kjer poudarja, da uživajo imuniteto po mišljenju madžarske Vlade, s katerim se strinjajo tudi strokovnjaki za mednarodno pravo.
samo oni uslužbenci diplomatskih predstavništev, ki so državljani države, v katere službi so.
Samo dejstvo, da je kdo v službi v tujem predstavništvu, mu še ne zagotavlja imunitete. Zato tudi ni nobenega povoda, da ne bi državne oblasti v smislu obstoječih zakonov napravile korakov proti svojim državljanom, ki so v službi tujega predstavništva. Zaradi hitrega ravnanja, ki je bilo potrebno, je bil Doery aretiran v nedeljo in zato ameriškega poslanika ni bilo možno takoj obvestiti
Glede na trditev ameriškega poslaništva. da so hoteli z aretacijo Doery Ja preplašiti madžarske državljane v službi ameriškega poslaništva. je madžarsko ministrstvo zunanjih zadev mnenja, da obremenilni podatki proti Doeryju odvzemajo domnevi ameriškega poslaništva vsako podlago.
hmmmmk hočejo imeti grško vladno vopko v popolni oblasti
London. 24. nov. (Tanjug) »Elef-teria« objavlja na prvi strani vesi iz Washingtona. da je komisija ameriškega parlamenta zahtevala sklenitev nove pogodbe z Grčijo o vprašanju oboroženih sil. ki bi razširila pravice ameriške vojaške misije, tako da bi lahko prevzela vežbanje grških enot in vodstvo vojaških operacij.
Ves grški tisk objavlja vest, da je iz Nemčije prispel v Atene gene ral Robert Harfor, šef ameriškega vojaškega zračnega prometa. V njegovem spremstvu je več višjih oficirjev. Takoj po prihodu v Atene so imeli posvetovanje v stanovanju letalskega atašeja na ameriškem poslaništvu v Atenah, ki se ga je udeležil tudi šef ameriške misije za »pomoč« Grčiji Greesvvold.
Partizani vladnim četam ne daje miru
Atene. 24. nov. Radijska postaja demokratične armade.) »Ponoči 17. novembra so enote štaba zapadne Makedonije napadle sovražnikovo stražo v vasi Mesopotamia na ko-sturskem področju. Z močnim vpa-
dom so naše enote razbile sovražnikovo stražo in osvobodile vas. So vražnikove izgube so:	10 mrtvih,
število ranjenih ni ugotovljeno. Naše enote so zaplenile 1 strojno puško, 1 polavtomat, 8 pušk, 3000 nabojev in veliko količino življenjskih potrebščin.
Enote istega štaba so 13. novembra nepričakovano napadle sovražne položaje v Korciju, jugozapadno od Argos Orestikona. Sovražnik se je moral umakniti proti vzhodu. Zaplenili smo 2 puški, 3000 nabojev in veliko količino življenjskih potrebščin.
Istega dne so enote štaba napad le 2 sovražnikovi četi. ki sta branili utrjene položaje pri Kastro-Spileju na grevenskem področju. Sovražnik je panično pobegnil in pustil na bo-fišču 18 mrtvih. Napadli so tudi druge sovražnikove sile, ki so hitele na pomoč vladnim silam. Naše eno te so zaplenile 3 puškomitraljeze, 5 poiavtomatov, 10 pušk, 6000 nabojev in velike količine drugega vojaškega materiala, obleke in življenjske potrebščine. Imeli smo samo 2 lažje ranjena«.
Konferenca štirih zunanjih ministrov v Londonu
London, 25. nov. Danes je bila otvorjana peta konferenca štirih ministrov za zunanje zadeve, ki bo že v drugič obravnavala probleme, ki so v zvezi s pripravljanjem mirovne pogodbe za Nemčijo. Vsi štirje zunanji ministri so prišli že včeraj v London. Sovjetsko delegacijo vodi minister za zunanje zadeve Molotov, njegov glavni sodelavec pa je Višinski. S francoskim zunanjim ministrom sta prišla tudi izvedenec za zunanje politične zadeve Couve de Murville in izvedenec za gospodarska vprašanja Alp-hand. Marshall vodi ameriško delega cijo, v njegovem spremstvu pa sta ameriški veleposlanik v Moskvi general Bedel! Smith in izvedenec državnega oddelka za sovjetska ozemlja George Kennan. Angleško delegacijo vod: zunanji minister Ernest Bevin.
Nova velika ofenziva kitajske ljudske armade
Šanghaj, 24. nov. (Reuter). Včeraj je pričela kitajska ljudska armada novo veliko ofenzivo v smeri Han-koua, velikega pristanišča na reki Jangce, in Paotinga, glavnega mesta Hope ja. Po poluradnih poročilih, ki so prispela v Šanghaj, napredujejo oddelki ljudske vojske s treh strani. Centralna kolona je zavzela mesto Sungfau, 50 km severovzhodno od Hankua. V Paotingu se sliši grmenje topov.
Agencija »Nova Kitajska« poroča iz glavnega stana narodno-osvobodilne vojske v pokrajini Šansi o naglem napredovanju ljudske vojske in popolnem uničenju sovražnih čet. Kitajska ljudska armada je napredovala 100 milj na jug, sporedno s progo Peking—Hankou in je zavzela 8 mest. Ta nenadni manever ljudske vojske je prisilil Kuomintangovo poveljstvo da je moralo za zmanjšanje pritiska na tem sektorju poslati močna ojačanja.
Ista agencija poroča, da so v vzhodni Kitajski krajevne enote ljudske vojske po 40dinevni ofenzivi na meji med Šantungom in Kjangsdjem zopet zavzele področje severno od železniške proge, ki pelje proti mesta Lung-haj. Narodno-osvobodiLna vojska je zopet zasedla nad 20 utrjenih točk in 500 vasi. Kuomingtangove čete so imele 3500 mrtvih.
DUCLOS PROTI AMERIŠKEMU ZASUŽNJEVANJU
FRANCIJE
Predsednik nove francoske vlade Schuman za »okrepitev državne avtoritete« in proti
delavskim stavkam
Pariz, 24. nov. (Tanjug). Predsednik nove francoske vlade Robert Schuman je pred glasovanjem v parlamentu o potrditvi njegovega mandata za sestavo vlade obrazložil 6voj politični program in izjavil, da bo nova vlada nadaljevala delo prejšnje vlade. Niti z besedico ni omenil nevarnosti, ki jo predstavlja De Gaulleovo gibanje »zbiranja francoskega naroda« za četrto republiko. Napovedal je, da bo poslal na stavkujoče »apel« in pripomnil, da je 6tavka zakonito, vendar nevarno orožje, da je treba okrepiti avtoriteto države in ohraniti red v državi Glede gospodarskega programa je rekel, da je treba podpirati privatno pobudo in je napovedal tudi ukrepe proti inflaciji im za vzpostavitev proračunskega ravnotežja.
Predsednik komunistične parlamentarne skupine Jacques Duclos je najprej poudaril, da je dobil novi kandidat za predsednika vlade mandat cd predsednika republike brez posvetovanja s Komunistično partijo, nakar je izjavil:
»Ta Monakovec in bivši Petainov minister ni novinec na politični pozornici in je v njegovi politiki osnovna in določena politična linija Priče smo politike, ki gre za tem, da se vse dobrine Francije izroče ameriškemu kapitalu. Politika Roberta Schumana je v osnovi nadaljevanje Ramadierove politike.
Vaše izjave ne morejo zapeljati delavcev. Delavci so vets dobro razumeli. Danes vidimo, da so industrijski delavci tesno povezani z delavci javnih služb in nastopajo skupno v svojih zahtevah. To je novo dejstvo v zgodovini delavskega gibanja v Franciji.
Enotnost delavcev in intelektualcev je velikanskega pomena.«
Pri nadaljevanju svojega govora je Duclos opozoril na usodne posledice politike, ki skuša iz obnovljene Nemčije ustvariti državo, katere gospodarska zmogljivost bi bila dvakrat večja od industrijske zmogljivosti Francije.
Duclos se je nato dotaknil Schuma-nove protidelavske politike in je rekel: »Vem, da nekateri krogi ne marajo sindikalnih organizacij. Toda sindikalne organizacije so ustvarili sami delavci in jih bodo tudi znali braniti.
Splošna beda ne more zagotoviti ustaljenosti naše valute. Prvi pogoj za to je ohranitev naše gospodarske neodvisnosti Obsojamo vse spletke, ki imajo namen, ustvariti v državi ozračje neredov. Pozivam vse delavce, republikance in rodoljube, naj budno pazijo na spletke sovražnikov republike in naj se združijo v komiteje za obrambo republike. So ljudje, ki mislijo, da bi se z govoričenjem o atomski bombi lahko polastili gospostva nad svetom. Toda to ne učinkuje več. Pozdravljam zato Molotovljevo izjavo, da atomska bomba ni več tajnost, kot prispevek za stvar miru.«
Milijon delavcev stavka
Pariz, 24. nov. (Tanjug). Novi stoii-soči francoskih delavcev se priključujejo splošni zahtevi delavskega razreda po zvišanju plač za 25%, po zagotovitvi življenjskega minimuma z
10.800	franki mesečno, po reviziji plač vsake 3 mesece in upoštevanju sindikalnih pravic. Sedaj stavka že okrog milijon delavcev.
Stavke se posebno hitro širijo po velikih industrijskih središčih. Za jutri je napovedana stavka 10.000 delavcev lesne in gradbene industrije pariškega območja, pa tudi splošna stavka pristaniških delavcev v vseh franco&kah pristaniščih. Francoski mornarji odklanjajo razkladanje blaga z ladij.
Potem ko je posadka ameriškega parnika »Henry Gilbert Costin« izrazila solidarnost z marsejskimi pristaniškimi delavci, so danes tudi angleški mornarji v Dieppu odklonili poziv, da bi skupno z vojaki raztovorili svojo ladjo. Posadka ameriškega parnika »Empire State« je poslala Kongresu industrijskih organizacij brzojavko z zahtevo, da naj protestira proti uporabljan ju vojakov za stavkokaze, s čimer se krši pravica do stavke.
Zaupnica Sailiantu
Pariz, 24. nov. (Telpr). Izvršni odbor Svetovne sindikalne federacije, ki zaseda v Parizu, je zavrnil predlog predstavnika ameriškega kongresa industrijskih organizacij, da naj se postavi na dnevni red proučevanje Marshallovega načrta, nakar je sekretar CIO-a James Carrey zapustil sejo izvršnega odbora.
Zaupnica generalnemu sekretarju Svetovne sindikalne federacije Louisu Sailiantu, ki je že prej obsodil Marshallov načrt kot sredstvo za ameriško ekspanzijo, je bila sprejeta z ve'ko večino.
Izvršni odbor je nato obravnaval vprašanje sindikatov v Nemčiji in na Japonskem in soglasno sklenil, zahtevati od Zavezniškega kontrolnega sveta za Nemčije, da naj ustvari pogoje za olajšanje obveščanja o delu sna* dikatov v posameznih conah Nemčije.
Mlada italijanska demokracija krepko odbija napade reakcije
Moskva, 24. nov. (Tass).. Markov piše v »Pravdi«:
Protestno ljudsko gibanje, ki se širi od Sicilije do doline reke Po, dokazuje, da se mlada italijanska demokracija utrjuje in krepi Poskusi fašistične reakcije, da bi prešla v napad, niso zalotili italijanskega delavskega razreda nepripravljenega. Bomba, ki so jo vrgli fašistični napadalci v prostore KP Italije v Milanu, je izzvala ljudski gnev, ki dokazuje, da se v današnji Italiji taka izzivanja ne morejo vršiti nekaznovano.
Dogodki ,ki se odigravajo v Italiji, spominjajo na deklaracijo 9 komunističnih partij, da je vsako gospodarsko in politično zasužnjevanje neizvedljivo, ako se postavijo komunisti na čelo vseh, ki so pripravljeni braniti narodno čast in neodvisnost. Ako se zberejo italijanski demokrati okrog svoje borbene avantgarde — KP Italije, ki ima nad dva milijona članov, ako onemogoči delavski razred Italije fašistične izzivalce, bodo sile reakcije prisiljene k umiku, čeprav jih ščitijo državne oblasti.
Primer Italije dokazuje, kako neiskrene so izjave, da ameriška »pomoč« ni odvisna od nobenih političnih pogojev. De Gasperijevo politiko bomo takoj razumeli, če bomo proučili nedavno vest AFP, da bi Italija težko
dobila ameriško pomoč, če bi imela levičarsko vlado.
Italijanski delavski razred se je lahko prepričal, kaj pomeni zanj ameriški načrt političnega zasužnje-vanja njegove domovine, ki ga vlada hlapčevsko izvaja. Razni ukrepi vladajočih krogov so že pokazali, da prinaša Marshallov načrt Italiji neomejen dotok ameriškega kapitala, ki prodira vedno bolj v Italijo.
Italijanski demokrati in delovni ljudje se ne bodo nikdar sprijaznili z vlogo figur v ameriški igri, pri čemer hočejo vodilni italijanski krogi obogateti.
Italijanski komunisti, ki jih vodi iskreno rodoljubje, načelujejo protestnemu ljudskemu gibanju proti neofašizmu in proti podrejanju Italije tujemu vplivu. V razliko od ostalih držav zapadne Evrope je bilo v Italiji možno ostvariti enotno fronto delavskega razreda proti reakcionarnim silam in sicer kljub nasprotova-uju izdajalca Saragata in kljub neprestanim spletkam agentov amglo-ameriškega imperializma. Vse demokratične rodoljubne in svobodoljubne sile italijanskega naroda se zbirajo okrog socialistov in komunistov ter prirejajo veličastne manifestacije v znamenje protesta proti izzivalnim spletkam reakcije, ki sanja o obnovitvi fašizma s pomočjo ameriških kreditov.
V Italiji stavka že dva In pol milijona delavcev
Rim, 24. nov. (Tass). De Gasperije-va vlada skuša za vsako ceno zadušiti gibamje delovnih množic Italije, ki zahtevajo demokratizacijo države Oddelke karabinjerjev premeščajo iz Neaplja in Catanzare v Apulijo, ki je postala središče protestnega ljudskega gibanja. Po vsej Apuliji, po mestih in vaseh, se nadaljuje splošna statka delovnih ljudi, prav tako stavka kmetov in poljedelskih delavcev v Basilicati in Kalabriji Stavka že skupno okrog dva milijona in pol delovnih ljudi. Posebno napet je položaj v Bariju, Tarantu in Materi, odkoder prihajajo poročila o novih spopadih med demonstranti in policijo. Sistematično izzivanje veleposestnikov in fašistov v Bitontu v okolici Barija je že preseglo vse meje potrpežljivosti delovnega ljudstva. Ko so fašisti 21. novembra vrgli granate na sprevod demonstrantov, ki je korakal skozi mesto, je odšlo prebivalstvo na ulice in pričelo odstranjevati krajevna središča reakcije. Opustošile in zažgale so prostore sekcije krščansko demokratske stranke in monarhofašistierih organizacij. Policija je dobila okrepitve iz Barija, ki pa so jih organizirani oddelki stavkujočih zavrnili Šele motoriziranim oddelkom policije
se je posrečilo prodreti v mesto. V spopadu je bilo ranjenih več karahi-•nerjev.
Odločno stališče delovnih množic južne Italije sili vlado in veleposestnike k popuščanju. Kmetijski minister je določil 1685 milijonov lir za izvedbo že zdavnaj obljubljenih javnih del v Apuliji, kar bo omogočilo zaposlitev določenega števila vaškega prebivalstva. Vodstvo delavskih sindikatov v Bariju je objavilo sklep o ustavitvi splošne stavke, ki pa se ne nanaša na poljedelske in gradbene delavce, ki še nadalje stavkajo.
V več središčih Apulije so pričeli veleposestniki popuščati. V vsej pokrajini Taranti so ugodili zahtevam delavcev. Tudi stavke v raznih drugih mestih Italije, posebno v Benečiji, so se končale z zmago delovnih ljudi, vendar so delovne množice pripravljene nadaljevati borbo, ker ne verujejo v »dobro voljo« tovarnarjev. •
Po mestih srednje Italije se nadaljujejo nemiri zaradi policijskih ukrepov proti delavcem in nasilstev fašistov.
Kratke vesti
V	zaroti proti Češkoslovaški ra-publiki je zapletenih na Slovaške* tudi 5 osebnih tajnikov prvakov demokratične stranke. Poleg Obuhe, osebnega tajnika bivšega podpredsednika vlade Jana Lrsinija, so aretirali tudi dr. Nistričkega, osebnega tajnika podpredsednika demo. kratične stranke Cvinčeka- nadalje osebnega tajnika bivšega podpredsednika Sveta poverjenikov Slovaške Rudolfa Fraštackega, osebnega tajnika bivšega poverjenika za prehrano ing. Komela Filoja ter referenta v poverjeništvu za poljedelstvo in tajnika poverjenika za poljedelstvo dr. Martina Kvedka.
V	KIužu na Erdeljskem se je pričela sodna razprava proti tolpi »Juliu Maniu«, ki je po osvoboditvi izvajala nasilja nad madžarsko nacionalno manjšino na Erdeljskeim. Voditelji skupine Vintilij Udrea se mora zagovarjati tudi zaradi uboja treh Madžarov iz okolice Kluža.
Tretji kongres društva »Francija — Sovjetska zveza z Parizu. Okrog 500 delegatov iz vseh krajev Francije je prisostvovalo III. kongresu društva »Francija — ZSSR«, kj je bil v nedeljo v Parizu, med njimi veliko število znanih osebnosti francoskega javnega življenja in predstavnik sovjetskega veleposlaništva v Parizu.
Prezidi] Vrhovnega sovjeta Ruske
SFSR je imenoval Alekseja Prokofjeva Makaroviča, dosedanjega mini. stra za industrijo goriva Ruske SFSR, za namestnika predsednika ministrskega sveta Ruske SFSR.
Po statističnih podatkih o britanskem uvozu in izvozu za prvih 10 mesecev znaša primanjkljaj britanske trgovinske bilance 518 milijonov funtov šterlingov. Bilanca je posebno pasivna v odnosu do Združenih držav Amerike in sicer za 300 milijonov funtov šterlingov.
Ogorčeni© britanskih delovnih množic vsled nedavnega surovega ravnanja londonske policije pred hotelom »Savoy« prihaja vsak dan vedno bolj do izraza. 5000 delavcev, zaposlenih v londonskem pristanišču pri popravilu ladij, je že pričelo stavkati v znamenje solidarnosti s stavkajočimi nameščenci hotela »Savoy«.
Življenjski stroški v ZDA v mesecu septembru so dosegli rekordno višino. Se nikoli doslej ni bila v Ameriki takšna draginja. Cene živil so za 203,5 odstotkov višje kot pred vojno. V primerjavi s predvojnim stanjem je padla vrednost dolarja na tržišču za življenjske potrebščine za polovico.
ŠIRITE TISK OF!
PO SLGVAM^KEM SVETU
PrafltMberkulozna cepljenja
V vsakem važnejšem in večjem mestu Ruske FSR, so osnovali protitu-berkulozne dispanzerje.
Bolnice in sanatoriji za tuberkulozne so pred drugo svetovno vojno lahko sprejeli do 90.000 bolnikov.
Poleg večjih proiituberkulozmh ustanov so za bolnike noč in dan odprte tudi posebne začasne ambulance.
Pred vojno so v Sovjetski Zvezi cepili z novim cepivom BCC preko 5 milijone ljudi, kar je več kot v vseh drugih deželah skupaj Tudi med vojno so uporabljali cepivo, po vojni pa 60 cepljenje znatno razširiti.
Cepljenje novorojenčkov je obvezno. Tako so dosegli, da je pred vojno v štiri in pol letih umrlo 40% tuberkuloznih otrok manj kakor običajno prej.	. .	.
Sovjetski znanstveniki so povečali učinkovitost in podaljšati dobo učinkovanja tega cepiva. Prvotno je ce-Igyo u&nkovalo samo 10 do 15 dni po pripravi. Toda znanstveniki so izde-
lali cepivo kot prašek, čigar učinkovitost je trajnejša.
Več tkanin v Sovjetski zvezi
Tekstilna podjetja so presegla predvojno raven proizvodnje svilenih, volnenih in drugih tkanin. V zadnjih 10 mesecih so izdelati za 40 % več raznih tkanin kakor v istem obdobju lanskega leta. V novembru je mnogo podjetij tekstilne industrije izpolnilo letni plan, med njimi tekstilne tovarne v Leningradu, tekstilna industrija v Turkmenci SSR in druge.
Boljša tehnika železniškega prometa
Tehnika sovjetskega železniškega prometa je iz dneva v dan boljša. Od pričetka povojne petietke so izdali za tehnične naprave in obnovo več koi 6 milijard rubljev. Zgradili in obnovili 90 več kot 1250 km železniških
prog, 1760 km dvotirnih prog in okrog 1500 mostov.
Sedaj izdelujejo lokomotive, ki se odlikujejo z večjo močjo in z manišo uporabo goriva. Izdelali so načrte za močnejše lokomotive in za tire, ki lahko prenesejo veliko obremenitev.
Inženir Tanciura je konstruiral nove avtomatske signale, ki zagotavljajo varnost vlakov. Lani in letos so cfArbeli avtomatsko signalizacijo 2500 km železniških prog. Železnice elektrificirajo skoraj v vseh sovjetskih republikah.
Glede elektrifikacije železniških prog bo Sovjetska zveza leta 1950. prva na svetu.
Nova stanovanja, šole in kulturni domovi
V Stalingradu so zaključiti posvetovanje gradbenikov. Največje uspehe pri graditvi stanovanj in posl »pij so dosegli Lenim grajčani. V mestu je sedaj nad 500 višjih šol, 78 tehničnih, >88 srednjih in osnovnih šol ter 38 muzejev. Leningrajčami so na gratli-liščih prispevali več kot 50 milijonov prostovoljnih delovnih ur.
I Leningrad obnavljajo z veliko na-
glico. V mestu so zazidali itn obnovili več kot 920.000 m2 stavbnega prostora, zgradili 35 srednjih in nižjih šol ter tri visoke šole, dramsko gledališče, velik kinematograf, mnogo klubov, bolnic in zabavišč. Prav tako so dogradili mesto pri tovarni traktorjev.
Uspešno obnavljajo tudi Sebastopol, kjer so zazidali okrog 220.000 m2 stavbnega prostora. Obnovili so dom mornarice, v katerem je prostora za 10000 oseb, pomorski muzej in 22 šol.
V Odesi so popravili in zgraditi okrog pol milijona m2 stanovanjskih prostorov in več kulturnih ustanov.
Nov rudnik lignita
Nedavno so dovršili pripravljalna dela v južno-uralskem premogovnem bazenu, kjer bodo izkoriščali največje nahajališče lignita. Plast lignita re širi več desettisoč km2 naokrog od oblasti Cebljabiinska proti, severovzhodu do oblasti čkalov na juga. Prihodnje leto bodo pričeli delati v treh dnevnih kopih. Zgradili bodo tudi tovarno za brikete, električno centralo m rudarsko naselje.
Redni član akademije medicinskih ved v Sovjetski zvezi Boris Arhangelsk! je znan po svojih znanstvenih delih in svojem kliničnem dein

REORGANIZACIJA STANOVANJSKEGA ODDELKA MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA V LJUBLJANI
Sam razvoj dela in organizacije MLO Ljubljana je pokazal nujno potrebo, da se tudi reševanje stanovanjskega vprašanja decentralizira. S tem bo omogočena boljša evidenca nad stanovanji in njih zasedbo, povečana ekspčditivnoat v delu, smotrnejša razdelitev stanovanj in olajšano sodelovanje širokih množic pri reševanju tega vprašanja.
Dosedanji način centralističnega poslovanja je l>il neizogiben, ker so bili rajonski in krajevni LO nesamostojni, v bistvu le izvrševalci di rektiv in nalog, ki so jih jim postavljal; oddelki MLO-a. Z izvolitvijo novih rajonskih.krajevnih LO pa bodo postali le-ti samostojni organi ljudske oblasti, kar pomeni nov korak v demokratizacijo našega upravnega aparata.
Nujno Je povdariti, da tudi z novim načinom stanovanjsko vpraša, nje še ne bo rešeno, in s tem v zvezi moramo opozoriti na zmotno mnenje množic, da bodo sedaj takoj dobili stanovanje. S prenosom na rajone in KLO bo dejansko podana možnost, da bo ob sodelovanju terenskih odborov OF, AF 2, sindikatov. itd. ter širokih množic možna relativno večja objektivnost pri reševanju, namreč, da se bodo utesnitve, odvzemi stanovanj in podobno izvajale predvsem pri ljudski oblasti sovražnih in neproduktivnih elementih (ki istočasno razmeroma najugodneje stanujejo) in dodeljevala stanovanja onim delovnim ljudem, ki so pokazali največjo predanost in vlagajo največ naporov za skupnost.
Gornje morajo imeti pred očmi predvsem oni, ki čakajo na dodelitev stanovanj. Zavedati se je treba, da bi stalno interveniranje na rajonih otežkočalo poslovanje in pregled nad delom. RLO in KLO bodo skupno s terenskimi odbori, množičnimi organizacijami ugotovili tiste, ki jim je neobhodno preskrbeti stanovanje, z druge strani pa izločiti prav vse one, ki si želijo le zboljšanja stanovanj in jim je v danih razmerah nemogoče ugoditi. Razumljivo je, da je nemogoče rešiti vseh 4500 prošenj. Obenem ne smemo pozabiti, da gre med temi za 826 službeno premeščenih in za 413 nehigijenskih stanovanj (takih, za katere
je že zdravstveni oddelek ugotovil I utemeljenih razlogov iščejo stano-neprimernoat bivanja).	vanja v Ljubljani — kot doseljenci.
Pri rajonskih in krajevnih LO so bili s 15- novembrom t. 1. osnovani stanovanjski odseki, ki bodo pričeli z dnem 27. XI. redno poslovati in sicer:
RLO Center — Beethovnova ulica 13-1 levo.
RLO Siška-Bežigrad, Celovška c. 97 priti.
RLO Moste (začasno), Malenško-
va 1 priti.
RLO Vič - Rakovnik (začasno) Breg 6TI.
KLO Polje, St. Vid in Ježica v prostorih krajevnih odborov.
Uradne ure za stranke bodo določili RLO in KLO-ji.
Ti odseki bodo opravljali naslednje posle: vodstvo stanovanjske kartoteke, poizvedovalna služba (ugotavljanje zasedb stanovanj in zbiranje drugih podatkov), blokiranje stanovanjskih prostorov in event, deblokiranje. reševanje vlog o prosti oddaji sob, priprava predlogov za sklepanje o stanovanjskih zadevah (utesnitvah, izselitvah, itd.), izdaja odločb na podlagi sklepov MSK in ves postopek v zvezi teh odločb, (obravnavanje, preverjanje in razči-ščenje pritožb, odpošiljanje odločb VSK strankam, izvajanje prisilnih izvršb), vodstvo kazenskega registra, sprejemanje vseh vlog v stanovanjskih zadevah in izdajanje potrdil o dvojnem gospodinjstvu, evidenca prošenj.
Pri oddelku MLO-a ostanejo še nadalje splošna stanovanjska politika. strokovno vodstvo nad odseki, vsi posli glede poslovnih prostorov.
V vseh stanovanjskih zadevah se je obračati na rajonske odseke, prav tako tudi tja vlagati vse vloge — izvzemši one o poslovnih prostorih. Doslej vložene prošnje bodo prene. šene na odseke. S prihodnjim mesecem bodo službeno premeščeni dobivali potrdila o ločenem gospodinjstvu že na rajonih. V kolikor poe-dini ne bi vedeli, kje je njihova prošnja, bo na oddelku razobešen seznam.
Da se prepreči vedno večje kopičenje prošenj in s tem v zvezi denarni izdatki za takse, bodo RLO in KLO-ji sprejemali prošnje za stanovanje izključno le službeno premeščenih in onih. ki iz drugih
Ker pa je v poedinih primerih nujno obravnavati konkretne predloge (prioriteta prosilca, hišni lastnik, ki išče stanovanje v lastni hiši in podobno), se vloge za konkretna stanovanja vlagajo pri tistih rajonih oz. KLO-jih, kjer je predmetno stanovanje, ne glede na to, kje prosilec stanuje, navesti pa mora svoje bivališče in ostale podatke.
Ker so Po uredbi MLO-a z dne
23.	I. 1917 sobe v Ljubljani v prosti oddaji, se prošnje za dodelitev sob prav tako ne sprejemajo. Pri tem opozarjamo na doslej često zmotno uporabo te uredbe. Za prosio odda ip sob veljajo le prazne ali opremljene sobe in sicer ne več kot ena v istem stanovanju. Po tej uredbi je nedovoljeno predlagati podnajemnike v one prostore, glede katerih že leče drug postopek. Za blokirane sobe 8 dnevni rok ne velja, pač pa je potrebno čakati odgovor. Zmotno je tudi mnenje, da je 6 prijavo oz. odjavo pri notranjem odseku RLO-ja zadoščeno tudi stanovanjskim predpisom, na kar še izrecno opo za r jamo.
V Ljubljani so še stanovanja, ki jih zasedajo samske osebe, male družine v velikih stanovanjih itd., zato se bodo izvrševale zamenjave in odvzemi stanovanj dosledno. Nadalje se bodo družine, ki niso vključene v produkcijo ali pa se nočejo vključiti, morale umakniti iz centra na periferijo in s tem omogočili de lovnemu ljudstvu čim boljše pogoje za delo. Pri tem apeliramo posebno na one upokojence, k,i stanujejo v centru, naj si sami iščejo zamenja ve na periferiji, kjer je zanje iz zdravstvenih razlogov in iz razlo gov počitka mnogo ugodnejše biva. nje. Z druge strani pa bodo s tem pokazali, da razumejo napore delov nega človeka in jim po svojih mo čeh tudi na ta način pomagati 0 prisilnih utesnitvah (za več ka kor eno sobo), preselitvah, izselitvah in dodelitvah stanovanj bo sklepala mesina stanovanjska komisija ki io sestavljajo vsi RLO-ji in KLO ji skupaj. Ta način je nujen, da se prepreči lokalno reševanje, po ka terem bi bila često onemogočena preselitev iz enega rajona v drugega in podobno.
Izvršilni odbor MLO.
/
V četrtek ob osmih bo ▼ dvorani FD »Poleta« v Mariboru preda- ] val tov. Sergej Kraigher, predsednik planske komisije LRS, o »SEDANJIH GOSPODARSKIH NALOGAH V ZVEZI S PETLETNIM | PLANOM«.
FIZKULTURA IN SPORT
Pred zbori društev in aktivov
PO DOMOVINU
V M0STAH TEKMUJE NAD fesoo PREBIVALCEV
Najboljši pa je delovni kolektiv kemične tovarne
Pisarno odbora Osvobodilne fronte v Mostah krasi že drugič v tem letu prehodna rajonska zastavica. Pa je človek ie radoveden nad vzroki izrednih uspehov tega rajona — in potrka na vrata sekretarja Toneta.
»Prehodna zastavica je zbudila saj veš«, napadem brez ovinkov sekretarja; »mnogo občudovanja, mnogo radovednosti in morda tudi zavisti med drugimi rajoni. Povej mi kako delate v Mostah!«
In sva se zmenila.
Vsa tekmovanja in prostovoljno delo so pod okriljem frontne organizacije. Tek mujejo sindikati, ustanove in tereni. Pred vsako delovno akcijo tekmovalna komisija skupno z delavci na sestankih dobro preuči organizacijo tekmovanja. Prepričevalno politično delo daje osnovo vsakemu tekmovanju.
K uspehom tekmovanja pripomore mnogo tudi natančna dnevna evidenca ter popularizacija najboljših delavcev po 6ten-časih, časopisih in na skupnih sestankih.
V	oktobrskem kakor tudi v predvoliv-nem tekmovanju je po dobri organizaciji in sprejetih nalogah bila najboljša kemična tovarna. Razen petib članov je tekmoval ves aktiv. Drago Bras je napravil v šestih dneh 90 prostovoljnih ur.
Prostovoljne Individualne delovne naloge, ki so bile namenjene predvsem zboljšanju proizvodnje, delovne discipline, ureditvi delovnih prostorov in odstranitvi pomanjkljivosti, so bile na dan pred za-ključitvijo tekmovanja presežene povprečno za 29 •/>.
Vsak oddelek je sprejel svoje naloge In napovedal tekmovanje drugemu oddelku. Tekmovanje so si napovedali tudi posamezni delavci med seboj. Predsednik sindikata je napovedal tekmovanje najboljšemu delavcu tovarne. Ko se je na množičnem sestanku napovedovala borba v tekmovanju, so snažilci dvorišča kemične tovarne, ki se zaradi dela niso mogli udeležiti sestanka, poslali na sestanek delegacijo in napovedali tovarniškim oddelkom tekmovanje v čistoči.
Ta najboljši delovni kolektiv kemične tovarne v Mostah se je pred oktobrskim tekmovanjem zanimal tudi za naloge mestnih sindikatov. Ko so zvedeli, da se je podružnica »Na-Na« zavezala za več delovnih nr, je tudi kemična tovarna zvišala število svojih delovnih ur. Napovedali so tudi tekmovanje najboljšemu sindikatu, to je »Saturnusu«, in ga v oktobrskem tekmovanju tudi premagali. V predvolivnem tekmovanju so 6e spoprijeli s »Klejem« in »Hribarjem« in tekmujejo predvsem v zvišanju proizvodnje in delovne discipline.
Po načinu kemične tovarne tekmujejo v Mostah tudi drugi sindikati. Izmed
16.000	prebivalcev Most jih tekmuje nad 6000.
Šole tekmujejo v učenju, disciplini in čisteči.
V	rajonu Moste so vključeni v tekmovanje tudi kmetje, ki s konji pridno prevažajo pesek in tekmujejo med seboj, kdo bo imel več prostovoljnih delovnih ur.
Ob koncu teh razgovorov sem pripomnil, da podobno tekmujejo vendar tudi druge organizacije, pa ne beležijo takih uspehov. Ali ni morda vmes »skrivnost«, ki jo Moste čuvajo zase. •
Da, še nekaj je, silno vztrajen je naš delavec. Nimajo nikakih skrivnosti, ki
Iavec delavcu najbolj zaupa, pa se prav lepo pogovorijo med seboj. Kaj kmalu se opazijo podobni uspehi tudi v prej manj delovnih podjetjih.
Pri delu na gradilišču pazijo zlasti, da je komandant delovne brigade najboljši delavec, ki služi za zgled vsem ostalim. Priznati pa je treba, da tudi zlate značke vzpodbujajo k delu.
Uspehi zadnjih mesecev so pokazali, da še nobeno tekmovanje ni tako razgibalo delovni kolektiv kakor oktobrsko in predvolivno tekmovanje. Rajon Moste je pokazal, da tekmovanje pri nas že dobiva vsebino pravega socialističnega tekmovanja.
Delovni aktivi v Mostah v teh dneh tekmovanja niso pokazali samo svoje izredne marljivosti in vztrajnosti pri delu, temveč so pokazali tudi visoko delovno zavest. Zavedajo se in razumejo, da je pot, po kateri nas vodi Osvobodilna fronta s KP na čelu, edino pravilna in da ni na tej poti nobena žrtev prevelika ...
Teran Giince noče zaostajati
Že na seji mestnega odbora OP, ki je
bila pretekli teden v Mladinski dvorani, je tovariš Žigon, ko je izročal Mostam že drugič prehodno zastavico, dejal: »V uspehih delovnih akcij je Mostam najnevarnejši konkurent rajon Vič-Ra-kovnik.«
V	tem rajonu se prav posebno odlikuje teren Giince, ki si je v zadnjem tekmovanju osvojil 7 zlatih značk na rdečem polju, 7 navadnih zlatih značk, 14 srebrnih in 26 bronastih.
Ko se pozanimaš o vzrokih uspehov tega terena, ti samozavestne žene soglasno odgovarjajo:	dobra propaganda in
študijski krožki.
Vsaka ulica posebej ima po eno do dve propagandistki, ki pri vsaki družini nst-no propagirajo.
V	Gtincah gremo k vsakemu posamezniku posebej. V zadnjih dveh dneh so potegnili 32 pasivnih ljudi v kolektivno
delo. Sprva so jih povabili v svoje stalne bralne krožke in obravnavali z njimi stvari, ki jih najbolj zanimajo. V teh bralnih krožkih se ob večerih zberejo žene z ročnim delom v rokah n obravnavno dnevne dogodke, čita jo gospodarske in politične članke iz dnevnikov in živahno razpravljajo o njih.
V prostovoljno delo je na tem terenu vključenih 85*/« prostovoljcev, ki delajo skupno z vsemi množičnimi organizacijami.
Prednost tega terena je tudi v tem, da navaja svoje delavce na to, da se ne bore samo za delovne ure in zlate značke, temveč za uspeh dela. To je zlasti pokazala zadnja delovna akcija za zbiranje žita, ko je 18 žensk v enem mesecu zbralo 45 vagonov žita.
Na terenu Giince velja tudi načelo: zdravi delajte za bolnel In zdravi res delajo za bolne. Delajo pa tudi bolni. Žene, ki se zaradi bolezni ne morejo vključiti v kolektivno delo na gradili-ščih, šivajo doma perilo za Dečje domo ve.
Duša terena Giince je sekretarka Fančl Bernikova. Zaradi bolezni (ohromelosti nog) je že nekaj let priklenjena na dom. Zato pa si je ta dom spremenila v pisarno, v žensko posvetovalnico in — otroške jasli. (Matere ji v času udarni škega dela izročajo v varstvo svoje otroke.) In ta bolna delavka sedi pri pisalnem stroju in neumorno snuje načrte za prostovoljne akcije.
Kot najboljši propagandisti in delavki na tem terenu se odlikujeta tovarišici Gorkičeva in Mencinijeva, ki pravita: Propagandist bodi prvi in najboljši delavec, da bo ljudstvo verjelo tvojim besedam.
Po zgledu rajona Moste in terena Glln-ce, ki prednjačita pred vsemi ljubljanskimi rajoni in tereni, se bodo morali v bodoče ravnati tudi drugi rajoni, da bomo izbojevali tudi našo drugo slavno borbo — petletko.
G&spoiarsko delo v prevaljskem okraju
Ko snujejo krajevni odbori svoje investicijske načrte, si naše množične organizacije zastavljajo konkretne obveznosti, kako bodo s prostovoljnim delom povečale vrednost investicij. Prebivalci Vuzenice so sklenili, da bodo izvedli elektrifikacijo svojega kraja do konca, pomagali pa bodo tudi pri obnovi šole in postavitvi sadne sušilnice. Med ljudmi prevladuje sodba, da je od okraja predvideni kredit za Vuzenico premajhen. Doslej tudi ni bilo nikogar, ki bi znal pokazati pozitivne uspehe prizadevanja ljudskega odbora. S prostovoljnim delom je bil postavljen transformator, zbran material, pa še 40.000 din. Socialno vprašanje se je zadovoljivo reševalo, ovire, ki so se pokazale pri nanorih za dvig krajevnega gospodarstva, pa so bile često nepremagljive. Vuzeničani so tekmovali tudi v plačevanju davkov in so poravnali na ta račun že 60% svojih obveznosti. ostanek pa bodo plačali v najkrajšem času. Vuzenica bi želela v tei petletki tudi urediti vodovod, toda ker je potreba po vodovodu v
bi jih čuval! zase. Nasprotno, vse nat- jSlovev^rradcu. kier imajo bolnišnico, boljše delavce iz kemične tovarne io j in v 1 '"f valjah, kjer «o domala brez drugod pošljejo v 9labša podjetja, da tam | vode. še večja, bo treba to reč od-po evoja^ načina organizirajo delo. De- goditi za naslednjo petletko.
Tudi množične organizacije delajo podrobne delovne načrte. Sindikat tovarne poljedelskega orodja na Muti je obljubil, de bo s prostovoljnim delom obnovil 7 hiš, ki so zgorele 1. 1946. Razvaline so deloma že očiščene. Vsak dan vidimo fužinarje na prostovoljnem delu. Ena hiša je že pod streho, druge pa bodo še to zimo zavarovane pred razpadanjem Prihodn ja pomlad bo prinesla na Muto novo vedrino ustvarjanja. Vprašanje vodovoda je bilo lani na Muti rešeno z množičnim prostovoljnim delom. Tudi letos so ljudje razpoloženi prispevati k skupnim dolžnostim.
Žene v Lokovici so se obvezale, da bodo zbrale za dijaški gimnazijski internat na Ravnah 300 kg krompirja in druga živila.
Legenčani se zelo zanimajo za petletni plan. Sklenili so urediti svoje ceste in so bili veseli, ko so čitali. da bo tudi Legen prišel na vrsto pri elektrifikacijskih delih v tej petletki.
V Mežici je zlasti oživelo kulturno in prosvetno delo. V »rdečem kotij-kii< se zbirajo v prostem času rudarji in fužinarji, M razpravljajo o aktualnih dogodkih. Pii tizkudturi
Z ozirom na to. da »mo pred skupščinami fizkulturnih društev, ki bodo od 15. novembra do 15. decembra. je nujno, d« se čim prej izvedejo skupščine vezanih fizkulturnih '** aktivov. Skupščine morajo biti po
pa je na žalost opaziti
V Crnečah in Libeličah gradijo 6 rAätiofcrieC^nŽnltT vse prostovoljnim delom novo prosvetno aJnTfizkuh^h akti^rs petH dvorano. Nabavili bodo selektor k. nim planom v fiakultUrj in s£loSno
ie v investicijskem načrtu ter bodo telesno vzgojo, Ljudi je treba za Ln-skušali dvigniti raven kmetijske pro- ,eresirati M nIa0 in jih Seznamti izvodnje. Kulturno-prosvetao delo v i ^ podroWtmi. Fizkulturna Crnečah je prav živahno. Upravičeno (jru§tva naj vzamejo za temelj, da pa se razburjajo gospodinje, ker do- bodo vključila v svoje vrste 5 od bivajo peki samo koruzni zdrob za stotkov prebivalstva na svojem ob. peko kruha, gospodinje pa v trgovi- m-oČju, vzgojila Za to potreben stro-nah ne morejo dobiti zdroba m	kader in preskrbela rekvizite-
žgance, temveč le moko. To je treba Fizkultumi aiktdvi naj navedejo na-popraviti.	I črt, koliko članov bo redno obieko-
Tudi naša^ mladina je napravila	spjoJno vadbo, tečaje in vadi-
li radbeni načrt, ki bo zajel vse de-1 tejske ure, koliko aktivov lahko polovne sile. Okrajni odbor LMS je maga pri izdelavi rekvizitov in po-osnoval kader inštruktorjev in poži- dobno. V zveži S planom naj se vel kulturno - prosvetno delo. Pone- sprejmejo na skupščinah fizkuitur-l<od — v Slovenjgradcu, v Mežici, na nih aktivov samo stvarne obvezno-Prevaljah — so tudi osnovali delov- katere bodo aktivi res izpolnili ne brigade iz članic AFŽ. Pomagale j,n presegli.
bodo z udarniškim delom tam, kjer Na skupščinah je treba razčistiti bo najbolj potrebno.	vprašanje »divje« fizkulture- Jasno
Sindikati prevaljskega okraja ka- moramo opredeliti delokriog veza. žejo velik napredek v tekmovanju za nih fizkulturnih aktivov in postaviti udarpištvo. po drugi 6trani pa se ka- njihove dolžnosti in pravice. Strože večja potreba, da se poglobi idej- kovno so fizkultumj aktivi vezani no-politično delo. Ko bo to opravijo- na fizkulturna društva, le tekmova no, bo tudi večina delavcev z vese- nje za fizkulturni znak organdzira-ljem izvrševala dolžnosti, katere ji io samostojno, nalaga petletni plan.	M. J- Vsak fizkulturni aktiv izvoli svoj
odbor, in sicer predsednika, sekre-
Pristova ima SVOJ krajsvnl M* propagandista, referenta za načrt	________
Pta tac« novembra Je DU .	P“»« FISAJ-8 V BliOgrailU
Prislovi ata ~l»cev JU «o |X»M- Lls»K‘“l.£,	S
vili svoj krajevni nacrt. Ta pred- ravnsvall vprašanj« splošne telesne v*go-videva: zgraditev ceste Pristova — Jo v Jugoslaviji. Na posvet so bili vab-Razbor — Bovše _ Dramlje, usta- Geni tajniki fizkulturnih zve* ter taj-
___i _	• _	' tJ-icivv “D“ odborov za splošno telesno vzgojo
nov.tov krajevne trgovine v Pristo- TSC|, jjudsklh republik, fizkulturni vo-vli, zgraditev krajevne Sušilnice, dltelji Enotnih sindikatov Jugoslavija ln zgraditev dveh vodnjakov — prvega «Kugi.
v Bovšah drugega v Razbor ju	dÄ
n elekitriiiikacno kraja. Ljudstvo se meljenih sklepov. Sprejet je bil predlog le zavezalo, da bo navedene zasno- O okvirnem programu telesne vzgoje V
ve izvršilo s prostovoljnim delom. Ä,^ep^tlk"!
Posamezniki so dali bes&do, da J>0- izvedejo do polovice meseca junija IS48-do pomagali z delom ali pa prispe- L. 1948. bo leto ljudskih mnogobojev.
rali mflieriil Tvnn Krameršek «p Zvezno prvenstvo v mnogobojih bo v vali material. Ivan ivramerseK se prv, poIovIcI 8eptembra .Obsegal bo plo-
le obvezal, da bo za elektrifikacijo nlrskl peteroboj ln eedmeroboj za mla-na krajevnem področju prispeval dince ln mladinke ter fizknlturnlke nad
s!j?.	drogov, Marim Kožuh je I8pi«vet at« zaključil, tajnik FISAJ-a
objubil 30 drogov rtd. Pripravljene Miroslav Kreačlč in tajnik Komiteja za že imamo železne nosilce za žico. V flzkulturo in Sport pri vladi FLRJ Mile skrbeh smo le še za potrebno žico Cubrl«. ki sta v svojih govorih podčrtala /	.„j	„„„	I pumen ln važnost množičnega razvoja
m za izolatorje, toda upamo, da nam nzkulture ln športa v novi Jugoslaviji, bo v tej stvari pomagal okrajni	-	.	.	...
ljudski odbor za Celje-okolico.	TeillSkl tUmlr V ŠViCl
Davčni obvezniki krajevnega ljud-	jp l/nnpori
skega odbora v Pristovi so se tudi	Jc *'u,ii»an
obvezali, da bodo do 30. novembra Tekmovanje za mednarodno teniško prti 1. poravnali vse davčne zaostanke Ste Ä^fXc“ ISel'aVa! za leto 194d., preuipls za 1. 1946 ter ki Je proti pričakovanju premagal ItaJi-določeno akontacijo za 1. 1947. Rek-N“« Del Bella v treh setih z 8:t, 8:1.
j „„ Kr,a«. acvn.imiii; K: „p I V prvem setu je Imel Del Bello eot-li so. da ne bodo dopustili, da bi e® | bali, v drugem pa jo vodil najprej s 3:9, v našem krajevnem področju prime- nato pa s 5:8. pa vendar ni mogel ukoril tudi en sam slučaj prisilne izter- rlstlti svoje prednosti. Del Bello je Igral Hovikrv-u- k at* hi hiU tri nah^A^ip mnogo slabše kakor proti Mitiču ter ni jave davkov. Ker Dl Dl to to najvecja m0(f6] z ostrimi udarci parirati točno sramoth z» davkoplačevalce, ob- igre Abdesselama, ki je vračal vse žoge. enem pa nečast za aktiviste in ves , Najlepša igra turnirja je bila finale
kraipvni odbor.	J Ko I o kjer ata Italijana Cuccelll in Del
krajevni ounor.	J,	\ ,jello Premac.ala Marcela Bernarda In
Pelllzzo z 1:6. 6:2. 2:«, «:2, S:4 po Izredni Igri v 4. In 5. setu. Večja hitrost Italijanskega para, posebno pa nekatere prav akrobatske Cuccellljeve žoge ao odločile _	. i Igro.
Pri nas smo napravili nacrt za V mešanem doublen ata Švicarja Cha-bodoče delo in se pogovorili, odkod I P“11 ln Hounder premagala švlearsko-če-
bomo jemali dohodke- Imamo ope: žeiskega singla P, ^e dobiia* šVica”rkl karno, ki ze leta m leta počiva, dasi Sue proti Chapuit s ca, 3:», 6:3. bi nam bila potrebna. Pri razpravi , Predsednik švicarske teniške federaelje O tem vprašanju se je pokazalo, da | ° pr> razdeljevanju nagrad zelo Ijnbez'
gledajo nekateri na stvar z dvomi.
Ali pa je po sredi kaj drugega — I mogoče so komu v mislih kakšne zasebne koristi? Dejstvo je, da bi imeli od oživljenja opekarne velike | koristi. Skupnost mara prijeti za delo, pa bo vse prav. Ce usposobimo I tovarno za obratovanje, ne bomo| storili s tem nobene krivice zaseb-
znak in blagajnika. Na skupščinah fizkulturnih aktivov naj se izvolijo tudi delegati za skupščino Mestnega fizkulturnega odbora, na vsakih dvajset članov po cn delegat. Izvoljeni odbor nato potrdi sekretariat fizkulturnega društva, na katerega ie aktiv vezan. Aktivi, ki so pravilno izvedli svoje skupščine in ki so se vključili v redno splošno telesno vzgojo, imajo pravico do medsebojnega tekmovanja v okviru fizkullur-ne organizacije. V nasprotnem primeru pa se bodo vse prireditve prepovedale. Odbor se mora zavedati. da je disciplinsko odgovoren odboru fizkulturnega društva in da 30 člani odbora fizkulturni funkcionarji. Kot delegati in odborniki naj Se izvolijo res najaktivnejši fizkul-turniki. Vse dobre fizkulturnike je treba razbremeniti drugih nalog in jih vključiti v fizkulturno delo. kjer bodo vzgajali nov kader fizkultur-itih strokovnjakov.
Važno je, da množične organizacije koordinirajo delo s fizkulturni-ki in upoštevajo čas vadbenih ur, kadar sklicujejo sestanke in podobno, Naj se ne ponavljajo primeri, da bi sindikalna podružnica ožigosala svojega člana kot nedelavnega, ker ni prihajal na sestanke, ki so bili tedaj, ko je bil zadržan kot vodnik splošne telesne vzgoje v telovadnici-
Vse organizacije naj se zavedajo, da fizkulturnikj često zastopajo našo državo v tujini, zato naj posvetijo čim več pozornosti njihovi politični vzgoji in jim omogočijo strokovno izpopolnjevanje.
Opekarna v Ljubnem na Gorenjskem
nivo pozdravil Jugoslovansko iiralro. ki so prvikrat Igral! na švicarskem internacionalnem prvenstvu In jo Izrazil upanje, da se bodo športni odnošaj! tudi v bodoče poglabljali s sodelovanjem jugoslovanskih Igralcev na švicarskih turnirjih In švicarskih Igralcev na jugoslovanskih turnirjih.
Tekme v vajah na orodju so preložene na 7. december
Odbor za vajo na orodju pri Fizkul-tarni zvozi Slovenije obvešča vsa fizkulturna društva, ki so prijavila vrste za tekme v vajah na orodju za republiško prvenstvo v II. In III. razredu, rla so zaradi volitev v krajevne ljudske odbore tekme prestavljene na 7. december.
Drobne zanimivosti
Hokejska liga ČSR. Rezultati češke hokejske lige 6o naslednji: LTC (Praga) proti SK Bratislava 10:2; ČLTK Praga) : Moravska Ostrava 11:1; Stadion Po-doly (Praga) : Banska Bystrica 23:2; Sparta (Praga) : Slavija (Praga) 6:1.
Osijek : Zagreb 3:0 (1:0). Zagrebška nogometna reprezentanca je v nedeljo igrala v Osijeku z osiješko reprezentanco in tekmo izgubila z rezultatom 3:0 (1:0).
Sotter, znani romunski lahkoatlet je v Bukarešti postavil nov romunski rekord v skoku v višino. Skočil je 192 cm-
Ujpest ; Wacker 2:2. Prvak Madžarske Ujpeet je igral e prvakom Avstrije \Va-okerom neodločeno 2:2 (1:0).
*
FD Enotnost — strelski odsek, člani strelske sekcije našega društva, kakor tudi vsi strelci FA rajona Center, ki so letos tekmovali na raznih strelskih prireditvah, naj se udeleže občnega zbora sekcije, ki bo v Četrtek 27. t. m. ob 20-v Narodnem domu.
Lahkoatlet! FD Enotnosti! V četrtek 27. novembra %ob 19. bo se^i-anek vseh lahkoatletov(in3) v pisarni FD Enotnosti na Taboru. Vhod z južne strani. Udeležite se sestanka vsi in točno ob napovedanem času! — Načelnik.
Radioamatersko društvo Ljubljana obvešča, da bo 26, t. m. ob 18. sestanek: vseh vodij krožkov v društvenih prostorih. Udeležba obvezna!
FD Kamnik sklicuje za četrtak 26. novembra ob 19. redni občni zbor v prostorih Okrajnega odbora OF (Čitalnica). Vabljeni so Člani vseh množičnih organizacij, da se občnega zbora udeleže.
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Sreda, 26. novembra: Konrad Četrtek, 27. novembra: Ahacij, Vlrgilij
SPOMINSKI DNEVI
26. XI. 1942. — Prvo zasedanje AVNOJa v Bihaču.
26. XI. 1800* — Rojen Anton Martin
mikom, k&jti jäsno jp, d3 t3m, kj6r I Slomšek na Slomu pri Ponikvi, manjka zasebna iniciativa, mora ^i. 1855. — Umrl veliki poljski pe-vzeti »tvar krajevni odbor v svoje I '^.etedia“ «i^venSico
r0v-	..	.	DEŽURNA LEKARNA
Naj omenimo tudi našo naprozo. Centralna lekarna. Tromome. Marijin V te) trgovini dobiš samo blago na trg 5.
živilske nakaznice. Vse drugo je slovenska narodna gledališča skoro neznano m nedosegljivo. Tudi v LJUBLJANI IN MARIBORU tu bo treba stvari preurediti irc za-	Drama , Ljubljani
ložiti trgovino s predm&ti, pa kate. Sreda, 26. nov., ob 20.: Levstik-Kreft: rili ljudje povprašujejo. Tako bo tu- Tugomer. Zaključena predstava za
di iz tega vira nekaj skromnega ^ Cetrii-Vnov^^^M.: MoliOre: Tar-nosa. kajti sredstev danes ni na raz- tufie. Red E.
polago. Treba se je pa zavedati, da Petek. 28. nov., ob 20.: Levstik-Kreft: danes ni več ovir za potrebne in ve. Tugomer. V čast trikratni udarni II
,__ _ „ , _	__-	__, koroški brigadi Matije Vernika-Tomaza.
StiCije, ker se s tem ustvarja pod- Sobota, 29. nov., ob 20-: Levstik-Kreft: laga za dohodke.	Joža. Tugomer. Zakjučena predstava za Mest-
ni odbor OF.
Mladina II. drž. gimnazije	ob-15ö!b ÄS-
fplrmiita	Tartuffe. Sindikalna predstava v ko-
IGlVIlluJU	j-ist Doma igro in dela Center,
Ko smo mladinci in mladinke na	Opera ▼ Ljubljani
II. drž. gimnaziji Sv. Jakob izvedeli, Sreda, 16. nov., ob 19-30: Stravinski: Igra da ljubljanska srednješolska mladina	^Beethoven: Prometejeva bitja.
tekmuje med seboj za prehodno za- Četrtek, 27. ‘nov., ob 19-30: Revija kul stavico, smo si takoj napravili po- turno umetniškeira dela sindikatov Slo-droben načrt za teden tekmovanja. vellUe. Izven.
Prvi dan smo posvetili izključno- či-	Drama v Mariboru
stoči in disciplini, drugi dan fizkut- Sreda, 26. nov ,ob 16.: Ivanov: »Oklopni turi. Izvedli bomo medrazredno tek- JefeZniSko šofo	“ Kovln&TsW
movanje v šahu in odbojki. V sredo Petek. 28. nov.,‘ ob 15.:	Shakespeare:
bo delovna akcija, v četrtek dan po- „ ’Kar hočete«. Red LMS-2. litičnega študija. V petek bomo obi- ^ie^a. 30nOnÖy!aPob>‘ H.M:	Ivanov:
skali kinematograf, uredili kolporta- »Oklopni vlak 14-69«. Izven, žo. to je, da bomo uredili spiske na-	0pera T Mariboru
ročnikov »Mladine« in »Poleta«, or- Četrtek. 27. nov. ob 20.: Gotovao: »Ero z ganizirali literarni večer.	onesra sveta«. Red A.
Mladina naše gimnazije je navdu- I ^rtmie a nfzv’ °b 2fl-: Pnoolnl! ,To,oa<-šeno sprejela načrt, že prvi dan se I Opera pripravlja Puccinijevo »Tosco« je pokazal uspeh tekmovanja. Ves v obnovljeni režiji in inscenaciji inž. teden, smo dejali, bo poleg vsega p-, Golovina Premiera bo 30. L m. Za „.s,	.• Y:	naSo najmlajše pa pripravlja Drama
na»a največja naloga - učenje. Zme- Maršakovo otroško igro »Mucin dom«.
nili smo se s tovariši profesorji, da bodo po vsaki učni uri podali svojo
^,e"!/afedU V UleTJin.* V,edeniu-|-Vedelja. 30. no“Tb iŠTtt. Boš: ,M<v
ŠENTJAKOBOSKO GLEDALIŠČE Mestni dom
Razred, ki je najbolj discipliniran, dobi 10 točk. Ravno tako dobi raz
krodolei«, popoldanska predstava,
zadnjič.
red. ki ima najboljši učni uspeh, 10 | dJjo8^*tk'Ä"o“ an^ka.pred-
stava zabavne Rošev« komedije »Mokro-
Ves prvi dan tekmovanja je via- dolci«. Predprodaja vstopnic od potka
dala čudovita disciplina po razredih, J(rLPh“fs,]^^0<^osv«tska o. S-Moi'inKx« • j i Tir	j I L) poz sir j ti mo os pomMBjo uprizoritev
Naji-Jab&e &q jg odrezal IV. a razred, j ga dola na domačem odru.
najboljša pa sta VII. iri VIII. razred.
Vendar drugi razredi ne bodo vrgli | Tovariš Tuta Filip iz Tolmina Je ob puške v koruzo, ampak so na svojih svoji poroki daroval gojencem Miadln-
SathÄvili' da	tÄI pÄS
boljši Ul doseči prvo mesto. Vis. | zahvaljujmo!
Vse »N a p r o r e«, ki so pri Slovenskem knjižnem zavodu v Ljubljani naročile heležne koledarje In razpolagajo z lastnimi prevoznimi sredstvi, prosimo, da jih dvignejo v skladišču, Vošnjakova ul. 4, dvorišče, ker je prevoz po železnici začasno ukinjen.	2893-n
Narodnoobrambna Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela volilo pok. dr. Konrada Janežiča 300 din. Kegljaški klub »Primorje« v Mariboru pa je plačal ustanovnino za CMD v znesku 500 din. Iskrena hvala!
Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi vso tt. zdravnike in medicinee na predavanje tov. profesorja dr. Alije Kožirja »Iz eksperimentalne ontologije«, ki bo v petek dne 28. novembra ob 18. v predavalnici Patološko-anatomskega instituta. — Odbor.	2894-n
Gospodinj, pomočnice Siška-Bežigrad! Glede na predvolivno obvezo bo v četrtek, 27. t. m., znova prostovoljno delo. Zbirališče ob 15., Medvedova 28 ali Drenikova — Šercerjev dom. Izpolnimo svoje obveze!	2395-n
Kinematografi
LJUBLJANA, UNION:	franooski film
»Kapetan Fracas« tednik. Predstav« ob
16.15,	18.15 in 20.15. — MATICA: fran-
coski film »Seme v vetru«, tednik. Predstav« ob 16. 15. 18.15 in 20-15. — MOSKVA: francoski film »Sam v noči«, tednik. Predstave ob 16.15, 18.15, 20.15. — SLOGA: francoski film »Oče Goriot«, tednik. Predstave ob 16.15,	18-15 in
20.15.	— KODELJEVO: franooski film »Kavama v pristanišču«, tednik. Predstava ob 19-30-
MARIBOR, ESPLANADE: franooski film »Njen prvi sestanek«, tednik. — GRAJSKI: sovjetski film »Gavroehe«. tedeik. CELJE, METROPOL: sovjetski film »Prva plesalka«, tednik. — DOM: češki film »Nikolaj šnbaj«, tednik.
PTUJ: sovjetski film »Zaklad oenske stene«, tednik.
Umrla je naša ljubljena mama, babica in prababica
Jerica
Kočevar
rojena Babič
Pogreb bo v četrtek 27. t.
m.	ob 15. z žal, lz kapelice sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu.
Beograd, Litija, granj, dne 25. novembra 1947.
žalujoče rodbine:
Skala, Peterka, dr. ing. Kočevar
Ministrstvo za trgovino tn preskrbo obvešča: .
OPOZORILO
Ministrstvo za trgovino in preskrbo Obvezno naroča maloprodajaleem vsoh treh sektorjev, da takoj vrnejo vso embalažo (sode) za olje slovenskim tovarnam olja. Ta ukrep je nujen, da bo mogoče pravočasno preskrbeti potrošnike z maščobami za mesec december in da se lahko čimprej začne s delitvijo izrednega obroka olja.
Okrajni ljudski odbori naj kontrolirajo Izvršitev tega naloga.
Železniška direkcija je izdala brzojavni nalog vsem postajam, da prevzamejo provoz olja in prazne embalaže kot ko* Bovno blago. (Iz pisarne MTP.)
DELITEV HRANE ZA MESEC DECEMBER
Ministrstvo za trgovino in preskrbo poziva vse maloprodajalce, da obvezno prevzamejo na mestnih ljudskih odborih in okrajnih ljudskih odborih natančna navodila o delitvi raci oni rane hrane v mer «ecu decembru in da delijo hrano sUrogo po teh navodilih. (Iz pisarne MTP.)
Preskrba
POZIV MALOPRODAJALCEM
Pozivamo vse maloprodajalce, da vrnejo takoj pristojnim Navodom vse preostale, neprodane količine racionirane konservirane hrane UNRRA-inega izvora. — Uprava Navoda.
DELITEV MESA ZA BOLNIKE
MLO — oddelek za trgovino in preskrbo v Ljubljani obvešča upravičence bolniških nakaznic za meso, da prejmejo sveže meso v sredo dne 26. novembra t. 1-od 8.—12.
Meso bodo delile poslovalnice mestne klavnice na trgu; mesarja Jesih Alojzij in Kastelic Alojzij na trgu; poslovalnica mestne klavnice št. 4, Celovška c.; poslovalnica Št. 7. Tržaška c-; poslov, št. 3, Zaloška cesta.
Poslovalnice in mesarja prevzamejo meso na mestni klavnici v sredo 26. t. m. Ob 7. uri.
Uradne objave
KORISTNIKOM MOTORNIH VOZIL!
Pojasnilo k obvestilu Ministrstva za lokalni promet LRS v dnevnem časopisju z dne 22. XI. 1947 točka 2. — Kontrolni list ter vozovnico za priložnostne vožnje;
Glasom naredbe M in is trstva za notranje zadeve LRS Uradni list LRS štev. 36 od 19. IX. 1945 so v načelu prepovedani prevozi pomnikov s kamioni z izjemo skupinskih prevozov ob posebnih prilikah na podlagi predpisanega dovoljenja pristojnega okrajnega ljudskega odbora.
Dovoljenje pristojnih ljudskih oblasti za pcovoz potnikov s kamioni morajo imeti tudi vsa tista podjetja in ustanove. ki opravljajo prevoz delavcev in nameščencev z lastnimi kamioni.
Po navedenem se nanašata Kontrolni list in Vozovnica za priložnostne vožnje oseb s kamioni zgolj na izjemne, oblastno odobreno primere, dočim ostanejo v načelu prevozi potnikov 6 kamioni tudi v bodoče strogo prepovedani.
V Ljubljani, dne 26. nov. 1947.
Iz pisarne Ministrstva za lokalni promet.
S. P. 35/N
KONCERTI
Spored simfoničnega koncerta velikega Radijskega orkestra pod vodstvom dirigenta Bogomira Leskovica v ponedeljek, 1. dec. ob 20. v Fil. dvorani je: Mozart: Simfonija D-dur. Rahmaninov: Drugi koncert za klavir in orkester, snlist pianist dr. Roman Klasinc. Musorgski: Sliko z razstave. Vstopnice v knjigami muzikali j, Kongresni trg.	2891-n
Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko Primorje
Spored za sredo
6-00 Budnice, jutranja telovadba. 6.10 Poročila, objava programa in vremenska napoved. 6.30 Jutranji koncert. 7-00 Radijski koledar. Iz današnjih časopisov. Objave. 7-15 Slovenske umetne. 7.30 Napoved časa in poročila. 7.45 Lahka solistična glasba S.GO—S-30 Šolska ura. —
12-	30 Napoved časa in poročila. 12.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 13-00 Igra Mali ansambl Radia Ljubljana.
13-	30 W. A. Mozart: Violinski koncert v A-duru. 14.00 Ruski tečaj Drušvta za kulturno sodelovanje Slovenije s Sovjetsko zvezo. 14.10 Partizanske pesmi jugoslovanskih narodov. 14-30 Napoved časa in poročila. 14.45 Igrajo vurliške orgle. 15.00 do 15-30 Šolska ura. — 18-00 Veder ver Čemi spored. 18.30 Tiplič Ljubo: Planinstvo in njegova vloga v fizkulturi. 18.40 Hatzejeve pesmi poje Danica Škerlec, pri klavirju Samo Hubad. 19.00 Radijski dnevnik. 19.10 Saksofon igra Srečko Dražil. pri klavirju Boris Borštnik. 19-30 Napoved časa in poročila. 19-45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 20.00 Ob fiesti obletnici smrti Narodnega heroja Ivana Lole Ribarja. 2010 A. Dvorak: 1. in zadnji stavek iz V. Simfonije »Iz novega sveta«. 20-30 Pol ure iz Valvazorjevih beril (dr. Mirko Rupel). 21-00 Kar si kdo želi. 21.30 Lahka glasba. 22.00 Prenos vesti Zvezne postaje iz Beograda. 22-15 Iz del Bedricha Smetane.
Oglasni oddelek telefon štev. 38-32 vodja oddelka tel. štev. 38-33
SLUŽBO LšOEJO
TAKOJ KUPIMO
DEMOBILIZIRANI OFICIR JA, star 32 let z veliko maturo, išče primerne zaposlitve v Mariboru ali okolici. Ponudbe na naslov: Goldašič Ivan, Dugaresa štev. S3 pri Karlovcu.	30127-1
MESTO SOBARICE sprejmem pri solidni družini ali v hotelu. Nastop takoj. P. R., Ptuj, Placar 21.	30132-1
SLUŽBO DÜBB
DVA KROJAŠKA POMOČNIKA, dobro izurjena, za lino mešano delo, sprejme takoj Vodičar. Slovanska Bistrica.	23-373-2
DELAVKA, Izurjena pri izdelovanju metel (zbiranje sirka) dobi takoj službo. Plača dobra, delavni čas po dogovoru, Jernej Pirc, Tyräeva cesta štev. 30.	30164-2
IŠČEM IZVEŽBANO mlajšo osebo k dvema otrokoma, 1—5 let starosti, v letoviški kraj. Marija Maček, Knafljeva 2.	30156-2
SPREJMEMO TAKOJ: 1. fakturistko, samostojno, 1 korespondentko, ki je tudi dobra računarica. Tovarna dekorativnih tkanin, preprog in plišev, Ljubljana, Tyräeva 75.	30161-2
HLAPCA H KONJEM sprejmem. Poljanska c. 44. Keber.	30140-2
IŠČEM PRIDNO DEKLE, vajeno kuhe in ravnanja z otroci. Nastop 1. decembra. Plača po dogovoru s stanovanjem in hrano. Mauser. Tabor 6. vrata 5.	30181-2
STAREJŠO ŽENSKO, ki bi bila od 7. do 15. ure pri enajstmesečnem otroku in bi skuhala kosilo, iščem za takoj. Plačam po dogovoru. Zaposlitev stalna Zglasiti se od 15. do 20. vsak dan. Videtič Janez, Kneza Koclja 4, Zgornja šiška.	30116-2
ZASLUŽEK
ROČNO PLETENJE vse vrste, sprejmem na dom za primeren zaslužek. Večaj Adela. Dolenjska cesta št. 10. pritličje.	23807-4
UOSEE i.N ZENSKE OBLEKE, čevlje, osebno perilo, rjuhe, kapne odeje itd-kupuje Alojzija Drama Gallusovo na brežje 29 .	28-833-6
KDO BI ME POUČIL v osnovni tehniki za havajsko kitaro? Igram po notah klavir in harmoniko, veseli me pa tudi havajska kitara. — Ponudba pod: Nagrada po želji v naturi. na ogl. odd.	29972-4
POUK ZA NEŠIVILJE nudi — salon »Kuclar«, Knafljeva 4.	30176-4
ŽENSKO KROJENJE, lahko metodo, uspešno poučuje posamezne učenke. Pričetek 3. decembra. Pepca Ruo-Kumelj. Jadranska 22, Vič, Ljubljana.	30154-4
IŠČEM NAMESTITEV, kjer bi mogla izkoristiti znanje jezikov. Govorim srbsko, nemško, francosko in italijansko. Ponudbe na ogl. odd. SP, pod: »Jeziki«.	30149-4
IŠČEM INŠTRUKTORJA za matematiko in fiziko 2—3 ure tedensko. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Višja gimnazija«.	30089-4
Dotrpel je v 70. letu moj dragi mož in dobri oče
orožniški narednik v pokoju
Pogreb bo v sredo ob 15.30 z žal, iz kapele sv. Marije, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 26. nov. 1947.
žalujoči: žena Marija rojena Sušnik, sinovi Vlado, Peter, Pavel, hčerka Marija in sestre
Ponudbe z navedbo znamke stroja in cene pošljite na naslov:
Društvo novinarjev LR Slovenije -
LJUBLJANA, Gosposka ulica 12
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremili na zadnji poti dragega in neper zabnega moža
Josipa Klavora
Izrekam najtoplejšo zahvalo. Posebej se še zahvaljujem članom Prosvetnega društva »G-olobar« za lepe poslovilne besede in petje, vodstvu Okrajne posojilnice in vsem prijateljem, ki so poklonili vence in cvetje ter z nami sočustvovali,
Bovec, 25. novembra 1947. Žalujoča žena Marica Klavora
FOSTRE2NICO Iščem za večkrat tedensko. Hudovernlkova S3.	301S5-4
ŠIVILJO na dom, nekaj ur dnevno, za krpanje in otroško perilo, Iščem. Naslov v oglasnem oddelku. 30109-4 SNAŽILKO za snaženje pisarn ln stopnišča sprejmemo. Poizve se v pisarni, Kersnikova ulica 8, pritličje, desno, od 15. do 17.	30096-4
PRODAM
OSEBNI AVTO, mala limuzina »Fiat« 1100, takoj uporaben, je ugodno naprodaj. Ogled vsak dan od 14. do 16. ure. Naslov v ogl. odd. 29847-5 KONCERTNO VIOLINO, italijanska šola, prodam. Interesenti naj oddajo ponudbe z navedbo ura obiska na oglasni oddelek »Slov. poročevalca« pod številko »30071«.	80071-5
MOŠKO IN DEŠKO KOLO. novo naprodaj. Poljanska cesta 82, gostilna Anžič.	30167-5
RJAVE ŽENSKE nove škornje štev. 39. prodam. Naslov v ogl. odd. Slov. poroč.	30165-5
DELAVSKE MOŠKE ČEVLJE, kovane. nove, prodam. Naslov v ogl. odd. Slov. poroč.	30166-5
KOLO, novo, moško, Italijanske znamke, prodam. Naslov v ogl. odd. Slov. porod.	30170-5
PISALNI STROJ, prenosljiv, zelo dobro ohranjen, In mizo za stroj prodam. Naslov v ogl. odd.	30169-5
DVA ŠTEVCA prodam. Naslov v ogl.
odd. SP.	30175-5
KAVČ prodam ali zamenjam za žimnice. Naslov v ogl. odd. 30157-5 TRI OVČJE KOŽE, kosmato strojene, prodam: Bezlaj. Preska 26, p. Medvode.	30143-6
UGODNA PRILOŽNOST. Prodam kombinirano jedilnico s kavčem — tapecirano. Ogled iz prijaznosti dnevno pri Erman & Arhar, St Vid nad Ljubljano.	30142-5
LEPO ZLATO ZAPESTNO URICO, verižico s križcem In obeskom, prodam na Tyrševi cesti 91-1.	30147-5
RADIO, petcevni, odličen, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.	30179-5
DVA DEBELA OREHA prodam. Pismene ponudbe pod »Gorenjsko 6000« na oglasni oddelek.	30183-5
SMUČARSKI DRES, moški, predvojno volneno blago, velikost 168 — proda trgovina »Prilika«. Miklošičeva cesta št. 34.	30186-5
ŽREBETA (moški) 9 mesecev starega, dobre pasme, prodam za 12.000 dinarjev. Mesar, Jesenice, Gosposvetska cesta 22.	30123-5
OTROŠKE VOZIČKE športne in globoke, dobite pri »Prometu«, nasproti križanske cerkve.	30082-5
ŽENSKI PLAŠČ, rjav, športni, prodam. Naslov v oglasnem odd. 30085-5 ŽENSKO KOLO z novimi gumami prodam. Riharjeva 17.	30087-5
KRZNEN ŽENSKI RJAV PLAŠČ prodam. Tržaška cesta štev. 4, II. nadstropje, desno.	30090-5
Tovorni avto
iy2 do 2 tonski, dobro ohranjen, KUPIMO. — Ponudbe na:
»NAPROZO« TRATA - kolodvor -
pošta Škofja Loka — Gorenjsko.
„Utensilia“ — Ljubljana,
Dolenjska cesta (prej J. Lavrič), SPREJME TAKOJ VEČJE ŠTEVILO KVALIFICIRANIH IN PRIUČENIH
železostrugarjev, ključavničarjev, strojnih ključavničarjev, kovača, kleparja, orodjarjev, mizarjev in delavcev-težakov
Javiti se v — personalnem oddelku tovarne »UTENSILIA«, tovarna tekstilnih potrebščin LJUBLJANA — RUDNIK ŠTEV. 24
SLOVENIJA AVTO LJUBLJANA,
sprejme takoj:
likvidatorja
ved pisarniških moči
za komercialno stroko,
več praktikantov ali praktikantk
za trgovino z avtomobilskimi deli (z delno srednješolsko Izobrazbo),
pet vajencev
za trgovino z avtomobilskimi deli, gumami, gasilskimi potrebščinami in kolesi.
Plača po uredbi: — Ponudbe na:
SLOVENIJA AVTO, personalni oddelek,
LJUBLJANA, Tavčarjeva št. 7.
JEDILNI PRIBOR za 6 oseb, prava redkost, 54 komadov, krom-srebro, s krasno kaseto, prodam. Ogled iz prijaznosti pri zlatarju Vovku; Gosposka ulica.	30094-5
CRN PLIŠAST PLAŠČ, dobro ohranjen, prodam. Rožna dolina, Cesta VIII, št. 2.	30079-5
ŠKORNJE št 37—38, snežke št. 37, salonarje št. 37, prodam Fani Slšak, Hranilniška 6.	30117-5
LEPE PURANE prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	30121-5
NOV JEDILNI SERVIS za 12 oseb, električni gramofon s ploščami in moške gojzarje št. 42 prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 30138-5 OTROŠKI VOZIČEK, moderen, globok, predvojni tapeciran, najlepše ohranjen, prodam za 4300 din. Tr-bolje, Loke 199, Kovič Lela. 30137-5 MOŠKO KOLO naprodaj v gostilni Maček. Krojaška 6.	30134-5
TRIBLING in telerad za Fiat 1500 prodam. Dve gume 5,00x15 zamenjam za 5.00 ali 5.25x16. Ljubič, Topniška 16.	30135-5
USNJEN KOVČEG, lepa izdelava, večje velikosti, nerabljen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 30136-5 GARNITURO (2 kapni in 4 velike blazine, ter suknjo prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	30108-5
PRAŠIČA ZA ZAKOL prodam. Zgornje Pirniče 60, p. Medvode. 30113-5 DAMSKI PLAŠČ, lep, črn, prodam.
Dolenc, Gorupova 22-1.	30112-5
TRI ŽELEZNE SODE, počinjene, po 200 1 vsebine, za petrolej, dam proti zamenjavi za živila. Ponudbe pod »živila« na oglasni oddelek. 30111-5 PUNČKO, igračko, 40 cm, tudi spi; kamenčke za sestavljanje In lesene kocke za sestavljanje, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	30074-5
SMUČARSKE ČEVLJE št. 41 prodam. Ogled od 16. do 18. Naslov v oglasnem oddelku.	30024-5
KUPIM
GLASBENE INŠTRUMENTE vseh vrst: klavirske harmonike itd. kupi Alfonz Breznik, Cankarjeva (Aleksandrova) 7.	29.712-6
GUMIJASTE ŠKORNJE štev. 38—40 kupim. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Gumijaste«.	29.574-6
&AJ1UE, domače in tuje, še vedno kupuje Knjigarna Janez Dolžan — Ljubljana. Selen burgova 3.	S. P. 43-6
DECIMALNE in AVTOMATSKE tehtnice do 500 kg kupi Tovarna gumijevih izdelkov »Sava«, Kranj, Gorenjsko.	30052-6
TOVORNI ATVO 3 do 5 ton. tudi s prikolico, vse dobro ohranjeno, kupimo. Ponudbe na Stepančevič Milan. Hotel Union, soba štev. 12 — Ljubljana.	30152-6
AVTOGUME 6 kosov 7.5X20 m, šest kosov 5.50X16 kompl, kupimo. Ponudbe na Stepančevič Milan, Hotel Union, soba 12, Ljubljana. 30151-6 ŽIMNICE ALI BLAGO, kupim. Naslov v ogl. odd.	30155-6
REGISTER BLAGAJNO, novejši tip, kupimo. Ponudbe na: Krajevna trgovina, Gornji Logatec.	30160-6
KOLO, moško ali žensko, tudi v slabem stanju, kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod: Kolo.	30163-6
CENTRIFUGO za Izločevanje tekočin kupimo. Ponudbe s podatki poslati na železarno Jesenice.	30146-6
4 m BUKOVIH DRV, kupim, tudi proti zamenjavi. Ponudbe na ogl. odd. pod: »Suhe«.	30144-6
KOMPLETEN POLJSKI TELEFON, z baterijami in aparati, kupimo. — Ponudbe na Stepančevič Milan, hotel Union, soba 12, Ljublj. 30153-6 VEČJO PEC, železno, zeflrko ali podobno kupi Uprava »Slovenskega poročevalca«.	30080-6
KLAVIRSKO HARMONIKO, pisalni stroj in radio aparat kupim. Ponudbe pod »Takoj« na oglasni oddelek »Sl. poročevalca«.	30081-6
ŠIVALNE STROJE vseh vrst najhitreje spravite v denar pri »Prometu« nasproti križanske cerkve. 30083-6 LEPE OTROŠKE IGRAČKE, jedilne pribore, servise za 12 ali 6 oseb, pisalne stroje, moške, ženske, otroške gojzarje, obleke, plašče, snežke, čevlje šivalne stroje, radioaparate, posteljnino in spodnje perilo, kavne, čajne servise, dežne plašče, harmonike, ženske dežnike, otroške drsalke, nujno išče za svoje odjemalce Komisijska trgovina »Prilika«. Ljubljana, Miklošičeva cesta 34.	30180-6
METERSKI VOZ na gumijastih kolesih kupim. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Dobre gume«. 30114-6 DVE POSTELJNI MREŽI 180xS0, dobro ohranjeni, kupim takoj. Kdor mi ju preskrbi, dobi nagrado. Naslov v oglasnem oddelku.	30119-6
SVILENE ODEJE kupim. Dobro plačam. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Odeja«.	30120-6
LEPO. SOLIDNO SPADNICO. servis in rje prost pribor kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Slov. poročevalca« pod »Oreh«.	30104-6
EMAJLIRANO POSODO za mast, do 100 kg, iščem. Naslov v oglasnem oddelku.	30106-6
ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, kupim samo iz prve roke. Ponudbe pod »čolniček« na oglasni oddelek »Slov. poročevalca.	30092-6
SLAMOREZNICO, brezhibno, kupim. J. Avčin, židovska steza 3-II, Ljubljana.	30076-6
ZAMENJAM
SOBNO PEÖ zamenjam za ženske čevlje št. 37 ali prodam. Zvezna ulica štev. 13.	30088-7
ZAMENJAM lepo svetlo keper flane-lo za fino flanelo za moško pidžamo. Naslov v oglasnem odd. 30110-7
NEPREMIČNINE
ZAMENJAM ENODRUŽINSKO VILO v Celju za primerno v Ljubljani. — Le resne ponudbe na ogl. odd. Slov. poroč. pod: »Zamenjava«. 30173-8 PARCELO ob Šmartinski cesti, prodam. Naslov: Pleteršnikova 13, pri Vodniku.	30141-8
MAJHNO POSESTVO, četrt ure od Ptuja, s prevžitkarico, prodam. Do-miter Franc, Ptuj, Mestni vrh številka 22.	80131-8
HIŠICO z malo vrta, na vasi ob glavni cesti do 120.000 din kupim. Posa-rič, Zagreb, Varšavska 2.	30130-8
HIŠO ALI VILO, eno- ali dvodružin-sko, komfortno v Ljubljani kupim za večji znesek. Herda Vida, Maribor, Nasipna 31.	30129-8
POSESTVO 12 ha, z dobrimi poslopji in nasadi, 5 km od Celja o.b glavni cesti, prodam za 450.000 din. Reali-tetna pisarna Tovornik, Celje, Mariborska cesta 20.	30057-8
LEPO STAVBNO PARCELO kupim, najraje na Kodeljevem, v Trnovem ali Rožni dolini. Posredovalci izključeni. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Kodeljevo«.	30099-8
V NAJEM
ENOSTANOVANJSKO HIŠICO v mestu ali na periferiji vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Hiša«.	30100-9
SOBE - STANOVANJA
LEPO OPREMLJENO SOBO zamenjam za prazno s kuhinjo. Ponudbe pod »Takoj I.« na ogl. odd. Slov. poroč.	30168-10
VELIKO OPREMLJENO SOBO zamenjam na Črnučah za majhno v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 30171-10 SOBO V BLIŽINI TSŠ oddam dijaku z lastno posteljnino. Naslov v ogl. odd. SP.	30172-10
IŠČEM OPREMLJENO SOBO. plačam po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. pod: »Po dogovoru«.	30174-10
PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO išče mirna, poročena tovarišica. Naslov v ogl. odd.	30145-10
MIRNA TOVARIŠICA, išče sobo ali kabinet, ob prostih urah pomaga pri gospodinjstvu. — Naslov v ogl. odd. Slov. poroč.	30143-10
SOBO. prazno ali opremljeiA iščeta dva študenta. Plačata v ži^žu. Naslov v oglasnem oddelku. 30084-10 OPREMLJ !ENO SOBO iščeta dva solidna študenta. Imata lastno posteljnino. Po potrebi plačata v naturali-jah. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Praha«.	30091-10
OPREMLJENO SOBO ali kabinet z divanom išče soliden državni urad nik, ves dan odsoten. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Miren«, ali pa na telefonsko štev. 41-78.	30101-i0
OPREMLJENO SOBO z ali brez posteljnine. iščeta dva solidna dijaka. Plačata dobro 1 Naslov v oglasnem oddelku.	30103-10
KABINET V CENTRU oddam čisti in mirni tovarišici, ki bi eno uro dnevno pomagala pri gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku. 30097-10 DVA ŠTUDENTA agronomije' iščeta sobo. po možnosti blizu tramvaja, s posteljnino ali brez. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Solidno«.	80098-10
VEČ DOBRIH
strojepisk in tehničnega osebja
sprejme
Glavna direkcija kovinske industrije LRS, Ljubljana, Frankopanska 21
Za takojšen nastop iščemo:
elektromonterja strojnega ključavničarja In večje število težakov
Mesta stalna,
»LANENKA« -
tovarna tehničnih olj in fimeža,
LJUBLJ AN A-Moste, Tovarniška oL 41
Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko Primorje - potrebuje
napovedovalca in napovedovalko
Upoštevali se bodo le tisti, la se želijo posvetiti Izključno radijski službi.
Pogoji so naslednji: primeren glas, obvladanje književnega jezika (brez dialektov), aktivno in pasivno znanje tujih jezikov, primerna šolska izobrazba ter vsestranska kulturna in politična razgledanost
Interesenti naj pošljejo svoje vloge s točnimi podatki ln naslovom na:
Organizacijsko.programski odsek Radia Ljubljana, Maribor in Slo-vensko Primorje — Ljubljana, Cankarjeva ulica štev. 4.
MIRNA DEKLICA išče majhno sobico, najraje v centru; v prostih urah bi pomagala pri gospodinjstvu. Oglasiti se v Igriški 2-III., desno, takoj.	30086-10
ZAMENJAM skromno opremljeno sobo v centru Zagreba za prazno sobo v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Zamenjava«. 3017S-10 SNAŽNO SOBO iščem. Naslov v ogl. oddelku.	30118-10
RAZNO
POZORI Barvamo ta čistimo najceneje vaše «tare semiš čevlja, usnjene tor; bite in rokavice — Hajruia Mestni trg 11.	S. F- 40-14
VZAMEM DEČKA, siromašnih staršev ali siroto od 7. do 9. let starega v vso oskrbo. Slomškova ulica štev. 27. Ljubljana.	30159-14
POZIV. Podjetje za upravo zgradb RLO Center v Ljubljani, poziva lastnika furnirja v hiši Vodnikov trg 5, da se zglasi v četrtek, dne 27. nov. 1947 ob 10. dopoldan prav tam, zaradi prevzema oz. izpraznitve prostora.	30162-14
LOVSKEGA PSA ptičarja - smo našli. Vprašati v pisarni »Megrada«, Savska kolonija.	30139-14
RAZVELJAVLJAM tovarniško in osebno izkaznico, potrdilo delavske knjižice, izkaznico proge šamac— Sarajevo na ime Novak Marta, Tržaška cesta 4, Maribor. 30126-14 IZGUBILA SEM DENARNICO z vsemi dokumenti od Jenkota do rudniškega konzuma. Pošten najditelj naj vrne dokumente proti dobri nagradi na naslov v denarnici ali v podružnici SP Hrastnik.	30122-14
V ČAKALNICI KOLODVORA mi je bil 24. t. m. ob 18. ukraden kovčeg z vrednostjo 7000 din, v katerem sta bili dve osebni legitimaciji, udarniška potrdila in diploma. Najditelja prosim, da legitimacije in potrdila o udarništvu vrne na naslov v legitimaciji.	30107-14
PROGLAŠAM za neveljavno osebno in sindikalno izkaznico, izkaznico kolesa št. 1112306, na ime:	Sekolec
Stanko, Ptuj.	30133-14
DNE 19. NOV. SEM IZGUBILA na poti Sv. Petra do gostilne šiker črne rokavice in znesek 1600 din. Ker sem sirota, prosim poštenega najditelja, da vrne proti nagradi na naslov: Kraner Rozalija — Maribor* Aškerčeva 18.	30128-14
»GRADIS«, gradilišče »Litostroj«, proglaša za neveljavno izgubljeno knjižico dvokolesa znamke »Prior«, številka 533.137. Uprava.	30158-14
UKRADENO je bilo kolo »Puch«, tovarniška znamka štev. 987.913, prvovrstno. Kdor ga zasledi in mi sporoči, dobi zakonito nagrado. Naslov v oglasnem oddelku.	30187-14
LOVSKA DRUŽINA VINICA pri Črnomlju proglaša za neveljavno dovoljenje za nabavo lovske municije, izdano od O. S. L. O. Črnomelj z dne 2. oktobra 1947. III. 3689-3, reglstr. št. 40—47.	80102-1.4
RAZVELJAVLJAM legitimacijo Gozar» Vodopiveo Anton, Pot na Drenikov vrh 12.	30105-14
IZGUBILA SEM dne 23. novembra zapestnico od pokopališča do kavarne »Slon«. Poštenega najditelja prosim* da mi jo vrhe proti nagradi. »Na-proza«, Frančiškanska ul. 80093-14 RAZVELJAVLJAM OF in mladinsko izkaznico na ime Jarc Ivanka, Stranska vas štev. 84, Dobrova pri Ljubljani.	80095-14
Vsemogočni je poklical k Sebi okrepčanega s tolažili svete vere, našega ljubljenega moža, očeta, starega očeta, tasta
Ivana Skvarča
posestnika in sodnega ofieiala v pokojo
Na zadnji poti ga spremimo v sredo 26. novembra ob 16. Priporočamo ga v molitev in blag spomin,
Vrhnika, 24. novembra 1947.
Globoko žalujoči: Marija, žena; Marija, Fran, Valentina, Emilija, Slavko, Stanko, Ivo, Gabrijela, sinovi in hčere; vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Vsem, 3d ste našemu dragemu ateku, bratu in stričku
Edmimđu
Kocmutu
ob času njegove težke bolezni nudili pomoč ln tolažbo, ga v tako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili cvetje, kakor tudi za vse izraze sočutja izrekamo najsrčnejšo zahvalo.
Sv. Jurij ob Ščavnici, Maribor, 23. novembra 1947,
Rodbine:
Kocmut, Miki, Kovačič
Ivan Ribič Stojan:
Ljudje onkraj reke
Roman	8
Kmetom, ki so sedeli okrog dolge, nepogrnjene mize, se je zmedel pogovor. Nekaj jih je utihnilo, kot da bi jim bil nenadoma kdo segel v besedo, drugi so spravljali pomenek v drug tek. O vsakdanjih, nepomembnih rečeh. O Moharjevi smrti ni nihče niti črhnil več. Trudili so se, da bi obdržali čim malomar-nejše obraze. Novodošlemu gostu ni bilo treba opaziti, da je vzbudil zanimanje ali celo nevoljo. Bilo je pač tako. da je bilo treba dobro premisliti, kaj in kako se s kom govori. Kaj šele pred tujci, ki še nikdar niso prihajali med nje z dobrimi nameni. Ne bi se prvič zgodilo, če bi koga za nekaj nespametnih besed uklenjenega odgnali. Ne bil bi prvi. In vrnil se ni še nihče.
Človek, ki je vzbudil njihovo pozornost, je za kratek čas obstal sredi sobe in s pogledom obšel ves prostor in ljudi, kakor da nekoga išče.
Odločil se je za prazno mizo v kotu. sedel in naročil pivo.
Brez vsiljive radovednosti je mimo motril okolico.
Prostorna gostilniška soba se ni dosti razlikovala od katere koli kmečke hiše. Le da so ob treh stenah bile postavljene mize s klopmi in stoli; na stenah nekaj že zaprašenih svetniških podob, gora in lovskih prizorov. Pod stropom, kjer so plavali gosti oblaki tobačnega dima, je visela luč brez senčnika.
Ko je tako nepremično sedel, malomarno držeč vrček z desnico na mizi, je vzbujal vtis, da se ne meni dosti ali pa prav nič
za drugo kot za pivo in sam zase. Najbrž je bil utrujen. Do vrha z blatom oškropljeni škornji so vsaj pričali, da je bila dolga pot za njim.
V družbi pri veliki mizi je spet oživela beseda. O živini, vremenu in zemlji. Le tu in tam se je kdo skrivoma ozrl na tujca in ga v naglici ocenjeval.
Dosti čez pet in dvajset let mu nihče ni prisodil. Mogoče jih je itnel celo manj in so ga le zagorela lica in visoka, krepka postava delali starejšega. Na sebi je imel črn dežni plašč, katerega kljub temu, da je bilo sredi poletja in v sobi soparno, ni odložil. Na nogah težke škornje. Poklica bi mogel biti kakršnega koli; čeprav razoglav in v civilnem dežnem plašču, pa bi mu bilo še najlaže prisoditi, da je vojak.
Gostilničar se je dal družbi pregovoriti še za nekaj vrčkov piva. Ni mogel drugače, kot da je še enkrat prinesel tudi tujcu, ki se je molče zahvalil s tem, da je pokimal z glavo in se nasmehnil. V ogorelem obrazu je zablestela vrsta belih zdravih zob.
Gostilničarju je njegov obraz ugajal. Bil je prav za prav še napol fantovski; skoraj lep in mladeniško svež; le poteze okrog usten so bile zrele, resne. Nasmeh in rjave oči so vzbujale zaupanje.
Sedel je k sosednji mizi, tujcu nasproti, zazdehal in se z dlanjo potrepljal po zevajočih ustih.
»Če smem vprašati — ste prišli od daleč—?« ga je nagovoril nemško.
»Niti ne ... Prav za prav je tako — kakor se vzame...«
Po govorici sodeč, je bil Avstrijec.
»A tako ...« Gostilničarju je bilo že skoraj žal. da je načel pogovor. »Najbrž službeno, kaj ne? Saj, saj, vsak ima dandanes
opravkov čez glavo.« Nič drugega mu ni padlo na um. Govoriti se mu tudi ni dalo več. Toda kot nalašč ga prav tedaj, ko bi bil rad vstal in šel, nihče ni klical. Kar tako pa ni mogel. Še enkrat se je potrudil, da je zdehnil in rekel kar tja v dan, da je pač nekaj počel:
»Kaj hočemo... vojna je vojna...«
Nezgovomi gost je napravil dolg požirek piva in menil:
»Ste je siti, a? No, večno menda ne bo trajala, kaj mislite?«
Gostilničar je nestrpno pogledal proti miizi in ni odgovoril. Da bi ga vsaj kdo poklical... Saj je bilo kot na dlani, da hoče tale na vsem lepem nekaj izvleči iz njega. Skuša ga. Prokleto! Le kaj mu je bilo, da se je spustil v pomenek z neznanim človekom, ki je povrh vsega še Nemec in je prišel kdo ve od kod in s kakšnimi nameni!
In da je bila mera polna:
»Vzdržali bodo, ljudje v zaporih in... v gozdovih. Pa ne bi vi! Vsaka stvar ima svoj konec.«
Gostilničarju je šumelo v ušesih in neznanca sploh ni več dobro poslušal. Mukoma si je priklical v spomin sleherno besedo, če mu ni ušlo kaj neprevidnega, zdehal, da bi prikril zadrego in se mučil z mislijo, kako naj odide, da bi ne bilo videti sumljivo.
K sreči ga je nekdo poklical.
To pot se ni izgovarjal, da mu bo zmanjkalo piva.
Brez besed je pobral prazne vrče z mize in čez ramo na skrivaj pogledal proti kotu. Opomogel si je od prve zmedenosti O, ne boš me, ne! Neverjetno! Še celo všeč mu je bil v početku, naenkrat pa se izkaže za kanaljo, ki pri vsaki besedi grunta, kako bi mu nastavil past. In kako se ga je lotil!
Uredništvo Ljubljana, Knafljeva ulica St 5/H — Telefon uredništva ln uprave St 65-22 do 65-2«, telefon uprave m ljubljanske naročnike St S8-23 — Tiskarna »Slov. poročevalca« — Glavni urednik Lev Modi«