L ri»en ■JJ jt priM^of. ««bot, oe- Saturdays, prosveta ® XXVII ^gttO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UredniAkl in upravniikl proatoii: mi S. Lawndale A v t. Office of Publication: 5M67 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 41HM e> Chicago. lUiDoia, „asTlE [«ZV'' "" * ---the Art of Con tre— p< March ». UTS jCopentaiji ^ ¿ki^čudež" predsednik delčke federacije nekaj dnevi naslovil na Atrijske magnate g., ------... •Aio laatniki ameriških indu ¿j kmalu ne poakrbe, da milijonov brezposelnih Cev »talno uposlenih, bo ^ika prisiljena prevzeti in ¿jje v svoje roke." k pomislimo, koliko let je m »pravil s svojo taktiko dičanja prijateljev in kaz-¡¡jTsovražnikov," kater» ga «vedla nikamor in organizi emu delavstvu ni dala niče-;bi wiaj skoro verjeli, da ae ^OČU na stara leta posvetilo ujel je edino pot, ki vodi do |ve socialnega vprašanja, oh besed iz Greenovih ust Se lilo. Ali ostane pri teh bese- Ammšmaiiilk-n;--„ t hicago. 111., petek, 17. avgusta (August 17), 1934. Aooaptaaca ^ ^ st^^^^ ^^ gj „ n«, ^ ^ ^ ^-- Subscription |6.00 NUMBER Ua besede brez dejanja so pede. Kaj stori Green, da piko ljudstvo res prevzame gtrije v svoje roke? In na gistopnji se to izvrši? Ako nlna vlada prevzame indu-jt (z nakupom ali zaplembo, j« postransko) in jih bo sa-pkratovala ter najemala delt tedaj bo to državni kapitan. Tako je v Rusiji. Drli kapitalizem je za eno stop-boljši kakor privatni kapita-i. ampak bistvene razlike za rea ni dosti. K je Green za to, da se in-rije socializirajo? To ae i, da industrije prevzamejo kratujejo direktno delavci, liiirani v industrijskih uni-kključno za splošno porabo. Ibila industrijska demokrate bi bil začetek socialistih lino akcijo, z osvojitvijo lodajnih zbornic in vlade? *nu ae je morda posvetilo lorda! — ampak pot pred ■pot do. prevzetja industrij* aj predolga in—prerobata. K doigral. • • ♦ hribih Severne Karoline protestantovski pridigar po " Albert Teester, ki je pred i dnevi demonstriral pred ■i ovcicami svojo močno »Boga. Vlovil je strupeno klopotačo in "v Jezusovem J jo je vzel v roke in na-l da ga ne bo pičila. Je-ni nič pomagalo, ka-Pičila dvakrat in roka *t*ko otekla, da je počila u "jej. Teden dni se je boril s smrtjo, odklonil »v*ko zdravniško pomoč, • ** bo Jezus že ozdra-ino«uW8tija je premagala je ostal živ. Zdaj Pfcpričan, da Rog je ' »ravnik, ki kaj zaleže. P* nekoliko naplačalo za "»Ivo vero," da ga nf* bo pičila. * k«jige so te spisane o J*v indiji, ki strupene ka- Čke, ko ima delavstvo izbirati le med revolucijo in ekstermina-cijo ali uničenjem. Pripravlja ae za revolucijo, za kar je združenje delavstva prvi pogoj. Naj bodo dogodki bližnje bodočnosti že taki ali taki, če delavstvu prinesejo zmago ali poraz, je gotovo to, da ga ne bodo dobili razcepljenega. Enotna akcija je v Španiji živa sila. pobojnikov, ki so oddali nekaj strelov in se umaknili. Zadet ni bil nihče, le policijska kara je občutila kroglo. Strelov se pa cev. niso ustrašili stavkarji, ki ao navalili na pohabljeni avto prve 1 skupine in ga sredi ceste zapalili, pobojniki so jim pa ušli v drugem avtu. Mestni odvetnik sedaj akuša prosekutirati kompanijske pretepače radi skrivnega nošenja orožja. Družbin dnevnik pravi da o kakem akrivnem nošenju orožja ne more biti govora, kb ao pa pobojniki streljali iz avta. i^7. authortaad aa Jane 14. itna. JEKLARSKA Minneapolski bossje DRUŽBA SE P0-I DAL A UNIJI I Po zanikanju pred delavaklm od-borom obnovila pogodb«» Waahington. — (KP) — Organizirano delavstvo smatra kapitulacijo Republic Steel korpo-raeije, tretje največje jeklarske druži*» v Ameriki, za značilno zmago. Čeprav je njen predsednik M. Girdler pred par meseci rekel pred svojimi jeklarskimi kolegi, da bo šel prej obirat jabolka na farmo kakor pa imel kake stike z jeklarsko unijo, se Je družba po zaslišanju pred jeklarakim delavskim odborom vseeno premislila. Kake formalne pogodbe sicer ni podpisala. Distriktna uprava .tovarn v Nilesu in Warrenu, O., je le pismeno obvestila jeklarako unijo, da ostanejo v veljavi "ata-ri pogoji". To sta edini jeklarni te družbe, kjer je imela in ima odnošaje z unijo. Pogodba je potekla 30. junija in se je nana- na robu kapitulacije šala le na valjače jekla, najbolje Nato se je pripeljal drugi vozfp^une delavce. Jeklarski delavski odbor je pričel z zaslišanji tudi o številnih pritožbah organiziranih delav- Sovjeti zahtevajo IzpasN-tev aretiranih Batov Konflikt z Japonci v Mandžuriji ¡PndigÄr 'Ka strupa. HI, L ki J«, ki žive ob "ži- "*ud«7.ih," bodo na- ")'' vratolomščine-in v«rjamejo, je *e tU Cr K I Vi »K tu. k I . v < hiragu V ''trt^k zjutraj ■" '"rji avtobusov M"t"r Coach Co. V unij»« in z vi. Papei vsak daa moli za MatsoOalJa! Tako je rekel nadškof Paino Klm, 16. avg,—Nadškof Paino je rekel včeraj v svojem govoru, ko je odprl kongres domačih industrij, da papež Pij vsak dan moli za Mussolinija. Nadškof je rekel: "Sveti oče vsak dan moli za duceja, da bi ga njegov arigHj varuh čuval, vodil, razsvetljeval in mu dajal navodila pri njegovem delu" . . . Bogati pivovarnar ugrabljen v Kanadi Toronto, Ont. — Kanada ima Steklarski delavci aaste-|M proti "«izterja" Tovarnar je dobil $10,000 aub vencije od javnoatl, da je od pri obrat Blairsville, Pa. — (FP)-^re-cejšen del tega mesteca je po-koncu radi stavke pri Columbia Glass korporaciji, ki ima v mestu poseben status. V krizi je družbi namreč priskočila na pomoč javnost in prispevala $10,-000 za obnovitev obrata. Zdaj je pa 290 delavcev za-stavkalo za priznanje unije in zvišanje plač. Družba je v pri-četku junija odslovila dva delavca radi unijskih aktivnosti. Na intervencijo delavskega odbora jih je zopet uposlila. 2}. julija je bila ustanovljena unija atak-larjev. Ker pa vodstvo tovarne ni maralo nič slišati o kakem pogajanju za sklenitev kolektivne pogodbe, je bila oklicana stavka. Da s<- prepreči večja škoda, je unija oh dvanajsti uri ponudila družbi, da delavci ostanejo toliko časa pri delu, da zlijejo raztopljeno steklo iz peči, kar j« pa bosa odklonil In zaprl plin. Odgovornost za škodo je zvrnil na stavkarje in mu pri tem nekun-dira tudi lokalni časopis. Kljub temu, da je lastnik steklarne dobil od meščanov $10,000 v dar, da Je obnovit obrat, se je izkazal r.a pravega "čizlerja." Delavcem je plačeval od 2.r» do V, centov na uro, izurjenim popravljale«*! le 25 centov. Kadi skrčenega obrata so delavci redkokdaj zaslužili nad devet ali deset dolarjev na teden. Harbin. 16. avg. — Tukajšnji sovjetski konzul Nikolaj Rajvid JmmIavII na mandiukuika obla» i dttbetajüml stenami, kajti vod sti odločno zahtevo, da morajo takoj izpustiti s<>demnajst sovjetski h. državljanov in uradni kov vzhodne kitajske železnice, ki so bili aretirani pred nekaj dnevi po japonskih militaristih. Konzul je dobil odgovor, da aretiranj Rusi morajo čakati obrav nave na obtožbo, da so v zvezi i banditl, ki so izvnšili več napadov na omenjeno železnico. Monkva. 16. avg.—»Sovjetska vlada pričakuje, da bodo japonski militaristi v Mandžukuju vsak čas razglasili o/bsedno stanje in zasegli vzhodno kitajsko želcznico, v kateri ima Rusija polovico finančnih interesov. Vlasne aretacije sovjetskih nameščencev na tej železnici so znamenje, da prihaja le večje nasilje. Eno leto so trajala pogajanja med sovjeti in mandžukuško vlado z namenom, da bi sovjeti prodali svoje interese v železnici novi drŽavi MandŽukuo. Japonci so posredovali pri teb pogajanjih. Sovjetska vlada je zahtevala št/» milijonov r ubije v za železnico, toda Mandžukujcl so na sugestijo Japomtkc ponudili le 25 milijonov. Pogajanja so bi-la zaman, kajti — kakor pravijo sovjetski diplomatje — Japonci hočejo, da Maridžukuo dobi železnico zastonj, n potopil io globljo v AllaaHk« On in Barton sta se pogr«nila .W2H čevljev v železni krogli in opazila ribje velikane llamilton, Bermuda, 16. avg. —Dr. WiHiam Beel>e in Otis Barton sta ae včeraj ponovno potopila v svoji dvetonski železni krogli in posekala lastni rekord, ki sta ga dosegla preti štirimi dnevi. Včeraj sta s«« pogretnila 11028 čevljev glolsiko na iatern mestu in ekapedicija v morsko flobočino Je trajala domala tri ure; zadnjič sta se pogreznila 2510 čevljev. Druga ekspedicija je bila u-spešnejAa, kajti opazila sta v globočini ogromno Žival, 20 čevljev dolgo, ki je aveblikala v temi z mirijadami lučk kakor velikanska dijamantna tiara. Dr. Beel>e je imel pri sel)i filmsko kamero in rad bi bil filmiral o-menjeno pošast, kakršne še ni videlo Človeško oko, toda žival je zMala Čim je nastavil na njo žaromet. Potapljača sta videla še več drugih podmorskih velikanov, a vsi so se hitro umaknili pred žarki močne svetlobe Iz krogle. Dr. Beebejeva ekspedicija proti morskemu dnu je prvič dokazala, da ato in atoletno pripovedovanje o "morakih kačah" In drugih velikih pošastih v globo-činah morja ni prazna govorica. Dr. Beebe je dejal, da prihodnjič bo poskusil potopiti ae eno miljo globoko, ampak n« v sedanji krogli. Potrebna je krogla ObvcNtili ho Kooncvelta. da no pripravljeni na poravnanje konflikta a vozniki. Privolili bodo v volitve, katere ao do-alej trdovratno odklanjali Minneapolin, Mlnn., 16. avg.— Stošestinšeatdeaet velet rgovskih in ekspresnih tvrdk, kl so prizadete v stavki vznikov tovornih avtov, je včeraj braojavllo predsedniku Kooaeveltu in osrednjemu delavskemu odboru, da ao pripravljene na sprejetje vladnih pogojev aa končanje stavke. Družiš» so sporočile v VVashing-ton, da jih bo atavka bankrotirala. Če ne Ik> hitro končana. To pomeni, da ao tvrdke končno pristale na volitve, ki pokažejo, če ima unija vosnlkov večino in vsled toga pravico predstavništva pri kolektivnem pogajanju po zakonu N1RA. Družbo so doslej odločno odklanjale volitve, .katere je zahtevala unija voznikov in kater«« sta priporočala vlada (aimirjevaka, katoliški duhoven Haas in Dunnigen. To jo izzvalo drugo stavko, ki Jo izbruhnila 16, julija in zdaj traja že j»eti teden. Volitve bo nadzorovala vlada. Prizadete družin» so prišle v velike Akripco, ko so pogorele pred federalnim aodiščem s svojo zahtevo za injunkcijo proti obsednemu stanju, kl ga Je razglasil governer Olson. Obsedno stanje je še v moči in milica kontrolira mestni trg ter ne puati razvažanja blaga a stavkokazi pod policijsko protekcijo. ni pritisk v globočini pol milje je pol tone >»a štirijaški palec in sedanja krogla s tričeveljskim stenami najbrž ni varna |nm strašno težo pritiska v globokej-ših sferah. Roosovoll posvaril Svil sko profitarje Predsednik |e op! I m Uličen kljub veliki suši in pravi, da ne bo zmanjkalo živil Washington, I). ('.- Predsednik Roosevelt je v sredo na konferenci z reporter J i naznanil, da je vlada pripravljena z drastičnim postopanjem napram trgovcem z živežem, k I navijajo cene. Uverjen pa Je, da je število "člz-lerjev", ki bi se radi okoristili s sušo in isslražili jestvine, majhno; velika vočina živilskih trgovcev je poštenih, meni Roosevelt. V ojstalem je pr«*i«»h "i bi-Jufoalavija sprejela socialists-L trmno j,. Hmderiburg spi-februarske I HJ(| uk rfokutnent pred svo- Jug včeraj zapustile Haiti in po devetnajstih letih Je bila otoška republika spet v komplet te dni prvo večjo ugrabite!jako j ni oblasti doma/inov. Ameriške nameščencev t*.f*r,, j,Um «t i -h„t nlvo\ami- četi* so okupirale Harti v Juliju 1 ; 'Äon^rnin od takrat .....i»« ^ ÄÄ^t orga- ugrabljen 16. avgusta in odveden; tu. Roosevelt je ob ^svojem naj*n »Mi »JO f»lifn.h ^ta^taf " n*znanils. neznano kam. Njegov brat je bil|pu oliljubil, da bo ameriška oku- ni denarja Bankirji od m««ta M dela za rellfnlkr New York. — Mestni department za javno blaginjo je na- s sUv-'kasneje dbvoščen, da ugrabitelji'pači ja čim prej končana in zdaj K>1'cije. zahtevajo $150,000 odkupnine, je izpolnil »vojo obljubo. redno prejemajo reiti na jn^jila. normalne i reja, naj zahteva več moči za jo smrtjo, zdaj pa Je dokument ,,|jm delavski o »a P0* Ma. il.M u ía«ri lata '» ''>»'—» |7.M m eal« UOj, ^ WMl» »• <»0 HuUrriftiori ral<« : to' U»iU4 HtaUa |iu«t Chica««/ •>• •*» «Hl - Nai.u-«cripta will nu. "a prl«»ar (Jaly «I, IM4/, pola« valaga imrua na naali/vu P«* nan i, da «am > ■ «*'" daluaNr« p«ukla oaraO.iba. raooOU >a pr«»o4aa»u, da aa »am liai aa uata»i. Domač drobiž Obiski razstave Chicago. — Cikaško razstavo in urad SNPJ ho,obiskali: Jose-pli i r io ßhrietz in Genevieve Sar gadin, Milwaukee, Wis. Smrtna kosa v starem kraju* Greensburg, Pa. <•- Mary Lakota je prejela vest, da je v Bistri pri Borovnici Timrla njena mati Marija Debevc, roj. Jurčič, V Ameriki zapušča sina in hčer. Nov grob v (levelandu Cleveland.—Umrl je Lovrenc Trček, star 67 let in doma iz Velike ivogonje pri Vrhniki. V A-meriki je bil 33 let in umrl je kot velik siromak, tako da so morali pobirati prispevke za nje-Kov pogreb. Razen bratranca ni imel tu nobenih sorodnikov in ni bil pri nobenem podpornem društvu. Operacija Belmont, O.—Hčerka Franka «ruma je bila pred dnevi operirana na vnetem Hlepiču. Zduj se zdravi doma. Zvezna vlada poskrbi za izletniške prostore Washington. — Zvezna vlada namerava potrošiti pet milijonov za nakup slabe zemlje v bližini nekaterih industrijskih mest in jo spremeniti v izletniške prostore. Zemljo bo zasadila z drevjem, kjer ga ni, In jo pripravila za izlete. Ti prostori bodo del sistema narodnih parkov. S tem korakom bo vlada odtegnila slabo zemljo iz obdelovanju. Zvezni agenti so bili poslani v 16 držav, da najdejo primerne kraje. Države, ki so na listi za te projekte, so: Georgia, Illinois, Indiana, Iowa, Kentucky, Maine, Massachusetts, Minnesota, Missouri, New Hampshire, North Dakota, Oklahoma, Pennsylvania, South Carolina in Virginia. Vmii Oklahoma in večina Tex axa na rellfu Austin, Tex.—Radi velike suše (iti brezposelnosti) prejema sleherni okraj z Otftahomi zvezno pomoč, v Tekali pa le 15 o* krajev ne. Suša je najbolj udarila ti dve državi in pa Kansas. STOLETNICA 2KI.K7.NK VRVI _at— Dne 22. julija 1831 so začeli v praksi ii|>orab!jati železno vrv, ki si je priborila v moderni tehniki odlično mesto. U|x»raha ži-ee je seveda mnogo starejša, toda v oltliki vrvi je šele tedaj prišla v promet. Prvi, ki mu je prišlo na misel, spletati žice v iične vrvi, je ImI arhitekt Julij Avgust Albert iz Cliuirttnla-Zelicrfelda v nemškem Marsu. AMwrta je pripravilo na to misel poklicno udej-Htvovanje v rudniških obratih. Spoanal je namreč, da žolosne verige v velikih globinah rudniških jam niso zanesljiva. Začel je spletati i k-ne vrvi, ki so se izkazale mnogo trpe ž ne j še in |h>-polnotna sigurne. Toda prešlo je precej časa, proden je ntogol a\oj projekt realizirati. Šele 23. Julija 1M34 je utegnil demonstrirati praktično vrednost svojega odkritja. Kk»|N*rimentu so prisostvovali I (Mllilni strokovnjaki ix inou*m-at\a, ki so tako) priznali Alta>r-' tov emu izumu veliko praktično vrednost. Kmalu nato so i«č*h I uvajati žične vrvi po v* »d na svatu. Žična vrv Je tudi dala pobudo na listanovitov ti« ne *< letni-' ce, ki je prvič stekla I. I SCI. Delavske razmere na antracita Nanticoke, Pa,—Po par mesečnem molčanju v javnosti, sem se spet toliko ojunačil in opogumil, da se pokažem, da je še nekoliko življenja v meni, kljub temu da se mi pljuča trgajo v malih kosih in na zdravje več ne upam niti malo. In vendar me veseli, da tudi korumpiranci in zatiralci marljive delavske mase morajo iti. Na 14. julija je na posledicah zasffupijenja krvi preminil generalni zastopnik in podpredsednik Glenn Alden Coal Co. S. D. Dimmick, pravi valpet za rudarje* «na antracitu. Marsikatero družino je oropal, da ni bila deležna za umrlim svojcem kompenzacije. Bil je s pompom pokopan dne 17. julija, vsi rovi so počivali, kar jih obratuje imenovana družba. Mnogo se jih je udeležilo pogreba, največ iz strahu pred izgubo dela. Star je bil 43 let in od leta 1920 je držal omenjeno pozicijo pri označeni dr6žbl, ki je ena najbogatejših rja antracitu/ Revček, njegova ieitia plača ¡e gotovo znašali ne manj ko petdeset tisoč popaffltv! Kje pa je še bonus in drugo. Ta*o K pa #e fte drznejo kritizirati rudarjev če zahtevajo večji Jtos kroha.r' Zadnjih par mesecev s£m bil v raznih krajih Ohija in drugod, pa je povsod godrnjanje in nezadovoljnost med delavci. V vseh industrijah je nemir. Toda godrnjanje ne pomaga. Generalna stavka v San Franclscu se je obnesla jako jalovo. Krivda je seveda v glavnem na strani delavcev, ker še vedno verjamejo v obljube in pa na strani voditeljev, ki se mnogokrat dajo podkupiti, to je, na splošno, ne samo v San Franciscu. Ako kdaj, je bila to dobra šola za delavstvo, ako se bo kaj naučilo. Delavstvu želim vse dobro, obratno pa želim, da bi čim prej poginil sistem individualnega izkoriščanja, ki cvete pod privatnim kapitalizmom, kakor tudi pod državnim, kalini drugo ko le prehod v fašizem. Skrajni čas je, da se delavstvo zbudi in prične misliti. Vsi lahko vidimo kaj se godi v Avstriji, Nemčiji in drugje. Nič zato, če se sama fašistična sodrga pol^olje med seboj. Toda pri tem ne bo ostalo. Ena skupina sodt*ge zmaga in potem navali Ae % večjo silo na delavske mase. Zato pa se je treba pripraviti umsko. Kapitalizem se pripravlja' na strašansko morijo, ker čuti, da mu je pričela biti zadnja ura. Kljub vsemu zatira-nju delavstva mora priti konec izkoriščevalskega sistema. Tak je naravni zakon in tako se bo zj-ipjlilo, pa naj se še bolj branijo. Delavstvo se mora učiti. Nič zato, Če te kdo zasmehuje. Uči so iz delavce literature. Navadi se samostojno misliti. Skrbi, da se organiziraš strokovno m ' ppUtičmA tJr g^apodbrsko. UdfcviJ se \fganidji, soc. stranki, ki nas kliče In uči ter usposablja za boj, ki se bije dnevno in ki je neizogiben med delom in kapitalom. Misli trezno, ne sledi slejio radikalnim pnfpugandistom, ki so že veliko šk<*lill delavskemu gibanju in napravili razdor. Delavstvo se moni okleniti svoje delavsko stranke, kajti haš sedaj mu gro-zij» razne nevidne In vidne sile, Vij|li smo teroristične naskoke v ¿n Franciscu. Isto so lahko tg||i tudi v drugih krajih. Re-akmja se pripravlja in je prl-praVljena, da stre delavsko gibanja. Tnm no vigilantje. sarno-|N)stavljeni čuvarji, tu je legija, ki vedno pazi na radikalee itd. Roosoveltova administracija, ki je uvedla nekako kontrolo nad kapitalom |mhI Niro, skuša le krpati sedanji sistem, drugega nič. To |ahko vsakdo vidi. Delavstvo ne moro mnogo pričakovati ml toga planiranja. Saj to je Rooscvelt tudi nam povedal, da ae kapitalistom ni treiia bati za privatni profit in lastnino. Njo-govi glasniki so tudi le vet krat zapisali, da RiKNievelt ne žrli od-praviti kapitalizma, ampak ga sko&a lo "|M»l>oljšati." če je kaj takega <goče. Administrator Nire Johnson Je ie večkrat |M»kazal. da ne misli izvajati Nirine točke 7a v prid delavstvu. , Sama eincanja. Ih»-la\«tvn pa a i mora zapomniti en krat za vselej, da si mora samo izvojevati svoje pravice. Ako bi vlada stala na strani delavcev, bi bile stavke kmalu izravnane. Toda vlada pusti, da kapitalisti pobijajo mirne stavkar-je in jih mučijo. Najbolj smešno je to, da kapitalistični zagovorniki obesijo krivdo za val stavk Moskvi na grbo. Vsega so krivi rdečkarji. Resnica pa je, da so v mnogih stavkah stvari škodovali nestrp-neži, ki so postali "komunisti" kar čez noč in nimajo nobenega smisla o razrednem boju. Take skupine seveda več škodijo kot koristijo. Delavstvo ae ipora trezno bojevati za svoje pravif ce. S kričanjem in robantenjem se ne opravi nič. V teh pasjih dneh se z antra-citnega polja zelo malo sliši, ljudstvo postopa okrog in godrnja. Hudson Coal Co. obratuje zelo klaverno, tako tudi Glenn Alden Coal Co.—2, 3, 5 dni na dva tedna! In še takrat so le kprofjar^bki delayci plačani po za^je^/sicrpucane^ aktómen-tu ali pç^odbi. Akordpj delavci z^služij'9, do 2, 3,¡ f, 5 oglarjev, ■ r - i m*m govoril tukaj na 7. avgusta in ognjevito apeliral na mladino, naj pristopi v stranko, ki se bori za delavske pravice. V^teku so raaprave v soe. stranki med desnim in levim "krilom." Kakor izgleda je mladina za "levo" grupo. O kakšnem razdoru radi tega pa ni govora, kar je pravilno, kajti raz~ dor pač ne bi koristil stranki kot tak It Kompanija me še vedno "fik-sa" in je že tretjič vzela priziv proti meni. Dvakrat sem že imel odobreno kompenzacijo, potem a spet zavrnjeno. Toda to me e plaši. Odnehal ne bom in na kolena ne bom padel pred nikomur.—Naši mladini kličem, naj gre na roke mlademu Walku pri njegovem koristnem delu! ' Henrik Pečarič, 447. C In vlada pa je nočejo priznati, Ako bi šlo na volitve, kar bi bilo pošteno, je zmaga v 1. distriktu zagotovljena novi uniji. Pa je samo zavlačevanje, miru pa ne bo. Niti Mallony ne Boy lan ne odnehata in tako se bo konflikt vlekel naprej. Masa je neuka. Nekateri so že pustili novo unijo in pristopili k stari za par sladkih besed. Capellini sedi v zaporu. Ako bi bil prost, bi bilo drugače. Nova unija se pripravlja pa demonstracijo za Labor day. Gorman se je izrazil, da ne tid pomagal. Najboljše bi bilo, da se bi pobotali in frakcijskega boja bi bilo konec. Da ne boste mislili, da tu na Hanoverju spimo, naj povem, da smo se s posredovanjem mladega in energičnega organizatorja Paul K. Walka iz Allentow»a,| Pa., na soc. polju nekoliko prebudili. On je šele 19 let star in doma iz Allentowna, Pa. V svojem življenju še nisem naletel na tako osebo, da bi bila tako živo navdušena za prebujo proletariate, posebno mladine, za katero se on v glavnem zanima. Z njegovo pomočjo so ustanovili Young Peoples Socialist 1/eague. Pred mesecem sta nas obiskala mlada socialista Ruth Aksman in J. Waldeman iz New Yorka. Dasi je med tukajšnjimi socialisti precej časa vladalo mrtvilo, je upanje, da se zanimanje sedaj poživi, kajti za stvar se je začela zavzemati mladina, Četudi še neizkušena, je pokazala dobro voljo. Za enkrat je to v glavnem naša slovenska mladina. Prvi sestanek se je vršil 31. julija in učlanjenih je bilo šest mladih oseh. Tajnica je bila mlada HfJeifKnupich, sedaj pa j<^Kliza¿et£ Kitt, mlada žena. Charlie Pecaric in Andy Zupan sta organizatorja. Za drugo sojo pričakujejo 12 čla-nov;«' Omdnjeni'14'aul Walk je Poročilo zastopnika Prosvete • Wheatland, Pa. — Po enem tednu potovanja sem bil prisiljen vrniti se domov, radi slabega zdravja in slabih razmer. V večina krajih v Penni so delavske razmere tako slabe, da jih sploh ni vredno omenjati. Naši rojaki mi gredo povsod aejo na ro^o, kolikor, jim pač razbere dopuščajo, ^etos se naši Bol^atj^ m sosestre zelo zanir majjo za slavja 30-letnic p Slovake narodne podporne jedno-te, naše glavne podporne organizacije. Priznati moram, da takih slabih delavskih razmerah, v katerih se nahajamo, se naši r^aki veliko prizadevajo, da počastijo našo dobro mater SINPPJ ob njeni 30-letnici na lep in dostojen način, kar je pač velikega pomena za našo največjo podporno organizacijo v tej deželi. lahko se trdi, da bo SNPJ Ičtu 1934 beležila velik napredek v članstvu in premoženju. Takb je razvidno iz raznih uradnih poročil, ki «o bila predložena seji gl. odbora začetkom tega meseca. Tudi dnevnik Prosveta prečej dobro napreduje. Deseta reqha konvencija je storila dobro delo, ko je ukinila ljudski glas. Prepiri ne delajo nobene časti delavskim listom, Prejšnja leta sem namreč večkrat slišal pritožbe radi ljudskega glasu. Danes pa mi mnogi omenjajo, da se je dnevnik Prosveta znatno izboljšal v vseh ozirih. In s tem sem tudi jaz zadovoljen. Napadi in protinapadi ne koristijo nikomur nič, najmanj pa listu, a-ko jih priobča. Moje dolgoletne izkušnje so me prepričale, da lepa beseda lepo mesto najde. ! Pasji dnevi gredo h koncu, Vročina nas je začela zapuščati in pikniki bodo postali bolj redki. Zato pa naši rojaki brzijo poslednjimi izleti, dokler je še čas. Vsako nedeljo se vršijo iz leti. Kamor se obrneš, povsod naletiš na veselo družbo "pod košatim drevjem". Tako sem naletel na izletnike dne 12. avgu sta'na hrvatskem pikniku v Far r^llu, kjer je nastopilo, kot je o-blČAj, več hrvatskih govornikov, njihovih imen pa si nisem zapomnil. Nekateri govorniki so bili jakb navdušeni za hrvatski na-jTOd', ostale jugoslovanske narodnosti pa niso prišle v poštov. točki dbktor je bil glavni govornik, ki je udrihal po Srbih irt''njihhvem kralju, po Madžarih1 v in Avstrijcih ter Nemcih. SlfiVene^v ni nihče omenil, če- —Pedarated Pictura». JohA Dillinger je nfrtev, toda 1. P. Morgan še živi! tudi nas je bilo večje število navzočih. Govornik je pozival Hrvate, naj se organizirajo, kar je hvalevredno. Boljše bi bilo, če bi pozval ves naš narod, naj se organizira strokovno in politično, ker bi na ta način vse poslušalce bolj zadovoljil. Glav-« no vprašanj? za delavce je ven dar ono» kako si bi izboljšali sedanji delavski položaj. Po končanem govoru so navzoči obstopili govornika in mu stavili razna kočljiva vprašanja, kakor je pač navada. Vprašal sem ga, zakaj ni v svojem govoru omenil nas, pa je rekel, da se samoposebi razume, da .i mi Slovenci spadamo k jugoslovan skemu narodu. Anton Zidandek. Velika domača zabava SND Waukegan, 111.—Zopet ena novica za tiste, ki bi radi veliko zabave z malimi stroški. Odbor SND je sklenil, da priredi v nedeljo, 2. septembra, veliko domačo zabavo, ki se bo vršila v spodnjih prostorih doma in zunaj na vrtu. 'Na vrtu bo balin canje za nagrade. Igranja za nagrade s>e bodo lahko udeležili moški in ženske. Posebna nagrada je določena za takozvane "zvezde" v igranju na balince, ki bodo poklicane iz Chicaga na lašč, da se poprime j o z našimi "zvezdami". Ta želja se že dolgo časa izraža na obeh straneh. No, 2. septembra jo hočemo izvršiti! V notranjosti doma se bo vršil ples do 12. ure v noč. Vstopnina je prosta in vsakdo je dobrodošel, ki hoče zdrave zabave. Gospodinjski odsek doma je obljubil, da nas bo pogostil z mlado prašičjo pečenko. Seveda bo tudi drugega prigrizka dovolj na izbiro, pijače pa še največ. iZabave bo dovolj za stare in mlade, zato se pripravite za 2. septembra! V slučaju grdega vremena, to se pravi, da ne bi mogli balin-cati na vrtu, se bo vršila veselica vseeno v notranjosti doma. Tudi za ta slučaj smo se pripravili. Torej zabave vseeno ne bo manjkalo.—Odbor. Izlet hrvatskega Sokola Chicago.-—Dne 2. septembra priredi hrvatski Sokol svoj letni izlet v Pilsen park na 26. cesti in Albany ave. Ta prostor je jako primeren in priročen, ker se nahaja v sredini naselbine. Na sporedu bodo razne igre in tekme. V parku bo igral tambu-raški zbor, v paviljonu pa Ko-chevarjev orkester Merrymakers. Uljudno vabimo vsa jugoslovanska društva in posameznike, da dajo s svojo navzočnostjo sokolski mladini več poguma in zanimanja za nadaljnje delo. Postrežba bo dobra in serviralo so bo pilzenško pivo ter na raž-nju počena jagnjetina. Vstopnina v prodprodajo 35c, pri vratih 50c. Doca pod 14. letom v spremstvu staršev vstopnine prosta. Pričetok ob 1.30 |H>poldne. Vstopnice so dobe pri članih in naših trgovcih. Slavko Španič, tajnik. Povadeaj oh reki Ne* Jrmev. Slika ka/e hišo. katero je v«n|4 irpodkopala in 23 o»cb ae Je komaj rešilo. Slavka je edino sreda!vo proti ni/ki plači Philadelphia.—Brez efektivne organizacije postane minimalna pravilniška plača maksimalna |MiVHod, kjer delavci niso organizirani, je izvajal predsednik državne delavske federacije John Phillips na shodu izdelovalcev kovčegov in listnic, ki so tukaj na stavki. "Vaša edina alternativa je stavka za izboljšanje položaja. " Od 17 tovarnarjev sta j ae z unijo pobotali le dve druibi. s konvencije teki * delavcev Naviočih je C00 delalo o umoru dveh stavkar nila konvencijo New York. — (pp) dan zasedanja je bila kon United Textile Worker močno vznemirjena zaru radveh stavkarjev v Culi Georgia. Ubita «ta bila ketni straži pri Eagle-] kompaniji. Vest je brzojavil ko organizator E. C. Newb je obenem urgiral uni Pošlje legalno pomoč za morilcev do zaslužene Lokalna policija namera reč omrežiti stavkarje Newberry, "od tukajšnji nikov je pa nemogoče do vice." Konvencija je največj dovini tekstilne unije. N 000 organiziranih delav« državah je zastopanih pt legatih. 'Navzoča je tud delegacija z juga, ki j< prejšnjih konvencijah ali pa nič zastopan. Ta < ja se odlikuje tjidi po sv tantnosti. Predložili so lucij za generalno tekstil ko na jugu. Sliko o sedanji stuvki mi, kjer je radi diskrii in odpuščanj unijskih éli stilo delo pred več tedn delavcev, je podal orj? Dowd iz Huntsville. Rek so mu biznismani grozil bodo s silo tirali iz me* kraja. "Povedali so nam jim je Ameriška legija ( strojnice ter nas bodo d< glede kako se zavarujen Konvencija bi se imel par mesecev pozneje. Po na je bila naprej vsled tuacije v tekstilni in Predsednik unije McMa poroča, naj konvecija t nemu odboru več moči klicanja stavk. Ustanovi di stavkovni fond, v kat prispevali člani po 110« mesec. ŽNŽsIkt rešujejo K 300,000 žuželk na potu ¿t da rešijo kanadske go Pred časom so se prij* Madžarsko štirje anglešk sorji. Peljali so se v va najeli sobe, a so bili don zjutraj, ko so vstali in ko so prišli spat. Drugat 11 ves dan odsotni in Iji se jim posmehovali, ko m deli, kako se ves božji dai re do mraka plazijo po l po zemlji ter iščejo neke Angleži pa so se pra zmenili za šale in pripon tere so si privoščili Mad njih račun. Čepeli so kak nosom rili po zemlji, ve tleh in so prihajali dom bilnim plenom. Sele ko n v škatlah 300,000 žuželk, ravnali račun in rekli I vasi in njenim prebival« Na postaji so vprašali že, kam nameravajo odi "zakladi", ki so jih varni vili v zaboje s steklenimi vi. Učenjaki so povedali, žuželke, ki so jih nabrali, njene za Kanado, kjer ji izpustili v ondotnih P iglastega drevja, da njale in iztrebile nekak m< dela silno škodo po kaj smrekovih gozdovih. ZW uničujejo kanadski mrč* bo samo v vzhodni Evrol bližja njih domovina pa džarska. J Angleži io ^ravilM žuželk v krovi goje, ter jim ustvarili da bod vožnjo od nemAkega Bref» kanadskega m<>ntr« pa bo spremlja' I"* ben strokovnjak, ka je potrebna n« < hr tudi regulirana tem; pridejo žive v nnrrf Aüítéí"»roíítí P to aH MUdinski t* domovino. To { trajn, mal dmar §TOj že nekaj let v političnega zanimanja v £ doživela razen mno-jjtov lani in leto« tudi Mavljanaki vojni letos. ¡, je Dollfussova vlada socialiste: razpustila organizacije, socialistične pa so odgovorile na i protinapadom v obram-o priborjenih delavskih jn v obrambo kolikor to-¿mokratične ustave, „t je divjal boj okrog Du-| po državi več dni, vlada pketfa državnika, ljub-i Hussolinija . in papeža, krja Dollfussa je s topovi !delavske stanovanjske hi-itavljala branilce ustave Bdfta in Pe |MKl železove, prirejali atenta-¡Jamcine |>olitične B», polagali II razna letake itd. •ewf.-v na- |s.'klenske javna poslopja, Zadnjih k ®bi hila senzacija bi prišla kdaj iz Av-današnji dan je atentatov in eksplo-■J^vmpska Avstrija, ,r<* Kvro|s', ki je svoj govorila o "razboj-«amih peklen. »"rivcev", je po-PWkanska «si Balkana, tujskega prome-( ^'Ma. po kateri ro-H'^ntaUirji. Dollfuaa la . i V W'ija T).,; zmerom nove u-'[)* teroristične je izdajal nove J!**»« zakon, da bo . ** žalotijo pri aten-, M vešala — lagalo nič. •i je katoliš-poletel 7. le-Vatikanu in racal 7. novi« K,ni takem 'kočil ter<»ri- lijs je hotel ''liniju. ka- vojo /*>m, »vanje. Toda ' < i z zvija-" palačo, za-' kaj drugih ustreli- ta JacealariR) ' li. Namestu da bi i naslednji dan odle^po nova na-vodila v Italijo, Je naslednji dan odletela iz Italije na Dunaj njegova Žena, da zadnjič pozdravi svojega moža —- na mrtvaškem odru. Zadet od dveh krogel je "veliki katoliški državnik" Dollfuss padel in izkrvavel. Hitlerjevci so se namreč na Dunaju skrivaj zbrali v veliki dvfe skupini, katerih prva je vdrla v prostore dunajskega radia ter prisilila napovedovalca, da Je proglasil svetu, da je Dollfussova vlada odstopila in da sestavlja novo vlado Rintelen, avstrijski poslanik v Rimu. Druga skupina oboroženih hitlerjevcev pa se je preoblekla v uniforme vojakov, ki stražijo kanclersko palačo, ter se v več tovornih avtomobilih odpeljala pred kane lersko palačo, vdrla vanjo ter zajela Dollfussa, majorja Feyja in državnega tajnika Kaminskega. Dollfussa so ustrelili, druge pa so po več urah vse izpustili ter se dali aretirati. Napadalci »o pač računali z zmago. Prisilili bi Dollfussa, da odstopi, njih somišljenik in kanclerski kandidat je že letel z letalom iz Rima na Dunaj; po radiu pa so z vestjo o Dollfussovi demisiji bili alarmirani hitlerjevci. Toda v kanclerski palači sta bila zajeta le dva ministra, drugi so ostali zunaj ter poslali vojaštvo, ki je obkolilo palačo kanclerja, po deželi punti še niso izbruhnili, poslanik Rintelen pa je bil aretiran. Napadalcem v kanclerski palači ni ostalo drugega, kakor da se pogajajo za prost beg. Kakor že vsem znano, je vlada obljubila napadlcem, da bo vse izpustila v Nemčijo, le jetnikom ne »mejo skriviti niti lasu. Kancler Dollfusa pa je medtem že u-mrl in napadalci so se udali v u-sodo. Aretirali so jih. Po deželi pa je na mnogih krajih izbruhnil vendarle hitlerjevski punt, posebno na Štajerskem in Koroškem. Vladne čete so I-mele mnogo opraviti z uporniki, padale so žrtve na obeh straneh. Evropa je med tem s silno pozornostjo prisluhnila tem dogodkom. Velesile so bile seveda na strani Dollfussa oz. točneje povedano, na strani samostojne Avstrije. Če bi zmagali hitlerjevci, bi bila vojna istega dne tu. Italija je takoj poslala vojaštvo na avstrijsko mejo ter bi v potrebi vkorakala v Avstrijo ter z vojno skušala ohraniti avstrijsko samostojnost. Vsa Evropa bi bila v.nekaj dneh spet v plamenih. Vsi prsti pa so takoj pokazali na Nemčijo, češ, krivci sede v Berlinu. To obdolžitev je še podkrepilo dejstvo, da se je nemški poslanik na Dunaju pogajal z avstrijsko vlado, da pusti napa-K dake v Nemčijo. V Nemčiji so poleg tega prvi hip odobravali u-mor kanclerja Dollfussa, a šele potem, ko so videli, da kaže ves svet nanje, je nemški tisk začel pisati drugače ter so nekateri listi celo govorili o "velikem državniku Dollfussu." Obenem je Hitler takoj 1 odpoklical dunajskega poslanika ter imenoval za novega poslanika samega pod-kanclerja von Papena . . . Vse te okolnosti so preplašile hitlerjevške l>orce, ki so se na Štajerskem in Konjskem umaknili kaj hitro na jugoslovansko mejo. Blizu meje so jiostavili re-dež svojega "generalnega štaba", ki ga vladne čete seveda niso smele obstreljevati, da ne bi prišle v konflikt z Jugoslavijo, da ne bi prišlo do obmejnih s|*»-rov. No, in potem so hitlerjevci po večini zbežali čez mejo. V notranjosti države pa so se vdali ali poskrili. Vzdolž vse jugoslova.isko-sv sov naslednik je postal Schuach mgg (busnik). Kako se bode napeti odnošaji med Avstrijo in Nemčijo uredili, bomo še videli Kajti vsa zarota proti Dollfussovi vladi ni tako enoetavna, kakor je videti po vseh poročilih. Mnogo je ugank, ki jih bo težko rešiti. Kako n. pr. to, da so Dollfussa ustrelili, niso ustrelili majorja Feyja, ki glavni poveljnik vae oborožene protihitlerjevske in protimarkai-stične fronte? Kako da so napadalci internirali Dollfussa po-sebej v eno sobo, Feyja in druge i*a spet posebej ? Znano je, da je vladna oborožena organizacija Heimwehr nezadovoljna s sedanjo spremembo vlade. Računali ao, da jim bo za vse usluge v februarskih in sedanjih bojih pok Ion j eno mesto kanclerja. O nekem delu heimwehrovcev je znano, da simpatizira s Hitlerjem in da je stal pod vodstvom rimskega poslanika Rintelena, ki je bil v zaroto gotovo zelo zapleten. Je zaradi tega razumljiva obzirnost, a katero so napadalci čuvali vojaške predstavnike Dollfussovega režima, majorja Feyja na primer? Dollfuaa je nameraval naslednji dan odleteli v Italijo. Po kaj? Kaj se je novega pripravljalo? tta je stal Hitler za vso zadevo, je tudi precej verjetno, saj so ti dogodki obrnili pozornost Nemčije od k K-vavih Hitlerjevih dejanj v Berlinu in Monakovem («SO. juniji) na Avstrijo. In če bi hitlerjevci tu zmagali, kako bi Hitler trlum-f i rail Vsa kri, ki jo je Hitler 30. junija prelil, bi bila pozabljena. Polno je vprašanj in malo jasnih odgovorov nanje. Umorjeni kancler DoUfuaa je bil razvpit kot "najbolj katoliški državnik v Evropi"; tako je pisal o njem zmerom katoliški tisk. Njegovo politiko so imenovali katoliško, posebno še po februarskem pokolju socialistov so ga proglasili za odrešenika A-vstrije in Evrope pred boljševizmom. Kdor s krvjo preganja delavstvo, je seveda katoliški državnik. Kdor ima na veati tisoče žrtev, je odličen katolik,. Tudi zdaj ob smrti so pisali in govorili, da je umrl Dollfuss za katoliško stvar. Duhovnlt^lfl je opravil molitve ob kanclerje-vem truplu, preden so ga prenesli na mrtvaški oder, je v svojem govoru dejal, da je postal Dollfuss ne le politični mučenik, marveč predvsem religiozni mučenik. Umrl je v borbi za sveto vero. Avstrijski kardinal Innit-zer je ukazal, da morajo po vseh avstrijskih cerkvah moliti maše in zvoniti vsak dan po tri ure v čast pokojnemu velikemu katoličanu, ob mrtvaškem odru kanc-lerjevem so molile stalno cele skupine redovnic za zveJičanje Dollfussove duše. Tudi "Slovenec" Je zapisal tale stavek: "Majnika letos je (dr. Dollfuss) proglasil novo ustavo na stanovski podlagi In v smislu papeževih okrožnic o socialnem redu. Sovraštvo Mtlerjan-stva proti temu državniku je naposled rodilo teror, ki mu je kot mučenik krščanskih državno-slovnih načel in kot mučenik avstrijskega rodoljubja danes podlegel." Avstrijska politika Je bila torej vodena po papežki h okrožnicah : to trdi "Slovenec". Ker trdi to tudi drugi katoliški tisk, bo to pač res. Pobijati delavce in delavske lene in otroke, zatirati delavsko gibanje, držati se na vladi s j>omočjo vislic. In ol»oro-ženih tolp (hajmverovci so prav taka oborožena tolpa kakor hitlerjevci), zatreti delavski tisk, ukrasti delavcem njih uatanove in poslopja, zapleniti tuje pre-moženje — ti) je torej politika, ki sloni na papežklh okrožnicah! To si je treba zapomniti! "Slovenec" pravi v istem članku (26. julija) tudi tole: "Ko bi se posluževal idr. Dollfuaa) sredstev in metod svojih ubljai- pollfuss ni hotel poslužiti terorja, ker ae je zavedal, da je kristjan in Človek, potem ae je treba spomniti samo febrtiarakih dogodkov! S topovi, strojnicami, tanki in puškami, z vislicami in ječami jn ropi delavskih zgradb je napadal aociaiiate in število mrtvih je bilo na stotine, med njimi otroci in žene, na katere ja streljala vojska po naročilu Dollfussove vlade brez obzirnosti. Mar to ni hitlerjanako barbarstvo? Je to spoštovanje tiate bo-žje zapovedi "Ljubi svojega bližjega .. .", ki je baje temelj tiste vere. za katero je baje — po pisanju klerikalnega tiska — padel Dollfuss. Katoliški tisk bi lahko našel še drugi citat iz avetega pisma tar ga izrekel ob DoUfUaaovi smrti. Namreč: "Kdor z mečem okrog hodi, bo i mečem 'okrog prinešen'!" Delati živemu človeku krivico, je grdo, delati jo mrtvemu, jta grše. Zato je treba govoriti tudi o mrtvih resnico. In ta resnica za Dollfussa se glasi: Vladal je z nasiljem, padel je od na-silja! Avstrijska politika pa se bo raavijala dalje ne gledt na obstbj ali neobatoj tega ali ohega Voditelja, razvijala se bo tako, kakor jo bodo sukali nevtdhi igralci izza kulis: ti igralci si pridejo pogosto navzkriž in še se bodo spoprijeli, toda njih skupni sovražnik je le eden: marksistično delavstvo v Avstriji. Toga In njih gibanja pa ni mogel zatreti ne pokojni, ubiti Dollfuss in ga ne bodo mogli tudi vsi nadaljnji Dollfussl, pa Čeprav se bodo Ae tako učili od svojega velikega vzornika, Dollfussa Prvega Katoliškega ! ([Stomal Narodna fui P odporu Jadieti1 Ui»»saBssa %. —rila ima yy laWre. it. Ma :ao7 a *«avi IIUmís CE KOGA ZADENE STRELA ravnaj z njim takole: Začni ga obujati z umetnim dihanjem in nadaljuj z njim tako dolgo, dokler ne začne nesrečnik tudi sam dihati. Če je treba, ponavljaj ta poskus pol ure, celo uro, vse dotlej, dokler ne prispe zdravnik. Če si ponesrečenca t umetnim dihanjem spravil k zavesti, položi ga v posteljo. ležišče mu tako naravnaj, da !>o zgornji del života više ležal kakor spodnji. Daj osveščenemu piti kave ali vina, to pa le tedaj, «če požira. Mesta, ki so zaradi bliska o-žgana, pokrij s krpami, katere si namazal z mastjo. Se boljša je vazellna, če nI druge maščobe pri roki, zadostuje tudi svinjska mast. Čuvaj se pa, da bi odpiral mehurje, v katerih se je zaradi opeklin nabrala voda! I«?.5I So. Uwa4a|« Ata* Ckicai«. IU. Tal. K«ckw*U 49M GLAVNI ODBOR S. N. P. J. UPRAVNI ODHKK; L^pJ^nl^i^fi;,^.........*057 l*w»dalo Av... Chicaffo, lik tj,™ * u^f*?,',.....m7 S' l**n«lalo Avo„ Ohiosfo, IU Inoi "P™!*1' «laalla....H67 S. Uwndalo Avo., OhtIU. JOUN MOLRK. uradatk glasila......M«T S. Uwndata Av... Otfcaff«! U1 ODBORNIK 11 JOHN ESw?tRAAi|K,,uPrVi, P*1PW?HO I 74th 81., Olotalaa*. a JOHN E. LOKAH JK., drufi podprvdsadnik. .111)8 K. 170ih 8U CUvolaad, a GG8PODAK8KI ODHKK: ANTH O r VK TK i i Vt rni* n ......... ® "Oth »t., Cl.v.l.nd, a mu ki «I ..............0M Ssnsea Ava., l)rooklyn, N. T nHN 0UP...............8. Prospoct Avo„ Clarondoa HtUa, IVL POHOTNI ODARK: i^T^m^ pr#dMdntk..............W. Hajr ik, BpriagftaM« Ui ANION BULAH...................................Ros 17. Arai Kam. JOHN TRČELi..................................Bo« J? FRANK PODBOJ.............. ........ ......;.tSBIV, PaSCnt £ FRANK BARBICII..................1S010 Parkfrov« Ave* OlovtUnd, a NADZORNI OD8RK: ¡Sii^JftiSt pr*d-td,,Ul..................W. M* Bk, Okteta, Iti FRED MALOAI..............................26 OmUral Park, Paru, IU JACOB AMBROŽI C H......................418 IMan» 6k. KvslsU lita* rotofc l-«imn»lMIM s lltmM UUrnmi. M Maj* v fi VSA auaiA. ki ss mmtos m —U a«. »naiisiSs. mj m wsslsw m snlii4slllis vaa DBMAANB puajatv« ki ss UIsJ. «t. Mr..^sS. I. ¡UmuZBi SSj m Mtajsj« M ft «stall«**. Vss «aslsls st Matu« Me'«, Mi m m M. tsiat«««^ l "*1 ■ MssslaUMa.1 m*U. Mi m m %ISMi«U«m mil j a^j *** * a*r*t"ms •a«« mj ss iwUUsis vir A&firwa. MMJ muusi« m j*» U^S«. •orisi k iMlMl*. «rad sakA mimáis, mI ml. mv*«aim la «M «as, ha» Is v nsi »i s« Mitu. ah "raosVam- is«t a. u«a4ai« as. elesSa* Nora« fliwiaiMiMi ans m Baasaas orn«a «haaM »r Uw mnm »raaUaal «a««W h« »SSr>M<< •a «I aaar iM baslaSss «aaMrali ksasia «MaM ha liinasl ta ths sssrataffs «tflM. Malim «I «M b»««lll «ImihI4 h« liirwii to l rii««W SMltora aaSw Um Jartaétolton «lih hI«. la hI«. Um imam i «tn«s sSsaM ha ObfovsiJ* i sitaiml ssrvozssil Nervozne osel>e so za vse napake, ki Jih Jahko napravimo v občevanju z ljudmi, dvakrat ob-čutljlvejAe, zato je dobro, du si zapomniš glede njih naslednja pravila: Izogibaj se očitkov! Kakor Jih takšne oseba rade delajo, tako slabo jih prenašajo. Koristijo nič, le škodujejo, zato jih rajši opusti, "Nemi očitki" ao v osta-lem še slabši nego iigovorjeni. Nikar se ne daj spraviti v a-fekt po vznemirjenju nervozne osebe. Opravi vse z mirno vedro« t jo. Ne daj nervoznetu čakati. Ne za h te vaj od njega nobenih obljufb. S tem ga obrermmiš, mu napraviš življenje težje In končno-—ne izpolni nobene obljube. Ne sprejmi od nervoznega človeka nobenih uslug. Prav gotovo ti jih bo kdaj ob kakšni priliki vrgel v obraz. A še važnejše je, da mu ne daš priti do prepričanja, da si ti oseba, ki mu lahko pomaga. Ne kaži nervoznemu človeku nikoli svojih Ahilovih pet. Prav gotovo Ih> nekoč poskuall, da te tam smrtno zadene. • Nervoznež mora I mati obču- , tek, da si nua^an In siguren. Če čutiš, da bi utegnil postati šibak, se rajši umakni. Ne kaži nervoznlku, da vaš za njegove slnboati in nervoinoati, Spravi ga z nevsiljivo hvalo pokonci. Vsa pravila za občevanje z nervoznimi osebami, kakor «ploh z ljudmi, se dado «tlsnlti v stavek: "Hodi samemu sebi in vsem blaznlftkl čuvaj." HLOVKNNKA NARODNA PODPORNA JKDNOTA Izdaja svoja publikacija la la poaebno list Proaveta la kortetl, tar potrebno agitacija svejlh društev In članstva In m propagando svojih Idej. Nikakor pa aa ca propagando drugih podpornih organizacij. Vsaka a* ganlzaclja Ima oblfajaa avaja glaailo. Torej agltatorilal tfeplal In aaananlla drugih podpornih organizacij In njih drnAtev aaj ae na poAlljajo lialu Preaveta. Za manj k°< 14 na dan 1934 lahko lastímete ta KELVINATOR V Dravsko dolino' so pribeža- mogel zadušiti ž* v itkih hit, množice teh hitlerjevcev, sa-. lerjanstvo, a je mislil, da kot atrijske meje so hitlerjevci laža- cev, bi mu najbrže ne bllo treba II v Jugoslavijo. Čez Karavanke|še umreti. V potokih krvi M in 1<*I mih mladih ljudi. Naše oblasti so jih zastražile ter internirale v javnih poslopjih, nato pa so jih poslali v Varaidin, Bjelovar in Slavonsko Požego. kjer jih imajo internirane v javnih i»»»--------- slopjih. Preskrbujejo jih s hra-|cem je imel svoje eharoUaa un no in čakajo, kaj l>odo ukrenili z pe in za nasprotnike i*- po-Uv IjaJ |K» Avstriji vešala. Mnogo življenj je imel iVdlfuaa na ve-1 sti In zaradi r*-Mnit* Je treba1 bil Dollfua« nič manj oknavljen kakor llltier Dolliu*- In 6e pravi "liloven«,•, da •« kristjan In človek tega ne more storiti." "Hlovenec" nam hoče t4ir«j trobiti, da se Dollfuss nI posluŽe-val hitlerjevakih sredstev! T<»-da to ni r«s! Nasproti hitlerjev ija njimi. Mogoče jim bo Nem dovolila azil t«r pojdejo tja . . . Hitlerjevski puč v Avstriji se je končal. Ko so položili Dollfu«-1 priznati, da ni sa v zemljo, je bil hitlerjevski puč v glavnem zatrt. • Ta model V Kelvins tor je posebno primeren za družine a skromnimi dohodki. Toda* vkljub temu ni to kakšna mala ledena shramba (refrigerator), ampak Je polne ve-likoati in z vso gonilno alio. Temeljni načrt, konstrukcija in kakovost je ista, kot ona dražjih modelov. Ona temu Kolvlnatorju Je silno znižana, iti VI ga lahko lastujete za manj kot Mc na dan, po naA»m liberalnem kupovalncm načrtu. Pokličite ali pa ae oglaaite v električni trgovini i* podrobnejša pojasnila. Vpmimtlr trn Ukkt mm/H. Umi» narahlo j/m IMtk*tm, onlmhi mM mktukš i t"*"" /umom. V pvkrtt)* «rraiir«», s# ta mM itdfAalUa m* k'tillr* vet t arm/Htm «p COMMONWEALTH ELECTRIC « ta* «mm . ti t u«m k»iN a a u^ fU-pkmm» n 4N++* Itm, m __m, » M. t, , «, »i» »W» tZmZ-Z-m«s. AjMmS4«. maS «-M r K D K a A L NI K r F O N I F H I N A K U F V 11 §1*4 isft Nm*» f UmémUy K*lptmmlf |'r««aU>rfiina (sm»ira|) 4M ka-ht/aiK «avl|av,,, ÍMÉiaa |»«»|k -«J» h*ai — Tako je prav, je izjavil Štefan. — In da boste vedeli, je povzela vdova, tu ste kakor doma. Zijajte, kolikor vas je volja. . . ; Ce 'bodo prišli orožniki, bodo morali iti preko mojega telesa! Kljub vsej vznemirjenosti se ji je moral nasmehniti, ko jo je pogledal, tako se mu je zdela obilna z njenim parom nedrij, od katerih bi eno samo zahtevalo celega moža, da bi ga obsegel; saj se je tudi govorilo, da si privošči od šestih ljubimcev na teden zdaj vsak večer po dva, da sta imela kaj dela. Štefan se je začudil, ko sta vstopila Rasse-neur in Suvarin; takoj pa, ko je vdova odšla in pustila vse tri same v prazni solbi, je vzklik- nil: 71 j\ , !, — Kaj, vidva sta ie tu! Suvarin, ki je bil vso noč delal v Voreuxjtf— strojniki namreč niso stavkali — je prišel kar iz radovednosti. Rasseheur pa se je zdel že kaka dva dni v zadregi in z njegovega mastnega, okroglega obraza je izginH dobrovoljni smeh. — Piuchart ni prišel, zelo sem vznemirjen, Je dejal Štefani Krčmar se je ozrl proč in odgovoril skozi zobe: — Se nič ne čudim, ne pričakujem ga več. — Kako? Zdaj se je odločil, pogledal Štefanu naravnost v obraz in se odrezal: — Tudi jaz sem mu pisal, če hočeš vedeti, in sem ga v pismu prosil, naj ne pride ... Da, jaz mislim, da moramo sami urediti svoje zadeve, ne pa, da se obračamo na tujce. Štefana je tako pogrelo, da je trepetal od jeze, pogledal je tovariša naravnost v oči in mu jecljaje odgovoril: — Ti si to napravil! Ti si to napravil! — Sem, tako je! In ti veš, da Pluchartu ne zaupam! Prebrisan je in pameten, ž njim se lahko vozi . . . Toda, lej, jaz se požvižgam na vaše ideje! Mar mi je politika, vlada in vse to! Meni je na tem, da bi z rudarjem bolje ravnali. Dvajset let sem delal zdolaj, tam sem se tako potil od pomanjkanja in trpljenja, da sem se zaklel, da se mora ubogim param, ki so še ostsle dol, bolje goditi; in zdaj čutim, da vi s temi vašimi istorijami ne boste ničesar naredili, ampak boste delavčev položaj še poslabšali ... Ko ga bo lakota prisilila, da se vrne v jamo, ga bodo le še bolj krivili, družba mu bo vračala s knuto kakor pobeglemu psu, ki so ga prignali nazaj v pasjo lopo ... In to hočem preprečiti, da veš! Govoril je glasno in se močno razkoračil na *noje, ko sva si dopisovala. V času od avgusta do d<«cembra sva bila navezana le na dopisovanje. Dnevno nem prejel njeno pismo, z njeno veliko pisavo, napisano na prekoocean-nkem papirju, ki je bil nekoliko trpkega vonja. Rila so pisma |H»lna neumnih malenkosti, ameriška zaljubljena pisma, ki so nnNprotovala dejstvom. Tu so bili opinl oblek, naštevanje znancev. doživljaji s potovanja, nedolžne prigode, svečanosti. Razumljivo, pinma so bila spisana vedno v drugem kraju, prihajala «o i/, v m» h mogočih (tokrajin, z vsemi mogočimi znamkami — si dopisovati s kako Amerikanko p»»menI, prieet4 zbirati znamke — ako ho bila datirana v Škotski ali Hiarritzu, ali »pi^na v vlaku, oh morski obali, na ladji ali l>a hotelu, pisemski papir, pihava in parfum je ostal vedno isti. Prav tako tudi vweb|n*ko, fuv-alveno, to se Je oltfutilo. Čutil nem. da me ta deklUka že na ljubi, ljubi t ono solidno, zdravo, zanesljivo In rask«»*n ljubeznijo, ob kateri p<»čuttmo kakor v kakem angleškem domu. Ne prigovarjajo nam, naj ostanemo, a vseeno o-sfanemo. ° V decembru sem se odpeljal tja preko. Florenca me je še enkrat povabila, iz previdnosti sem pisal tudi staremu. Nato sem prejel prekmorsko brzojavko: •Vshičen! Pričakujem Va*\ Štirinajst dni |>ozneje sem v New Yorku stopil na suho. Florenca me je pričakovala in me v lastnem avtomobilu odpeljala v hotel. Ker, ko sem se preoblačil, se je odpeljsla domov, ds me prijavi papanu. Četrt ure kasneje je bil avto »opet spodaj. Vea čas mojega bivanja bi mi naj bil na razpolago. Ameriška gostoljubnost! Naalednje popoldne sem |o o-biskal. Stanovsla je razumljivo v Fifth Avenue. Florencs me je sprejela v čarobnem rokoko na Ionu; bel lak ln nebeškomoder damawt. Nosila Je belo obleko z modro pentljo, modre nogavice, modre čeveljčke, moder žepni robček, njene oči so bile modre, njeni zobje pa beli kakor lak. *>>mbinations' so to imenovali tam preko. (Mala sva nama. ker jSapa »e bil pri neki v sin l konferenci, K-amerlškoi^l^Jka bi to priložnost gotovo prijetno I izrabila ter (zatresla kopo nepo-j'trehnih vprašanj In se docela is. črpala nad tvojimi nežnostmi. stelnih barvah osemnajstega stoletja, z nežnimi smehljajočimi barvami, čudovito delikatno in precizno izdelano. "Dvanajst tisoč frankov", je dejala Florenca. Resnično ni bilo drago. Ako pa sem nastavil proporcijo glede na ploskev telh par vedi visokega paraventa v primeri z vsem stanovanjem, med dvanajst tisočimi franki in domnevno vrodnostjo celokupne opreme, tedaj sta se me polotila strah in tesnoba. "Kaj pravite?" je menila Flo renca. Prav ničesar ji nisem znal praviti. Papa je vstopil, bil sem predstavljen. Papa je bil mož petdesetih let, vitek kakor vsi A merikanci, s takim iz manj krep kih potez komponiranim ameri-. „ , ... . , j _r . ,,.škim obrazom, gladko obrit, Am€r1k*^n <> ^ tfad^poč^n, isoignbran in brez je enkrat 'Do you! in ko sem jl|8tarosti. Bil ljubczniY> a (Dalje priti od njič.) In resnično, trpel je na oni čudoviti ameriški bolezni, ki v zadnjem času že vedno bolj in bolj poseza tudi v Evropo. Kadarkoli se je govorilo z njim, nikdar ni utegnil. Zaposlen je bil ves božji dan, od jutra do večera in si je komaj privoščil potreben čas za hrano in spanje. Dana mi je bila priložnost, da sem si njegovo e delovanje ogledal iz neposredne bližine: narekoval je pisma» , sestavljal in pregledoval pogodbe, se dogovarjal s svojim advokatom, predsedoval sejam, ki so se vrfcije deloma v, deloma izveq stanovanja, konferiral, telefoniral, telegrafiral in ukazoval vos dan celi armadi ljudi, na vse strani istočasno in vse z avtomobilskim tempom, s četrto hitrostjo. Si že bil kdaj v strojnem oddelku kake amerikanske obrtne razstave, ko so bili vsi stroji v pogonu? Prav tako je bilo tudi v uradnih prostorih tega človeka. Pri tem pa je imel še v mestu drugo tako poslovalnico. Pri vsem tem pa je bil napram meni do skrajnosti ljubezniv in uslužen. Samo časa mu je pri manjkovalo. Vedno pa se je smehljal, ^ smehljajem ameriških delavnih ljudi in me spominja na grimaso cirkuških atletov, kadar so se po mučnem naporu neprisiljeno naklonili gledalcem Kljub temu pa se me je, vsled svoje pretirane evropejske občutljivosti, loteval občutek, da se milijonar morebiti namenoma odteguje razgovoru, vsled katerega sem se iz Evrope odpelja tja preko. Povedal sem Floren ci, a ona se mi je samo smejala. Papa je že pogostokrat izrazil željo, da se razgovori z menoj. Ali ti posli. . . Pač ni gospodar svojega časa. "Kaki posli so to prav za prav?" sem vprašal. "Ah! Vsi mogoči!" je dejala Florenca. "Papa je v wthi»ky tru-stu; sedaj pa se mi dozdeva, v nekem milnem trustu." - ¡Nenadoma tretjega dne mu je preostajalo četrt ure. Počila je pnevmatika pri njegovem avtomobilu in tako se mi je posrečilo, da sem izrazil svojo željo. Povse razumljivo me je poslušal, brez vsakega presenečenja. 'Vi torej nameravate poročiti Florenco?' je rekel, ko me je sprejel v svoji trezni, hladni, angleški delovni sobi, katera je bila v tolikem nasprotju s spodnjimi prostori, ter mi ponudil sedež. In trgovsko je pristavil, predno se je po- odgovoril v njeno zadovoljstvo^ me je prijela za roko in razka zala stanovanje. one trgovske prekoooeanske ljubeznivosti, pri kateri človeku ne postane povsm toplo. Ponudil mi Bil sem kakor veš, že nekoli- je ^ Re sam , y f t ko po svetu in poznam, koliko ^križal noKe, dvignil konice če-lepote krije Evropa. Poznan mi L,jev y vUiTH) ^ ^ , jjm je Rim. Pariz, Louvre. K^ing- delom ^ na8,on., ^ . tonov muzej, poznsm Kosont>erg, me ^ . kako sem potov» in L*!* 5[ Tm al<0 m'm »«'«j prvi* v Now Yor- r T L. tu - ""»Hku. Ko mi je iaKtavil A, nek.to n»rjev Um ob TiorR.rtnu ... L, pri ,(rvom Hreianju ti. Vseeno, bil sem presenečen, o- , . , . , . . . T plčna vprašanja in ko sem od h trm H sem nad razkošjem tegaL^^, • , , ________, Dmmi__," gov on I, je pogledal na uro, stanovanja. Razumljivo, vse to razstreaeno razkošje je bilo karakteristično1 amerikanskega značaja: bilo je evropejskega porekla, umetnine sl- in uslužno nasmehnil in izgovoril, ne da bi pričakal mojega zadnjega odgovora: minulih stoletij. Tako skuša A-l^^ROHpod' oprostiti mi mo. merika nadomestiti ono.