V Ljubljani, 30. januarija 1911.
Petnajsti letnik, številka 1.
Bogu na čast,
GASILEC
bližnjemu na pomoč!
Izdaja odbor deželne zveze kranjskih gasilnih društev. — Urejuje tajnik Fran Ks. Trošt na Igu pri Ljubljani. — List izhaja poljubno po potreb-v nedoločenem času, vendar vsaj štirikrat na leto, in ga dobivajo člani zveze brezplačno. Oznanila stanejo cela stran: 37 K 60 h, ’/2 strani 18 K
80 h, 1 /4 strani 9 K 40 h, 1 /s strani 4 K 70 h, pri večkratnem natisu primeren popust.
Okrožnica.
Deželno in gospejno pomožno društvo „Rudečega križa“ za Kianjsko je povabilo podpisano vodstvo, ki naj vpliva pri prostovoljnih gasilnih društvih, da stopijo v službo reševalne pomoči pri podružnicah „Kudečega križa“.
Gasilno društvo naj bi določilo za sanitetno službo 4 do 6 mož, v malih krajih 2 do 3 može. V prvi vrsti bi prišla v poštev sledeča prostovoljna gasilna društva izven Ljubljane še: Postojna, Krško, Idrija, Kranj, Kostanjevica, Dol' Logatec, Metlika, Vrhnika, Radovljica, Radeče, Novo mesto, St. Peter na Krasu, Kamnik, Črnomelj in Škofja Loka. Želeti pa je, da se odzovejo vsa društva, ki so voljna delovati na tem polju.
V slučaju ugodnih poročil se bo poskrbelo, da se moštvo praktično peuči o delovanju pomožne službe, posebno pri prenašanju in prevažanju bolnikov v slučaju kake vojne.
Zvezino vodstvo bo poskrbelo, da bo to poučeval praktično kak zdravnik v posameznih okrajih, seveda sporazumno z do-tično podružnico „Rudečega križa“.
V ta namen se prosi, da društva pri sestavi imenika članov za leto 1911. označijo v rubriki „Službeni značaj“ dotičnega člana kot „sanitetni mož“. Opomniti je pa, da se za to službo privzamejo le oni gasilci, ki imajo do nje veselje in stalno prebivajo v kraju.
Na pomoč i Za vodstvo deželne gasilne zveze:
Česat ski svetnik
Franc Ks. Trošt,	Franc Doberlet,
tajnik.	načelnik.
Objava.
Pristojb inski namestek (ekvivalent). C. kr. finančno ministrstvo je z naredbo z dne 10. oktobra 1910 državni zakonik št. 186 odredilo, da se prizna premoženje, katero je podvrženo pristojbinskemu na-mestku, to je posebnemu davku in sicer za dobo od 1911. do 1920. leta.
Ker so dobila tudi prostovoljna gasilna društva poziv, da priznajo svoje premoženje po stanju z dne
1.	januarja 1911, opozarjamo, da se ona sklicujejo na § 26 odstavek 5, ki se glasi: Premično premoženje prostovoljnih gasilnih društev, kakor tudi zvez takih društev je od plačevanja p r i s t o j b i n sk e g a namestka tudi tedaj oproščeno, če tudinispravili teh združitev trajni namen tega premoženja dokazan. Ravno tako ni gasilno orodje, kije last občine, predmet tega obdačenja.
Vsako društvo, ki dobi poziv, mora vpodati, ko-leka prosto vlogo na c. kr. urad za odmero pristojbin v Ljubljani, v kateri se sklicuje na postavne določbe in prosi za oprostitev od plačevanja pristojbinskega namestka, opiraje se na opomnjo 2 lit. d k tarifni postavki 106 B. e. zakona z dne 13. decembra 1862 drž. zak. Št. 89.
Tovariše načelnike poživljamo, da ne zamude roka, ki je določen do 30. aprila 1911, in podajo te prošnje. Bolje je prej nego kasneje. Upamo, da smo stvar dovelj pojasnili. Kdor bi pa vkljub temu ne razumel vsega, naj se obrne do zveznega poslovodje in sicer pravočasno, vsaj pa do 1. aprila 1911.
Zvezino vodstvo.
Pravila
okrajne gasilske zveze
štev........... v	...............................
§ i-
V	zmislu § 3. pravil deželne zveze slovenskih prostovoljnih gasilnih društev Kranjske, se ustanovi okrajna gasilska zveza št  v ............................. za	okraj	.........................
§ 2.
Sedež in poslovni jezik.
Sedež okrajne gasilske zveze je na bivališču točasnega načelnika.
Poslovni jezik je slovenski.
§ 3.
Namen.
Namen okrajne gasilske zveze je: gojiti, širiti in enotno urediti gasilstvo v okraju, skrbeti za sodelovanje in vzajemno pomoč pri požarih, povodnjih in drugih nezgodah; paziti, da se izvršujejo redno zakoni in določila, ki 6e tičejo gasilstva in skrbeti za varnostne naprave v okolišu; nravno podpirati gasilna društva in skrbeti po blagajniškem stanju za gmotno podporo članov, ki v službi ponesrečijo.
§
Sredstva.
Okrajna gasilska zveza doseza svoj namen:
1. da vporablja vsa zakonita sredstva, s katerimi se za-more koristiti gasilstvu;
2. da prireja gasilske vaje in shode;
3. da ustanavlja društvene kujižnice in razširja strokovne časopise in razprave;
4 da zasleduje razvoj gasilstva;
5.	da skrbi za ustanovitev novih	gasilnih	društev.
§ 5.
Dolžnosti in pravice članov.
1. člani okrajne gasilske zveze so :
a) redni, to je prostovoljna gasilna	društva,	ki pa	morajo
biti obenem člani deželne gasilske zveze (društva,	ki	niso
pri deželni gasilski zvezi, se ne smejo sprejeti v okrajno gasilsko zvezo):
b) častni člani.
2. Vsako v okrajni zvezi včlanjeno društvo ima pravico:
a) biti deležno vseh koristi zveznega delovanja;
b) biti zastopano pri zborovanjih in volitvah;	v
c) staviti nasvete in zahtevati pojasnila.
3. Dolžnosti diuštva so:
a) sestavljati in v določenem roku pošiljati okrajnemu odboru imenik članov in statističnih poročil;
b) izvrševati vse odredbe deželne in okrajne gasilske zveze;
c) plačevati od odbora določene prispevke, najkasneje do 1. julija upravnega leta. Novoustanovljena gasilna društva, ki pristopijo k zvezi, so prvo leto prispevka prosta.
4. Za častnega člana se izvolijo pri občnem zboru osebe, ki so si pridobile za gasilstvo posebnih zaslug. Take osebe se predlagajo odboru in ta jih predlaga občnemu zboru.
Častni člani imajo vse pravice, kakor odposlanci društev, dolžnosti pa nimajo.
§ 6.
Poslovanje okrajne zveze.
1. Upravne posle okrajne zveze upravljajo občni zbor, odbor in načelnik.
2. Okrajno zvezo zastopa proti oblastvom in drugim osebam nje načelnik.
3. Vse listine, s katerimi se okrajna zveza pravno zavezuje, podpisujeta načelnik in poslovodja; listine druge vrste, dopise in razglase podpisuje načelnik ali tudi sam poslovodja.
§ 7.
Občni zbor.
1. Eedni občni zbor se skliče po odboru vsaka tri leta v kraju, ki ga določi odbor.
2. Izredni občni zbor mora sklicati odbor, kadar smatra to za potrebno; sklicati ga pa mora, če to zahteva tretjina v zvezi združenih društev, ki pa mora naznaniti dnevni red.
3. Pozive k občnemu zboru z označenim dnevnim redom, je vsaj en mesec prej razposlati vsem v zvezi združenim društvom in predsedstvu slovenske deželne gasilske zveze.
4. Občni zbor tvorijo:
a) redni člani, to je zastopniki gasilnih društev. Vsako društvo ima za vsacih 20 članov enega zastopnika; odlomki pod 10 članov se ne štejejo;
b) častni člani, ki imajo pravico glasovanja;
c) odborniki okrajne zveze.
Deželna gasilska zveza ima pravico poslati svoje zastopnike k zborovanju, ki pa nimajo pravice glasovanja.
§ 8.
1. Občni zbor je sklepčen, če je zastopanih vsaj ena tretjina delegatov.
V	drugem slučaju se skliče na isti dan eno uro pozneje drug občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu zastopnikov društev.
2. Vsak zastopnik ima zase le po en glas, pač pa je dovoljeno, da s pooblastilom zastopa več ali vse glasove svojega društva.
Zastopniki se morajo izkazati s pooblastilom svojega društva.
3. Glasuje se z dviganjem rok; z nasprotnim glasovanjem; če pa zahteva tretjina članov, po imenih.
4. Sklepa se z večino glasov. Predsednik z drugimi skupno glasuje. Pri enakem številu glasov je predlog odklonjen.
5. Voli se navadno z listki z navadno večino, če pa sklene občni zbor tudi z vzklikom.
Pri enakem številu odloča žreb.
6. Aktivno volilno pravico imajo vse v § 7 pod 4 a, b, c navedene osebe, pasivno pa vsakdo, ki je član kakega v okrajni zvezi združenega društva in častni člani.
7. Odstopivši odborniki se lahko z nova volijo.
8. Drugi gasilci smejo zborovanju prisostovati ali le kot poslušalci, da ne motijo zborovanja, če se pa proglasi zborovanje tajno, se morajo odstraniti.
9. Občnemu zboru predseduje načelnik ali namestnik okrajne zveze: ob njihovi nenavzočnosti pa samo za to zborovanje izvoljeni predsednik.
10. Občni zbor sklepa o vseh zveznih zadevah.
§ 9-
Delokrog občnega zbora je;
a) voliti za dobo treh let oibor: to je načelnika, njega namestnika, tri odbornike in dva namestnika. Pri obširnih okrajnih zvezah sme se število odbornikov zvišati na pet članov;
b) potrjati poročila načelnika in poslovodje;
c) voliti tri pregledovalce računov;
č) napraviti poslovni in nadzorovalni red po nasvetih odbora;
d) določevati višino prispevkov ;
e) določitev izletov;
f) voliti častne člane, na odborov predlog;
g) odločevati o prizivih proti sklepom odbora okrajne zveze ;
h) voliti delegate za občni zbor slovenske deželne gasilske zveze;
i) sklepati o premembi pravil, kakor je okraju primerno in o razdruženju okrajne gasilske zveze z dvetretjinsko večino navzočih glasov.
§ 10.
Odbor okrajne gasilske zveze.
1. Za tri leta izvoljeni odbor okrajne gasilske zveze sestoji iz načelnika, njegovega namestnika, treh do petih odbornikov in dveh namestnikov.
2. Seje sklicuje načelnik, če je ta zadržan podnačelnik.
3. Odbor je sklepčen, če so vsaj trije člani navzočni.
4. Sklepa se z večino glasov.
5. Odboru predseduje načelnik ali, če je ta zadržan, njegov namestnik in prične svoje delovanje 14 dni po izvolitvi.
6. Namestniki prisostvujejo sejam s posvetovalnim glasom, pravice odbornika pa zadobe, če so potrebni v dopolnitev potrebnega števila.
§ 11.
Odbor ureja notranje in vnanje zadeve okrajne zveze, v kolikor niso pridržane občnemu zboru; zlasti pa:
a) sprejema nove člane, to je društva v zvezo;
b) upravlja društveno imovino in predlaga občnemu zboru poročilo o svojem delovanju;
c) voli poslovodjo okrajne zveze, ki stopi, ako ni član odbora kot tak v odbor;
d) sklicuje občni zbor;
e) predlaga občnemu zboru častne člane;
f) izključuje iz okrajne zveze društva, ki so se pregrešila proti disciplini ali pa iz drugih važnih vzrokov, zlasti, če ne plačujejo vzlic opominov prispevkov za minulo dobo. O izključbi je potreba še prej odobritve odbora slovenske deželne gasilske zveze.
§ 12.
Načelnlštvo.
Načelništvo okrajuo zveze ima izvesti sklepe občnega zbora in odbora, kakor tudi odredbe deželne gasilske zveze.
§ 13.
Načelnik okrajne gasilske zveze nadzoruje vse notranje posle zveze, sklicuje odborove seje in v imenu odbora občne zbore.
On predseduje vsem zborovanjem, zastopa zvezo na zunaj, nakazuje izplačilo po odboru dovoljenih nagrad.
§ 14-
Namestnik načelnika zastopa tega v vseh njegovih poslih, ako je ta zadržan ali odsoten.
§ 15.
Načelnik okrajne zveze, kot nadzornik sklicuje tehnična posvetovanja in nadzoruje zvezina društva.
§ 16-
Poslovodja opravlja vsa pismena poslovanja, vodi zapisnike, oskrbuje blagajnico in vodi račune. On podpisuje z načelnikom vse važne listine.
§ 17.
Namestnike pokliče	načelnik	v odbor, če ta ali	oni
član posla ne more izvrševati ali se iz okraja izseli.
§ 18.
Svoj mandat izgubi	v odboru	tisti odbornik, ki se ne udeleži	dveh zaporednih sej,	ako se v	to ni zadostno opravičil,	ali
pa če ni več član gasilstva v okraju.
Računski pregledovalci.
§ 19.
fiačunski pregledovalci pazijo na denarno gospodarstvo, pregledajo račune in gotovino in	poročajo o tem odboru	in
občnemu zboru.
Nagrade.
§ 20.
Vsi posli v okrajni zvezi so častni, vendar sme dovoliti odbor posameznikom nagrade za izredna dela in povrniti jim stroške, ki so nastali iz službenega razmerja.
Tehnični zbor.
§ 21.
Kadar nanese potreba, se skliče tehnični zbor, ki sestoji iz vseh načelnikov v zvezi združenih društev.
K temu zboru se privzame tudi strokovnjake.
Ta zbor skrbi za strokovno izobrazbo društev, za enotno poveljevanje in napredek gasilstva.
Zleti.
§ 22.
Zleti se vrše v okrajnem okolišu in služijo v povzdigo gasilstva. Spored se vrši po določilih, ki je sestavi društvo, kjer se vrši zlet.
Namen se doseže z enotnim izvežbanjem, strokovno vajo, razkazovanjem gasilnega orodja in novih vzorcev in iznajdb na gasilnem polju.
Nehanje članstva.
§ 23.
član zveze preneha biti društvo:
a) po pismenem naznanilu izstopa;
b) če se iz zveze izključi (§11 f).
Izključeno društvo ima pravico pritožbe na občui zbor okrajne zveze in na odbor deželne gasilske zveze. Proti sklepu na zadnjega ni več pritožbe;
c) ako ga deželna gasilska zveza sporazumno z njim prideli
drugi okrajni zvezi.
Odstopivše ali izključeno društvo nima pravice do povrnitve vplačanih prispevkov.
Razsodišče.
§ 24.
Ako nastanejo v zvezi iz društvenega razmerja spori med člani zveze, med temi in odborom ali med člani odbora, odloča v njih razsodišče in pioti odločitvi tega ni priziva.
Eazsodišče se sestavi:
Vsaka stranka izvoli dva zaupnika, ti pa predsednika. Odloča se o sporu z večino glasov pri navzočnosti od najmanj treh članov.
Posredovalec med spornima strankama je načelnik, do njega se je obračati; on določa, ako je potreba, strankam rok za izvolitev zaupnikov, tem pa rok za izvolitev predsednika; obotavljajoči se strauki določa sam zaupnika in zaupnikom predsednika, ako se ti ne morejo zediniti, ter predlaga, če treba, odboru razsodbo, da jo uveljavi.
Razpust okrajne zveze.
§ 25.
Okrajna zveza se razide, če to sklene občni zbor z dve-tretjinsko večino vseh opravičenih glasov.
če se okrajna zveza razide ali če bi bila oblastveno razpuščena, se izroči njeno imetje deželni gasilski zvezi, da ga prida „Jubilejni ustanovi“.
§ 26.
Okrajna zveza se ustanovi čim pristopi k njej pet gasilnih društev. — Do ustanovitve zveze sprejema prijave načelstvo deželne gasilne zveze.
Opomin za zimski čas.
Gasilska služba je v zimskih mesecih zaradi mraza, snega in ledu v marsikaterem oziru težavnejša, zato je dolžnost poveljstva, da pazi na vse, kar je potrebno za gasilstvo, če hoče točno vršiti svoje odgovorne naloge.
1. V prvi vrsti je treba paziti, da ne zamrznejo brizgal-nice. Temu se pride v okom, če se brizgalnice ob nastopu mraza popolnoma osuše, da se v stroju ne nahaja niti kapljice vode.
V to svrho moramo bate in zaklopne stožce z gobo in cunjami dobro obrisati. Batove in stožčeve zaklope kakor tudi stene valjev previdno osnažimo in obrišemo s krpo in zopet sestavimo.
To delo moramo opravljati po vsakokratni rabi, posebno pa ob zimskem času.
2. Gasilarna naj bo urejena tako, da ne pride mokrota do orodja: preglejmo streho, da ne pušča, pa tudi okna in vrata se morajo dobro zapirati; zapirajmo tudi prezračnice. Ob hudem mrazu se prepričujmo o stanju brizgalnic. kar se zgodi z nekaj dvigi ravnotežja. Ne samo načelnik, ampak tudi drugi šarži naj se večkrat prepričajo o stanju orodja v gasilarni.
3. Vprašanje pa je: Kaj je storiti, če je brizgalna zamrznila?
če smo se prepričali, da je bila brizgalna dobro osnažena, ni tolikega pomena, če so nekateri deli nekaj bolj trdi, zakaj to je le vsled vodnega pritiska in ti deli se zopet takoj omajejo, ko smo vlili nekaj studenčnice vanje, ker ima še vedno nekaj stopinj toplote. Ce je pa stroj hujše zamrznjen, ga ni treba s silo pritiska omajati, zakaj bati se sicer omajajo ali zaklopke drže in ne pomaga nikakršen pritisk.
V takem primeru je gorka voda najboljši pripomoček. Z njo otali brizgalnico. če pa ni gorke vode pri rokah, vlij nekaj špirita v plitvo plehnato posodo in ga užgi ter ogrevaj brizgalnico, ki se kmalu razgreje in posamezni deli otale.
Po zimi naj bo steklenica špirita in ploščenasta posoda v vsaki gasilarni vedno pripravljena.
Prav primerne so tudi otajalue svetilke po načinu kleparskih lotuih lampic, pri katerih se lahko plamen navrne na poljuben del. Med delovanjem ne zamrzne brizgalnica, pravilo je — tudi v odmorih brizganja — brizgalno, četudi le prav malo, pregibati. Priporočljivo je dalje, vodno omarico imeti z vodo napolnjeno, kar se prav lahko izvrši v par minutah, da se zabrani zamrznjeuje tudi, če brizgalna počiva. Ako se prilije vodi v brizgalni omarici v časi nekoliko kropa, je vsa nevarnost, da zamrzne, odstranjena.
Ob posebno hudem mrazu se lahko pripeti, da se kovinski deli brizgalnice tako ohlade, da prva sesajoča voda zamrzne in tek zaklopk ovira. Malo ogretje brizgalue, kakor pri talenju prepreči to oviro.
Posebno pozornost zahteva po zimi ravnanje s cevmi.
Cevi med delom sicer ne zamrznejo, pač pa, ako voda v njih mirno stoji.	Tudi pri odmorih se mora	voda vsaj	po malo
v ceveh gibati.	Posebno škoduje zmrzlina	cevem, ko jih	po
požaru spravljamo. Trde cevi se kaj hitro zlomijo, posebno če jih, kakor navadno, preganemo. Na ta način se lahko po požaru veliko cevi pokvari. Zmrzle cevi je politi z vročo vodo, jih tako odtaliti in šele potem naviti. Cevi je vselej potrebno navijati tudi v poletnem	času, pregib pa naj se sploh opusti,	ker	cevi
trpe na pregibih	več ali manj.
Na pravo spravo cevi se pa sploh malo pazi, kar se stori tudi iz neveduosti in vendar so cevi važen del gasilske oprave, katerih vzdrževanje bodi vsakemu gasilnemu društvu posebno pri srcu.
5. Kjer so vodovodi, mora se najprej zabraniti zamrznenje vodopustnikov. Ako ni pri teh samostojnega odtoka, se morajo v mrzlem času kolikor možno izbrizgati; to izbrizganje naj se vrši tudi po vsaki uporabi,
Pri podzemskih vodopustnikih naj se pokrovci vedno oproste
snegu in ledu.
6. Ce je pred gasilarno sneg ali led, naj se poskrbi za to, da je izhod vedno prost, da se v slučaju požara ne trati časa.
V	gasilarni naj bodo svetilke s svečami, pa tudi žveplenke vedno na svojem mestu. Moštvo naj se opozori, da ima pod gasilsko obleko gorko podobleko in dobro obuvalo, da ne ozebe in se ne prehladi.
Ni pa ravno treba kroja pri gasilskem delu, zadostuje čelada ali čepica, vsak naj obleče svojo gorko obleko; skrbeti je za svoje zdravje.
Naj te vrstice služijo v pouk iu ravnanje.
Uporaba vodopustnikov (hidrantov).
Bolj in bolj se razmnožujejo po naši deželi vodovodi, ki so tudi ob ognju posebne važnosti. Kjer je vodni pritisk velik, je omogočeno gašenje naravnost iz vodopusta, ne da bi bilo treba uporabljati brizgalnice in seveda je tako gašenje tudi najlažje.
'Gasilci pa se morajo tudi glede rabe vodopustov dobro iz-vežbati. Ker se pri rabi vodopustov brizgalnic toliko ne rabi, se morajo plezalci in brizgalci dobro poučiti posebno o polaganju cevi, zakaj vodovod nudi priliko, da se s peščico moštva požar prej in zanesliveje vduši.
Cevi za vodopuste so spravljene na vozičku, kjer so spravljeni tudi potrebni ključi, nastavki, mlaznice, obveze oziroma tudi krampi in lopate itd.
Vaje naj se vrše po določnih pravilih, in sicer:
1.	Nastop k vozičku	in odhod z	njim do vodopustnika.
2.	Razlaga o bistvu	vodopustnika,	če je nad — ali	pod
zemljo in orodja, ki je na vozičku.
3. Nastavitev vodopustnika po vsakem posameznem gasilcu.
4. Položitev cevi na dve dolžini.
5.	Položitev cevi na	šest do deset	dolžin, in sicer	brez
zaprek in z zaprekami, to	je čez zidove,	plotove itd.
6. Sprava cevi na voziček.
7. Podaljšanje in okrajšanje cevi.
8. Prenos cevi.
9. Premenba cevi.
Kjer nima vodovod dovolj pritiska, da bi se naravnost iz vodopustnika brizgalo, se mora voda napeljati v brizgalno. Vendar je pi tudi najmanjši pritisk iz vodovoda v prid brizgalnam.
Napačna pa je misel, da ni potreba brizgalnic, kjer je vodovod. Tudi tam so brizgalne potrebue in moštvo naj bo izurjeno v njih rabi.
Ne oziraje se na pomoč iz soseščine, kjer ni vodovoda, je namreč mogoče, da vodovod odreče, zaradi kakšne razpoke cevi, zaradi popravljanja v vodohranu ali kaj enakega.
V	takih primerih bi se hudo maščevalo, če bi bile brizgalnice ob nastalem požaru zanesnažene ali če bi manjkalo potrebnega moštva.
Čeprav imamo vodovode, vendar moramo imeti tudi brizgalnice, da priskočijo v vsakem slučaju na pomoč.
Okrožnica
vsem prostovoljnim gasilnim društvom.
Predsedstvo gasilne zveze je prejelo od zavarovalnice „Providentia“ ponudbo za zavarovanje gasilcev proti telesnim nezgodam v poklicu, to je pri požaru in vajah. Zavaruje za slučaj smrti, tiajne invaliditete in za mimogredočo delavno nezmožnost, in sicer se dobi povračila za slučaj smrti 2000 K, za trajno invaliditeto 2000 K, za mimoidočo delavno nezmožnost 1 K na dan. Za tako zavarovanje se plača letno 1 K 20 h, če sklene zavarovanje več nego 25 članov. Ker pa so nekatera društva, ki nimajo toliko Članov, zavaruje gasilska zveza korporativno člane, ki se v to priglasijo.
Nekatera društva so že zavarovala svoje čane, želeti je, da to store tudi druga, kar bo le v splošno korist.
To zavarovalnino plačajo pa člani sami, kar jim pač ne bo obtežilno, saj 1 K 20 h na leto pač vsakdo zmore, to tem bolj, ker pri naših moštvih itak ui nikakšne članarine.
Tovarišem načelnikom polagamo torej v roke to važno zadevo. Okrožnica naj se prebere pri občnem zboru, ki se vrši navadno začetkom leta in naj se člani k zavarovanju vzpodbujajo.
Pristopne listine se bodo takoj vposlale, čim se nam naznani, da se bo zavarovalo kaj članov. Zavarovalni znesek bo takoj vplačati in se ta pošlje naravnost zavarovalnici potom gasilske zveze iu ne potom zastopnikov „Provideutie“. Upamo, da bodo gasilci vpoštevali to zavarovanje, če se jim pravilno po načelniku ali tajniku razloži in raztolmači.
Na pomoč!
Cesarski svetnik Franc Doberlet,
naželnik.
Novice.
Deželni odbor je dovolil za 1. 1810 iz stražno-ga-silnega zaklada podpore nastopnim gasilnim društvom. Ljubljana 800 K; po 200 K: Gorenje Vrhpolje, Podutik, Ze-rovnica; po 150 K: Dobliče, Vinica, Bled, Kropa, Ljubno, Podkoren, Ribno, Ambrus, Mirna, Mirnapeč, Št. Peter pri Novem-mestu, Vel. Loka, Postojna, Dobrepolje, Jurjeviča, Sušje, Moravče, Vodice, Št. Janž, Št. Vid, (Dolenjsko), Škofjaloka, Zabnica, Dravlje, Kašolj-Zalog, Stara Vrhnika, Stožice, Ledine; po 120 K : Vavtavas, Dolenjavas, eri Ribnici, Škofljica, Vrhnika, po 110 K: Studeno, Sodražica, Horjul; po 100 K: Metlika, Begunje, Bohinjska Bela, Bohinjska Bistrica, Breznica, Gorje, Kamnagorica, Kranjskagora, Mošnje, Radovljica, Srednjavas v Bohinju, Zasip, Trebnje, Razdrto, Ribnica, Belacerkev, Domžale, Stob, Trzin, Cirklje (Dolenjsko), Sv. Križ pri Kostanjevici, Št. Rupert, Poljane, Predoslje, Selce, Sora, Zgor. Bernik, Dobrova, Gameljni, Iška-loka, Ježica, Podpeč, Polhovgradec, Ig, Št. Vid nad Ljubljano, Tacen, Tomišelj, Vič-Glince, Vižmarje, Vrbljene, Zgor. Šiška, Dobračeva, Dolenji Logatec, Gorenji Logatec, Rovte, Spodnja Idrija, Stari trg pri Ložu, Žiri; po 90 K: Semič, Blejska Dobrava, Selo, Slavina, Velke Poljane, Motnik, Mokronog, Vače, Stražišče, Hotederšica, Štefanjavas; po 80 K: Črnomelj, Dovje, Hrušica, Jesenice, Koroška Bela, Mojstrana, Rateče, Novomesto, Orehovica, Toplice, Žuženberk, Hruševje, Ilirska Bistrica, Knežak, Senožeče, Št. Vid pri Vipavi, Zagorje na Pivki, Sv. Gregor, Velke Lašče, Lukovica, Dob, Dol, Dolsko, Mengeš, Kostanjevica, Krško, Radeče, Škocjan, .Krka, Litija, Duplje, Gorenjavas, Preddvor, Sorica, Staraloka, Šenčur, Voglje, Bizovik, Borovnica, Brezovica, Moste, Pijavagorica, Pirniče, Spodnja Šiška, Šmarje, Št. Jurje, Verd, Bloke, Cerknica, Crnivrh, Dolenjavas pri Cerknici, Godovič, Idrija, Planina, Tržič; skupaj 152 društvom 16.450 K.
Ali naj se pričenja z gašenjem spodaj ali zgoraj ?
Pri ognju na poslopjih začenjamo vedno zdolej gasiti, dim in vročina se spenjata kvišku in ne dopuščata, da bi se videl goreči predmet, ki naj se oškropi. Začnimo kakega pol metra nad spodnjim robom gorišča, tako, da padajočo vodo popolnoma izrabimo. Kar smo spodaj pogasili, se ne vname več tako hitro, od spodaj se vzdigajoča vodna para prežene zrak in pomaga
Fr. Ks. Trošt,
tajnik.
tako k gašenju. Pri gašenju od spodaj naj se prime ogenj na manj nevarnem mestu, da d m in vr.ičina ne nadlegujeta gasilcev. (5e gasimo od zgoraj, provzroča od spodaj se dvigajoča vročina izhlapevanje vode, ali pa se voda tudi razkraja in ogenj gori dalje, če gasimo zgoraj in ne spodaj, postanejo spodnji stavbeni deli lahko tako slabi, da ne morejo držati zgornjih in vse se zruši. Kako drugače, če spodaj začnemo. Kar je poga-šeuega, tega vspenjajoča se vročina ne vname več, del za delom pogasimo, sicer počasi pa zanesljivo.
Kazni za požigalce v starem Berlinu. Požigalci so bili še pred sto leti javno živi sežgani. V Berlinu se je izvršila ta justica še 28. maja 1813. leta, na 30 letnem možu in 21 letnem dekletu. Napravljena je bila grmada. Obsojenca sta bila privezana h kolom, črez obraz so se jima potegnile krpe in grmada se je zažgala. Močan piš je pospešil zubelj in čez malo časa ni bilo več videti teles umirajočih, dan pozneje je bilo brati svarilo kriminalnega sodišča	po	hišnih vogalih. No,	hvala Bogu,	da
danes ni več tako krute obsodbe.
Zvezni odbor	je	„Jubilejno ustanovo“	za 1. 1910.	soglasno priznal in podelil:	gasilcu Verbiču	v Postojni,	gasilski vdovi Lukan	v	Horjulu in gasilski	vdovi R o d č v
Domžalah, izplačalo se je dne 2. decembra 1910 vsakemu 60 K.
Društva naj ne zamude vlagati pravočasno prošnje na vis. deželni odbor, in opremijo naj jih z vsemi prilogami. Kako se napravi prošnja in katere priloge so potrebe, je razvideti iz vzorcev v „Gasilskem koledarju“ za 1. 1911.
Vsled sklepa odbora naj vsako društvo v računih pojasni na čem je dolg ali na orodju, opravi ali gasilnem domu.
Okrajne zveze se bodo začele, takoj snovati, čim nastane gorkejše vreme. Društva bodo dobila pravočasno obvestilo z naznanilom kraja, dneva in ure shoda.
K zvez! so pristopila prostovoljna gasilna društva: Šmartno v Tuhinju, Naklo in Sela.
Poslali smo vsem društvom vsakoletne tiskovine, da jih izpolnijo. Prosimo, da jih društva izpolnijo in tudi letnino pravočasno vplačajo. Tudi onih pet društev, ki so z letnino še na dolgu, tem potom opozarjamo, da store svojo dolžnost.
Gasilski znaki, ki se nosijo lahko na navadni opravi, pripravni tudi za podporne člane, se dobe pri zveznem poslovodji kos po 50 h. čisti dohodek je določen za jubilejno ustanovo.
Književnost.
Vatrogasnl koledar sa žemetizmom vatrogasnih društava in častništva u kraljevinama Hrvatskoj i Slavoniji, Dalmaciji, te Bosni i Hercegovini za proštu godinu 1911. Tečaj III. Izdala in uredila Miško Kolarič in Bogumil Toni. Poleg koledarske vsebine ima poučne članke „Vatrogasne vježbe“. Društvene tiskanice. Seznam gasilskih zvez v Avstro-Ogrski in v Evropi (za Kranjsko naj bi urednika pravilno sestavila, saj imata vse na razpolago. Op. ured.)
Sbornik haslcsky kapesnl kalendar na rok 1911, izdala češka gasilska zveza, uredil Josip Machdček, ročnik X. Lepa priročna knjižica obsegajoča koledar, ki ima na vsaki mesečni strani zabeležene važne dneve naroda iu še posebej gasilstva češkega, Dalje prinaša razne članke od Hubalka, Michaleka, Kuklicha, Seidel-na, Jos. Muchačeka, J. Teplyja, V. Paleček-a in M. Mayer-ja. Statistiko slovanskih in drugih gasilskih zvez. Cena vezani knjižici je 1 K 20 h.
Kalendar Moravskeho haslčstva na rok 1911, izdala češka gasilna zveza za Moravo, cena 1 K 20 h; ročnik VIII Poleg koledarske vsebine ima razne članke K. O. Hubalek-a, ces. svetn. Vozaba, Fr. Vilim-a, Fr. Hrab-a, V. Oharek-a. Statistika gasilstva slovanskega in drugega.
Frommes Österreichischer Feuerwehrkalender za 1. 1911. ima natančno statistiko nemških gasilskih zvez; omenja pa tudi slovanske. Vsebuje tudi nekaj prav primernih člankov.
Gasilski koledar
za leto 1911.
uredil tajnik Erauc Ks. Trošt je izšel in se dobiva po 50 v komad pri 1. Gerberju v Ljubljani.
Gasilci sezite po koledarju, čigar čisti doliodek je namenjen Gasilski ustanovi.
IN»i*oteil» sprejem» tudi zvezni tajniLc.
Alois Zmitko
lastna izdelovalnica godal z elektrie-::	nim	obratom	v	Luneeh,	Češko	::
priporoča bratskim gasilnim društvom rogove za koračnice v F, As in C po 8, 10, 12 in 14 kron. Dvoglasne poveljniške hupe medene ali iz novega srebra od 4 do 6 kron, čisto izdelane, lahko pihajoče. — Vse potrebne vrvice. Popravila ceno, dobro in hitro.
J. S. Benedikt
Ljubljana, Prešernove ulice
tvorniška zaloga posamentirnega blaga in raznih potrebščin za gasilna društva.
Naramnice za gasilce docela po postavnem predpisu.
Gasilske Čepice z medenim ali tudi z zlato-vezenim znakom.
Signalne vrvice, rokavne žno-rice, rokavice, kravate itd.
Dobre konopne cevi, pasovi za moštvo itd.
Preskrbe se tudi vse di-uge potrebščine z» gasilce po na.jnizjili cenah.
Za gasilna društva olajšalni plačilni pogoji; pri skupnem naročilu enakih vrst primeren popust.
Za jubilejno ustanovo.
|§||||||§| Zalepne znamke, ki naj bi jih gasilci prilepljali na svoja pisma, ter s tem doprinašali majhen dar za jubilejsko ustanovo. Te znamke se dobe pri zveznem odboru v polah po 50 komadov. Pojasnila daje in znamke razpošilja zvezni tajnik. Tovariši, rabite pridno te znamke pri vsaki priliki, posebno pri gasilskih prireditvah, za šaljivo pošto itd.
ZA'ONEMOßlEGA’GASILCA^
Ceniki zastonj in poštnino prosti.
POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
„UNION“
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
FR. ČUDNU
urarju in trgovcu. Ljubljana.
Delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Union v Bielu in Genevi.
Uhani, prstani, briljanti.
Važno za inženirje, stavbne podjetnike, hišne posestnike in hišne upravitelje
£
:xirar. :!&< j
■d
tD
Proti sajam in prahu popolnoma varno zaprt dimnik, kjer je	tudi vsaka nevarnost po
ognju izključena, omogočujejo samo patentna
dimniška	dvojnata vrata
s trojnatim	proti ognju varnim
zatvorom.
(C. kr. avst. pat. št. 26.175 od 1. junija 1906.)
Konstrukcijo teh dimniških vrat, ki se lahko dajo vstaviti v novih ali pa že v stavi rih poslopjih, so strokovnjaki že večkrat preizkusili in splošno pripoznali tem dim-«S?	niškim	vratom	prednost	pred	vsemi	drugimi.
Mestni magistrat	ljubljanski	priporoča	ta	vratca	z	razpisom	21. avgusta 1907;	deželni glavar kranjski pa z
okrožnico	z	dne	11.	maja	1908	vsem	županstvom	na	Kranjskem. — Pojasnila daje
T i. Stricel, dimnikarski mojster. Dobivajo se pri Lud. Striclu kakor tudi pri tvrdki Avg. Žabkar.
Ponarejanje patentnih vrat se kaznuje po patent, zakonu.
IjfjpEL
m
K
Svoji k svojim! ■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■ Svoji k svojim!
Prva češka tvornica brizgalnic, sesalk in gasilskih priprav. Kovinska livarna.
Priporočena od češke gasilske zveze in prostovoljnih gasilnih društev.
V. J. STRATILEK, Vysoki Myto, Češko.
Priporoča svoje parne, električne in bencinove brizgalnice najnovejšega in najpopolnejšega sestava. Štirikolne in dvokolne brizgalne na zmeteh in brez teh najlepše in dovršeno zložene.
NOVOST. Brizgalnice s 40% pomanjšano silo na obeh straneh sesajoče in brizgajoče. Ročne, nosilne berglaste brizgalne. =====
• •
I. vrste konopne cevi, spiralni močni sesalci, normalni vijaki. Vsakovrstne lestve. Gasilske oprave po predpisih.
Jamstvo 5 let. Nizke cene. Ugodni plačilni pogoji. Ceniki zastonj. Odlikovana na 20 razstavah z zlatimi in srebrnimi kolajnami.
Zastop v Tijiihljanl: J. S. IS c n e <11 k t.
Stroj not vorniška družba
„UNION“ na Dunaju.
(D. z o. z.)
Pisarna in skladišče: Dunaj VIII/2, Hernalsergiirtel.
Tvornice: Toplice In Sorgental na Češkem.
UijiuMiiiii
Kot sančna brizga
delovanje! Lahki plačilni pogoji!
Popolna garancija! Nizke cene! Najuspešnejše
Novoustrojena patentovana sančna snemalna brizgalna s prosto se pregibajočo osjo in snemalnim kolesjem, najpripravnejša za hribovit« kraje. En sam gasilec z lahkoto brizgo sname in zopet uredi.
Nosilne
premikalne
lestve.
Raztegnjena.
Sklopljena.
Brizgalnice in vodonoši, dvokolesne in štirikolesne ali nosilne.
Vsakovrstne osebne oprave.
Cevi, konopne in lanene, sirove ali gumirane. Normalna spojila vijakov avstrijske gasilske zveze.
Kot dvokolna vozna brizga.
Dvokolesne in štirikolesne premikalne lestve.
Strešne in kljukaste lestve.
Najnovejši izum tvrdke R. A. Smekala so brizgalnice, ki zajemajo in mečejo vodo z desne in leve strani ter imajo ravnotež tako sestavljen, da potrebuje stroj 40% manj delavske moči nego stroji ostalih tvrdk. Ta izum je bil leta 1903. odlikovan v Pragi na razstavi z največjo nagrado: zlato kolajno in diplomo. Na Kranjskem, Primorskem, Štajerskem in Hrvatskem in ostalih deželah je prodanih teh strojev že nad 100 ter imamo od različnih gasilnih društev zelo laskava izpričevala.
Podružnica v Zagrebu je prodala takih brizgalnic na Kranjskem za kraje: Krško, Kostanjevica, Bohinjska Bistrica, Metlika, Šenčur, Koroška Bela, Zgornja Šiška, Dravlje, Idrija, Predoslje, Sora, Stob, Trzin, Zabnica, Rovte, Velika Loka, Kamna gorica, Stožice, Valtavas in Št. Peter pri Rudolfovem;
na Štajerskem: Ojstrškavas, Gomilsko, Okoslavci, Možganjci in Prekopa;
na Primorskem: Kobarid, Idrsko in Bovec;
na Hrvaškem: Ravnagora, Delnice, Lipik, Dolnja Stubica, Požega, Kešinci, Samobor, Vrginmost, Lokve, Gradec, Ludina, Vrbovec, Koprivnica, Pakrac, Popovača, Stara Pažova, Dugoselo, Hlebenje in Sv. Ana.
Razen teh strojev izdelujemo zelo praktične male brizgalnice »univerzalke« na dveh ali na štirih kolesih, ki so za prvo pripomoč prav praktične, bodisi za gasilna društva ali pa za občine, ki imajo malo denarnih sredstev.
Dalje izdelujemo vse ostalo gasilno orodje in potrebščine kakor čelade, pasove, sekirice, ročne in mehanične lestve najnovejše vrste. Delavske in paradne obleke, čepice in gasilna znamenja po najnižjih cenah.
Občinam in gasilnim društvom olajšalni plačilni pogoji na obroke.	Za	vse	stroje	se jamči pet let.
Ustanovljeno leta 1820.
Ustanovljeno leta 1820.
Priporočena tvrdka po češki zvezi gasilnih društev.
C.kr.priv.tvornica brizgalnic, hidroforov, sesalk, lestev, cevi in oprave za gasilce
Praga - Smihov	R. A. Smekal Čeh blizu Olomuca
Podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9
Prva češko - moravska tkalnica lanenih in konopnih cevi, mehanična delavnica in livarna, odlikovana na
raznih izložbah s 129 zlatimi in srebrnimi kolajnami.
Priporoča vsem c. kr. oblastem, občinam in gasilnim društvom, razne brizgalne, tehnične in gospo darske stroje vsake vrste in veličine, cevine in razne lestve, itd. — Telovadno orodje za šole in društva, motore, acetilinske aparate itd.
Založil odbor zveze kranjskih gasilnih društev. — natisnila »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.