Gnoj v pitni vodi Prevorčanov Stran6 Potapljač Brane Čretniic »Bilo Je pretresljivo« Stran 3 Št. 53/ Leto 63 / Celje, 8. julij 2008 / Cena 0,81 EUR V i;- V » ^ Minute neuija kot sodni dan v Zagradu STRAN 15 Novogradnja na Vransiiom ogroia ianotife STRAN 5 Sloirenslc<^iK>ijslca družina Pintaric h Vojnika STRAN 10 Šoiaionjavana triniei Je popiosovala msL 9770353734020 5ÖGODKI NOVI TEDNIK Policisti bodo tožili državo! Združenje policistov Slovenije deluje že štiri mesece. in čeprav nekateri v dol-gotrajni obstoj tovrstnega združenja sprva niso verjeli. se vedno bolj kaže> da njegovi člani mislijo še kako resno. Vteh dneh namieč že pripravljajo tožbo proti državi, Vodstvo policije naj bi predvsem v Času slovenskega predsedovanja Evropi delo policistov, ki so opravljali varovanje, podcenilo. V združenju omenjajo tudi ne-pnmerno obravnavo kazenskih postopkov, kjer se pojavljajo policisti. K vsemu Se dodajajo, da nikoli niso omenjali, da so več vredni, res pa je, pravijo, da stvari niso urejene, zato imajo nepravilnosti dovolj- Člani združenja so minuli petek podpisa]! tudi pogodbo z mariborskim odvetnikom Danijelom PlaninScem o pravnem zastopanju- Glavni očitek vodstvu policije v Ljubijani je. da policisti, ki so v ^su predsedstva Evropski uniji opravljali varovanje, niso za svoje delo dobili niti centa. Med letni policisti jih je bilo kar nekaj tudi z naše ga območja. Vrh policije je Odvetnik Danijsl Planinlec in predsednik združenja policistov Zoran Petromč odreagiraJ Sele po grožnji s tožbo, takrat naj bi policistom ponudili znesek, ki je trikrat manjši od zneska, ki so ga dobili oscaii primerljivi javni-uslužbenci- Tako navaja predsednik združenja policistov Zoran Petrovič: »Policisti, ki so opravljali naloge v času predsedovanja, niso prejeli niti centa dodatnega plačila za svoje delo, Gre za neenako- pravnost, saj so nekateri javni uslužbenci prejeli od 40 do 75 odstotkov dodatka k osnovni plači! Šele po obvestilu o možni tožbi je vodstvo policistom ponudilo sto evrov bruto, kar pomeni tri evre na dan. Mislim, da ni več prostora za pogovore.« Odvetnik Danijel Planinlec dodaja, da bo letošnje leto, kar se tiče ukrepov združe- nja, resnično vroče: »Tožbo že pripravljamo, vložili jo bomo v kratkem. Tožbeni zahtevek bo znašal 1400 evrov bruto in zamudne obresti za Šest mesecev za vsakega policista posebej.« Za tožbo naj bi stalo približno 250 policistov» torej skupni znesek ne bo nizek. SIMONA ŠOLINIČ Foto: KATJUŠA Z gradbišča nadvoza v Šlorah, kjer začenjajo na stebre postsvliati most Na stebre postavljajo most S parIO s" kot su Poslanci SDS v regiji Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je bila v ponedeljek na celodnevnem obisku v celjski regiji. Po skupni novinarski konferenci v Tehnopolisu so si poslanci ogledali center za ravnanje z odpadki, zatem so se razdelili v več delovnih skupin. Jože Tanko. Andrej Bru-čan. Branko Grim s, Srečko Hvauc in Bojan Rugelj so bili na obisku v Mestni občini Celje in Občini Laško; Franc SuŠnik, Dimitrij Kovačič, Tomaž Štebe, Alenka Jeraj in Franc Puk-šič so obiskali občine Spodnje Savinjske doline; Jožef Je-rovšek, Miro Petek, Zvone Černač, Mirko Zamernik, Mi-lenko Ziherlin Bojan Starman Kozjansko in Obsotelje; Franc Jazbec, Branko Marinič, Marijan PojbiČ, Danijel Krivec in Bojan Homan občine Šentjur, Štore in Dobje; Rudolf Petan, Robert Hrovat, Eva Irgl, Mitja Ljubeljšek in Ivan Grill pa občine Slovenske Konjice. Zreče, Vitanje, Vojnik in Dobrna. Obisk 50 poslanci končali z nogometno tekmo med poslanci in gospodarstveniki pri preboldskem bazenu in z delovnim srečanjem s člani občinskih odborov SDS v celjski regiji. BS rr VOLITVE Dve Andreji Celjska območna organizacija Socialnih demokratov je predstavila svoji kandidatki, ki se bosta za sedež v parla-mentu septembra potegovali v S. volilni enoti. Mag. Andreja Rihter, direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje, bo kandidirala v 3. okraju Ln bo za izvolitev potrebovala približno 3.500 glasov. V 2. volilnem okraju, v občinah Štore, Vojnik, Dobrna in nekaterih primestnih predelih Celja, bo kandidatka mag. Andreja Stopar. načelnica Upravne enote Laško. BS Smrkolj namesto Vriska Na prvi povoillni ustanovni seji so za novega predsednika Kmecijftko-gozdarske zbornice Slovenije Lzvo-lili Cirila Smrkot ja> ki je po dveh mandatih na tem mestu nadomesti) Petra Vriska iz Ivence. ni kandidiral za predsednika. Iz 1. volilne skupine so za podpredsednika zbornice imenovali Marjana Golavška, v upravnem odboru pa »naše« območje zastopata Andrej Podpečan iz območne enote Celje in Andrej Presečnlk iz OE Slovenj Gradec. Smrkolj je med drugim napovedal znižanje zborničnega prispevka, saj morajo člani v zbornici videti partneija> ki aktivno rešuje njihove težave. US www.radiocelje.com novica za vaŠD_denarnica S*6UDGFT Svedri vreCks, 1 k^ Stebri bodočega nadvoza v Štorah stojijo že nekaj časa, zdaj so nad njimi začeli z izdelavo mostu. Most Izdelujejo s po-močjo narivne teiinike» s porivanjem konstrukcije od enega konca mostu prod drugemu, na stebre. Tako bodo trinajst ponedeljkov betoni-rali talno ploščo ter nato ob sredah zgor- www.novitednik.com nji del konstrukcije, pri čemer se nato beton čez leden stara. Most naj bi lako do-končah v drugi polovici septembra, sledili pa bodo izdelava robnih vencev in varovalne ograje ter asfaltiranje, pri čemer naj bi vsa dela zaključili 5. decembra. Do takrat je treba opraviti še rekonstrukcijo glavne ceste, kjer večjih prometnih zaslojev ne pričakujejo. Dva od treh prepustov sta namreč že izvedena. Z rekonstrukcijo glavne ceste naj bi zaključili do sredine avgusta, Nadzorni inženir Milan Grabar je v ponedeljek povedal, da potekajo dela po ter-minskem planu ter da ni trenutno nobenih zapletov. gj S-8UDGn Trajno mleko Vabljeni v novi hipermarket I spar it* 93-8* julij 2008 NOVI TEDNIK T- »Bilo je pretresljivofc Ponesrečence iskali tudi Celjani - Potapljač reševalec Brane Čretnik je v Savi po najhujši slovenski tragediji našel enega izmed umrlih Zaradi najhujše Iragedi* je v zadnjih 50 letih na slovenskih vodah je danes dan žalovanja. Nepremišljenost in trenutek nepazljivosti sta minuli četrtek v smrt zvabila kar IS ljudi. Na kraju tragedije je bilo v iskanje ponesrečenih vključenih tudi skoraj 30 celjskih policistov in kriminalistov, nekaj gasilcev in več potapljačev reševalcev! TakSne iskalne akcije pustijo veliko čustvenih posledic tudi na reSevaJcih in vseh» ki so bili vključeni v Iskanje ponesrečenih, pravi član celjske enote Podvodne reševalne službe Slovenije Brane Čretnik. Celjan, ki je potapljač reševalec že skoraj 30 let, je eden izmed tistih, ki so iz smrtonosne Save na piano nosili človeška trupla. Kijub svojim dolgoletnim izkušnjam ne more ostati ravnodušen: »Bilo je pretresljivo!« Za vami so zelo težki dnevi. Nenazadnje sle bili pod vodo vseskozi tudi vi v nevarnosti. Na prizorišču smo bili vse štiri dni. Od četrtka, od 19. ure, ko so nas obvestili o nesreči, do včeraj zvečer, ko smo zakcijo za ladan zakiju-čili. Bili smo preveč izčrpani. Z menoj sta bila iz Celja (udi Jure Belužič in Lado Kr-klec. Kako je bilo videti reševanje oziroma iskanje ponesrečenih? Nekateri govorijo» da je bila organizacija dobra, nekateri, da je bila koordinacija slaba. Kar se tiče dela potapljaških reševalcev, misiim, da je bila koordinacija dobra, drug, bolj tehnični del, pa skoraj katastrofa! Do kraja nesreče so nas iz Celja vozili gasiid na nujni vožnji, torej s signalnimi lučmi, da bi na kraj prišli Čim hitreje! Ko smo prispeli, smo morali Čakati sedem ur! Sedem ur! Seje takrat smo laiiko začeli iskati, zato mislim, da je bil to spodrsljaj. Celjan Brane Čretnik, potapljač reševalec le skoraj 30 let »Vidljivost v Savi je bila slaba, nismo vedeli, kaj n&s čakal« (Foto: GnipA) Na Savi umrl tudi Konjičan V ponesrečenih kanujih se je v četrtek okoli 17.30 po reki Savi od Sevnice proti gradbišču hidroelektrarne Bianca spustilo 14 oseb! 13 jih je umrlo {upoštevajoč neuradne podatke, da so na Hrvaškem včera) našli zadnjega pogrešanega), eno osebo so rešili. Prvi čoln se prelomil na prehodu čez greben prelivnega polja, drugi se je prevrnil, tretji, v katerem je bil tudi otrok, se je še pravočasno ustavil na bregu. Umrli so župan občine Sevnica in poslanec v Državnem zboru RS Kristijan Jane, podžupan občine Sevnica RudoH Dobnik, predsednik KS Sevnica Bojan Lipovšek, predsednik KS Studenec Mihael Metelko, predsednik KS Bianca Bogoslav Pe-klar, občinski svetnik občine Mokronog- Trebelno Branko SaSČ (izvira z našega območja, natančneje iz Slovenskih Konjic, od koder se je pred leti preselil), Mitja špilek Iz Brežic, vodja tehnične službe v Infri Miran Ribič, nadzornik za tehnična dela Infre Jani Zemljak, uslužbenka Infre Vojka Alif, višja svetovalka splošne službe na sevniški občini Mateja Konajzlen pripadnik Slovenske vojske Aleš Logar ter predsednik KS BoŠiaaj Marjan Kogovšek. Edina preživela je soproga Kristijana Janca, Ana Jane. SŠol Vsi, ki so sodelo^li v iskanju ponesrečenih, so te dni storili veliko dalo. (Foto: Pavel Pere, Dolenjski list) Vidljivost pod vodo? Nična. Niči Z baterijo smo videli 10, morda do 20 centimetrov. Kot v Šmartinskem, Slivniškem jezeru. Kako ste bili zavarovani? Hm, zavarovani? Človeka varuje predvsem njegova glava! In nevarnost je vedno, ko daš glavo pod vodol Imamo opremo, vrhunske ne, kvalitetno da. Vedno se lahko kaj zgodi, ker, kot sem že omeni], gre za neznan teren in dodaten psihični učinek. Varovati moraš sebe in tudi svojega kolego, ki je s teboj na drogu ali vrvi. Bili so trenutki, tereni in položaji iskanja, ko nismo mogli bili niti privezani niti na drogu. In si šel samoiniciativno v globino. Čeprav si kršil osnovno načelo potapljaškega kodeksa, da se nikoli ne potapljaj sam, si še). Ker si hotel pomagati. Tu pa igra veliko vlogo izkušenost! V svoji potapljaški karieri ste videli že marsikaj, tudi zdaj se vidi, da ste pretreseni zaradi tragedije na Savi. Res je. Ne moreš ostati neobčutljiv. Spominjam se tudi, ko smo pred leti v Nere-zinah iskali našega nekdanjega člana, ki se je utopil pri podvodnem ribolovu, pa sina našega člana, ki se je utopil na Grgurju. Obsežna iskalna akcija je bila pred časom tudi na Slivniškem jezeru, kjer smo iskali dva utopljenca. Pred 20 leti pa smo v Šmartinskem jezeru iskali moškega iji ko smo truplo potegnili iz vode, so se tam, vpričo nas vseh, njegovi svojci začeli prepirali, kdo ga bo pokopal... Ves čas delaš s srcem, ker želiš ljudem pomagati. Žal pa se tragedije dogajajo. SIMONA ŠOLlNlC So sploh imeli možnost preživeti v tistem trenutku? Nekateri menijo, da bi bilo to mogoče, če bi imeli rešilne jopiče ... V Sloveniji je vedno tako, da smo po bitki vsi naenkrat generali... Vode poznam zelo dobro in glede na svoje izkušnje in to, kar vem o nesreči, torej, kako in v čem so se petjali, lahko rečem, da možnosti za preživetje niso imeli. Poleg tega je treba upoštevati še psihični dejavnik udeleženih v nesreči. Vprašanje je tudi, koliko in ali $0 sploh znali plavati ali pa so bili denimo nedeljski plavalci. Rekel bi, da v tistem trenutku ni bilo prav nobene možnosti, da bi pre-živeh. Žal. Pod vodo ste bili naenkrat tudi do tri ure. Kaj je bilo najtežje? Velik delež odigra psiha. Do zdaj smo bili vajeni iskati enega, morda dva ponesre čena. Zdaj naenkrat iščeš 13 ljudi! Na začetku sploh nismo vedeli, koliko ljudi iščemo, saj pravih podatkov ni bilo. Šlo je za neznan teren, nam so bolj poznana okoliška jezera oziroma vode v naši okolici. Tam je bilo tudi veliko, ogromno število ljudi, Psihično je bilo utrujajoče ... Nismo vedeli, na kaj bomo naleteli pod vodo, včeraj se je en potapljač ludi poškodoval, a k sreči ni bilo nič hudega. difios Oj/Fno INdusirjji Odpadna Surovin? Podjetje DINOS odkupuje staro železo, baker aluminij, medenino in star papir vsak delovni dan med 7. in 14. uro. Poklic 03 426 64 851 In skupaj prispevajmo I k ofHBDitvI narave in 0(ol|a rMJE SO NASI POSLANCI? Pred parlameniarnimi volitvami, ki bodo 21. septembra, smo se v uredništvu odloČili, da sedanje poslance, ki v državnem zboru zastopajo interese občin in ljudi s Celjskega, povprašamo o njihovem delu in uresničevanju obljub pred Štirimi leti. Pogovore s poslanci bomo objavljali po abecednem vrstnem redu. Dokler trase riše politika« razvojne osi ne bo »Glede na to, da sera bil dva mandata občinski svetnik, sem vedel, kako pomembna je povezava z Ljubljano, ki je to območje ni imelo,« je kot enega od razlo-gov za kandidaturo na dr-žavnozborskih volitvah pred Štirirai leti navedel Matjaž Han z liste SD, ki so mu volivci v 6. volilni enoti v 8. volilnem okraju, v Laškem in Radečah» namenili slabih 15 odstotkov glasov. »Takrat sem bil nepopisan list, zdaj pa upam, da so ljudje v Laškem in Radečah zadovoljni z mojim delom, pri katerem sem predvsem opozarjal na nekatere zadeve in dogajanja, ki so včasih v ozadju,« je omenil Han in dodal, da je potegni) kar nekaj povezav do Ljubljane. Katere dosežke bi v svojem Štiriletnem mandatu posebej izpostavili? Vloži) sem kar nekaj amandmajev za urejanje cestne infrastrukture, neskromno hhko rečem, da imam kar nekaj zaslug za urejanje ceste Celje-Laško- V Laškem je bil organiziran sestanek o razvoju turizma, rudi za urejanje kompleksa v Rimskih Toplicah smo si nalili Čistega vina» da se je lahko zgodba zavrtela v pravo smer... Sodeloval sem tudi v več projektih, ki se tičejo popoplavne sanacije in sanadje plazov, ter odprl kakšna vrata za lažje dogovarjanje. Kako ocenjujete iztekajoče se mandatno obdobje na državni ravni? SD so bili v opoziciji in na koncu mandata se izgubljajo vrednote, ki jih zagovarjamo. Po moje se v Sloveniji vzpostavlja prevelika tekmovalnost, nekatere vrednote bi morali obudili... V opoziciji kar nekaj ciljev nismo mogli uresničiti, saj je volilni sistem v parlamentu v resnici deloval kot valjar. Tudi zalo kar nekaj naših pobud ostaja neuresničenih- ICateri politični minus bi posebej izpostavilil Večkrat sem si želel, da bi se v okviru evropskih projektov nekatere stvari hitreje reševale, občasno se mi vsiljuje občutek, da je javna uprava na tem področju prer^o postorila. Bistvenih minusov oziroma negativnih stvari v tem trenutku ne bi izpostavljal, saj sem zagovornik tega, da če sam ne prevzameš odgovornosti za svoje delo, je tudi drugi ne bodo. V teh dneh potekajo že kar žolčne razprave o trasi srednjega dela 3. razvojne osi, ki naj bi tekla tudi mimo Laškega in Radeč... Matjaž Han Matjaž Han, rojen leta 1971 v Celju, se je po končani osnovni šoli v Radečah in šolanju v Srednji tr-govsko-komercialni šoli Celje zaposlil v podjetju Eu-rohaiL Leta 1992 je ustanovil podjetje M&M Internationa) s sedežem v Radečah. Med dni^m ga odlikuje tudi navdušenje nad črtnimi aktivnostmi, njegova posebna strast pa je zanimanje za politično dogajanje - tako na lokalnem kot širšem področju. Leta 2006 je bil izvoljen za župana Ot>čine Radeče. Že pred časom sem predlagal rešitevskozi Prebold, Zasavje, Radeče in Mimsko dolino in ne vem, zakaj ta trasa ni bila izbrana. Sedanji predlog, ki vključuje Laško in Radeče» se mi zdi najslabši, saj preveč vpliva na razvoj občine Laško. Ta različica se mi pravzaprav zdi nenormalno slaba, zato sem podprl civilno iniciativo, ministroma Žerjavu in Podobniku posta vQ us-U'ezno poslansko vprašanje in zdaj pričakujemo odgovor. Naj še dodam, da če bo za 3. razvojno os trase risala politika» je še dolgo ne bo. Če ne bomo prisluhnili strokovnjakom, bo za vsako vlado cesta potekala po drugi strani. Še zagovarjate» da se Občina Radeče iz Celjske prestavi v Posavsko pokrajino? Glede tega je zadeva jasna. Naj poudarim, da pokrajine, ki bodo dejansko živele, ne samo na papirju, zagovarjamo tudi v naši stranki. Vendar so zame vprašljive že meje. Pričakujem, da bomo še enkrat sedli za mizo in pripravili učinkovito zakonodajo. V nasprotnem primeru je bolje, da pokrajin ni, Boste na septembrskih drža vnozborskih volitvah ponovno kandidirali? Bom. Imam čisto vest, saj sem se vminulih Štirih letih v Ljubljaru uiidil po najboljših močeh in bil kar precej aktiven. Nenazadnje je tudi za lo okolje izjemno pomembno, da spet dobi poslanca. US Št.53-8.jHlij2008 GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Cilj je mehatronska dolina Slovenski orodjarski grozd, ki povezuje sedemnajst podjetij ter več podpornih organizacij, je v Celju pripravil okroglo mizo, na kateri je želel poudariti pro-gramske usmeritve Tehno-polisa-i-. Ta ni zgolj zgradba, pn kateri se zapleta fi* nanciranje. temveč prostor, kjer se »rojevajo« sodobne proizvodne tehnologije. »Namen okrogle mize je bi-lo spomniti, kaj v Celju že imamo, ter predebatirati, kaj §e želimo,« je povedal direktor Slovenskega orodjarskega grozda mag. Ibne Saga-din. »Naša vizija je povečanje konkurenčnosti orodjar-sWh podjetij, njihove dodane vrednosti in uveljavitev blagovne aiamke Mechatron Val- ley (mehatronska dolina), ki bi postala ena vodilnih v Evropi, sedež pa bi imela v Celju.« Pogoj za uresničitev ci-Ijajepo mnenju Sagadina ustanovitev visoke tehniSke šole v okviru mednarodne univerze, že septembra pa naj bi začel delovali poseben center, ki bi bil namenjen usposabljanju in urjenju malih in srednjih podjetij. Kot do^ja S^adin, imamo v Celju že zdaj kaj pokazati- Podjetje Tic-lens za zdaj s svojo lasersko tehnologijo predstavlja najviSjo tehnologijo, prav tako je veliko k dvigu znanosti na področju orodjarstva pripomogel orodjarski center Tecos. Slovenske orodjarne so partneiji vseh pomembnih evropskih Kje trenutno v okviru izgradnje Tehnopolisa je mednarodna univerza, ki jo dei gospodarstva v Celju že tako težko čaka? »Celoten projekt tehnološkega mesta» kar zadeva nas, ni v zaostanku,« pojasnjuje direktor Regionalne razvojne agencije Celje Boris IGančnik. »Letos bomo končali Četrto zgradbo, v obstoječih deluje več kot 70 podjetij, septembra bomo postavili temeljni kamen za me^arodno finančno in investicijsko središče JV Evrope, mednarodna univerza pa se res počasi >pe]je<, vendar to nI odvisno od nas. ampak od države (refonne na področju visokega Šolstva se ne izvajajo). Ključen partner je poleg občine še država z evropskimi sredstvi, a razpisov Še zdaj ni.« Kljub vsemu meni, da bodo projekti končani do leta 2013 oziroma 2015. proizvajalcev avtomobilov. »Dodana vrednost na zaposlenega v orodjarstvu v Sloveniji znaša 29 tisoč evrov, kar je v primerjavi z nemškimi 72 tisoč evri sicer malo. le vedno pa zaostanek ni tako velik, kot je v drugih industrijskih panogah,« poudarja Sagadln. »Najbolj raz-veseljivo pri tem je, da je zaostanek manjši ravno zaradi razvoja in uporabe domačega znanja.« RP Dobrodelno odprtje v Žalcu Dnistvo za cerebralno paralizo Sonček ja ob odprtju novaga trgovskega cantra v Žaicu prejalo oblačila, prirejene posebej za otroke s posebnimi potrebami. Spar Slovenija je včeraj dopoldne v Žalcu odprl 71. trgovino v verigi trgovin Spar in Interspar. Ob tej prilo^osti sta Spar Slovenija in podjetje Pluton» ki je bilo investitor in izvaja-lec gradbenih del, za nakup igral na otroških igriščih v vrt-dh občine Žalec donirala vsak po 4 tisoč evrov. Ob tej priložnosti je podjetje 3L celjskemu draštvu za cerebralno paralizo podarilo oblačila We-nice, ki so prilagojena otrokom s posebnimi potrebami. Gre za prvo kolekcijo takšnih oblačil pri nas. ki so prijetna na pogled in omogočajo največjo mero praktičnosti pri zapiranju in nošenju. Izdelana so bila na osnovi raziskav strokovnjakov in izkušenj staršev otrok s posebnimi poire-bami. IT. RP ML» «kil«««» D) datokib RAZPIS Kolektiva TrendNET d.o.o. in In.sistd.o.o. vabita v svojo sredino nove sodelavce/ke za dela na področju dejavnosti infomia-cijskega inženiringa. Naso ekipo želimo r^iriti, zato ksodelo-vanju vabimo: 1.SISTEMSKEGA INŽENIRJA Pogoji: soaj višja strokovna sola; visok nivo računalni^h znanj, MOSE ali vsaj naprednejši MSČP. Prednost imajo k^didati z Izkušnjami s področja sistemske integracije na MS platformi. Potrebna znanja: administracija MS strežnikov, izkušnje pn virtučdizaciji. 2.ORGANIZATOR JA POSLOVNO-INFORMACUSKIH TOKOV Pogoji: diplomirani ekonomist aii ekonomist z izkušnjami pri implementaciji postavno Informacijskih sistemov. Prednost irr^ io kandidati, ki znanja ali certifikate za produkt Pant-heon in SAP ter iz Dodrocja prenove poslovnih procesov. Nudimo; - Možnost strokovnega in osebnega razvoja • Stimulativno nagrajevanje - Zanimivo in samostojno deio - Možnost razvoja kariere v dinamičnem in mednarodnem okoiju TrendNCT Vaso cenjeno prijavo pričakujemo v roku 8 dni od objave na nas naslov: TrendNET d.o.o., Šlandrova cesta 6a. 3320 Velenje, s pripisom: za razpis. Lesarji med problemi in zabavo v Nazarjah, nekdanjem središču zgomjesavinjske lesarske industrije, so v minuiem tednu pripravili 2. lesarski praznik, na katerem so posebno pozornost namenili drugi razvojni konferenci lesarjev. Konferenca je predstavljala vseslovensko srečanje lesarskih podjetij, strokovnih, razvojnih in izobraževalnih institucij, zbornic, ministrstev in občin. Na srečanju so želeli opozoriti na probleme lesnopredelovalne panoge, sploh na to, da ima panoga premajhen poudarek v slovenskih razvojnih dokumentih. Na konferenci so govorili o zaščiti naravnega bogastva, odnosu javno-sti do panoge Cer znanju in kadrih. Precej naglas so lesarji povedali, da je treba panogi dati večjo veljavo in jo priznati kot razvojno priložnost Slovenije, vehko več vlagati v promocijo lesarstva in urediti področje izobraževanja. Kot uvod v »lesarsko dogajanje« so v gradu Vrbovec odprli razstavo del akademskega kiparja Andreja Gro$lja. Veliko obiskovalcev je pritegnilo sobotno dogajanje, ko so pred gradom pripravili sejem izdelkov iz lesa in ponujali domaČe jedi, obiskovalci pa so se lahko preizkusili pri ročnih opravilih v lesarstvu in gozdarstvu. US www.novitednik.com »Blue chipi« pridelali že 33-odstotno izgubo Dogajanje na Ljubljanski borzi je bilo v zadnjem tednu povsem v znamenju počitniškega obdobja, saj so investitorji ustvarili skromnih 11 milijonov evrov prometa. Pesimizem na globalnih finančnih trgih in splošno nezanimanje za finančne naložbe vsekakor vplivata tudi na dogajanje na domačem borznem parketu, kjer delniški tečaji iz dneva v dan izgubljajo vrednost. Povprečna izguba slovenskih »blue chipov« letos znaša že 33 odstotkov, kar uvršča osrednji slovenski borzni indeks SBI 20 na Bloombergovi lestvici med najslabše svetovne indekse leta 2008. Kakor v preteklem obdobju je tudi v zadnjem tednu indeks SBI 20 nadaljeval negativen trend. Indeks je izgubil dodatne 4 odstotke in pristal pri 7.500 indeksnih točkah. Padcu osrednjega indeksa je sledil tudi indeks investicijskih družb, ki je pridelal 3-odstotno izgubo, kar je potisnilo indeks PIX do vrednosti 5.200 indeksnih točk. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 30.6.2008 in 4.7.2008 lOznSa llM EootnitAj Promt vtBffi Xspr. C1C6 Cinkarna Celje 113.10 2.60 -2.95 cm Cetis 75,00 0.20 0.00 GRV6 Gorenje 32,01 556.09 -4.42 PlUt Pivovarna taiko 79,01 133,14 1.29 JTKS Juteks 92,00 1.10 0,00 rroG Etol 188.90 o.ao 0.00 Teden so vse pomembnejše delnice na Ljubljanski borzi z izjemo Pozavarovalnice Sava končale pod svojo gladino. Slednje so v tem času pridobile le 0»I odstotka ter zaključile petkovo trgovanje pri enotnem tečaju 27,03 evra. Na drugi strani smo lahko med tedenskimi poraženci našli Telekom, Mercator in Aerodrom. Politične spletke okrog Telekoma se nadaljujejo» kar se odraža tudi na gibanju same delnice. Poleg teh dogodkov je dodaten razlog za padec Telekomovih delnic izplačilo dlvidende vviSini 12,8 evra bruto» kar njegovim delničaijem ponuja približno S-odstotni divi-dendiii donos. Navedeni dogodki in izplačilo dividende so bili zadostni razlog za 9,1-odstoten padec v tem tednu, kar je spet potisnilo ceno Telekomove delruce pod mejo 250 evrov do zaključnega enotnega tečaja 236 evrov. Med ostalimi delnicami gre omeniti še najlikvidnejSo delnico Ljubljanske borze, ki je ob skromnemu prometu spet zdrsnila pod mejo 90 evrov. Krkine delnice so zaključile petkovo trgovanje s 4,5-odstolno tedensko izgubo oziroma pri enotnem tečaju 86,37 evra. INDEKSI MED 30.6. In 4.7.2008 ImWS^^ S8I20 BIO k 7.556.99 5.237.05 lt5.92 4.07 A11 •0.02 Slovenski investitorji so tudi prejeli dokončni odgovor o novem davku iz naslova izvedeli finančnih inštrumentov. Davek, ki bo kapitalskemu trgu povzročil več škode kot koristi, stopi v veljavo 15. julija. Od tega datuma bodo brez razumnega razloga oškodovani tudi vsi slovenski vlagatelji, ki vlagajo na svetovnih trgih, kar bo pri njih vsekakor zmanjšalo zanimanje za naložbe na omenjenih trgih, Na srečo novi davek ne bo zajel naložb, ki si jih vlagatelji že lastijo, a bo kljub temu na dolgi rok izgubljal celoten domači kapitalski trg, ki bi moral biti glavno gonilo in dejanski odraz stanja v slovenskem gospodarstvu. JAN KORADIN, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. EPSON STYLUS DX 4400 - barvni tiskalnik, čitalnik in kopirni aparat - hitrost tiskajija 25 str/čb/miD • ločena vodoodporna črnila po 9.99 EUR FTNOWEHANCKA Dfagtca Dobrajc s.p. Na okopih 2c. 3000 Celje. Tel.: 03/492 61 20 £-iiuil: ftnomehanlka.dobnjc^sloi.nei www.radiocelje.com NOVI TEDNIK ^WTUALNO Medtem ko se plazenje širi po pobočju, gradnja stanovanjskega kompleksa ne miruje. Sončni vrtovi ogrožajo življenja Nad Gradisovo novogradnjo se plaz v Brodeh na Vranskem nezadržno širi po pobočju navzgor - Kdo bo prevzel odgovornost? Prebivalce v Brodeh na Vranskem po junijskem platen ju ponovno ogroža piaz. SprožHi naj bi ga sunkoviti posegi v zemljo ob gradnji stanovanjskega kompleksa Sončni vrtovi. Ogroženo območje si je že drugič ogleda) geolog in ugotovil, da se je po prvem plazenju, kljub sušnemu vremenu, plaz razširil po pobočju nad no* vogradnjo. Zaradi neukre-panja izvajalca del> ljub* ijanskega Gradisa, in investitorja, šenčurskega podjetja Monsun, bodo ogroženi občani iskali pravno pomoč. Ukrepe za sanacijo plazu pa je že sprejel tamkajšnji ŠUb civilne zaščite. Plaz neposredno ogroža hlev MešiČevih, po domače Goropevškovih, medlem ko se razpoke na Šestih stanovanjskih hišah širijo, poglabljajo in nastajajo nove» prihaja tudi do dvigovanja tal. Zaradi nevarnosti, da se hlev poruši, je zadrževanje v njem in njegovi okolici prepovedano, Živino bodo morali iz hleva izseliti» Čeprav nadomestne lokacije Mešičevi še niso našli. »Na lastno odgovornost zjutraj in zvečer v hlevu krmim krave in prašiča, saj zaenkrat ne vemo, kam z živino,« pove Robert Me-Šič. Prizadeta je tudi Vida Denžič. »Nikomur od odgovornih ni mar. Razpoke pred hišo se širijo, pogreza se ludi teren pod hišo, kjer je cesta. Bojimo se dežja.« Maks Kramar kaže na škarpo pod hišo, v kateri biva družina z dvema majhnima otrokoma. Zern- zenja. »Nad deli ni nadzora in gradbena inšpekcija se ne odziva,« pravi vranski župan Franc SuŠnik. Na ig-norantski odnos kaže tudi petkova seja Štaba civilne zaščite, na kateri nihče od predstavnikov Gradisa ni želel prevzeli odgovornosti za nastalo situacijo. Po prvem plazenju so nam v kratkem odgovoru pojasniii, da dela potekajo v skladu z gradbenim dovoljenjem in p roj ekln o-tehnično dokumentacijo. Gradnja objektov, ki se trenutno izvaja v skladu z geološkim poročilom, pa mora biti končana, preden začnejo graditi dr^gi niz objektov, za kar je pred- Vida Denžič kaže na razpoke vzem-Iji. Tfl sa povečujejo m Sirijo proti sosednjemu hlevu, ki ga plaz najbolj ogroža. Ija je odstopila od zidu škar-pe, ki je počila v sredini. Plazenje ovira tudi oskrbo s pitno vodo v eni od Šestih ogroženih hiš. Skrivanje za odgovornostjo Zasipavanje gradbene jame za novogradnjo je po prvem plazenju učinkovalo le začasno, medtem ko ni dolgoročneje ustavilo plazu, ugotavlja geolog dr. Mihael Ribičič. Ljubljanski Gradiš Občini Vransko tudi ni predstavil ukrepov za sanacijo plazu, kar bi moral storiti v petih dneh od prvega pia- Po stenah hleva se širijo razpoke. Rohen Meši5 je kljuh prepovedi ne lastno odgovomost krmil živino, saj je nimajo kam premestiti. videna izgradnja piiotne stene. Skop s pojasnili je tudi predstavnik ljubljanskega gradbenega inštituta ZRMK, ki je priznal, da se v Gradi-su niso držali izdelanih geoloških študij. Stab Civilne zaščite Vransko se je poleg tega, da so izselili živino iz hleva, zaradi ogrožanja življenj odločil, da naj se sodno prepove nadaljevanje ze-meljsldh del, ki bi povzročala nada!jnje plazenje. »-Treba je izdelati pilotno steno, zasuti gradbeno jamo, razširiti geodetska opazovanja in izvajali pogostejše me- ritve, urediti oskrbo s pitno vodo in poskrbeti za od-vodnjavanje območja,« je ukrepe strnil poveljnik Vlado Reberšek. Čim prej naj bi torej začeli izdelovati pilotno steno, jo preprojek-tirali in povezali v trajno konstrukcijo. Toda v tem hipu niti nc vedo, kdo bo njen izvajalec in kdaj naj bi jo postavili. Zaradi malomarnega ravnanja odgovornih bodo prizadeti občani Iskali pravno pomoč, ki jo bo financirala občina, MATEJA JAZBEC Foto: MARKO MAZEJ §t.53-8.juUi200d IZ NiUtaH KRAJEV NOVI TEDNIK Festivala v harmoniji Odlična bera videov in glasbene poslastice ukrojile Mediafest in »videopodgane« s koncertom nemške skupine Alkaltka in z razglasitvijo nagrad sta se v nedeljo v novem muili-medijskem centru Celjskega mladinskega centra, kamor je udeležence iz atrija pregnala nevihta» končala festivala Mediafest in Električne podgane sanjajo video sanje. Festivala sta lepo uspela, ocenjujejo organizatorji, še več - za pravilno se je izkazala odločiievo soor-ganlzaciji, saj sia festivala namenjena pretežno podobnemu ciljnemu občinstvu, na najboljši možni način pa sta povezala zvok in sliko v nekakšno čudežno harmonijo mestnih dogajanj na področju novih medijev in tehnologij. Festival Električne podgane sanjajo video sanje je bil z več kol 140 prikazanimi tekmovalnimi videl uspešen predvsem zato, ker so tako dogajanja osrednjega, tekmovalnega dela festivala kot spremne dogodke izvedli na različnih lokacijah. Programski vodja festivala Peter Zupane pravi, da se je že druga ponovitev festivala izredno dobro prijela: >»Prav veliko soor-ganizatorjev je prispevalo k podobi in izvedbi festivala. To moramo ohranjati in Širiti. Ob Mestnem kinu Metropol so sodelovali še Galerija Plevnik - Kronkowska, likovni salon, odlične so bile projekcije v lapidariju, ki je sijajno prizorišče ... Edina slabost so bile relativno slabo obiskane projekcije tekmovalnih videov v Meu-opoiu.« Zupane je hkrati vesel, ker je bil izredno bogat spremljevalni del sporeda. »Tako Ema Kugler v Fo-kusu kot dela študentov AGRFT, pa spremljevalni video h koncertu skupine Alterra so bili nepre- Zabava z razlogom Rotaract klub Celje je v soboto ob Smartinskem jezeru organia-rai že peti dobrodelni »koktajl party«. Miran Gracer mlajši je povedal, da so želeli združiti prijetno z dobrodelnim. »Poskušali bomo zbrati čim več sredstev za našega prijatelja, ki je imel lani prometno nesrečo in je tetraplegik. Gre za fanta iz Začreta pri Celju,» je dejal Gracer in pojasnil» da pričakujejo, da mu bodo lahko potnagali z donadjo, vredno približno tisoč evrov. Vsi obiskovalci so plačali vstopnino 15 evrov» denar pa so zbirali tudi s prodajo majic z napisom Danes pijem z razlogom. Kot je povedal Gracer, so na tradicionalni zabavi gostili tudi udeležence mednarodnega rotary in rotaract kampa, ki so prišli kz mnogih držav sveta. Namen izmenjave je bilo spoznavanje članov iz različnih držav, predstavitev Slovenije, ljudi in navad, z udeležbo na zabavi pa so prispevali tudi k dobrodelnosti. VT. foto: MM cenljiva dodatna vrednost festivala. Za prihodnje razmišljamo predvsem o tem, da bi ta del festivala umestili v galerije, kjer bi se projekcije dogajale ves dan, tekmovalni program pa bi radi v bodoče izpeljali Izključno na zunanjih lokacijah.« Z bero filmov je bil Zupane zadovoljen. »Osebno bi si sicer želel kakršno koli nagrado ali omembo vsaj še dveh videov. Žirija je sicer opravila zelo odgovorno in dobro delo, a nagrad je bilo tokrat premalo.« Presežek v sodelovanju Nastopi štirih glasbenih skupin, video džokejev. Širjenje elektronske glasbe in popularizacija novih kultur, ki se širijo po Internetu, so bili glavni cilji festivala Media-fest. V Štirih dneh ga je v Celju pripravil Celjski mladinski center (n direktor Primož Brvar ocenjuje, da je festival upravičil in celo pre segel pričakovanja. »Absolutno je bil opazen preskok v kakovosti nastopajočih skupin» ki sicer niso kdo ve kako prepoznavne, so bile pa vrhunske v svojih nastopih- Žal nam jo je zagodlo vreme z večernim dežjem, zaradi Česar je bilo tudi malo manj obiskovalcev, kot smo pričakovali, A v celoti sem zadovoljen in drugo leto bomo festival še nadgradili,« je povedal Brvar. Izredno lepo je uspel tudi spremljevalni del Mediafesta z avdio-vi-zualno delavnico. 12 sodelujočih je pod mentorstvom Gašperja Piana in Mihe Kavčiča spoznavalo kamero, zvočnike, mešalno mizo, ma- Vitiunec obeh festivalov je bil koncert dueta Silence, Id že kar nekaj let kroji podob« številnih filmskih in flledaliških del, domovino in svet pa navdušuje s svoio gla^o. Silence sestavljata Primu Hladnik ob klavirju \u Boris 8enko (na sliki) s svojim izjemnim glasom. Z značilno ambientafno glasbo sta pričarala Celju nov lep večer terial za slikanje in izdelavo glasbil. »Udeleženci so bili zelo zadovoljni, kar so ustvarili, pa je zelo zanimivo in bo popestrilo okolico centra,« je zadovoljen Brvar. In ne pozabi dodati, da (e bilo pravi presežek štiridnevnih dogajanj sodelovanje obeh festivalov. BRST Foto: KATJUŠA Razvažanje vode po vaseh KS Prevorje t pomočjo gasilske cisterne. Gnoj v pitni vodi Kmet, ki je polival gnojevko, je povzročil visoke stroške ter slabo voljo krajanov Na rabavi so združili prijetno z dobrodelnim in zbrali približno tisoč evrov. Vest o onesnaženju javnega vodovoda na Prevor-ju je bila konec tedna med najodmevnejšimi novicami iz Slovenije. Po onesnaženju vodo ves Čas klorirajo, spirajo cevi ter ugotavljajo prisotnost bakterij. Analiza vzorca, ki jo opravlja Zavod za zdravstveno varstvo Celje, traja običajno dva dni. V Javnem komunalnem podjetju Šentjur so včeraj povedali, da bodo po dogovoru z zdravstvenim inšpektoratom vzorce ponovno vzeli v sredo, kar pomeni, da bodo na Prevorju brez tekoče pitne vode predvidoma vse do petka. Dobrih Sestsio krajanov, ki so priključeni na omenjeni vodovod, od sobote oskrbujejo gasilci s pitno vodo iz cisterne pred vaško trgovino (prvi dan so jo razvažali celo po zaselkih), medtem ko je za sanitarne potrebe voda iz vodovoda uporabna. Občanom svetujejo uživanje prekuhane vode. V šentjurski komunali so prejeli obvestilo občana o onesnaženju vsoboto ob 14.4S ter takoj obvestili zdra\^- tvenega inšpektorja, izpraznili oporečno vodo iz vodo-hrana in vodovodnega sistema ter priklopili vodo iz vodovoda Hrastje (ki je preklorirana), je povedal direktor Javnega komunalnega podjetja Šentjur Igor Gorjup. Onesnaženo vodo so v soboto okoli 16. ure že izpraznili. Na javni vodovod Prevorje je priključenih 650 uporabnikov v vaseh KoŠnica, Krivica, Lopaca, Straška Gorca in Žegar. Iz komunale so policiji prav tako prijavili občana, ki ga sumijo polivanja z gnojevko, saj je omenjeni vodni vir pravno zaščiten ter tega ne bi smel početi. Na prevor-skem javnem vodnem viru je prillo do onesnaženja prvič, drugod v Šentjurski občini pride občasno do onesnaženja na manjših vodovodih, ki niso v upravljanju komunalnega podjetja. BRANE JERANKO, foto: MK Samovolja ravnateljice? Anonimka pod vprašaj postavlja imenovanje vršilke dolžnosti ravnateljice celjskega vrtca Menjava na čelu celjskega Vrtca Anice Černejeve, ki ga je dolga leu vodila rav-nateljica Ana Potočnik» je dvignila nemalo prahu. Očitno nekomu ni po volji novo imenovana vršilka dolžnosti. Vprašanja o po* stopku imenovanja je spro-žilo pismo, s katerim je anonimnež medijem posredoval precej ostre obtožbe na račun domnevne samovolje Potočnikove. Svet zavoda Vrtca Anice Černejeve je sicer, kot so nam potrdili tudi na občinskem oddelku za družbene dejavnosti, 30. junija sprejel sklep o predčasni razrešitvi Potočnikove s funkcije ravnateljice. Sklep naj bi začel veljati 31. avgusta, Potočnikova pa zatem odhaja na novo delovno mesto v prestolnico. Za obdobje, preden bo zaključen postopek za izbiro novega ravnatelja, je za vršilko dolžnosti predlagala Vanjo Kra-šovic, ki so jo člani sveta tudi potrdili, kar je očitno nekatere zmotilo. Ana Potočnik je pred odhodom v Ljubljano predlagala vršilko dolžnosti in sprožila negodovanje. V anonimnem pismu, ki smo ga prejeli» se je znašla obtožba, da je ravnateljica vršilko dolžnosti izbrala brez pogovora s strokovnimi delavci vrtca. Obtožbe se v pismu zatem le še stopnjujejo; ravnateljica naj bi pred seje sveta zavoda poklicala predstavnike delavcev vrtca in jih vnaprej obvestila o izbrani vršilki dolžnosti. Anonimna pobuda tudi na šoisici inspolctorat Kaj torej moti anonimnega pisca?«... predstavniki delavcev v svetu zavoda niso storili tistega, kar bi morali, kar je njihova naloga, saj so predstavniki delavcev vrtca in bi se pred sejo morali pos-vetovati s strokovnimi delavci vrtca, podati njihove predloge ter jih zastopati in glaso-vati po njihovi skupni odločitvi, ne pa osebno, kar so tokrat storili (bili so vodeni s strani ravnateljice).« Anonimnež ob tem Še zatrjuje, da naj bi bilo glede imenovanja vršilke dolžnosti po besedah ravnateljice »na občini že vse dogovorjeno«. Poleg tega naj bi bik seja sklicana na hitro in v Času, ko so nekateri zaposleni že na dopustu. Občinski oddelek za družbene dejavnosti Mestne občine Celje je bil s pojasnili precej skop, potrdili so zgolj, da je svet sklep o predčasni razrešitvi sprejel soglasno, glede imenovanja vršilca dolžnosti pa so nas poučili le. da je za nadzor pravilnosti postopka imenovanja pristojen inšpektorat za šolstvo. Morebitne ukrepe smo preverili tudi pri ministrstvu za Šolstvo, kjer so nam potrdili, da je republiški inšpektorat dejansko prejel anonimno pobudo za nadzor, zalo bo pristojna inšpektorica nadzor opravila Še v tem mesecu, do takrat podrobnejših podatkov ne morejo posredovati. Gotovo ima kaj na to temo povedali tudi ravnateljica v odhajanju, vendar nam Ane Potočnik do zaključka redakcije kljub vztrajnim poskusom ni uspelo priklicali. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA www.novitednik.coin Gorska knjižnica na Golteii v četrtek so v hotelu na Golteh na pobudo direktorja turističnega centra Ernesta Kovača odprli gorsko knjižnico. To so mozirski knjižničarji uredili v sodelovanju s Knjižnico Velenje, je prva tovrstna knjižnica v Sloveniji, in sicer na višini 1.410 m nadmorske višine. Knjižnica je namenjena domačinom, gostom in turistom, ki obiskujejo ta turistični center. Zbrali so več kot tisoč enot knjižničnega gra- diva, ki ga bodo v prihodnje še dopolnjevali Zbirko večinoma sestavlja leposlovje lahkotnejSe vsebine, ki je namenjena oddihu, m^tem ko je nekaj tudi strokovne literature, revij, turističnih vodnikov in DVD-jev. Knjige so v slovenskem, hrvaškem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku. Velik poudarek bodo dajali tudi domoznanskemu gradivu Zgornje Savinjske in Šaleške doline. US ODLICNJAKI Odllčnjahinje in odličnjake ii občine Radeče je župan Matjaž Hsn obdaril s knjigo, za spomin na uspešen zaključek osnovnešfllskBga Izofaraze- vsnja pa so se skupaj postavili Še pred fotografski objektiv. glasbeniki kmalu na velenjsko fakulteto Pred kratkim sta velenjski župan Srečko Meh in rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Ivan Rozman podpisala sporazum o ustanovitvi velenjske fakultete za glasbo. Ta naj bi prvo generacijo Študentov vpisala v študijskem letu 2010/2011. Povod za ustanovitev fakultete so bili predvsem podatki o pomanjkanju učiceljev z glasbenega področja, ki je viden tako v slovenskih osnovnih kot srednjih Šolah. Poleg tega skoraj polovica maturantov umetniških gimnazij zaradi ome-jitve vpisa študija ne more nadaljevali na ljubljanski akademiji za glasbo. Števiiiu zato ne doštudirajo ali morajo Štu* dij nadaljevati v tujini. Velenje na drugi strani razpolaga s primernimi prostorskimi pogoji (pet dvoran in kar 8 tisoč kvadratnih metrov površine), inštrumenti in ostalo opremo v okviru Glasbene šole Fran Korun Koželjski. Z ustanovitvijo fakultete s sedežem v Velenju pa želi mariborska univerza pritegniti tudi odlične slovenske glasbene umetnike in pedagoge, ki jim je zaradi zaprtosti slovenskega prostora delo v domovini onemogočeno. Fakulteta bo študentom ponudila univerzitetne umetniške Študijske programe študija inštrumentov» petja, dirigiranja in kompozicije z glasbeno teorijo. Pripravljajo tudi dva magistrska programa, in sicer umetniške programe študija inštrumentov, petja in dirigiranja ter pedagoške Študije inštrumentov, petja ter kompozicije z glasbeno teorijo. PM Vabljiva joga v mestnem parku Prejšnji četrtek se je v številnih slovenskih parkih, tudi v Mestnem parku Celje» začela brezplačna vadba joge po sistemu Joga v vsakdanjem življenju, ki jo že tretje leto zapored organizira Zveza joga društev Slovenije. V Celju se je povabilu na prvo vadbo odzvalo več kot SO meščanov. »Vadba joge po sistemu Joga v vsakdanjem življenju je ena od oblik telesne vadbe, ki je zaradi svojih psihofizičnih učinkov primerna za ljudi, ki so izpostavljeni različnim stresnim dejavnikom, številnim psihičnim obremenitvam in drugim zahtevam na telesnem, duševnem in vseh ostalih področjih življenja. Vadba jogijskih tehnik sproščanja, meditacije. dihanja, telesnih vaj vadečega ne utrudi ali izčrpa, temveč osveži in napolni z energijo,« priporoča vadbo mag. Tine Kovačič. predsednik Društva Joga v vsakdanjem življenju Celje. Priložnost, da preverite njegove uditve, imate vse do 11. septembra vsak Četrtek med 18. in 19. uro. MBP VODNIK SmOA.9.7. 10.30-1130, 16.30-1730 Muzej novejSe zgod o vine Celje t)emon5iradia obrti predstavlja se uuxUstinja Marta Žohar 19.00 BMW Seimar, Celje BMWFasMon&Axt odprtje fotografske rožsta-ve modni/l fotografov ČFniTDtl0.7. 20.00 Celjska cesla, bar Trend Caffe, Žalec_ Poletje v 2aJcu: glasbeni večer Ro/i: Predin. pevec in /ata-risr 20.00 Š^androv ug, bar Stili Caffe, Žalec_ Poletje v2alcu: glasbeni večer Aleš Romifi. pevec in kitarist 19'00 Cel[ski dom Pomoči in izcelitve po du* bovni pod s pomočjo uče-nja Bruna Groeninga predtwanje 19-00 Savinov likovni salon Žatec_ Nova fotografija - portret odprtje skupinske razstave 20.00 Galerija Železarskega _muzeja Tehaije_ Med nebom in zemljo odprtje fotograßke razstave Ivana Kolenka 20.00 Mesmi trg Žalec. restavracija La Violette Poletie v Žako: Dotiki poletja - z obleko, nalutom, s kuUnariko in z vini modna revija z M»lnidativni odbor za ustanovitev nove občine Loče«, v glavi materialov pa |e dodano Se »v sodelovanju s KS Loče«. A tu^ to sodelovanje je sporno. Svet KS je za sejo občinskega sveta na kratko zapisal, da so o pobudi v Ločah govorili, a so se distancirali od iniciativnega odbora. Predsednik Janko ČakS je še povedal, da je že na drugem sestanku iniciativnega odbora odstopil in očital poslancu: »Če postopek ni pravilen, ste jim 2 vložitvijo pobude dali potuho, potem pa ste jih prelisičUi.« Poslanec je pojasnil, da je trv- Z OBČINSKIH SVETOV Sanacija OKP^a potijena ROGAŠKA SLATINA - Svetniki $o na zadnji seji potrdili predlagano sanacijo javnega komunalnega podjetja OKP. Na seji je sicer svetnica Andrejka Flucher izrazila kopico pomislekov, o katerih smo že poročali, in predlagala ustanovitev posebne komisije, sestavljene iz članov občinske uprave, občinskega sveta in OKP-ja, ki bi še enkrat preverila podatke, a takšen predlog po razpravi ni bil dan na glasovanje. Delo direktorja Bojana Pirša, ki je na lem mestu leto dni, so oce nili kot dobro, dejansko stanje in učinke sanacije pa bo pokazalo poročilo o letošnjem poslovanju. (AK) Janko Ca ki iniciativnemu odboru jasno povedal, da letos 3 pobudo ne bo nič: »Sele sredi prihodnjega mandata DZ lahko pričakujemo razpis za nove občine. Sicer pa se občine ne ustanavljajo na pamet In na horuk.« Ravno to pa je bil tudi glavni očitek veČine svemikov, še zlasti, ker pobude niso podprli krajani. »Žiče so se naenkrat znašle na nekem zemljevidu nove občine. Nihče nas ni nič vprašal. To ni resno, to je zavajanje ljudi,« je bil odločen svetnik in predsednik KS Žiče Jože Satler. Enako odločen je bil tudi svetnik in predsednik KS Draža vas Dušan Ar-bajter, ki se je obregnil tudi na »izsiljevanje« m pritisk na poslanca, ki da ga bodo (če bo vložil pobudo) ponovno podprli na jesenskih volitvah. Sicer pa Draža vas zavrača pobudo za ustanovitev nove občine. Tlidi KS Jernej in KS Zbelovo sta pobudo podprli zelo mlačno, češ, da boljša prihodnost zanje v novi občini ni razvidna« ni pa tudi Izključena ter da imajo za odločitev premalo preverjenih podatkov. Ob tem pa so v razpravi še poudarili, da si sicer ne želijo, da bi se občina Slovenske Konjice drobila na dva dela, vendar temu nihče ne bi nasprotoval, Če bi ljudje v krajevnih skupnostih Loče» Žiče, Dra^ vas, Jemej in Zbelovo to v resnici želeli. MILENA B. POKUC Rudi Hsrmsn, dobitnik dataga grtis Obciiw PreboW (na sredini) Najpomembnejše jih šele čaka V Preboldu so s slavnostno sejo končali prireditve ob občinskem prazniku. V desetih ledh obstoja občine so ponosni ziasü na dokument strategije prostorske ga razvoja, v katerem so zapisali vse razvojne usmeritve občine. Pri tem najpomembnejša dela v Preboldu šele začenjajo, poudajja Župan Vinko Debelak. »Čaka nas izgradnja kanalizacije, ki naj bi jo končali čez dve leti. Pospešeno nadaljujemo tudi projekt izgradnje mreže lokalnih cest» katerega nosilci smo.« šele po končanih omenjenih delih se bodo lahko posvetili obnovi nekaterih kulturnih ustanov in družbenemu življenju ter dokončali zadnji del obnove Šole in začeli priprave na novogradnjo wtca. Zlati grb občine so prejeli dolgoletni predsednik in čian Moškega pevskega zbora Prebold ter častni predsednik preboldskih gasilcev Rudi Herman. Srebrni grb sta prejela Milan Jezemik in Silvo Ramšak ter bronastega Ivo Dežnikar, Jože Jager in Zvonko Romih. Priznanja so prejeli Alojz Kranjec, Marija Bučar, Dragica Nara-glav, Franc Grenko, Ivan Pilico in ob 90-lelnici delovanja Prostovoljno gasilsko druStvo Sv. Lovrenc. MJ Foto: ON Nova Cerkev na dlani V nedeljo je večletni projekt v glavah članov 'TXiristič' nega društva Nova Cerkev ugledal iuč sveta - krajanom so razdelili prve. Še ne dan stare zloženke, ki opisujejo njihov domači kraj na pregleden in jedrnat način. V njej so zajete najpomembnejše turistične, kulturne m naravne znamenitosti Nove Cerlwe, pa tudi društva in gost i nsko-turi stična ponudba kraja in okolice. »Društvo je že nekaj let delalo na tem, zadnja dva meseca pa smo na projektu delali intenzivno vsak pravi predsednica TD Alenka PreblČoik Sešel. Zaenkrat so natisnili 20 tisoč izvodov, od tega S tisoč v angleškem jeziku, turisti pa bodo zloženke lahko dobili v gostinsko-turističnih točk^, krajevni skupnosti in občini Vojnik. »Upamo, da bo zloženka krajanom in našim članom v ponos, popotnikom pa v pomoč,« je zaključila predsednica. RP člani ID so svoj naivečji letošnji projekt, zgibanko predstavili na prireditvenem prostoni med lipami, it. S3 - S. Julij 2008 - »Hroščiff napadli Savinjsko Klum panje iz leta v leto boljše Zoranu Predinu se jo na odru pridružila maskota z imenom Klumpek. Klumpanje na Planini pri Sevnici se je iz manj-ših koncertov ra2V!}o v odmeven festival, ki je letos postregel z velikimi glasbenimi imeni» med drugim tudi z obujenima skupinama Niet in Pankrti. Koncert, ki je letos prvič trajal kar dva dni, je na Sveti Križ minuli petek privabil približno 1600 obiskovalcev in v soboto približno tri tisoč. Organizator prireditve Iztok Senica )e dejal, da si tudi v prihodnosti želijo organizirati tako odmevne koncerte: »Nazaj ne smeS iti, vsako leto je treba ponuditi nekaj boljiega, zato upamo, da bomo nadaljevali v te} smeri,« VT Foto: MARKO MAIES Zveneča glasbena imena so na Sveti Kriz privabila barvHo publiko. Glasbeni navdulenci sd spili k^ 110 sodov Q2lroma 5SOO Ikrovpiva. 10 BEPORTAZA NOVI TEDNIK Mala dežela -velik korak »Porivaš mi curice ...fc Zapeljevanje s Slovenijo - Mini slovarček poljščine za vzgojiteljice - Na kolesu izrečena »neumnost« se je kmalu uresničila Daleč najpogostejši razlog» da prebivalec druge države zajadra v našo malo državico, je ljubezen. Ravno ta je pred 12>'zapečatila« tudi usodo Karlija in Aleksandre PintariČ iz Vojnika ter mlado Poljakinjo prepričala, da se je zgolj z zvrhano mero ljubezni podala v drugo državo. Kako težko je zamenjati glavno mesto Poljske z miniaturnim Vojnikom, na kakšne težave lahko pri tem naletiš ler kaj te lahko dole-ti> Če preveč enostavno prevajaš poljščino v slovenščino, nam je razložilo pet družinskih članov slovensko-poljske naveze. Vprašanje v poljščini, odgovor v poljščini, šele nato opazijo naše velike oči in... sieöi-j o pojasnila v sloven ŠČini. Takšni so Pintaričevi, kadar so vsi doma. »Sama se ponavadi pogovarjava v slovenščini,« pojasni Karb. »medtem ko se z otroki pogovarjamo po poljsko.« »Ker otroci jezilU nekako samodejno preklapljajo, se zgodi, da najmlajši vvrtcu včasih pove tudi kaj v poljščini, zato so si vzgojiteljice že naredile nekakšen mini slovarček,« doda Aleksandra, ki je poljščino dodobra naučila rudi moža. Pa da ne boste mislili, da zato njena slovenščina kaj Šepa - prav naspromo, po pc^ovoru z njo se skorajda začneš spraševati, kdo je zdaj tujec. Se poslej, ko ugotoviš, da skorajda ni kotička Slovenije, kjer Še ni bila. »Zapeljal me je s SloveAijofc če želimo razložiti, zakaj Aleksandra tako dobro pozna Družino PintariČ po 11 letih zakona tvorijo mami Aiek&andra 2 dveletnim Filipom ter Štiriletnim Davidom.. In 8ti Karli, ki »caita» pnrorojenlto, sedemletno Nino. Slovenijo in slovenščino, se moramo zadeve lotiti z drugega konca, od začetka. Aleksandra je pri študiju poljščine v rodni Varšavi morala izbrati še en slovanski jezik. Ker se Poljakom zdi češčina smešna, bolgarščina pa ji zaradi cirilice ni preveč dišala« ji je ostala le še slovenščina. In ko se je Karli nekega dne, ko je s prijateljem kolesaril po Avstriji, poškodoval, je v bližnjem kam-pu poiskal pomoč. Ker ju zaradi zasedenosti niso hoteli sprejeti, je vprašal, če sovkam-pu kakšni Slovenci... »Pripeljali so dve Poljakinji, ki sta Karii, profesor športne vzgoje, ze nekaj lotvoditeoajepleianjavDanijehi-vem levčku, zato spretnost vseh treh otrok (na ^Hd je David) ne preseneča. sicer študirali slovenščino,« se spominja Karli. »Že takrat mi je bila Aleksandra všeč. Prijatelj si je sicer izmenjal naslove ter si kasneje z njima dopisoval, sam pa sem mu že naslednji dan rekel, da se bom z njo enkrat poročil. No, na kolesu pač človek izreče veliko neumnosti,« v šali doda. Pol leta kasneje, pozimi, je Karli na srečanju katoliške mladine znova naletel nanjo, pravzaprav jo je v tisti množici celo pohodil. »Po tem srečanju sva se domenila, da se poleti skupaj podamo v hribe. Ker je prijatelj šel na drugo potovanje, sva ostala sama ... Po tistem poletju in vzponu na Triglav res kar nekako nisva več mogla iti narazen. Iskal sem nove destinacije. s čim bi jo Še zapeljal. Tako sva prespala na soünah, formi viv^. na majhnih kotiCkih, kjer sva se lahko stiskala.« »Dobesedno me je zapeljal s Slovenijo, tako da sem si rekla, da je vredno ostati tukaj.« Polones uradno poročno voiilo Poročila sta se komaj leto dni kasneje, saj so ju divji av-toStopi in visoki telefonski računi že izčrpavali. »Ničesar nisva imela, le veliko ljubezni in vsak svoje znanje.« se spominja uradna prevajalka poljščine, «vozil si me na ^langi< starega Rc^ovega kolesa.« »Vsi pri-jatelji so delali preko mojih študentskih napotnic, da sva državi prikazala dovolj dobro premoženjsko stanje, sicer bi Aleksandro po treh mesecih izgnali iz države,«so manj idilični spomini na prva leta zakona, Spomini na poroko pa: »To je bila multilingvistična po- roka v Novi Cerkvi, najini domači so uporabljali vse možne jezike, hkrati tudi noge in roke. Ker je pri nas navada, da si za civilno poroko drugače oblečen kol na cerkveni, so me kar malo začudeno gledali v temnomodrem kostimu. Enako je bilo z nošenjem prstanov na desni roki. Simbolično je bila poročna limuzina polonez. poljski avto, ki jepo-doben taj^, ki ga je moj oče za to priložnost še poslej zloš-čil. Lahko rečem, da je bila poroka malce nenavadna.« Ne samo malo drugačne poročne navade, tudi na videz podoben jezik zna popestriti mešane zakone. Tako je na primer pred poroko Aleksandrin oče svojemu bodočemu zetu dejal: »Karli, porivaš mi curke.« S tem je poskrbel za močno rdečico na Karlijevem obrazu. »Spomnim se, kako je bü zaskrbljen, ker je mislil, da se je očetu kaj zameril,« opisuje Aleksandra. »Ko mi je povedal, sem pocebovala kar nekaj minut, da sem mu razložila, da to pomeni zdaj mi boš pa hčer odpeljal. Navideznih podobnosti je Še kar nekaj. Tako na primer nedolžna beseda čipka v poljščini pomeni žensko spolovilo,« doda Aleksandra. !n katera slovenska navada jo je najbolj presenetila? »To, da z vilicami vsi pikate solato iz ene sklede in da ljudem ni samoumevno, da ženski pridržijo vrata, četudi je ne poznajo. Ttikaj sem si na ta način že skoraj razbila nos. Pogrešam tudi pomoč, ki jo Poljaki nudijo mamicam z otroki. Tto rt na podzemni celo kakšen «5-brito^aveo pomaga vstopiti na vlak in izstopili z njega, še posebej, Če imaš otroški voziček.« Zgovorna in prikupna Nina zase pravi, da je Poljakinja. Poljakinje se namreč rade lepo oblačijo. Ko bo velika, se bo poročila s Poljakom, pravi. Aleksandra kljub tisoč kilometrov dolgi razdalji uspešno ohranja stike z družino in s prijatelji. Enkrat ali dvakrat letno Piniaričevi obiščejo Poljsko, se z njimi dobijo na sredi poli ali celo prijatelji pridejo k njim domov. »Lepo mi je tukaj, sploh za otroke je Voj nik precej bolj primerno mesto kot velika Varšava. A nikoü ne bom mogla na vojniških ulicah srečati nekdanjih sošolcev in sošolk ler jih povprašati, kako so kaj.« R02MARI PETEK Folo: MARKO MAZEJ Goveja juha navdušila Washington Jernej Podpečan je slovenske jedi kuhal 80 diplomatom - Pojedli vse, kar je pripravil Jabolčni zavitki, štruklji, ajdovi žganci, goveja juha ... Se vam že cedijo sline? Vse to in $e veliko več zna pripraviti kuliar Jernej Podpe-Čan. Svoje kulinarično znanje rad deli tudi s kuharji dni* gih držav, zato je za mesec dni odpotoval v Washington, ^nemljal ga je sodelavec Peter Knez. Namen njunega potovanja sta bila predsta\itev slovenske kulinarike in izo* braževanje. Tako sta prvo polovico bivanja v Ameriki preživela na slovenskem veleposlaništvu, kjer je Jernej kuhal domaČe jedi za ameriške in evropske veleposlanike. Nato je svoje kuharske sposobnosti pokazal še v dveh restavracijah in se hkrati učil tudi skrivnosti ameriške kuhinje. »že v osnovni šoD sem vedel» da bom postal kuhar,« je svojo pripoved začel Jemej, »nato je želja nunila in sem hotel postati mizar, vendar sem vseeno Šel na gostinsko šolo in tako zdaj kuham že približno deset lei.« Poleg kuhinje ima Jeme] rad ludi potovanja. Zalo jepr^ dvema letoma začel pošdjati pisma slovenskim veleposlaniiWom po vsem svetu. Prvi odgovor je dobil iz Amerike, s čimer so se začele priprave na potovanje. »Odločil sem se, da bom enkrat na leto odpotoval v tujino in tam predstavljal slovenske jedi,« je povedal kulinarični mojster, »do zdaj sem obiskal Avstrijo» Islandijo in Ameriko. Za naslednje leto načrtujem kuharsko potovanje v Moskvo.« Pred odhodom v Washington ni načrtoval jedilnikov, saj ni vedel» katere sestavine bo lahko kupil v daljni deželi. TUdi s seboj ni mogel vzeti ničesar. Le z diplomatsko pošto je poslal začimbe, moke, kaše in žila- gačni kot pri nas. Pripravljajo se z mnogo več sladkorja. Poleg jedi so diplomatom stregli tudi slovenska vina, ki so prav tako vsa stekla po grlu. Slovensko tudi na ameriških jedilnikih v drugem delu potovanja sta Jemej in Peter gostovala v dveh restavracijah. Vvsakista pripravila večer s slovensko hrano. Bila je zelo dobro sprejeta, nekaj slovenskih jedi je ostalo tudi na jedilnikih. Tako se lahko zdaj Američani posladkajo s štruklji, svinjskimi rebri, z jabolčnim zavitkom in govejo juho. Namen drugega dela potovanja je bilo tudi spoznavanje ameriške kuhinje. Američani so namreč, ne glede na splošno prepričanje. zelo dobri kuh^i. »Pravi ameriški hambm^erji so boljši kol marsikakšen zrezek v Sloveniji,« je poudaril Jemej, »njihove jedi so tudi zelo sveže.« Se ena posebnost, ki je začudila slovenskega kuharja, je bila, da v restavraciji. kjer je delal, sploh niso imeli zamrzovalnika. Niso ga potrebovali, ker so vse jedi pripravljali iz svežih živil. Izogibajo se tudi maščobam in cvrtju. Najbolj okusna se je Jerneju zdela torta iz rakovic, zato jo bo pripravil tudi v Sloveniji. KATARINA SUMEJ Posebno dozhretje je bilo tudi, ko se je Petru (levo) in Jerneju (desno) pri strežbi ne slovenski ambesedi pridružil Louis, ki je osebni strezaj Georga Busha. rice, »Bil semzelo presenečen, ko sem videl, kaj vse lahko kupiš v Ameriid,« se spominja, »kvaliteta mesa je izjemna, zelenjava zelo lepa, našel sem rudi t^ovino z evropsko hrano, kjer so imeli slovenske in balkanske izdelke. Tako sem lahko pripravil popolnoma vse: domaČo žolco, zavitke, štruklje, ajdove žgance, koruzno kašo, domaČo govejo juho in pečenko.« Uiivali v slovenskih jedeh Na potovanju se je Jerneju pridružil tudi Peter Knez, da bi mu pomagal pri strežbi. Takoj ko sta prispela v Washin^on, sta morala poskrbeti za prvo uradno kosilo. izvedela sta že, da bosta stanovala v slovenski am- basad i, a nista vedela, da bosta morala kosila pripravljati kar v apariraajski kuhinji, »Ko sem [zvedel, da bova obroke pripravljala kar v sta-novanju, mejezaskrbelo,ali bo 10 izvedljivo, saj je bilo treba kuhati za osemdeset ljudi,« se spominja Jernej, »a ko sva prišla tja, sem videl, da so ameriški standardi dru-gačni kot slovenski. Kuhinje so večje in bolje opremljene. Lahko sem skuhal vse, kar sem želel.« Slovenska ku-linarika sta morala pripravljati zajtrke, kosila, večerje in hladno-tople bifeje za ameriške diplomate in veleposlanike Evropske unije. Vse jedi so bile tipično slovenske. Jerneju je najbolj ostalo v spominu to, da je kuhal tudi za Madeline Albright: »Mislim, da je to najbolj pomembna oseba, ki je kdaj poskusila mojo žolco in govejo juho.« S Petrom sta pripravila tudi pogostitev za večer Meridian serious show, kjer se predstavljajo kuhinje in ambasade. To je organizacija najbogatejših in najbolj vplivnih Wa5hingtončar^ov. Bilo jih je osemdeset in vsi so bili navdušeni nad slovensko kulinariko. »Ko sem pri-Sel v Washington, so me opozarjali, naj ne pripravljam velikih količin hrane, ker se med sestanki ne je veliko,« se spominja slovenski kuhar, »vendar je bila že od prvega kosila naprej zgodba čisto drugačna. Pojedli so vse, kar sem pripravil.« Gostje so bili Še posebej navdušeni nad ajdovo kašo v solati, fižoio-vo solato, dušeno govedino in nad sladicami, saj so v Ameriki posladki čisto dru- Priprava jedi v ameriikih restavracijah je nekoliko drugačna kot v Sloveniji. Drugačen je tudi njihov na ein strežbe. Zato je bilo delo pri njih za Jerneja in Petra zelo zanimiva izkušnja. Novo pridobljeno znanje bosta lahko uporabila tudi v Sloveniji. Jemej in Peter sta obiskala tudi razred deklic, ki gaje posvojila slovenska ambasada. Skupaj so izdelovali okraske iz slanega testa, Jernej pajimjespekeltudi medenjakein podaril nekaj receptovslovenskih jedi. Nekdanja zurtanja ministrica ZDA Madeline Albright je bifa navdušena nad slovensko »Ico. $t. 53 - S. julij 2008 Veliki zmagovalec Primož Piki v petek in soboto je bilo v Velenju že tradicionalno mednarodno FIS tekmovanje v po-letnih smučarskih skokih za celinski pokal. Zmagovalec 22. tekjne za rudarsko svetilko je bil Lj ubenec Primož Piki, ki po treh tekmah v skupnem seštevku zaseda prvo mesto. Velenje je že vTsto let gostitelj uvodnih dveh tekem za celinski pokal, Glavni trener Matjaž Zupan je v Šaleško dolino pripeljal vse kandidate za reprezentanco, 2 izjemo Jerneja Damjana in Roberta Kranjca, ki naj bi že imela zagotovljeni mesti za poletno veliko nagrado. Prva tekma je bila pod gradom v petek ob 21.30. Zmagal je Primož Piki, ki je vodil že po prvi seriji, v finalu pa je branil zmago pred domačinom Robertom Hrgoto. Drugi tekmovalni dan je bila že popoldne na sporedu 12. tekma za pokal Gorenja, ki jo je dobil Nemec Pascal Bodmer. Z drugim in s tretjim mestomsta mu sledila Slovenca Jure Šinkovec in Primož Piki» ki se je po prvi seriji do tretjega mesta prebil z desetega. »Prvi dan tekmovanja nam jo je malce zagodlo vreme, a je bilo v soboto že bolje. Na tekmi za pokal Gorenja je slovenska reprezentanca nastopilastekmovald, s ka-terimi ima pravico nastopa brez nacionalne kvote, saj je Primo! PiM je osvojil njdarsko svetilko. to izkoristila v petek. Oba dneva sta bila za naše skakalce dobra, saj sta prvi dan Piki in Hr-gota stala na stopničkah, osem Slovencev pa je prišlo še do točk Najboljši trije z uvodne tekme celinskega pokala celinskega pokala,« je zadovoljen povedal vodja tekmovanja Jože Ograjenšek. Na drugi tekmi sta na zmagov^em odnj stala Šinkovec in Piki, medtem ko so Robert Hrgota, Jure Bogataj in Anže Damjan ponovno prišli do novih točk. Zadnja tretja tekma celinskega pokala v Sloveniji je bila v nedeljo v Kranju, kjer se je Primož Piki ponovno uvrstil na tretje mesto in si z 220 točkami utrdil vodilni položaj v skupnem seštevku pred Nemcem Bodmer-jem in I^ljakom Madejem Kotom, Tekmovanje v poletnih smučarskih skoidh za celinslu pokal se bo nadaljevalo 9. in 10, avgusta v nemškem Bisc-hofsgriinu, v Hinterzartnu pa se konec julija začenja serija tekmovanj za poletno veliko nagrado. MOJCA KNEZ Foto: GrupA V Areni Petrol padla hrvaška prvoligaša Nogometaši MIK CM Celja so odigrali še četrto in peto pripravljalno tekmo v sklopu priprav na novo sezono. Gostili so ekipi Varteksa in Cibalie. Ibkrat so se celjski nogometaši predstavili tudi domačemu občinstvu in zvestim navijačem. Na četrti tekmi so z 2:1 premagali ekipo Varteksa. v soboto pa so za zaprtimi vrati Arene Petro! gostili drugo hrvaško ekipo, Cibalio. Z golom Daria Biščana so slavili z 1:0. Za zmago z 2:1 proti n<^ometaŠem Varteksa sta poslobela Slaviia Dvorančič in Dejan Uri>anč. ki je s pravim evrogolom zadel s približno 22 metrov. Edini gol za goste je dosegel celjski nogometaS Marlon Schwantes, ki je po nesrečnem posredovanju preusmeril smer žoge ter zadel v lastno mrežo. Po tekmi je Slaviša Dvorančič d^al: »Vsekakor se pozna, da nam gre vse na bolje, čeprav smo še vedno utrujeru po napornih pripravah, a se kar pozna. Vsekakor je zame tudi motivacija za naprej zadetek, ki sem ga dosegel za izenačenje. Za nas napadalce je potrebno, da zadevamo in s tem dvigujemo samozavest sebi.« Povratnik v ekipo MIK CM Celja je Sebastjan Gobec: »Mislim, da smo na pol poti do maksim^ne pripravlja* nosti. Te prijateljske tekme so nek pokazatelj, da smo na dobri pod (er da se ekipa dobro pripravlja in da bomo do začetka priprav v dsti najboljSi pripravljenosti. Dobro je. da igramo telono 1. looga doma z Rudarjem. Upam, da nas bo v Areno Peutfl prišlo ^edai veliko ljudi ter seveda tudi nasprotnike, ki so povratniki v 1. ligo.« Komentarje dodal trener SlaviSaSloja- Dovič: »Čaka nas ^ več dela in §e več moramo delati ne glede na te pripravljalne tekme. Rezerve imamo Še pri disciplini pri igri, odgovornosti, igranju proti golu, agresivnosti...« Nogometaši MIK CM Celja so včeraj odšli na priprave v Čatež, kjer bodo ostali do petka. Več o tem je povedal tehnični vodja kluba Borut Arlič: »Na priprave odhaja 24 igralcev, priključili se jim bodo tudi trije novi igralci, ki bodo na preizkušnji v Čatežu. Ti igralci prihajajo s Češke, Hrvaške in iz Srbije, kajti še vedno iščemo igralca, ki bi bil primeren za naš klub v napadu in obrambni liniji. Po teh pripravah bo trener začel oblikovati enajsterlco, ki bo začela tekme v tekmovalni sezoni- Veliko je odvisno tudi od teh novih okrepitev, a mislim, da bo vse bolj ali manj znano že v soboto, ko bodo nogometaši odigrali Še zadnjo pripravljalno tekmo. Po žrebu za l.SNLza 1. krog, ko smo izvedeli» da bo nasprotnik Rudar, smo lahko zadovoljni. Predvsem zato. ker bo to sosedski derbi. in tudi zato, ker je ekipa Rudarja prišla nazaj v 1. ligo. Ze s tega vidika je to za nas zelo zanimivo, saj lahko pričakujemo, da bo v Celje prišlo kar nekaj gledalcev io navijačev tudi iz Velenja.« Nogometaši MIK CM Celja so torej trenutno na petdnevnih pripravah v Čatežu. V sklopu teh priprav se bodo v sredo v Brežicah na prijateljski tekmi pomerili z ekipo Krškega, v soboto pa sledi še generalka pred začetkom sezone, ko bodo Celjani gostili Muro. MITJA KNEZ Legendami Miri je bil. preden ja postal fizioterapev »Vrnil bi se, h vežejo lepi spi Pred časom so v Rokometnem klubu Celje Pivovarna l^-ko napovedali spremembe, ki so se počasi začele uresničevati. Del sprememb je bil tudi fizioterapevt Miran Maksi-movič, ki po šestih letih dela v klubu zapušča omenjeno mesto. 47-letni Miri, kot ga kličejo, še ne ve, kje bo nadaljeval svoje delo. Z manjšo mero razočaranja je odšel iz Celja. Zakaj mislite, da je prišlo do lega> da morate zapustiti RK CPL? To je bilo narejeno proti meni. vem, da je za to kriv novi direktor. Govori se, da za odpovedjo stoji Še nekdo drug, ki se me je hotel znebiti. Nekateri govorijo, da je do tega prišlo zaradi mojega dolgega jezika in da sem hotel imeti vse pod kontrolo. Vse v klubu se je poslabšalo, zato tudi takšne drastične spremembe. Koliko let ste bili v CPL in kaj vam )e najbolj ostalo v spominu? Šest sezon. Če je bilo treba, sem bil v dvorani od jutra do večera, ker mi je to delo zelo pri srcu, Včasih je bilo tako, da sem komaj šel jest. Najbolj mi je osialo v spominu, da smo bili evropsW prvaki in da smo osvojili vse, kar je možno, in upam, da bo tudi nova generacija z novo upravo osvojila vse. kar smo mi, ali Še več. So zasluge za uspehe ro-kometašev tudi vaše? Mislim, da so. Ne da bi se hvalil, ampak pred tekmo s Flensburgom sem poskrbel za sedem igralcev, ki so bili zelo poškodovani. Med tekmo sem moral pokrpati še Rutenko, ki si je poškodoval arkado, da je lahko zdržal do konca. Mislim, da sem storil veliko in Še več, kot je bilo potrebno. Vaš oče je prav tako fizioterapevt. Dela v RK Gorenje. Ste se od njega veliko naučili? Oče me je veliko naučil, tudi prvih korakov pri rokometu, Jaz sem bil pred tem dolgo v nogometu, ki sem ga več let tudi treniral. Jaz sem imel prakso tam, on pa v rokometu, zato je svoje znanje prenesel name, saj so velike razlike za delo feioterapevta med posameznimi športi. Poškodbe seje tre- »Zmajif€ I utrujene i Nogometaši Rudarja iz Velenja so v Ljubljani odigrali prijateljsko tekmo proti Olimpiji. Slednja je bila boljša Z 2:1. V težkih pogojih, saj je bilo zelo vroče, so nogometaši Rudarja odigrali še eno izjemno zanimivo pripravljalno srečanje. Zanimivo zato. ker se ekipa Olimpije zelo uspešno prebija proti 1. SNL, ter tudi zato, ker se je pred novo sezo- ; no. v kateri bo nastopala v 2. nogometni ligi. močno okrepila z nekaterimi zvenečimi imeni. Tako bodo v novi sezoni igrali s Sebastjanom Cimerotičem, z Željkom Mitrako-vičem, Amirjem Karičem, Miranom Pavlinom, Muamer-jem Vugdaličem in ostalimi. Srečanje so Ljubljančani začeli zelo dobro tn tako že po slabi minuti tekme z golom Amirja KariČa prišli do vodstva z 1:0, v 16. minuti pa po-vedli že z 2:0. Strelec je bil Davor Bubanja. Častni zadetek za Velenjčane ter s tem tudi končni rezultat tekme je v 68. minuti postavil Marko Kolsi. Za mnenje o tekmi smo povprašali trenerja Rudarja Marijana Pušntka: »Pripravljalne tekme so zato, da se pripraviš in opazuješ, v kakšnem stanju si. V Ljubljano smo odpotovali po kar napornih pripravah, ki smo jih opravili v Brežicah, a vendar to ni razlog za takšno predstavo. Nekateri fantje so zaigrali zelo slabo, a to ni zaskrbljujoče. Razmere za tekmo so bile daleč od listih idealnih kot na prvenstvenih tekmah. Po prekinitvah smo čakali na žogo. ta- $t.53-8»Julii2008 ;13letdid2ej. ler me Ditiini« ba drugače lotiti pri vsakem športu in ludi terapije se potem med sabo razlikujejo. Skrbeli ste tudi za druge $portnike> ne samo za rokometa še. Veliko sem delal z atletinjo Jolando Čeplak, s smučarko Ano Drev, prav tako sem pomagal veliko nogometašem, ki me bodo zdaj verjetno pogrešali tako kot navadni Ijud-je, ki so imeli težave s hrbtenico in z različnimi poškodbami, ki sem jih urejal. Kje boste nadaljevali svoje delo? Zaenkrat še ne vem, ker je malce pozno. Pozno sem dobil odpoved. V tistem času, ko so klubi s svojimi fiziotera-pevti podaljševali pogodbe, so nekateri klubi želeli» da pridem k njim, a zdaj je prepozno, ker ne morejo zavoljo mene odpustiti nekoga drugega. Če bi vas ponovno povabili v Celje, bi sprejeli ponudbo in zakaj? Bi sprejel, ker me vežejo lepi spomini ne glede na vse, kar se )e dogajalo. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA Želeli smo več, a smo vseeno zadovoljni Po vrnitvi v 1. A SKL» ligo UPC l^lemach, so Hopsi že v pni sezoni dokazali, da spadajo med slovensko košarkarsko elito. Kljub poškodbam, skromnemu prora6inu in ne-zvenečim okrepitvam so brez posebnih (ežav zadržali status 1. A ligaša. Še več, z malo več sreče bi lahko bili med os-merico, torej v ligi za prvaka, a so kljub temu lahko zadovoljni. Zadovoljen je tudi strateg ekipe Boštjan Kuhar. »Moj cilj in cilj ekipe je bila uvrstitev med prvih osem, do česar nam ni veliko manjkalo. A na koncu smo ob skromnem proračunu, najnižjem v li^, lahko zadovoljni z doseženim, saj jebil osnoven klubski cilj ostanek v L A ligi, kar nam je tudi uspelo, tako da smo na koncu kljub vsemu lahko zadovoljni.« Imeli ste veliko težav s poškodbami igralcev, in to tistih ključnih! To je ludi poglaviten vzrok za neuvrstitev v ligo za prvaka. TakSne sezone s toliko poškodbami si ne želim več. Sreča se namreč mora obrniti na našo stran, saj v veČini primerov ni šlo za košarkarske poškodbe, temveč za poškodbe, katerih vzroki so bili banalni. Se je zanimanje za košar-ko na Polzeli znova prebudilo? Ja, se je, kar nas zelo veseli. Gledalci so bili naš šesti igralec, vendar to ni vse, kar potrebujemo. Prebudili bi se morali, Če se tako izrazim, tudi sponzorji, saj bodo samo delo ekipe in kluba ter pomoč gledalcev brez pomoči sponzorjev premalo. Vas je uprava uspela sprem* Ijati vso minulo sezono? Uprava je delala po najbo^-Ših močeh, pri čemer je povsem »pokrila^ minulo sezono, tako da »repov« za nami ni. Za naslednjo se zdaj pogo- iremagali trudarjeff ko da je bila tekma dokaj nenavadna. Olimpija je vseeno zelo dobro moštvo z zelo rutiniranimi posamezniki, kar so izkorisn'li že v prvih 16 minutah, ko so povedli z 2:0. V moji ekipi zaradi poškodb niso zaigrali Derüs Junuzovtč, Luka Prašnikar, Rusmin Dedič in Nik Omladič. Sicer pa je biJ poudarek na pripravah v Brežicah predvsem na moči, seveda tudi pri delu z žogo. Moram pohvaliti igralce, ki so zelo dobro trenirali, tudi pritoževati se nimajo ka), a je bilo vsekakor delo na treningih boljše kol na tej tekmi. Treningi bodo zdaj potekali normalno, igralci bodo imeli prosto le v nedeljo, drugače pa bo do prvenstva kar naporen ritem. Glede 1. kroga mislim, da je Celje izkušeno moštvo. Zdaj so prišli nov trener, nove okrepitve in seveda nov zagon. Kljub temu v Celje ne bomo odšli z belo zastavo. Mi bomo tudi v gosteh igrali na vse tri točke in zmaga naj boljši ter srečnejši.« Nogometaši Rudarja bodo danes v Bakovcih odigrali prijateljsko tekmo s hrvaške ekipo Interja iz Zaprešiča, jutri s Triglavom v Kranju, zadnja tekma pred začetkom sezone pa bo sledila v soboto, ko se bodo Velenjčani na štadionu Ob jezeru (ob 20.4S) pomerili z ekipo Primorja iz Ajdovščine na čelu s trenerjem Pavlom Pinijem. Sicer pa so se Velenjčani včeraj okrepili še z Gorazdom Zajcem, ki je prišel iz Maribora. MITJA KNEZ varjamo o novih okrepitvah, od česar bodo odvisne tudi naše ambicije. Če bo uprava uspela najti še kakšnega sponzoija oziroma vir financiranja, potem bomo naredili korak naprej, sicer bomo padli na trda tla. Omenili ste odhod kar lepega števila igralcev... Polzelo 50 že zapustili Klemen Lorbek. Jasmin Čatovič, Vlado Rizman, Peter Jovano-vič, Beno Pungannik in Američan Mark Dawson. Okrepil nas je zaenkrat Daniel Vujasi-novič, ki se vrača po poškodbi in bo največja okrepitev glede na našo šibko točko pri organizaciji igre. Žebmo si še eno močno petico (center), pri Čemer mislim na Američana, in to bi bilo to. 2e imate v mislih kakšnega igralca? Imamo že konkretno ime, ki nam ga je pomagal poiskati naš nekdanji igralec Beno Udrih. Zdaj je vse odvisno od uprave, da realizira to okrepitev. VI ostajate na krmilu Hop-sov? NaCeloma smo se dogovorili, a treba je videti, kako se bo ekipa sestavila. Če bo konkurenčna, kot je bila minulo sezono, oziroma če se bo uprava Boi^an Kuhar potrudila pri želeni okrepitvi pri centru, potem bom ostal. Kdaj se boste začeli pripravljati? Trenutno delamo individualno z mladimi igralci, na preizkušnji imamo mladega igralca iz Srbije, za katerega bomo ocenili, ali je perspektiva za nas ali ne. Priprave se bodo začele med 10, in IS. avgustom. Ve se, da so ekipe, kJ jih trenirate, vedno dobro fizič- no pripravljene in na tem gradijo igro. Boste ta način dela nadaljevali? Menim, da smo lani zaradi poškodb imeli precej težav, saj nismo mogli delati s polno nnočjo, vsaj z veČino igralcev ne. Zato pričakujem, da se bomo za to sezono, ki prihaja, pozdravili in bolje pripravili, imeli pa bomo tudi r^ajšo ekipo kot lani. Moja želja je, da bi bila ekipa na takšni ravni kot pred dvema letoma, ko je v B ligi z dobro fizično močjo premagovala nas protone. Kako jez delom mlajših selekcij? Imamo nekaj nadarjenih igralcev, predvsem gre za Miho Vašla, ki ima 16 let, aga bora vključil v prvo ekipo in dobil bo nekaj minut. Sicer pa želim, da VujasinoviČ končno zašije v vsem svojem sijaju, ki ga ima, želim tudi, da iz omenjenega srbskega centra naredimo dobrega igralca za eldpo in kasneje za morebitno prodajo. Niste profesionalec v klubu. Kako usklajujete obveznosti v šoli in klubu? Saj veste, socialna varnost je na prvem mestu in tega zaenkrat žal pri košarki Še ni. 2^to usklajujem nekako vse skupaj, spanja je zaradi tega malo manj, a zaenkrat še gre. Kaj bi vas zadovoljilo v naslednji sezoni? Dokončno bi me zadovoljila uvrstitev ekipe po prvem delu sezone v ligo za prvaka, kjer bo. če bomo nareili vse tako, kol je treba, tudi realnost naše ekipe. JANEZ TERBOVC JaKači minuli iconec tedna v Lašicem Športnokonjenlški vikend v Laškem je tradicionalna prireditev. ki jo je letos že 6. organiziral Konjeniški klub Laško v sodelovanju z Zdraviliščem Laško. Tekmovanja v preskakovanju ovir so se poleg slovenskih udeležili tudi jahači iz Avstrije, Italije, z Madžarske in iz drugih držav. Na tekmi za pokal Slovenije je bil v članski kategoriji v preskakovanju zaprek na višini 140 in 150 cm najboljši Primož Rifelj iz KK Ganymed Žalec: »Tekma ni bila ravno lahka, imel sem malo sreče v baražu, ker je Luka Založnik naredil napako, tako da mislim, da sem imel kar malce športne sreče. Parkur ludi ni bil ravno zahteven, pri čemer imam za sabo tudi kar nekaj tekmovanj» tako da večjih težav, sploh na 150 cm, nisem imel.« Gotoveljčan Luka Za* ložnik je imel na tekmovanju poškodovano roko, kar ga je precej oviralo, a se je vseeno uvrstil na drugo mesto: »Čeprav nisem zmagal, sem zadovoljen, saj ko greš v tekmo z nekim hendikepom, si avtomatično oviran,« V laškem se je z mladim konjem dobro odrezal tudi Celjan Jurij Godec: »Konku- renca je bila kar močna, moj konj je tu najmlajši, tako da sem s tretjim mestom zadovoljen. Večja pričakovanja imam v državnem prvenstvu za mlade konje, kjer branim lanski naslov. Izziv mi bo tudi DP v absolutni konkurencimed člani, kjer bom letos s tem konjem prvič nastopil v tako težki konkurenci.« Za organizacijo tekmovanja je skrbel Andrej Vesenjak: »Imeli smo več kot 600 Startov, kar je rekord v Sloveniji. Za drugo leto upam, da nam bo uspelo organizirati še tekmovanje na evropski ravni CSI 1 in seveda še pokal Slovenije, kot je bilo do zdaj.« Pri mladincih, ki so tekmovaU na višini zaprek 130 cm, je drugo mesto dosega domačinka Mirjam Vesenjak, ki se bo čez 14 dni udeležila mladinskega evropskega prvenstva v Pragi, že ta konec tedna pa bo na državnem prvenstvu v Lipici ciljala na čim boljši plasman. V kategoriji mlajših mladincev je na višini 110 cm zmagal Velenjčan Tadej Skaza, Celjanka Klara Tuš je bila tretja. Na športnokonjeniškem vikendu so bile poleg tekmovanj v preskakovanju ovir še spremljajoče prireditve, kot so planinski pohod, kolesarjenje, kros in ribiška tekma. Poleg nordijske hoje in Šolanja psov so organizatorji prikazali tudi šov program Čikošev. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA Kati tudi V mešanih dvojicah ni uspeio Wimbledon: Velenjčan-ka Katarina Srebotnik je v finalu mešanih dvojic na teniškem turnirju za grand slam skupaj z Mikom Br-yanom izgubila. Čeprav sla Slovenka in Američan veljala za prva nosilca, sta po 61. minutah igre morala priznati premoč Mi-keovemu bratu Bobu in Avstralki Samantbi Stosur, ki sta ju premagala s 7:5 in 6:4. Ceijani v ugodni skupini Göteborg: Rokometni klub Celje Pivovarna Laško je v petek izvedel imena tekmecev v ervopski ligi prvakov. Celjani bodo nastopili v skupini A, kjer so še francoski Chambery, Švedski Hammarby in zmagovalec litovsko-beloru-skega kvalifikacijskega obračuna Granitas Kaunas - Brest Meškov. MK Kempaj^ tednik ŠPORTNA OPREMA - REKVIZITI * SPOMINKI Dvorana Ziatorog Celje www.rk-ceiie.si spletna trgovina* RHelj in Calandra v skoku m . 14 MPntoSki ČASOPIS 0TR05KI ČA50PI5 »Brihtne glav'cecf ne počivajo Osnovna šola Vojnik je za svoje nadarjene učence ter »brihme« učence OŠ Franko)ovo konec tedna pripravila zanimiv tridnevni tabor. Čeprav so bile že počitnice, se ga je z veseljem udeležilo več kot 30 otrok. T\xči sama loKadja - osnovna šola v Vojniku - jih ni motila, saj so lahko vsaj enkrat v učilnicah brez slabe vesti tudi zaspali. Prav veliko časa za počivanje pa ni bQo» saj jim je vodja projekta Simona Žnidar skupaj z učitelji pripravila veliko zanimivih izletov in delavnic, kot so kaligrafija, retorika, logika, kemijski poizkusi, in podobno. RP. MJ i / J Na moije z Barko sreče Počitnice so tu in z njimi razigrana morska doživetja. Žal so med nami tudi otroci, ki si morskih užitkov ne morejo privoščiti in morja še nikoli ni-so videli. Prav zato so se Gregor Tamše, Sonja Kramar in Mihaela Štancer odločili» da v okviru društva Beli obroč z Barko sreče zapeljejo skupino 25 otrok iz centra za usposabljanje invalidov na [gu in jim s pomočjo dobrih ijudi vsaj za en dan pričarajo morsko pravljico. Druščino bo avtobus iz Ljubljane odpeljal do Portoroža, Iger se bo vkrcala*na ladjo in vsaj za kratek čas pozabila na tegobe resničnega sveta. Sredstva zbirajo na transakcij skem računu Društva Beli obroč Slovenije 02222 - 0254527181, s pripisom za akcijo Barka sreče. Za več informacij lahko pišete na soncika-@gmail.com. BA Nasmeh so pričarali 3100 otroicom Tuš že šesto leto pripravlja dobrodelni projekt z naslove m Pričarajmo nasmeh. Na morje, na Debeli rtič, so doslej peljali že SICH) otrok iz socialno ogroženih družin Iz vse Slovenije. Letos jih bodo na slovensko obalo odpeljali 500, prva skupina otrok pa je letovanje že zaključila. Do avgusta se bo na Debelem rtiču zvrstilo pet skupin osnovnošolcev In osnovno-šolk iz skupno 55 slovenskih obän. S tem se bo skupno število otrok, ki so letovali na morju, v okviru dobrodelne akdje Fričarajmo nasmeh, povzpelo na 3100. »Odločili smo se, da bo glavni delež sredstev, ki jih namenjamo za dobrodelnost, namenjen otrokom,« je poudaril gene ralni direktor Skupine Tuš Aleksander Svetelšek, »iskali smo projekt, ki bi zajel celotno Slovenijo in čim več otrok. Tako je pred šestimi leti nastala akcija Pričarajmo nasmeh. Z njo smo več kot zadovoljni, pripravljamo pa se tudi že na naslednje leto.« Otroke, ki se udeležijo letovanja, vsako leto izbere Rdeči križ Slovenije v sodelovanju z območnimi združenji, centri za socialno delo in ustreznimi službami na osnovnih šolah. Najmiajši pa ne uživajo le v morju in soncu. V letovišču so jim pripra- vili tudi pester spremljevalni program. Otroci se lahko učijo zanimivih stvari v plesnih, likovnih, jezikovnih In pravljičnih delavnicah. Udeležijo se lahko tudi Športnih in družabnih iger, izletov, gledaliških ter filmskih predstav. Zagotovo pa najbolj uživajo v plavanju in v zabavah, ki jih ob večerih njihovi vzgojitelji pripravljajo na morski obali. 2e v prvih dneh počitnic je na morje odpotovalo več kot petdeset otrok iz Kočevja, Ribnice,- Kopra in Vrhnike. Skupina otrok iz celjske regije bo letovala prvi teden va\^ustu. KŠ Otroci na morju niso (e uživalr v kopanju, temveč so se naučili tudi mnogo koristnih stvari. Na primer to, kako sa lovi nfae. _NOVI TEDNIK Strune, biologija in Anja »Mednarodna olimpijada iz biologije v Bombayu bo zame nagrada za dosedanje delo in predvsem priložnost za spoznavanje novih kultur in ljudi,« pravi An-ja Slrmšek> maturantka Gimnazije Slovenske Konjice, ki bo sredi meseca s še tremi dekleti zastopala Slo-venljo na velikem tekmovanju. Pomerila se bo s 500 mladimi z vsega sveta. Večjega uspeha ne pričakuje, saj so menda zlate medalje rezervirane za Kitajce» ki imajo drugačen učni sistem z več poudarka na posameznih vejcji naravoslovja. »Vsako tekmovanje je izziv, vsak izziv prinaša nekaj novega,« pravi, Tako je bilo doslej in zakaj bi bilo tokrat drugače? Anja je doma z Brega pri Slovenskih Konjicah. Hodila je v OŠ Ob Dravinji, nato v Gimnazijo Slovenske Konjice. Ves čas je bila seveda odlična učenka in dijakinja: »Učenje zame ne predstavlja napora. Znanje je vrednota in želim si ga vedno več in več,« pravi. Biologija jo je povsem pritegnila šele zadnji dve leti: »Za to ima zasluge profesorica biologije Mojca Segel s svojo energijo in načinom predavanj. Že prej me je zanimalo psihološko in fiziološko delovanje človeka, manj živali in rastline. Zalo sem se tudi odločila za študij medicine,« razloži. Pot na olimpi jado se je začela pri pripravah na maturo: »Da utrdi- AnjaStrmsek mo znanje, smo šli tudi na tekmovanje. Uspeli smo, mene pa so izbrali tudi v ekipo za olimpi j ado.« Ker so se ta teden v Ljubljani začele skupne priprave za olimpijado, bodo Anjine počitnice morale še počakati. Anja misli drugače: »To bodo počitnice, kakršne si lahko le želiš. Zelo rada potujem in sem že dosle) večkrat sodelovala v mednarod-nih izmenjavah, pot v Indijo pa bo sploh nekaj posebnega. Spoznala bom nove kraje» drugačno kulturo, vrstnike s celega sveta ,..« Komaj čaka, da bodo 12. julija odleteli z Dunaja v Bombay. Priprave in tekmovanje so pravzaprav samo Še pika na i. »Vsega se veselim!« Anja je pač vedoželjno dekle. A to ne velja samo za »Šolsko« znanje. Š^e daleč ne. V prostem času igra kitaro, poje v pevskem zboru Strune, potuje in spoznava svet in ljudi. MBP Ko je učenje pravzaprav zabava Tomaž Urankar z Vranskega kljub i^emnim rezultatom iz znanja nemščine učenju tega jezika ne posveča mnogo časa. Dijak Srednje ekonomske Šole Celje bo skupaj še z dvema tekmovalcema iz Slovenije 24. julija odpotoval na Mednarodno olimpijado v Dresden. Tomaž se nemškega jezika uä na nekoDvendonalen način. Njegova skrivna kombinacija je namreč branje nemških revij, poslušanje nemške glasbe in gledanje oddaj> kot pravi, pa je talent za tuj jeak tudi podedoval. »Oddaje na nemških programih so mi bile bolj zanimive kot na slovenskih. Najprej sem gledal sliloD in nato počasi začel razumeti, kaj govorijo ljudje,« je pojasnil. Pravi, da osnovno znanje sicer pridobiva v Šoli in na pripravah za nemško jezikovno diplomo, njegovprvi večji uspeh na področju nemškega jezika pa je osvojeno srebrno prtaia-nje v osnovni šoli na Vranskem. Na olimpijado iz nemščine ga je prijavila mentorica Marija Sodin. od katere se Tomaž mnogo nauči. Ko je izvedel, da je na državni olim-pijadi dosegel drugo mesto, sprva kar ni mogel verjeti, biJ pa je izjemno vesel. Nad odhodom v Dresden je navdušen, saj bo prvič obiskal Nemčijo. Pričakuje tudi, da se bo z vrstniki dobro ujel in zabaval, S3 o^edal znamenitosti ter Tomaž Ursnkar na tekmovanju dosegel dober rezultat. Tomaž, kateremu je ljub rudi angleški jezik, meni. da je znanje tujih jezikov zelo pomembno, x>sploh pa sedaj, ko smo vstopili v E\Topsko unijo, ko bodo ljudje lažje dobili službe v tujih državah, kjer pa bodo morali obvladati tuje jezike.« Po končani ekonomski gUnnaziji želi študirati ekonomijo in nemščino, čim prej pa bi rad opravil tudi vozniški izpit Kasneje se vidi v menedžer-skem poi^cu, zanima ga tudi prevajalstvo in vse, kar je povezano z ekonomijo. V prostem času rad kolesari, brska po spletu, igra računalniške igre ^ pa se pomeri v nogometu. S prijatelji iz drugih držav se pogovaija preko spletnih klepetalnic in intemei-nih iger. Ot)časno poseže po svinčniku in ustvarja domišljijske slike, obraze in ljudi. VT NOVI TEDNIK iCRONIKA 15 Minute neurja kot sodni dan za Zagrad Zagrad« Pečovnik, Zvodno in Podgorje »mrknili« v temo - Veter podiral drevesa kot domine! Vročina in sopara sta v nedeljskem popoldnevu sicer napovedovaJi možnost nevihte in neurja» a je močan veter tudi tokrat presenetil marsikoga. Največ škode je na območju Celja veter povzročil v Zagradu> na Zvodnem» v Podgorju, na Skalni Kleti, Polulah in v Košnid. Ponekod ljudje niso imeli časa umakniti ali zavarovati alti osebnih vozil, največ težav je bilo zaradi podrtega drevja, v Zagradu sta poškodovani dve stanovanjski hiši. »Taksnega vetra nisem še ni- kab< v hišo,« nam je razlagal koli videl Zvečer sem želel vklopiti televizor, nakar je močno zagrmelo. Ko sem pogledal ven, sem videl, kako je strela udarila v cesto! Vse )e žarelo, hvala bogu. da ni )use- Vlado Čakš, lastnik hiše v Zagradu 139. ki v noči na pone-deljekni zatisnil očesa. NahiŠi bo treba popravili del ostrešja, podita drevesa so povzročila kar nekaj škode. Popol- noma je uničen tudi nov avtomobil, ki ga je na njegovem dvorišču kot tolikokrat do zdaj v senci pustila natakarica v bližnjem gostišču. Nanj se je podrlo drevo» ki sile vetra ni moglo premagati. »Gasilci so mi ponoči pomagali zaščititi hišo, zaradi dežja je voda tekla kar do postelje...« pravi ČakŠ, ki je ves ponedeljkov dopoldan čistil okolico svoje hiše. »Pri sosedih sta poškodovana kar dva avtomobila»« še doda. Tokrat jebilo najhuje voko- Skortj nov avto je končal pod velikansko hnjško. Tragedija na cestah: trije mrtvi! Umirajo kot po tekočem traku - Letos najbolj na udaru motoristi Minuli konec tedna je eden najbolj tragičnih letos na cestah na Celjskem, saj so umrli kar trije vozniki. Prvi v noči na n^eljo> v nedeljo pa sta življenje izgubila kar dva motorista. V prometu na Celjskem je tako letos umrlo že šestnajst ljudi, in sicer šest voznikov osebnih vozil» dva sopotnika, pet motoristov in sopotnik na motorju, voznik šti-rikolesnika Ln traktorist. Grozljiva številka (tudi) glede na nov prometni zakon! Prva tragična nesreča se je zgodila v soboto okoli 18.30 irven Šentruperta. 23-letnik iz okolice Žalca je vozil z neregistriranim šti^olesnikom po lokalni cesti proti Trnavi. Ker je prehitro zapeljal čez hitrostno oviro, je izgubil oblast nad vozilom, zapeljal s ceste in trčil v 57-Ietno domačinko, ki je ob hlevu zalivala rože. S štirikolesnikom je nato trčil Še v kapelo, kjer je z glavo udaril v zid. Fant ni imel čelade. Zaradi izjemno hudih poškodb glave je v noči na nedeljo v celjski bolnišnici umrl, medtem ko je 57-letnica hudo poškodovana. V nedeljo sta se zgodili kar dve smrtni nesreči. Ob 15.20 V petek se je izven Kamne Gore v prometni nesreči huje poškodoval 10-letni otrok, ki je vozil minimotor. Dan kasneje sta se huje poškodovala dva motorista, eden je bil star 17 let Hude poškodbe |e v nedeljo dobil 29-letni motorist, ki je padel zaradi neprilagojene hitrosti, prav tako v nedeljo jo je skupil 56-letni motorist, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja is z nepravilno nameščeno varnostno čelado. je na cesü Golobinjek-Biscri-ca ob Solli 3 5-letni voznik osebnega avtomobila iz Brežic za-pe]jal na nasprotni vozni pas m trčU v 47-letnega motorista iz Novega mesta, ki se je hudo poškodoval. Nj^ova 40-letna sopotnica, prav tako z Dolenjske, je umrla na kraju nesreče. Le 40 minul kasneje je »počilo« še na Partizanski cesti v Velenju. 38-letni voznik osebna avtomobila je trčil v zadnji del motoma, Id ga je vozil 33-letni voznik. Tega je pri tr- čenju vrglo na streho avtomobila, motor pa je drsel po vozišču in trčil v vozilo, s katerim se je iz nasprotne smeri pripeljala 4S-letna ženska. V tistem trenutku sta na kra| ne-sreče pripeljala še dva motorista in oba padla po vozišču. Pri padcu je S9-Ietnik dobil tako hude poškodbe, da je umri kmalu po prevozu v celjsko bolnišnico. Druga dva motorista, stara 23 in 33 let, sta hudo poškodovana, SIMONA SOLINIČ Umrl na tirih V nedeljo okoli 15. ure je hitri vlak, ki je vozil Iz smeri Laškega proti Celju, v Zagradu povozil mlajšega moškega, ki je zaradi poškodb pri trčenju umrl na železniških tirih. Policisti in kriminalisti so ugotovili, da gre za 33-letnega Celjana, pri Čemer okoliščine nesreče še preiskujejo. lici Zagrada, ki se razteza Še v Zvodno in v bližini mesmega pokopališča v Podgorje na Aljaževem hribu. Neurja v takšnem razmahu na omenjenem koncu niso bila ravno pogosta, čeprav voda v močnejšem deževju naredi svoje. 1\adi v Podgorju so nekateri včeraj odpravljali posledice deževja in vetra. Na vrtu ene od hiš se je podrlo drevo in pod seboj skorajda pokopalo psa. Ravno na tem obmo^u so tudi najlepši gozdovi, ki po nedeljskem večeru kažejo bolj podobo podrtih in uničenii dreves. Na terenu so bili vso noč z nede Ije na ponedeljek tudi gasila iz okoUških prostovoljnih gasilskih društev, ki so krajanom pomagali odpravljati težave, odstranjevati podrta drevesa m zaščititi premoženje. Sicer pa so imeli težave zaradi močnega vetra tudi v Šentjurju. Na območju Dobrine in Loke pri Žusmu je ostaio brez elektrike kar 193 gospodinjstev. Drevje je oviralo promet na cestah Vele-nje-Šentilj, VItanje-Sočka, Mestinje-Lemberg ter v Novem Tepanju. O težavah z elektriko zaradi močnega neurja so poroČaU tudi iz Rimskih Toplic in JurklošUa. Tudi delavci celjskega Elek-tra so bili vso noč na terenu» toda povsod napak na električnem omrežju niso mogli odpraviti zaradi nedostopnosti terena in drevja, kljub temu pa so večji del težav odpravili. Najdlje Časa so bili brez elektrike v Pečovniku. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA E e • g e. v m k ® 6 e Vlado Čafdl v noci na ponedeljelc ni zatisnil očssa. Podoba coljskaga ponedeljkovega jutra (Foto: GnipA) V zadnjem trenutku rešili 35 icrav četrtkov požar gospodarskega poslopja v Zavrhu pri Galiciji je povzročil za prib-ližno 25 tisoč evrov škode. Okoli 22. ure je zagorelo na ostrešju sicer pred kratkim obnovljenega objekta, kjer je bilo shranjeno seno, poškodovan pa ni bil nihče. Živino, v hlevu je bilo kar 35 krav, so pred ognjem uspeli rešiti. Požar je do jutra gasilo več kot sto gasilcev iz okoliških prostovoljnih gasilskih društev, nato so organizirali požarno stražo, kot je to v navadi v takšnih primerih. Gasilci so preprečili tudi, da bi se požar razširil še na bližnji kozolec, medtem ko stanovanjska hiša ni bila ogrožena. V Zavrhu so bili kar nekaj časa na pogorišču tudi celjski kriminalisti, ki so preiskovali vzrok požara. Po do zdaj znanih pt^atkih naj bi zagorelo zaradi samovžiga sena. Sšol Foto: KATJUSA Št.53-8.ju"i2008 16 ^ČOLtura NOVI TEDNIK Draplinova uliea je v caljski Novi vasi. Od^Drapšina do Šaranoviča Danes pojasnjujemo poimenovanje DrapŠinove ulice, ki je v celjski Novi vasi. Poimenovali so jo po narodnem heroju Petru Drapšinu. Petar Drapšin se je rodil v kmečki družini v vasi Torija pri Starem Bečeju v Vojvodini. Osnovno šolo je obiskoval v domači vasi in nižjo gimnazijo v Srbobranu. Šolanje je nadaljeval v Beogradu, kjer se je oajprej izučil za električarja, leta 19B5 pa je končal §e srednjo tehnično šolo. V Beogradu se je prvič seznanil z levičarsidm mladinskim gibanjem, ki se mu je kot član Skoja kmalu tudi pridružil. Sodeloval je tudi v levičarskem Šolskem literarnem krožku in zaradi aktivnosti malo kasneje postal tudi sekretar organizacije Skoj v srednji tehnični šoli v Beogradu. Leta 1937 je odšel v Prago, kjer je namerava] študirati na tamkajSnji tehnični fakulteti. Vendar Študija ni končal, saj ga je kot mladega člana jugoslovanske komunistične partije kmalu pritegnil osvobodilni boj španskih republikancev proti vojski generala Franca. Drapšin se je kot borec španske republikanske armade zelo odlikoval v bojih pri AlmansI in na madridski fronti. Poslal je tudi poveljnik srednje velike vojaške enote in za zasluge prejel vrsto priznanj. Po porazu republikanskih enot ga je podobno kot večino drugih španskih borcev pot peljala v Francijo, kjer so ga francoske oblasti strpale v koncentracijsko taborišče. Ob nemški okupaciji Francije se je vrnil v domovino, najprej v 2^greb in nato dalje v Hercegovino, kjer je s svojimi bogatimi vojaškimi izkušnjami pomagal organizirati prve partizanske enote. Leta 1942 je po nalogu partije odšel v Slavonijo, kjer je postal namestnik komandanta III. operativne cone. Ker se je v vojaških spopadih izka- r'okom SE imEnujE ... zal kot Spreten komandant, je bil januarja 1943 imenovan za komandanta 4. slavonske divizije, ki je bila ustanovljena le nekaj dni prej, 30. decembra 1942. Divizija je pod vodstvom Petra Drapšina uspešno delovala pri uničevanju predvsem ustaških postojank (Vočin pri Podravsld Slatini) in rušenju za okupatorja pomembnih komunikacijskih poti, predvsem železniških prog (Beograd-Za-greb, pri Novski in Novi Gra-diški...). Najodmevnejša akcija pod njegovim vodstvom je bila izvedena 17. maja 1943, ko je divizija uničila veliko oporišče hrvaške domobranske vojske v slavonskem hribovju Krndija in pri tej operaciji zajela več kot 600 nasprotnikovih vojakov. Po tej odmevni akciji je bil Petar Drapšin imenovan za komandanta VI. slavonskega korpusa. Aktivnost njegovih enot je bila še naprej velika, saj je v slabem mesecu VI. slavonski korpus z izjemo mest Požega in Ple-ternica osvobodil celotno Požeško kotlino. Še naprej so tudi uničevali strateške komunikacijske poli in sovražnikov vozni park, svojo vojaško aktivnost pa so Širili tudi proti Zagrebu in hrvaškemu Zagorju. "Ridi vojaška kariera Petra Drapšina se je temu primerno hitro vzpenjala. Leta 1944 je postal namestnik komandanta Glavnega Štaba NOV in POH, že 31. oktobra istegale-ta je bil imenovan zakoman-danta Vili. korpusa NOVJ v Dalmaciji. Po uspešno izvedeni Kninski operaciji v pozni jeseni 1944 je njegov korpus dobil naziv udarni. Korpus je podobno uspešno akcijo izpeljal tudi februarja 1945 v Mostaiju in njegovi okolici. Ko je 1. marca 1945 VIII. korpus prešel v sestavo IV. ju-goslovanske armade, je Pe-lar Drapšin postal njen komandant. IV. armada se je pod njegovim vodstvom kmalu izkazala kot uspešna pri razbijanju nemških enot v vzhodni Liki in pri osvobajanju ozemija v okolici Bihača, v Liki in hrvaškem primorju. IV. armada je po osvoboditvi hrvaških pokrajin krenila proti severu in po hudih bojih z nemškim 97. korpusom, ki ga je tudi uničila, nad Reko prestopila slovens ko-hrvaško mejo. Enote IV. armade so bile nato slovenskim partizanskim enotam v veliko pomoč pri osvobajanju Dolenjske, Notranjske, Gorenjske in slovenskega dela Koroške. Še posebej so se enote IV. armade odlikovale pri osvobajanju slovenskega primorja in Trsta z zaledjem. Zgodbo o Petru Drapši-nu je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek. Ko se )e II. svetovna vojna končala, je Petar Drapšin nosil Čin »generallajtnanta«, Po vojni se je želel podali tudi v politične vode, saj je bil na prvih volitvah v ustavodajno skupščino leta 1945 kandidat za narodnega poslanca. Vendar mu je načrte prekrižala nenadna in prezgodnja smrt. Še istega leta je namreč v še ne povsem pojasnjenem primeru umrl kot komandant tankovskih enot jugoslovanske armade, Bilje star komaj 31 let. Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje Šara-novičeve ulice, ki je prav tako v celjski Novi vasi. Foto: KATJUŠA Pogled v notranjost Razstava Manje Vadla X-ray films ponuja pogled v umetničino notranjost V likovnem salonu je na ogled razstava X-ray films celj^ timetnice Manje Vadla. Tä je imela zadnjo samostojno razstavo v likovnem salonu pred Šestimi leti. Tokrat se predstavlja z najnovejšo serijo del> ustvarjenih na že uporabljenih materialih» zlasti na ovojnem papirju. To je že druga razstava Manje Vadla v tem mesecu, saj v žalskem Savinovem salonu njeno razstavo zapirajo prav danes. Na žalski razstavi se Vadla ukvarja s kičem, skozi katerega kaže svoj odpor do platna, ki naj bi bilo edini zveličavni nosilec umetniškega slikarskega dela. V Celju ponuja pogled v svojo notranjost (X-ray films - rentgenske slike). »Znouaj razmišljam o nekih stvareh, za katere vsi vemo. da obstajajo, ampak jih zanikamo. Uloi'arjam se z obstojem neestetike, globalizacijsidmi problemi, s problemi otrok, pedofilije, ekologje, vse je premešano in zaživi v tem ciklusu mojih del, ustvarjenih na že uporabljenih ovojnih papir-jih. Mimo vseh teh zgodb je to tudi pogled v slikarstvo samo,« pravi umetnica- Dela Manje Vadla po mnenju kustosinje P^je Grafena-uer Kmc izstopajo iz sočasne slovenske slikarske produkcij e predvsem zaradi svoje živahnosti in živosti. Pa tudi zaradi Peljs Grafsnauer Kmc in Menja Vadla izbire materialov in motivov. Prav redklaža je ena od rdečih niti cikla X-ray films, saj Vadla reciklira tudi podobe, ki jih dosUka na plakate in ovojne papirje. »Gre za svež pristop k slikarstvu, za korak naprej od tega, kar se je začelo konec 90. let kot neka vrsta postmedij skega slikarstva, nekakšno doslikavanje podob iz medijev. Manja Vadia z neko Manja Vadla (Celje» 1967) je leta 1990 diplomirala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, na oddelku likovne pedagogike. Leta 1990 se je študijsko i^wpolnjevala na Morley Brixton College of Fine Arts v Londonu Je Članica Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov od leta 1998 in aktivna udeleženka kolektivnih projektov in akcij celjskih umetnikov. lahkoto krmili med vizualno podobo in prenašanjem neke zgodbe v slike, v že uporabljene materiale.« In zakaj Vadla najraje uporablja recikiažo in že uporabljene materiale? »Ne vem ... Mogoče zato, ker sem otrok socializma, v katerem se je zelo dobro recikliralo, od plastičnih lončkov do Emo posode. Reciklirani materiali so idealni za nova razmišljanja v zvezi s slikarstvom, z dogajanji okoli mene. Kar me zanima v okolju, skozi vizuaiiza-cijo tudi pripovedujem,« pojasnjuje Vadla. Razstava bo na ogled do 27. julija. BRST. foto: CrupA Celje in njegova arhitektura z odprtjem razstave v galeriji Volk se je končal deseti poletni slikarski ex-tempore v organizaciji celjske enote javnega sklada za kulturne dejavnosti. 24 ljubiteljskih slikarjev je na tej tradicionalni prireditvi slikalo na temo Celje in njegova arhitektura, strokovni izbor ustvarjenih dei pa je opravila umetnostna zgodovinarka Marlen Premšak. Prvo nagrado so prisodili shki Celjski dom, ki jo je ustvarfl Vlado Geršak. Prodajna razstava bo v galeriji Volk na ogled do konca avgusta. BS, folo: KATJUSA Čestitko Vladu Geriaku za niagov Cflljski dom. ^ m št. S3-8. julij 2008 HOVITEDHIK KULTURA 17 - Še zelenjava je poplesovala... Avenija umetnosti oživila mestno jedro in obogatila ponudbo na tržnici v soboto dopoldne je z od-prtimi usti obstal vsak, ki je v središče Ce]ja prišel po opravkih ali se je zgolj sprehodil po celjskih ulic^. Ne zgodi se namreč vsak dan» da bi ti ob srkanju ka\ice> obisku bolšjega sejma ali ob nakupu sveže zelenjave na tržnici postavne mladenke zaplesale v ritmu francoske-ga Šansona. Običajni uinp mesta so tokrat popestrile plesalke Pisnega teatra Igen, Studia za ples Celje z odlomki iz predstave Avenija umetnosti in Edith Piaf. Koreograf Igor Jelen je z domiselno predstavo na celjskih ulicali spet dokazal, da Celje §e zdaleč ni mrtvo. Avenija umetnosti se je začela pred Narodnim domom, kjer so se ljudje ustavljali, se ozirali in se spraševali, ali se niso morda po kalönem čudežu znaSÜ sredi Pariza. Tlidi tisti, ki se jim je mudilo po opravkih, so za nekaj minut zaustavili korak, vzeli iz žepov mobUnike in začeli fotografirati, kot da vidijo sedmo čudo sveta. S Trga celjskih knezov so se plesalke Anka Re-ner, Mojca Majcen, Bojana Mi-šič. plesalec Matheo, pevka Ni-ka Vipotnik in harmonikar Zmago Štih odpravili po Gosposki ulid do bolšjega sejma na Glavnem trgu, do hotela Evropa ler svoj perfoimensza-ključili na celjski tržnici. In ne boste verjeli, ljudje so bili nad izvirno domislico Igna tako navdušeni, da so plesno-glasbeni karavani sledili vse do tržnice. Nekateri se Še dobro spominjajo prvegalgnovega nastopa na tržnici pred štirimi leti, ko so plesalke ob spremljavi operne glasbe predstavljale plesne pridelke. V soboto je bilo na tržnici ob dvanajstih, ko se ta običajno zapre, Črno ljudi. V transu so poplesovali med stojnicami, navdušeno ploskali in glasno komentirali, da bi se moralo vsak dan kaj takega dogajati. »Mogoče bi to kaj pripomoglo, da bi )o začeli prej obnavljati ,«< se je oglasila branjev-ka. druga pa je pristavila: »Upam, da ljudje ne bodo samo gledali deklet, kako plešejo. ampak da bodo tudi kaj kupili.« »Fantastično je, prava poživitev. Le naj Še kaj pridejo,« se je slišalo z vseh koncev. Z redkimi izjemami, seveda. Gospa, ki ob tem neobičajnem vrvežu ni mo^ v miru kupiti solate in druge zelenjave (mimogrede, na trenutke se je zazdelo, da od navdušenja celo korenčki, rukola in drugi pridelki poplesujejo ob glasbi Edith PiaO. je dejala, da takšni dogodki soijo v hotel aü v nočni lokal, ne pa na tržnico. Večinsko nmenje je biio drugačno. Igor Jelen, ki je s svojo idejo nedvomno zadel v poino, je ves čas prejemal čestitke ljudi, ki so ga spraševali, ali bo Še kakšna ponovitev omenjenega dogodka. Mogoče spet prihodnje leto, do takrat pa naj vam bo žal, da v soboto niste bili zraven. BOJANA AVGUŠTlNClC Foto: KATJUŠA li II n ^ H H Ob takšnem prizoru pred celjsko občinsko stavbo je korak zastal vsakemu, Še tistim, ki se jim je najbolj muätlo po opravkih. Celje si želi poslastic Ob zanimivem peiformensu Plesnega teatra Igen (na stiki pevka Nike Vipotnik) je marsikateri obiskovalec pozabil, po kaj je prüel na innico. In čisto lahko so je zgodilo, da je domov odnesel kakšen korenček preveč. Večer glasbe in smeha bi lahko poimenovali četrtkov prvi Veronikin večer letošnjega poletja. Koncert Erolke s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod vodstvom Pa-trika Grebla ter gostjama Darjo Švajger in Nuäko Draš> ček je bil dogodek, ki se ga bo Celje še dolgo spominjalo. Skozi celjski mestni park se že dolgo ni vila tolikšna množica ljudi kot minuli četrtek rvečer, ko so mladi, stari, Celjani in oni iz bolj oddaljenih krajev hiteli v Ledeno dvorano na koncert trenutno ene najbolj popularnih slovenskih glasbenih zasedb. Parkirišča v okolici mestnega parka so bila že vsaj eno uro pred dogodkom povsem zasedena in že od daleč je bilo videti, da se Ceiju obeta nekaj izjemnega. Koncert v Celju je trio Eroika začel s Sifrerjevo Ko zvonovi zapojo» pri čemer so se tenorista Aijaž Farasin in Metod Pevec ter baritonist Matjaž Robavs prav s to pesmijo decembra 2006 prvič predstavili kot trio Eroika. V nadaljevanju koncerta v Celju je Eroika postregla še z drugimi uspešnicami. A trio številnega občinstva ni navduševal le s petjem, pač pa tudi s humornlmi vložki in Šalami na račun tenoristov. Razprodana dvorana in skoraj dva tisoč obiskovalcev sta dovolj očiten pokazatelj, da je Celje željno takšnih dogodkov. Slednjega se zaveda tudi organizator Veronikinih večerov podjetje Fit media, zato so se tudi odločili za poslastico, kakršna je Eroika. Naslednji Veronikin večer bo na vrsti 17. julija ob 20,30 na celjskem Starem gradu» ko bo nastopila skupina Blue grass Hoppers. BA, foto: SHERPA - 18 INFORMACIJE NOVI TEDNIK ' e6iäl ted KoUkiw^LokAla/StOYHic^ ^ Le kdo ne pozna verige Stormanovih te/ca/ov, njihove odlične hrane in strokovne postrežbe? To vam nudijo v kar devetih svojih lokalih. V sklop restavracij, ki se ponašc^o s uglednim Štormanovim imenom, soal tudi restavracija v Parižljah. Od leta 2005, ko so restavracijo prenovili in razširili, pod svoje okrilje sprejme preko 80 ljudiy v poletnih ča^ pa zažtvi tudi t^hova prijetno hladna letna terasa. Štormanov lokal v Parižljah se od ostalih ha po piceriji in slastnih picah iz krušne peči ^^^ katerimi velja poskusiti pico Storman ali pico Parižlje. Iz krušne peči vam postrežejo tudi z ostalimi dobrotami, kot so na primer novozelandske školjke, ki so eden zadnph Stormanovih hitov. Sladkosnedi dobro vedo, da se v Parižljah od leta 1998 nahcqa tudi Starmanova slašačarska delavnica, ki s slašacami ne zalaga zgolj Lokal Storman Parižlje Parižije 20, 3314 BrasIovCe Tel.: 03 / 491 20 80 Fax.: 03 / 491 20 90 celotne Stormanove verige lokalov, temveč tudi ostale slaščičarne in lokale. S skrbjo in trudom za vas pripravijo tako drobno pecivo kot tortice in torte za razne posebne priložnosti. Štorman tuai v Parižljah ostaja razpoznaven pp svojem dganskem golažu, plošči Storman, po okusnih malicah in kosilih. Vedno znova pa ponižajo nekaj novem, kot so na primer njoki Van öogh, krožnik Gurman ali za poletne dni i^emno osvežilni in raznoliki solatni krožniki. Vsekakor vabljeni k Štormanu v Parižlje, Iger se lahko ob izbrani hrani in osvežilnem koktajlu ohladite na njihovi letni terasi. vitaparK Zdraviliška 22.3270 USKO. telefon 03 5731610,. internet: www.vitapark.si, emaii: info@^vitapark.si BAcnm vinuieka in detikmesa B^omir Paj» s.p. 3000 Celje, Linhartova 20 tel.: 03/548-45-ll> faks: 03/544-28-70 Td. Gostilna Emavs: 02/60-50-830 email: infb^klec-bUirica.com Klet Bistrica y^'jlpnXCl'V^^ ifl Gostilna Emavs Vinarska ul. 3 2310 Slovenska Bistrica Delovni pon.'»>b.:a$:00 - 20:00 ncd.: 09:00 - 20:00 ^ 1 f p dt n 1 n v c e|n t c r y * * * R«$tavrah4ttonridkito»iMlffediw Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA ImBin priimetc Datum rojstva: Ulica: NapnUiaw &af očam Novi t«l»ik 2a najmeRj 8 mtsecav potfpb: NT&RC d.c.o. bo podatke upontbij&l ssido a potrebe oaročoiške službe Novega icdnika Piše: prim. JANEZ TASIQ dr. med.» spec, kardiolog Ko so po treh lelih opravili kontrolne analize, so ugo* tovili, da je pri nekaterih napredovala demenca Alzhei-merjevega lipa (7%)»3% pa so nakazovali vaskularni tip demence. Ta tip demence pa je bil v primerjavi z ostalo populacijo, ki ni bila fizično aktivna, pomembno nižji. Primerjavo so izvedli tudi s primerjavo genetskih faktorjev kot tudi s socioeko-nomsko analizo vsakega posameznika. Če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali na elektronski naslov tednik<3^t-rc.8i. Zato bomo Tmčno aktiv-nosi priporočali že vsem v srednjih letih (med 45. in 65. letom starosti] kot tudi sta-rejšim v zrelih letih po 66. letu življenja, kot tudi tistim po 80. letu in še starejšim. Ta delež populacije se vsak dan povečuje in je deležen premalo pozornosti s strani družbe. Z nekoliko večjim vlaganjem v preventivne programe se izboljša kvaliteta življenja. Vendar se starejšim priporoča, da povečujejo svojo fizično aktivnost pod kontrolo izkušenih profesionalcev. Ti delujejo v Celju v okviru Koronarnega kluba Celje že 29 let. Ti bodo svetovali, kakšna naj bo vsakodnevna aktivnost, izbrali in svetovali bodo tudi oblike obremenitve in pomagali tudi s pomočjo telemedicinskih ukrepov ob neljubih dogodkih, W jih vsak starostnik lahko pričakuje. ROŽICE IN CAJCKI Gozdne jagode za lepo kožo Poleti se svetuje uživanje gozdnih jagod, saj so te silno osvežilne, krepčilne m lepotilne - polepšale naj bi kožo, ki po jagodni kuri postane lepa in sveža, kot je jagoda sama. Na jasah in ob obronkih gozdov lahko v tem Času natrgate slastne rdeče plodove navadnega jagodnjaka (Fra* garia vesca), ki vas bodo okrepili in osvežili. Apaziie, kajti sezona jagod je tudi sezona kač. Gozdne jagode so odličen vir vitamina C, K, mangana, vlaknin, joda, kalija, riboflavina, vitamina B5, Omega 3 maščobnih kislin, vitamina B6, magnezija in bakra. Jagode so edinstvene po vsebnosti fenolov in so priznane kot sadje, ki ščiti pred srčnimi boleznimi, rakom in vnetji. Ugotovili so, da fenoli, ki so prisotni v jagodah, lahko zmanjšajoaktivnost encima, ki s svojo prekomerno aktivnostjo prispeva k nezaželenim vnetnim procesom (astma, revma, aterosklero-za) v organizmu- Ti fenoli naj bi delovali podobno kot ibu-brufen in aspirin, ki blokirata bolečino tako, da onesposobita doiočen encim. Jagode naj bi tudi ščitile mož-gane pred stresom ter upočasnile ali preprečile izgubo možganskih sposobnosti zaradi staranja. Povečale naj bi zmožnost učenja in boljše gibalne sposobnosti. Priporočajo jih otrokom in mladostnikom, ki se pripravljajo na zahtevne preizkušnje ^ izpite. Jagodna kura se obnese pri hemeroidih, zadelanih jetrih in vranici, pri zastoju v trebuhu ter pri kroničnem za-prtju- Če uživamo male rdeče lepotičke, r\as bodo osvežile. okrepile celotni organizem in celo polepšale kožo, ki bo postala gladka, sijoča in sveža. Piše: PAVLA KLINER Ljudsko zdravilstvo zelo ä-sla gozdne jagode, saj po kvalitete, vsebnosti vitaminov in hranljivih snovi močno prekašajo vrtne jagode. Z njimi navadno zdravi slabokrvnost, saj so bogate z železom. Zaradi salicinske kisline jih uporabljajo tudi pri ledvičnih in težavah z jetri, s proti-nom in zrevmo. Po njih ljudje segajo še pri povišanem krvnem pritisku, živčnih težavah, avitaminozi in krvavenju iz maternice. Svež sok gozdne jagode z mlekom, vinom ali limon o vi m sokom naj bi koristil pri ledvičnih obolenjih in krepil srce. Privoščite si vsak dan por-cijo svežih jagod. Na ta način boste uredili prebavo, krvni tlak, delovanje jeter in izločanje seča, posredno pa si polepšali še kožo. Če je utrujena in starikava, jo poživite Še s sokom iz svežih jagod. Žlici svežega jagodnega soka primešajte 15 kapljic ne-zavretega i^eka in s tem pripravkom zjutraj in zvečer na-mažite obraz in pustite» da se posuši. Zjutraj se umijete z mlačno vodo. Ta sok lahko odstrani tudi ogrce in mozolje na obrazu. üyatAüji 6 ~ 12 kg Dr. PIRMAT p4p//2g2.J2 55,01/51935 s« Mvww.pirnat.sl 20 RMACIJE NOVI TEDNIK IŠČEMO TOPEL Poletni sprehodi Zopet prav lep pozdrav Iz zavetišča Zonzani od miSke Zoim! Teden je naokoli in z njim majhna sprememba urnika pri nas. Najbrž veste za sobotna sprehajanja kužkov, kaj pa za nedeljsl^? Aiia, ta pa so novost. Sedaj boste lahko kužke v zavetišču peljali na sprehod, se z njimi malo poigrali in podivjali v poletnih mesecih ob sobotah in nedeljah, in sicer med 8, in 10. ter med 16.30 in Kai HB poznate moje pa&me? Je čisto nova. Imanuje sa lisičkasti mali pes zaradi prav posabnih lisičjih u§e9. A niaam simpatična? (5695) 20. uro. Nov umik sprehodov so si Ijtjdje iz zavetišča omislili zaradi vročih poletnih dni, ko je {in še prav gotovo bo) tempöafura Čez dan tako visoka, da še ljudje komaj prenesejo vročino, kaj šele kužki v svojih toplih količkih. Tako boste lahko pred nedeljskim kosQom prišli k nam in peljali katerega izmed godmjavih kosmatincev na doolg sprehod, da si bom lahko jaz privoščila počitek. Proti večeru pa lahko zopet pridete in me odrešite mak poslušanja nedeljskih pasjih Čestitk in pozdravov. Vi samo pridite in razveselite v prvi vrsti kužke» ki komaj čakajo na sprehod vna-ravi ob koncu tedna, s svojim obiskom pa boste dobro zapisani tako pri meni kol tudi pri zaposlenih v zavetišču. Sicer pa razgibavanje ne škoduje niti vam, kužkom pa še najmanj. Če imate kala^nokoli vprašanje v zvezi z novim umikom oziroma vas zanima kaj drugega, pa le pokličite in vprašajte. Na voljo vam je telefonska številka 03/749-06-00. Intern et ni naslov www.go.to/zonzani ponuja ogled vseh zavetiških prebivalcev, seveda pa vabljeni le naprej v Jarmovec pri Dram-l)ah od ponedeljka do petka, med 12. in 16, uro. Se sDšt-mo naslednji teden I Pa-pa! NINA ŠTARKEL Hej. lepotec! TI, )a, ki ma tako skrivnostno opazuješ. Si pravi moŠki? Znas ravnati z žensko tako, da ji daš vedati, da je zate edina na svetu? Potem pridi, potrebujem pravega moškega. (5729) Že sedaj, pri komaj 3 mesecih, je njegov pogled zvedav, kaj Šele bo, ko postane odrasel labradorec. To bo sale inteligenten kuza. (5746) Za vse informacije v zvezi s posvojitvijo muc lahko pokličete na: 031 326-S77. Muce na fotografijah so zdrave, cepljene, pred oddajo bodo kastrirane oziroma sterilizirane. Trenutno so naše kapacitete prenapolnjene z mačjimi mladiči, V naše varstvo jemljemo večinoma mladiče prostoživečih mačk. Se pa med njimi znajdejo tudi mladiči lastniških mačk, ki jih lastniki njihov mamic odvržejo na takih in drugačnih mestih. Ponavadi kar za cesto, da jih čimprej povozi avto. Zato ponovno apeliram na lastnike mačk: svoje mačke sterilizirajte ali kastrirajte pravočasno! S tem boste onemogočili nezaželeno razmnoževanje in trpljenje nezaželenih mladičev. Nam pa prihranili veliko dela in stroškov zaradi vaše neodgovornosti. Ponovno ponavljam še to: za ubijanje živalskih mladičev ste odgovorni po zakonu In je tako ravnanje nezakonito in kaznivo. Prav tako je nezakonito odvreči mladiče kjerkoli. Vse prijave takih ravnanj bomo brez pomisleka prijavljali pristojnim službam, ki bodo ustrezno ukrepale. HELENA J.HACIN Za donaci je v City centrov zbiralnik se zahvaljujemo vsem donatorjem. Družtvo Za POMOČ ŽIVALtM V STISKI S\o M §tef, prijazen 2.&mesečni mucek Lukee, prijazen 3^sečni mucek VTidek. 2,5'fnesačm mucek, nežen, Hana, 2,5inesečna mucka, zelo navezan rta človeka prijava in prikupna f r TfÄ^^P^ Orožnovtrg 18.00 GraMWo*««» Tmb«ji£PO JE R£S NA KŽčUc fchrtaftpBB-ltonihgfiiÜiUiiiSte^ coccail bar z EMILOM - eAR2 PROMENADW VRVEŽ PO UUCAK LAŠKEGA IIMItfmK 11WAOVI MHBMMI U^ M» residenti dubaTnst DJ House. DJ AR, DJ 7ko DJpany otvtftoprMKv^ itnfiiM I igi rmfri ii Hvwlna PETEK,11 7 šeHoi^a ' ^7.00 MUlurvpougbelajMa^paSBilca SMOteiapeiKMMvIawMtSMSlS» šotor pri Hunw 17JX) kvimetOori, ftazSgranimuzsfcarnš Pa^^pribgdL •'L'^ÄT: «ujrMtortmJEUßPlAOäEJ« Onänovtrg 18,00 DJDeanDeenirtCoaaflbafzaMtL0M-8AM $oKkßlgriSee 19.00 elisWtilskdtekmdvtoiarld^ S^ Mrov^..) in nastop lu>$drtanlc ski^ Graltefco tfMcSef WBWVwplW** JMpaiEl Mrtat Vah«of)evtjg(dubTnBt)19.00 «id«itidubaTfist:DJHouse,OIMI.DJ2co liififni^rr I|i .15J» to|ÄSi4Äw,iiie*e» SpiVTthoteiaSavM^ 19.00 DJ party trs 2*Jt ih^JrtirtwH, WLiBgiaft^Ztae SOBOTA. 12.7. frUnqgH^m . MmS^e pri banki f Orafewr« UJO 17.30 1100 19.00 19J0 VWv»o(jevvg(dubTKtfQ 19.00 HM t Sp.vrthacdaSav^a 19.00 «.^IMO • 22.00 NEDELJA, 13.7, 6oha GraUimiiedvorBb Sotor.prBw «M trg MWAfATTTU LAŠKO 1^.00 &00 17i0 18J0 etK> priredb» >L£PO JE R£S NA DEŽEU« 6AR2 PfiOMENADNl VRVC2 PO UUCAK LAkEGA IMMICAmjBIpWaiiM......... reHtoiti dubaTKEt Oi Hous^ DJ AK, DJ ZkD DIparty VODflA SIMKWIM Z REtlN ItBS SAVINJE M VEUČASTBI OGNJEMET Ol OLAWUSnaWJAVt ajpradw Tater MAVIUCA POU m VALÖCOV 2 KuigmM mizlkanti aiiai!iliif^inii|^Jjjflii . . . , . nuUDA nvo W CVCTJE po Hllcab Uttega ZAXtttiMOIieaiT WOM fiOMMwOomUfc jipMiAwigpuiJi r.iav1 triglav banka ^■•wlBbeie. NOVI TEDNIK GLASI - INFORMACI JE 21 nrrmm VOZILA PRODAM HYUNDAI lontni 1,5, nrngrshiraiv toKnic-no brezhiben, lelnrk 1992, prodom zo 15QEUR.T^04] 474-921 adu prodam m 150 (UR .Won 031 547-104. 3379 Wtroflsportw IStdi, UA1998, lovnbi 1 *i\m. pndoni m 4.900 EUR. Gfe9or, re^on 49(^022. 3394 STROJI PRODAM PAJEK, dobro ohranjen, prodom. Cons po do9omii.Tebfon040)6)-5?B, 34i6 POSEST PRODAM PARCHO 20 grodnfo monjse hiie (gospo-donko btvolni objekt), 2.500 m', no lepi, mirni, sončni legt, s pridoblienim grodbenim dovoljenjem, v bližini Nove Cerkve, prodom, lelefon 03) 31U16. 3340 MSO vtM". ^ lini&^ntunD. ISOffl^,^ 30 let, portek) 200modglovne CKte, prniom. Tdehui (03) 781-7004, 041924^66,04)866-765. 3397 HIŠO. 5(omvonjsko, letnik 2008, S.gro&e-no foza, dve goTOZi, okolUo Unijurjo, no zelo dobri lobtiji, ceno ob ogledu nepremwine, prodom. TeMon 041 269493. 3405 KUPIM KMETUSKO zen^ o» kmeHjo, v Cel(U m oklici, kupim. TeMoo 041 839-919, 0317054S0. 3062 ^ISW) pomlft olt bi», gotovino 90.000 !UR, Mjo(e)iH)kdkodo2Skffl, kupim. Telefon 031400-673. 3316 STANOVANJE PRODAM VN6'0SRB)NI1M4. Osnovnešole, Oedto-vo nosdje, prodam obnovljeno slonovo-t^,81mU^on041 781-]66,pol6. uri. 3243 DVDS06N0 stononnje, Ce^je, Otok. ^/i obnovljeno lelo 2000, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 031 210-569. 3325 QUE, Hudinjo. hodom dvosobno stonovo-nje v drugem nadstropju, prenovlieno lelo 2005, urejera vso infrosirukturo, 1.500 fUR/fli^sloflovonf^e površine, lelefon 031 467-826. 3354 SnfUSOBHO slonovDi^, 78 rn^, v Nazarjah, pRidoni.7el0^OS1640058. 3374 ODDAM APARTMA, Izolo, staro jedro, 150 m od morjo {2 odr 2 otr.), 50 EUR/don, oddQmo.TelefDn031 37CU86. p V 6UZNJI okotia C^jo oddam dvosobno ftonovon je urejenemu poni brez olrok oli ur^m süuirani ien^. Telefon 031 264604. 0V0INP0L508N0 opremljeno stormvonj« no Hudinji, ceno 300 EUR, oddam. Tele-fon041956^16. 3406 PRODAM HUDimilC hlodilnik z zomaovalnikom, telew, stedih^ kotno sedežno, mizo, omoro, dnevni regol in kave prodom. Tekfon040869-481. 3407 PRODAM SMREKOVE deske, 2,5 cm, suhe dve leti, ugodno pfodom. Telefon 031 721-044. 3357 AKUSTIKA PRODAM NOVO diotonioio lionnonibBe, B, As prodom zo 1.900 EOR.T^fon (03) 5414* 227. 3376 PRODAM 81KCA simenrolco, težkego 140 k^, prodom. Telefon051822-360. Š344 THJQCO s^ntoiko, težko priblžno 110 kg, prodom. Telefon 5730-116, 031 730-234. 3361 PUßKt težke od 20 do 4Q kg, prodonto. T^n 040 361-446,040361-449. 3380 BURS)^ kozi«, z rodovnikom, $0 z^ lepi, prodom. Telefon 031 605-274, (03) 749-1790. s»o TQJCO simentolko, brejo 8 mesecev, prodom. Tel<(on04) 812-253. Ž1t4 BtRtt^ plorun^ pes, le^, zdravi, aslfr krvni samidu, cepljeni, naprodaj. Telefon 040129'576. 3396 iAGBUČKA, 5tDr^ 5 mesecev, zd nodalj-nto rejo, zo rozplod oli zakol, od dvi^-kov, prodom. Telefon 041 417-393, loško. 3417 ODDAM DVApsidui, stare 2 rneseco, posmo nemški ovčor, odlična äjvoja, oddom. Telefon 5823439. 321 s Vsi ljudje smo prah, ti pa si bil zlati prah! V SPOMIN 8. julija 2008 je minilo eno leto> kar nas )e zapustil dragi mož, oče, dedi in tast VLADIMIR ANDRENŠEK iz Celja Dnevi, ki minevajo brez tebe, niso več enaki. Hčerka Tadeja, vnukinja Anila ter Taja 3413 Botfčina, ki nam v srcu tU. te v Življenje več ne obudi. Slejkoprej zabriie čas bolečno. a spomin osiane, nikdar ne izgine... ZAHVALA Ob boleči izgubi dobrega in dragega očeta, tasta in stare-ga očeta IVANA MEDVEDA iz Dobrove 32 (6.1.1921-24.6.200S) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožaJja, mu poklonili cvetje, sveče in svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poli. Hvala pevcem za odpete žalostinke in trobentaču za odigrano ža-losiinko. Hvala gospodu Stanku Žagarju za poslovilne besede, hv^la gospodu župniku Srečku Hrenu za vse obiske na domu in opravljen cerkveni obred. Hvala dr. UpovSku in vsem sestram pationažne službe za pomoč v času dolgoletnega zdravljenja. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena bvala. Vsi njegovi 3372 OSTALO PRODAM PRODAM P^ENICO^ 1,5 ho (flo rosH,\Aw\ti Celje), pfodom. Telefon 041 759-704. 3336 SfflOvbckahimdom. Telefon 051 202-893. 33d4 ME^O belo m meseno rden vino ptttAsh mo. Ceno po dogovoni. T^efon 031 58^29. 336s KOftUTOvzmju Hont Telefon 041 261-676. 3369 DOMAtE vino (šnomko, jinko, izobelo) in ^tvovko prodom. Teleftfi (03) 5793-647. 3370 BAURANO slofflo z r)itve, po 1,20 EOR in semensko ojdo, po 0,80 EUft, prodom. TM)n041 649-414. SDEäv{no,mttono, prodam. Telefon 031 814^77. 3393 SlAMO v kockah in »no v okrogli!^ boloh prodom. Telefon 04} 214-124. 3418 H,ZD900EURiroparnta)2,450A,pndam ZD800EültTeWon04i939472. 33dd nje v ljubezen povmiki že več kol lO.OOO osebom, posreduje zo vso starost obdobja, brezpbčno zd mlojsežecke.TGie-fcn{03)572»19,03150M95.bopok) Oiegil(S.p.,Do}ef9VQs85,Prebold, n 30.000 pofftdovanj, 11.000 novih poznanstev ^ bilo v pr«t«klem fetti skSefl^ih z nafo pomo^. teios icft-i«. da jih bo ee ve£ Žanrtna valnica za vse genefacije. Zaupan}«. Do^n)a vas 65. Prebold. 03/57 319. 031 S05 495. 031 836 378 UP0K0J9I1 mo9d iscežend(odo60k.Dafn je no lepem, soiKr^m kraju, v Mesli-njoli. V nojem dom ali prodom storejso liiŠo In npvo, 50*46 m. Telefon (03) SS24^)l,pol6.uri. 3368 BLIZU Ce^o, na lepem hrib^, je mojbna kmetijo, kjef živi s štor» 29-letnf ^nt z dobro službo. Zalo si iefnn oojl) dotm in pridno dekle, s kolero bi si ustvaril družino. Ogba se mi, z mono Ii ^e bo hudo. Pisne ponudbe pošlji no Novi tednik pod »ho UP OOM. 3366 ZAPOSLITEV D41 697-296.Mizar3tvoAni^Plonin^ ip.,Morinr4ocesta)S3,3000C(4e. n nph, podro^ ^ in okoSa Prmz^ 20 odil3tof.JožeSumBis.p,MflMaam 1 o, ^,leleb04U20482. 340d Isluanl fantje ISčeJo preprosta, zv^ sSa deklet*. Mn090 jih je. zaTo punce, pozabite na (aioäsrsnjd ter ^ Cvez stroškov spoznajte, Tdl.: 03/57 26 319, 9sm: 031/836 378. UsfoH Onkil^ sp, OslinJiVii PvboU HoMrme aR redno a^r^nemo 4 Meta a Mo vbsMreiai. Pefoj: vtmnk» izpiL M:odpon.dopeikaod8.ilo iS.ure. T9fefon03/42M1-M. Jdwu. d Martooiui C. 44, aOOO M- je tvoj glas, ni več tvojega nasmetui. mimo v grobu spiš, a v srcih naših še žiuiš. Sledi za tabo ostale so povsod, zaman oko te naše iŠČe vsepovsod. V SPOMIN Danes cnineva deset let, kar je prenehalo biti $rce našemu STANISLAVU SMOLETU (1923-1998) Kruta bolezen ga je iztrgala iz naše sredine. Hvaia vsem> ki ga ohranjate v spominu in na njegovem grobu prižigate svečke. Njegovi Da;draŽji 3410 Ihiplo tvoje zemlja krije, v hladnem groba spil. Srce tvoje veČ ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa srce žalost trga, soiza lije iz od, dom je prazen in oiožen. ker te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene, mame, taSče in stare mame ANICE KIRHMAJER Z Belovega nad Laškim (17.6.1954-26.6.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, delavcem Stekiame Hrastnik in Parona Laško za izrečeno sožalje, darovano cvetje, denarno pomoč, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, moškemu pevskemu zboru za odpete žalostinke. gospe Magdi za besede slovesa in trobentaču za odigrano Tišino. Posebna zahvala osebju ZD Rimske Toplice, sosedama Don in Jožici ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni mnogo prezgodnji zadnji poti. Žalujoči: mož Rudi ler hčerki Natalija in Darja z družinama l263 ZAPOSUMflkd^, slorega do 35 let,ZD delo v proizvodni) zellvonjo betonskih izilelkov. Ploalo: 800 EUR neto. Delovni vsod 7. do IS. ure. Roberto Šket, s. p., Vriie33,Tehone 3375 BE£ Plestenjok, s. p., Pkmtno T44, Ploniftt. Adoptodje, barvanje iSanovcnj, oken, vnji, fe, fond, nopusm, sdarska dele, v(elfUinokfi6(Ll^04181(K717. r^ ZAPOSU -kuloarfe -natakarje GRADBENIŠTVO: -voznite -zidaiTe -strajnite ' 9radber>e Mavce Kontalct 041-625^13-Primož Oblina cesta t. Celje Tel.: 03/5415-19Ö. fax: 03/490-1199 wiivwv.ac-giavan.s) zaposli c^a delavca za delovno me^o TRGOVEC/TRGOVKA za nedoločen 6as s posku»>o dobo 3 mesecev. PO0Ojlr IV./V. 8t. trgovsko-komercialne Sfneri. B-izpjt, znanje ang. ali n^. iezika, i^adanje dela z računalnikom. Če ste pripravljeni na poslovne izza«, dinamično delo in ste komunikativni, odgovorni, zanesljivi, poiljite pisne ponudbe v 7 dnet^ na naž naslov. Podjetje NT&RC, d.0.0. Direktor SreekoŠrol Podjetje opravlja £dsopi$no*74b2nüko. radijsko in agen-cijsKo*trŽno dejavnost NAslov:Pr^emoval9.30ÜOCelje, lelefbn (03)4225 190. tai (03) 5441032. Novi tednik izhaja vsak [or^k In peiek, cena torkovega izvoda je 0,81 CÜK petkove^ pa \,2S EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine Majda Klanšek. Mesečna naročnina 7.90 EUR. Za tujino je letna naročnina 189,60 EUR. Številka transakdjsl^ računa: 06000 002678U20. Nenaročenih rokopisov in foto- grafij ne vračamo. Hek: Delo, d.d., Takarsko srediŽCe, Dunajska S. direktor Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 6.5% davek na dodano vrednost. MOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvim Namestnica odg. ur.: Ivana Stanieičič Računalmiki prelom: Igor Šarlah, Andreja Izlakar Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik€>ni-rc.sl E-maii tphni^ega uredniltva: tehnika.tednikC^ni-rc.si RADIO OBUC Odgovoroa urednica: Simona Brglez Ur^nlca informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio®nt-rc.si. E*mail v studiu: info(3^radloce!je.com UREDNIŠTVO Miletu Brečko-Fokli^. Brane Jer^nko, Špela Kuralt, Ro?:niari Petek. UrSka Selišnik, Branko Siamejčič, Simona ŠoBniČ. Dean Šuster. Salka TerŽan Ocvirk A6€MCUA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni* ku in Radiu Ceije ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agcncijc: Vesna Le|ič Propaganda: Vofko Grabar, Z]a(ko Bobinac, Viktor KJenovšek. Alenka Zapui^k, Rok Založnik Telefon: (03)42 25 190 (03154 4! 032, 103154 43 5U Sprejem (^sov po el^. poŠti: agendja(?^nt*rc.si Št.53*8.iuliJ2008 m DELA Prosta delovna mesta objavtjamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjlanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen ^s, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda: • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: htTp://www.ess. g ov. si; pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UI CELJE OSUV(C8AEZPOKUCA, uPumKSTmäflt wtmiSmLBoms. Bi^uäut äStsui mufv. mta us. \i ta-soEV. mum. KATU m KRAJW SUNQ f 3z2i mmi PHASAIK TODaMUMKAOlSUIj KAAItV • M/t Ifvuteul IM raUfiAUE KAfiUtV. ttmÜM ÜS. \wm. mäm ävsuev IN ASTMENANKOV cajisuH^iRSi.unmx oowEc u • HoSu m V PSQCTvQou msoui viä IN OASAIU lA PAinO. inujcpl tu. s IttSKEV, Iii) jnt wßim sQoää v raju; KnuNa m är V CaJIL PfiEiSRMVA UlJU 2L wo CUE DSHOVWUOISXA a08AA2BA. OEIAVKV SKUOlStU MrSA M/t SKüUNäfl MESO NA tomoji UMKl SORDfiA HESa NMAGA ?ftl QOFRSMI MESA. DPRAVÜA ORU&A Ob> PO VAV[^ oxu votLjE, oolocek cas. 28 mcscov. muiw. infäik BCUESMIU CHJE. OBUKOVA UUU ^ »oi Olli ftSHOVNQ^ftAACOBflAZBA. äSIILXA H/tÖiCSUE POStOW PHBTOm. KOOIOČOI CAS vtfSTovSa M^ • HtvninK. üi^^ sa.3inicaie SORTIPU ll/lSOiriflUUMATB&^ ril K(MU) n BMIVI IM KVAUTFn. laoCAHK NEf» no6 DUif se tfflAVUA STOIE ZA l&OäH fRAKUL «uCu CAI 24 HsssEv. läo^m ouwt mik VAINICA y. MAflBOR PtlSlOVHA ENQTA UlSUAflA. KWWKKA UUCAf m UUBUANA b^TUA V VOJHKÜ H/t ä^fWE Pflß^TDfQV, WZ-HIK V cstiem mum OQÜSäK CAS. m MESECV. 0i07.m GROUP nsvia UADB8II^ m vlu aoil osFniiA CESTA S. 3m celk VimAmJSA IVtVBOUnSftOZAAmiSt «oomCa £as. i6.o?jni, urnm auu mak PWER aoiu PQOnftMCA OJl nAHnUVA uucaa, 3000 tai( NATAKAft, HBWA m/t SniE&A PUA£ IM Tl^PUH RAPTTHIV, OELQ Z 8USAJHX MAOaiWU ZAUK. KOMllWaRAWE Z Gom sota ZA toroCo V UKAUI« MIOCEN £AS. 12 MESafV. OINm IZlflUK CUE OJL Ff SUP VHSKi miKE. UFTOVSKA UUCA 1& »10 SlßVEMfi kohms PmOAJALf C. MOOAJAUA wt nocuuA icKsnuH QBHIV. U.Oim AUM ORANE PHCVDOUA U HKQVW ULO. can CSU U BSnOŽHD 2.3908 CQJE PftOaUAUC v PROLUAUIGMOJE • H/!: PRQQiUA m t&mi n kuhiiu. ooiocEII ČAS. u HESHEV. (I9.07ia6l. CPfTIR ZA USnSABLIAMJE. «10IK M-$mf miNA. UKMMA113294 DOSniA SUARSÖIK I h/t SPRÜEM UIZJIUA eiUA IM PeStlKOMtSIOWRAlUEBUSA. SKlAOliČinK. SHAOI&K mMHJAUC IVt O&O V SKUUII^ H FWEIAJA VTftSOVMI S TBt^LOM SfIEDfUESA WOm BA RAZREDA: VU9UE EVIDERS BIA6A. RAZPODLIAIUE HATUAiA V SXUfläa PRIPfUVA HAßA ZA PROtUUO. OZNA&VAfUC IKIIFRIIIVUE BLAEA TER OfiiASNG m OUA V TBUVn. DOLSttK ČAS. 3IBECLIIOUOOL MHK SUini mClAJA O BX. XI&OVA UUCA Sa 2250 piu^ KUHARSKI PMOČMK. oaAVEC L • M/2: (SWVUAUE TäüK RHMmK OB. mimat mavmov. asčdu rnzvonoH imAUOElA n NlOäN 12 MESEOV, ViVM im oe SAVH (£A XJBbtt^ VA uucAe. sonca» kk. immmwMvmifi'ti^m PRAVA SUBOVK «iWUE POPRAVA Itsm SKUtcv ZA päEW. wtm iK snnuND TEKIAU TISniH ZBÜXSV. SIMM M ROČH OfiJKOVAKJE T^A reu KRUHA Ik PEQVA. BbOCU &A& 3 HESat. Ilinm PANKTfiA ÖäBUE IM TRGOVHU aOJL AfUAVAS10t33S1PrntDV& NHWTIR VODOVODNIH NAPRAV. ».OUODai KUHO OiUt UIM Slim. mHMW^ CESTAlSOflDIEJE MOlfTIR OGREVALNIH NAPRAV. vzDftauc posmuEHj IN MAnuv n. M^- VZDR 2EVA1K VSK VRST SMOPOV PJ^UH JM VRO^MH PQSTROJBU. ODPfUVUAfUE OKVAP. OPflAVUAHE ZAH-lYVKiSn PQWVb nVSHÖEVAfU POO MADZOnOH vqoji oqldcbi us, s hesicv. mim, lam hjl. kwovsko svrnivwe. dm poorusncace^ m, uuca nV. OtVQUE G. mo CEUE wnei ocREVAunwKiv wl' NWIER OSRHAI MR WfttV. IGaOÖM CAS. nVM COMAiKR pnnvuMO nxkfrji oiio. be^xrura csta i 3000 CBJE EL»TRIIOMI(L£KntOMK. ELirnUTBOIIR EElOROHIi; ffUAfUf a m£flt rVE NA DmÜiM KARUK. flEDOlO^ ČAS. 09.O7iSO| NIVa BfiADUEn EUUlCUiMlO.CaiE.l>VA 11.3000 ou lOM&MI^ njlČAViCAR N/t OPUVUAUE V» UJu6lVHČA«ai KLUPOWAHJEMSTBOJH lEZMJE MA SnUM QELO 2 RQäW ORODJEM P8E-HÜtM BfiEIB Z OVKIIUIL. NQJOlOCBi ČAS. ?9.07i90& aMTAtMER PAOIZVOOMG POOIfTJE. HDil aESntUSXAOSTA B. 3060 CEUE PflEmUHOVAUC IN SPAJA12C KOVIN. • VAMlK-M/t OWVLMIUEVSEH miXH BaVA)UE> WE PQOSIlOPOVVAIUEHKItOIISTntMlJ OPflAVUAIlK VSEV OQ U SmJM n NAPflAWM^ NEDOLOCSR ČAS. 17.07.200t. l£POni csmfl BARBAM BARBARA CANSR IP. UOARMlä» UUOA10.3220 $TORE varilfc. m\k u/t vaueue večjm kdhsmmoj po hg postopku 1H s 0)2. enulcen čas. 01q7iooi. maffr stwfn)vauuca4.3tt«au mw. smsar za vomiw mjot m/t* smäbui coeiw». ooiocn čas. b mescev, 09.b7j00b. MOiaiNBlUA. treovsu mueia doa. lifoavska luca s a mo hüfiska sobota 06uk9valk kovin. cnc opuatu. ivt upwllau stroit {kbmll in smüew^. mastavliame hkua. heiuüue in ie< SntlMJE izoeixov. REDOinCnČAS, OSaJiSOB. spl& ina muisnica (£ul OBlAMtVA UUCA s. 3001 ccu BEZKAUC HA oc Oim UA • m/t HASUVTm im kqroraue ck snifta. mht^oia (zdeuov. «< DOinfSI ČAS. ositjdob. s?ll^na fiOUelNICA coie. obbuovauucaisooosue uniAVUAlK IfORlSMTAlMVRlAMfiASnUUA h/t limvuahie tmik 93b za kvmjtüq OfiailOV. icnm [2oautv. mmlBt fi&o7iodt manpovi^ dxiu mavowtt aao. mtäjka cue. nunova UUCA i 3009 au oboelovalfckovm m/t opflavuaflr vm oa na strojih IN napravah opravllafue OU POVB^NSKE 2a^ Vi KONCNE whta2e VP8UAIÜE brbum ik oroou (MEVNO vzdrževakje stbqjev in rapiuv^ OOLOttA 3 kski m) m. pamfreia či$&jue n tkovika D.aO. aria vas 1913381 pnrovčs OEIO v nomnui i^t izogava uvmskh m au aoorrav. mm*ik ma sajetm dsidčoi ČAS, 3 NKEa m?^ Tm cmcs miwft oistrieuclt^ om fhia v akuäsn jezhj: tvt omess mvi11iwik. nstrinmom.inu äuinnska mkiiimumMk ntu£r. frizer h/t oeio mzelua. mcdoioöi ču. 2e.b7j0di. cwtacner proizvoono POOJCTIE. ojul SEŽKRAfSKACESIA&SaOSaUE frizerska oba h/t frizerske mm. pooausa ue m. haniioka. ucajl odld£a čas. 1ksec 13.07jttt smjmd hjučavv&til^ ivan vrasl IP. owwlm cesta 2. »92 uufieču kkji60vez. ptagäxfidmiiii/iBmfMmmmj^ wmnmwirsmwmuNntmjoi sntua OQuKa čas. 12 mm, ibjuw ta^ msm QAcat m v nwic ».sniisji avttrj&uk. učar h/t tfravuahje 9eu povrsimsxe zas&te opuvuiaje h0hta2nik ob 9arvaue kovtlhb^ je1( hbprava koinejkbuev ka wivame_ W\S(St mfsece. iiotiool strojno kuučavhičabs7v0 wh vrablip. omtmlka cesta 2.3292 uihčka vqzmasthikiiotmbivqzll vozmkm/l dostava «ikvzbi paxnni h oniou pcälanakulwue n raoüuuu näuk v/q VimiAUnüAlUE tra» SPOrniE oohlmbnacue. ooidčem čas. 3 njnsvn aio wte proimoua. trbovka. sn»- tvl. DiLO. HARBOUSKA CESTA H. 3806 tSJE vozmk, voznik tovntnefia vofita • h/t pflmz BUfiAMAUSAUE. UmUUim ZA VOZKO.. NiO^ CAS. T2MESEtIV, mJiW, 40 \SiSW OUr EOIM»lP.OMCA40.3220ilVE aOLNIČAM&eOVAUC. bouicar »Vt VZOtiEVAlUF R2IÜKEA OHBJA Snt MDVALCEV OOUlČai ČAS. b MESECEV, lUnJM. AOCC co kr, mam svnowu. aou pdosužuca can uuca sv. bmzk e. 3m caj sromua strokovna au sflotha oibrazba. uCncu vq2u • h/t rau£evwe pwktt« llulolj3ä3i čal itinisa oiaožno saoi^ ^ dku4m soh^ v oliu. pre^hova ujca zl 3000 c£lu ZAVAFOVAIM ZASTOfliK FnniAVfilK M/Z. ZAVAR& VALNIZASTOPHK. OOIOCO CAS, B MESECEV, 08.0?m BEl0TDIMCH08UCO0RlI?BAZAPt6OVINOIN POStE OOVAfUE 10.0. HARSOflSKA SSTA &I, 3009 CÜJE ZAVAKtVAlM SVETOVAlfC ZAVAROVALI ZASTOPNIK MA jma ■ wt smovau snumoui patrava ranne n mstavnn zavarovaih» procunov. IRZEU OOIOCEHÜS. 6 hesov. &j7j2ih, mai1> ris trgovha ■ nofimom. pohdfsuim 13 A30i0BJE ekonomsko konishclalm temu. ZAVAAOVAUII ZASTDPNOl ZA OMOČJE EUA h/t TR2EWE ZAVVtOVAUIH STQMTEV, N£D0LB£8i ČAS. 09.O7J00I. OOM 08 SAV1MJ CEUe JIHČIČEVA UUCA L 3900 CaJE PnPfUVHIK^VAROVAüH ZASTOPMK 2A GMDCJE CE UA • IVt ntŽEliff ZAVAROVAUiDI STOHTTV, StEDNJA POKUCMAIZOBMZBA. PMOUAIK • OaO V CBJU (BWAITR6 11 OLK) •m/tmOMA.OEU>SSTRAIiKAIB. NEO&^COiČAS. 2ftOUBOB. CONTAKR PflOIZVOIMO POOJFTJC. OD^O. SÖKUUSU OSTA 6.3809 fflJE VZnŽEVAtK AVTSPOUGttA • H/t VSA VZOAŽmi U DELA MA POUGOMt. VZBS^AfUE IN b^ČSlff vom POMOČ pn AVTOVIM OIEOČM ČAS. 3 HESECL OSiUm ERA KOPIAS. D^JL. vmit ff UMI IN TIMjlKA.IAVA}0.300BCEUE VARNOSmiK^UViU U/l RECEPTltflSKO OEIO. 0Ü0 V VRATARVID. NHHEOON b&. IB.QIilOB, ZDRUŽBUi älFE}UEVIMAVTOHEHAMKOVCEL£&aM§UtVTRg I 3000 EELK KQHtS)OUfl»LAE£ällK> H/t RAZiOAOAlU. MAHA auui MTIMUE OAfiA STItE^ stiuimk VSOAft ifij, OOlOČa čas. 12 HESEffV. \Wm, 40 TR60W HA M iRAmiT o.ao. oMfiA 4 a 3:20 ^ PROOAMlff U BOONSUH SERVtSU V COJU • H/t FimŽ» Sim VZPOSTAVITEV OnUSA DAME. PREVZn BlASA, NUOnJE I2HIK0V M ST& Rnw. NEDOLOCBI CA& IB.88.29D1 PRIMA ZASTOPSTVO ZAVAIVVAUU ZA^TOmkA ORU?BA OJUL PARTIZM SUUUCAIilMÜOBÜAM strojni temik. VZDRZEVAIK MEOIQKSKIH RAniAV B • VZ0B2FVJt KU SERVmUUE IM NADZAUUE «UIVAWA NAPRAV. STROJEV, PDSmUEV. APttATOV. V OKVtftU OaDVKfiA PROSRAHA OKAMZACUSKE Om ZAVQQA. OOIDČU ČAS. 5 HESSnjy 7m ADUZO HJL KAMOVSKQ rmwi DM PODftlŽMCA C&X UUCA XIV. OIVV zufk^mceue HASOVUlUK ck SIHUEV h/t: HASTAVLIAlfC dc STROJF/. NEDOLOČei tJ& 11B7J09B. VERSIWSEI; B& $TJAM OOVFTNOt. ÜUBUARSKA CESIA& A, 30QO CÜJE 6ftUS£M TBBIIK. REFEROT TUŠEMA H/t PRIPU VLAUE nWUOB n POBOOB ZA FROflAJO KAKAUZA CUSX£BA SISTIHA M SfTOffiKM K^AtfC. VOSEU in AfUliZA OBISKOV PftUEKTAJ^OV. KOHINAUIIH. fiAUKMH in ORUOIH mVKIK OSO. PRIMOVAUE PODATKOV O PfiCOVlDEN» »VM OaiMIN, KAUZAQ JA NAMČl pAOS. (ZRBiAäfOV. I2DBAVA (eomn NAUKW-i oftiKA OBA PD KiUini neiponw^ KfiA OOtD» ČAS, S IffSBEV. iui?jm. PBOSKKAL Onu&A ZA VAfflVAKJl m. KERSWKOVA UUCA 19. 3800 COJI hlEDUSKI TEHNIK. smmswj^. H/t Arooiočai čas. (Smvii. MANPOWER aO.O: MANFWETt OJtiL ^ mömiuolr. STAKTÜVA UUCA 4.3000 ECLIE grahckiobukovalk, pnni. H/l oeumvAiE • CRC ■ lEPuau msTAv-nin m orqma pisantätaopml. neoocen čas. mm. uwmiPi m^ havwer oojl PnnällCA IHJt STWTinA UUCA4.3900 ca^ zdhavstvnitfhirk. ZDRAVSTVBfl tewk • h/t IZVUAM IM sffleuwkff m ZDIUVSTVEH m STAMVJUCV. OOiDCet ČAS. B MESaZV, 09.07.2909. ZM AHFORA. ZAVAROVUM ZAsron9$ivo. dm, domžale, uubuakka cssta SI.1230IIOM2ALE DIPtiMIRANA ME(UCIN$KASEST1U (vsj. 9PUUIIRAHA HEDQNSKA SESTRA I^ SDOEUIVAKff m PHKAUIIRAHU OQA ZA OaJMII PROOS SNA V^TVEM KEBOVJUNEfiA OOOQU d0lj3čen ISL 3 MESECE. 69Jr7.2»9. UA&lf UMSKD PSUEOVAW TOJEUE eaJl DJL 9CUFVA UUCA U. 3M fiJE uäemfl cuktiiotbmke. PfiOJeaANT Qffim UäTAUVU m/l: PR(UGnnANJE aBTnicTAuaj mawMimfmsuimti- ■ lak^ka. oečasm oeu!« o&ßodl s&ilca ča& 12 heseeev. 11.B7J0et Kt trakcommcbce p0& .rt je za «niulüo h zwaiuo tmmm IN ao.o.ceulkosoveldva uuca II30911crr INŽENIR (LfKTHOTIHNWE, vodja servisa birooneu^ • U/t oftgafflzacua d&a razmeiawe hawä s(3r>we serviserjev. harotau reufnikm klov. a«8 zatehhöh dg hmelffaojo. ofkamziuju seuu»ev. zakifvmeäh scrvbov.SUMUE pcooe, fumha-me dea b1l hqoulcu cas, olvrm imfwer aao: hakpdwut m. fmtm ode stanetd VAUUU4.390ICQJI nžbiircradbenistva. 6UMEM UUUUin. H/t PnWVA PRaRAÜnOV. PDMllffi (MM tUZPISI. VASLA POVPRAŠEVANJE. K OATNA OEOtl n PONUDBENE DOMMirTAaiC. 06l£DI moatt czHBi poptg oa tzBAuuE poqizva Muzv n, neooidčet ttö, o&a?jm. hanpower dm; manpower vll. pqd8u2wca cede. stamet& VAIIUCA439D0CEUE EKONOMIST ZA KOMEflOAlAD DEJAVMST, VODJA TRfiOVHE • It/i VOOJA IROVM TEKSTU« IZDtUDV SREUlffeA IS0VREBA tUZRBlA.' VUOUE PBOQAIAÜH BE^VAfUE (fiUAMAOJ. PIAMUUU PBOOAAH IM MARION^ AKTIVWni VODBLI IN ORSAWZAOiA OCIA lAPQSURH. _ OOUICEH ČA16 HISECEV. lU^int um KL. KAOROVSO SVETIN mt O.clo. PD0RU2N£A OU. UUCA nv. DM3JE i »etrceue STRKOVM SOOEIAVEC HABAVl SKLUlSČAlM UKtSHKI Wl RAZISKAVA TRSA jOOMA^ m pjj(tr61. ISKANJE KAIOttOHüftfiA OOSAVnaiA TAKO fO Cn K0T run PO KVALHETl POSAJAfUA Z OOBAmU ORS U nUVOČA» FVffEUE KAŠA nar06uje PREVOZOV 09 NAKUPU 9iAfiA. SXU 2A OPIMAl» VfiW ZALDG. nonuvA NABAVNIH nm, REŠEVANJE REKIAMAOJ. srd ZA ini)U4Va xumtou KOUCnSXEfiA PREVZt MA 91AEA. RAČCMAUfOKinttVffliaUfiA nUČAMiE PROSTOfU ZASKlAOlSttrUE BUSA. PRIPRAVA OISPQZ^ CU ZA m PO^. RAZPOItEJAMJE PLANA V02su OD 60V(RNOSr ZA ULAOtSČHO STAKJl. EZVEDOE INVlKTUd IPa. NEDOlOČEM tAS. OlOTiOB». HANPOWER \iDSL MANPOmR QOJL POOflttZMCA CEUt STANETOVA UUCA4.38filCßJE SAMOSnUM laiKROAUST M/2; QD K«JIOIIATQV PRIČAKUJIHO KUHANJ VISRPNIO iZOBRASE TEH NIČft U)H6KUlJiE AU EKOMNSKE SMERI NUHAKI 3 IHA DamiNMi fZKU^ NA POOROČJU niäÜA IN PRODJUl AlcnVHO ZNANJE tfISLfSKESA JETKA. POZNAVAfU ObA 2 RAÜJNAUIIK»L VOZNIŠtJ iZPfT i KATEfiORUE. MED OSESM^I LASTNOSTMI PAZLASR SAMOSTOJNim. ZANESUlVDST. KOMUNHUTIVMOST IN T!2fU0 PO PRIDOSIVAfLiU NOV» ZKAKI. PONtUAMO ZWINIIYO OBD V RASTOäH. USPESNEM PODJETJU Z HOaOSTJO OSEBNEGA «STROKOVNEGA RAZVOJA TIJOI V HEOMAROOMEM OKOUU IN ^TIMUUTMO PUClLl OOlOČBI ČAS. 9 HESEffV. ]Wm. MKCE9 HJl, KA mOVSU SVETUVAM. DM POtRUZTilCA CEDE. UUCA ]aV.0(VIZLK6.38KCaiE PflORSOaOfPEKTOlOfiUE. SKUPHSÜ KUIUTATOn • H/i IZVA2AUE USPtSA flUAilA OSEB Z MOTIUAMIV DU^tVMEU IN TELESNEM Mmia NAfiTTDUAWE VZGOJttaMRASfVUHEKA UI oRusu (EA V ZVEZI Z v2EaMznaA2rviumi OEiM OPRAVUAWE l»£M oa PD PROBItUU IN ?IVIJEUA ZAVOQAIH fD NAVKW TEH TOEOeAK OIREKTVUA OOloCa Olfnm 40IJES6H 3IA SO ÜRtSX OflABA 4 0.3229 $10« UNIVEHZTTETNI moMiiuNi ntAvwK, PRAVm »• SnNlIU POHOČMK • H/2; CVAiUiJE ENOSTAVlIüSlH PRAVNIH NAliK. SGOElOVAfU PRI ZAMTEVHEJäH PRAVMH NAUeAH.Q9liK0VAfUe6RADlV S WDliKI UMt£POV. OOUKOVAIUE OSMUTXOV SODNH OOtDČB. SOOEIDVAWE PRI tZVI&VAMU ZAOCV UKANA OPfWUAfUE STROKOVMN Oa V POSTOPKIH PnPIUVftS01MBi0A6AWD0UlCtNČAS. 12 MESECEV. 9S.B7m DOK OB SAVM CaJE. JUIUEVA tflJCA B. 3090CEUE väji nuvosooM svnovaudsnbmntt sodgavu m/2: räevahie zadev u Hl jh ooku sodnik. priprawstrokime pooafie za 9>mjai «uätve. prifratt oikočnvl ?flinuva osbazuänve ooiofi-ul nenioceh čas. e3.0im prima zas1vstv0 zavarmw zasmiska orli^ba q.0.0. parttzam-skauucaib, 1000 uubuana odvetntsu prpravmk ■ H/1 .«LI odvetloškefia prhuvnika OOlOäN čas. 12 leskev 09^7^009, kate «Ofl krajnc ip, slail 4.3221tbiaajc omnuSn kanmat • m/2 : oovnwlM kamhat. oaoäM čas: ueshz. os.Biira. hetro trsqvsu OftU^[ULlAVAI,39D6Caj( DOKTOR WEDfaiS. ZSfiAVMKSPEQAUZWT AK^TUnun£.REAiMXn^ UKUEHPERnPeUT^EHTWIVVMEWHE M/Ž : BVAJAUE PRKRAMA SPECMIZACUt DttOČEM tk 3 MESEO. I7.0J.20M GOHIK SüMS. PR90AJA DM IQ£PIKAUUCA3B,Z2»PIUI _ui bjliko_ DBAVlCBflEZPOKUCA. nZDARSÜ OBAVtC • M/t OEU] V aCDU Z HOTOW Ua IN TRAKTOfUEH. DdOČB ČA1 9 MESECEV. tft07.20n. TWOUS TRSOVIIA M STMTVE. DM lA IUVfiaAffllS.32)3JilRKlO$TER OSNOVNOŠOl^ 1Z0eRA2BA. BS&inAlEC II V PSOIZVWU aftUAä • H/t PO» RAfUE. Z1A6AMJE. P «JORAHIE STUOPOR EWAUä. OOIHČEN ČAS. 3 MESECE. 14.07i001 PWHAT TIH. TOMRMA rZOLACUSKEU HATDOAU DJL, SPOOfUA RE&CAN. 3270 LAŠKO PQMOSII DELAVEC. izoeusvaik id.-oao ka procesni unui za pft» izvtnufl wnaxAcusKiH TRMOV. TOČENJE m HMA UI unm»sKn tacixav, oeučPi ČAS. B lESE^ IZV, 1197.2909, FRAEMATTH TDVAflU CDIACUSQBA HATBUAU OIL SPDOtlA RTO n 3779 LA^ VDZIKK. VOaK IV STREUMK mSBOf MEHAMZACUE H/l VQ9IK n STROJNK GRUKNE HBIAMZAOJE. VOZ?K VIHTWIPMTU. NDniOCa ÜB. tiOTm HSV 20KUl STORITVE n TRBOVtNA O.OiL TR09MI001 34. 32TI$ENTRUPflrT AVTOMEflAMK. WT0H81AiaK M VULKANCER V BELAVNU TEB m POTRE« HA TERENU • Hi: AVTWOWMCNAH VUJM mt OBA MEUAVA IN ramiUUI OH. DOIDČEN CAS. 12 NESCEV. IMTiOeO. BSE FQSfflVU^ ■ SnxSTVE DM ARMEiXD 41.1290 BRESTAKA BOINI&VI. BOIMČAR U/1 NEBA DOUKA »UČ8I ČAS. 6 ME- sazv. iziniool. twhana oil okužba oqreea PObrUA zdravuskA CEHA i 3m lAkO afKTROTEHWK EIEKT1WMIK. serviser težke firane« mehawzaqje • oao V lA-skem . H/t ibmsiralue teske 6ra06ehe mehahza Oil MBKUIČEN čas. mUVA ¥f HOIDRTRCININA ■ ZASTOfSTW (uul iuartiska qsta 32. 1009 UUSUAU MSTAUTEII STROJNIH WSIAIACU. WSMK MŠHL naočB ČAS. SUTJO«. OSH?AA au TffjBARiK U^. TRUW VA UUCA 26.3779 LAiU RAÜWMJIlllUTlHNHl. nOGRAMei JAVA • PHKAAHtflAUl HtUna APIMIC. PDQATXOVK RA2L raSLOVH Seim LiäN ČAS. 12 MCSECV. 1U7jOS. MOSE. PODJETJEZA EKONOMSKE M RAtWAUeSn STORITVE DM. JASOä KOMERCIALNI TEHNW. TR60V$H PSSUnnUASVÜQVAÜC ZA HOTRAHJQ IKKMO IMt SVTUJE KUPCEM PRt PRXAJI PMäTVA. laEUUE R£WE ZASHtVE W SnCE. SE VKLHlCUJE V CEUnW MARKFTUdXO RHKOJO PROtkUALK in POOJEUA SODELUJE Pffi KR8RAWÜ M0V1N muON, AKTIVNO SfflEMJA REZLAJAIE 8ELA Rf POSIÜVAJÜA resuje reklamaoje m opravua ostala »a po nauku nabrejejul^ redaoč8l čas. 9107j0d9. pwm lesna inbusirua mil spodua reäca ido. 32}blaäto EKONOMSKI TEHNH ZA RACMOVDOSTVO KMJI6OVOOJA H/t lOUieOVIttSKA QUA. KEDOIDCEH 316)209». USNOVKA ^ PflWU TRUBARJA LASKO. TRUBARJE' VA UUCA 26,32701^1(0 PflOFCSOR RAZREONS 6A POUKA. POUCEVAUE RAMONESA POUKA 9^ POUČEVAfUE WRGHOA POUKA. iOOČEN ČAS. U MESECEV. OLBfiOOI OSMniNA SOU PRHOtATRtAMlAlASKD. TKMARlinA UUCA 2132») lAä(Q PROfESOR iPORDIE VZeOJE. PDI6UMJE VZfiOJE H/t fViČEVAHJE Sm TKE VZfiUE MA PREOMETKI STBEfU DOLOČEN ČAS, I MEIEI; OB.97.»OB, dSHOVNAälU PRIHODA TRUBARJA LAka TRm!EVAUUCA2a»10 UiXO PREDMETNI V^U TEHNIČNE VZGOJE, UCnEJ ZA KAOARJOiE UČEKI • H/t FOUttVAME HA PREOMEni STOPU OOtOČa ČAS. 10 KIECEV. 9U}77m. OSWrVNASOU PRIWäA T1?0BAfUA LAixa TRIBWJEVAUUCA29. m LA^KD PROFESOR SlOVENälHE. DÜTEJ SlOVEläSME • M^,' PEUZVAKJC SIOVEJČČIME HA mOMETR STOPU BOlOČPI (US. 12 HBECV. OSNOVNA iOU PRHOZA TRUBARJA IA£X0. TRUUUUEVAUUCA2a.32?6ü^ PROrCSORNUraUTHE. UČnHJ HATEMARKE M/t POUČEVANJE HATUAHKE MA mONETNI STOniJL 0QU6M ČAS. 12 MESECEV. Og.07m0SN0VNA^PRlH0l^TRt8ARJAlA^ TRUBARJEVA UUCA 20.3279 {AIKO MfiTESORANGLEi^E, U&THJ ANaiSClNE H/t POUČEVAUE MfiüäWE KA PREOHETNISTVKJL NEOOUl&ll ČAS. DS.BUOB& OSNOVNA ŠOLA mMOŽA TRUBAäM Uto. TRUSARK VAIlUCA2D.32J9lAiK0 PRORSOn lUZREDJifEGA POUKA. UCHEL V 0P9 • POtif^AfUE V OOOaKU nOAUtt KCA BIVAKJA. DOlOČEM ČAS. 12 KSEOV. 89JI7JW. OSMMA iOtA PRHIŽA TRUBARJA LAŠKD. TRUBARJE VAUUU2B.3279LA^ PROFESOR BIOIOGUE. POUČEVAKJE HOLOCUE H KEMJE • l^t FOIICEVAHJE BKAOCUE fN KEHUE KA PROMTNISTOPNJL OOLOCEN ČAS. 12 HESECEV. 0197^1)06. OSNOVKA lOU PIIIHOJA TMAVUA LAä(0. TRUBARJEVA UUCA 2ft 32}B IASKO PimfESOR RA2REDNE6A PQUK/L OCnrU RAZREOHEEA POUM m/t POUOTANJE UČ^ CEV NA RAZREDNI ST0PHJ1. NEDOiOČEN US. C9.07J0DB. IKNDVU Sou PRIMOŽA TRUBARJA IAIKO. TRUOARiE VAIUCA?fl.327OLA^0 UCinU RAZtEMSA POÜKA. M/l POUČEVANJE CEV MA RAZffiW Snm DOUlČa ČAS. 12 MESECEV. BU^TiOOB. OSnVMA sou PAIH02ATWWUA LAiKO, TRUBARJEVA UUCA 26,3270 iAäm UČnOJ RAZREIW fUKA m/t POUČEVANJE UČE» CEVNA RAZREDU STDF«JL DOIOČER ČAS, 9IRSECEV, O907JBOI. SSnVNA ŠOLA PRUK^TDUSARJA LASKO. TmiBARJEVA U JU». 3270 lA^lO DIPlOMIflANI EKONOMIST (V3), VOQiAPEWELLKESSPAW2:VQDEfU£.Ofl&UflZlRAHJE. liSKLAJEVAUElM MAOZOR KAD OODVNEM PROaSOH V K WUIIFSSSPA MEOOlOČEN ČAS. 09^)^^909. IMRHA KAai). DRUŽBA 009REBA POÜnilA ZfitUVlUiKA OSTA 4.32)CLASK0 DfPlOMmANS FraOTlflAPEVT(VSJ, OIPtOMAAM flSOTBUPfVT : CVAJAUE TERA FUE. NEDOLDČEH ČAS. 9ft01JM. THEBHANA ojs. [hi2ra domfia poänja. aBUVRJ^ CESTA 4 . 32?9LAäUI yim ßEHTAlHE UEOm SRQKIRAVWH V ZD RADEČE • : OEID V OTRO^ n ULAOINSMZH Zl^ 90ZDRAVSnU DOUlČEN ČAS 12 me£XV, 09.Q?iB08. ZDRAVSPffl DOM RADEČE. UüCA V11433 RADEČE utmožime OSNOVNO^KA IZOMAZBA. KONfEKOOKAR $tVA PDSAMGK OU RlAČ. OOlOČOl ČAS. 6 MESEOV. l&O^iW. E1K3I0J HOOW OOükälAOJI. PRIROVA». 031 NAZARJE SREfMiAPOtOICHA IZ08RA2BA. 2ASTBFWK PROOUNESA Pa06RAMAAtOOAJAliD NA TERENU M/t Z OnONSTRACUSOM SLUŽBENIH vozk LOH PffEOSTAVlJA n PRODAJA miQXE KA TEREHI. SE-STAVUA PONUDBE. NEDOLOČEN ČAS. U.O^iim. 6RUCA. BBTROSRVIITRCOVINA 0.0.0. HOFfiAUUJEVAUUU 2.3330 MOZIRJE KOHRERCtAlMI TEHNIK. PRODAJALEC • IVt PRIUAJA 8U&A nSVZM BüU^ HE0a0ČaČAlll97.2fl9. mSTIL DJl.o.'TRSOW HA UffTEXiMIRElSKA CESTA 1.33391iOZliUE UESgWTJUW NIŽJA POHUCNA IZOBRAZBA (DO 3 LET), VUHK TAX3 VaZkA. h/t PREVOZ osa OOUlČEH ČAS. J KSEH 03.98^969. PtS ttXI STAJERC HARJETKA P» PUTU $J>. UuajANOA IHTA 213Z30 ^JUR KMETOVALfC. VOZNIK TRAKTORJA m/t OPRAVUA HMETUSKA BELA S TRAICTOMEH. OOIOCEN ČAS. 9 HESECEV. 12.97^901 MEU KNETUSKO POOJETJE »ITJUR. D.O. CESTA LEONA OOeMrm^ 13230 ŠENTJUR ffiCER. HBZSR H/t ffiORAUE. OOLOČBI ČAS. 9 HESCfV. 07.97im mzbenvo htlia rarbara vmt si.. jakmfri sbttaarizi a ^JW NATAKAR. PDMOÜaX. UTAKAR . ŽENSKE: OaO ZA iMrniM IN Pl^ MOČPRISTIS2M. NaiOUl^N ČAS. tiJAm. RSdKO DRUŠTVO OREiČEK. mSEWiXO 89.3230 SEKTJUR PfiODAJAUC. PRODAJALK IVt PROOAIA HETRAŽKBA 81A6A OOUČEN ČAS. 2 HESECA. MSnA fRAWE. TRBOVINAUtZASTQFAIU O.UL OROfUIKDVAUUCAZ. 3230semtjur XMETUSUTÜMIK. SHmnnim sAm H/t VODI ^ vsAEcvuuK oaota ču 12 HESR^V. 19.972H1 MEJA KMETUSKO POOJEU isrulfl. M. asu LEOHA g06R0T]NkA3.323llENTJIIR UNrVERZTTCTM OIPlOMinANl PRAVNIK. VOOJASPLDiNKAKADROV»^P0688ÜA M/lNA ČmUUE. ORfiAHIZlRAME 0£A KA SPIOSM KAOR& VSKEM PODROÜO. NEDOLOČEN ČAS. l2.0?i909.TAJFLn PUNHA PROIZVODJUA STWJEV. D.flJL PIAMNA m SEVnr41 A322SPIAMKAPRISEVN)0 DOKTOR MEDICINE, OfUVNft SPUäME msick Ali 0ru2iisxe m^^ WLNlBm SQMMUEH V ZQRAVSTVEM nSTAl FlUnA pri SEVW3. h/2: ZaUM V SPIDSm AJ«^ uvm nedduicen čai 14.97m zm^rvw dom žENrjua(CTALfliwo(WgTiriw3a3aari<3R UE StOVPiSia KOWJICg OSNOVNOiOlSKA IZOBRAZBA. HEKANSKA OBOBAVA PROtZVOXV' H/t SORMARJE. VRIAUI BRU^EVE. POVRTAVAMl mieUlUE mi 2VOOOV. ttUČEN ČAS. B MESESV. 1917200, MAROVT PROUVOIM imOO UVOZNO PSOJnJi ILM STRAW aS&32KSraAIKE POMOälA OaA h/t OEIA MA TRAČM ■ KROM 2aSL WMTA2A PAlfTIN ZlAfiAUl DOiOČEN ČAS. 12 VSE^ cfv. izi)7.a69i me podjetje za mizvoomo lba N mrm om skalci 1/C. SUIVENSKE KOUKE. $»aCEie.32lOSlOVElSniQMCE vozmk avtobusa-m/t vozrua w skrb za avtokfsl OOIOČEN ČAS. 9 MESECEV: 03JI9i008. izlft1id( CELIE ad; pesunrenske KflMJKZ. uftovsm uuu is 3219 siovasKFKOua UŽJAPOKUCNA IZOBRAZBA (do 2 let). VZDRŽEVALEC • H/t VZDRŽEVANJE OBJEKTOV, M ča ČAS. 3 HESS. muvAeifhsmmm STUITVE M TRGOVIHA DM fnUSM OSTA e. 2000 HARtaOR OOSLAVA PRBflUrV M/t HKiRAWE PVC ffßfiJN. VAAJUUt ös&u. VFTAIUE in RAZREZ PROFILOV, POOGOVMJE DOUltel B MESECEV. OlHJm. KOPIAST EKSTRUZUA M UNFEKCUA imo. SLOVENSKE KOKIICE. TOVARNIŠKA CESU Z 32IB SiOVENaEKnjICE DBUKDVALICKOVIM. OeUKOVUAfC KOVM M/t OQO na STROŽHa ne> DOLOČEN ČAS. 10X7.2069. GARANT SKOP poojhje ZA trsovmo HA OEfiEÜ) IK OROfiNO. M JERNEJ U. lOČE PRI POUČAKAIl SVm JERNEJ 40.3216 LOČE VARUC 9^ VARJEUE. SESTAVLLAIUE BEMim lOUČEA tli 10JRJOOa IMUn SHOP PULffTJČ ZA neovim MAOEBELD m OflOSMO. aO.O. jemj 40. LDÖ m PDUČMAH. S1^XRN£J40.3215 ldče KUHAR, KIWR • PRIPRAVA JEOIPQ HARDČia WniOfEN ta. bi.sim Gosn^ lAjn vi^ uupi sj». zeče »,32IQSLDVEM»ek0hjice KEMUSM TEHNIK. EKSTRUOER' M/t PRIPRAVA HEŠAMIC PO RECEPTURI IM ODZHANJE MATERIALA. KASTAVITTV. IIPRAVUAMEIV nWTROLA OaOVAfUA STRUEV. VODENJE PREDPISANE Tüittäa OOXUMWTACUC mOČEN ČAS. 9 HESECEV. 019S.20fi9. KOPIAST EKSTRUZUA ■ KONVOJA ao o. sun^ kqkjice. tovarnka cesta i szib sloverskekojukl STROJNI TEHNIK VOaiAOROHJARHE ORGANIZACIJA VOttUE IM NADZOR DEIA V SKUPMI. SmMLJAKf STANJA mt K. HEUAVAUEIN HASTAVUANJE ORODU. HfOOLOäN ČAS. 24.e7;08fi. KOPUST EKSTRUZUA IN KONFEKOJA, aaa, slovwq konjiči tovarhiška cesta i 3210 SIOVEKKE KONJICE LISARSMTCHMIK. OPERAJTVniTERNOLDE • h/t NEPOSREDNO OOO V m IZVOOKJL NASTAmV STROJ». HAOZ« IZMJMJA AVTOKvrmiL mrnji mooi VEZMH NA DUDHBR TINMQLKA. NCOlUäR Lu. ßiMJOOt KQPUST BSmCUA H KOWtKOiA. D O;). SlOV!» »£ KOMU IQVAni§KA Cl^A 13210 SUlVUSU Kouia ekonomski mnlli m\ n msli u/l PumiRANje noirvooiuL oonunji dk qflsdwue etket. osuähi on. v» vm win PflMWW, UOALUKOV USPlkl^ . duobi i*:. nDum. KOPUI^ usniim4A IN uMFWtM. fl JiL sunwKE KWjia lovuaiätA shednja pokucnabobiuzba. HFHANSU qbofuva PffiilTKWIV- H/2; poshemahje nOITVmv. (ZBOAVA h WddfV na STEfiU XONÖitXOV H DflU« PAOlZVaOE. (zouava IZVniNVClM Ui V mftu mtum en ka osnif hoizvodi. mm VAME EZVm iUXM PMHZVODOV, enizvonv: mttaojsui kaiwbbiuue oznaftanjt mevdoqv. hüsaue mizvqddv. ftOMAur noizvsoov. «uuiuu muvonv, suäu nmm nrnwA HWOJIUH CEJUSTI. SVEWV, CEHTHIflNlK ^VHKDV, POVFTAL POSNEMU-NM I6U1» KLOVMH PfilPflAV. MER ntOfZVDOOV. VMQS HUtlTFV V PC. SORDIWUE PnOI> ZVOOQVS nUIABAU/ KAUeni HAMUiStf PRIPflAVE IN nmMj. voouue fvioenc ir ztfisov. nkott vzod-jrvaius omiiK snojpv H npfw, ooio&M US. 6 HEsov. imm mm PAQSVOOID IZVOZNO mw poqjetjc, soit. sthawa», smstramce natam8 M/t: siis2bajua£. neouoäm cas. B7ilTm 60^ UUPI VIA» UUP1 S.f, »lOSiOVDISKElüMJa SREOKJA STROKOVNA AU S^LOŠKA i208acsa. (eCnsi flUAR ZA Daov tisnimm n opionu. POPCmS PO VSeH QBäNAH M/J: MAOnnHAl) m JANJEM PDSAHEaM mlS PO ZAKOMU 0 VAKNStni V QSnEM fvsmi. UBOTAVUAUE KfäTEV FKE0P1S0V Q9äN, VQOme EMSTAVTIM IMUVMH nSTOPKOV KA pm swut onzAiUAWE ^ö» w pfuvHiK Bsa 0 Ü6QIimjDllH NEPflAVUSSTK IZDAJA PUäüAI NAÜI60V. MUULSSH tf£. iimW. HEDOSCnSN IHSfQCnnAT DOHNA. OPlOPilCA. KMJI- Ct. SefUUR. ViTAfUC, vdjmik IM ZRtf^ KERSOVA UUU ».32l2VtUaiK doktor qciftauu mbkcine. masmim wt OEiovzoewMBULAiniHEDi^ idca ča1 zl^mt. unweki siohtvao poojc TJl Dü.a. mrtaska cesta ZS & 32U zreb _IgVlLBlUE_ oeuvecerufokuca. fcatakaft • POMOČ ffil STfiÜBi. dqlgfdi US, >l hesib, 6m 'srooe'. bhfirta ramsak PtMCtfW DEiA V GiUMn^ Hl' VBAADBSflSTVlLDSlOCatUJIKSrCCV.IlBfim OBNOVA SPUtSW W ZAILIUCU 6IIUKU DEIA MSQ mAantc UiiäiA crsTA Ii vBiWE osnovmšolska izomazba, PfffVIZ %AGA % TUVORMMl VDZM S PfllKlDPIIIU AU BNEZKlPPEVICTQVOU.fiBlOUtölttS. \W3m. asthmmtimftptiinvkvmsm. robot KiOSTEflHIKt?. BEVft ii A 3S0V!LflllE VDOft B IN t UT. IN POMObll mm DHAV!C H/l'VSaiK 6 IN C KAT. n PWa^U SlIAOeM OCl^ VEC OOUt^ CAS. mimt. GRAQBEHlim TOHA^ OSTEfMH IP. HOftJAN lU. 3325 lOSlAfU nllja pqkucna IZD«razaa{00 2 ift). VAMK H/tVAfJEHElElETMH nmmtOL OQU^ Ceh CA^ 1 MESC 1107JII)l Mt TM MVHAftSTVO HUE mu IP, 2AR0VA ßSTA 21. m VUDU! klničavničar. ujubvncap, vamik- m/t' montaža tunsfortnih umu, doiofa čas, a icsfci ib Buon. luc. SfiAMOläTVD luovina. SIDHTVE. O.OiL IMEHOI. 32Mm&rRTEX tiskajtsnoeuvec. nSMJl U/t mWA ZA nSK H POSTUIEV TISKA (Z-DEUVASn.TISK NATB5TIL SODTISIL lAHPO TISK H« S PRESUUä... OOUtttK tAS.« MESECEV. 10.07^001 ftSAUil 9R0 'EACIF. KSUktA liSJAK S.P. UWOVA as?A3A.3mmj6 natakar, nataicm v^vmmmsim/itxui^^sr^ä' BA PUAä Di SIALIC ono Z AASAJNa svn& mu stuwam PMBBnilN SBtVIUNJU HU« H PUACE. CäftMU 3 msni 3t.07.2ooB. PK5TA fSQjnJE ZA ntffiVODNJQ n PfWJO PKIVA n Tmoi« Oi)i). Kfumccv 19320 VQDÜE komercialist. TinnSKI lASTQPNK za 2uj§£nci41c0vaue IZOÜKL m/l TERENSKA PnttUA2USCN0«E60VAUilH I2DU-u^ ponu HA lEftmi FO oospfiOMrrv a vrä psktavnev u svetovanje m upokabi ^ yrH izsf U0V. ncmd^n Cas. hvm». Mno muc TKlKMItA IN ZASTOPSTVO. D iO. imiUA. TTIZaSHA CESTAUieMLMBUAU frizsr. ftm ■ H/l HUERSKA fN 07IUA »LA, OMOtEN ČAS. 12 HESCEV, 27J?J0n. fRIZfRSK STUDIO PFTO ST^, PHEB mliu, S.P. m\tM Qm 2 a 9JZ0VEFUE eliktronhn» fnergnix. ttitm HlAflUIH wm EIEIORO v/l' OnWLlA UE WWIAŽMH IN sbmseftsmil ElfiOn) Oa NA HU-VUOU HAMAMK IN TQPtOTHIH CflPAüUR MmstSH £AS. lUIJeOB. TEHNOHIAQ DRUZKA ZA PftOSVDONA trfiovio W STOIIErVC OiLD. REÜCA ob PAUI l 3337 SMARTVOePAKf sreoiua strwovma au splošna rzobaazba. PROCUMER M/l* PffiSRAMOWUC V JiET OMUU HOOUKEN \wm, NIMUIA son. MälNAlM äu IN^NIRING DM VElDUl ERMIVA 81. tFEHKQVA QsiABisavaous zoaavstvenitirnik. poHodiiB vvmPDUASKieiuiia > n/I WMCVAM BlUAim. HERUZACUI. UBIftlU SOSL SPffiJEH FAQ WTOV. POMOf PRf ftSKRBl PAOENTOV. OOLOCa CAS, IZ HE»rV. H.ouns. T^UCA- CENTIR ZA ZORAVLimfi 2IVAU M1LAM WIXd SAMOSTOJNI Dfl.VTTJriED.TOPQl-$ICAIS.332tTOPOLkA ckowmski tehnik. nOQUALSVTEHMltlll IRaiVI« • PMtUALH V tihničm neivinl mguoft» cas. 01073(0. tdlw SHOP O.ojl TRSOUINA n INZEMIKW 2A tofuflm IN «AOUWTniHllia CESTA TAUT/ S. 3320 VQBUE 14LLP DfSKWC UPWASMKOM m I1PDIIA0IPRMIWI »E OPftOK • H/t: POMOC UPOMfiHlKQM Pn UPOMSI pHKAAiiisM mjti NEDOIOCEK CAS. \isnM NORMA son UČUHAlKlbll INŽDnRK OJllVFlfUC mim n. Emm k^a ei ssa viloue imnnrzrmni diplomirani pravnik, V^SVnOVALK ZA PRAVNE ZADEVE M/lV«EKJE 1N mOUfUt v ZAHTTVKIH UPRAVNIH POSTOPKIH. VIBKUE NAJlAKTtVHEJ^N UPDAVWH POSTOPKOV. SOOElOVAfUE PRI OBUKOVAIUI SISTHISKIH tSllTEV. NEOOUlttN ČAS. mum. OetiHAiOiTMJ, TRSSVO MOEU.SmSoSTAKi_ _UE ŽALEC_ detavecbrapokuca. «ATAKAR HÜ' T^E PUlj. tsStOili POSIOVUH u pohozn« nostoaov. nhdlocn cas. mim ONEVh BAR W TRfiOVUA SO. W6U( BRHkA U. Z60BMJE SWMJE II3311 SBimU V SAVIIU» DOIHI DEUV« BREZ fmiCA. $näBA IN PROOAJA PUAf W t SntEÖA PUAt OOLOCn ČAS, 3 MESECI iz.oim DNEVNI m NACL IGNAC GOEIP. VTIUE 4S. »TO im osnovkotolska czobrazba, POUOČKftffl OEUI H^ POMOCPn KROVSXOXlIPAIfr m STOfllVAJL OOUl&N ČAS. 7 MESfCA sTAwn KLB^utnvo n oovm JANKO OEZBM s.p. UKOVUE 33.3314 brasuivce hohtir ikstaiacu ooffvafue IN vmovoo M/l montaža hstaiaoj [vmma vouvoo. prezrik cfvauei po teremt. NDUlOČBi čas. tbxsm mzmfkar nohtaža. trgdviita IN IN2B(am6 aO.a. novi 00iiz6.1(20 TRKlVUr mesar semč. HE&U • M/Ž: PUOAiA MESA. NEDODCEH t*l mim. HESAISTVO £AS (RVIN £AS. IP. SAVU suostarsidULEC natakarsnpoimčnik. NATAKAR M^ thčefue mU IN UPfTIOV. Ö§£SÜE PUIOV IN WZ TER OSTAUHPROSTOm DOLOČEN CAS. T2 HßECEV. IQXUOU. DNEVNI UR IN TRGOVINA SEBL TAVČAR BREDA IP. Z&ORU fiftUSO^L IS. lEI»- PTU V SAVINJSKI nun stavbrhklfpafl. STAVBB KLEPAR KRDVK U/i klmftstvd IN klto-VSTVQ. NOOUČa ČAS. 2MI7iIt STAVBNO KUPAA-STVO 1r IMVSTVQ, JAMO DE^nW S.P. RAKOVLK 33. 3ai4BilAäOVCE avtohlfhanw. MEHANIK • ADMINISTRATOR • MEHAMCNA H Afr «IINISTRTIVKA DEA, NEDOtßCCN IIVM. CAST THjOVtNA. ZASTOPANJI U POSREO0VAUE. DM. POl zha9i/a potzba. potzra?! A SI3 PtUEU strojnik. VZDft^EVAIlff PREZRAtntALHH NAPRAV. OOlOČUi ČAS, 3 MESEH ItOTJU. VZDRŽEVAfUe PREZMČSVAMH KAWV. BfXntOWSTAlAEUE. üäm BRABAa IP. POOVINZIUmZAUC pflodajalec. PRQOUAIM • M/2: PROQAJA miSTlNIH IZDEIK». 1» lOSBt ČA^ 3 MQSa muvn Mm), m PE MANA PimAPOiZOATI B.UiaPOUElA sukoplfskar, sukofusmx m/i sukopuskassa oba. določa ČAS. B ÜESECEV, »Hm, DAKAM. stohtve INTT^ 60VHA. S JI.D. MATKE }l 3312 nOOlD cl£ktrikar£l£xtrdnk. PROOAJAIK aUCnUATimAlA H sverl- H/l PfH> OAJA EiaTROWIERIAU IN tVETL NEDOUUN ČAS. ib bjjoas, jana i l OM' elfftro krašovic. ^ai^ OflOVIffi2fiA.33lGlUK 5rewua strokovna au spioina izobrazba, pftoqajaife v khftuskitbsovh m4: vsa oga mnuAicA. pREVzai m CUUA AASA. DBD U lAfiAAL SKUDiSČNA OEU. DOLOČa £AS. B MESUiV. T2i)7J00L KMmtSKA ZADRUGA P0i2U UO. P01Z& IA.P0[iEA11.33)3P0UElA strogi tehnik. USTAVUAIK H OPERATER NA CNC STROJH H/t KASTAVUANS IN PCSltdEVUUE CK STROJEV. NEDft taCa ČAS. 1&ilU9D8. BASTl4fiU)CT0(t MCVOOMl Tneovsio munjE y iu loäu os saviu ae k 23>3PQUBA računalmiškitehnn. RAZVLMEC EIIP RäfTEV H/t PflOSRAAIRAME HCROSOn HAVISIOU Ail OfVGIH POSLOVNIH RE^TTEV, NEOOLSCa ČA& 1I.07.2IHS. EUROCOH UČUN^k^Ki Dl^RINfi. D.aO. lfVEC».a30l I^OViE ekonomski tchn», KOKROAIIST • liji: TBZEUE tZOElKOV ZA ZUNANJI mam m kakuzaqjd m poqu^ siovnii NED0UI(EN čas. 0197im, zasozHL PROCVDOIO ih trsovsho poojetjl 0.0. cesta dfi m£znio i 3310 2aie • M/2; SKIÜWUE ZAVAROVAIU V PIMM. 0& ločen tK. 3 mSt ILDTiOOB. KORHfTA. SKliPAfüf ZAVAROVANJ. aO J. lATKOVA VAS H. 3312 PREBOiD elektrotehnik cnercctik. SKAinSČflK' H/l OR&ANQACUA in VIHKIUE SKlADk iČAZ (UKTRO HATHUIOH. DUOäN ČAS. t? MESECEV. \wmi. vojua EIEKTROR^AUOIE. STDomf n TR60VHA. o.cfj). HATKE 3312 PRtaU inženir strojništva. TIHNBltK STRUNM IH^A1A£U H/t PRHAVA OEIX CRAiUNI. FDPISI HAnRlAlA NEMIOCEN ČAS, miVM. VZOR^ANJE PREZRAČEVAUdH NAPRAV, ElKTROHSTALACUl «iTOAR BRABAR. S^. POOVIN 21l.33i02AIED giPLDMIRANl EKONOMIST {VSI. PRODAJNI SVTTDVAUC • Wl AKTIVNO iSUUE W PfUntfVAKJE NOVIH SnUNK. PRIPRAVA PONUDB ZA REifTVE. SnfPANJE HKOOB, SV^OVAMIE STRANKAH. VZDRŽEVANJE. RAZVUAKRIHPIKIABUAIU DONOSOV Z OBSTOJEČH STRANKAH IPa. OOlOfEN ČAS. SHESE^ CEV. 11.01.2008, EOROCIH RAÜJNAlNlSKt IMZENANC. a0.0.1EVEC».3381 PETMJVtE DIPLOMIRANI INŽENIR AGRONOMUE (VS), STTH3K0VNA DBA. SVETOVALK • Wt STROKOVNA DELA. DfllOfEKČAS. B KSECEV. 1Z.07m KHETUSKA 2A0BUSA raLZEU UO. FftZElA. P0I2LA TI. 3313 POZCIA un (veflzrtetki diplomirani ekonomist. SVFTOVAUC ERP REM • »A SVFTDVAIUE NA POOndni ERP RE^ ZA PROIZVODNI OB: ANAUZA DDUHUnACUi PROCESOV in ZAHTEV ZA ObNKDVTTD vpf uAvo NOVI nmovw reSttve. izdeuva ntoa 60V ZA WlilWl WSOV TER USKLAOfTEV UTU Z NAROČMIKOH. (ZVEDU DCIAVNIC S PRIKAZOM PREDLA-Mta RElniV S STAMUftONIMl FUHKCnUlNOSTW KS DTNAHRS UV Z IMIOČHIKOVill PDOAT» in DQMWENH TESORANA MASTAVITIV IN ffAZVTTIH K^ TEV. IZVHSA UTOSABUAUAUJUČNIN UPAABNUOV. POOPORAUPOfMNHOM NAIOKACUI OBZAČnHU OQA V ZlVO. VZORftVMJl RA2VUMJE IN PffilASLiAHJE QWOSOV Z OSSTOJfäMI mUKAML sooaovAiu S nSOlOOI PA OOPOUUEVAHIII PONUDBE POUFTJA GLE-oe NA POTKRE STRAML (VSE NAVEDEM ZA PODftOÜE PftOlZVmiEf. ifq.. 11.B7.200B, EUROCOH RAČUNAIN^ SH IH2B(lftH6.fl Oi). lEVEC ».3301 PETRDVtE UNIVEAZrTFTMI DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA. rniwd (rrt>rtdf) m/2: vooeuf in nadzor tehw^ lo&H^iR^H n mzvomoi procesov v pooje TJU. GU3BA1ND «KAMZSRAHIE D&A V PROIZVODNJI. SnFUUUUE OEIDVHIH HALOG. USKIAJEVANJE IN SKRB lA DOSEGANJE ROKOV. SPREMUAfUE REKURAOJ IK SPREJEMANJE UKREPOV ZA NJIHOVO ZMAU^L SODELOVANJE PRI PRIPRAVI PONUDB ZA ZAHTTVKJSE QftJECTI SPREMUUUE RAZVUA H NOVOSTI tZ P& OROtlA MONTAŽNE CRASflfc ^»EUnrAMl IN USKIA JEWUE Z ZUNANJIM SODELAVCI IN PROJEKTANTI Pft NAÖITOVAKJU IN IZOBjM OUEKTOV. NEDDUIČEN ČAS. IB.07.2NB. BIVA Rlk COMllSKO, PRO^DUA MOfHA-ŽNHRll DM. SMATEVZn, 33Q3S1MISK0 wiMw.radiocelje.com Udeleženci srečanja ne domačiji Juvan V spomin na prebeg pilotov Začetki slovenskih letalskih sU segajo v leto 1991» ko je 28. junija, drugi dan vojne za Slovenijo, na Gol* teh nad Mozirjem pristal lahki helikopter takratne JLA gazela SA 341. Z njim sta iz JIA prebegnila major Jože Kalan in viSji vodnik Bogomir Šuštar. S tem je takratna Teritorialna obramba (TOJ Slovenijedo-bila prvi hel^opter. Čeprav je biio prvo bojno plovilo TO Slovenije dobro skrilo, jevseskozi obstajala nevarnost, da ga odkrije JLA. Zato je bila nujna selitev; najprej na Smrekov«:, od tam na doTnaČijo Rezonič-nik v Zaloko in nazadnje v Za-vodnjenad Šoštanjem, kjer so ga skrili na domadji Žohar v veliki lopi za kmetijske stroje. Tam je helikopter ostal skrit vse do odhoda JLA iz Slovenije. Pozneje so se na njem Šolali piloti Slovenske vojske; na enem od poletov je v bližini Kočevja stmioglavil. Po nesreči so ga sestavili in ga kol muzejski eksponat postavili v letalski baa Slovenske vojske na letališču na Brniku, kjer stoji §e danes. Ob iOletnid pristanka gazele na Golteh in njeru predaji TO so na Golteh leta 2t301 odkrili spominsko ploščo, Slovenska vojska pa je pilotu in mehaniku Jožetu Ka-lanu in Bogu Šuštarju ter drugim zasltižnim, da JLA helikopterja ni odkrila vse do odhoda iz Slovenije, podelila spominski in bojni znak Gol-te 91. Dobitniki priznanja so se odločili, da se bodo srečevali 23. junija vsako leto na letališču vLajŠah pri Šoštanju. TV studio Ministrstva za obrambo je leta 2006 posnelo dokumentarno igrani ßlm o prebegu z gazelo. ?0-mi-nutni film prikazuje razmere in dogajanje v helikopterski enoti JLA na Brniku pred vojno, pobeg m dogodke, ki so se zgodili po tem. Film si lahko ogledale na spletni strani OZWS Velenje http://www.velenje.zws.si/video arhiv ozvvs.html. Poveljstvo sil Slovenske vojske je leta 2004 sprejelo odlo-ätev, da je 28. junij dan helikopterskega bataljona SV. 27. junija so se na letošnjem že 8. srečanju zbrali vsi, ki so sodelovali pri varovanju posadke in prvega helikopterja Slovenske vojske, dobitnild spominskega in bojnega znaka Golte 91, med katerimi so bili pilot Jože Kaian in tehnik Bogomir Šuštar ter predstavniki 15. helikopterskega bataljona. Na srečanju, ki ga je pripravilo Območno združe nje veteranov vojne za Slovenijo Velenje, so znova obudili spomine na dogodke iz leta 1991. ZDENKO ZAJC Prva zgoščenka Ljudskih pevcev Šentruperta Več kot četrt stoletja Ljud* ski pevci iz Šentruperta nad Laškim gojijo ljudsko petje, letošnjega maja pa je luč sveta zagledala njihova prva zgoščenka z naslovom Mi smo pa z najlepše vasi doma. Promocijo so pripravili v domačem kraju, v goste pa so povabili še pevce iz Trob-nega Dola, ansambel Maro t. Ljudske godce iz Šentjurja, Ljudske pevke Barbare iz Rečice pri Laškem in duo Zaje. Za humor so poskrbeli domačini in Jože Galič, ki je prireditev tudi vodil Na zgoščenki je zbranih 12 ljudskih pesmi, sicer pa fantje veliko nastopajo, ponosni pa so predvsem na dvakratni nastop na državnem srečanju Ij udskih pevcev in godcev ter na snemanje oddaje ob predstavitvi Slovenije v EU na Radiu Slovenija. Skupino sestavljajo: Jože Deželak (vodja), Vinko Knafelc, Franc Perti-nač in Martin Gračner. MAJDA REZEC Sneženje krivo, da sta si »bolj na blizu prišiau V nedeljo bodo v Laškem poročili že 40. par na Ohceti po stari šegi IXidi Da 44. Pivu in cvetju v Ickern bodo zapeli poročni zvonovi. V navadi je na-mret, da si v času te tradicionalne prireditve na način, kot so to storile naše babice in dedki, vsako leto večno zvestobo obljubi en par. Vne-deljo dopoldne se bosta kot 40. par po vrsti na Oliceti po stari šegi vzela Cvetka Hrastnik z Reke in AJojz Zaiokar iz Harja. Zanimanje za ohcet je bilo letos v primerjavi s preteklimi leti izjemno, saj se je prijavilo kar pet parov (ponavadi leeden ali dva). V Etno odbom Jureta KraSovca Možnar so ugotovili, da razpisnim peljem najbolje ustrezala Cvetka in Alojz, W sta imela poroko za letos la-ko ali tako v načrtu. »Nekaterim parom se |e za poroko težko odločiti. Nama se ni bilo. Imela sva že izbran datum, to je 19. julija letos. Potem pa sva se mio pogovarjala In si rekla, zakaj ne bi poizkusik na ohceti po stari Šegi. Napisala sva prijavnico, jo poslala, a kaj veliko si nisva u^a obetati,« sta pred nedeljskim velikim dogodkom polna pričakovanj bodoča mladoporočenca. Obdržala sta tudi prvotni datum poroke, kar pomeni, da bo veselo kar dvakrat. V nedeljo se bosta javnosti na očeh poročila civilno, prihodnjo soboto pa še cerkveno v cerkvi svetega Martina v Laškem. Oba, Cvetka, farmacevtska tehnica po izobrazbi, in Alojz, ekonomski tehnik, prihajata s podeželja, kjer stari običaji še niso povsem pozabljeni. Zato so tudi njuni sorodniki In prijatelji novico, da se bosta poročila po stari Še^, sprejeli z navdušenjem- Bodoča ženin In nevesta sta par približno dve leti in pol. TradkmaNie prirecfitve v Laškem so za Cvetko in Atojza ocHno usodne. Zal^bla sta sfl na >tžegnaniuii kon^ poročila pa se bosta na Pivu in cve^ m. pri čemer sta se na videz poznala že od prej. Da je med njima preskočila iskrica in zaxie-tila ogenj ljubezni je bilo usodno »žegnanje« konj v Laškem. Bil je romantičen pobožični dan. Močno je snežilo, onadva pa brez dežnika... »In lako je naneslo, da sva si bolj na blizu prišla,« se zasmejeta v en glas. In prav srečna sta, da je bilo tako. Od tistega usodnega srečanja sta tako rekoč nerazdružljiva. Da se še ruti enkrat nista sprla, priznata, prepričana, da nima smisla kuhati mulo in v sebi držati zamero. Verjameta, da se da s pogovorom vse rešiti, srečo pa imata tudi, da nista zamerljiva. Tako vesta drug o drugem povedali le dobre lastnosti. »Lojze je zelo dobrosrčen, bolj zgovoren kot jaz, pa priden in delaven,« opiše Cvetka. Nj en izbranec ji vme z enako mero ljubeznivosti: »T\idi Cvetka je prijazna, vedno nasmejana, pridna in skrbna. Zelo sem zadovoljen z njo.« Držita se tudi načela, da je v slogi moč, zato si pri vsem priskočita na pomoč. Dom si bosta mladoporočenca ustvarila pri Alojzu v Harju. Zapustiti svoj prvi dom in številčno družino za Cvetko ne bo preveč težko, glede na to, da je med Šolanjem štiri leta že živela v Ljubljani. Se bo pa rada in redno vračala domov k svojim staršem, trem sestram in trembratomraReko pri Laškem, obljublja. Cvetka in Alojz se držita načela: poroka, dom, družina. Za prvo in drugo je tako rekoč poskrbljeno, zato upata, da se jima bo kmalu uresničil tudi tretji del pravljice. BOJANA AVGUŠTINČIČ Skuipture ob ribniku Vrbje Kogar pot zanese ob ribnik Vrbje, bo lahko na pod do tja in v neposredni blžini ribnika opazil številne lesene skuipture. Pri ustvarjanju in rezbar-jenju bo lahko občudoval njihov^ avtorja Vincenca Ko-vačca alias Vinka Zmagovitega. Med njegove zadnje umetnine sodi tudi Družina, za izdelavo katere je avtor potreboval mesec dni. Vinko je samouk, ki rezbari zgolj iz last- nega užitka. Njegove edir^ve-ne skuipture iz lesa (zaenkrat jih je razstavljenih devet) pa počasi in zanesljivo postajajo zaščitni znak ribnika Vrbje. Foto: GREGOR KATIČ Foto natečaj fc(cflrar«iii in fAf\\\_ FOTO Z^OM digitalni Novorojeneki z starši in z županom Markom Balantom Dobrodošlica za najmlajše Braslovški župan Marko Balant in svetovalka za družbene dejavnosti Renata Marovt sta pripravila tradicionalni sprejem za najmlajše občane in njihove starše. Na sprejem je bilo povabljenih 20 otrok, rojenih konec prejšnjega leta in v prvih štirih mesecih letošnjega leta. Skupno je bilo lani v občini Braslovče rojenih 49 otrok, kar je šest več kot v letu 2006. Župan Balant je izrazil prisrčno dobrodošlico, zaželel vse dobro najmlajšim in staršem ter poudaril pomen tovrstnih srečanj za občinsko skupnost. StarSi so prejeli enkratno denarno pomoč v višini 126 evrov ter zbirko pravljic z naslovom Kotiček na koncu sveta. Nato je sledil sproščen pogovor o otrocih, varstvu in drugih zadevah, povezanih s starševstvom. V imenu staršev se je za sprejem zahvalil Albin Završnik. TT Prii^kujemo popotn^e foto^je iz tvimU dekiv sveta, ki prikazuj^ wo^ kost ljudi, običajev in navad. Ocenjevali bomo tehnično dovršenost fotografije in Izvirnost vendar M nujno v tem zaporedju. Fotograf v dtghalni obliki naj bi bile velike vsaj 2S44x 1696piksiov. fotografije, poslane po pošti, morajo bHi velike vsaj 13 x 18 cm. Vsak teden bomo izbrali dva najboljši po ocani komisiie, ki bosta objavljeni na zadnji stran i in spletni h straneh Novega tednika. Natečaj bo trajal od junija do avgusta 2008. Vseptembm bomo med vsemi objavljenimi fotografijami podelile tri nagrade: 1. nagrada-bon v vrednosti 300 EUR 2. nagrada - bon v vrednosti 100 EUR S.nagrada - bon vvradnosti 50 EUR Za bone lahko v protivrBdnosti dot^ matenal aD foto opremo v prodajalnah foto Zooms. Vse objavljena fotografije bodo na koncu tudi razstavljene. Fotografije 2 izjavo pošiljajte na naslov; Novitednik.Presemova 19.3000 Celje, s pripisom za FOTO NATEČAJ, ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Podrobna pravila $o na spletni strani wvirw.novitedrtik.com Ime in priimek Nsslov Ptidpisani potrjujem, da se strii^jam s pogoji foto ndtečaj8.