le tn ik 2 4 (2 02 4) , š t. 1 1 2024 Fotografija na naslovnici / Photography on the cover: Ivan Tavčar (1851–1923) (Wikimedia Commons) Ivan Tavčar (1851–1923) (Wikimedia Commons) ANDREJ HOZJAN: Upravni prostor škofije Ljubljana na spodnjem Štajerskem v prvem terezijanskem župnijskem štetju duš leta 1754 JURIJ PEROVŠEK: Kulturnobojni značaj Slovenskega naroda v letih 1918–1929 – kritični premisleki PETRA GRABROVEC, MARJETA PISK in DARKO FRIŠ: "Zazvenela je naša pesem": delovanje predvojnega Akademskega pevskega zbora in pomen sklepnega koncerta v obdobju okupacije leta 1941 ŠPELA CHOMICKI, RENATO PODBERSIČ in DARKO FRIŠ: Usode vodij krajevnih skupin Štajerske domovinske zveze v ptujskem okrožju po drugi svetovni vojni TOMAŽ ČELIG in DARKO FRIŠ: Med pragmatizmom in grožnjami – FLRJ 1950–1951 ANA ŠELA: Operations "Venček" and "Prstan": Monitoring of Mixed Marriages with Eastern European Citizens in Socialist Republic of Slovenia by the State Security Service in the 1980s St ud ia H is to ri ca S lo ve ni ca Časopis za humanistične in družboslovne študije Humanities and Social Studies Review tudia istorica lovenica S H S tudia istorica lovenica S H S S H S tudia istorica lovenica Studia Historica Slovenica Časopis za humanistične in družboslovne študije Humanities and Social Studies Review letnik 24 (2024), št. 1 ZRI DR. FRANCA KOVAČIČA V MARIBORU MARIBOR 2024 Studia Historica Slovenica Tiskana izdaja ISSN 1580-8122 Elektronska izdaja ISSN 2591-2194 Časopis za humanistične in družboslovne študije / Humanities and Social Studies Review Izdajatelja / Published by ZGODOVINSKO DRUŠTVO DR. FRANCA KOVAČIČA V MARIBORU/ HISTORICAL SOCIETY OF DR. FRANC KOVAČIČ IN MARIBOR http://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si ZRI DR. FRANCA KOVAČIČA V MARIBORU/ ZRI DR. FRANC KOVAČIČ IN MARIBOR Uredniški odbor / Editorial Board dr. Karin Bakračevič, dr. Rajko Bratož, dr. Neven Budak (Hrvaška / Croatia), dr. Jožica Čeh Steger, dr. Darko Darovec, dr. Darko Friš, dr. Stane Granda, dr. Andrej Hozjan, dr. Gregor Jenuš, dr. Tomaž Kladnik, dr. Mateja Matjašič Friš, dr. Aleš Maver, dr. Rosario Milano (Italija / Italy), dr. Jurij Perovšek, dr. Jože Pirjevec (Italija / Italy), dr. Marijan Premović (Črna Gora / Montenegro), dr. Andrej Rahten, dr. Tone Ravnikar, dr. Imre Szilágyi (Madžarska / Hungary), dr. Peter Štih, dr. Polonca Vidmar, dr. Marija Wakounig (Avstrija / Austria) Odgovorni urednik / Responsible Editor dr. Darko Friš Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča Koroška cesta 53c, SI–2000 Maribor, Slovenija e-pošta / e-mail: shs.urednistvo@gmail.com Glavni urednik / Chief Editor dr. Mateja Matjašič Friš Tehnični urednik / Tehnical Editor David Hazemali Članki so recenzirani. Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. The articles have been reviewed. The authors are solely responsible for the content of their articles. No part of this publication may be reproduced without the publisher's prior consent and a full mention of the source. Žiro račun / Bank Account: Nova KBM d.d. SI 56041730001421147 Tisk / Printed by: Dravski tisk d.o.o. http: //shs.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si Izvlečke prispevkov v tem časopisu objavljata 'Historical – Abstracts' in 'America: History and Life'. Časopis je uvrščen v 'Ulrich's Periodicals Directory', evropsko humanistično bazo ERIH in mednarodno bibliografsko bazo Scopus (h, d). Abstracts of this review are included in 'Historical – Abstracts' and 'America: History and Life'. This review is included in 'Ulrich's Periodicals Directory', european humanistic database ERIH and international database Scopus (h, d). Studia historica Slovenica, Časopis za humanistične in družboslovne študije, je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 487. Izdajo časopisa sta omogočili Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS ter Mestna občina Maribor. Co-financed by the Slovenian Research and Innovation Agency and the Municipality of Maribor. S H S tudia istorica lovenica Ka za lo / Con tents Član ki in raz pra ve / Pa pers and Es says ANDREJ HOZJAN: Upravni prostor škofije Ljubljana na spodnjem Štajerskem v prvem terezijanskem župnijskem štetju duš leta1754 ....................................................................................................11 The Administrative Territory of the Ljubljana Diocese in Lower Styria in Maria Theresa's First Parish Census in 1754 JURIJ PEROVŠEK: Kulturnobojni značaj Slovenskega naroda v letih 1918–1929 – kritični premisleki ...............................................................................41 The Cultural-Combative Character of Slovenski narod in the Years 1918–1929 – Critical Reflections PETRA GRABROVEC, MARJETA PISK in DARKO FRIŠ: "Zazvenela je naša pesem": delovanje predvojnega Akademskega pevskega zbora in pomen sklepnega koncerta v obdobju okupacije leta 1941 ..........................................................................................................................................................93 "Our Song Has Been Sung": The Work of the Pre-War Academic Choir and Significance of the Final Concert During the Occupation of 1941 ŠPELA CHOMICKI, RENATO PODBERSIČ in DARKO FRIŠ: Usode vodij krajevnih skupin Štajerske domovinske zveze v ptujskem okrožju po drugi svetovni vojni ................................................................................................133 The Fates of the Leaders of the Local Groups of the Styrian Homeland Union in the Ptuj District after the Second World War TOMAŽ ČELIG in DARKO FRIŠ: Med pragmatizmom in grožnjami – FLRJ 1950–1951 ...............................................................................................................................169 Between Pragmatism and Threats – Federal People's Republic of Yugoslavia 1950–1951 S H S tudia istorica lovenica ANA ŠELA: Operations "Venček" and "Prstan": Monitoring of Mixed Marriages with Eastern European Citizens in Socialist Republic of Slovenia by the State Security Service in the 1980s ............................................207 Operaciji "Prstan" in "Venček": spremljanje mešanih zakonov z vzhodnoevropskimi državljani na Slovenskem s strani Službe državne varnosti v osemdesetih letih Avtorski izvlečki / Authors' Abstracts .............................. 243 Uredniška navodila avtorjem / Editor's Instructions to Authors ............................................... 249 S H S tudia istorica lovenica 133 S H S tudia istorica lovenica DOI 10.32874/SHS.2024-04 Usode vodij krajevnih skupin Štajerske domovinske zveze v ptujskem okrožju po drugi svetovni vojni Špela Chomicki Mag. zgodovine, mlada raziskovalka Študijski center za narodno spravo, Tivolska cesta 42, SI–1000 Ljubljana, Slovenija e-pošta: spela.chomicki@scnr.si Renato Podbersič Dr., znanstveni sodelavec Študijski center za narodno spravo, Tivolska cesta 42, SI–1000 Ljubljana, Slovenija e-pošta: renato.podbersič@scnr.si Darko Friš Dr., redni profesor Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino Koroška cesta 160, SI–2000 Maribor, Slovenija e-pošta: darko.fris@um.si Izvleček: Prispevek na podlagi arhivskih virov in znanstvene literature obravnava obdobje druge svetovne vojne in njeno prvo povojno leto na območju mesta Ptuj. Avtorji so se uvodoma osredotočili na predstavitev nemške okupacije Spodnje Štajerske, na vzpostavitev okupacijske uprave in ustanovitev Štajerske domovinske zveze. Slednja je bila organizirana v pet okrožij, ki so bila sestavljena iz manjših krajevnih skupin. V jedru prispevka so se avtorji osredotočili na predstavitev različnih usod vodij krajevnih skupin Štajerske domovinske zveze v okrožju Ptuj tik po koncu druge svetovne vojne. Glavni namen prispevka je z raznolikimi študijami primerov prikazati večplastnost in kompleksnost medvojnega in povojnega dogajanja v ptujskem okrožju. Ključne besede: druga svetovna vojna, okupacija Spodnje Štajerske, Štajerska domovinska zveza, vodje krajevnih skupin, medvojno nasilje, povojno nasilje Studia Historica Slovenica Časopis za humanistične in družboslovne študije Maribor, letnik 24 (2024), št. 1, str. 133–168, 83 cit., 1 preglednica, 6 slik Jezik: slovenski (izvleček slovenski in angleški, povzetek angleški) S. Chomicki, R. Podberšič, D. Friš: Usode vodij krajevnih skupin ... 134 Uvod1 Obdobje druge svetovne vojne zaradi svoje kompleksnosti tako v globalni kot v slovenski akademski sferi še vedno privablja raziskovalce z odpiranjem novih vprašanj in znanstvenih diskusij. O nacizmu in njegovih vodilnih osebnostih je bilo do danes napisanih mnogo publikacij. V obsegu napisanih študij lahko dobimo občutek, da je bilo nekoliko manj pozornosti namenjene raziskovanju same uprave nacistične države na lokalnem nivoju in kako so jo uveljavljali na zasedenih območjih v medvojnem obdobju. V monografiji Das Fundament der Diktatur se je avtor Carl-Wilhelm Reibel2 osredotočil na delovanje krajevnih skupin Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) v obdobju med letoma 1932 in 1945 in predstavil, kako je nacistična država uspela vzpostaviti administrativni sistem, ki je po eni strani vzpostavljal in ohranjal diktaturo, na drugi strani pa uresničeval njihove ideološke cilje. Obdobje druge svetovne vojne na Slovenskem je bilo zaznamovano z oku- pacijo, nasiljem, represijo, odporom proti okupatorju, kolaboracijo, in drža- vljansko vojno.3 O nemškem okupacijskem sistemu na slovenskem ozemlju je objavljenih precejšnje število publikacij, začenši s temeljnimi deli Toneta Ferenca.4 Specifično z zgodovino nemške okupacije na območju Spodnje Šta- jerske se je v svojih raziskavah ukvarjal Marjan Žnidarič.5 Za ptujsko območje se 1 Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa P6-0380: Kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin na slovenskem ozemlju v 20. stoletju, ki ga financira Javna agencija za znanstvenorazisko- valno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). 2 Carl-Wilhelm Reibel, Das Fundament der Diktatur: Die NSDAP-Ortsgruppen 1932–1945 (Paderborn– München, 2002). 3 Več o tem: Božo Repe, S puško in knjigo: narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941–1945 (Ljubljana, 2015); Tamara Griesser–Pečar, Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945: okupacija, kolaboracija, državljanska vojna, revolucija (Ljubljana, 2007); Bojan Godeša, Kdor ni z nami, je proti nam : slovenski izobraženci med okupatorji, Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim tabo- rom (Ljubljana, 1995); Bojan Godeša, Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno (Ljubljana, 2006); Jera Vodušek Starič, Prevzem oblasti 1944–1946 (1992, Ljubljana); "Druga sve- tovna vojna na Slovenskem 1941–1945", v: Slovenska novejša zgodovina 1: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848–1992, ur. Bojan Godeša (Ljubljana, 2006), str. 575–799. 4 Več o tem: Tone Ferenc, Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno 1: Razkosanje in aneksioni- zem, ur. Mitja Ferenc (Ljubljana, 2006); Tone Ferenc, Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno 2: Raznarodovanje, ur. Mitja Ferenc (Ljubljana, 2010); Tone Ferenc, Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno 3: Nasilje in izkoriščanje gmotnih sil za potrebe okupatorskih držav, ur. Mitja Ferenc (Ljubljana, 2009); Quellen zur nationalsozialistischen Entnationalisierungspolitik in Slowenien 1941– 1945 = Viri o nacistični raznarodovalni politiki v Sloveniji 1941–1945, zbral in uredil Tone Ferenc (Maribor, 1980). 5 Več o tem: Marjan Žnidarič, Do pekla in nazaj: Nacistična okupacija in narodnoosvobodilni boj v Mariboru 1941–1945 (Maribor, 1997); Marjan Žnidarič, Četrta operativna cona: Pregled zgodovi- ne nacistične okupacije in osvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju (Ljubljana, 2014); Marjan Žnidarič, "Okupacijska uprava v slovenski Štajerski leta 1941", Lex localis II, št. 1 (2004) (dalje: (dalje: Žnidarič, "Okupacijska uprava"). 135 S H S tudia istorica lovenica je raziskavi nemštva v svojem doktoratu6 posvetila Irena Mavrič Žižek. Poleg nje je temeljna dela za zgodovino narodnostnih razmer na Ptuju v prvi polovici 20. stoletja napisala Ljubica Šuligoj.7 Zgodovina mesta Ptuj je specifična v oziru, da je bilo mesto vse od oblikova- nja nacionalnih identitet v drugi polovici 19. stoletja znano kot nemško mesto in je bilo zraven Maribora in Celja del trdnjavskega trikotnika.8 Na prelomu v 20. stoletje je bila na Ptuju močna ideologija štajercijanstva, ki naj bi se poleg zavzemanja za enotno deželo Štajersko, zavzemala tudi za mirno sobivanje med Slovenci in Nemci9.10 Stopnjevanje napetosti iz preloma stoletja se je izra- zilo leta 1908 v septembrskih dogodkih na Ptuju, ko je ob skupščini Družbe sv. Cirila in Metoda prišlo do fizičnih obračunavanj med obema stranema.11 Tudi po prvi svetovni vojni se ptujsko nemštvo ni zlahka sprijaznilo s sprememba- mi, ki jih je prinesla ustanovitev nove, jugoslovanske države, o čemer pričajo podatki o izselitvah in zmanjšanju števila nemškogovorečega prebivalstva na območju Spodnje Štajerske. Ob primerjavi podatkov iz rezultatov avstrijskega ljudskega štetja v letu 1910 in rezultatov popisa Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (Kraljevina SHS) v letu 1921, se je na Ptuju obseg nemškogovorečega prebivalstva zmanjšal za več kot polovico. V letu 1910 se je na Ptuju za nem- škogovoreče prebivalstvo opredelilo 79 odstotkov oziroma 3672 oseb od 4630 oseb. Leta 1921 je bilo na podlagi popisa opredeljenih le še 21,8 odstotka ozi- 6 Irena Mavrič Žižek, Ptujski Nemci od konca 19. stoletja do leta 1945 : doktorska disertacija (Ljubljana, 2016). 7 Več o tem: Ljubica Šuligoj, Socialna in narodnoobrambna gibanja na ptujskem območju med vojnama : doktorska disertacija (Ljubljana, 1989); Ljubica Šuligoj, Narodnostne razmere na ptujskem območju med obema vojnama (Maribor, 1990); Ljubica Šuligoj, Nemštvo na ptujskem območju med obema vojnama (Maribor, 1990). 8 Spodnještajerska mesta Maribor, Ptuj in Celje so bila do konca prve svetovne vojne in razpada Avstro- Ogrske v letu 1918 znana kot nemške trdnjave, skozi katere so s procesom načrtnega ponemčevanja težili k ohranitvi enotne dežele Štajerske pod habsburškim žezlom. V mestih je prevladoval nemški kapital, nemški jezik pa je bil znak meščanstva. Nemščino so kot pogovorni jezik prevzemali tudi slo- venski meščani, ki so si pogosto ponemčili priimke. Spodnještajerska mesta so imela nemško podo- bo, ne le na gospodarskem in upravnem področju, temveč tudi na področju šolstva in drugih javnih služb, kar je ob stopnjevanju nacionalnih napetosti spodbujalo ustanavljanje slovenskih narodnoo- brambnih društev (Nataša Kolar, "Narodnostno življenje med letoma 1850 in 1908 na Ptuju, v nemški trdnjavi ob Dravi", v: Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, ur. Ljubica Šuligoj (Ptuj, 2005), str. 18–19; Špela Chomicki, Atletika – kraljica športa na Ptuju: zgodovinski razvoj med letoma 1908 in 2022 (Ptuj, 2024), str. 26–28). 9 Za pripadnike nemškogovoreče narodne skupnosti na Slovenskem se je že v prvi polovici 20. stoletja uveljavil izraz Nemci, h katerim so zaradi skupne "nemške identitete" prištevali tudi Avstrijce (Gregor Jenuš in Dejan Valentinčič, "Nemškogovoreča narodna skupnost na Slovenskem in vprašanje ustav- nega priznanja", Studia Historica Slovenica 22, št. 3 (2022), str. 666–667 (dalje: Jenuš in Valentinčič, "Nemškogovoreča narodna skupnost na Slovenskem in vprašanje ustavnega priznanja"). 10 Janez Cvirn, Trdnjavski trikotnik: politična orientacija Nemcev na Spodnjem Štajerskem (1861–1914) (Maribor, 1997), str. 57–58. 11 Ljubica Šuligoj, "Mestna občina Ptuj v desetletju 1908–1918", Časopis za zgodovino in narodopisje 70=NV35, št. 1–2 (1999), str. 211–212. S. Chomicki, R. Podberšič, D. Friš: Usode vodij krajevnih skupin ... 136 roma 968 oseb. Do leta 1931 je delež nemškega prebivalstva še upadel, in sicer na 13,1 odstotka oziroma 559 oseb. Pri tem je potrebno opozoriti na drugač- ne kriterije ob izvedbi popisov prebivalstva. Pri avstrijskem popisu so namreč upoštevali kategorijo občevalnega jezika, nasprotno so pri popisih v Kraljevini SHS upoštevali kategorijo materinega jezika, kar je pomenilo, da so k Nemcem prištevali le tiste, ki so imeli nemške starše.12 Kljub zmanjšanju obsega nemškogovorečega prebivalstva na območju Spodnje Štajerske, so narodnoobrambne organizacije na obeh straneh aktivno delovale skozi celotno obdobje med obema vojnama. Nemški vpliv v mestu je bil močan, saj so ptujski Nemci še vedno obvladovali večino ptujskega gospo- darstva. Po Ptuju je še v letu 1921 krožil propagandni list z napisom: "Ne poza- bite Ptuja, stare nemške mejne trdnjave na štajerski Dravi!"13.14 Ptujsko nemštvo je tako skozi celotno obdobje tridesetih let 20. stoletja, še posebej po letu 1933 in prihodu Adolfa Hitlerja na oblast, začelo z vse bolj agresivno nemško pro- pagando, ki se je kmalu razširila izven društvenega delovanja. Po nemški pri- ključitvi Avstrije v letu 1938 je nemška propaganda15 dobila še dodaten zagon. Svoje delovanje so okrepile tudi slovenske narodnoobrambne organizacije. Poleg delovanja Sokolskega društva Ptuj, pozivom k bojkotiranju nemških trgo- vin in njihovih obratov, so pomembno vlogo odigrali tudi profesorji na ptujski gimnaziji, člani delavskega društva Svoboda, člani športnih društev ter člani pododbora Zveze društev kmetskih fantov in deklet.16 Po izbruhu druge svetovne vojne in okupaciji slovenskega ozemlja je hitra vzpostavitev nemške okupacijske uprave in vpeljave sistematičnih raznarodo- valnih ukrepov povzročila, da so mesta na Spodnjem Štajerskem dobila podo- bo nemških mest, kar je značilno tudi za Ptuj.17 Ob pregledu zbrane literature in arhivskih virov se v pričujočem članku poleg predstavitve nemškega okupa- cijskega sistema in uprave na Spodnjem Štajerskem s poudarkom na ptujskem okraju osredotočamo na predstavitev manjših upravnih enot. Prispevek se v jedru osredotoča na delovanje krajevnih skupin Štajerske domovinske zveze 12 Jenuš in Valentinčič, "Nemškogovoreča narodna skupnost na Slovenskem in vprašanje ustavnega priznanja", str. 667–670. 13 Ljubica Šuligoj, "Slovenstvo na Ptujskem po poti narodno-obrambnega boja", v: Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, ur. Ljubica Šuligoj (Ptuj, 2005), str. 35 (dalje: Šuligoj, "Slovenstvo na Ptujskem"). 14 Marija Hernja Masten, "Prva svetovna vojna, skoraj pozabljena tragedija 20. stoletja", v: Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, ur. Ljubica Šuligoj (Ptuj, 2005), str. 124–125; Ljubica Šuligoj, "Leto 1941 na Ptuju", Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino 49, št. 1–2 (2001), str. 114 (dalje: Šuligoj, "Leto 1941"); Šuligoj, "Slovenstvo na Ptujskem", str. 33. 15 Več o tem: Daniel Siter, "Švabsko-nemška kulturna zveza in vloga njenih članov na Slovenskem v letih 1922–1945", Kronika (Ljubljana) 70, št. 1 (2022), str. 141–160. 16 Jurij Perovšek, "Politična podoba Ptuja v letih 1918–1941", v: Ptuj v 20. stoletju, ur. Martin Šteiner (Ptuj, 2018), str. 154–155. 17 Šuligoj, "Leto 1941", str. 121. 137 S H S tudia istorica lovenica okraja Ptuj s poudarkom na njenih krajevnih vodjih in njihovih usodah po drugi svetovni vojni. Aprilska vojna in nemška okupacija Spodnje Štajerske Vihra druge svetovne vojne je slovensko ozemlje zajela z napadom Tretjega rajha na Kraljevino Jugoslavijo 6. aprila 1941. V širšem političnem kontekstu se lahko zdi, da so se marca in aprila omenjenega leta zgodovinski dogodki odvijali po učinku "snežne kepe", vendar se je obroč okrog Kraljevine Jugosla- vije vztrajno sklepal že dlje časa. Jelka Piškurić je v svoji analizi poročanja dveh vodilnih časnikov tistega obdobja, in sicer liberalno usmerjenega časnika Jutro in katoliško usmerjenega časnika Slovenec predstavila zaskrbljeno vzdušje v pisanju obeh vse od 1. septembra 1939, ko je Nemčija z napadom na Poljsko začela drugo svetovno vojno na evropskih tleh. Če ne prej, je postalo jasno, da je jugoslovanska politika počasi izgubljala manevrski prostor na mednarodnem parketu 1. marca 1941, ko je Bolgarija podpisala pristop k Trojnemu paktu. Čeprav sta v pisanju oba časopisna vira še zanikala govorice o stikih med Jugo- slavijo in Nemčijo, se je bila kraljevina prisiljena odločiti ali naj tako kot ostale države podpiše pristop k Trojnemu paktu ali tvega vojaški spopad.18 Jugoslovanski ministrski predsednik Dragiša Cvetković je 25. marca 1941 podpisal pristop Kraljevine Jugoslavije k Trojnemu paktu, sledile so množič- ne demonstracije in že 27. marca 1941 je prišlo do vojaškega državnega udara. Nova vlada pod vodstvom generala Dušana Simovića je sicer še poskušala nave- zovati diplomatske stike, vendar je bilo za to že prepozno. Še istega dne, ko je bil v Kraljevini Jugoslaviji izveden državni udar, je Adolf Hitler na posvetu povelj- nikov in načelnikov štabov v Berlinu oblikoval načrt bliskovite vojaške akcije, katere cilj je bil uničiti kraljevino kot državo in kot vojaško silo ter s tem zago- toviti čim hitrejši začetek operacije Barbarossa (napad na Sovjetsko zvezo).19 Prve nemške enote 12. armade so prečkale jugoslovansko mejo z Bolgarijo 6. aprila 1941 ob 5:20 zjutraj, istočasno pa je z bombardiranjem jugoslovan- skega glavnega mesta začelo nemško vojno letalstvo. Ob 6. uri zjutraj je nem- ški propagandni minister Joseph Goebbels prebral nagovor voditelja Tretjega rajha, Adolfa Hitlerja. Bombni napad na Beograd je izvedlo 150 bombnikov, tra- jal pa je skoraj uro in pol. Jugoslovanska protizračna obramba je bila uničena 18 Jelka Piškurić, "Vojska se širi kot ogromen požar: Odziv slovenskega časopisja na začetek druge svetovne vojne v Evropi, 1939–1941", v: Leto 1941 na Slovenskem: vojna in okupacija, ur. Renato Podbersič in Matic Batič (Ljubljana, 2021), str. 40–44. 19 Tone Ferenc, "Okupacijski sistemi na Slovenskem 1941–1945", v: Okupacijski sistemi med drugo sve- tovno vojno 1: Razkosanje in aneksionizem, ur. Mitja Ferenc (Ljubljana, 2006), str. 71 (dalje: Ferenc, "Okupacijski sistemi"). S. Chomicki, R. Podberšič, D. Friš: Usode vodij krajevnih skupin ... 138 brez večjih težav, skupno število žrtev pa je preseglo 17.000 ljudi. Z bombnim napadom so uničili velik del komunikacijske infrastrukture in s tem onemo- gočili stike med jugoslovanskim političnim in vojaškim vodstvom. Slednje je povzročilo velike težave pri organizaciji obrambe.20 20 Tomaž Kladnik in Mateja Čoh Kladnik, "Vojaške operacije Jugoslovanske ter Nemške vojske in njenih zaveznic med aprilsko vojno v Jugoslaviji", v: Leto 1941 na Slovenskem: vojna in okupacija, ur. Renato Podbersič in Matic Batič (Ljubljana, 2021), str. 54, 58–61. (dalje: Kladnik in Čoh Kladnik "Vojaške operacije"); Matic Batič, "Sekundiranje nacistični Nemčiji: Italijanski napad na Jugoslavijo v kontekstu italijansko–jugoslovanskih odnosov med obema svetovnima vojnama", v: Leto 1941 na Slovenskem: vojna in okupacija, ur. Renato Podbersič in Matic Batič (Ljubljana, 2021), str. 148–149. Slika z naslovnice zadnje izdaje tednika Toti list v letu 1940 (Toti list: list dobre volje za Slovence, 28. 12. 1940, št. 1, str. 1) 139 S H S tudia istorica lovenica Mejni obrambni sistem Kraljevine Jugoslavije je hitro razpadel, kar je omogočilo hitro napredovanje nemških in italijanskih enot. Jugoslovansko vrhovno poveljstvo je poskušalo umakniti enote v hribovito notranjost drža- ve, vendar je bila kljub poskusu reorganizacije večina jugoslovanskih armad do 13. aprila 1941 že poraženih in razbitih. Slovensko ozemlje je spadalo pod operacijsko območje 2. nemške armade, ki je prodirala s severa in severovzho- da ter 2. italijanske armade, ki je prodirala z zahodne strani. Do 8. aprila 1941 je nemška vojska zavzela Prekmurje in območje Spodnje Štajerske z mesti Maribor, Ptuj, Ormož in Ljutomer. Nato je prodirala naprej proti hrvaškemu ozemlju, in sicer proti mestom Varaždin, Zagreb in Karlovec. Na zahodu je italijanska vojska prodrla skozi zgornjesavsko dolino do Jesenic. 10. aprila, ko je nemška vojska prišla do Zagreba iz madžarskega ozemlja in po razglasi- tvi Neodvisne države Hrvaške (NDH), so nemške in italijanske vojaške enote začele napredovati v notranjost države v smeri Ljubljane, Kočevja in naprej proti Bosni na severni strani, po južni strani pa so enote napredovale proti jadranski obali. Do 14. aprila je nemškim in italijanskim enotam že uspelo zasesti večji del slovenskega ozemlja. V Prekmurje je madžarska vojska prišla 16. aprila 1941. Jugoslovanska vojska se je znašla v brezupni situaciji, zato so Nemci namesto premirja zahtevali brezpogojno predajo vseh vojaških enot. Do podpisa kapitulacije Kraljevine Jugoslavije je prišlo po dvanajstih dnevih bojevanja, 17. aprila 1941.21 Trije oziroma štirje okupatorji (nemški, italijanski, madžarski in hrvaški) si niso razdelili slovenskega ozemlja po njegovi zasedbi, temveč je o razdelitvi v veliki meri odločil že Adolf Hitler pred napadom na Kraljevino Jugoslavijo (27. marca 1941), dokončno pa so slovensko ozemlje razdelili 3. in 12. aprila 1941. Po Hitlerjevih določilih je Nemčiji pripadla celotna slovenska Štajerska, severni del Dolenjske, Gorenjska in Mežiška dolina, območje Dravograda in severoza- hodni del Prekmurja. Preostanek Prekmurja je zasedel madžarski okupator. Ita- liji je pripadlo ozemlje večjega dela Dolenjske, Notranjske in Ljubljana. Neod- visni državi Hrvaški (NDH) je pripadlo pet slovenskih vasi, in sicer Bregansko selo, Čedem, Jesenice na Dolenjskem, Nova vas pri Bregani in Obrežje. Z okupa- cijo slovenskega ozemlja je prišlo do prekinitve povezav med pokrajinami. Do natančne delitve zasedenih ozemelj je nato prišlo med 21. in 22. aprilom 1941, ko sta se na Dunaju sestala nemški zunanji minister Joachim von Ribbentrop in italijanski zunanji minister grof Galeazzo Ciano.22 21 Ferenc, "Okupacijski sistemi", str. 71, 73; Kladnik in Čoh Kladnik, "Vojaške operacije", str. 72–78; Božo Repe in Kornelija Ajlec, "Okupacijske meje 1941–1945 skozi diplomatske arhive, življenja ljudi in ostanke na terenu", v: Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945, ur. Božo Repe (Ljubljana, 2020), str. 11–12 (dalje: Repe in Ajlec, "Okupacijske meje"). 22 Ferenc, "Okupacijski sistemi", str. 72; Repe in Ajlec, "Okupacijske meje", str. 15. S. Chomicki, R. Podberšič, D. Friš: Usode vodij krajevnih skupin ... 140 Vzpostavitev posamičnih mej na Slovenskem je med štirimi okupatorji potekala različno. Meja med Nemčijo in NDH je bila dolga približno 100 kilo- metrov in se je večinsko ujemala s staro upravno mejo. Reka Sotla je tako še naprej ostala meja med slovenskim in hrvaškim ozemljem. Bila je tudi najjuž- nejša meja Tretjega rajha, zato so Nemci iz območja ob reki Sotli in reki Savi množično izseljevali Slovence, nato pa na območje naselili kočevske Nemce. Meja je bila zavarovana z bodečo žico, minskim poljem in stražarnicami, za pre- stop pa je bila potrebna mejna prepustnica. Leta 1944 je prišlo do obsežnih utrjevalnih del, ki so obsegala gradnjo strelskih jarkov, bunkerjev in mitraljeških gnezd. Na zahodu je na nemško ozemlje mejila italijanska zasedbena cona.23 Nemška okupacijska uprava na Spodnjem Štajerskem Nemci so takoj po zasedbi slovenskega ozemlja začeli z vzpostavljanjem oku- pacijske uprave, ki so ga najprej razdelili v dve okupacijski enoti. Prva enota je bila Spodnja Štajerska s sedežem v Mariboru, druga enota pa so bili deli Koro- ške in Kranjske s sedežem na Bledu. Zaradi interesa po čimprejšnji priključitvi zasedenih ozemelj Tretjemu rajhu je vojaška uprava pod nadzorom vodje SA- -Grüppe Südmark, generala Arthurja Nibbeja obstajala le nekaj dni. Ob okupa- ciji Spodnje Štajerske je glavno poveljstvo nemške vojske pripravilo objavo za zasedeno jugoslovansko ozemlje, ki je zajemalo deset točk in je bilo že 9. aprila 1941 objavljeno v Slovenskem gospodarju24. V prvi točki so zagotovili varnost prebivalstvu, v primeru, da bodo mirno sprejeli spremembe oblasti in bodo zvesti nemškemu rajhu. V teoriji, s katero so dokazovali upravičenost nemških teženj po slovenskem ozemlju, so večino Slovencev opredelili za Vindišarje, kar je pomenilo, da čeprav so govorili slovensko narečje, so bili naklonjeni nemštvu. Prebivalstvo je bilo opozorjeno, da se nasilje in sabotaže strogo kaznujejo. Pod sabotaže je spadalo skrivanje ali uničevanje kakršnih koli zalog, ki so jih potre- bovali za izvajanje vojnih operacij, pa tudi uničevanje strojev in uradnih razgla- sov. Pod zaščito nemške vojske na zasedenem ozemlju je prešla vsa gospodar- ska javna infrastruktura (vodovod, plinsko in električno omrežje ter naprave, 23 Repe in Ajlec, "Okupacijske meje", str. 16–19. 24 Časnik Slovenski gospodar je izhajal tedensko v Mariboru med leti 1867 in 1941. Ustanovil ga je dr. Matija Prelog, ki je bil tudi prvi urednik in izdajatelj. Usmeritev časnika je bila katoliška in konserva- tivna ter je naslavljala predvsem bralce na štajerskem podeželju. Izdajali so tudi priloge, kot so bile na primer: Cerkvena priloga, Naš dom, Gospodarske novice, Za gospodarje, Naše veselje, Kmečko delo, Gospodarstvena priloga, Novice v slikah in Naše slike. Časnik je imel pomembno vlogo pri naro- dnem ozaveščanju ob severni meji. Po nemški okupaciji Spodnje Štajerske v letu 1941 je med obdo- bjem druge svetovne vojne izhajal pod imenom Štajerski gospodar. V pisanju je bil Štajerski gospodar usmerjen izrazito pronemško in je v svojih člankih spodbujal nemško propagando (dostopno na: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-8UUUQBXC, pridobljeno: 30. 6. 2022). 141 S H S tudia istorica lovenica vodne naprave in vse umetnine). Razglašena je bila obvezna oddaja orožja, pa tudi obvezna oddaja vseh radijskih sprejemnikov, baterij in akumulatorjev. Za oddajo orožja so bili pristojni predstojniki občin. Kot plačilno sredstvo je bila poleg jugoslovanskega dinarja uvedena nemška marka. Za kakršno koli neu- poštevanje podanih predpisov je bilo zagroženo kaznovanje po vzoru vojnih sodišč, za najhujše kršitve pa so veljale: neupoštevanje navodil o obvezni oddaji orožja (v kar niso šteli spominskega orožja), neupoštevanje navodil o oddaji radijskih sprejemnikov, nudenje pomoči vojnim osebam, ki niso bili del nem- ške vojske, ampak so se nahajali na zasedenem ozemlju, pomoč bega civilnih oseb v še nezasedena območja, sodelovanje z vojnimi ujetniki, žalitve nemških oboroženih sil ali njenih poveljnikov, neupoštevanje prepovedi zbiranja na uli- cah ali razširjanje kakršnekoli protinemške propagande, organiziranje shodov, prekinitev dela ali izvajanje stavk.25 Nemški okupator je na Spodnjem Štajerskem že 14. aprila vzpostavil civil- no oblast, ki jo je vodil dr. Siegfried Uiberreither pod nazivom Chef der Zivil- verwaltung für die Untersteiermark. Odgovoren je bil neposredno Hitlerju, za vprašanja glede utrjevanja nemštva je bil odgovoren Heinrichu Himmlerju, za vprašanja glede vojnega gospodarstva pa Hermannu Göringu. Svojo upravo je Uiberreither izvajal z izdajanjem odredb, ki so pokrivale več področij, in sicer pravosodje, finance, urad za delo, urad za kataster, urad za prehrano in bolni- ška blagajna. Vodilni uradniki v delovnem štabu so bili pooblaščenci za zgoraj omenjena upravna področja, obenem pa so ga sestavljali še komandant orožni- štva, pooblaščenec šefa varnostne policije in varnostne službe, poveljnik redar- stvene policije, ukinitveni komisar za društva, organizacije in združenja, vodja urada pooblaščenca državnega komisarja za utrjevanje nemštva ter zvezni vodja Štajerske domovinske zveze. Takoj po okupaciji so bili na sedeže petnaj- stih okrajnih načelstev na Spodnjem Štajerskem imenovani politični komisarji, ki so bili odgovorni direktno in samo šefu civilne uprave (za okraj Ptuj mesto je bil imenovan Erich Seiz, za okraj Ptuj okolica pa Fritz Bauer). Politični komi- sarji so nato imenovali nove župane, ki so bili večinoma znani Volksdeutscherji ali pa so bili izbrani iz vrst Kulturbunda. Upravni organi so bili skoraj izključ- no v rokah nemških uradnikov, ki so prišli iz Avstrije ali pa domačega nemštva. Podobno je okupacijska uprava spremenila tudi vodstva okrajnih in občinskih uradov. Redki Slovenci, ki so ostali na svojih prejšnjih delovnih mestih, pa po preverbi niso smeli biti ocenjeni kot sovražni Nemcem. Vzpostavljena uprava naj bi pripravila območje za popolno formalnopravno priključitev Tretjemu rajhu. Priključitev je bila predvidena za 1. oktober 1941, ker so hoteli počakali 25 "Objava za zasedeno jugoslovansko ozemlje", Slovenski gospodar, 9. 4. 1941, št. 15, str. 2; Repe in Ajlec, "Okupacijske meje", str. 13. S. Chomicki, R. Podberšič, D. Friš: Usode vodij krajevnih skupin ... 142 na imenovanje novega koroškega gaulajterja in namestnika rajha, vendar je bila vedno znova preložena. Do priključitve zaradi različnih razlogov (med drugim zaradi nenehnih bojev s partizanskim gibanjem) na koncu ni prišlo. Območje Spodnje Štajerske je tako še naprej upravljal šef civilne uprave Uiberreither, ki pa je svoj sedež iz Maribora 15. novembra 1941 prenesel v Gradec (pred tem je bil sedež civilne uprave za Spodnjo Štajersko v stavbi Prve gimnazije Maribor). Vsa okrožna in občinska uprava je ostala v rokah nemškega upravljanja.26 Z odlokom 1. maja 1941 je vodja civilne uprave najprej razpustil vse občinske uprave, nato pa so 18. junija 1941 objavili odredbo o ponovni raz- delitvi Spodnje Štajerske. Ta je stopila v veljavo z začetkom julija istega leta in je Spodnjo Štajersko razdelila na pet podeželskih okrožij (Landkreis), ki so obsegale okrožje Maribor, Ptuj, Celje, Brežice in Trbovlje ter eno mestno okrožje (Stadtkreis – Maribor). Ljutomer je dobil status okrajnega glavar- stva. V mnogih primerih so na novo določili meje okrajev. Ptujsko okrožje je obsegalo območje starega ptujskega okraja s Ptujem, Ormožem in drugimi vaškimi občinami. Skupno je 1. julija 1941 podeželsko okrožje Ptuj obsegalo 1110 kvadratnih kilometrov in je imelo 107.104 prebivalcev v 41 občinah. Po nemškem popisu so ptujsko okrožje opredelili kot najbolj revno in zaosta- lo območje v primerjavi z drugimi okrožji na zasedenem območju. Ptujsko okrožje je namreč ležalo na periferni legi ob dveh večjih industrijskih sredi- ščih, Mariboru in Celju. Do manjših sprememb v razdelitvi občin je nato prišlo še avgusta in septembra 1941.27 Položaj političnih komisarjev se je z začetkom februarja 1942 spremenil, saj so jim ob preimenovanju v deželne svetnike (Landrat) omejili določene pri- stojnosti, na primer pri pravosodnih in finančnih zadevah, pa tudi v zadevah, ki so se dotikale urejanja pošte in železnice. Ohranili so nadzor nad policijsko oblastjo. Kljub temu, da zasedena ozemlja formalno niso bila priključena nem- škemu rajhu, so postopoma uvajali nemško zakonodajo. Do spomladi leta 1942 so uspeli uvesti večino zakonov, ki so bili v veljavi na avstrijskem Štajerskem. Nemška okupacijska civilna uprava je po razkosanju in razdelitvi slovenskega ozemlja, ki mu je sledil aneksionizem, sistematično začela vpeljevati raznaro- dovalne ukrepe z namenom čimprejšnjega ponemčenja slovenskega prosto- ra.28 26 Vinko Skitek, Jugovzhodna Koroška v tretjem rajhu (Maribor, 2018), str. 116–119 (dalje: Skitek, Jugovzhodna Koroška); Žnidarič, "Okupacijska uprava v slovenski Štajerski leta 1941", str. 28–31. 27 Žnidarič, "Okupacijska uprava", str. 31, 33, 35, 38; Andrej Brence, Vinogradništvo na ptujskem območju od pojava trtne uši konec 80. let 19. stoletja do leta 1991 (Ptuj, 2019), str. 212. 28 Tone Ferenc, "Okupacijska civilna uprava na Slovenskem in njeno gradivo", Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 20, št. 1–2 (1980), str. 31–32; Žnidarič, "Okupacijska uprava", str. 42–43. 143 S H S tudia istorica lovenica Nemški okupacijski sistem Skupno lahko nemško okupacijsko politiko na slovenskih ozemljih poime- nujemo rešitev slovenskega vprašanja, ki je spadala pod domeno državnega komisarja za utrjevanje nemštva Heinricha Himmlerja. Čeprav so prebivalstvu zagotovili varnost, so kmalu začeli z izvajanjem ukrepov za popolno ponem- čenje zasedenega ozemlja. Nemški načrt za rešitev slovenskega vprašanja je bil sestavljen iz treh delov okupacijskih ukrepov. Prvi del je bil množičen izgon in izselitev Slovencev, čemur bi sledila nemška kolonizacija na slovensko ozemlje in nato asimilacija preostalih delov prebivalstva, ki bi še ostali na zasedenem ozemlju. Asimilacijo so želeli doseči s ponemčevalnimi ukrepi. Med 8. in 9. apri- lom 1941 je v Gradcu potekal sestanek, ki so se ga udeležili državni sekretar Wilhelm Stuckart, gavlajter Siegfried Uiberreither, namestnik gavlajterja Franz Kutschera in predsednik štajerske vlade Otto Müller-Haccius, kjer so razpravlja- li o vpeljavi okupacijskih ukrepov za okupirana slovenska ozemlja. Prvi sprejeti ukrepi so bili takojšnja obveznost prijave prebivalstva in takojšnja razpustitev vseh slovenskih organizacij. Premoženje slovenskih organizacij je bilo nato zaplenjeno v korist Štajerske domovinske zveze. Uvedli so ukrepe o ponemče- nju krajevnih imen, cestnih oznak in podjetij. Za prebivalstvo Spodnje Štajerske so želeli v čim krajšem času organizirati obvezne jezikovne tečaje nemščine.29 Šef civilne uprave Uiberreither je v svojem govoru, ki ga je imel v Maribo- ru 14. aprila 1941, prvič javno predstavil namere Nemcev glede izseljevanja in ponemčenja prebivalstva: To deželo bomo tako navezali nase, da bo prostor samo za Nemce in Štajerce, ki so se leta, desetletja in stoletja zvesto in tovariško z ramo ob rami bojevali s sonarodnjaki, ki so nam zelo blizu po krvi in ki so v zadnjih desetletjih z dušo in srcem hrepeneli po priključitvi Nemčiji. Z njimi želimo sodelovati… In vse drugo, dragi sonarodnjaki, tega tudi javno ne prikrivam, mora ven!30 26. aprila 1941 je Adolf Hitler s svojim spremstvom obiskal Maribor in imel na balkonu mariborske mestne hiše tudi znani govor, v katerem naj bi med drugim izrekel znane besede, ki predstavljajo bistvo nemškega okupacijskega sistema: "Napravite mi to deželo spet nemško".31 Šef civilne uprave Uiberreither je sicer dva dni zatem v govoru, ki ga je imel prav tako na balkonu mestne hiše, 29 Tamara Griesser–Pečar, Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945: okupacija, kolaboracija, drža- vljanska vojna, revolucija (Ljubljana, 2004), str. 32–34 (dalje: Griesser Pečar, Razdvojeni narod). 30 Griesser Pečar, Razdvojeni narod, str. 33. 31 Bojan Godeša, "Italijanska in nemška okupacija Slovenije med drugo svetovno vojno – nekateri pri- merjalni vidiki njune začetne okupacijske politike", Acta Histriae 20, št. 3 (2012), str. 434. S. Chomicki, R. Podberšič, D. Friš: Usode vodij krajevnih skupin ... 144 povedal, da naj bi Hitler s tem stavkom pospremil predajo uprave v mestu že tri tedne pred tem.32 O obisku Hitlerja v Mariboru je poročal tudi nemški pro- pagandni časopis na Spodnjem Štajerskem – Štajerski gospodar. Ta je Hitlerja imenoval za osvoboditelja in miljenca množice, ki naj bi ga navdušeno pozdra- vljala pri sprevodu skozi mesto z vzklikanjem "Heil Hitler!, Sieg Heil!, Wir dan- ken unserem Führer!"33 Prvi izmed takojšnjih ukrepov na zasedenem slovenskem ozemlju je bilo prisilno izseljevanje prebivalstva, ki jih je Himmler v izdanih ukazih iz začetka aprila 1941 razdelil v štiri skupine prebivalstva. Prva skupina je bila opredelje- na kot sovražni Nemcem in narodno zavedni Slovenci. V to skupino so spa- dali intelektualci, profesorji in učitelji, duhovniki34 ter odvetniki. Poleg teh so v skupino za izgon spadali ljudje, ki so se na Štajersko preselili po letu 1914, obmejno prebivalstvo in nazadnje tudi ljudje, ki jih zaradi rasnih, političnih ali zdravstvenih razlogov ne bi mogli ponemčiti. V načrtu so imeli namen izgnati med 220.000 in 260.000 Slovencev, kar je pomenilo tretjino celotnega prebi- valstva na nemškem okupacijskem območju. Po nekaterih podatkih so želeli samo v letu 1941 izseliti 175.000 Slovencev. Načrt izgona prebivalstva so imeli namen izvesti v petih mesecih, zato so ustanovili več zbirnih taborišč. Čeprav zbirna taborišča niso bila opredeljena kot koncentracijska, pa so v praksi v njih večinoma vladale podobne razmere, saj so obsegale od psihičnega do telesnega mučenja zapornikov. Vsem izgnancem je bilo zaplenjeno vso premoženje, vrši- le so se zaplembe nepremičnin, pa tudi osebnega premoženja.35 Spomladi leta 1941 so za izgon prebivalstva pri rasnem in kolonizacijskem uradu že imeli vzpostavljene komisije, ki so s pregledi slovenskega prebivalstva določali, kdo je primeren za ponemčenje in kdo je na podlagi politične pri- mernosti lahko ostal ali pa je bil izgnan iz slovenskega ozemlja. Kljub temu pa se načrt izgona četrt milijona Slovencev ni uresničil zaradi različnih vzrokov, med drugim tudi zaradi transportnih težav in zato, ker Hrvaška in Srbija nista mogli sprejeti takšnega obsega prebivalstva naenkrat. Od načrtovanih 260.000 ljudi so tako iz nemške zasedbene cone izgnali okrog 80.000. Od tega je okrog 17.000 ljudi pobegnilo na italijansko okupacijsko območje. Drugi korak, ki je zajemal množično kolonizacijo nemškega prebivalstva, se tudi ni uresničil 32 Božo Repe, S puško in knjigo: narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941–1945 (Ljubljana, 2015), str. 24 (dalje: Repe, S puško in knjigo). 33 "Führer v Marburgu", Štajerski gospodar, 3. 5. 1941, št. 1, str. 3. 34 Več o tem: Špela Chomicki, Renato Podbersič in Darko Friš, "'Vse, kar je lahko nemštvu na poti, mora izginiti – tudi duhovniki': Župnija Sv. Trojica v Halozah v obdobju druge svetovne vojne", Bogoslovni vestnik 84, št. 1 (2024), str. 91–104 (dalje: Chomicki et al., "Vse, kar je lahko nemštvu na poti, mora izginiti"). 35 S puško in knjigo, str. 24–26; Oslobodilački rat naroda Jugoslavije 1941–1945: knjiga 1, ur. Velimir Terzić et. al. (Beograd, 1965), str. 38. 145 S H S tudia istorica lovenica v takšnem obsegu kot je bilo načrtovano, skupno so namreč naselili okrog 17.000 Nemcev, največ na območje Obsotelja in Posavja ter na Gorenjskem. Posebna žrtev izgonov prebivalstva so bili otroci36, ki so jih ločili od družin in jih poslali v posebna taborišča na nemško prevzgojo, za kar je skrbela organi- zacija Lebensborn. Kot najostrejši ukrep zoper prve partizanske akcije so poleti 1941 Nemci uvedli streljanje talcev. Prebivalstvo je bilo poleg zgoraj navedenih ukrepov izpostavljeno tudi nasilnemu ponemčevanju skozi ukinjanje sloven- skih organizacij, prepoved tiska in uničevanje slovenskih knjig, spremembo krajevnih imen, vpeljevanje nemškega jezika v šole in urade, obveznimi tečaji nemškega jezika, prisilno mobilizacijo v nemško vojsko – Wehrmacht in prisil- no vpisovanje v nemško organizacijo – Štajersko domovinsko zvezo.37 Štajerska domovinska zveza V obdobju nemške okupacije je na območju Spodnje Štajerske kot edina poli- tična organizacija delovala Štajerska domovinska zveza (Steirischer Heimat- bund), ki je bila ustanovljena z odredbo šefa civilne uprave Siegfrieda Uiberre- itherja 10. maja 1941. Na mesto vodje je Uiberreither postavil Franza Steindla, ki je v razglasu ob ustanovitvi poudaril glavni namen delovanja, in sicer, da bo zveza: s sodelovanjem svojih članov nositeljica velikega političnega, kulturnega in gosp- odarskega programa in načrta za obnovo Spodnje Štajerske.38 Prioritetni namen njenega delovanja je bil uveljavljanje ponemčevalnih ukrepov in čimprejšnja germanizacija okupiranega ozemlja. V praksi je tako kot edina nacistična politična organizacija na območju Spodnje Štajerske prevzela vlogo podružnice oziroma substituta NSDAP. Podobna je bila tudi njena orga- nizacijska struktura, tako po vodstvenem kot po teritorialnem načelu. Vodja (Bundesführer/Bundesleiter) Štajerske domovinske zveze je postal polkovnik Franz Steindl, sledili so mu okrožni vodje (Kreisleiter/Kreisführer), ki so delova- li na čelu okrožij. Ta so bila razdeljena na krajevne skupine, ki so se večinoma ujemale z mejami občin, vodili pa so jih vodje krajevnih skupin (Ortgruppenfü- hrer/Ortsgruppenleiter). Nadalje so jim sledili vodje celic (Zellenführer/Zellenle- iter). Najmanjša organizacijska struktura so bili bloki, ki so jih vodili vodje blo- 36 Več o tem: Dunja Dobaja in Vladimir Prebilič, "Ukradeni otroci in na silo odpeljani otroci", Studia Historica Slovenica 16, št. 2 (2016), str. 499–525. 37 S puško in knjigo, str. 26–28. 38 "Odredba o ustanovitvi organizacije Steirischer Heimatbund", Štajerski gospodar, 10. 5. 1941, št. 2, str. 1. S. Chomicki, R. Podberšič, D. Friš: Usode vodij krajevnih skupin ... 146 kov/naselij (Blockführer/Blockleiter). V okrožjih Štajerske domovinske zveze je bilo v letu 1941 skupno 144 krajevnih skupin, 619 celic in 3975 blokov.39 Takoj po ustanovitvi Štajerske domovinske zveze na Spodnjem Štajerskem so začeli pozivati k vpisu v organizacijo in preko posebnih ocenjevalnih komisij opravljati rasne in politične preglede prebivalstva. Poročila rasno političnih komi- sij so bila povezana z izdajo državljanstev. Večina prebivalstva je po popisu prejela zeleno legitimacijo in se s tem uvrstila v skupino z državljanstvom na preklic. Le stalni člani domovinske zveze, ki so lahko tudi dokazali svoje nemško poreklo so prejeli rdeče izkaznice. Preostali, ki niso bili sprejeti v Štajersko domovinsko zvezo, pa so postali t. i. zaščitenci (Schutzangehöringe). Takšen status je za ljudi pomenil, da so spadali v prvo skupino, ki je bila predvidena za izselitev iz zasede- nega ozemlja. V okviru Štajerske domovinske zveze je delovalo tudi več uradov, ki so poleg upravnega, zajemali še politično, rasno, agrarno, zdravstveno, vojaško in izobraževalno področje. Raznarodovalne ukrepe so uveljavljali skozi močno pro- pagandno dejavnost. Poleg mnogih zastavljenih ciljev germanizacije slovenskega prostora je bil tudi ta, da bi slovensko prebivalstvo v čim krajšem času govorilo nemško. Z namenom, da bi nemščina čimprej zamenjala slovenščino kot uradni in pogovorni jezik, so organizirali množične jezikovne tečaje nemščine, ki pa do leta 1943 niso prinašali želenih rezultatov. Pomembno področje delovanja je zaje- mala organizacija Vermašafta (Wehrmannschafta), v okrožjih pa so ustanavljali posebne polke (Standarte), ki so se delili še v manjše podskupine. Posebna pozor- nost je bila namenjena vzgoji mlajših generacij, saj je v okviru Štajerske domovin- ske zveze delovala tudi Mladinska organizacija (Deutsche Jugend).40 Štajerska domovinska zveza je zasedeno območje Spodnje Štajerske razde- lila na pet okrožij, med njimi je bilo okrožje Ptuj (Kreis Pettau), ki je bilo razde- ljeno na 29 krajevnih skupin. Te so imele, kot prikazuje preglednica 141, vsaka 39 Špela Chomicki, Renato Podbersič in Darko Friš, "Nemška okupacija in organizacija Štajerske domo- vinske zveze v ptujskem okrožju", Annales, Series Historia et Sociologia 33, št. 3 (2023), str. 507 (dalje: Chomicki et al., "Nemška okupacija in organizacija Štajerske domovinske zveze"); Skitek, Jugovzhodna Koroška, str. 211–212; Marjan Žnidarič, Četrta operativna cona: Pregled zgodovine nacistične okupa- cije in osvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju (Ljubljana, 2014), str. 43–44 (dalje: Žnidarič, Četrta operativna cona). 40 Chomicki et al., "Nemška okupacija in organizacija Štajerske domovinske zveze", str. 509–512; Žnidarič, Četrta operativna cona, str. 44–50. 41 Pri pregledu dokumentov o vodjih krajevnih skupin v okrožju Ptuj smo ugotovili, da v nekaterih pri- merih prihaja do odstopanj. Iz različnih virov smo zato poskušali sestaviti čim bolj natančen seznam vodij vseh 29 krajevnih skupin. Podatki zbrani v preglednici 1 združujejo podatke iz Arhiva Republike Slovenije (ARS), fond Republiški sekretariat za notranje zadeve Socialistične Republike Slovenije (SI AS 1931), t. e. 927, št. dosjeja 238, Liste der Ortsgruppenführer des Steirischen Heimatbundes im Kreise Pettau, 6. Feber 1945, in seznama vodij krajevnih skupin, ki so bili objavljeni v članku Vlada Horvata, "Štajerska domovinska zveza (Steirischer Heimatbund) v ptujskem okrožju", Kronika (Ljubljana) 40, št. 3 (1992), str. 216–218 (dalje: Horvat, "Štajerska domovinska zveza"). Avtor članka je seznam krajevnih vodij pripravil na podlagi glasila Štajerske domovinske zveze – Befehlsblatt des Steirischen Heimatsbundes. 147 S H S tudia istorica lovenica svojega krajevnega vodjo. Nadalje je bilo v ptujskem okrožju še 113 celic in 729 blokov. Če je bilo značilno, da so višje vodstvene pozicije v Štajerski domovinski zvezi pretežno prevzemali nemški/avstrijski uradniki, pa so bili vodje krajevnih skupin, celic in blokov pogosto tudi Slovenci. Večinoma so bili člani Kulturbun- da ali drugih pronemško usmerjenih organizacij pred drugo svetovno vojno. Po drugi strani je prihajalo tudi do prisilnega sprejetja funkcij, kar so mnogi doka- Organizacija Štajerske domovinske zveze (ARS, SI AS 220, t .e. 8, a. e. 116) S. Chomicki, R. Podberšič, D. Friš: Usode vodij krajevnih skupin ... 148 zovali pred sodišči po drugi svetovni vojni.42 V organizacijski knjigi NSDAP iz leta 1943 je bila glavna naloga krajevne- ga vodje opredeljena kot odgovornost za politično in ideološko usmerjanje na območju svoje pristojnosti.43 Če strnemo, je bilo za delovanje Štajerske domo- vinske zveze glavni cilj čim hitrejše ponemčenje okupiranega ozemlja Spodnje Štajerske in dokončna priključitev Nemškemu rajhu. Ta cilj so želeli doseči skozi različne oblike raznarodovalnih ukrepov, propagandne in politične dejavnosti. Za izvajanje vsega naštetega so bili na lokalnem nivoju zadolženi krajevni vodje. Ob pomoči vodij celic in blokov so izvajali propagandno dejavnost, pri čemer so organizirali dneve krajevnih skupin in različne druge prireditve (predavanja, kulturne in športne dogodke). Organizacijska in vodstvena razdelitev Štajerske domovinske zveze je krajevnim vodjem preko vodij celic in blokov omogoča- la tudi nadzor nad lokalno skupnostjo. Med njihove naloge pa so spadali tudi 42 Horvat, "Štajerska domovinska zveza", str. 216–218. 43 Donovan Nuremberg Trials Collection, In The International Military Tribunal Trial Brief/ Criminality of Das Korps Der Politischen Leiter Der Nationalsozialistischen Deutschen Arbeiterpartei (Leadership Corps of the Nazi Party), str. 6, dostopno na: https://digital.library.cornell.edu/catalog/nur00541, pri- dobljeno 26. 1. 2024. Zemljevid ptujskega okrožja, ki prikazuje razdeljenost na krajevne skupine (Pokrajinski arhiv Maribor, fond Štajerska domovinska zveza, SI PAM 1243, t. e. 4) 149 S H S tudia istorica lovenica skrajni primeri raznarodovalnih ukrepov, kot je bilo sodelovanje pri prisilnem izseljevanju prebivalstva, nadzorstvu nad izvajanjem prisilnega dela, prisilna mobilizacija slovenskega prebivalstva v nemško vojsko in celo sodelovanje pri naboru streljanja talcev kot povračilnega ukrepa nemškega okupatorja.44 Preglednica 1: Seznam krajevnih vodij po krajevnih skupinah v okrožju Ptuj (Kreis Pettau)45 Krajevna skupina (Ortsgruppe) Vodja krajevne skupine (Ortsgruppenführer) Cerkvenjak (Kirchberg) Sutter AdalbertRadhofer Emil Cirkovci (Stauden) Staraschina Viktor Cirkulane (Ankenstein) Frank JosefFrank Sepp Desternik (Winterdorf) Scholze Erich Unger Emil Loidl Hans Jabornik Viktor Gorišnica (Margareten bei Pettau) Gassner Herman Scherf Alois Schmelzer Peter Grajena/Vurberk (Wurmberg) Swenschegg Franz Juršinci (Jörgendorf) Unger FritzGobetz Avgust Lenart v Slovenskih goricah (Leonhard) Hirschmann AloisPirich Hans Leskovec (Haslach) Simentschitsch Karl Rath Johann Meschek Karl Majšperk (Monsberg) Mravlag GerhardSchuster Erich Makole (Maxau) Hody JuliusMahoritsch Andreas Markovci (Mörtendorf) Urban Josef Miklavž pri Ormožu (Kaisersberg) Fischerauer Hans Ormož (Friedau) Machalka EhrenfriedWinter Willibald Podlehnik (Lichtenegg) Writzl Rudolf Ptuj desni breg (Pettau r. D.) Prelog HermannStraschill Hans 44 ARS, fond Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev pri Predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SI AS 220), t. e. 8, a. e. 116, Politična uprava na Spodnjem Štajerskem; SI AS 1931, t. e. 927, št. dosjeja 238; Marjan Žnidarič, Do pekla in nazaj: Nacistična okupa- cija in narodnoosvobodilni boj v Mariboru 1941–1945 (Maribor, 1997), str. 88–90. 45 ARS, SI AS 1931, t. e. 927, št. dosjeja 238; Horvat, "Štajerska domovinska zveza", str. 217–218. S. Chomicki, R. Podberšič, D. Friš: Usode vodij krajevnih skupin ... 150 Ptuj levi breg (Pettau l. D.) Mauschitsch Gustav Artenjak Rudolf Wratschko Josef Ptujska Gora (Bergneustift) Meins Ferdinand Heinzel Wolfram Hussbaumer Karl Franz Rače (Kranichsfeld) *Nečitljiv zapis Središče ob Dravi (Polstrau) Köck Otto Fandler Johann Schneehuber Gustav Sv. Tomaž pri Ormožu (Thomasberg) Rath Johann Suppanz Josef Svoboda Robert Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Burgstall) Haberfellner JosefLassbacher Felix Velika Nedelja (Großsontag) Suppanz Josef Schehl Fritz Kühner Karl Vinzenz Peter Videm pri Ptuju (Treun) Pollinger Friedrich Vitomarci (Wittmannsberg) Kruder Gustav Tscholl Leopold Haberle Anton Voličina (Strahleck) Jaut Rudolf Zavrč (Sauritsch) Ulm Maximilian Zlatoličje (Golldorf) Mock Gerhard Krasser Johann Trimmel Mathias Museg Josef Tramschegg Franz Žetale (Schiltern) Filipitsch Leopold Ob pregledu in analizi imen na seznamu krajevnih vodij, čemur je sledil pregled dokumentov v Zgodovinskem arhivu na Ptuju (dokumenti Sodišča narodne časti46 in zaplembni spisi Okrajnega sodišča Ptuj47) ter imenskega seznama žrtev druge svetovne vojne48, ki ga je pripravil Inštitut za novejšo zgo- dovino v Ljubljani, je postalo razvidno, da so po koncu druge svetovne vojne ljudje zaposleni v okupatorjevi upravi na Spodnjem Štajerskem doživeli zelo različne usode. 46 Zgodovinski arhiv Ptuj (ZAP), fond Sodišče slovenske narodne časti, senat na Ptuju (SI ZAP 0606). 47 ZAP, fond Okrajno sodišče Ptuj – zaplembe (SI ZAP 0225). 48 Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposre- dno po njej, dostopno na: https://www.sistory.si/zrtve, pridobljeno: 6. 10. 2023. 151 S H S tudia istorica lovenica Usode vodij krajevnih skupin po drugi svetovni vojni Jugoslovansko ozemlje je bilo do maja 1945 opustošeno zaradi večletnega traja- nja vojne, kar se je občutilo tako na političnem, gospodarskem, infrastrukturnem in družbenem področju. Na razvoj dogodkov in epilog po koncu druge svetov- ne vojne je na slovenskem ozemlju vplivalo več dejavnikov, na primer razdelitev slovenskega ozemlja med več okupatorjev in delovanje različnih okupacijskih sistemov, pa tudi vzpostavitev komunistične oblasti. Medvojno dogajanje je bilo zaznamovano tudi z odporom proti okupatorju in državljansko vojno. Najbolj skrajne posledice medvojnega in povojnega nasilja na slovenskem ozemlju se odražajo v statistiki smrtnih žrtev, ki do danes obsega že več kot 100.000 oseb, kar Slovenijo glede na število prebivalcev uvršča med najbolj prizadeta evropska območja. Glede na seznam žrtev, ki ga je leta 2007 pripravil Inštitut za novej- šo zgodovino v Ljubljani, je na območju Spodnje Štajerske med aprilom 1941 in januarjem 1946 življenje izgubilo 26.301 oseb, upoštevajoč, da so na seznamu zajete samo tiste osebe, ki so med drugo svetovno vojno imele na območju Spo- dnje Štajerske stalno bivališče. Med njimi je največ zabeleženih žrtev v naslednjih treh skupinah glede na vojni status: 11.742 civilistov (v to skupino so prišteti tudi tisti, za katere niso uspeli ugotoviti vojnega statusa), 7.290 oseb, ki so bile vpokli- cane v tuje uniformirane enote, in 6.859 oseb v partizanskih enotah. S primerja- vo celotnega števila prebivalstva Spodnje Štajerske, ki je takrat znašalo 596.500 ljudi, in skupnega števila žrtev, je razvidno, da je delež žrtev znašal 4,4 %.49 Povojno nasilje na območju Spodnje Štajerske je tako odraz kompleksnih okoliščin, ki je rezultiralo iz medvojnega nasilja in ukrepov nemškega okupa- torja na eni strani, na drugi pa je bilo nasilje tudi sredstvo za dosego ciljev in utr- ditve nove, komunistične oblasti. Nemški okupacijski sistem in izvajanje vseh vrst ukrepov je povzročil, da je nova oblast zahtevala povračilne ukrepe proti vodilnim štajerskem Nemcev. Individualni krivdi posameznikov so se še pose- bej posvečali v primerih, ko so bili osumljenci obtoženi vojnih zločinov. Obe- nem je bila zahtevana tudi kolektivna odgovornost za vse sodelavce okupatorja na slovenskem ozemlju.50 49 Darko Friš, Aleš Maver in Nataša Maver Šoba, "Arheologija vic in pekla: k tipologiji koncev druge sve- tovne vojne v Evropi", Acta Histriae 26, št. 3 (2018), str. 959–961; Borut Klabjan, "Graditi partizanski spomin v socialistični Jugoslaviji: slovenski primer v času po drugi svetovni vojni", Acta Histriae 30, št. 2 (2022), str. 516–517; Tadeja Tominšek Rihtar, "Imenski seznam žrtev druge svetovne vojne in nepo- sredno po njej (1941–1946)", v: Hitlerjeva dolga senca: nacionalsocialistično državnoteroristično in rasistično preganjanje prebivalcev Slovenije in njegove posledice v Titovi Jugoslaviji, ur. Jože Dežman in Hanzi Filipič (Celovec, 2007), str. 168–169. 50 Marta Rendla, "Nasilje revolucionarne oblasti po 2. svetovni vojni na Spodnjem Štajerskem", v: Nasilje vojnih in povojnih dni, ur. Nevenka Troha (Ljubljana, 2014), str. 117–118 (dalje: Rendla, "Nasilje revo- lucionarne oblasti"); Irena Mavrič Žižek, "Usoda ptujskih Nemcev ob koncu druge svetovne vojne", Časopis za zgodovino in narodopisje 90=NV55, št. 3–4 (2019), str. 69–70 (dalje: Mavrič Žižek, "Usoda ptujskih Nemcev"). S. Chomicki, R. Podberšič, D. Friš: Usode vodij krajevnih skupin ... 152 Organizaciji Štajerske domovinske zveze so po drugi svetovni vojni očitali več vojnih zločinov, ki so pomenili sistematičen teror nad slovenskim prebi- valstvom skozi celotno medvojno obdobje. Med najhujše vojne zločine so bili uvrščeni: sodelovanje pri umorih in mučenju civilistov, izrekanju kolektivnih kazni za svojce partizanov, zapiranje ljudi v taborišča in prisilno delo, izselitve prebivalstva, prisilna mobilizacija v nemško vojsko, uvedba raznarodovalnih ukrepov – ukinitev slovenskega šolstva, slovenskih društev in ukinitev kul- turnega življenja. Glavno odgovornost za vse navedene zločine je Državna komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev pripi- sala vodilnim osebam v civilni upravi in Štajerski domovinski zvezi. V poro- čilu komisije sta izpostavljena šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko Siegfri- ed Uiberreither in vodja Štajerske domovinske zveze Franz Steindl "/…/ kot neposredna storilca in nasnovatelja /…/"51. Poročilo komisije je nadalje odgo- vornost pripisalo tudi drugim, ki so bili na vodstvenih položajih okupatorjeve uprave, pozivalo pa je tudi na iskanje individualne krivde za tiste, ki so služili v Wehrmannschaftu.52 Bolj zapleteno je bilo pripisovanje odgovornosti nižjim funkcionarjem Šta- jerske domovinske zveze. Vodjem krajevnih skupin so pripisovali enako odgo- vornost za vojne zločine kot zveznemu in okrožnemu vodstvu politične upra- ve, saj so svojo službo opravljali kljub poznavanju temeljnih ciljev ponemčenja slovenskega ozemlja. Vodje manjših enot, vodje celic in blokov so opredelili kot manj pomembne okupatorjeve sodelavce, na katere se je, v primeru, da jim niso dokazali individualne krivde za vojne zločine, nanašal ukaz o splošni amnestiji in pomilostitvi, ki so ga sprejeli 3. avgusta 1945 in je bil objavljen v Uradnem listu Demokratične federativne Jugoslavije 5. avgusta 1945.53 Dodaten problem za kaznovanje vodilnih štajerskih Nemcev je pomenilo, da so se ti iz Spodnje Štajerske umaknili že v mesecu pred koncem vojne ali pa so se umikali istočasno kot nemška vojska. Po bojih, ki so med Rdečo armado, okrepljeno s pomočjo bolgarskih enot, in nemško vojsko potekali do 7. maja 1945, so nato 8. maja nemški vojaki začeli z glavnim umikom preko Ptujskega polja. Največ nemških vojakov 22. in 15. nemškega korpusa je omenjeno obmo- čje prečilo med 7. in 8. majem 1945 (več kot 30.000 vojakov). Poleg enot nem- ške vojske so se čez spodnještajersko ozemlje umikali četniki, ustaši, vlasovci pa tudi drugi civilisti. Nemške enote so ob umiku iz Ptuja, 8. maja 1945, povzročile še dodatno škodo na prometni infrastrukturi. Uspeli so razstreliti cestni in žele- zniški most čez reko Dravo, železniški nadvoz pri Rogoznici in most čez potok 51 ARS, SI AS 220, t. e. 8, a. e. 118, Wehrmannschaft – obrambno moštvo. 52 ARS, SI AS 220, t. e. 8, a. e. 118, Wehrmannschaft – obrambno moštvo. 53 ARS, SI AS 220, t. e. 8, a. e. 116, Politična uprava na Spodnjem Štajerskem; Uradni list Demokratske federativne Jugoslavije, št. 56, 1945, Ukaz o splošni amnestiji in pomilostitvi, str. 509–510. 153 S H S tudia istorica lovenica Grajeno. Naslednji dan, 9. maja 1945, je na ptujsko območje najprej prispela bolgarska armada, istega dne zvečer pa še prekmurska brigada. Z dnevom zami- ka (10. maja) so nato na Ptuj prišli tudi člani okrajnega odbora Osvobodilne fronte (okrajni odbor OF) in okrajnega komiteja Komunistične partije Slovenije (okrajni komite KPS), ki jih je spremljala Haloška četa (ustanovljena 10. aprila 1945). Sledil je vojaški prevzem oblasti, ki jo je prevzela komanda mesta, civilno oblast pa je prevzel okrajni odbor OF.54 54 Mavrič Žižek, "Usoda ptujskih Nemcev", str. 68–69. Zločini Štajerske domovinske zveze v poročilu Komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev (ARS, SI AS 220, t. e. 8, a. e.116) S. Chomicki, R. Podberšič, D. Friš: Usode vodij krajevnih skupin ... 154 Pripadniki 26. korpusa narodne obrambe Jugoslavije (KNOJ) in Narodne milice ter uslužbenci Oddelka za zaščito naroda (OZNA) so s prvimi aretaci- jami začeli takoj po koncu druge svetovne vojne v maju 1945. Izvajali so jih po vnaprej pripravljenih seznamih. Med razlogi za aretacijo so bili: članstvo v Kulturbundu, članstvo v NSDAP in članstvo v Štajerski domovinski zvezi ali če je bila oseba osumljena druge oblike protinarodnega delovanja. Iz seznama zapornikov OZNE na Ptuju je razvidno, da je bilo v prvih dveh mesecih po vojni aretiranih 363 oseb. Aretacije so se nadaljevale tudi v juliju 1945, vendar ostale zaporniške knjige niso ohranjene. Na sestanku v juliju 1945 so člani okrajnega komiteja KPS v poročilu izpostavili, da je potrebno očistiti tudi vrste krajevnih odborov KPS.55 Čeprav je podatkov o usmrtitvah na Ptuju in v okolici v dneh po koncu vojne malo, je znano, da je bil 8. maja 1945 v Mestnem vrhu ustreljen znan ptujski gostilničar, trgovec in posestnik Hans Strashill. Že pred vojno je bil član vseh večjih pronemško usmerjenih organizacij (Kulturbund in ilegalni Sturm). V obdobju po okupaciji leta 1941 je bil nekaj mesecev vodja krajevne skupine Ptuj-desni breg, nato pa je opravljal vidnejše funkcije v okrožnem vodstvu Šta- jerske domovinske zveze (vodja urada za kmetijsko politiko).56 Kasneje je bilo celotni družini zaplenjeno premoženje, kar je razvidno iz osmih odločb okraj- ne zaplembne komisije Ptuj.57 Vojaško sodišče mariborskega vojnega področja je 20. avgusta 1945 izrekla sodbo proti vodji krajevne skupine in graščaku v Zavrču, Maximilianu Ulmu (Maksu Ulmu). Sojeno mu je bilo v odsotnosti, skupaj s Silvo Pirich, hčerko zna- nega ptujskega tovarnarja. V obtožnici so mu očitali članstvo v Kulturbundu vse od leta 1931, članstvo v NSDAP in vodenje krajevne skupine Zavrč skozi celotno obdobje okupacije. Spoznan je bil za krivega veleizdaje in v odsotnosti obsojen na smrt s streljanjem. Sodbo mariborskega vojaškega sodišča je 24. sep- tembra 1945 potrdilo tudi Vrhovno sodišče Demokratične federativne Jugosla- vije (DFJ). Okrajno sodišče Ptuj je 18. aprila 1946 prejelo overjene prepise obeh sodb z namenom zaplembe celotnega premoženja obeh obsojencev.58 Zraven vojaških sodišč je med junijem in avgustom leta 1945 delovalo Sodi- šče slovenske narodne časti59, katerega namen je bil soditi tistim osebam, ki so v vojnem obdobju sodelovali z okupatorjem. Senati sodišč so delovali na podlagi 55 ZAP, SI ZAP 0606, t. e. 5, Seznam zapornikov zapora OZNE v Ptuju iz maja in junija 1945; Mavrič Žižek, "Usoda ptujskih Nemcev", str. 74–75. 56 Mavrič Žižek, "Usoda ptujskih Nemcev", str. 73. 57 ZAP, SI ZAP 0225, t. e. 5, a. e. 143/46, a. e. 144/46, a. e. 145/46, a. e. 155/46; t. e. 7, a. e. 392/46 in a. e. 403/46; t. e. 9, a. e. 702/46 in a. e. 704/46. 58 ZAP, SI ZAP 0225, t. e. 10, a. e. 794/46, Sodba v imenu naroda Jugoslavije, 20. 8. 1945; Presuda u ime naroda, 24. 9. 1945; Okrajnemu ljudskemu sodišču v Ptuju, 18. 4. 1946. 59 Več o tem: Mateja Čoh Kladnik, "Narod sodi" : Sodišče slovenske narodne časti (Ljubljana, 2020). 155 S H S tudia istorica lovenica Zakona o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast, ki je bil sprejet 5. junija 1945. Na Ptuju sta dva senata sodišča slovenske narodne časti skupno obravnavala 382 oseb, med katerimi je bilo 308 obsojenih in 74 oproščenih. Samih prijav je bilo še mnogo več, med njimi je bilo največ pri- javljenih oseb osumljenih delovanja v Štajerski domovinski zvezi (opravljanje funkcij kot so vodje celic in vodje blokov, članstvo v Wehrmannschaftu in raz- širjanje nacistične propagande).60 Sodišča so v letu po koncu vojne množično izrekala kazenski ukrep odvze- ma premoženja tistim, ki so bili opredeljeni kot narodni sovražniki. Delni ali celotni odvzem premoženja, tako fizičnim kot pravnim osebam, v korist države so izvajali po Zakonu o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije, ki je bil sprejet 9. junija 1945. Pravno podlago je zakon imel že v odloku predsedstva Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ), ki je bil spre- jet 21. novembra 1944, v katerem so za podržavljeno premoženje opredelili premoženje nemškega okupatorja, državljanov Nemškega rajha in oseb nem- ške narodnosti (Odlok o prehodu sovražnega imetja v državno svojino, o držav- nem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile). V skupino za zaplembo premoženja so spadali tudi resnični in domnevni sodelavci okupatorja. Zaplembne komisije, ki so z delo- vanjem začele v avgustu 1945, so do konca leta izrekle okrog 20.000 zaplemb nemškega premoženja. Pri tem je pomembno poudariti, da so bile zaplembe nemškega premoženja s strani jugoslovanske oblasti opredeljene kot odškodni- na oziroma nadomestilo za vojno škodo nemškega okupatorja. Nemški kapital pa je pomenil velik obseg zaplenjenih sredstev tako v zasebnem, kot v gospo- darskem sektorju.61 Vodje krajevnih skupin so po takšni opredelitvi sodili v skupino za zaplem- bo premoženja in bili ne glede na državljanstvo v zaplembnih odločbah opre- deljeni kot osebe nemške narodnosti. Iz spisov okrajne zaplembne komisi- je Okrajnega sodišča na Ptuju smo do sedaj uspeli ugotoviti, da so odločbe o zaplembi premoženja izdali za naslednje vodje krajevnih skupin okrožja Ptuj: • Rudolf Artenjak (vodja krajevne skupine Ptuj levi breg),62 • Leopold Filipitsch/Filipič (vodja krajevne skupine Žetale),63 60 Mateja Čoh Kladnik, "Sodišče slovenske narodne časti na Ptuju", Studia Historica Slovenica 19, št. 1 (2019), str. 110, 114, 117–118, 126. 61 Milko Mikola, Rdeče nasilje: represija v Sloveniji po letu 1945 (Celje, 2012), str. 197, 201–204; David Petelin, "Prelom s starim in ustvarjanje nove elite", Dileme: razprave o vprašanjih sodobne sloven- ske zgodovine 2, št. 1 (2018), str. 136–137; Petra Grabrovec, "Kratek pregled pomembnejših poli- tičnih in represivnih ukrepov komunistične oblasti med letoma 1944 in 1951 v Sloveniji", v: V senci Beethovnove 3, ur. Mateja Čoh Kladnik in Petra Grabrovec (Ljubljana, 2022), str. 235. 62 ZAP, SI ZAP 0225, t. e. 5, a. e. 114/46, Artenjak Rudolf. 63 ZAP, SI ZAP 0225, t. e. 6, a. e. 222/46, Filipič Leopold. S. Chomicki, R. Podberšič, D. Friš: Usode vodij krajevnih skupin ... 156 • Avgust Gobetz/Gobec (vodja krajevne skupine Juršinci),64 • Hans Pirich (vodja krajevne skupine Lenart v Slovenskih goricah),65 • Hermann Prelog (vodja krajevne skupine Ptuj desni breg),66 • Erich Schuster (vodja krajevne skupine Majšperk),67 • Maximilian Ulm (vodja krajevne skupine Zavrč),68 • Josef Wratschko (vodja krajevne skupine Ptuj levi breg),69 • Rudolf Writzl (vodja krajevne skupine Podlehnik).70 Zoper odločbe o zaplembah premoženja so družinski člani pogosto poda- jali pritožbe. Takšen je bil primer zaplembe celotnega premoženja posestnika Leopolda Filipiča, ki je med nemško okupacijo vodil krajevno skupino Žetale. Filipič je bil na Sodišču narodne časti v Ljubljani, senat v Mariboru, 24. julija 1945 obsojen na izgubo narodne časti za dobo šestih let in na zaplembo celotnega premoženja z izjemo stanovanjske opreme. Zaplemba celotnega nepremične- ga premoženje in zemljišč v katastrskih občinah Žetale, Kočice in Čermožiše, ki so skupno obsegala nekaj več kot 47 hektarjev, je bila tudi pravnomočno potrjena s strani Okrožne zaplembne komisije na Ptuju 29. januarja 1946. Proti odločbi je bila s strani Filipičevega sina, ki se je v oktobru 1947 vrnil iz služe- nja vojaškega roka v Jugoslovanski vojski, vložena pritožba, vendar je bila 16. novembra istega leta zavrnjena.71 Primer Rudolfa Writzla Primer, ki predstavlja večplastnost in protislovnost medvojne in povojne zgo- dovine nasilja na Spodnjem Štajerskem, je usoda Rudolfa Writzla72. V občini Podlehnik (Lichtenegg) je bil po pričevanjih za mesto krajevnega vodje izbran Viljem Albrecht, ki naj bi ob prihodu že imel pripravljen seznam družin za izseli- tev. Albrecht je po pričevanju Ludvika Maučiča, ob prevzemu funkcije na prvem sestanku, ki je potekal v podlehniški šoli, proti prebivalstvu nastopil izredno 64 ZAP, SI ZAP 0225, t. e. 6, a. e 219/46, ing. Gobetz (Gobec) Avgust. 65 ZAP, SI ZAP 0225, t. e. 7, a. e. 345/46, Pirich Hans. 66 ZAP, SI ZAP 0225, t. e. 4, a. e. 71/46, Prelog Herman. 67 ZAP, SI ZAP 0225, t. e. 7, a. e. 446/46, Schuster (Šuster) Ing. Erih. 68 ZAP, SI ZAP 0225, t. e. 10, a. e. 794/46, Ulm Maks. 69 ZAP, SI ZAP 0225, t. e. 5, a. e. 152/49, Wratschko (Bračko) Jožef. 70 ZAP, SI ZAP 0225, t. e. 7, a. e. 445/46, Writzl (Vricl) Rudolf. 71 ZAP, SI ZAP 0225, t. e. 6, a. e. 222/46, Filipič Leopold. 72 Rudolf Writzl rojen 6.1.1891, Kozminci pri Podlehniku. Po koncu prve svetovne vojne je postal vodja obrata lesne industrije in žage na vodni pogon v Kozmincih (Pričevanje Ivan Writzl, 8. julij 2022, posnetek hrani: Špela Chomicki, osebni arhiv). 157 S H S tudia istorica lovenica strogo in ostro. Zahteval je dosledno izvajanje vseh odlokov nemške okupa- cijske oblasti, obenem pa tudi izselitve in internacijo prebivalcev iz območja občine Podlehnik. Na seznamu za izselitev naj bi bilo predvidenih šestnajst dru- žin. Zaradi pritiska okupacijske oblasti so vaščani Podlehnika prosili Rudolfa Writzla, da bi od Albrehta prevzel službo krajevnega vodje. S posredovanjem ptujskega župana Josefa Wresniga, ki je septembra leta 1941 prevzel vodenje občine od dotedanjega župana Alberta Scharnerja, je bil Writzl imenovan na mesto Ortsgruppenführerja.73 73 ARS, SI AS 1931, t. e. 927, št. dosjeja 238, Zapisnik pričevanja Ludvika Maučiča, 29. november 1945; Liste der Ortsgruppenführer des Steirischen Heimatbundes im Kreise Pettau, 6. Feber 1945. Rudolf Writzl (Ivan Writzl, osebni arhiv) S. Chomicki, R. Podberšič, D. Friš: Usode vodij krajevnih skupin ... 158 Rudolf Writzl je ostal na mestu nemškega funkcionarja celotno vojno obdobje. Pri tem je poskrbel, da iz območja Podlehnika niso izselili nobene od družin, ki so bile na seznamu za izselitev. Zapisniki pričevanj v njegovem dosjeju nakazujejo, da ni podpiral okupacijske politike in izvajanja raznarodovalnih ukrepov. V pričeva- njih, ki jih najdemo v zapisnikih zaslišanj po koncu vojne, so Ludvik Maučič, Klotil- da Kovačič, Ivan Meleš, Leopold Merc, Anton Pajnkihar in Vinko Topolovec izjavili, da je Rudolf Writzl skozi celotno vojno obdobje poskušal v največji meri delovati v korist Slovencem. Ker je bil kot lokalni vodja zadolžen za tudi za izvajanje prisil- nega dela, je poskrbel, da so namesto kopanja strelskih jarkov ljudje gradili ceste v svojih naseljih. Večkrat je bil zaradi pisanja prošenj nemškim oblastem tudi sam poklican na zagovor ali pa je dobil uradno pritožbo na svoje delo.74 OZNA je Rudolfa Writzla aretirala na njegovem domu po koncu druge sve- tovne vojne (točen datum ni znan). Najprej je bil zaprt v ptujskih zaporih, nato je bil poslan v taborišče v Strnišču pri Ptuju, ki je bilo namenjeno internaciji Nem- cev v Sloveniji. Razmere, v katerih so bivali ujetniki, se od časa nemške okupacije niso bistveno spremenili. Zaporniki so še vedno bivali v slabih razmerah in so bili izpostavljeni fizičnemu ter psihičnemu nasilju. V taboriščih so zaradi izredno slabih higienskih razmer razhajali griža in epidemije tifusa. Čeprav je bil Writzl aretiran kmalu po koncu druge svetovne vojne, pri pregledu seznama zaporni- kov OZNE na Ptuju iz maja in junija 1945 nismo našli njegovega imena.75 Oddelek OZNE za okrožje Maribor je v Strnišču pri Ptuju dne 19. septembra 1945 proti Rudolfu Writzlu podala kazensko prijavo: Imenovani se je pred razpadom Jugoslavije vpisal v petokolna[š]ki Kulturbund. Ob prihodu Nemcev je dobil rdečo legitimacijo Heimatbunda. Kmalu po oku- paciji je [š]el do Kreisführerja v Ptuju in se ponudil za Ortsgrupenführerja, kar mu je bilo seveda ugodeno. Kot Ortsgrupenführer je sam vodil evidenco o politi[č] nem zadr[ž]anju ljudi, ki jih je celo nagovarjal naj ne ovajajo ljudi Gestapu in [ž] andarmeriji, ampak direktno njemu. Spravil je v Nem[č]ijo Regvarda mezarja iz Podlehnika. Stalno je dobival od Kreisführerja strogo zaupne dopise o zadr[ž]anju ljudi, o[č]emer je redno po[š]iljal poro[č]ila. Stalno je hodil na seje v Ptuj. Da je vr[š]il svojo funkcijo v redu pri[č]a dejstvo, da je bil koncem leta 1944 sprejet v NSDAP in da je ostal na svojem polo[ž]aju do kapitulacije Nem[č]ije. Imenovani navedeno v celoti priznava. Predlagamo, Da se zoper osumljenca uvede kazensko postopanje.76 74 ARS, SI AS 1931, t. e. 927, št. dosjeja 238, Zapisniki pričevanj: Ludvik Maučič, Klotilda Kovačič, Ivan Meleš, Leopold Merc, Anton Pajnkihar, Vinko Topolovec, 29. november 1945. 75 Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji: Koncentracijska taborišča Strnišče, Hrastovec, Bresternica in Filovci, zbral in uredil Milko Mikola (Ljubljana, 2007), str. 12–15, 74. 76 ARS, SI AS 1931, t. e. 927, št. dosjeja 238, Kazenska prijava zoper osumljenca Vricl Rudolfa, 19. septem- ber 1945. 159 S H S tudia istorica lovenica Iz zapisnika o zaslišanju Rudolfa Writzla lahko razberemo, da dejanj, za katere je bil obtožen v kazenski prijavi, ni priznal. Njegova izjava se je ujemala z izjavami prič, in sicer, da je bil na mesto krajevnega vodje postavljen zara- di groženj Viljema Albrechta. Prav tako je za zapisnik povedal, da v času, ko je bil krajevni vodja, niso izseljevali ljudi iz območja Podlehnika. Rudolf Writzl je za zapisnik zaslišanja povedal, da je ljudi opozarjal, naj ne izdajajo in ovaja- jo svojim sovaščanov. Priznal je, da se je redno udeleževal sestankov Štajerske domovinske zveze na Ptuju, vendar naj ne bi nikoli sprejel njihovih smernic raznarodovalnih ukrepov.77 Krajani Podlehnika so v jeseni 1945 na Javno tožilstvo v Mariboru naslovili izjavo v podporo Rudolfu Writzlu, v kateri so izpostavili njegovo delo med vojno: Podpisani krajevni odbor bivše velike občine Podlehnik podajamo ponovno izja- vo o Rudolfu Vriclu, ki je že pet mesecev v jetnišnici v Mariboru. Prosimo, da se naša prošnja upošteva in ugodno reši. 1.) Postal je naš krajevni vodja na našo prošnjo, in sicer zato da ni prišel na nje- govo mesto zloglasni Viljem Albrecht, ki je že vnaprej grozil, koliko družin bo dal izseliti. 2.) Kot funkcionarje v Heimatbund je izbiral le najbolj zavedne Slovence, zato da jih je rešil pred nem[š]kim zasledovanjem. 3.) 16 družin, ki je bilo v seznamu za izselitev, je rešil. 4.) Mnogo se je trudil. Da je borze dela rešil naše ljudi bodisi, da bi morali na delo v Nemčijo, bodisi, da jih je rešil dela pri obmejnih jarkih ali pri vermanšaftu. 5.) Vedel je točno, kje se zadržujejo partizani. Vedno je naročal, naj nikar ne ova- jajo in tožijo. 6.) Družine, katerih člani so bili pri partizanih, je rešil če in običajnih nemških šikanacij. In ne leto. Zahteval je, da so morale občine dajati tem družinam živilske karte, čeprav je bilo to strogo zabranjeno. 7.) Njegov svak je bil partizan, ki je tudi za idejo padel. Radi tega je imel težke borbe z nemško oblastjo in hišne preiskave. V preiskavi je ostal od leta 1943 do konca. Mrtvega svaka je iskal in ga dal pokopati. 8.) Poročen je z zavedno slovensko, učiteljico, ki sedaj trpi s štirimi nedoraslimi otroci zaradi njegove internacije. Kot slovenska učiteljica je za časa okupacije pustila službo. 9.) Govoril je v uradu in izven z našimi ljudmi vedno slovenski, občeval je prete- žno le v slovenskih družbah. Z Nemci je prišel v stike le uradno. 10.) Radi navedenega sledi, da bi imenovanega izpustili na svobodo, kajti, mi jamčimo za njegovo poštenost in lojalnost.78 77 ARS, SI AS 1931, t. e. 927, št. dosjeja 238, Zapisnik o zaslišanju Rudolfa Writzla. 78 ARS, SI AS 1931, t. e. 927, št. dosjeja 238, Izjava o interniranem Rudolfu Vriclu. S. Chomicki, R. Podberšič, D. Friš: Usode vodij krajevnih skupin ... 160 Na javno tožilstvo so podali izjavo tudi 27. oktobra 1945 in nato še 3. decembra 1945. V izjavi, datirani na 27. oktober 1945, je razvidno tudi, da so tožilstvu poslali dopis z zbranimi 290 podpisi občanov Podlehnika. S tem dopi- som so poskušali doseči izpustitev Writzla že pri upravniku taborišča v Strnišču pri Ptuju, vendar do nje ni prišlo.79 Rudolf Writzl je bil z ostalimi zaporniki iz Strnišča najprej premeščen v mariborske zapore, nato pa v taborišče Bresternica pri Mariboru. Njegova zadnja dopisnica, ki jo je poslal na domači naslov, je datirana na 2. januar 1946. V njej se je svoji ženi Ivani zahvalil za dopisnico iz 31. decembra 1945 in jo povprašal, kako so z družino preživeli božične in novoletne praznike. Po pri- čevanju Rudolfovega sina, Ivana Writzla, naj bi zapornikom v Bresternici ome- nili, da jih bodo začeli izpuščati iz taborišča po 6. januarju 1946. Posledično so pri Writzlovih doma pričakovali prihod očeta, za katerim pa se je v naslednjih dneh izgubila vsakršna sled. Kmalu so se pojavile neuradne informacije, da so bili zaporniki iz Bresternice odpeljani v delovna taborišča z obsodbo dosmr- tnega prisilnega dela.80 Zanimivo je, da je v župnijski kroniki sv. Trojice v Halo- 79 ARS, SI AS 1931, t. e., št. dosjeja 238, Izjava javnemu tožilstvu za okrožje Maribor, 27. oktober 1945; Izjava javnemu tožilstvu za Mariborsko okrožje s strani Krajevnega narodnega odbora Nova cerkev, 3. december 1945. 80 Osebni arhiv Ivana Writzla, Dopisnica Rudolfa Writzla, 2. januar 1946; Pričevanje Ivan Writzl, 8. julij 2022, posnetek hrani: Špela Chomicki, osebni arhiv. Rudolf Writzl (tretji z desne v zadnji vrsti) s svojimi sovaščani pred drugo svetovno vojno (Ivan Writzl, osebni arhiv) 161 S H S tudia istorica lovenica zah (Podlehnik) na seznamu izseljenih oseb po drugi svetovni vojni naveden Jožef Writzl iz Kozmincev. Sklepamo, da je prišlo do napake v zapisu in je bil na tem mestu mišljen Rudolf Writzl. Drugačno usodo Rudolfa Writzla navaja tudi knjiga Totengedenkbuch der Deutsch-Untersteirer, kjer je navedeno, da so ga ustrelili že maja 1945 v taborišču Strnišče pri Ptuju. Oba navedena podatka sta napačna, saj Rudolf Writzl ni bil izseljen, prav tako pa pisni viri pričajo, da je bil na konec leta 1945 še živ in zaprt v taborišču Bresternica pri Mariboru.81 Svojci Rudolfa Writzla s strani takratnih uradnih institucij niso prejeli nobenih informacij o izvedenem sodnem procesu. Družini je bilo z odločbo okrajne zaplembne komisije na Ptuju 18. marca 1946 zaplenjen del premože- nja.82 Rudolf Writzl je bil najprej razglašen za pogrešanega, nato pa je bil njegov datum smrti sodno določen za 31. januar 1951. Po osamosvojitvi Slovenije je sin Ivan Writzl pri Temeljnem sodišču v Mariboru, enota v Ptuju, podal predlog za pravnomočnost sklepa o smrti pogrešanega očeta. Leta 2004 je Komisija za izvajanje Zakona o popravi krivic vsem še živečim sinovom priznala status svojca po vojni ubitega očeta.83 Sklep Z nemškim napadom na Kraljevino Jugoslavijo, 6. aprila 1941, je druga sve- tovna vojna zajela tudi slovensko ozemlje, ki je bilo zasedeno s strani treh oziroma štirih okupatorjev (nemškega, italijanskega, madžarskega in hrvaške- ga). Območje Spodnje Štajerske, z mesti Maribor, Celje in Ptuj, je imelo že iz obdobja habsburške monarhije status trdnjavskega trikotnika, zato si je nemški okupator s sistematičnimi raznarodovalnimi ukrepi prizadeval za čimprejšnjo priključitev zasedenega območja k Tretjemu rajhu. Poleg zelo hitre vzpostavi- tve civilne uprave in uvajanja nemške zakonodaje so na Spodnjem Štajerskem ustanovili politično organizacijo Štajersko domovinsko zvezo, ki je služila kot substitut NSDAP. Njen glavni namen je bil čimprejšnja germanizacija zasedene- ga ozemlja. Teritorialno je bila organizirana v pet okrožij, med njimi je bilo tudi okrožje Ptuj, ki je bilo razdeljeno v 29 krajevnih skupin. Vodje krajevnih skupin so izvajali raznarodovalne ukrepe po navodilih okrožnih in zveznih vodij Šta- jerske domovinske zveze. 81 Chomicki et al., "Vse, kar je lahko nemštvu na poti, mora izginiti", str. 101–102; Totengedenkbuch der Deutsch-Untersteirer (Graz, 1970). 82 ZAP, SI ZAP 0225, t. e. 7, a. e. 445/46, Writzl (Vricl) Rudolf. 83 Arhiv Študijskega centra za narodno spravo (Arhiv SCNR), Mapa Rudolf Writzl, Temeljno sodišče v Mariboru – enota v Ptuju, Sklep o razglasitvi pogrešanega za mrtvega, 27. januar 1993; Komisija za izvajanje zakona o popravi krivic, Popravni sklep, 22. oktober 2004. S. Chomicki, R. Podberšič, D. Friš: Usode vodij krajevnih skupin ... 162 Po koncu druge svetovne vojne je nova oblast za vodilne štajerske Nemce, pa tudi za druge sodelavce nemškega okupatorja, zahtevala povračilne ukrepe. Kompleksnost povojnega nasilja se tako odraža v kombinaciji kaznovanja za medvojno nasilje nemškega okupatorja in sredstvi za dosego ciljev ter utrditve nove jugoslovanske oblasti. Višji funkcionarji Štajerske domovinske zveze so bili v poročilu Državne komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njiho- vih pomagačev obtoženi vojnih zločinov, vendar so se usode vodij krajevnih skupin in ostalih delavcev Štajerske domovinske zveze na nižjih položajih med seboj zelo razlikovale. Po do sedaj zbranih podatkih je bil najpogostejši izrečen kazenski ukrep zaplemba premoženja. Če imamo za nekajmesečno obdobje po koncu druge svetovne vojne za Ptuj ohranjeno samo eno zaporniško knjigo OZNE, je še manj znanega o doga- janju na Ptuju in v okolici v dnevih po koncu druge svetovne vojne. Po doseda- nji raziskavi arhivskih virov in literature smo usode vodij krajevnih skupin raz- vrstili v štiri skupine. V prvo skupino spadajo tisti funkcionarji, ki so bili ubiti še pred koncem vojne ali pa v dnevih takoj po koncu vojne in niso bili niti aretira- ni, zaprti ali obsojeni. Druga skupina obsega krajevne vodje, ki so bili po koncu vojne aretirani in obsojeni na različnih sodiščih. V tretjo skupino sodijo vodje krajevnih skupin, ki so bili po koncu vojne aretirani in zaslišani. Proti njim so sicer vložili obtožnico, vendar so tekom kazenskega postopka izginili. Iz tega lahko sklepamo, da so bili umorjeni brez dokončanega sodnega postopka. Četrta skupina obsega osebe, za katere do sedaj še nismo uspeli najti podatkov. Primer, ki predstavlja večplastnost in protislovnost medvojnega in povoj- nega nasilja na območju ptujskega okrožja, je usoda Rudolfa Writzla, ki je med drugo svetovno vojno upravljal krajevno skupino Podlehnik. Po pričevanjih naj bi funkcijo krajevnega vodje prevzel na prošnjo sovaščanov in med vojno skrbel za čim manjši vpliv raznarodovalnih ukrepov proti prebivalstvu obči- ne Podlehnik. Po drugi svetovni vojni je bil aretiran in najprej zaprt v ptujskih zaporih, nato je bil premeščen v taborišče Strnišče pri Ptuj in nato v taborišče Bresternica pri Mariboru. Proti njemu je bil sprožen kazenski postopek, v dopi- sih pa so vaščani večkrat posredovali in oblasti prosili za njegovo izpustitev. Čeprav kazenski postopek ni bil izveden do konca, se je za Rudolfom Writzlom v januarju 1946 izgubila sled. Iz analize različnih usod krajevnih skupin je razvidno, da so bili nekateri vodje krajevnih skupin iz okrožja Ptuj za svoje delovanje med drugo svetovno vojno kaznovani s smrtjo ali obsojeni na smrt v odsotnosti, nekateri pa glede na ohranjeno arhivsko gradivo sploh niso bili obravnavani. Sklepamo, da so temu botrovale tudi kaotične razmere tik po koncu vojne, obenem pa ostaja odprto vprašanje krivde, ki ga danes skušamo razumeti skozi več vrst sodelovanja z okupatorskimi oblastmi. 163 S H S tudia istorica lovenica Špela Chomicki, Renato Podbersič and Darko Friš THE FATES OF THE LEADERS OF THE LOCAL GROUPS OF THE STYRIAN HOMELAND UNION IN THE PTUJ DISTRICT AFTER THE SECOND WORLD WAR SUMMARY The Second World War engulfed the Slovenian territory on Palm Sunday, 6 April 1941, when the Third Reich invaded the Kingdom of Yugoslavia. Within a few days, Slovenian territory was divided between three or four occupiers (German, Italian, Hungarian and Croatian). The area in question, Lower Styria, fell under German occupation, which within a few days of military rule had already esta- blished civilian rule under the leadership of Chief Siegfried Uiberreither. The main purpose of the rapid establishment of civil authority and the introduction of harsh Germanisation measures was also to formally annex the area of Lower Styria to the Third Reich as soon as possible. As an extension of the NSDAP, the only political organisation allowed in the occupied territory was the Styrian Homeland Union. Its main aim was to carry out a systematic Germanisation of the occupied territory. The Styrian Home- land Union was divided into five districts, including the Ptuj District, which was divided into 29 local groups, headed by local leaders. Local groups were further subdivided into cells and blocks. Such an organisation was responsible for the effective implementation of propaganda, the introduction of compul- sory German language courses, and the organisation of social and cultural life. They were also responsible for the census, their emigration, the organisation of forced labour, forced mobilisation and the establishment of regular population control. At the end of the Second World War, all the officials who served in these positions were labelled as collaborators of the occupier, but they suffered very different fates. In this article we focus in more detail on the various fates that befell the leaders of the local groups of the Styrian Homeland Union in the Ptuj district. We have been able to divide them into four groups based on our research so far. The first group includes those who were executed immediately after the war without trial, the second group includes those who were arrested, impris- oned and tried in different courts (military or national honour courts). The third group includes those who were arrested but disappeared in the course of the criminal proceedings, and the fourth group includes those local leaders for whom we have not been able to establish their fate. We conclude the arti- S. Chomicki, R. Podberšič, D. Friš: Usode vodij krajevnih skupin ... 164 cle with a case study of the fate of the leader of the local group of Podlehnik, Rudolf Writzl, because we believe that it shows very well the complexity of the post-war period in terms of reprisals and the demand for collective responsibil- ity of all those who collaborated in any way with the German occupier during the inter-war period. The case of Rudolf Writzl is a very good example of the complexity of the post-war period in terms of reprisals and the demand for col- lective responsibility of all those who collaborated in any way with the German occupier during the inter-war period. 165 S H S tudia istorica lovenica VIRI IN LITERATURA ARS – Arhiv Republike Slovenije fond Republiškega sekretariata za notranje zadeve Socialistične Republike Slovenije (SI AS 1931). fond Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev pri Pred- sedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SI AS 220). ZAP – Zgodovinski arhiv na Ptuju fond Sodišče narodne časti, senat na Ptuju (SI ZAP 0606). fond Okrajno sodišče Ptuj – zaplembe (SI ZAP 0225). PAM – Pokrajinski arhiv Maribor fond Štajerska domovinska zveza (SI PAM 1243). Arhiv SCNR–Študijski center za narodno spravo, Mapa Rudolf Writzl. Osebni arhiv Ivan Writzl. Slovenski gospodar – Maribor, letnik 1941. Štajerski gospodar – Maribor, letnik 1941. Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji: Koncen- tracijska taborišča Strnišče, Hrastovec, Bresternica in Filovci, zbral in uredil Milko Mikola (Ljubljana, 2007). Quellen zur nationalsozialistischen Entnationalisierungspolitik in Slowenien 1941– 1945 = Viri o nacistični raznarodovalni politiki v Sloveniji 1941–1945, zbral in ure- dil Tone Ferenc (Maribor, 1980). Totengedenkbuch der Deutsch-Untersteirer (Graz, 1970). Uradni list Demokratske federativne Jugoslavije, št. 56 (1945). Pričevanje Ivan Writzl, 8. julij 2022, posnetek hrani: Špela Chomicki, osebni arhiv. Donovan Nuremberg Trials Collection, In The International Military Tribunal Trial Brief/ Criminality of Das Korps Der Politischen Leiter Der Nationalsozialistischen Deutschen Arbeiterpartei (Leadership Corps of the Nazi Party), str. 6, dostopno na: https://digital.library.cornell.edu/catalog/nur00541, pridobljeno 26. 1. 2024. Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, dostopno na: https://www.sistory.si/zrtve, pridobljeno: 6. 10. 2023. S. Chomicki, R. Podberšič, D. Friš: Usode vodij krajevnih skupin ... 166 …………………………… Batič, Matic, "Sekundiranje nacistični Nemčiji: Italijanski napad na Jugoslavijo v kon- tekstu italijansko–jugoslovanskih odnosov med obema svetovnima vojnama", v: Podbersič, Renato in Batič, Matic (ur.), Leto 1941 na Slovenskem: vojna in okupaci- ja (Ljubljana, 2021), str. 147–166. Brence, Andrej, Vinogradništvo na ptujskem območju od pojava trtne uši konec 80. let 19. stoletja do leta 1991 (Ptuj, 2019). Chomicki, Špela, Atletika – kraljica športa na Ptuju: zgodovinski razvoj med letoma 1908 in 2022 (Ptuj, 2024). Chomicki, Špela, Podbersič, Renato in Friš, Darko, "Nemška okupacija in organi- zacija Štajerske domovinske zveze v ptujskem okrožju", Annales, Series Historia et Sociologia 33, št. 3 (2023), str. 503–514. Chomicki, Špela, Podbersič, Renato in Friš, Darko, "'Vse, kar je lahko nemštvu na poti, mora izginiti – tudi duhovniki': Župnija Sv. Trojica v Halozah v obdobju druge svetovne vojne", Bogoslovni vestnik 84, št. 1 (2024), str. 91–104. Cvirn, Janez, Trdnjavski trikotnik: politična orientacija Nemcev na Spodnjem Štajer- skem (1861–1914) (Maribor, 1997). Čoh Kladnik, Mateja, "Narod sodi" : Sodišče slovenske narodne časti (Ljubljana, 2020). Čoh Kladnik, Mateja, "Sodišče slovenske narodne časti na Ptuju", Studia Historica Slo- venica 19, št. 1 (2019), str. 107–134. Dobaja, Dunja in Prebilič, Vladimir, "Ukradeni otroci in na silo odpeljani otroci", Studia Historica Slovenica 16, št. 2 (2016), str. 499–525. Ferenc, Tone, "Okupacijska civilna uprava na Slovenskem in njeno gradivo", Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 20, št. 1–2 (1980), str. 31–56. Ferenc, Tone, "Okupacijski sistemi na Slovenskem 1941–1945", v: Ferenc, Mitja (ur.), Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno 1: Razkosanje in aneksionizem (Lju- bljana, 2006), str. 71–78. Ferenc, Tone, Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno 1: Razkosanje in aneksio- nizem, ur. Ferenc, Mitja (Ljubljana, 2006). Ferenc, Tone, Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno 2: Raznarodovanje, ur. Ferenc, Mitja (Ljubljana, 2010). Ferenc, Tone, Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno 3: Nasilje in izkoriščanje gmotnih sil za potrebe okupatorskih držav, ur. Ferenc, Mitja (Ljubljana, 2009). Friš, Darko, Maver, Aleš in Maver Šoba, Nataša, "Arheologija vic in pekla: k tipolo- giji koncev druge svetovne vojne v Evropi", Acta Histriae 26, št. 3 (2018), str. 945– 972. Godeša, Bojan (ur.), "Druga svetovna vojna na Slovenskem 1941–1945", v: Slovenska novejša zgodovina 1: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega prizna- nja Republike Slovenije: 1848–1992 (Ljubljana, 2006), str. 575–799. Godeša, Bojan, "Italijanska in nemška okupacija Slovenije med drugo svetovno vojno 167 S H S tudia istorica lovenica – nekateri primerjalni vidiki njune začetne okupacijske politike", Acta Histriae 20, št. 3 (2012), str. 433–444. Godeša, Bojan, Kdor ni z nami, je proti nam : slovenski izobraženci med okupatorji, Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim taborom (Ljubljana, 1995). Godeša, Bojan, Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno (Ljubljana, 2006). Grabrovec, Petra, "Kratek pregled pomembnejših političnih in represivnih ukrepov komunistične oblasti med letoma 1944 in 1951 v Sloveniji", v: Čoh Kladnik, Mateja in Grabrovec, Petra (ur.), V senci Beethovnove 3 (Ljubljana, 2022), str. 231–250. Griesser–Pečar, Tamara, Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945: okupacija, kola- boracija, državljanska vojna, revolucija (Ljubljana, 2004). Horvat, Vlado, "Štajerska domovinska zveza (Steirischer Heimatbund) v ptujskem okrožju", Kronika (Ljubljana) 40, št. 3 (1992), str. 214–218. Jenuš, Gregor in Valentinčič, Dejan, "Nemškogovoreča narodna skupnost na Slo- venskem in vprašanje ustavnega priznanja", Studia Historica Slovenica 22, št. 3 (2022), str. 663–716. Klabjan, Borut, "Graditi partizanski spomin v socialistični Jugoslaviji: slovenski pri- mer v času po drugi svetovni vojni", Acta Histriae 30, št. 2 (2022), str. 513–534. Kladnik, Tomaž, in Čoh Kladnik, Mateja, "Vojaške operacije Jugoslovanske ter Nemške vojske in njenih zaveznic med aprilsko vojno v Jugoslaviji", v: Podbersič, Renato in Batič, Matic (ur.), Leto 1941 na Slovenskem: vojna in okupacija (Ljublja- na, 2021), str. 50–84. Kolar, Nataša, "Narodnostno življenje med letoma 1850 in 1908 na Ptuju, v nemški trdnjavi ob Dravi", v: Šuligoj, Ljubica (ur.), Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju (Ptuj, 2005), str. 12–25. Masten Hernja, Marija, "Prva svetovna vojna, skoraj pozabljena tragedija 20. stole- tja", v: Šuligoj, Ljubica (ur.), Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju (Ptuj, 2005), str. 118–137. Mavrič Žižek, Irena, "Usoda ptujskih Nemcev ob koncu druge svetovne vojne", Časo- pis za zgodovino in narodopisje 90=NV55, št. 3–4 (2019), str. 67–88. Mavrič Žižek, Irena, Ptujski Nemci od konca 19. stoletja do leta 1945 : doktorska disertacija (Ljubljana, 2016). Mikola, Milko, Rdeče nasilje: represija v Sloveniji po letu 1945 (Celje, 2012). Oslobodilački rat naroda Jugoslavije 1941–1945: knjiga 1, ur. Velimir Terzić et. al. (Beo- grad, 1965). Perovšek, Jurij, "Politična podoba Ptuja v letih 1918–1941", v: Šteiner, Martin (ur.), Ptuj v 20. stoletju (Ptuj, 2018), str. 133–167. Petelin, David, "Prelom s starim in ustvarjanje nove elite", Dileme: razprave o vpraša- njih sodobne slovenske zgodovine 2, št. 1 (2018), str. 123–156. Piškurić, Jelka, "Vojska se širi kot ogromen požar: Odziv slovenskega časopisja na začetek druge svetovne vojne v Evropi, 1939–1941", v: Podbersič, Renato in Batič, S. Chomicki, R. Podberšič, D. Friš: Usode vodij krajevnih skupin ... 168 Matic (ur.), Leto 1941 na Slovenskem: vojna in okupacija (Ljubljana, 2021), str. 24–49. Reibel, Carl-Wilhelm, Das Fundament der Diktatur: Die NSDAP-Ortsgruppen 1932– 1945 (Paderborn–München, 2002). Rendla, Marta, "Nasilje revolucionarne oblasti po 2. svetovni vojni na Spodnjem Šta- jerskem", v: Troha, Nevenka (ur.), Nasilje vojnih in povojnih dni (Ljubljana, 2014), str. 117–139. Repe, Božo in Ajlec, Kornelija, "Okupacijske meje 1941–1945 skozi diplomatske arhive, življenja ljudi in ostanke na terenu", v: Repe, Božo (ur.), Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945 (Ljubljana, 2020), str. 7–33. Repe, Božo, S puško in knjigo: narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941– 1945 (Ljubljana, 2015). Siter, Daniel, "Švabsko-nemška kulturna zveza in vloga njenih članov na Slovenskem v letih 1922–1945", Kronika (Ljubljana) 70, št. 1 (2022), str. 141–160. Skitek, Vinko, Jugovzhodna Koroška v tretjem rajhu (Maribor, 2018). Šuligoj, Ljubica, "Leto 1941 na Ptuju", Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodo- vino 49, št. 1–2 (2001), str. 113–122. Šuligoj, Ljubica, "Mestna občina Ptuj v desetletju 1908–1918", Časopis za zgodovino in narodopisje 70=NV35, št. 1–2 (1999), str. 203–222. Šuligoj, Ljubica, "Slovenstvo na Ptujskem po poti narodno-obrambnega boja", v: Šuli- goj, Ljubica (ur.), Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju (Ptuj, 2005), str. 26–47. Šuligoj, Ljubica, Narodnostne razmere na ptujskem območju med obema vojnama (Maribor, 1990). Šuligoj, Ljubica, Nemštvo na ptujskem območju med obema vojnama (Maribor, 1990). Šuligoj, Ljubica, Socialna in narodnoobrambna gibanja na ptujskem območju med vojnama : doktorska disertacija (Ljubljana, 1989). Tominšek Rihtar, Tadeja, "Imenski seznam žrtev druge svetovne vojne in neposre- dno po njej (1941–1946)", v: Dežman, Jože in Filipič, Hanzi (ur.), Hitlerjeva dolga senca: nacionalsocialistično državnoteroristično in rasistično preganjanje prebival- cev Slovenije in njegove posledice v Titovi Jugoslaviji (Celovec, 2007), str. 161–174. Vodušek Starič, Jera, Prevzem oblasti 1944–1946 (Ljubljana, 1992). Žnidarič, Marjan, "Okupacijska uprava v slovenski Štajerski leta 1941", Lex localis II, št. 1 (2004), str. 21–43. Žnidarič, Marjan, Četrta operativna cona: Pregled zgodovine nacistične okupacije in osvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju (Ljubljana, 2014). Žnidarič, Marjan, Do pekla in nazaj: Nacistična okupacija in narodnoosvobodilni boj v Mariboru 1941–1945 (Maribor, 1997). DOI 10.32874/SHS.2024-04 Author: CHOMICKI Špela M.A., Young Researcher Study Centre for National Reconciliation Slovenia Tivolska cesta 42, SI–1000 Ljubljana, Slovenia Co-Author: PODBERSIČ Renato Ph.D., Research Associate Study Centre for National Reconciliation Slovenia Tivolska cesta 42, SI–1000 Ljubljana, Slovenia Co-Author: FRIŠ Darko Ph.D., Full Professor University of Maribor, Faculty of Arts, Department of Hitstory Koroška 160, SI–2000 Maribor, Slovenia Title: THE FATES OF THE LEADERS OF THE LOCAL GROUPS OF THE STYRIAN HOMELAND UNION IN THE PTUJ DISTRICT AFTER THE SECOND WORLD WAR Studia Historica Slovenica Časopis za družboslovne in humanistične študije / Humanities and Social Studies Review Maribor, 24 (2024), No. 1, pp. 133–168, 83 notes, 1 table, 6 pictures Language: Original in Slovene (Abstract in Slovene and English, Summary in English) Keywords: World War II, occupation of Lower Styria, Styrian Homeland Union, leaders of local groups, inter-war violence, post-war violence Abstract: Drawing on archival sources, newspaper sources and academic literature, this paper examines the period of the Second World War and its first post-war year. The authors begin with a presentation of the German occupation of Lower Styria, the establishment of the occupation administration and the Styrian Homeland Union. The latter was organised into five districts, made up of smaller local groups. At the core of the paper, the authors focus on the different fates of the leaders of the local groups in the Ptuj district just after the end of the Second World War. The main aim of the paper is to show the multifaceted and complex nature of inter-war and post-war events in the Ptuj district through a variety of examples.