GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA LITIJA 24. 12. 1941 GLASILO OBČANOV PRED OBČINSKIM PRAZNIKOM Osrednja občinska proslava ob letošnjem prazniku občine in obenem 40-letnici ustanovitve OF in vstaje je bila letos že septembra na Tisju, kjer je množica delovnih ljudi in občanov obudila spomin na takratne dogodke, ko se je II. štajerski bataljon spopadel z okupatorjem. Ker je bila to prva partizanska bitka na območju naše občine, smo občani ta dan — 24. december — izbrali zasvoj občinski praznik. Razne prireditve bodo tudi v dnevih okrog letošnjega praznika, vendar pa je značilnost tokratnega praznika predvsem delovno vzdušje. Čeprav v naši občini nismo nikoli pretiravali s kakšnim razsipništvom in brezglavim zapravljanjem denarja za proslavljanja, so se v zadnjih letih še ta pičla sredstva prepolovila. To seveda ni preveč hudo, saj smo bili vedno — kot dopolnjevana in slabše razvita občina — navajeni na skromno proslavljanje vseh praznikov. Delovnih uspehov pa nam tudi ob letošnjem občinskem prazniku ne manjka. Na te smo lahko tudi sedaj ponosni. Rezultati gospodarjenja naših delovnih in temeljnih organizacij združenega dela v prvih devetih mesecih ietošnjega leta so izredno dobri, kar dokazuje, da smo v osnovnih ciljih stabilizacijske politike — to je več in bolje delati — vendar dosegli vidne rezultate. Sicer pa bomo letos Litijani in Šmarčani dobili tudi nov vodovod. Voda iz zajetja v Reka Gozdu bo za Litijo in Šmartno trajna rešitev oskrbe s pitno vodo, ki je dolga leta predstavljala problem v naši občini. Star vodovod bo sicer ostal v rezervi in ga bomo še vnaprej vzdrževali. Letos bomo dobili tudi tri nove objekte, ki so bili zgrajeni iz sredstev III. občinskega samoprispevka, to je dvorana za kulturno in telesnokul-turno delo na Vačah, nova streha z učilnicami nad osnovno šolo v Šmartnem in vrtec v Gabrovki, ki pa bo pričel delati šele po novem letu. Tudi uspešno izglasovan samoprispevek v Jevnici si poleg Jevničanov vsi štejemo v čast, saj je takšen način zbiranja sredstev za razvoj družbenega standarda v skladu z našo splošno politiko. Ob letošnjem občinskem prazniku in med celim letom so bili doseženi v naši občini še mnogi drugi uspehi tako v organizacijah združenega dela, društvih, in še posebno v krajevnih skupnostih, kjer so občani predvsem z lastnim delom in denarjem nadalje dvigovali družbeni stan-dard V politiki stabilizacije, ki seveda ni trenutna muha, ampak bo zanesljivo naša trajna usmeritev in način dela, pa kaže poudariti naslednje: ne gre toliko za odpovedovanje, kot je marsikje slišati. Gre bolj za to, da bomo več in bolje delali, več proizvedli, izdelali kvalitetnejše izdelke vseh vrst, ki se bodo dobro prodajali (predvsem na tuje). Glede odpovedovanja pa je treba reči, da se je treba nujno odpovedati vsemu tistemu, kar ni koristno in kar je celo napačno ali škodljivo. Drugo pa je pač potrebno uskladiti z možnostmi in zapravljati toliko denarja, kolikor ga pač ustvarimo. Več ne, ker bi sicer lahko zabredli v hude težave. Da je osebni standard delovnih ljudi nekoliko padel, je jasno. Ob doslednem izvajanju politike varčnosti, preudarnosti in smotrnosti bomo te težave seveda zanesljivo prebrodili. Vendar pa ne bi smeli biti pesimisti ali drobnjakarji. Ob padcu osebnega standarda bi bilo dobro poskrbeti vsaj za dvig družbenega standarda v naši občini, čeprav smo ga v zadnjih letih že kar lepo dvignili. Razdrobljen denar namreč nikomur preveč ne koristi, z združevanjem sredstev pa si naše življenje tudi vnaprej izboljšujemo, ker dvig družbenega standarda pomeni tudi dviganje osebnega standarda, kar pa v obratni smeri ne velja čisto tako. Pravimo, da je »bika potrebno zagrabiti za roge«. Ob tem starem slovenskem reku bi kazalo reči tudi to, OBČINSKA SKUPŠČINA IN OBČINSKE DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE ČESTITAJO vsem delovnim ljudem in občanom za 24. december, praznik občine Litija in jim želijo SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1982 Prostor za stanovanjska bloka S spremembo in dopolnitvijo zazidalneg načrta Litija - desni breg, bomo pridobili prostor za gradnjo dveh stanovanjskih blokov. Prostor med Grbinsko cesto in stanovanjskimi bloki ob Maistrovi cesti (bivši Rozmanov trg in kasneje Solidarnostna ulica) je bil sprva namenjen za gradnjo individualnih hiš. Vendar je bilo kasneje ugotovljeno, da za gradnjo individualnih hiš tam niso najboljši pogoji zaradi orientacije, nadelave zemljišča in problemov z dovozom. Tako bomo na tem prostoru lahko pridobili še več stanovanj kot po prvotnem planu. 4> -B- da v življenju in delu varčevanja in smotrnosti ter pameti ne kaže sprejemati brezglavih odločitev, ki naredijo lahko več škode kot koristi. Da ne bi prihajalo do primerov, ko »varčevalni ukrep« več stane, kot pa, če ga ne bi sprejeli. Npr.: delovna organizacija kupi samo dva službena avtomobila namesto treh, zato pa že v naslednjem letu potroši več denarja za zasebne kilometrine in dnevnice, kot je vreden cel avto. In tako dalje. V naši občini smo tako s srednjeročnim planom kot z resolucijo razvoja za n'aslednje leto opredelili zelo smel razvoj. Rezultati kažejo, da postavljene cilje uresničujemo, čeprav je sprva kazalo, da morda tudi ne bomo tako uspešni. Zato kaže s takšno politiko nadaljevati, saj je v skladu -z usmeritvijo, da trošimo lahko le toliko, kot proizvedemo. Za nadaljnje uresničevanje te politike pa je poglavitnega in celo odločilnega pomena delo. Več in bolje delati, se bolje organizirati, delati racionalno. To'naj bo naša smer. Ne samo naša, to je politika naše celotne skupnosti. Napačna bi bila smer, da količine in kvalitete ter organizacije dela ne bi zviševali in izboljševali, in se dobrinam samo odpovedovali. Sicer pa bi z družbenimi sredstvi kazalo ravnati tako kot z lastnim družinskim proračunom; pa bi tudi hitreje dosegali željene rezultate. UREDNIK Program prireditev ob prazniku občine Litija 1981 - občinsko tekmovanje radiotelegrafistov - organizator Občinski štab TO (prva polovica decembra) - občinsko tekmovanje z zračno puško za organizacije ZRVS - organizira Občinski odbor zveze vojaških rezervnih starešin (prva polovica decembra) - 19. 12. 1981: tekmovalni pohod 5-članskih ekip ZRVS, TO, Mihce in ZSMS na Tišje (organizira OŠ TO Litija) - 19. 12. 81: Slavnostna akademija ob dnevu JLA - ob 17. uri v dvorani na Stavbah. - 19. 12. in 20. 12. 81: turnir v malem nogometu v telovadnici osn. šole na Graški Dobravi (organizira Nogometni klub Litija) - 20. 12. 81: 1. množični planinski spominski pohod na Tišje (organizira Planinsko društvo litij a) - od 7. do 9. ure izpred spomenika NOB v Litiji - 20. 12. 81: 2. tradicionalni šahovski turnir v Litiji (organizira Šahovski klub Litija) ob 9. uri v Gost. podjetju Litija - 20.12.1981: otvoritev dvorane za kulturno in telesno kulturno delo na Vačah (ob 15. uri) - iz programa II. in III. samoprispevka - 23. 12. 81: slavnostna akademija v počastitev obč. praznika v dvorani na Stavbah (ob 18. uri) - 24.12.1981: otvoritev novega vodovoda za Litijo in Šmartno — ob 12. uri na SitarjevŠki cesti - 26. 12. 81: kegljaški turnir - tekmovanje v borbenih partijah (organizira Kegljaški klub Litija) -- ob 16. uri na kegljišču v Litiji • 26.12.1981: ob 10. uri na Dolah - otvoritev smučarske vlečnice (organizira ŠD Dole) ■ 26.12.1981: ob 11. uri v dvorani na Stavbah slavnostni zbor aktivistov OF okrožja Litija s podelitvijo posebnih priznanj partizanskim družinam Zemljišča za gradnjo Občinska skupščinaLitijaje sprejela odlok o zazidalnem načrtu na levem bregu Litije. Območje na levem bregu Litije od Prisojne ulice proti Pra-proščam se uradno imenuje GS 4/1, in bo v bodoče namenjeno za individualno gradnjo stanovanjskih hiš. V Litiji je namreč že zmanjkalo ustreznega prostora za gradnjo hiš. Ker je treba plodna kmetijska zemljišča čuvati in jih ohranjati za kmetijsko proizvodnjo, je bilo seveda potrebno poiskati prostor na za kmetijstvo nepomembnem zemljišču. Območje med Prisojno ulico in Praproščami pa za kmetijstvo ne predstavlja nobene vrednosti, zato je možno tu pridobiti nekaj prepotrebnega prostora za gradnjo. Po tem delu zemljišča je bila projektirana trasa zasavske ceste, ki pa je odpadla, saj bo cesta izpeljana od Ponovi č preko Konja do Hotiča. Gre za površino približno 4.000 m2, na kateri bo možno zgraditi 14 novih individualnih stanovanjskih hiš. Interesov za gradnjo je seveda več, vendar pa bodo pristojne službe v občini skušale v neposredni okolici Litije poiskati še druga kmetijsko manjvredna zemljišča za gradnjo. -B- ŠTEVILKA 11/12 DECEMBER 1981 ■■■■■■ UREDNIKOV STOLPEC Nasilje V Litiji že leto dni krožijo govorice o teroriziranju in izsiljevanju otrok in o nasilju nad njimi. Malo podrobnejše preverjanje govoric, razgovori z otroki in nekaterimi učitelji ter starši je pokazalo, da ne gre samo za govorice, ampak daje to celo resnica!! Kaj se pravzaprav dogaja? Nekateri starejši mladoletniki ali mlajši polno-letniki ali kakorkoli jim že pravimo, običajno čakajo pred šolami za konec pouka. Ko se mladež napoti proti domu, jih prestrežejo večji in močnejši kar tako, brez vzroka: „Daj denar, ali pa jih dobiš na gobec!" To je običajni pristop v tovrstnih akcijah. Nekateri dajo denar, kolikor ga pač imajo, drugi zbežijo (Če jim seveda uspe), tretji so brez denarja in se jim uspe izmaza-ti, četrti pa so tepeni. Ogorčenost staršev in drugih občanov, ki vedo za te dogodke, je zares velika. Se tembolj zato, ker so bojda celo znani točni podatki o teh posameznikih, ki otroke izsiljujejo in pretepajo. Mnogi starši otroke spremljajo v šoto ali jih čakajo tam, ko se pouk konca. Toda zakaj? Ali je to potrebno? Ali smo pri tem zares brez moči? Otrokom je šola drugI dom. Hram znatna in vzgoje. Že prvošolčke sistematično pripravljamo na vstop v šolo. Zato da jo vzljubijo, spoznajo prrjatelje, se učijo za življenje in delo. Učiteljice jim pokažejo najbolj varne poti do šole, in doma, saj na otroka na cesti preži veliko nevarnosti Kasneje, v višjih razredih prične otrok dobivati žepnino. Da se navaja na ravnanje z dennjsmr na varčnost in samostojnost. Toda ali niso vsi napori učiteljev, staršev in drugih čisto brezupni, če otroka po pouku pred lolo počaka nepridiprav, mu odvzame denar, ga pretepe, suva in brca? Vsi napori sistematične vzgoje se lahko naenkrat podrejo. Kaj se neki prepleta v zvedavih otnArihr glavicah, ko doživljajo t iiMimi nasilje? Ali doumejo, Gmamuk.-prav? AH bodo se verjulinuiSi teljem in mamicam in &fibswm o varnih poteh od šol* do doma? I Učitelji so oh teh de nemočni. Vsakega ot morejo spremljat! do dcM^nas, tudi, če bi se to dataHrioM* bilo v skladu z ni&pne&vMif*. organizirani in urejeni Ortšmki' Poskusi ukrepov pa bi se tudi za učiteljice že. skoiajsnMba*' končali kot z otroki iamprnđam pom! *^ Kaj torej storiti, da ob prehodu Čez šolski | bodo preplašeno zrli r.___ in iskali varnih poti do domaČe je zares povsem jasno, kdo so mladeniči, ki otroke izsiljujejo in pretepajo, je menda tudi jasno, kaj je treba storitL Če to ni povsem jasno, Jih tudi ne bo težko odkriti in nato ukrepati, čeprav samo odkrivanje in kaznovanje ne bo rešilo teh in podobnih problemov. Več bo treba delati preventivno. . Ne gasiti požara, ampak preprečiti njegov nastanek. Tupa so poklicani tako starši kot učitelji, društva in druge orjga-nizacfe. Da ne bo t udi v Litiji prišlo do takšnega primera kot nedavno v Ljubljani, ko je moral umreti se ne 144etni deček, menda zaradi prav podobnih dogodkov, kot so tudi v našem mestu« Organizacije združenega dela v gospodarstvu občine Litija so v prvih devetih mesecih letos dosegle 3.308.695 tisoč din celotnega prihodka, kar je za 6 % več kot v istem obdobju lani. Vrednost vseh porabljenih sredstev, ki jih organizacije krijejo iz celotnega prihodka, je dosegla 2.358.454 tisoč din, kar je 60 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. S 100 din porabljenih sredstev je gospodarstvo občine doseglo 140,3 din celotnega prihodka, kar je za 2,9 % manj kot v enakem lanskem obdobju. Dohodek je bil dosežen v višini 950.251 tisoč din, kar je za 45 % več kot lani. Doseženi dohodek na delavca je v prvih devetih mesecih letos znašal 266.775 din. Zaposlenost se v gospodarstvu ni povečala glede na enako obdobje preteklega leta; za 60 % se je povečala zaposlenost v PKT, kar je posledica uvedbe proizvodnje. USPEŠNO GOSPODARJENJE V Za 567. večji celotni prihodek V prvih devetih mesecih 1981 so organizacije združenega dela ustvarile 3308.695 tisoč din celotnega prihodka. Celotni prihodek se je povečal v vseh organizacijah združenega dela, razen v Mizarstvu litija, kjer so ga dosegli v isti višini kot v enakem obdobju lani. Največ se je celotni prihodek povečal pri PKT Litija (IND 385) in SCT TOZD Industrija apna Kresnice (IND 197). Na celotni prihodek in tudi na druge finančne rezultate znatno vplivata Predilnica Litija in TOZD usnjarna Šmartno, ki sta glavni nosilki gospodarske aktivnosti v občini Litija, saj sta v prvih devetih mesecih 1981 ustvarili 47 % celotnega prihodka, litijskega gospodarstva, pa tudi zaposlujeta skoraj polovico delavcev občinskega gospodarstva. Tudi več čistega dohodka Organizacije združenega dela so razporedile v prvih devetih mesecih letošnjega leta za 645.352 tisoč din čistega dohodka, ki se je povečal za 29 % v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. Čistega dohodka niso izkazali v SCT - TOZD Industrija apna Kresnice, manj kot v enakem bodobju preteklega leta pa so ga razporedih v LIL - Furnirska proizvodnja, LIL - Žagarska proizvodnja, Kovinarska Krško - TOZD Transportne naprave Dole in Mizarstvu Litija. Osebni dohodki so rasli počasneje od dohodka Poprečni mesečni osebni dohodek je znašal v gospodarstvu v prvih devetih mesecih letošnjega leta 10.259 din, kar je za 39 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Najvišji povprečni mesečni osebni dohodek je bil izplačan v TOZD Gozdni obrat Litija in sicer 12.534 din, v LIL-DS SS 12.520 din in PKT Utija 12.333 din. Najnižji povprečni mesečni osebni dohodek pa je bil izplačan v TOZD Pletilja litija 7.898 din in Kovinarska Krško - TOZD Transportne naprave Dole. Več dohodka Po pokritju vseh stroškov in amortizacije je organizacijam združenega dela ostal dohodek v višini 950.251 tisoč din. Rast dohodka je 45 %, kar je za 9 indeksnih točk manj kot je porastel celotni prihodek. Najhitreje je dohodek porastel v PKT Litija (IND 558), nad poprečjem gospodarstva pa tudi v Predilnici Litija, LIL TOZD Mizarska proizvodnja, SCT-TOZD Industrija apna, Mesariji in prekajevalnici, TOZD Gozdni obrat Utija in TOZD Gradmetal. Nižji dohodek kot v prvih devetih mesecih preteklega leta je bil obračunan v LIL - Furnirska proizvodnja, LIL - Žagarska proizvodnja, Kovinarski Krško - TOZD .Transportne naprave Dole in Mizarstvu Litija. Rast dohodka se je odrazila tudi na kazalcu uspešnosti gospodarjenja dohodku na delavca, ki je v gospodarstvu občine znašal 266.775 tisoč din, kar je za 45 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Število zaposlenih v gospodarstvu se ni spremenilo V organizacijah združenega delaje bilo zaposlenih v prvih devetih mesecih letošnjega leta po stanju na koncu meseca 3.562 delavcev. Zaposlenost v OZD gospodarstva se ni povečala inje ostala na istem nivoju kot v enakem obdobju preteklega leta. Največ se je zaposlenost povečala v PKT Litija (IND 160), Kovinarski Krško TOZD Transportne naprave Dole (IND 146), Kovini Šmartno (IND 125) in TOZD Komunala Litija (IND 113). Zaposlenost se je znižala kar v 7 organizacijah združenega dela in sicer v Predilnici (IND 94), KZ Gabrovka - Dole (IND 94), LIL - Proizvodnja plastike (IND 96), LIL - Furnirska proizvodnja (IND 96), LIL -Žagarska proizvodnja (IND 96), TOZD Gradmetal (IND 97), Gostinsko podjetje litija (IND 98) Pokritje uvoza z izvozom je bilo manjše V prvih devetih mesecih letošnjega leta so organizacije združenega dela v naši občini uvozile za 562.059 tisoč din reprodukcijskega materiala in surovin, kar je za 110 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Največ je uvozila Predilnica Litija in sicer za 339.544 tisoč din kar je za 158 % več kot v enakem obdobju leta 1980; TOZD Usnjarna Šmartno je uvozila za 184.168 tisoč din, kar je za 75 % več kot v enakem obdobju lani. Izvoz seje povečal v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta za 48%. Največ je izvozila TOZD Usnjarna Šmartno in sicer za 207.947 tisoč din, kar je za 89 % več kot v enakem obdobju preteklega leta; Predilnica Litija je izvozila za 83.886 tisoč din, kar je za 38 % več kot v enakem obdobju lani. V naši občini je pokritje uvoza z izvozom v višim 67,9 % kar je precej manj kot v enakem obdobju preteklega leta, ko je to pokritje bilo v višini 96 %. Finančni razultati organizacij združenega dela s področja družbenih dejavnosti so v veliki meri odvisni od dogovorjene višine sredstev za skupno in splošno porabo. Iz periodičnih obračunov je razvidno, da organizacije s področja družbenih dejavnosti niso presegle rasti elementov poslovnega uspeha v gospodarstvu. Celotni prihodek in dohodek sta naraščala počasneje kot v gospodarstvu, pa tudi rast poprečnega obračunanega mesečnega neto osebnega dohodka na delavca je bila nižja. Manjša rast celotnega prihodka kot v gospodarstvu Organizacije na področju izobraževanja in kulture so v prvih devetih mesecih 1981 obračunale celotni prihodek v znesku 53.326 tisoč din. V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta se je celotni prihodek povečal za 26 %, kar je znatno manj kot je porastel celotni prihodek v gospodarstvu občine (IND 156). Nekoliko hitreje od porasta celotnega prihodka v organizacijah v področju izobraževanja in kulture je porastel celotni prihodek v področju zdravstva in socialnega varstva (za 42 %). Tudi dohodek manjši kot v gospodarstvu Dohodek organizacij združenega dela s področja izobraževanja in kulture je v prvih devetih mesecih letos znašal 39.272 tisoč din in je bil v primerjavi z lanskim enakim obdobjem za 22 % višji, kar je znatno manj kot je porastel dohodek v gospodarstvu občine (IND 145). V področju zdravstva in socialnega varstva je dohodek dosegel 44.962 tisoč din in je bil višji za 35 %. Čisti dohodek Čisti dohodek je dosegel v organizacijah s področja izobraževanja in kulture 32.871 tisoč din in je porastel za 8 %, na področju zdravstva in socialnega varstva pa je znašal 30.027 tisoč din in se je povečal za 22 %. V družbenih dejavnostih so osebni dohodki rasli počasneje kot v gospodarstvu Za neto osebne dohodke so organizacije združenega dela s področja izobraževanja in kulture obračunale 20.249 tisoč din ah 23 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Povprečno obračunani mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega je znašal 11.029 din in je bil primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta za 23 % višji. V gospodarstvu občine so obračunani povprečni mesečni osebni dohodki naraščali hitreje (IND 139), vendar so bili nižji (10.259 din). Najnižji povprečni mesečni čisti osebni dohodek na delavca je obračunala Delavska univerza Litija v višini 9.941 din, kije bil za 21 % višji kot v lanskem enakem obdobju. Na področju zdravstva in socialnega varstva je bilo za neto osebne dohodke obračunano 19.301 tisoč din, kar je 37 % več kot v enakem obdobju lani. Povprečni mesečni obračunani neto osebni dohodek na delavca je bil višji kot v gospodarstvu občine in nižji kot v področju izobraževanja in kulture. Znašal je 10.669 din in je bil za 23 % višji kot v enakem obdobju lani. Najvišji povprečni mesečni neto OD na zaposlenega so obračunali v TOZD Zdravstveno varstvo Litija in sicer 12.157, kar je za 18 % več kot v enakem obdobju lani. Več zaposlenih Zaposleni po stanju na koncu meseca so se v • organizacijah s področja izobraževanja in kulture povečali za 2 %, na področju zdravstva in socialnega varstva pa za 17%. Najbolj so se zaposleni povečali v TOZD Zdravstveno varstvo litija in sicer za 28 %. CELOTNI PRIHODEK, PORABLJENA SREDSTVA IN DOHODEK Zap. OZD št. Celotni Ind. prihodek Porabljena sredstva Ind Dohodek Ind. 01 +02 + 03 + 05+08+09 3.308.695 156 2.358.454 160 950.251 145 01 LNDUSTRLJA 2.708.860 155 1.964.041 159 744.829 144 1. Predilnica Litija 807.412 170 554.334 174 253.078 161 2. TOZD Usnjarna 3. LESNA INDUSTRIJA LITIJA 744.809 142 546.649 141 198.160 144 TOZD Mizarska proizvodnja 108.107 150 63.944 149 44.164 150 TOZD Proizv. plastike 121.950 117 86.923 119 35.027 112 TOZD Furnirska proizv. 49.921 111 31.684 142 18.237 81 TOZD Žagarska proizvodnja 130.882 131 98.875 158 32.007 86 DSSS 17.588 135 2.456 125 15.132 137 4. SCT TOZD Industrija apna 222.177 197 186.203 193 35.974 220 5. Kovina Šmartno 68.803 179 45.891 214 22.912 135 6. Mesarija in prekajevalnica 145.442 170 125.077 162 20.365 246 7. TOZD Pletilja Utija 14.722 162 7.502 207 7.220 133 8. TOZD Kovinarska Dole 20.058 163 13.382 272 6.676 91 9. PKT Utija 51.347 385 45.316 370 6.031 558 10. KZ Gabrovka-Dole 205.642 140 155.805 140 49.837 138 02 KMETIJSTVO 172.062 146 153.784 148 18.278 i 127 11. KZ litija 172.062 146 153.784 148 18.278 127 03 GOZDARSTVO 59.964 166 15.622 160 44.342 169 12. Gozdni obrat Litija 59.964 166 15.622 160 44.342 169 05 GRADBENIŠTVO 318.042 180 194.927 195 123.115 161 13. Gradmetal Utija 298.705 182 186.046 196 112.659 163 14. Komunala Utija 19.337 157 8.881 176 10.456 144 08 GOSTINSTVO 21.360 129 13.355 136 8.005 120 15. Gostinsko podjetje Utija 21.360 129 13.355 136 8.005 120 09 OBRT IN OSEBNE STORITVE 28.407 107 16.725 116 11.682 97 16. Mizarstvo Gabrovka ' 17.145 112 10.766 114 6.379 110 17. Mizarstvo Utija 11.262 100 5.959 121 5.303 84 PRVIH DEVETIH MESECIH ■ Delovne skupnosti Delovne skupnosti v občini Litija so v prvih devetih mesecih 1981 dosegle 7.550 tisoč celotnega prihodka, kar je za 42 % več kot v enakem obdobju lam. Doseženi dohodek je znašal 6.562 tisoč din in je bil za 45 % večji kot v prvih devetih mesecih lani. Sredstva za čiste osebne dohodke so se povečala za 42 %, medtem, ko se je povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega povečal za 24 % in je znašal 11.975 din. Zaposleni po stanju na koncu meseca so se povečali za 18 %, na kar je vplivalo povečanje zaposlenih v Strokovni službi SIS družbenih dejavnosti, kjer je indeks povečanja 138. Takšno povečanje je nastalo zaradi prenosa del in nalog iz strokovne službe regijske zdravstvene skupnosti na občinsko službo SIS družbenih dejavnosti. ČISTI DOHODEK, AMORTIZACIJA IN DRUŽBENI PRODUKT Zap. OZD Cisti Ind Amortiza- Ind Družbeni Ind št. dohodek cija produkt 01 +02 + 03+05+08+09 645.352 129 77.757 130 1.028.000 144 01 INDUSTRIJA 508.894 127 66.544 130 811.364 143 1. Predilnica litija 185.157 142 34.438 127 287.516 156 2. TOZD Usnjarna 143.118 142 11.057 130 209.217 143 3. Lesna industrija Litija TOZD Mizarska proizv. 32.427 149 2.050 125 46.214 149 TOZD Proizv. plastike 21.818 102 1.969 121 36.996 113 TOZD Furnirska proizv. 10.878 64 893 144 19.130 83 TOZD Žagarska proizv. 18.866 65 1.289 126 33.296 87 DSSS 12.688 122 243 128 15.375 137 4. SCT TOZD Industrija apna — ~ 6.825 136 42.799 200 5. Kovina Šmartno 15.798 118 1.290 156 24.202 136 6. Mesarija in prekajevalnica 13.961 229 1.285 207 21.650 243 7. TOZD Pletilja Litija 5.591 123 585 129 7.805 132 8. TOZD Kovinarska Dole 3.823 74 340 120 7.016 92 9. PKT litija 4.982 663 216 3086 6.247 574 10. KZ Gabrovka - Dole 39.787 133 4.064 123 53.901 137 02 KMETDSTVO 13.681 121 1.890 129 20.169 127 11. KZ Litija 13.681 121 1.890 129 20.169 127 03 GOZDARSTVO 22.444 134 586 121 44.928 168 12. Gozdni obrat litija 22:444 134 586 121 44.928 168 05 GRADBENIŠTVO 85.097 153 6.763 139 129.878 159 13. Gradmetal Litija 76.799 156 5.496 134 118.155 161 14. Komunala Litija 8.298 133 1.267 166 11.723 146 08 GOSTINSTVO 6.039 112 1.296 117 9.301 120 15. Gostinsko podjetje litija 6.039 112 1.296 117 9.301 120 09 OBRT IN OSEBNE STORITVE 9.197 89 678 118 12.360 98 16. Mizarstvo Gabrovka 9.197 101 350 105 6.729 110 17. Mizarstvo Litija 4.157 77 328 135 5.631 86 AKUMULACIJA, ZAPOSLENI NA PODLAGI DELOVNIH UR, ZAPOSLENI PO STANJU KONEC MESECA Zap. OZD Akumu- Ind. Zaposleni Ind Zaposleni Ind. št. lacija v delovne konec me- 000 din ure seca 01 +02 + 03+05+08+09 157.243 144 3.562 100 3.676 100 01 INDUSTRIJA 125.751 146 2.804 101 2.923 100 1. Predilnica litija 46.330 325 1.000 95 1.051 94 2. TOZD Usnjarna 28.230 128 659 108 680 106 3. Lesna industrija Litija TOZD Mizarska proizvodnja 11.888 256 151 103 154 103 TOZD Proizvod, plastike 9.251 92 24 96 100 96 TOZD Furnirska proizv. 2.265 24 66 99 70 96 TOZD Žagarska proizv. 1.207 8 132 99 135 96 DS SS — . — 71 104 75 4. SCT TOZD Industrija apna 2.040 . — 151 101 163 105 5. Kovina Šmartno 1.192 52 111 122 113 125 6. Mesarija in prekajevalnica 6.397 930 50 106 50 106 7. TOZD Kovinarska Dole 83 _ 39 139 41 146 8. TOZD Pletilja Litija 231 178 50 109 53 104 9. PKT Litija 3.6381914 8 160 8 160 10. KZ Gabrovka - Dole 12.999 216 219 93 230 94 02 KMETIJSTVO 3.886 184 79 96 81 100 11. KZ Litija 3.886 184 79 96 81 100 03 GOZDARSTVO 8.614 137 81 91 85 100 12. Gozdni obrat Litija 8.614 137 81 ,91 85 100 05 GRADBENIŠTVO 16.713 144 487 101 481 99 13. Gradmetal Litija 15.956 143 435 100 428 97 14. Komunala Litija 757 178 52 111 53 113 08 GOSTINSTVO 731 124 43 98 43 98 15. Gostinsko podjetje Litija 731 124 43 98 43 98 09 OBRT IN OSEBNE STORITVE 1.548 57 68 100 63 103 16. Mizarstvo Gabrovka 656 99 41 103 40 105 17. Mizarstvo litija 892 43 27 96 23 100 SREDSTVA ZA OSEBNE DOHODKE, SREDSTVA ZA CISTE OD, 0 ČISTI OD ZAPOSLENEGA, DOHODEK NA ZAPOSLENEGA v 000 din Zap. OZD št. Sredstva za OD Sredstva 0 Čisti Dohodek Ind za čiste Ind OD zaposl. Ind. na zapo- Ind OD slenega 01 +02 + 03+05 +08+09 459.528 01 INDUSTRIJA 359.034 1. Predilnica Litija 131.908 2. TOZD Usnjarna 89.785 3. Lesna industrija litija 18.428 TOZD Mizarska proizv. 18.428 TOZD Proizv. plastike 11.254 TOZD Furnirska proizv. 7.674 TOZD Žagarska proizv. 15.790 DSSS 11.138 4. SCT TOZD Industrija apna 18.642 5. Kovina Šmartno 13.769 6. Mesarija in prekajevalnica 6.426 7. TOZD Pletilja litija 4.968 8. TOZD Kovinarska Dole 3.476 9. PKT Litija 1.242 10. KZ Gabrovka Dole 24.534 02 KMETIJSTVO 8.986 ll.KZ Litija 8.986 135 328.872 139 10.259 131 258.447 140 10.241 133 94.856 141 10.540 138 64.379 147 10.855 132 132 116 116 125 122 124 139 130 126 146 189 119 112 112 13.224 13.224 8.127 5.511 11.450 8.000 13.637 9.837 4.615 3.554 2.799 888 17.570 141 141 122 124 133 130 133 148 138 142 160 201 126 6.383 120 6.383 120 03 GOZDARSTVO 12. Gozdni obratgLitija 05 GRADBENIŠTVO 13. Gradmetal litija 14. Komunala litija 12.756 140 12.756 140 66.658 167 60.749 171 6.609 135 9.137 9.137 45.861 41.116 4.745 149 149 140 140 144 08 GOSTINSKO PODJETJE LITU A 4.923 116 15. Gostinsko podjetje Litija 4.923 11 09 OBRT IN OSEBNE STORITVE 7.171 110 16. Mizarstvo Gabrovka 4.120 112 17. Mizarstvo litija 3.051 108 3.553 123 3.553 123 9.731 9.731 9.309 9.278 9.638 12.520 10.035 9.847 10.256 7898 7.974 12.333 8.914 8.977 8.977 12.534 12.534 10.463 10.502 10.139 9.181 9.181 139 266.775 145 138 265.631 143 149 253.078 171 136 300.698 133 137 292.477 146 137 292.477 146 127 361.103 117 126 276.318 82 134 242.477 87 125 213.127 138 132 238.238 218 121 206.414 111 129 407.300 231 131 144.400 122 115 171.180 65 126 753.875 349 136 227.566 149 124 231.380 132 124 231.380 132 163 547.432 163 547.432 185 185 139 140 130 252.803 160 258.968 163 201.077 130 126 186.163 126 186.163 123 123 5.497 3.220 2.271 132 143 119 8.972 132 171.794 97 8.726 139 155.585 io8 9.345 124 196.407 87 GIBANJE UVOZA IN IZVOZA Zap. OZD UVOZ št. Skupaj 1. Predilnica Litija 2. IUV TOZD Usnjarna Šmartno 3. LIL TOZD Žagarska proizvodnja 4. LIL TOZD Furnirska troizvodnja IL TOZD Proizvodnja plastike 6. LIL TOZD Mizarska proizvodnja 7. Kovina Šmartno 8. SGPTOZDIAK Kresnice 9. TOZD Gozdni obrat litija 10. PKT Litija 11. TEKSTIL TOZD Pletilja litija 160 IZVOZ I-IX 1980 I-IX 1981 ind I-IX 1980 I-IX 1981 ind 267.924 131.775 562.059 339.544 210 258 257.848 61.02 381.534 83.886 148 138 105.228 184.168 175 110.137 207.947 189 708- 651 92 43.849 41.954 96 _ 93 - 29.103 32.473 112 25.582 26.674 104 1.463 222 15 2.111 2.430 153 115 4.369 2.659 1.811 61 2.360 8.162 - 6.568 8.162 - - - - 1.334 1.949 471 - 184 115 (Nadaljevanje s 3. strani) TABELA 6: CELOTNI PRIHODEK, PORABLJENA SREDSTVA, DOHODEK v 000 din Zap. OZD Celotni Porabljena IND Dohodek Ind št. prihodek IND sredstva 12+13+ 1.4 123.245 135 32.449 150 90.796 130 12. IZOBRAŽEVANJE 53.326 126 14.054 139 39.272 122 1. OŠ Dušan Kveder Tomaž 28.244 129 6.761 143 21.483 126 2. OŠ Franc Rozman Stane 12.824 120 2.770 130 10.054 117 3. OŠ Lojze Hostnik Jovo 7.536 119 2.418 135 5.118 113 4. Delavska univerza Litija 4.722 135 2.105 142 2.617 129 13. ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO 62.369 142 17.407 163 44.962 135 5. Zdravstveni dom Litija 34.692 155 7.301 234 27.391 143 6. Vzgojno varstveni zavod Litija 10.867 131 3.068 139 7.799 128 7. Dom počitka Tišje 16.810 127 7.038 132 9.772 123 14. DPS, SIS 7.550 142 988 126 6.562 145 8. Strokovne službe SIS 4.085 174 554 167 3.531 176 9. Strokovne službe \ SKIS 3.465 117 - 434 9* 3.031 120 10. Delovna skupnost SO Litija 12.045 130 - - 12.045 130 Delovna skupnost SO Litija ni upoštevana v skupnih seštevkih. TABELA 7: CISTI DOHODEK, AMORTIZACIJA, AKUMULACIJA Čisti v 000 din Zap. OZD IND Amorti- Ind Akumu- IND št. dohodek zac. lacija 12 + 13 + 14 68.473 115 6.675 153 5.038 73 12. IZOBRAŽEVANJE 32.871 108 3.059 133 1.072 64 1. OŠ Dušan Kveder Tomaž 18.065 112 1.635 137 705 83 2. OŠ Franc Rozman Stane 8.308 103 682 130 151 67 3. OŠ Lojze Hostnik Jovo 4.273 100 670 129 77 23 4. Delavska univerza Litija 2.225 116 72 131 139 53 13. ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO 30.027 122 3.528 176 3.966 76 5. Zdravstveni dom Litija 21.726 127 1.727 289 2.527 80 6. Vzgojno varstveni za- vod Litija — — 675 133 258 29 7. Dom počitka Tišje 8.301 111 1.126 125 1.181 98 14. DPS, SIS 5.575 130 88 128 _ 8. Strokovne službe SIS 2.989 157 42 140 _ _ 9. Strokovne službe SKIS 2.586 109 46 118 10. Delovna skupnost SO Litija 10.191 117 — - - TABELA 8: ZAPOSLENI NA PODLAGI DELOVNIH UR, ZAPOSLENI PO STANJU KONEC MESECA, SREDSTVA ZA OD Zap. OZD Zaposleni Zaposleni Sredstva št. (delovne ind .(konec me- ind. za OD in J ! ure) seca) 12 + 13 + 14 436 106 438 110 42.891 130 12. IZOBRAŽEVANJE 204 100 201 102 20.249 123 1. OŠ Dušan Kveder Tomaž 106 101 104 103 10.963 123 2. Franc Rozman Stane 55 100 55 98 5.345 122 3. OŠ Lojze Hostnik Jovo 29 94 30 100 2.688 118 4. Delavska univerza Litija 14 117 12 120 1.253 142 13. ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO 201 112 204 117 19.301 137 5. Zdravstveni dom Litija 101 122 104 128 11.051 144 6. Vzgojno varstveni zavod Litija 49 107 50 109 3.910 138 7. Dom počitka Tišje 51 100 50 104 4.340 123 14. DPS, SIS 31 115 33 118 3.341 142 8. Strokovna služba SIS 17 131 18 138 1.855 166 9. Strokovna služba SKIS 14 100 15 100 1.486 120 10. Delovna skupnost SO Litija 62 95 69 103 6.181, 123 TABELA 9: SREDSTVA ZA ČISTE OD, 0 OD NA ZAPOSLENEGA, DOHODEK NA ZAPOSLENEGA Zap. št. OZD 12 + 13 + 14 12. Izobraževanje 1. OŠ Dušan Kveder Tomaž 2. OŠ Franc Rozman Stane 3. OŠ Lojze Hostnik Jovo 4. Delavska univerza Lit. 13. ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO 5. Zdravstveni dom Litija 6. Vzgojnovarstveni zavod Litija 7. Dom počitka Tišje 14. DPS, SIS 8. Strokovna služba SIS 9. Strokovne službe SKIS 10. Delavna skupnost SO \ Litija Sredstva za 0 OD na Dohodek na čiste OD IND zaposl. IND zaposl. IND 42.891 130 10.930 123 208.248 122 20.249 123 11.029 123 192.510 121 10.963 123 11.492 122 202.670 125 5.345 122 10.798 122 182.800 117 2.688 118 10.299 126 176.482 121 1.253 142 9.944 121 186.857 111 19.301 137 10.669 123 223.692 121 11.051 144 12.157 118 271.198 117 3.910 138 8.866 129 159.163 120 4.340 123 9.455 123 191.608 123 3.341 142 11.975 124 211.677 126 1.855 166 12.124 127 207.706 134 1.486 120 11.794 129 216.500 120 6.181 123 11.077 129 194.274 136 GRADMETAL LITIJA Litijski Gradmetal se hitro razvija. V prvih 9 mesecih letošnjega leta so delavci Gradmetala dosegli 298 milijonov din celotnega prihodka, kar je za 82 % več kot v istem obdobju lani. Porabljena sredstva v 9 mesecih so 186 milijonov din (indeks 196), dohodek 112 milijonov din (indeks 163), čisti dohodek je bil 76 milijonov din (indeks 156), amortizacija 5 milijonov din (indeks 134), dohodek na zaposlenega, delavca pa 258 milijonov din (indeks 163). Na fotografiji - kovinski obrati Gradmetala na Ljubljanski cesti v Litiji. (Foto: GO -B-) Letos julija je o izvajanju politike ekonomske stabilizacije v gradbeništvu razpravljala Zveza komunistov na problemski konferenci. Res je bil v tej razpravi poudarek na stanovanjski izgradnji, izpostavljeni pa so bili tudi problemi in naloge subjektivnih sil, predvsem članov Zveze komunistov pri odpravljanju slabosti, ki se pojavljajo pri gradnjah industrijskih objektov, objektov družbenega standarda itd. Prizadevanja za hitrejšo, cenejšo in kakovostno gradnjo so skupna tako za gradnjo stanovanj kot tudi ostalih objektov. Prav na teh in tudi drugih področjih v gradbeništvu po oceni širše skupnosti, nikakor ne moremo priti do zaželenega cilja. Redki so objekti, ki so končani v rokih, kjer ni cena kamen spotike med graditeljem in investitorjem, kjer sta graditelj in naročnik, predvsem pa slednji zadovoljna s kvaliteto. Že celo letošnje leto v DO GIP Beton - Zasavje, ki se povezuje v SOZD G D? Zasavje, potekajo živahne razprave o novi samoupravni organiziranosti delovne organizacije, kjer se v Litiji po zadnjem predlogu predvideva ustanovitev treh temeljnih organizacij. V zadnjem času imajo delavci predvsem pripombe na rešitev, da se kadrovska, finančna in druga administrativno tehnična opravila prenesejo v DSSS s sedežem v Zagorju, kjer pa imajo predvsem na komercialnem področju, ki je že sedaj tu organiziran, slabe izkušnje. Težko jih prepričajo dobro napisane obljube, da bo sedaj bolje, ko pa praksa rada pokaže nasprotno - dobri zgledi vlečejo, slabi pa odbijajo. Dobro poslovno odločitev lahko sprejmeš na podlagi podatkov, ki jih je včasih potrebno imeti hitro pri roki, menijo tisti, ki nasprotujejo predlogu, da se vse službe prenesejo na sedež delovne organizacije. , O teh težavah, predvsem pa o problemih gospodarjenja, smo se pogovarjali na razgovoru v Gradmetalu Litija, ki je temeljna organizacija DO G EP Beton Zasavje. Prvotni koncept reogranizacije TOZD je predvideval, da se enota visoke gradnje priključi TOZD v Zagorje, po javni razpravi pa so od tega odstopili. Planska usmeritev TOZD še naprej ostaja, da se enota visoke gradnje v Litiji (zaradi omejenih investicijskih namer litijskega bazena) ne krepi, v skladu s potrebami se bo razvijala enota nizke gradnje predvsem v smer opremljanja stanovanjskih naselij, industrijskih središč, stadionov itd., kjer je v Sloveniji praznina. Od ostalih TOZD v GIP Beton - Zasavje se TOZD razlikuje tudi po tem, da je njen razvoj usmerjen tudi na področje kovinarstva in industrije gradbenih izdelkov. Nosilca te usmeritve sta kovinarski obrat ob Ljubljanski cesti oz. separacija in betonama v Hotiču. Prav v slednji so bili v 9. mesecih letošnjega leta doseženi najboljši poslovni rezultati, letni plan so že realizirali 95 %, v kovinarskem obratu je Poprečni osebni dohodki so bili v Gradmetalu v prvih 9 mesecih letošnjega leta 10.502 din, kar je za 40% več kot v enakem obdobju Lani. (Foto: GO -B-) rezultat najslabši, letni plan so v 9. mesecih uresničili le 70 %. V TOZD je letni plan uresničen 86%. V začetku leta so planirali 39 milijard s. din celotnega pri- hodka. V prvih 9. mesecih so jih ustvarili 33.7 milijarde. V 9. mesecih so za poslovni sklad namenili 800 milijonov din, v sklad skupne porabe 300 milijonov in za stanovanjske potrebe 292 milijonov. Po njihovi oceni so v okviru delovne organizacije dosegli dobre poslovne rezultate, ki pa bi bili ob boljši organizaciji dela, delovni disciplini, spoštovanju rokov itd. lahko še boljši. V prihodnje leto ne zrejo z velikim zaupanjem. Omejevanje investicij na vseh področjih jih sili, da si delo iščejo v sosednjih občinah in tako kot letos tudi v tujini tj. v Iraku in Švici. Še posebej jih skrbi razvoj kovinarskega obrata, kjer je pomanjkanje reprodukcijskega materiala najbolj pereče. Zaradi slednjega so letos morali odpovedati nekatere že sklenjene pogodbe s tujimi partnerji, vračanje na ta tržišča, ko si zgubil zaupanje kupca, pa je skoraj nemogoče. Zaradi krize na področju repromateriala letos niso uresničili plana blagovnega izvoza, nad planom pa so na področju neblagovnega priliva, ustvarjenega s storitvami v tujini. Vsa gradbena operativa se srečuje s podobnimi težavami. Izhod v tej situaciji mnogi vidijo v nastopih na tujih tržiščih in prav tu jim bodo še kako prav prišla stališča v uvodu omenjene problemske konference. Slabosti, ki se kažejo doma, tuji partner ne bo dopuščal, neusklajen nastop, brez vnaprejšnjega dogovarjanja in sporazumevanja, pa bo škodil predvsem našim gradbincem. L. K. S kovinsko proizvodnjodosega litijski Gradmetal dobre rezultate. Prav kovinska industrija je v srednjeročnem planu občine opredeljena kot panoga, ki jo bomo intenzivno razvijali. (Foto: GO -B-) IZ OSNUTKA RESOLUCIJE O IZVAJANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LITIJA ZA OBDOBJE 1981-1985 V LETU 1982 POGLAVITNI CILJI IN OKVIRI RAZVOJA V LETU 1981 Za dosego stabilnejšega gospodarskega razvoja bodo tudi v naši občini v letu 1982 poglavitne naloge usmerjene v povečanje konvertibilnega izvoza ob hkratnem zmanjševanju uvoza. Na vseh področjih se bomo gospodarno obnašali in povečevali produktivnost dela. Na osnovi boljšega dela bomo poglabljali samoupravne družbenoekonomske odnose. Do volitev bomo pripravili novo shemo delegatskega sistema, ki bo osnova za boljše delo delegacij. Predvideno je, da bo v letu 1982 dohodek minimalno porastel za 22 %; k temu bo največ prispevala industrija. Število zaposlenih se bo povečalo za 1—2 %; na področju negospodarstva bo porastlo v zdravstvu, otroškem varstvu (oddelek v Gabrovki), izobraževanju (celodnevna osnovna šola) in informiranju (novinar). Investicijska dejavnost bo usmerjena v dokončevanje začetih objektov in večje izkoriščanje obstoječih zmogljivosti; nove investicije pa morajo ustrezati dogovorjenim kriterijem. Sredstva za osebno porabo bodo porastla za 19 %, kar pomeni, da bodo zaostajala za rastjo dohodka za 13,6 %. Osebni dohodki na zaposlenega v družbenih dejavnostih se bodo povečali skladno z rastjo osebnih dohodkov na zaposlenega v gospodarstvu. Sredstva za skupne namene se bodo povečala za 16,7 %, kar predstavlja 24,09% zaostajanja za rastjo dohodka. V tem okviru bodo skladno z dogovorom o temeljih družbenega plana občine Litija za odbodje 1981-1985 imela prednost združevanja sredstev za komunalno dejavnost, krajevne skupnosti, ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, varstvo pred požari in kmetijstvo. Sredstva za splošne potrebe bodo višja za 15,2 % in bodo za 30,9 % rasla počasneje od rasti dohodka. Na področju cen v občinski pristojnosti se bomo ravnali po dogovoru na ravni republike s tem, da se bo občinska politika cen v okviru možnosti izvajala s ciljem odpraviti nesorazmerja v cenah in pogojih pridobivanja dohodka. EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO V letu 1982 lahko v občini, kije izvozno pasivna, z angažiranjem vseh sil dosežemo 80 % kritje uvoza z izvozom s tem, da se bo močneje večal izvoz na konvertibilno področje. Poglavitni izvozniki ostajajo TOZD Usnjar-na, Lesna industrija Litija in Predilnica. Njihovi deleži bodo v skupnem izvozu na ravni občine znašali 53 %, 25 % in 18 %. V manjši meri pa se bo v mednarodno menjavo vključevala KZ Gabrovka Dole, Kovina in PKT. INVESTICIJSKA DEJAVNOST S ciljem krepitve gospodarske moči, uveljavljanja izvozne usmeritve, dviga produktivnosti dela, uvajanja novih proizvodov in sodobnih proizvodnih postopkov, bodo organizacije združenega dela na območju občine Litija vlagale sredstva v dokončevanje že začetih investicij ter v modernizacijo in rekonstrukcijo zastarele strojne opreme, oz. proizvodnega procesa. Del sredstev pa bo namenjen tudi pripravi dokumentacije za bodoče investicije tega srednjeročnega obdobja. KMETIJSTVO Na področju kmetijstva moramo intenzivneje izkoriščati možnosti, ki jih imamo. Y kmetijski pospeševalni skupnosti bodo za pospeševanje kmetijske proizvodnje/oz. pridobivanje hrane organizacije združenega dela s področja občine združevale sredstva po stopnji 0,3. Razdrobljenost in nepovezanost istovrstnih dejavnosti na področju kmetijstva, različnost dejavnosti in povezav kmetijskih organizacij združenega dela zunaj občinskega gospodarskega prostora, kakor tudi možnosti povezav v reprodukcijski verigi predelave hrane v občini, zahtevajo ustanovitev planske skupnosti. Njena naloga bo prvenstveno v večanju kmetijske proizvodnje in njenem povezovanju, tako v občini kot zunaj nje. DAVČNA POLITIKA V skladu z davčno zakonodajo bodo uvedene davčne olajšave davka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti za vlaganje sredstev v razširjeno reprodukcijo v posamezne dejavnosti. S posebnimi olajšavami se bo podpiral razvoj deficitarnih storitvenih obrti in razvoj kmetijske proizvodnje na hribovitih področjih. Postopno bo izpeljan prehod na obdavčenje po dejanskem dohodku, v tem okviru tudi po dejanskem dohodku kmetov, vendar tako, da bo davčna politika pospeševala boljše izkoriščanje naravnih virov. S politiko občinskega prometnega davka bomo pospeševali posamezne vrste proizvodnje. Z davčnimi olajšavami bomo vzpodbujali zasebno stanovanjsko gradnjo, zlasti zadružno in olajšali promet s stanovanji pod določenimi pogoji. GOSPODARJENJE S PROSTOROM Sprejeti prostorski plan in njegovo izvajanje bo omogočilo racionalnejšo izrabo prostora. Na področju geodezije se bo skladno s srednjeročnim programom nadaljevalo z izdelavo zemljiško-katastrskih načrtov v merilu 1:5000 in pristopilo k izdelavi grafičnega Eregleda komunalnih naprav na območju ce->tne občine. Med nalogami bo tudi postavitev obeležja geometričnega središča Slovenije na Slivni pri Vačah in v zvezi s tem izvedba projekta obnove in revitalizacije celotnega območja. KOMUNALNO GOSPODARSTVO V letu 1982 bomo združevali sredstva za financiranje komunalnih dejavnosti po stopnji: - 1,7% sredstev za osebne dohodke iz dohodka: 1 % za vzdrževanje in obnovo skupnih komunalnih naprav in odplačilo anuitet 0,7 % za modernizacije in razširitev skupnih komunalnih naprav in odplačilo anuitete za vodovod Reka- letna 306.745 116,5 1,7 16.386 119,0 2.292 114,6 0,41 3.513 119,0 0,18 1.532 118,2 0,3 2.245 116,7 116,7 Skupna poraba Komunalna dejavnost Krajevne skupnosti Ljudska obramba in DS Varstvo pred požari Kmetijstvo SKUPAJ Tako opredeljena rast sredstev za posamezne namene pomeni 24,09% zaostajanje za rastjo dohodka, ki bo predvidoma 22 %. Skladno s srednjeročnimi planskimi dokumenti je predvidena hitrejša rast (vendar manj kot določa plan) sredstev za komunalno dejavnost, ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, varstvo pred požari in kmetijstvo. Pri vseh oblikah združevanja naj bi v letu 1982 ostale iste stopnje kot v letu 1981, razen pri sredstvih zd krajevne Skupnosti, kjer je sedaj v razpravi osnutek regijskega dogovora oziroma sporazuma in predvideva za ta namen 0,3 % sredstev za osebne dohodke, kar pa ni upoštevano v tem pregledu. t KAKO REALIZIRAMO PROGRAM III. OBČINSKEGA SAMOPRISPEVKA? TRIJE OBJEKTI SO ŽE SKORAJ DOKONČANI Ob koncu leta 1981 bodo končana zaključna dela na objektih, ki so imeli prednost v finančnem programu Skupnosti za uresničevanje programa investicij III. občinskega samoprispevka za letošnje leto. Končujejo se dela na večnamenskem objektu Vače. Gradbena, obrtna dela, oprema in strokovni nadzor, so od pričetka gradnje pa do oktobra 1981 znašala 8.221.445,00 din. Nova streha na osnovni šoli v Smartnem je skupaj z gradbenimi deli, opremo in strokovnim nadzorom znašala do oktobra 1981 10.496.727,00 din. Otroški vrtec v Gabrovki, ki ga gradijo v sklopu stanovanjskega bloka, je skupaj z gradbenimi, obrtnimi deli, strokovnim nadzorom in opremo znašal 6.479.847,45 din. ŠTANGARSKE POLJANE 542.000,00 din SAVA 643.000,00 din KOSTREVNICA 827.000,00 din. 4. seja skupščine Skupnosti za uresničevanje programa investicij III. občinskega samoprispevka bo 16. novembra 1981 in bo obravnavala tudi predlog izvršnega odbora za prioriteto pri realizaciji programa. Izvršni odbor je predlagal, da se pristopi h gradnji otroških vrtcev v Jevnici, nato pa še k razširitvi vrtca v Smartnem in novogradnji v Litiji, prednost pa bo imela tista investicija, ki bo bolj potrebna, kar bo ugotovljeno s posebno analizo. Nato bo na vrsti celoten kompleks osnovne šole s telovadnico in igrišči na Ježi, nato šola, vrtec in ambulanta na Dolah in kulturna dvorana v Litiji. Zaradi težav pri najemanju kreditov bo realizacija programa samoprispevka podaljšana za eno leto. M. U. V šmarsko šolo ne bo več teklo. Nota streha dvokapnka, pod katero so učenci in učitelji pridobili še dodatne učilnice in kabinete, je gotova. Zgrajena je bila s sredstvi III. občinskega samoprispevka. (Foto: GO - B -) Na izvršnem odboru skupnosti, ki je bil 24. 11.1981, je bil obravnavan tudi osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev amortizacije nepremičnin za obdobje 1981 -1985. Samoupravni sporazum bo sklenjen med vzgojnoizobra-ževalnimi zavodi na območju občine Litija, Skupnostjo za uresničevanje programa investicij III. občinskega samoprispevka občine Litija, Izobraževalno skupnostjo in Skupnostjo otroškega varstva. Za investicije na območju svojega okoliša bodo vzgojno izobraže-valni zavodi kot lastno ude- Plan tržne proizvodnje Podobno kot v prejšnjih letih, se v Kmetijski zadrugi Litija tudi letos pripravljamo na sklepanje letnih proizvodnih pogodb in za načrtovanje kmetijske proizvodnje za leto 1982. Naša želja je, da bi v organizirano proizvodnjo zajeli sleherno kmetijo na področju zadruge. Da bi omogočili vsem kmetom zadovoljiv strokovni pristop pri reševanju tehnoloških in organizacijskih Emblemov, ki so za posamezni oko š značilni, smo organizirali razgovore o proizvodni problematiki in sklepanje proizvodnih pogodb v okviru kmečkih odborov v proizvodnih okoliših v Smartnem, Polšni-ku, Kostrevnici, Štangarskih Poljanah in v Litiji. Akcijo smo začeli 20. novembra in zaključili 3. decembra 1981. Vsi kmetje - člani zadruge so bili o sestankih pismeno obveščeni. V srednjeročnem planu smo za leto 1982 planirali naslednjo tržno proizvodnjo:" 1. v kooperacijski proizvodnji: - odkup 2,000.000 litrov mleka - odkup 620.000 kg pitane govedi - odkup 70.000 kg pitanih prašičev - odkup 60.000 kg pšenice - odkup 15.000 kg jagodice vja 2. v družbeni proizvodnji: - proizvodnja 550.000 1 mleka - proizvodnja 30.000 kg prirasta mlade živine - proizvodnja 80.000 kg pšenice - proizvodnja 90.000 kg sadja in jagodičevja 7,000.000 kom jajc Rastlinska proizvodnja služi v obeh sektorjih za pridelovanje ume za živino. Za realizacijo planskih nalog, ki o za 15 % večje od letošnje proizvodnje, nosi odgovornost poleg kmetov in zadruge, tudi širša družbeno politična skupnost, od katere pričakujemo ureditev paritetnih cenovnih razmerij na tržišču in učinkovito družbeno pomoč za oživitev hribovitega kmetijstva. Od Gospodarske banke Ljubljana pričakujemo za leto 1982 odobritev investicijskih kreditov, od združenega dela v občini pa izpolnjevanje obveznosti po družbenem dogovoru o ustanovitvi Skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini Litija. Kmetijska zadruga Litija s svojimi samoupravnimi organi in strokovno službo prevzema odgovornost za ehnološke in organizacijske rešitve proizvodnji, kakor tudi za učinko-itost dohodkovnih povezav v pride-avi, predelavi in prodaji hrane. ležbo namenih sredstva iz naslova amortizacije v vrednosti 75 %. Predvideva se, da bo tako za to obdobje zbranih 10.000.000,00 din. Po sklepu izvršnega odbora skupnosti S — III, so bila v mesecu novembru nakazana sredstva za financiranje posebnih programov krajevnih skupnosti. Sredstva so bila nakazana naslednjim KS: POLŠNLK 1.165.000,00 din JABLANIŠKA DOLINA 445.000,00 din VELIKA ŠTANGA 257.000,00 din Dvorana za kulturne prireditve, v kateri bo tudi pouk telesne vzgoje na Vačah, zgrajena s sredstvi II. in HI. samoprispevka, bo verjetno zgrajena že do konca tega leta. (Foto: GO -B-) Stanovanjski blok v Gabrovki bo imel v pritličju otroški vrtec Taka gradnja je bfla najcenejša in najbolj racionalna. Vrtec bo otroke sprejel v začetku prihodnjega leta. (Foto: GO -B-) GOSTINSKO PODJETJE LITIJA Razširjanje dejavnosti V Gostinskem podjetju Litija kljub težavam razmišljajo o nadaljnjem razvoju delovne organizacije in razširjanju dejavnosti. Večji dohodek lahko pričakujejo le s prilagajanjem ponudbe interesom in potrebam in željam občanov. Skrben gospodar se pravočasno pripravlja na zimo. Takole je kmet Alojz Grom iz Jastrebnika vozil steljo iz gozda proti domačiji. (Foto: GO-B-) Vsem kmetijskim proizvajalcem bi radi po vedah, da je organizirana pogodbena proizvodnja deležna zelo pomembnih ugodnosti, in sicer: 1. zagotovljena oskrba z repro-materialom (gnojila, semena, močna krmila, zaščitna sredstva) 2. možnost kreditiranja: - proizvodni kredit za pitanje živine za dobo enega leta po 6,5 % obrestni meri; - kredit za nakup mehanizacije z vrači Inim rokom 5 let po 6 % obrestni meri; - kredit za nakup plemenske živine za 5 let in 3 % obresti; - kredit za gradnjo hlevov z rokom vračila 8 let in 3% obresti; - kredit Zavoda za rezerve SRS z vračilnim rokom 10 let in 4 % obresti; 3. premije za: - privez telet 2.000.- din po glavi - za breje telice od 1.000 - do 1.800.- din kom. - dodatna premija za povečanje osnovne črede 2.500.- din do 4.000.- din po glavi - za liter odkupljenega mleka 1.- din 4. nekatere stimulacije oziroma regresi iz sredstev občinske pospeševalne skupnosti 5. regresiranje repromateriala iz sredstev dohodkovnih odnosov zadruge - za leto 1981 je predvideno regresiranje nabavne cene koruze in krmil 6. regresiranje plinskega olja 3,75 din pri litru 7. poseben popust pri skupinskem zavarovanju živine 8. Brezplačna strokovna služba, ki obsega: - izdelavo investicijskih in tehnoloških programov preusme-ritvenih kmetij - nuđenje strokovnih nasvetov organizacijsko -tehnološke in živinozdravstvene narave — selekcijo in kontrolo molzno-sti krav - vodenje knjigovodske in hranilno kreditne službe ter druga strokovna dela za člane zadruge Poleg naštetih ugodnosti imajo kmetije, ki svojo proizvodnjo združujejo v proizvodno oziroma hlevsko skupnost, še dodatne ugodnosti, kot so: daljši odplačilni rok kreditov, namenski razvojni prispevek v višini 1,20 din za liter prodanega mleka in namenska napovratna sredstva za gradnjo hlevov. Že v naslednjem letu pa bo Zveza kmetijskih zemljiških skupnosti SRS pripravila sistemsko regresiranje urejanja kmetijskih zemljišč v višini 30%. predračunske vrednosti za najmanj S ha kompleksa ko masiranih (zloženih) obdelovalnih zemljišč na višinskih področjih in za 50 ha kompleksa v nižinskih področjih. Glavno odgovornost za doseganje večjih pridelkov hrane seveda nosijo kmetijski proizvajalci sami. Večina kmetov se te dolžnosti zaveda, nekatere kmete - lastnike zemljišč z ekstenzivno neorganizirano proizvodnjo pa bi radi opozorili na določilo ustave, ki pravi: Kmetje, ki uživajo z ustavo določeno lastninsko pravico na obdelovalnem zemljišču, imajo pravico in dolžnost izkoriščati to zemljišče za pospeševanje kmetijske proizvodnje v lastnem interesu in interesu socialistične skupnosti. V. K. Gostinsko podjetje Litija ima v občini pet gostinskih obratov, v katerih je zaposleno 44 delavcev. V prvih devetih mesecih letošnjega leta so v Gostinskem podjetju ustvarili nekaj čez 21 milijonov din celotnega prihodka, kar je za 29 % več kot v enakem obdobju lanskega leta. Dohodka pa so ustvarili 8 milijonov din, kar je za 20 % več kot lani. V prvih 9 mesecih so znašala porabljena sredstva 13 milijonov din, kar je za 36% več kot v enakem obdobju lani, čisti dohodek pa je znašal 6 milijonov din, oziroma 12% več kot lani. Osebni dohodki delavcev v Gostinskem podjetju Litija so med najnižjimi, saj so v prvih 9 mesecih letos v poprečju znašali 9.181 din, kar je 26 % večkot vprvih 9 mesecih lanskega leta. Glede na dokaj zahtevno in težko ter izpostavljeno delo, so bih njihovi osebni dohodki nizki. Litijska .Pošta" je (Foto: GO -B-) zelo potrebna adaptacije dnevni bar Dnevni bar Lap, Litija, Cankarjeva 8 obratuje vsak dan od 5. do 22. ure. Za obisk se priporočamo. IMATE RADI PIZZO? V JEREBOVEM HRAMU VAM POSTREŽEJO S ŠESTIMI VRSTAMI ODLIČNE PIZZE! Vendar pa delavci Gostinskega podjetja skrbijo tudi za vnaprej in imajo za razvoj svojega podjetja kar obsežne načrte. BOGENŠPERK Gostinski obrat na Bogenšperku sicer ni preveč množično obiskan, vendar lepo urejen lokal in zanimiv grad privabljata goste predvsem izven občine. Vtem lokalu organizirajo tudi slavnostna kosila, ohceti, razne sprejeme in druge slovesnosti. KEGLJIŠČE V LITIJI V tem obratu so že marsikaj poskušali, vendar brez kakšnih večjih uspehov. Izgleda, da kegljišče, kuhinja, posebna soba in prostor pred šankom vendarle niso najbolj posrečena kombinacija za gostinsko dejavnost. Sredi decembra pa bodo ob sobotah na Kegljišču uvedli tudi diskoteko, za kar obstaja med mladimi dosti zanimanja. Seveda pa bodo poskrbeli, da se njihova diskoteka ne bo „proslavila" s pretepi, pijančevanjem in podobnimi negativnimi pojavi. Poskrbeli bodo za kvalitetno glasbo in red, alkoholnih pijač pa ne bodo točili. MAJOLKA V SMARTNEM Ponudba hrane in pijače v tem lokalu je kar široka in kvalitetna, pogrešajo pa nekoliko več ležišč. Sedaj jih imajo le 16, kar je manj, kot pa je povpraševanje oziroma interesov. V bodoče bodo skušali najti kakšno rešitev za povečanje števila postelj. „POŠTA" V LITIJI Zgradba, v kateri je restavracija pošta, je med najstarejšimi na levem bregu Litije in bi bila krepko potrebna adaptacija. To nalogo si je kolektiv tudi zadal, saj bi vsako odlašanje stroške adaptacije le še povečevalo. Projektna dokumentacija je izdelana, za pričetek del pa trenutno še nimajo dovolj sredstev. Verjetno se bodo adaptacije, ki je ocenjena na okrog 30 milijonov din, lotili po etapah. Glavni namen adaptacije bo pridobitev dodatnih ležišč, saj sedanjih 35 ne zadošča potrebam. Nameravajo pridobiti še 15 novih ležišč, tako da jih bo skupaj 50. Tudi ureditev upravnih prostorov je nujna, saj v sedanjih prostorih delavci nimajo najboljših pogojev. V okviru adaptacije bodo preuredili tudi restavracijske prostore. Samopostrežne restavracije ali kavarne zaenkrat ne planirajo z adaptacijo, vendar pa tudi to ni izključeno, vendar je v zgradbi premalo prostora za ureditev kavarne, ki jo bomo dobili šele z izgradnjo hotela. JEREBOV HRAM Ta lokal ima tudi odlično kuhinjo, vanj pa zahajajo v glavnem gostje, ki si želijo mir in dobro hrano. Pred kratkim so ponudbo popestrili tudi s „pizzami", ki jih napravijo kar s šestimi različnimi nadevi. Poleg bogate izbire drugih jerhl in pijač, je pizza v hramu prijetno popestrila ponudbo. ČESTITAMO ZA 24. DECEMBER - PRAZNI^ OBČINE LITIJA X ' IN VAM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1982 I PREDILNICA LITIJA * v IUV TOZD Usnjarna Šmartno LESNA INDUSTRIJA LITIJA GG Ljubljana TOZD Gozdni obrat Litija SCT Ljubljana TOZD Industriji apna Kresnice KMETIJSKA ZADRUGA LITIJA KOVINA ŠMARTNO TEKSTIL Ljubljana TOZD Pletilja Litija MIZARSTVO LITIJA EMONA Merkur Ljubljana Blagovnica CENTROMERKU R Litija Trgovine MERCATOR Litija GOSTINSKO PODJETJE Litija OSNOVNA ŠOLA LITIJA OSNOVNA ŠOLA ŠMARTNO OSNOVNA ŠOLA GABROVKA PKT Litija KOVINARSKA Krško TOZD Transportne naprave Dole GIP Beton Zasavje TOZD Gradmetal Litija Kmetijska zadruga "PRESAD Gabrovka-Dole KOMUNALA LITIJA Mesarija in prekajevalnica) Šmartno ljubljanskaI banka Litija beogradska banka Litija KS VAČE V lutkovnem gledališču Komisija za vzgojo, izobraževanje in otroško varstvo na Vačah je za najmlajše prebivalce tega naselja organizirala ogled lutkovne predstave v Ljubljani. Triinpetdeset otrok si je z navdušenjem ogledalo predstavo Veliki Kikiriki. Avtobusno podjetje SAP v, Ljubljane je omogočilo brezplačen prevoz, nekaj potrebnega denarja pa so zbrali sami krajani. Lutkovna predstava je bila darilo otrokom ob letošnjem dnevu otroka. ČOPIČ MILENA KS POLSN1K Popravili streho - Podružnično šolo na Mamolju obiskuje le še 10 šolarjev od prvega do četrtega razreda, višji razredi pa se vozijo v Šmartno. Ker je streha na šoli že na več mestih puščala, so se Mamoljčani odločili, da jo bodo sami popravili. Matična šola je kupila material ter poskrbela za prevoz, občani pa so večinoma s prostovoljnim delom zamenjali dotrajano strešje in streho prekrili z novo opeko. KS ŠMARTNO V Celju in v Ljubljani - Šmarski šolarji višje stopnje so bih sredi oktobra na enodnevni ekskurziji; šestošolci so si v Ljubljani ogledali planetarij, prirodoslovni ter etnografski muzej ter stari del mesta, učenci sedmih in osmih razredov pa so se odpeljali v Celje. Obiskali so štiri delovne organizacije: Aero, Emo, Libelo in Toper, pokrajinski muzej ter zlatarsko razstavo. Krepiti delovno vzgojo - Na zadnji seji je svet staršev šmarske šole spregovoril o upravičenosti učencev do polovičnih in brezplačnih malic, vključevanju vseh učencev v interesne dejavnosti ter o organizaciji tečajev ročnih del in kuhanja na podružničnih šolah. Precej časa so se člani zadržali pri razpravi o krepitvi delovne vzgoje, ki šepa že pri šolarjih. O vseh težavah, ki jih povzročajo otroci v šoli, je treba sproti obveščati starše in jih povabiti na razgovor. Poudarili so, da sta za vzgojo odgovorna oba roditelja, ne pa samo mati, kot je navada pri večini družin. B.Ž. KS JEVNICA Krajani soglasno »ZA« V nedeljo, 22. novembra 1981, smo se krajani krajevne skupnosti Jevnica odločali za uvedbo krajevnega samoprispevka. Večina krajanov se je odločila za nadaljnji razvoj na družbenem in komunalnem področju. Za uvedbo krajevnega samoprispevka je glasovalo 82,9 % volilnih upravičencev. Glasovanja pa se je udeležilo 96% volilnih upravičencev. S sredstvi samoprispevka bomo zbrali 3,000.000 din, ter sredstva namenili za sofinanciranje izgradnje lokalnega vodovoda Jevnica - Kresniške Poljane, skladiščnih prostorov za skladišče trgovini ter shranjevanje opreme civilne zaščite in gasilskega društva, telefonske napeljave v Zgornjo Jevnico ter Golišče in TV pretvornika Gorišca. Omeniti velja, daje zgrajeno zajetje lokalnega vodovoda ter pridobljena lokacijsko-tehnična in projektna dokumentacija, kakor tudi telefonska napeljava Kresniški vrh - Golišče. Navedene investicije so opredeljene tudi v srednjeročnem planu KS Jevnica za obdobje 1981-1985. Rezultati referenduma so dokazali, da krajani z lastnimi vlaganji želimo razvijati družbeni standard. S.R. Nogometaši Olimpije v gosteh Nogometaši Olimpije so organizatorjem NK Enotnosti pred tremi leti za 20-letnico NK Enotnost obljubili prijateljsko tekmo. Iz objektivnih razlogov so tekmo odigrali šele 5.11. 1981 ob 14.30 uri. Za Olimpijo so igrali: Dalanovič, Vojnovič, Voljč, Šarenac, Hudarin, Terčič, Bengez, Rajkovič, Perduv, Katanec in Fricelj. Za NK Enotnost: Jerant, Primožič, Šuštar, Godec J., Cerar, Fekonja, Upelj, Vidic, Smrkolj, Godec M., Peterca, Mlakar, Kukavica, Prosenc in Colarič. Izid I. polčasa 1 : 6, končni rezultat 2 : 9. Gole so dosegli: Vidic v prvi minuti in Fekonja v predzadnji minuti za NK Enotnost in za Olimpijo: Perduv 3, Rajkovič 2, Bengez 2, Katanec 1, Primožič avtogol. Sodnik: Klopčič in stranski sodnik Forte sta tekmo odlično vodila do konca. Nogometaši Enotnosti so se prvih 20 minut zelo solidno upirali močnejšim in spretnejšim igralcem Olimpije. Za Enotnost je bila Olimpija pretrd oreh in je rezultat povsem realen. Igra je bila zelo lepa in fer, gledalcev pa občutno premalo, samo okrog 50. UDOVIČ VINKO Jevničani so se nogometašem Olimpije dobro upirali. (Foto: Udovič) GOSTOVANJE LITIJSKIH PEVCEV V ZRN »Lipa« vrnila obisk 21. oktobra letos je moški pevski zbor Lipa iz Litije odpotoval na štiridnevno povratno gostovanje k moškemu pevskemu zboru Einig-keit 1879 v Bochum v ZR Nemčijo. Potovanje je bilo zelo dolgo in naporno, a prijetno, saj so se vsi veselili srečanja s prijatelji, pevci, s katerimi so že ob njihovem spomladanskem obisku pri nas navezali prijateljske stike. Zvečer so pripotovali v Bochum, kjer so jih nemški pevci že pričakovali. Ponovno snidenje z njimi in njihov sprejem je bil zares prisrčen. Po izmenjavi dobrodošlic so jih razporedih po domovih, kjer so prenočevali. V naslednjih treh dneh so jim pripravili zelo pester program: ogledali so si največji muzej rudarstva na svetu, avtomobilsko tovarno Opel, star dvorec Kemnade z bogato zbirko starih glasbil in planetarij. V Bochumu pa sta bila tudi dva koncerta: prvi v domu za starejše ljudi, drugi pa v njihovi dvorani. Prvi koncert je izzvenel bolj kot družabni večer. Izvajala sta ga oba zbora v dnevnem prostoru doma, kjer so gostitelji pripravili tudi skupno večerjo. Oba dela večera: uradni in zabavni sta se medseboj prepletala in tu so se stiki med pevci še poglob ili. Drugi koncert, ki je bil v soboto zvečer, pa je bil resen in uraden. Udeležili so se ga tudi vicekonzul iz Dortmunda, tov. Mitja Drobnič, ki je v imenu konzulata pozdravil oba zbora in poslušalce ter se gostiteljem zahvalil za lep sprejem našega zbora, Lipi pa za kvalitetno predstavitev slovenske pesmi v tujini; predstavnik jugoslovanskega kulturnega društva v Dortmundu in župan Bochuma, ki je Lipi izrekel dobrodošlico v imenu mesta Bochum, se ji zahvalil za bogat in lep koncert ter ji izročil darilo. Ob tej priložnosti se je predsednik Lipe tovariš Lojze Vidic gostiteljem zahvalil za njihov prisrčen sprejem in vso gostoljubnost, ki so jim jo izkazali. Povabil jih je na 100—letnico Lipe, ki jo bo praznovala čez štiri leta in poudaril, da pesem ljudi in narode zbližuje ter tako prispeva delež k ohranitvi miru na svetu. V znak zahvale in prijateljstva jim je izročil sliko stare Litije. Predsednik zbora Einigkeit se je v imenu vseh pevcev zahvalil za povabilo, ki so ga z veseljem sprejeli. Poslušalcem v dvorani pa je z navdušenjem povedal vse o njihovem gostovanju pri nas in še enkrat izrekel zahvalo vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je njihov obisk v Sloveniji uspel. Moški pevski zbor Lipa je na tem koncertu zapel šestnajst pesmi in z njimi dobro predstavil melos slovenske zborovske pesmi. Njihov nastop je bil na visoki kvalitetni ravni in je dobro zastopal našo državo. Kot zadnjo pesem pa sta oba zbora: Einigkeit in Lipa zapela .Jugoslavijo". R.M. - K. KS PRIMSKOVO V tej krajevni skupnosti uspešno deluje organizacija Rdečega križa, ki vsako leto organizira srečanje za krvodajalce, le-teh je kar 35, in za občane, stare nad 70 let. Na letošnji slovesnosti v drugi polovici oktobra je Karlo Lemut, predsednik občinskega odbora RK Litija, podelil priznanja trem krvodajalcem za petkrat in štirim za desetkrat darovano kri. Nato je stekel bogat kulturni program, v katerem so se predstavili pevci in pevke domačega mešanega zbora in šolarji, pripravila pa sta ga zborovodja Pavle Žagar in učiteljica Marinka Vidgaj. Srečanje so zaključili s skromno zakusko B.Ž. FILMSKI KAŽIPOT - V zadnjem mesecu iztekajočega leta bodo v šmarskem kinu na sporedu štirje filmi; najprej ameriški vestem „Sivi orel", ki mu bo sledil fantastični film „Otok dr. Maroa". Sredi meseca bodo zavrteli domačo dramo „Nasvidenje v naslednji vojni", za konec leta pa hongkonški film „Zadnji karate udarec." ' I TRIDESETLETNICA JEREBOVE SMRTI - Sredi oktobra j ! -M8 Piše Marjan Kokalj PROTISLOVJA NEENAKOMERNEGA RAZVOJA SLOVENSKIH OBČIN Pod gornjim naslovom je bila zastavljena raziskovalna naloga, ki jo je financirala Raziskovalna skupnost Slovenije, izvajal pa Raziskovalni inštitut fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Iz doslej objavljenih izsledkov povzemamo nekatere osnove in kritične protislovne situacije v razvoju slovenskih občin, katerih spoznanja naj bi pozitivno vplivala na odločitve pri snovanju novih poti razvoja tudi v naši občini. OSNOVE NEENAKOSTI V normativnem smislu so bile občine že dalj časa medsebojno izenačene glede svojih pravic in obveznosti, kar naj bi bilo v obdobju po vojni uravnano na osnovi centralizacije državnega oziroma političnega odločanja. V procesu decentralizacije pa se je spričo večje samostojnosti občin v zaostreni obliki pojavila problematika neenakosti. Medtem ko ' nekatera slovenska območja predstavljajo surovinsko bazo (npr. kmetijska območja), kjer se srečujemo z dokaj nizkimi osebnimi dohodki, majhno angažiranostjo kvalificiranih delavcev itd., imamo na drugi strani industrijsko predelovalna območja, kjer se ob večji angažiranosti strokovnih kadrov srečujemo z večjimi ekonomskimi učinki, ki zagotavljajo večji dohodek, večjo akumulativnost in hitrejši ekonomski razvoj. Na osnovi različnih pokazateljev je ugotovljeno, da so manj razvite tiste občine, kjer prevladuje kmetijstvo, ni industrije ah pa je le-ta slabo razvita. Tu se srečujemo z viškom delovne sile, s surovinami in kmetijskimi pridelki, ki se prelivajo v razvite občine. MOŽNOSTI RAZVOJA Delovne organizacije, ki se nahajajo v razvitih industrijskih središčih, težijo k modernizaciji proizvodnih procesov za kar imajo tudi možnosti. Manj razvite občine pa si prizadevajo, da bi odprle nove industrijske obrate, ki bi izkoriščali naravne surovine, s katerimi razpolagajo. Pri tem pa se manj razvite občine srečujejo z občutkom o ..zamujenih možnostih , ko spoznavajo, da so možnosti za razvoj na določenem področju že izkoristile razvite občine, s katerimi pa se ne morejo spuščati v konkurenčni boj. KMETIJSTVO KOT ZAGOTOVILO VIŠJEGA STANDARDA RAZVITIH Kmetijstvo, kije izpostavljeno nestabilnosti na ravni blagovno-tržnih odnosov, je ekonomsko omejeno glede na fiksne cene večine kmetijskih proizvodov, ki naj bi porabnikom zagotovile stabilnost njihovega standarda. Na tržišču s kmetijskimi pridelki se občasno srečujemo tudi z nesorazmerji pri ponudbi in povpraševanju. Pojavlja se pomanjkanje določenih kmetijskih proizvodov, že čez leto ah dve pa pride do presežkov ali obratno. Kmetijstvo, ki se pojavlja kot nekakšen garant ustaljenosti družbenega standarda nekmečkega prebivalstva, je na eni strani izpostavljeno nestabilnosti, na drugi strani pa fiksnim okvirom, ki ne zagotavljajo akumulacije in s tem nadaljnjega razvoja. DINAMIKA ZAPOSLOVANJA Analize kažejo, daje dinamika zaposlovanja v razvitih občinah v porastu in da že presega planirane vrednosti. V manj razvitih občinah pa se srečujemo z relativno nizko stopnjo zaposlenosti, ki ne dosega potreb za realizacijo programov v zvezi z odpravljanjem neskladnosti v razvoju. Ob takih ugotovitvah pa se • PRED OTVORITVIJO PRVE SMUČARSKE VLE2NICE V NAŠI OB2INI Odslej bomo smučali na Dolah Konec decembra bo na Dolah otvoritev prve kateri bo za večino občanov najcenejše smučanje smučarske vlečnice v naši občini, ob Smučanje - slovenski nacionalni šport - v naši občini sicer nima nobene tradicije, tudi dobrih pogojev za tovrstno športno dejavnost nimamo, vendar pa je kljub temu iz leta v leto več privržencev te zdrave in koristne ter imenitne dejavnosti Smola pa je v tem, da naša občina ni gorata, najvišje vzpetine segajo med 700 in 800 ZA IZGRADNJO VLEČNICE SO PRISPEVALI: — SIS za izobraževanje Litija - SIS za telesno kulturo Litija - TOZD Gradmetal Litija - Predilnica Litija - TOZD Usnjama Šmartno -TOZD Komunala Litija -Urbanistična služba — TOZD Transportne naprave Dole - KZ Gabrovka -Dole - Papirnica Radeče - Elektro Trbovlje - KS Dole - OS ZS litija m nadmorske višine, redkokje malenkost več. Vendar pa Dole v tem oziru predstavljajo rahlo izjemo, saj tam sneg kljub neprevisoki nadmorski višini kar ostane tudi po več tednov. Izkušnje s snegom in navdušenost krajanov Dole, zlasti članov smučarskega kluba, pa so pripeljale do pridobitve prve smučarske vlečnice v naši občini. Sem seveda ne štejemo raznih manjših prenosnih vlečnic, ki so jih posamezniki in organizacije občasno postavljah sem ter tja po vzpeti- nah. Vlečnica na Dolah je namreč „prava" vlečnica z zabetoniranimi stebri in z vsem nega drenja prav gotovo ne bo. Tri proge pa bodo tudi zadovoljile poprečno znanje in DOLE Vas Dole je središče istoimenske krajevne skupnosti in leži na nadmorski višini 740 m. Vas ima 96 prebivalcev, gostilno z bogato izbiro dobrih jedil in pijač, novo, moderno trgovino, malo trgovino TOZD Transportne naprave, osnovno šolo in športno društvo z smučarsko, rokometno, nogometno in splošno rekreacijsko dejavnostno. Na Dolah so zelo aktivne tudi družbenopolitične organizacije in družbene organizacije. Na Dole lahko pridemo z osebnim avtomobilom iz Litije po cesti preko Polšnika, ki je najkrajša varianta (24 km), pa še po asfaltu se peljemo po Zasavski cesti do odcepa za Polšnik Vendar proti Polšniku pozimi rade nastopijo težave, ker je cesta zelo strma. Druga možnost je preko Preske (27 km), po asfaltu pa se peljemo do Cerovice. Ta cesta je najbolj uporabljen dostop na Dole. Tretja možnost pa je preko Gabrovke (27 km), ki ima več asfalta. Pozimi bodo vse ceste na Dole vzdrževane in posipane, tako, da s prevozom ne bo težav. Glavna značilnost Dol pa je čist zrak, mir in lepa pokrajina, kije privlačna v vseh letnih časih. soočamo z dejstvom, da manj razvite občine predstavljajo rezervat delovne sile za večja industrijska območja. Z odpiranjem novih industrijskih obratov v nerazvitih področjih pa se neugoden položaj vsestransko izboljšuje. PRENOS ZASTARELE TEHNOLOGIJE V MANJ RAZVITE OBČINE Povečano zaposlovanje v industriji še ne pomeni, da si bo s tem manj razvita občina zagotovila tak dinamičen razvoj, ki jo bo izenačil z razvitimi občinami. Razširjanje industrije v manj razvita območja se kaže predvsem v prenosu tistih programov dejavnosti, ki niso perspektivni ali pa so že zastareli in zagotavljajo manjši dohodek in nižjo stopnjo akumulativnost i. m Ko pride do spoznanja, da je preneseni proizvodni program zastarel in v tehnološkem smislu pomeni podaljševanje obrtniške tradicije iz preteklosti, prihaja do konfliktnih situacij, ki privedejo včasih tudi do prekinitev vzpostavljenih stikov med delovnimi organizacijami iz razvitih občin in delovnimi organizacijami ali predstavniki občin iz manj razvitih območij. Brez dvomov pa velja ugotovitev, da so danes tudi manj razvite občine bolj preudarne pri snovanju novih razvojnih programov. KONCENTRACIJA KADROV IN OSAMOSVAJANJE PROIZVODNIH OBRATOV Dislocirani obrati na manj razvitih območjih običajno vključujejo le fizične delavce, medtem ko so umski delavci združeni v okviru razvojnih služb osredotočenih na sedežih matičnih delovnih organizacij. Take razmere med razvitimi in nerazvitimi občinami neenakost še bolj utrjujejo. Težko bi bilo pričakovati, da bo dislocirani obrat, v katerem delajo le fizični delavci, sčasoma postal samostojen. Spričo dobre prometne povezanosti tako med mesti in podeželjem kakor tudi med posameznimi regijami v Sloveniji pa lahko pričakujemo, da bo težnja po koncentraciji kadrov z višjo in visoko izobrazbo v večjih mestih polagoma izgubljala na pomenu. Tudi znanstveno-tehnološka revolucija, zlasti na področju komuniciranja in računalništva, daje objektivne možnosti za širše angažiranje kadrov z višjo in visoko izobrazbo v manj razvitih središčih. KADROVSKA PROBLEMATIKA V MANJ RAZVITIH OBČINAH V manj razvitih občinah, ki predstavljajo znaten delež celotnega prebivalstva Slovenije, se z veliko mero prizadevnosti zbirajo sredstva za štipendije. Velikemu številu mladih je v tem omogočen nadaljnji študij. Žal pa manj razvite občine niso zmožne, da bi diplomante visokih in drugih šol zaposlile na svojem območju, ker zanje enostavno nimajo prostora. Šolani kadri v številnih primerih ostajajo v domačem kraju, delo pa si poiščejo v industrijsko razvitejših občinah, kamor se vsak dan vozijo. Prav v slednji ugotovitvi pa se kaže izrazito protislovje v razvoju slovenskih občin v tem, ko manj razvite občine vzgajajo strokovne kadre za potrebe industrijskih centrov v razvitih občinah. Ko pa se v domačem kraju ob prizadevanjih občinskih organov in posameznikov, zgradi nov industrijski obrat, se pojavi potreba po ustreznih strokovnih kadrih. Kljub temu, da je v domači občini dovolj različnih strokovnjakov, pa je le-te težko pridobiti za delo v domačem kraju, ker delajo v sosednjih bolj razvitih občinah. Tam so se s svojim delom že uveljavili, opravljajo več ah manj odgovorna dela in naloge, ki so ožje opredeljene, zadovoljni so z urejenim okoljem in tudi z nagrajevanjem. V novem industrijskem obratu v domačem kraju pa so delovne naloge in opravila prav gotovo nekoliko drugačne. Običajno se zahteva širše obvladanje delovnih nalog in opravil, za kar se mora delavec vsestransko angažirati v povsem novem delovnem okolju. Nadaljevanje prihodnjič PRENOČIŠČA, URNIK Za smučarje, ki bodo na Dole prišli od drugod, bo na razpolago tudi 20 postelj pri zasebnikih na Dolah in bližnji okolici ter v gostišču „Povsc" na Dobovici, ki je 3 km od Dol. Rezervacije prenočišč je treba naročiti pri tajniku smučarskega kluba Dole tov. Jožetu Hribarju na telefon 872-148 ali v trgovini KZ Gabrovka na Dolah, telefon 872-151. Žičnica bo obratovala ob sobotah, nedeljah in praznikih od 9. do 16. ure, ob delavnikih pa od 13. do 16. ure. V izteku smučišča bo KZ Gabrovkas- Dole postavila tudi priročni bife s toplimi in hladnimi pijačami, sendviči, kranjskimi klobasami, hrenovkami, hod dogom itd. zahtevnost smučarjev iz litijske občine. Na Dole bo možno priti z rednimi avtobusi - v smučarskem klubu razmišljajo tudi o posebnih smučarskih - ali pa z Dole so privlačne tako spomladi kot poleti. Sedaj pa bodo s sinu carskim centrom tudi pozimi. (Foto: GO - B -) osebnimi avtomobili. Navsezadnje to ni nikakršno razkošje, saj so smučarji tudi odslej na razna smučišča v glavnem odhajali z osebnimi avtomobili aU avtobusi. Dole so od Litije oddaljene 27 km, kar je še vedno mnogo bližje kot smučišča na Gorenjskem, poleg tega pa bo smučanje na Dolah tudi občutno cenejše kot drugod. Poleg tega pa so na Dolah tudi odlični tereni za smučarski tek-(letos bodo že prva tekmovanja v teku na Dolah). Vlečnica, oziroma smučarski center na Dolah bo izredno dobrodošel tako občanom za rekreativno smučanje, koi šolam za izvajanje smučarskega programa. - B - TEPTALNI STROJ Smučarski delavci iz Dol so si za vnaprej zadali nalogo, da pridobijo tep-talni stroj. Zato pozivajo vse strokovnjake (strojne tehnike, inženirje in druge), da posredujejo svoje ideje za izdelavo čim cenejšega in primernejšega teptalnega stroja. potrebnim smučarskim i.zimom okrog. Vlečnico so postavili v predel Dol, ki jim pravijo „Hlače", ker se gozdna poseka razteza v dve smeri, kot hlačnice. Poleg od raznih organizacij zbranih sredstev, so v izgradnjo vlečnice vložili tudi ogromno prostovoljnega dela, kjer so se zlasti izkazali učenci dolske šole in mladinci tamkajšnje organizacije. Brez mnogih žuljev na teh mladih rokah, vlečnice na Dolah danes prav gotovo ne bi bilo. Smuka na Dolah bo prav gotovo prijetna, saj tam pretira- Slavnostna otvoritev smučarskega centra Dole bo 26. 12. 1981 ob 10. uri s prvo smučarsko kušnjo. preiz- TEHNIČNI PODATKI O VLEČNICI IN SMUČIŠČU - zgrajena: leta 1981 - investitor: ŠD Dole - smučarski klub Dole - izvajalec del: Lesna Slovenjgradec, TOZD Transportne naprave Pameče - dolžina vlečnice: 184 m - dolžina smučarskih prog: 1100 m (prva 600 m, druga 300 m, tretja 200 m) - kapaciteta prevoza: 600 smučarjev na uro - višinska razlika: 70 m - vrednost investicije: vlečnica 980.000 din, celotnega smučarskega centra 2,160.000 din, CENE SMUČANJA NA DOLAH - točkovna karta s 50 točkami (vsaka vožnja 2 točki) stane SOdin - dnevna karta za odrasle 100 din, za otroke od 7. do 15. leta 80 din - letna karta 1.000 din (za člane SK Dole 400 din) - otroci do 7. leta imajo brezplačen prevoz z vlečnico Janez K obal, predsednik gradbenega odbora za izgradnjo smučar ske vlečnice na Dolah, tudi sicer vsestranski telesnokulturni de lavec, je nosil največje breme pri gradnji vlečnice. Da so na Dolah zgradili pomemben športno-rekreaciiski objekt, je moral Jane? Kobal napisati veliko prošenj, narediti mnogo korakov in voženj te razgovorov, sestankov... Na fotografiji: Janez Kobal (prvi z desne), s skupino svojih učencev - smučarjev. (Foto: GO - B -) Kako kaže vreme? Letošnji oktober je bil spremenljiv, temperature pa so nadalje postopoma padale. Posamezni podatki za oktober (meritve v Litiji) so naslednji: - najvišja temperatura je bila 7. oktobra 23°C - najnižja temperatura je bila 25. oktobra 4°C - poprečna najvišja temperatura je bila 16,6°C - poprečna najnižja temperatura je bila 11°C - srednja dnevna temperatura v oktobru je bila 13,2°G - popolnoma sončni dnevi so bili štirje - delno sončnih dni je bilo 13, - oblačno je bilo 7-krat - deževnih dni je bilo 10. November je bil izredno suh mesec, saj je deževalo samo 3-krat,'enkrat (7. novembra) pa so bile v Litiji tudi manjše snežne plohe. V začetku meseca so bile nenavadno visoke temperature, ki so po 6. novembru naglo padle. Novembra je bilo veliko dni meglenih, vendar pa se je megla po dolinah zadrževala le ponoči, dopoldne pa je izginila. Kar 9 dni v novembru je imelo jutranjo temperaturo pod 0°C. Ostali podatki za november pa so sledeči: - najvišja tempe rat u raje bila 1. in 3. novembra 18^°C - najnižja temperatura je bila 11. novembra -5°C - poprečna najvišja temperatura je bila 8,3°C - poprečna najnižja temperatura je bila 2,3°C - srednja dnevna temperatura je bila 6°C - jasnih dni je bilo novembra 4 - jasnih dni z jutranjo meglo 7 - delno sončnih dni je bilo 11 - oblačno je bilo 5-krat - dežavalo je 3 krat. Kakšno bo vreme? Stari ljudski reki pravijo o decembru takole: - Gruden (december) malo vljuden. - Če ta mesec grmi, prihodnje leto viharje rodi. - Ako je na Barbaro (4. december) mraz, trajal bo ves zimski čas. - Prvi teden huda zima, osem tednov ne odkima. - Dež in veter pred božičem, koplje jamo rad mrličem. - Tomaž (21. december) sedi vsak mož doma, ne hodi dlje, kot se govno zvalja. - Kolikor bliže božič mlaja, toliko hujši mraz prihaja. - O božiču zeleno, o veliki noči sneženo. - Dež na Štefanje (26. december) obeta le malo žita prihodnjega leta. - Tepežni dan (28. december) oblačen, k letu ne boš kruha lačen. - Če konec Grudna veter brije, hudo leto oznanuje. - Če Silvester piha in kiha, na dan novega leta pa se sonce prijazno nasmiha, se slaba trgatev obeta. S__±- Plačevanje električne energije po novem Litijske občane obveščamo, da bomo z novim letom prešli ,ia plačevanje električne energije z letnim obračunom. Dosedanji način pobiranja je drag in nesmotrn, zato smo se odločili uvesti način pobiranja z letnim abračunom, ki ga imajo že dalj Časa v tujini, pa tudi že v naših sosednjih republikah. Ta način pobiranja pomeni obročno odplačevanje ocenjene porabe el. energije v prihod -/tjem obračunskem letu. Za osnovo bomo vzeli porabljeno el. energijo v preteklem letu. Ocenjeno porabo boste plačali v petih obrokih, šesti pa bo letni obračun el. energije, ko bomo odčrtali vašo porabo po števcu. Če boste med letom plačevali več, kot ste dejansko porabili, vam bomo denar vrnili ali pa upoštevali pri prvem obroku v naslednjem obračunskem letu. Če pa boste porabili več električne energije, boste račun poravnali po letnem obračunu. Višino obrokov smo vam izračunali glede na vašo porabo v preteklem obdobju in jakost glavne varovalke. Za boljše razumevanje vam bo inkasant januarja 1982 dal navodila za ta izračun. Vsi tisti, ki imate tekoče račune pri vaši banki, lahko pooblastite banko, da z vaših tekočih računov plačuje porabo elektrike, to plačevanje bo v rednih mesečnih obrokih in ne le šestkrat letno, kot pri gotovinskem načinu plačevanja. Tak način pobiranja smo eno leto preizkušali na določenih področjih in se je dobro obne-sel. TOZD Elektro Ljubljana - okolica Zamenjava osebnih izkaznic Zamenjava osebnih izkaznic bo v naši občini izvedena kmalu po novem letu, in sicer po volitvah, ki bodo sredi marca. Točen razpored zamenjave osebnih izkaznic bo objavljen v Glasilu občanov, zamenjava pa bo potekala po krajevnih skupnostih. Zaradi pravočasne nabave vseh potrebnih dokumentov, ki jih bo treba predložiti pri zamenjavi osebne izkaznice, že sedaj objavljamo vse dokumente, ki jih bodo morali občani predložiti pri zamenjavi: - staro osebno izkaznico - dve fotografiji 3x3,5 cm, črno-beli ali barvni, ne smejo pa biti iz avtomata, - obrazec DEMŠO 4 (občani so ga prejeli ob popisu prebivalstva), - izpisek iz rojstne matične knjige, če je občan rojen izven občine Litija, - izpisek iz poročne matične knjige, - dokazilo o vpisu v državljansko knjigo (za priseljene). RAZPIS za podelitev Valvasorjevih plaket za leto 1982 Objavljamo razpis za podelitev Valvasorjevih plaket za leto 1982. Koordinacijski odbor podeljuje plakete za nadpovprečne uspehe pri delu družbenih institucij in posameznikov za vzgojo in izobraževanje, kulturo, raziskovanje, telesno kulturo in druga področja. Po pravilniku so kriteriji za izbiro prejemnikov Valvasorjevih plaket naslednji: — da je institucija oz. posameznik (v nadaljnem besedilu kandidat) s svojim delom oziroma družbeno politično aktivnostjo dosegel nadpovprečne uspehe; — da je kandidat uspehe dosegel s svojim rednim delom ali družbenopolitično oz. družbeno aktivnostjo v okviru ene od samoupravnih interesnih skupnosti društvene ali druge interesne aktivnosti na področju občine Litija; — da so rezultati aktivnosti kandidata nadpovprečno pomembni za delo sredine, kjer kandidat dela in je zato družbenopolitična skupnost še posebej zainteresirana za tako družbeno priznanje, kot vzpodbudo za druge sodelavce; — da so uspehi določene samoupravne interesne skupnosti oziroma druge sredine, od koder predlog prihaja, takšni, da opravičujejo upoštevanje predloga za kandidata; — da kandidat poleg svojih delovnih uspehov v ožjem pomenu besede praviloma dosega tudi uspehe kot aktiven samoupravljalec v svojem oz. življenjskem okolju. Predloge za kandidate pošljite do 31. 12. 1981 na naslov: Koordinacijski odbor za podeljevanje Valvasorjevih plaket, Valvasorjev trg 9 Litija. Srečanje z naborniki Tudi letos je Komisija za SLO in DS pri OK ZSMS Litija v sodelovanju z Oddelkom za LO pri SO Litija organizirala srečanje z naborniki, ki je bilo v petek, 6/11—1981, ob 17. uri na Osnovni šoli Litija. Mladince-nabornike je v imenu OK ZSMS Litija pozdravila predsednica Marjeta Agrež-Mlakar, 'Spregovorila pa sta jim tudi načelnik oddelka za LO Tone Pavliha in predsednik OK SZDL Litija Miro Kaplja. Kulturni program za srečanje je pripravila Komisija za kulturo pri OK ZSMS Litija. Zadnji del srečanja pa je bil sproščen razgovor z mladinci-naborniki, v katerem so bili podrobneje seznanjeni s samim potekom nabora, odhodom v JLA in služenjem vojaškega roka v posameznih rodovih JLA. Glavni namen srečanja je bilo podružbljanje ljudske obrambe in prizadevanje, da ohranimo stike in vezi z mladinci, ki so na odsluženju vojaškega roka in jih po vrnitvi iz JLA ponovno vključimo v naše vrste. M.K. Prijeten izlet za invalide Občinski odbor Rdečega križa Litija je skupaj s KO RK v okvira mednarodnega leta invalidov, ki ga je za leto 1981 razglasila Generalna skupščina OZN na 31. zasedanju, 24. 10. 1981 organiziral izlet za invalidne občane naše občine. Izleta se je udeležilo 86 oseb. Med njimi so bili tudi najtežje telesno prizadeti invalidi z območja naše občine. Pot jih je vodila prek Atomskih toplic v Podčetrtku, tu je bila organizirana topla malicaj, v Kumrovec, kjer so si ogledali rojstno hišo tovariša Tita in spominski park nato je sledil ogled Čateških toplic, kjer je bilo kosilo in krajši kulturno zabavni program. Za pomoč in varstvo invalidov je poleg dveh zdravstvenih delavcev skrbelo devet aktivistov RK, ki so bili istočasno tudi vodiči. Po prejetih zahvalah posameznih udeležencev izleta me- nimo, da je ta izlet pomenil za udeležence — invalide enkratno doživetje, saj razen treh, udeleženci izleta niso imeli možnosti da bi si ogledah rojstno hišo tovariša Tita, ali se udeležili kakršnega koli izleta zaradi telesnih prizadetosti In tudi materialnih možnosti. S tako obliko aktivnosti je želel OORK litija tudi tej kategoriji občanov omogočiti stik z okoljem, z družbo, spoznavanje širše okolice, še posebno pa izkazati pozornost in zahvalo za njihovo delo, hkrati pa jih opozoriti, da niso sami in pozabljeni v naši družbi. M. M. Poroke, rojstva, smrti... V mesecu oktobru se je v občini rodilo 10 dečkov in 12 deklic. Na Bogenšperku se je poročilo v oktobru 23 parov: PODIESNIK IGOR, RUDAR iz Zagorja ob Savi in MOTNIKAR NEVENKA, tov. delavka iz Zagorja ob Savi KOPRIVEC MARTIN, varnostni ing. iz Trbovelj in BEC MOJCA, študentka iz Trbovelj JAMŠEK MARJAN, elektromehanik iz Ljubljane in MIHELČIČ ZLATKA, knjigovodja iz Zg. Kašlja ROGELJ ALOJZ, voznik viličarja iz Debeč in BERDAJS OLGA, krznarska krojačica iz Leskovice pri Šmartnem NUNIC MILINKO, miličnik iz II. Bistrice in NAHTIGAL ALEKSANDRA, miličnica iz Litije ROBEK FRANC, samostojni raztehtovalec iz Ljubljane in JEREB VIDA, prodajalka iz Golišč BUČAR CIRIL, papimičar iz Dolgega brda in V1DIC JANA, prodajalka iz Podroj PONEBŠEK FRANC, delavec iz Tenetiš in MEDVESEK MATEJKA, administrator iz Zg. Jablanice BERCE MARJAN, organizator dela iz Ljubljane in ČOP OLGA, kemijski tehnik iz Ljubljane PUSNIK IGOR, študent iz Litije in LESJAK MARIJA, vzgojiteljica iz Litije DOBLEKAR ANTON, šofer iz Gozd Reke in NAGODE MARIJA, delavka iz Jevnice KOTAR JOŽE, avtomehanik iz Rađanje vasi in MEDVED MARIJA, delavka iz Mulh Umrli v oktobru: ANŽIČ Frančiška, stara 17 let, iz Dobovia, Naglic Marija, stara 85 let, z Moravske gore, Naglic Anton, star 92 let, z Moravske gore, Košir Ivan, star 92 let, iz Črnega potoka. Pečar Anton, star 77 let, iz Črnega potoka. Zupan Albert, star 71 let, iz Litije. Murne Marija, stara 75 let , iz Črnega potoka. Bučar Anton, star 77 let, iz Cmega potoka. Godec Marija, stara 86- let, iz Črnega potoka. Koprivnikar Marija, stara 71 let, iz Litije: Čerček Jožef, star 92 let, iz Primskovega. Prime Frančiška, stara 92 let, iz Črnega potoka. Zalaznik Marjeta, stara 77 let, iz Črnega potoka. Nbgrašek Alojzija, stara 71 let, iz Velike Preske. Kokalj Emest.star 36 let, iz Dolgega brda. Tome Martin, star 55 let, s Polšnika. Vertačnik Ciril, star 66 let, s Slivene. J. C. Na območju občine Litija se je v mesecu novembru rodilo 9 dečkov in 13 deklic. V tem mesecu se je na Bogenšperku poročilo 19 parov. Poročili so se: BUČAR Dušan, študent iz Litije in AKSENTIJEVIČ Lilijana, študentka iz Ljubljane KAMNIKAR Jakob, šofer z Ustja in KASTELIC Traudi, zobna asistentka iz Litije POTOK AR Ivan, šofer iz Mirne in FRANKOVIČ MARIJA, prodajalka iz Mokronoga ZUPAN Sašo, KV voznik iz Litije in BLAJ Marjctka.gosp. iz Litije BRODAR MATJAŽ, šofer iz Litije in RADMAN ANA, tekstilni tehnik iz Litije DRAGAR JOŽKO, zidar iz Selška in MEDVED FRANCKA, gospodinja iz Sp. Jablanice MEDVED JANEZ, gozdni delavec iz Sp. Jablanice in LOGAR MILICA, študentka iz Kala PEKLAR ALOJZ, uslužbenec iz Ljubljane in SAJE META, prevajalka iz Novega mesta VRTAČNIK ANDREJ, gozdarski delovodja in GRČAR MAJDA, gospodinja iz Velike Gobe VODENIK FRANC, monter centralne kurjave iz Save in PRASNIKAR MARIJA, računovodja OD iz Cirkus PREVOLŠEK BOJAN, kuhar iz Hrastnika in STARIMA PETRA, vzgojiteljica iz Sevnice KASTELIC ALBIN, ključavničar iz Trbovelj in TROST MARINA, prodajalka iz Trbovelj AMERSEK KARLO, mizar iz Litije in GRADISEK MIHAELA, uslužbenka iz Šmartnapri Litiji Umrli v novembru: Sodnik Josipina, stara 77 let, iz Litije, Irt Frančišek, star 82 let, s Polšnika, Janša Božcna Klara, stara 64 tet, iz Litije, Stare France, star 82 let, iz Selška Zupančič Angela, stara 90 let, iz Zapodja, Kubot Franc, star 88 let, iz L'UJe> , Možina Ciril, star 85 let, iz Črnega potoka, Ljubic Vincencij, star 79 let, iz Črnega potoka, Zugelj Franc, star 79 let, iz Črnega potoka, Obolnar Anton, star 84 let, iz Volčje jame, Godec Alojzij, star 83 let, iz Črnega potoka, Pivec Alojzij, star 66 let, iz Dvora pri Bogenšperku, Tome Leopold, star 89 let, iz Gabrske gore J. C. SILVESTROVANJE Gostinsko podjetje Litija organizira silvestrovanje v gostišču .JCegljišče" v Litiji, kjer vas bo zabaval VIS FORMAT. Ob prijetni glasbi vam bomo postregli z izbrano hrano in pijačo. Cena rezervacije je 150. - din. Ob novem letu pa bo v restavraciji .fošta" tradicionalni novoletni ples, kjer bodo za veselo razpoloženje poskrbeli ..Litijski fantje". Vstopnina bo 100.-din. Rezervacije sprejemamo vsak delavnik od 6. do 14. ure na telefon 881-188 ter od 14. do 21. ure na telefon 881-453 vključno do 25. 12. 1981. Priporoča se kolektiv Gostinskega podjetja Litija. OBVESTILO Lastnike oziroma uporabnike stanovanjskih in drugih objektov v Litiji, Šmartnem in Kresnicah pozivamo, da Samoupravni komunalni skupnosti občine Litija čimprej prijavijo uporabne stanovanjske površine, garažne površine in površine, ki se uporabljajo za obrt, v kolikor tega do izdaje te številke Glasila občanov še niso storili. Prijave površin so potrebne Samoupravni komunalni skupnosti zaradi nove odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča po novem občinskem odloku, ki se uporablja od 1.1. 1C32 dajje. Samoupravna komunalna skupnost občine Litija STANOVANJA ZA UPOKOJENCE Na podlagi sklepa zbora delegatov Skupnosti pokojninsko-invalidskega zavarovanja občine Litija z dne 20.10.1981, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija OBVEŠČA upokojence, ki še nimajo urejenih stanovanjskih vprašanj, da lahko zaprosijo za dodelitev stanovanja ali stanovanjskega kredita. V letu 1982 bodo namensko za upokojence predvidoma na razpolago tri enosobna stanovanja in 270.000,00 din kreditnih sredstev za rekonstrukcije, novogradnje ali adaptacije individualnih stanovanjskih hiš. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje: — da so upokojeni; --da imajo stalno prebivališče v občini Litija; Pri določanju vrstnega reda se bodo uporabljala merila (pravilniki), ki jih Samoupravna stanovanjska skupnost uporablja pri dodeljevanju solidarnostnih stanovanj. Prosilci za kredite morajo k vlogi priložiti dokaz o lastništvu stanovanjske hiše. Prednost pri dodeljevanju kreditov bodo imeli upokojenci — borci NOV. Vsi interesenti morajo vloge oddati najkasneje do 31. 1. 1982 KMETIJSKA ZADRUGA LITIJA Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja objavljamo naslednja prosta dela: 1. ŽIVINOREJEC—ŽIVINOREJKA pogoji: osnovna šola 3-mesečno poskusno delo 2. KMETIJSKI DELAVEC pogoji: osnovna šola 3-mesečno poskusno delo 3. VZDRŽEVALEC STAVB pogoja: KV tesar ali KV mizar 3-mesečno poskusno delo Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh na naslov: KMETIJSKA ZADRUGA LITIJA, Valvazorjev trg 3 Litija 61270 Litija. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po odločitvi. Zdravstveni dom Domžale, TOZD „ZDRAVSTVENO VARSTVO LITIJA", objavlja prosto delovno mesto: -TELEFONIST INFORMATOR - za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poleg splošnih pogojev zahtevamo od kandidata: — da ima osemletko in tečaj za telefonista, — sposobnost direktnega telefonskega in radijskega komuniciranja. Poskusna doma traja 1 mesec. Pismene ponudbe naj kandidati z dokazili o izpolnjevanju objavljenihNpcgojev pošljejo na naslov: Zdravstveni dom Domžale, TOZD „ZDRAVSTVENO VARSTVO LITIJA", 61270 Litija, Partizanska pot 8a v 15 dneh od dneva objave. TEKSTI L TEKSTIL, proizv. in trg. podj. Ljubljana, TOZD MALOPRODAJA, Ljubljana, Pivovamiška ul. 8, obvešča občane LITIJE in okolice, da je odprla blagovnico „SLIVNA" v novi poslovni stavbi v Jerebovi ulici. Blagovnica je bogato založena z vsemi vrstami tekstilnih izdelkov za ženske, moške in otroke, z volno in metrskim blagom. Obiščite nas in zadovoljni boste! NOVA TRGOVINA V LITIJI Tekstil Ljubljana, TOZD Maloprodaja, je v Litiji v novi p oslovnostanovanjski zgradbi odprl lepo in moderno trgovino z raznovrstnim tekstilnim blagom, ki ga je možno kupiti tudi po tovarniških cenah. Na fotografijah: zgoraj - trgovina se imenuje „Slivna" in je na odlični lokaciji nasproti Jerebovega hrana. Spodaj: z bogato izbiro blaga je seveda zadovoljna tudi vodja trgovine Milena Koprive. (Foto: GO -B-) Pretvornik Občinske skupščine Domžale, Ljubljana Moste-Polje in Litija so sklenile družbeni dogovor o financiranju TV pretvornika na Gorišci Gorišca je hrib med Moravsko dolino in Savo med Shvno in Cicljem. Na tej lokaciji je možno sprejeti TV signale I. in II. programa TV Ljubljana, I. programa TV Zagreb in programa TV Koper. V naši občini bomo z novim TV pretvornikom pokrili področja Kresnic, Ribe in Jevnice, ki imajo sedaj slab TV sprejem ali pa ga sploh nimajo. Vrednost investicije je 5.963 tisoč din, od tega bo RTV Ljubljana sofinancirala za I. TV program 2.362 tisoč din, občine Domžale, Moste-Polje in Litija pa 3.501 tisoč din in sicer Domžale, 1.500.000 din, Moste Polje 600.000 din in litija 1,501.500 din, občina Domžale pa bo uredila tudi lokacijsko tehnično dokumentacijo ter lokacijsko dovoljenje za gradnjo. Nosilec investicije bo RTV Ljubljana TOZD Oddajniki in zveze, koordinacijo za realizacijo investicije pa bo izvajala Krajevna skupnost Jevnica. Ko bo TV pretvornik na Gorišci zgrajen, bo signal TV Koper prišel tudi na TV pretvornik na Sitar-jevcu, tako da bodo lahko tudi vsi občani, ki imajo antene naravnane na TV Eetvornik Sitarjevec, hko spremljali program TV Koper. Predvidoma bo investicija končana v letu 1982. _B_ * ★ ★ * ★ * * * * * * ★ * * ★ ★ ★ * ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ * ★ ★ * ★ ★ * * ★ ★ ★ ★ * * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ * * ★ ★ ★ * ★ * ★ * ★ * * * ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ * ★ * ★ ★ * * ★ ★ ★ Planinski spominski pohod na Tišje V nedeljo, 20. decembra 1981, bo Planinsko društvo Litija organiziralo prvi spominski planinski pohod od Litije do Tišja. Pohod bo v počastitev 40-letnice vstaje, ustanovitve OF in bitke II. štajerskega bataljona na Tisju. Pokrovitelj 1. spominskega planinskega pohoda na Tišje je SLOVENIJACESTE TEHNIKA LJUBLJANA, TOZD INDUSTRIJA APNA KRESNICE Hoje bo za 3 do 4 ure, pričetek pohoda pa bo pri spomeniku NOB v Litiji, in sicer 20. decembra med 7. in 9. uro. Pri spomeniku v litiji bo vsak udeleženec pohoda dobil kontrolni karton, ki ga bo v Tisju žigosal. Cilj pohoda bo pravzaprav v Pu-stovem mlinu, ki je 10 min naprej (navzdol) od Tišja ob cesti litija - Gabrovka. V gostilni „Povše" v Pustovem mlinu bodo udeleženci pohoda predložili kontrolni karton, nato pa bodo prejeli Učno bronasto spominsko značko. V gostilni „Povše" v Pustovem mlinu bodo udeleženci lahko dobili tudi topla in hladna jedila in pijačo. Od 12. ure naprej bodo od Pustovega mlina do Litije vozili posebni avtobusi, tako da se udeležencem ne bo potrebno vračati peš. Pohodi bodo nato vsako leto. značke pa bo organi- * * ★ ★ ★ ★ * * ★ * ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ 1 ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ * * * zator podeljeval tudi za 4. * pohod (srebrno), 7. pohod £ (zlato) in za 10. pohod (po- * sebna kovinska plaketa). ★ * 0* Žaga na vodni pogon *k Spomenik NOB Železnica Regionalna cesta Lokalna cesta - - Stranska cesta —••••Trasa pohoda Na posebni izkaznici, ki jo bodo prejeli udeleženci pohoda na olju, je rudi zemljevid, na katerem je označeja pot dj spomenika NOB v Litiji do spomenika NOB na Tisju in še naprej do Pustovega mlina. ANTON KNAVS URAR Luke Svetca 1 61270 LITIJA Popravljam vse vrste ročnih, žepnih, stenskih, električnih in quartz ur ter budilk. Menjam baterije in nudim veliko izbiro pasov za ure. Za vsa popravila dajem 6 mesecev garancije! Vaš urar Anton Knavs ŠPORT IN REKREACIJA ŠPORT IN REKREACIJA Še nikoli boljši! Letošnja jesen je za rokomet v naši občini najuspešnejša ioslej. Ob odličnem 3. mestu članov v I. republiški ligi, o prva mesta v svojih tekmovanjih zasedli tudi mladinci i n mladinke Tolikšnega uspeha članov ni nihče pričakoval, saj je letos ekipa startala v I. republiški ligi izredno oslabljena, tik pred pričetkom prvenstva pa seje huje poškodoval še eden izmed najboljših igralcev • ^erdo Kirm. Toda novi trener prof. Niko Markovič je s samimi omačimi igralci uspel v težkem tekmovanju ekipo uvrstiti kar na mesto, kar pred pričetkom tekmovanja ni nihče verjel. V glavnem je večina ljubiteljev rokometa in športa na splošno računala na boj ta obstanek v ligi. Vendar pa je pred ekipo še drugi del prvenstva s težjim razporedom, zato bo treba tudi pozimi neprekinjeno delati in se dobro pripraviti na nadaljevanje prvenstva v I. republiški ligi. Lestvica I. republiške prvenstva: 1. Lipa 2. Mokerc K IG 3. USNJAR 4. Aero Celje 5. Krško 6. V. Nedelja 7. Minerva 8. Polet 9. Rudar 0. Peko 11. Branik 5 2. Partizan TUŠ rokometne lige po jesenskem delu 11 9 2 0 316 259 20 ekipi. 11 8 1 2 249 227 16 Lestvica: 11 6 1 4 260 239 13 1. Krško 11 6 1 4 291 274 13 2. Sevnica 11 6 0 5 302 303 12 3. Rudar 11 4 3 4 278 276 11 4. USNJAR 11 5 0 6 296 272 10 5. LITIJA 11 4 2 5 247 261 10 6. Radeče 11 3 3 5 283 302 9 7. Dobova 11 3 2 6 279 255 8 u 3 1 7 263 297 7 Letos so 11 0 2 9 260 351 2 tancah SR Tudi mladinke prve Mladinke RK Usnjarje letos jeseni pričela trenirati Roza Špelič, pred leti odlična vratarka Usnjarja v I. republiški ligi in večkratna mladinska reprezentantka SR Slovenije. Že kar v prvi sezoni pa so njene mladinke v republiški ligi za mladinke jug zasedle prvo mesto, kar daje slutiti, da bo tudi ženski rokomet v naši občini kmalu dosegel takšno kvaliteto kot pred leti. Lestnica: 1. USNJAR 6 4 1 1 84: 60 9 2. Iskra 6 4 0 2 97 : 63 8 3. Novo mesto 6 3 2 1 100 : 69 8 4. Brežice 6 3 1 2 115 : 84 7 5. Mirna 6 3 0 3 79 : 83 5 6. Radeče 6 1 0 5 40 : 110 2 7. Zagorje - Izlake 6 1 0 5 57 : 103 1 Skrb za najmlajše Poleg 8 ženskih in 5 moških pionirskih ekip v osnovnih šolah, igrata tudi dve ekipi iz litijske občine v Zasavsko -posavski rokometni ligi za kadete. Cilj dela s temi ekipami je v pripravi perspektivnih igralcev za igranje v mladinski in kasneje v članski 6 6 6 6 6 6 6 174 99 118 85 : 80 77 42 : 85 71 117 110 87 102 103 12 8 8 6 4 4 0 Slovenije. Maček je 13-krat nastopil v pionirski reprezentanci, Kres in Grom po 2-krat, Špelič R. je nastopil v kadetski reprezentanci, Lustek pa 2-krat v mladinski. Pred tem pa so tudi 4 mladinke igrale v mladinski reprezentanci SR Slovenije. ojan Lustek, desno krilo RK Usnjar, je zaigral tudi v mladinski reprezentanci SR Slovenije. Na turnirju Alpe-Adria v Riminiju v Italiji je igral proti Švici in Italiji, na drugi tekmi pa je dal tudi en sol. (Foto: GO -B-) Mladinci brez poraza Mladinci Usnjarja so v republiški ligi - jug v jesenskem delu prvenstva na vseh tekmah zmagali! Tudi to ekipo sta uspela »enerja prof. Markovič in Hauptman tako dobro pripraviti, da seje kozi ligo dobesedno sprehodila. jestvica: 1. USNJAR 2. Krško 3. Radeče 4. Rudar 5. Sevnica 6. Mokronog 7. Dobova 8. Brežice 9. Krka 10. Zagorje 1. Črnomelj 12. Krmelj 11 11 0 0 271 182 22 11 9 0 2 256 191 18 11 8 0 3 235 167 16 11 7 0 4 216 198 14 11 6 1 4 246 230 13 11 5 0 5 266 257 12 11 7 0 4 155 151 12 11 4 1 6 193 193 8 11 2 0 9 169 215 4 11 2 0 9 186 255 3 11 2 0 9 157 229 3 11 1 0 10 174 267 2 Člani NK Litija tretji Letos se je članska ekipa NK Litija v II. republiški ligi - zahod ob polovici prvenstva odrezala nekoliko bolje kot prejšnje leto. Cilj, uvrstitev v I. republiško ligo, je sedaj že nekoliko bliže in bi ga bilo možno že letos doseči, če bi ekipa igrala z manj nihanji kot sedaj. Trener prof. Knežević lahko sedaj računa tudi na nekatere starejše, prekaljene igralce, nekaj se jih bo do spomladi vrnilo iz JLA, kaže pa, da bo pri Litiji zaigral tudi Darko Domadenik, kije pri Olimpiji prenehal profesionalno igrati nogomet. Pozornejši spremljevalci nogometnih dogodkov v Jptiji se še spominjajo, daje Darko Domadenik v Litiji igral tudi v ekipi pionirjev, ki je v Zagrebu osvojila naslov državnega prvaka, kasneje pa je uspešno igral v I. zvezni nogometni ligi pri Olimpiji kot profesionalec. Z vsemi naštetimi olcrepitvami bi ob ugodnem razpletu drugih tekem Litija lahko tudi v tem prvenstvu osvojila prvo mesto. Lestvica II. republiške lige - zahod (jesenski del) 1. Tabor-Jadran 9 7 0 2 24: 8 14 2. Vozila 9 5 1 3 15 : 9 11 3. LITIJA 9 5 1 3 14: 9 11 4. Elan 9 4 2 3 18 : 14 10 5. Bela krajina 9 4 2 3 9 : 10 10 6. Usnjar 9 2 4 3 13 : 15 8 7. Kočevje 9 3 2 4 12 : 14 8 8. Jesenice 9 2 3 4 16 :22 7 9. Domžale 9 3 1 5 17 :25 7 10. Piran 9 1 2 6 9 : 21 4 Obvestilo Urbanistična služba Litija se je preselila iz Pono-viške 2 v nove prostore na Valvasorjevem trgu 3 (KZ Litija), vhod zadaj, I. nadstropje. GLASILO OBČANOV Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Ureja uredniški odbor: Tine Brilej (glavni in odgovorni urednik), Mija Ber-nik (lektor), Mojca Lebin-ger, Lojze Kotar, Slavko Urbič, Boris Žužek in Franc Mali. Predsednik časopisnega sveta: Stane Pungerčar. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprava za tisk: IBM - Dnevnik. Tisk: Ti-skarna Ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija, Trg na Stavbah 1, p. p. 6. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom. Si E-M-TOZD CENTROMERKUR BLAGOVNICA LITIJA obvešča starše in najmlajše, da nismo pozabili na srečanje z dedkom Mrazom. Zato vas vabimo, da pripeljete najmlajše dne 28, 29. in 30. decembra 1981 v BLAGOVNICO CENTROMERKUR VSEM CENJENIM KUPCEM SE ZAHVALJUJEMO ZA NAKUPE V LETU 1981 TER ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1982 emona centromerkur BLAGOVNICA V LITIJI Uspešna občinska nogometna liga Tudi v občinski nogometni ligi je končan jesenski del prvenstva. Glavna značilnost tega tekmovanja je v tem, da v njem več kot 100 mladincev najde razvedrilo in užitek. Zato so takšna tekmovanja, ki so poleg vsega še zelo poceni, zelo priljubljena in jih kaže razvijati tudi v naprej. Zavrstnik ni izgubil nobene tekme, lanski prvak Dobrava pa je letos komaj šesti. Lestvica: 1. Zavrstnik 10 8 2 0 35 16 18 2. Hotič 10 8 0 2 43 16 16 3. Vače 10 6 2 2 24 17 14 4. Gradec 10 5 1 4 21 16 11 5. Dole 10 4 2 4 26 22 10 6. Dobrava 10 3 3 4 23 20 9 7. Tišje 10 4 0 6 30 36 8 8. Sava 10 3 2 5 21 27 8 9. Dolina 10 2 3 5 17 23 7 10. Šmartno 10 2 1 7 17 42 5 11. Polšnik 10 2 0 8 18 : 30 4 -B- Litijski planinci so s prostovoljnim delom pričeli urejati vodovod za planinski dom na Jančah. Kvalitetno vodo bodo napeljali iz nekoliko nižje ležečega mesta pod domom, na vrh griča pred planinskim domom in tako razrešili dolgoletni problem oskrbovanja doma s kvalitetno pitno vodo. Foto: GO - B — Lovimo največjo ribo! S 1. novembrom se vsako leto prične lov na največjo ribo „sulca", ki kraljuje v naši reki Savi. Posebnost te ribe je ta, da doseže izredno dolžino, in to od 1 m do 1,30 m, s težo od 10 do 20 kg. Seveda takih kapital-cev zelo malo ujamejo v evropskih rekah. Ribiči lovimo sulca 3 mesece, en sam lovni dan pa prehodimo po snegu in mrazu tudi do 14 km obrežja Save itd. V Litiji je bil ujet kmalu po' vojni sulec, dolg 1 m in 18 cm in težak 18 leg. Ujel ga je Rajkovič, ki je tista leta služboval v Litiji. S kapitalnimi sulci pa se lahko pohvalijo še Pregelj Franjo, Kavčič Berto in Mali Franc. Vsi sulci so merili nad 1 m in 5 cm in tehtali nad 12 kg. V lanski sezoni pa se jim je pridružil še dolgoletni, marljivi član naše RD Miha Savšek s sulcem 12,5 kg in dolgim kar 1 m in 8 cm. To je rekordna dolžina sulca zadnjih 15 let. Ribiči bomo vsako leto seznanili naše občane, kateri ribič je naredil v našem delu reke Save „večjo luknjo", v naslednjih številkah občana pa bomo bralce seznanili, kako ribiči s svojim organiziranim amaterskim delom te luknje krpamo. J. Smeje Miha Savšek in Jože Gracar, oba marljiva člana GO naše RD, sta tistega mrzlega dne z nasmeškom požirala Branetu Bizjaku s kapitalcem zadnjih 15 let. čestitamo!